Pttiuuuezne številke i Ka» vadne Din — -50, ob bo* deljah Din l*—• Poštnina plačana v gotovini *TAB0U* ieuhjb tsa* dan, ________ Oddeli# ia praznikov, ok 18. nri t da.umora naslednice* dne tet etan« »•sečno do poiti D 10*—, za inozemstvo D 18-—, dostavljen na dom D U*"»* ua izkaznice D JO*—. Inserati po dogovoru. Naroča s« m upravi ,TAB0KJl*, ILAIUBOB., Jurčičev* ulica 5t«v# 4, m »■»»» m nrm t i* »o »» ■ ■ Pecam ezn. številke t f?a» radne Din -*50, ob nedeljah Din l*—, ITttEDNlaT i O se ualuja ▼ Mari-ooru, Jurčičeva ul. at. 4, 1. nad-stropje. Telefon intorurb. h. 276« UPKA.VA se uah-ja v Jurčičevi uliti št. 4« pritličje, desno. Tele« oa at, £4. SH3 pošinočekovui račun štev. 11.787. Na naročila brez denarja m ne jura. — liokopisi &• ne vračajo. Uto: III. Maribor, petek 11. avgusta 1922. Številka: 180. ■*fc&nih tudi narodom Srednje šla * v‘ne Evrope, a tudi Evropa je na-ruiko za razpečavanje svojih izdel-slti ... odkritjem Amerike so se trgov- *Kl stiKi š* 1 - ----- «* - trgovini v današnjem smislu fcov 7 za razPe^av»nje svojih izdel-Sifj ‘ . odkritjem Amerike so se trgov- Kavn P°8l°bili. Ni pa še bilo Trehfa- 0 bgovini v današnjem smislu. £o. ki je bilo na prodaj, tudi efektiv-v«u . 0 na sejem, se je razlikoval tak rt]jhSe|em °d borze. Na takih velikih sej-pie. 80 8e navadno zbirali le trgovci, sti rivs^m veletrgovci; mali trgovci, zla-S|r • , k9nzuraenti, niso imeli tam niče-ibdi' te so obstojali in obstoje fcaj danes sejmi, kakor jih kot obi-jiu e letne ali mesečne poznamo po na-11 mestih. sojme najdemo v srednjem tla p Po n°§tetih mestih zlasti Šampanji čai rancositem. Odtam je prešel ta obi-it,r. a ^19 Francijo, dalje tudi v Frank-lerai’ v Leipzig, v Lyon itd. Sejmi v, teh |ep ’so s9 vzdržali vse notri v 19. sto-‘del t a 958.nar°d, zlasti za eden njegovi kitar-P ^ zlasti v poštev sejem v Si (ko ii1 Pri Anconi (dalija). Do leta 1869 ta se - propacHa papeška država in je bil ustavljen!) so dalmatinski tr-,r0(,'.V?zili SV0JC produkte in jih tam tam Jri na drugi strani pa tudi od ^ Pokrivaii svoje potrebe. lim Promet 5JJ s« __________________________ bor^J1 VZe( kriterij potrebe. Produktne nadomestile Pred glavnimi sokolskimi slavnostmi v Ljubljani. Ljubljana, 10. avg. (Izv.) Danes vlaku se zbere na kolodvoru ogromno prihajajo neprestano nove sokolske mno- občinstva in prireia prihajajočim gostom žice cd raznih strani. Prišla je tudi burne ovacije. Ponoči bi imeli priti splitska župa krog 300 Sokolov in So- Italijani, pa jih nf bilo. Govori se, da kolic, iz Dalmacije in otokov. Za opoldne so jih zadržali fašisti. Našega občinstva je bil naznanjen prihod Ameriknncev, s* je ob vesti, da pridejo Lahi, lotilo vendar so se nekje zadržali in še niso razburjenje, ki pa se je poleglo, ko se . , . , . . „ dospeli. je razvedelo, da so kot gostje na med- ?VOia dotedanja področja, mnoga podroc Ljubljanske ulice postajajo izredno narodni tekmi bili vabljeni. Občinstvo j-1a pa sp zoppt vstala^ brez gospodarske-živahne. Danes navsezgodaj so korakali se je pomirilo in uvidelo, da se jih kot ga srcc1lsca- Potreba m zebe. da se taka po ulicah skauti med veselim troben- goste-telovadce, ki pridejo na tekmo, tanjeni. Po vseh ulicah je videti mno- mora rešpektirati kot vsskega drugega žice Sokolov, zlasti Dalmatincev, katerih gosta, velik del še pride v soboto. Pri vsakem ? da pojde s svojimi produkti na sejme i svrho prodaje. Obdržali so se še povečini sejmi v zvezi z raznimi cerkvenimi slavnostmi (žegnanji itd.), ne več kot abi solutna ekonomska potreba, ampak doloma kot zabava. V tem razvoju je našla sejme svetov* na vojna, ld je pa zopet mnogokaj spremenila. Mnogi narodi, ki so bili do vojne v tesnih trgovskih zvezah, so jih moraU vsled vojne deloma raztrgati ali opustiti Nova politič. konstelacija je nanesla, ds so mnoga gospodarska središča izgubila Konec moskovskega procesa. Boljševiki obsodili 14 socialistov na smrt. Riga, 0. avgusta. (Izvirno.) Višji sodni tribunal v Moskvi je včeraj izrekel obsodbo v procesu proti socialnim revolucijonarjcm. Štirinajst obtožencev je obsojenih na smrt. Vseruski centralni sovjet je sklenil potrditi obsodbo, vendar pa se izvršitev za sedaj odloži. Če socialni revolucionarji ne bodo nehali s sovražnostmi in špiionažo proti ko- S munistom, sc bo izvršila smrtna kazen brez j vsakega nadaljnega odlašanja. im w ‘ 19. stoletja je veli- .ejmom v srednjeveškem stilu in -wUUKt za kmetijske ftašlj oC‘ (ndustrijski predmeti pa so (*ompnna’S(>ma drugo pot za razpečavanje teri nro 1 sepyi0v ,so ostali samo še> nekako osHnlnet'' ^e(pzte in Nižnij Novgorod ktzna in lna,neniti samo še radi prodaje T, , 0Z- kumšrali r,° '/-^bivali na pomenu in so Sejmi ziner veliki> arr>Pak tudi lokalni ^Sth 7 'if razv°Jein male trgovine po e* kmeta je ■ prenehala - potreba,: Pred prelomom na londonski konferenci. Francija osamljena. London, 9. avg. (Izv.) Reuterjev ski in japonski zastopnik strinjala z bri-urad poroča: V britskih službenih kro- tanskim, da bi bila takšna odredba brez gih izjavljajo, da je napačno mnenje, smotra, razen če se uvedejo sankcije, da je Dostopanje Anglije Nemcem pri- Glede predlagane carinske črte med zs-jazno. Britanija ne zastopa Nemčije, am- sedenim ozemljem in ostalo Nemčijo so pak skupne interese zaveznikov. Stoji bili vsi zavezniki razun Francije mne-na stališču, da je zahtevati od Nemčije nja, da take odredbe ni želeti. Proti najvišjo reparacijsko.vsoto, ki je mo- predlogu, naj bi zavezniki dobili delež goča. Ne gre za načelo reparacij, am- 60 odst. na nemških kemičnih tovarnah, pak za praktično sredstvo, kako jih do- so bili vsi zavezniki razun Francije. Vsi biti. Bati se je, da bi vedle od drugih smatrajo tako odredbo za povod več, zaveznikov predlagane odredbe ne k da se v Nemčiji tiakajo novi bankovci, plačilu, ampak k razrušenju vsakršne Prihodnja konferenca bo v petek zjutraj, nade na plačilo reparacij. Pariz, 9. avg. (Izv.) Agence Havas London, 9. avg. Reuterjev urad poroča iz Londona: Lloyd George je poroča: Poročilo odseka strokovnjakov za jutri napovedano konferenco odpo-o predlogih Poincarčja je izvršeno. Od- vedal. Najbrle bosta Lloyd George in sek je prišel do sklepa, da bi predlogi Poincare po zaključku posvetovanj an-ne vedli do tega, da se dobi od Nem- gleškega kabineta imela sestanek. Zvečer Čije tako plačilo. Glede predloga, ds bi je bilo razpoloženje v britskih krogih naj zavezniki dobili kontrolo nad nem- pesimistično, škimi državnimi rudniki, sta se italijan- De Facta pred parlamentom. Italija za angleško politiko? Rim,'9. avgusta. (Izvirno.) Ministrski predsednik Facta je podal v zbornici kratki ekspozej nove vlade. — O zunanji politiki je izjavil: Treba se je vživeti v to, da je obnova različnh držav evropskega kontinenta en sam problem in da si ni mogoče misliti države, ki bo mogla svojega soseda tlačiti do skrajnosti in vzbujati pri njem neprestane krize. To je stališče Italije in to stališče bo vedela povdariti tudi na londonskem sestanku. Anarhistični parlamentarizem v Italiji. Rim, 9. avgusta. (Izvirno.) Na današnji LENIN ZDRAV. London, 9. avgusta. (Izvirno.) Glasom radio-brzojavke Reuterjevega urada iz Moskve je Lenin zopet popolnoma zdrav in bo nemudoma prevzel državne posle. ŠPEKULANTJE NA DELU PROTI SLABIM VALUTAM. Budimpešta, 9. avgusta. (Izvirno.) Ungarbureau poroča: Ministrski predsednik je prejel od madžarskega poslaništva v Švici poročilo, da se v Curihu nahaja družba špekulantov, ki skuša na razne načine vplivati na tečaje takozvanih slabih valut. Ta družba ima na vseh borzah svoje zaupnike, ki izvr-lujsiP njene n^fofce, .Tjilfto fe dgfcažaiio« da zbornični seji je izjavil komunist Repossi, 'da se bodo mase branile z orožjem. Fašisti mu niso pustili govoriti, poslanec Giunta je potegnil iz žepa revolver in je hotel streljati, če Potreba in želje, da se taka prekinjene zveze zopet vzpostavijo in navežejo nove, so dale impulz za idejo « svetovnih velesejmih. Nele mesta, ki so s svojimi sejmi poprej igrala veliko vlogo, ampak tudi mnoga druga znamenita' mesta so se priklopila novemu pokretu. Danes imamo v Evropi že nad 70 mest, v katerih se vrše sejmi, bodisi splošni ali specijalni. Današnji sejmi imajo to glavno karakteristiko in to glavno razliko od srednjeveških, da se kupčije sklepajo izključno na podlagi vzorcev. Ti služijo kot baza, dobava pa se izvrši iz trgovine alt skladišča. Odtod tud ime »vzorčni« sejmi’ (Praga, Graz, Dunaj, Leipzig itd.) Drugačno poslovanje bi danes sploh ne bilo mogoče, ker noben sejem nima toliko’ prostora, da bi mogel prevzeti vse blago, ki se na njem proda in kupi. Transport vsega blaga na sejem bi ga pa tudi znatno podražil (transportni stroški, težkoče itd.) Tako se današnja oblika sejma deloma približuje produktni borzi, na kateri se sklepajo kupčije na podlagi tipičnih v-zorcev. Vendar je pa razlika velika: do-čim se borza sestaja v rednih presledkih, so sejmi od časa do časa, kupuje se pa na njih, sklepajo večinoma samo v industrijskih predmetih, ki niso podvržen? dnevni fluktaciji cen'. Zdi se pa, da tudi ti noivi svefovnil sejmi preživljajo krizo, ki je pa v ostalem naravna. Čim bodo vzpostavljeni stari promet in stara organizacija prometa, in so uvrste stare zveze in Oklenejo nove, bo s tem samim večina sejmov izgubila svojo pravico do obstanita. Naši slovenski velesejmi iin razstavo so samo obsebi umevno le senca velikih. svetovnih sejmov. In vendar eo tudi merilo za razvoj in' moč našega narodnega gospodarskega življenja. Zate je priredtve, ki jih bomo tekom letošnjega leta. v prihodnjih tednih imeli bi Repossi nadaljeval svoj govor. Predsednik je moral sejo prekiniti in je dal izprazniti galerijo. (Dišeča cvetka italijanskega parlamentarizma Op. ur.) Rim, 9. avgusta. (Izvirno.) Levica je v zbornici podala izjavo, da bo v sedanjem po- ■ ložaju podpirala vlado in le apelira na patri- J jotične stranke in razrede, da vzpostavijo red in mir. Fašisti so izjavili, da se bodo u-prli vsaki vladi, ki bi nastala iz sedanje zbornice. sta se nahajala v času padanja madžarske krone dva agenta te družbe v Budimpešti in napravila s tukajšnjimi špekulanti več borznih transakcij. (Vest je zanimiva tudi za nas, ker je zelo verjetno, da ima naš dinar v Curihu več svojih posebnih »prijateljev«. Op. uredn.) DRŽAVA LASTNIK DUŠEVNEGA DELA. Riga, 9. avgusta. (Izvirno.) Sovjetska j v Sloveniji (v Celju, Ljubljani in Mariboru), le pozdravljati. Želeti pa je, da' bi tudi v teh prireditvah bil sistem in da bi zlasti ne igrali pri priredbah u-loge lokalni, ampak vedno le velevažni splošni narodno-gospodarski interesi. Povratek Izraelcev v obljubljeno deželo. Ko je Mojzes rešil Izraelce egiptovskega suženjstva ter jih peljal preko Rdečega in Sinajskega poluotoka v obljubljeno deželo — Palestino, gobovo ni! nihče izmed njih mislil, da bodo čez nekaj stoletij ali tisočletij morali zo-zet bežati iz te zemlje, živeti cela tisočletja razkropljeni po vseh delih našega planeta, a še manj so mogli upati, da se bodo kdaj zopet povrnili. In vendar se je zgodilo. Že pred leti se je pojavilo v židovskih krogih Evrope in ..................... j vsega sveta močno čisto novo sijouistič- vlada je izdala novo odredbo o lastništvu li-. no gjbamje. Namen sijouističnega gi- terarnih m znanstvenih spisov. Po tej odred-, i)anja j0 bil, vzpostaviti zopet nekda- bi je vladi pridržana pravica, da sme vsako j rij0 židovsko državo in enoten židovski pomembnejšo delo proglasiti za lastnino. Oheid '.dl''•"OflS i' m- s državno . narod potom naselitve Židov v Palesti-j ni. Ta pokret se je zdel sprva utopisti toda razvod dov/vrlil---,« i« .nokazah tstran M *T 2T D O BI da česar se la žilavi, nesmrtni narod Jboitd, mora uspeti, pa naj to še tako neverjetno. Spcrva sijanijzom ni našel traizuimevanju pri evropskih politikih in državnikih, polagoma pa so se začeli zanimati zanj tudi ti pred vsem y An- ffiTar!»®ri} .m , ičarguhft VJ22' Oficijelnl stiki 'Anglije s sijonisti datirajo že iz leta 1901. Takrat je angleška vlada sporočila voditelja sijoni-stov, Teodorju Herrtu, da je pripravljena dati sijonistom na razpolago eno svojih kolouajalnih ozemelj, na katerem hi si lahko vst varili svojo avtonomijo. Angleška vlada je imela takrat y mislih Sina jski poluotok, pozneje pa (Ugando. Ti poizkusi pa so so razbili rvslod odpora sijonistično večino, ki mi hotela niti za las odnehati od svojega sklepa — obnovo židovske Palestine. Radi tega so sijouiisti delali dalje na svojo roko ter se, kljub težkočam, (katere jim je stavil na pot turški pri-Boljeniškii zakon, naseljevali v Palestini, seveda lo v manjši meri Zemlja pa je bila tedaj gospodarsko silno zanemarjena in tudi priseljeni Židje niso mogli na tem veliko spremeniti, ker jih je bilo pač premalo. Poleg tega pa je Ibila Palestina in jo deloma tudi še sedaj, silno redko naseljena. Na ozemlju, ki je približno tako veliko kakor Belgija, je živelo 1. 1914. komaj kakih 700.000 prebivalcev, med njimi lo 90000 Židov. V 43 poljedelskih kolonij eijoni-stionih in drugih židovskih organizacij, se je naselilo do tedaj približno le 12.000 Zidov. Pa politično takrat Palestina še ni imela onega pomena, katerega ima danes. Angleška nadoblast nad Egiptom je bila še neomejena, varnost Suoškga prekopa še ni bila ogrožena, a angleška aspiracija na Mezopotamijo še niso imele konkretnih oblik. Dane® pa rabi Anglija deželo, s katere bo lažje stražila Sueški prekop kakor pa iz nezanesljivega samostojnega Egipta. Daljo pa je silno narastel pomen Sirije in Palestine radi živahnejšega trgovskega prometa s prednjim Orijentom. Radi tega ni nič čudnega, da se še Angleži, ko so 1. 1917- zasedli 'Jeruzalem, takoj uredili tako, da je bilo jasno, da ga ne mislijo več zap.u-etiti. Anglija je torej po konjunkturi rvetovne vojne postala gospodarica Pa-•-itbin. obljubljene deželo sijonistov. Kočljivo pa je bilo že takoj ob zasedbi Palestine in s tem je prišel sijonizom na konkretno podlago — pot v obljubljeno deželo je bila Izraelcem odprta. Kmalu za Anglijo pa so so začelo zanimati za sijonistično vprašanje tudi druge antantne države, seveda ne (toliko iz idealnih nagibov In ljubezni do židovske renesanco. Churchill je mm priznal v nekem govoru, da je i-rnela angleška deklaracija, izdana mod vojno glede na sijonistično vprašanje, v prvi vrsti namen pridobiti antanti simpatije Zidov v Rusiji, v centralnih državah ter v Združenih državah. Centralne države so hotele to antantno zavzemanje za oijonizem paralelizirati s Prof, S. Reich: . ! Vtisi iz izleta slovenskih aMhfri|entov v Srb"-*. (Dalje.) V,.v ali manj spočiti smod.... d ,ltm ogledovanje nadaljevali. Muzej urrni je nudil zelo mnogo: rimske in bogu-milske spomenike, balkansko fauno v krasnih eksemplairjih, jako bogato zbirko minerali,!; najbolj nas jo pa zanimal etnografski oddelek. Upravitelj nam je sicer tožil, cin so najlepše stvari romalo za časa okupacije na najrazličnejše strani, privatno in javno. KaT ijo bilo javnih roparjev, so morali ukradeno vočjidel že vrniti, privatnim tatovom se pa žalibog ne more tako lahko do živega. Videli smo narodno nošo iz vseh krajev Srbije od najprknitlv-nojših do najluksurijoznojšlh. Zanimali so nas buzdovan, nadjaci, bojna kopja in sploh orožje, o katerem smo črtali v narodnih pesmih; žalibog nismo našli vsega, kar smo hoteli videti; gotovo sta tudi v tem delu Avstrijec in Nemec vršila svoje »kulturno« delo, kakpr-žnega sta tako rada očitala »Balkancem«. Etnografski oddelek ima na Balkanu še močnega konkurenta in sicer v Sarajevu, Zato priporočam vsakemu izletniku, Id gre v Bosno, naj' nikakor ne zamudi prilike ter si ogleda med tem, da so tudi one obljubile sijon istom prosto naseljevanje, toda pomagalo ni veliko; Židje so pač bolj zaupali Angliji in po porazu centralnih sil in Turčije, podpirali kandidaturo angleškega protektorata nad Palestino. In tako jo bil na konferenci v Versaillesu ter v San Remu res podeljen Angliji protektorat nad izraelsko obljubljeno deželo. Med tom časom so Angleži zamenjali svojo vojaško upravo v Palestini s civilno, kateri so postavili na čelo sira Herberta Samuela. Sir Herbert jo ena najiprom.inentnejših osebnosti angleškega političnega sveta; bil jo večkrat minister. Po prepričanju je ortodoksen Zid ter zolo naklonjen .sijonističnomu gibanju, vendar pa ni bil nikoli organiziran sijonist. Pod njegovim načelstvom je dobila Palestina kmalu rižarno angleško kolonijalno upravo. Gradnja železnic in cest pripravlja bodoči veliki gospodarski, razvoj dežele. Sodstvo jo prišlo na nove temelje in izginila je tudi prejšnja turška korupcija. SLjonisti so podvzeli vse, da čimbolj izrabijo ugodne okoliščino. Mesec za mesecem prihaja v Palestino več Zidov, največji pa je pritisk iz Poljske, Romunije, Rusije in Ukrajine. »Zidovski narodni fond« je nakupil že neb roj mastnih in poljedelskih distriktav, kjer naseljuje prihajajoče Žide ter pričenja z gospodarsko preureditvijo in obnovitvijo. V svoji stari domovini Palestini pa so Židje naleteli na hud odpor arabskega ljudstva. Arabski odpor proti prihajajočim Zidom ni le gospodarskega, ampak tudi političnega in kulturnega izvora. Razmere so bile poprej v Palestini primitivno, zemljo so imeli v posesti veleposestniki, turški efendiji, ljudstvo, arabski felaki pa so bili tlačani, raja. Po novem zakonu je tlačanstvo odpravljeno in efendiji bi morali felafcom plačevati mezde, tega pa v-sled ekstenzivnega gospodarstva ne morejo, zato posestva raje prodajajo ali pa oddajajo v najem. Oni, ki jih kupujejo, pa so seveda Židje in ker si Turki in Arabci ne upajo nastopati radi tega naravnost proti Angležem, nastopajo seveda proti Zidom kot. — nadležnim tujcem. Nacijonalni odpor Arabcev proti Zidom izvira iz strahu pred izrinjenjem. Sijonist IVeizma.nn je odgovoril na Lansingovo vprašanje, kaj .pravzaprav hočejo sijonjstl, da je njihov cilj spraviti v Palestino letno 50—60.000 Zidov ter ustvariti tam židovsko deželo z evropsko kulturo, šolami, industrijo, trgovino, poljedelstvom itd. To je seveda prestrašilo Arabce. Na drugi strani pa jih skušajo Židje pomiriti z izjavami, da bodo vedno omogočili prest naroden razvoj. Kulturni odpor Arabcev pa izvira končno deloma iz verskih, deloma pa iz prosvetnih razlik. Arabci kot muslimani so naravni nasprotniki drugo-vemih Zidov. Toda arabski odpor gotovo Židov ne bo zadržal. Kljub vsem gospodarskim, političnim, narodn im, in kulturnim težkočam ■> i0. Ate.— mnogimi sarajevskimi zanimivostmi tudi muzej. V njem deluje — mimogrede omenjeno — naš rojak dr. Gregor Čremošntk. Popoldanski Izlet je bil radi nesporazuma nekoliko ponesrečen. Oni, ki so se odpeljali v Kijevo, so zamudili vlak nazaj v Topčider, Id naj bi bil glavna točka Izleta; nekaj nas je šlo — vsled nesporazuma — naravnost v Topčider. Tu smo občudovali velikansko staro platano, ki bo ji morali dolge spodnje vejo že podpreti, nekatere celo že dvakrat. Jo to orjak, ki so pač redko vidi. Poleg platane stoji dvorec kneza Mihfujla; dobro je še ohranjen, celo nek urad jo nastanjen v njem. Ogledali smo si ostali del parka ta okolice ter se okrepčali z izvrstnimi ražnjiči, čevapčiči in domačim sirom. Ko smo se vračali, zaman čakajoč na one iz Kijeva, na .postajo, nas je dohitela gospa minister Trifkovičeva, ki so je pripeljala nalašč zato v Topčider, da nas Slovence pozdravi in pogosti. Povabila nas jo še za drugi da.n v hotel, kjer ložira — lastno stanovanje so ji oropali okupatorji — na »oruu kafu«. Prijaznemu povabilu smo se seve radi odzvali, Tudi minister g. Pucelj se je pripeljal, kakor smo izvedeli, radi nas v Topčider. Nesporazum je zakrivil, da se nismo sestali j-r na srečo njegove privatne šatnle. (Tretji dan ta bil posvečen najprej se krepko nadaljuje razvoj Palestino in njenih Zidov. Angleška uprava je že pred letom vzpostavila finančno aktivnost dežele, kar bo imelo velik pomen posebno na sklepanje posojil, ki so potrebna za nadaljuj razvoj. Uvoz in izvoz se je od uvedbe angleške civilno uprave znatno zvečal. Uvoz je poskočil že 1. 1920 na 5,600.000 egiptovskih funtov, pri čemur odpade največji del, .1,885.000 eg. funtov seveda na Anglijo, pa tudi Nemčija je bila vdeležena z 265,000 eg. funti. Nemčija uvaža Palestino večinoma stroje, železnino, tekstilije, pijačo im cement. Ako je pri uvozu vdeležena tudi naša država, nam ni znano, vsekakor pa bi bile razmere za to zelo ugodne, ker bi bil naš transport po morju z Jadrana gotovo cenejši nego angleški in nemški z daljnega severa. Od leta 1918 do danes .se je ustanovilo v Palestini veliko število indu-strijiskih podjetij, pred vsem p ar oni lino v tor tovarn za cement, opeko, pohištvo, marmelado, čokolado, cigarete, milo itd. Zelo napreduje tudi racijoncl-no obdelovanje zemlje, ki bo pridobilo velik razmah posebno v dolini reke Jordana komaj tedaj, ko bodo dograjena regulacijska dela ter velike zapornice im namakalnice, ki se nahajajo v delu. Za velika dela ob Jordanu tor zgraditev velikanskih elektrarn je podelila angleška uprava koncesijo židovskemu inženerju Ruthenbergu, ki glasi na razdobje 70 let. Vodno sile Jordana zadostujejo, kakor so ugotovili strokovnjaki, za proizvajanje e-lektvike. ki bo zadostovala ne le za vse potrebe Palestine, ampak tudi za potrebo okoliških ozemelj. Tako je že danes gotovo, da bo Palestina postala v bližnji bodočnosti najku 1 tu mejš a in najbolj razvita industrijska zemlja na vzhodu, poseilmo ker ustanavljajo prihajajoči Židje neprestano tudi nove šole od ljudskih do najvhšjih. Povratek Izraelcev r obljubljeno deželo po dvatisočletni. razkropljenosti po vseh delih sveta so vrši z nezadržno silo ta še prej nego je kdo pričakoval, bodo imeli Židje zopet svojo narodnost, domovino im državo. Politične vesti. * Posledice plemenskega hujskanja. Zagrebški »Pokret* poroča v uvodniku „Selo Davor*, da so se iz vasi Davor v okru ju Nov* Gradiška izselile v Bosno vse srbske družtae, ker niso mogle vzdržati radi terorja in šikaniranja radičevskih kmetov, ki so hoteli ubiti učitelja Jugoslovana. Pokret piše: Ves Davor ni edina v Jugoslaviji! Kjerkoli so v radičevskih vaseh Srbi v manjšini, povsod se kaže republikanski »pacifizem* na tako ar-navtski način. Po prevraiu so hrvatski in srbski kmetje mirno živeli drug poleg drugega, dokler s« niso pojavili plačeni agitatorji iz mesta. Danes je v teh vaseh nastala zelo neprijetna atmosfera in kmetje zro besao drug na drugega, ne botaničnemu vrtu, kjer nam je razložil upravitel j-.profesor v naglici marsikatero zanimivost. Prvič smo videli neko Iglasto drevo z lopatastimi .iglicami, prvič tudi nežno cvetko »mImosa pudlca« ta obenem poskus, kako se sramežljivo zapre, če se je dotaknož. Od tod smo hiteli, gazeč do gležnjev po prahu, ki ga je Beograd za sedaj na žalost še silno bogat, v tvernico za sukno bratov Ilič, jako marljivih in podjetnih gospodov, Z izvanredno iju-beznjlvostjo so na« lastniki v partijah vodili od oddelka do oddelka ter tolmačili potrebno- Da pa je bila mera ljubeznivosti .polna, so nas po končanem ogledovanju še bogato pogostili, pov-darjajoč pri tem, kako drago jim je, da zamorejo pogostiti v svoji hiši Slovence. V mesto nazaj sme so vrnili s parnikom. Popoldan jo bil prost Lahko ga jo izrabil vsak po svojem »čeifu«. Zvečer emo se zbrali v akademiji, se požrtvovalnim gostiteljem, prod vsem Kolaši-oam, kar nnjlepšo zahvalili tor odrinili potem z vojaško godbo na čelu na daljno pot. Med nepopisnimi ovacijami, ki so jih priredili Beogradjani spontano, med neprestanimi vzkliki bratstva, ediimstva ln medsebojne ljuba vi smo dospeli na parobrpd, M no« naj popel je po Donavi do Prahova, kjer so približuje vnjnvmslco-bolga.i-sdii mej' da bi znali, kaj je kdo koir.u kriv. Hip stači pa si mencajo roke in se oblsstijn smejejo v obraz ironizirajo našo državo in se posmehujejo zakonu o zaščiti de žave. * Radičeve sanje. Nele beograjski list je zbral Radičeve želje v -slede® stavek: S. Radič zahteva v svojih l2‘ j n v ah jugoslovansko konfederacijo ta federacijo, razcep ta skupnost, plebiscit v Bosni, Vojvodini jn MaopdomJJ' vojsko s šajkačami in brez Šajk&Cf skupno sestanke in samostojno akcija avtonomijo in. univerzo za Arnavte, a‘ relacijo gg. Pašiča in Pribičeviča M novo ustavo, katere prvi člen bi se gta'1 sil: kdor Izpove prepričanje o jedta* stvar naroda Srbov, Hrvatov in Slpven« cov, se kaznuje z dosmrtno ječo • ••. * Za uvedbo starostov, liturgij0 povodom sklepanja konkordata Jugoslavijo in Vatikanom se zavzeta« beograjska »Politika* ki piše: Vse, ka lahko imamo od novega konkordata, bile neznatne koristi in velike obvezno®' če se ne bo dosegla izpolnitev " riiske pravice: uporabljanja starosl0V8aj skega jezika za katoliško liturgijo v v* J državi. Samo konkordat, ki bi nata j jamčil to pravico, bi bil koristen in ... pomenil konec one borbe, ki jo je v®to že izza časa Gregor« Ninskega kat0'' del našega naroda. Privilegija s*a j0. vanske liturgije v katoliški cerkvi je ^ bival naš narod od raznih papežev. vel javili naši nasprotniki, ker je to 0 v interesu njihovega prodiranja na vZra,i Brez obnovitve teh privilegijev bi k kordat ne smel biti podpisan, temo > ker se je Srbiji 1. 1914. že zagrt»toV’ 9 priviligej za njeno katoliško prebival* in ga je sedaj treba raztegniti fl* državo. , ,fl< * Dr. Rašin o političnem pd0? ^ Češkoslovaška narodna demokracij*^ Imela 7. avgusta v Piselc zbor za tati Češko. Na njem je govoril znata0^, politik dr. Rašin o političnem P°'°i%il Povdaril je, da moramo biti hva ruskemu narodu, da je odprl _ o sistemu ruskega boljševizma-B ,^| merah v Avstriji je izjavil, .A vi tam vlada suhi boljševizem; kr' ^ Avstriji ni samo finančna in go^gle' ska, ampak moralna in politična- , de domače češke politike se jo *J'r jg pohvalno o takozvani ».petki«, ^ koaliciji strank (soc. dom., «&r- ,(0), agrarne, klerikalno in demokrat ki so »tvorilo vladno večino v ^ ičk zunanji politiki, ki je držala zve. Franciji in Mali antanti. _____ Dnevna kronika* — Imenovanje. »Slov. Narod1* roča, da bo dr, Otokar Rybar i111 van za višjega svetnika v ministrstvu ter postane Pobti0*10'^ čnj referent oddelita za izvršitev » narodnih pogodb. ^ naroda in države. Tej politiki ta10 ostati stranko zveste, pa tudi Pozdravov ni konca n! kr strogi ladijski kapitan z 1°P° ^ brado ne pozna šale. Na dano nje zažvižga sirena pretresljiv0- .. ^ so ločiti od dragih gostiteljev, ptJnj Ijev in prijateljic. Še dolgo so oolT1 v naših ušesih bratski nezdravi z ^ lo, mi smo jih pa vračali, kolik0 ^ ^ pač prenesla grla,, poslavlja.)00 našega Belega grada, ki je P a-"3 figa-Oll kovanja daleč daleč prekosil - PlfP1 smo bili sicer, da bomo sprejeti no, toda tako razkošne ljubezni pričakovali. Kjerkoli smo sc jo šlo od ust do ust: Slovenci. ^ Slovenci, živeli Slovenci! 2 smo čitali neko veselje nad tem, 1 j.ve-prišli. Vkljub voli kom efiitnemn ■ njiu, vkljub temu, da je Beogra vajen, izleitnlkov iz najrazličnejši11 jev našo širno domovine, pa tudi ■< ^ zemstva, nismo ostali neopažen'■ nas jo navdalo z nekim ponosom^ gr-Slovenci uživamo prt svojih k>a'a bih posebno ljubezen, posebno . jp vanjo- Na nas je, da si to D'1’1. . ja tega spoštovanja no pokvaria^^^^ «vei,iih bratov no razočaramo. * j0ffi da z vztrajnim in požrtvovnlmta ^ pri zidanju našega _ Skndr-zidamo tudi ml v temelj svoJ° ' j-oJ* zen, vero v troedinost našega _ ,[,* in njega sročno in vcliilto bod° Hnfi&or, «-*gu$ta # " Kot slovenski odvetnik v Ameri- “J te je naselil v Clevelandu( vdržavj H«*®) S. Al. Žužek, doma pri Ved, La-Ca,‘1 na Dolenjskem- — Povratek dr. Šušteršiča. »Slov. ^arod« izve, da ima dr. Šušteršič v rokah že vse potrebne dokumente za povratek v domovino. O zahtevah princa Glorija se je L+u?6 1,111 °£° Pihalo po dnevnih Ištih, deloma na prav neokusen način. Ir n V 8^raff0 demokratičnih monar-O&h kakor je na pr. Danska, se o rod-nisikh zadevah vladarske hišo no raz-•hnvljg, v javnosti. Radi tega je razvediva vest, da jo vlada uredila zadete na ta način preprečila nopotroh-0 komentiran je v javnosti, h — Naši delegat je za tretji kongres voze narodov so določeni. Od štirih 8W^a^°V S^a ^ Or v ata in sicer mini-®r dr. Križman in univ. prof. dr. Lakta v Polič. Slednji pripada opozicijo-tebij skupini. Ali bo Radič tudi tokrat B&l, da Hrvati niso zastopani! j ~T Sumljivo »Stražino« prijateljstvo ^ Bolgarov. Naša mariborska »Straža« k Postala zadnje ča.so nekako oficijel-® Bl-aeilo bolgarske imperij Mistične ^P.le .proti naši državi- Ker vemo, da o^kalcev in »Straže« ne vodijo pri tearofiktvu« nikaki idealni nagibi, VoBvaTh zdi to početje skrajno sumlji-jjč nemogoče jo. da bi se naši k jelki ,°'ffrevali iz sole »krščanske bežni« za pravoslavne Bogare, še Vea ba iz slovanskh nagibov, saj je kop ZIlano. da »Straži« ni bilo ni-tfj. do slovanstva, Bolgari sami pa so slo 8vel°vno vojno zanikali svojo sjj>P»ko pokolenjo ter se raje progi n -1 za Tatare. brate Madžarov. V igri Jfajo biti druge podzemske sile, ki jj J®Sfujojo za nitke, ki vodijo iz Sofijo kjT^riborski »Straži«. Merodajni čini-tjj.b bi storili dobro, če bi zadevi po*ve-fazk11'0!0 ve® Pašnie- Morda bi so dalo kriti marsikaj senznei jonelnegn 1 je Prvi' obrok ameriškega posojila ^.bPančni minister dr. Kumanudi že ^ ®Jel. M in. svet bo razpravljal o upo-j Pzne@ka. Ker se bodo dolarji pro-vaJi* na domačih borzah, je pricako-1 Padec tujih valut. Falski tok preko Maribora—Ko. ^e—Celje v Trbovlje. Cel iška »Nova Cftlm"1 Deroča. da se je te dni vršilo v Zadružni zvezi posvetovanje o hJ, 3avi električnega toka iz Fale <5e n iMaribora, Slov. Bistrice, Konjiči Vc'*a’ Ibnškega do Trbovelj. Poto-^ir a ravnQte>lj falske elektrarne inžo-k ^rasch. Prvi shod interesentov se ^ g^l-l na. poziv celjske Zadružno Zvo-'• julija 1920. Sestavil se je akolj-tiv.P b°r z g. dr. Božičem z Celja kot sa Vodnikom. Ta odbor jo celo vpra-Pjj-c10 Preštudiral — a do zaključka ni j,. ,Sc>! radi tega, ker so manjkali glav- 01 b^dpogojj; nacionalizacija falske Vi 'Pn®- kapital za zgradbo dnljno-Celja in Trbovelj in konečno za slll®aj preobremenitve o-% ?,Ia' Prvo vprašanje je rešeno, isto-bo'? '"di drugo vprašanje, toda šolo Vlo m k°-Pl za švicarski kapital, ki gradnjo omogočil in slednjič je v-p 8an j® glede rezerve rešeno tako,da SV Podpisala pogodbo s Trbovelj* tšre ^emOBo>koTmo družbo, glasom kg-tom Sl °bc dražbe v slučaju pot robo Jj s tokom. Ker je daljnovod >,ačoiarihoTa že trasiran, bode hjfl ? falska družba čimpreje z grad-PPdamentov za železno drogove. \l^a.ov°d bodo glasom pogodbe med ^23 ln ^bovljami gotov do jesni leta ^OrT ^0Zf,ni požar. Včeraj v sredo noret'*50' ***• ure l'e n(?nadoma pričel 'f. bližini Limbuša gozd, ki se 'h0 a ct* Studencev poleg Drave Mg mpnetn obrežju. O nastalem požaru •tu(3e'r L °bve?čem takoj maribers! ra in % J Požarna bramba, ki sta se z 2l. n?mo lotili gašenja in res do po! s?št i° ogenj omejili in zadušili. Po« PrtCe-je r^H^Dborske krajev, organiza-h »jV , ®'edeče: Jo na stališču, da uradnikov za zboljšanje' Sa stanja in zlasti za Pragmati-, * T A ko zelo razumljiva prikazen v današnji dobi, ko je .pragmatika pred reševanjem. Posvečuje pokretu, ki jo sposoben reševanje zadevo podpreti, vso pozornost in nam jo celo dobrodošel, ker bo podprl tudi naše stremljenje po končni ureditvi uradniškega vprašanja Kakor je pa lz izjave vodstva u-radniško organizacije razvidno, je sklican shod brez njegove vednosti. Pofcret kot simpatija za v težkem stanju se nahajajoče urad ni št ra je hvalevreden in sami pozdravljamo, da gospo darski krogi zahteve uradnikov podpirajo. Kolikor bi pa — kakor je mnogo vzrokov misliti. — se šlo za pojav, ki je malo nenavaden sam po sebi in se mu lahko neka važnost pripisuje, ker se na 18. t. m. pripravlja ustanovitev nove stranke, moramo vse resne ljudi •svariti pred eksploatacijo težkega gmotnega položaja kateregakoli' stanu — v tem slučaju, uradniškega — tor svetovati vsem, lci politično življenje resno vzamejo, da se ne podajo ljudem, ki jih ne poznajo in katere nerazpoložen jo tira k snovanju življenja nesposobnih strank, da se odrečejo vsakemu izrabljanju in vzamejo zadevo le stvarno. Demokratska stranka, kot organizacija smatra, da kot taka pusti miren tok stanovskim manifestacijam, smatra, da bodo te najbolj svoj cilj dosegle in da bodo najboljša opora stremljenju stranke v uradniškem, vprašanju, ne smatra pa primernim, da »e iz takšnih manifestacij napravi še kaj drugega. Stranka s simpatijo sn-rem-l.ia manifestacijo, ne bo pa na njej sodelovala. m Barbarizem. Na plotu pred stav-biščem Pokrajinske obrtne razstave v Prešernovi ulici izgotavliajo te dni slikarji velike reklsmine napise, kateri ps bodejo očividno v oči doslej še neznane individ'je, ki so svo:o kulturo pokazali na ta način, da so jih pomazali. Ker ima policija strogo zapoved patrulirati krog stnvbišča ter aretirati vsakega takega kulturonosca, se bo ob ponovnem pomazanju gotovo izsledilo krivce. m K naši včerajšnji notici o čudnih razmerah pri mariborski telefonski centrali moramo po dobljenih točnih infor matijah prinomniti, da na včerajšnjem slučaju ne zadene tukajšnje centrale nikaka krivda. Prekinila nas je zagrebška centrala, češ da smo prekoračili po pravilniku odmerjeni čas za pogovore. Prepričali smo se tudi, da je žal naš telefonski pravilnik zelo nazadnjaški, ker — kar menda ni v nobeni državi ?— ranžirajo novinski pogovori med navadnimi privatnimi, dočim imajo po modernih državah novinski pogovori prednost pred nujnimi privatnimi pogovori. Skrb naše novinarske organizacije bo morala biti, da se odpravi .škandal" da ima vsak čakovski žid prednost telefonirati glede svojih umazanih kupčij pred novinskimi pogovori, ki so vsekakor v večiem interesu naše javnosti. Mariborski telefonski centrali pa dajemo s tem za včerajšnji slučaj polno zadoščenje. m Včerajšnji telefonski dogodek nam je ponovno živo predočil nujno potrebo drugega telefonskega voda z Zagrebom preko Čakovca ali preko Zide-nega mosta. Doslej imamo le en dober vod preko Čakovca, ki je pa skoro trajno okupiran od raznih zagrebških in ča« kovskib Židov. Drugi vod preko Zidanega mosta je zaradi slabe žice (vojni materija!) absolutno neporaben. Tako smo pri naših novinarskih pogovorih na milost in nemilost izročeni Židom na Hrvatskem. Ne samo mi kot novinarji, ampak ves naš gospodarski element v Mariboru je nujno interesiran na tem, da dobi z Zagrebom drugi dober telefonski vod in le želimo, da bi se naši gospodarski krogi za zadevo pričeli z vso vnemo zanimati. m Prihod srbskih kmetovalcev v Maribor pričakujemo za 11. t. m. Pride okrog 100 seljakov iz raznih delov Srbije, vmes 40 akademikov gospodarskih visokih šol. Ogledali si bodo obrtno, zlasti vrtnarsko in vinarsko razstavo. Odtod izleti v Falo in Ruše. m Jesensko porotno zasedanje v Mariboru se prične 18. sept. Izžrebanje porotnikov bo 18. t. m. Na vrsto pridejo med drugimi ruski bagunski častnik, ki je um, ril dr. Sch iz Ptuja, dalje In~ kiej. in Rciflar i/. Kjrčcvine zaradi vad-uc por. . ib c itd loB» m Novi desetdinarski bankovci so dospeli tudi že v Maribor ter prihajajo v promet. Bankovci so izdelani v Ameriki ter precej podobni dolarskim. Na prednji strani imajo bankovci v modro-zeleno-lilasti barvi poleg napisov še alegorično sliko industrije, trgovine in poljedelstva, na zadnji strani pa v modri barvi rszorano pokrajino Kosova. Bankovci so izgotovljeni na zelo finem originalnem ameriškem papirju, tako da bo vsako ponarejanje nemogoče. m Članstvu v kroju in sokolsko čutečemu občinstvu! V soboto, 12. t. m. ob % na 7. uro zjutraj se peljeta dva češkoslovaška sokolska vlaka skozi Maribor na zlet v Ljubljano. Naša dolžnost je pozdraviti naše brate ocl katerih smo prejeli Sokolsko misel, kar najiakreneje, ko stopijo na jugoslovanska tla. Radi tega pozivamo vse mariborsko sokolsko čutečo občinstvo, da so sprejema vdoleži, Za članstvo je vdeležba v kroju obvezna in se zbira članstvo v kroju točno ob 6. uri zjutraj na dvorišču Narodnega doma. — Odbor Sokolskega društva v Maribora. m Za ubogega invalida nam je poslal »Konzulatus« 10 dinarjev. Srčna hvala. Posnemajte! m Lastno stanovanje zažgal. V Bet-navsfci ulici stanuje privatni uradnik Josip Z., ki se večkrat rad opije in potem razgraja. Nedavno jo grozil v pijanosti hišnemu lastniku, da bo zažgal hišo, česar pa seveda nihče ni smatral za resno. Predvčerajšnjem pa je prišel zopot pijan domov. Žena jo, ko je videla, da bo zopet razgrajal, kot po navadi, -zbežala iz stanovanja ter ga pustila parnega. Kmalu na to so sosedje opazili v stanovanju dim, zagnali krik, udrli v stanovanje, kjer so ogenj, ki je bil zaneten v dveh krajih, pogasili. Pijani požigalce jo med tem časom izginil in policiji, ki ga ga je iskala, se jo posrečilo komaj včera j prijeti ga ter oddati v sodnijske zaporo. m Zopet razgrajači. Včera j jo imela Policija zopet opravka z razgrajači, med katerimi sta bila tudi dva, ki sta izzivala in žalila stražnike, radi česar prideta pred sodišče. Ker se ponočno razgrajanje po Mariboru vedno bolj množi in s-e je o tem govorilo tudi že pri soji občinskega sveta, je policijski komisarijat odredil, da se bo odslej dalje brez pardona aretiralo vsakogar, ki bo kalil nočni mir ter so ga vtaknilo v zavor vsaj preko noči. Nadalje se kazni ne bodo več odrejale po denarnih globah, ampak so bo vsakega brez par-dona nagradilo z zaporom. Ako pa tudi to ne bo pomagalo, bo komisarijat segel še po ostrejših odredbah ter sploh »krajšal policijsko uro, m Vclfka kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. m Kavarna v mestnem parku. Pri lepem vremenu dnevno koncert od 17. do 19. ju od 21. do 23. ure. Orkester pomnožen. Sokolstvo. KRATKA NAVODILA NAŠIM ČLANOM ZA LJUBLJANSKI ZLET. Vdeleženco na zlet v Ljubljano poživljamo, da so poslužujejo sokolskih vlakov kateri odhajajo v zlctnih dneh vsaki dan jz Maribora. Ca« odhoda se izve na kolodvoru. Odhod: Za tekmovalko in vso sodnike v četrtek, za tekmovalce v petek s poljubnim vlakom. Vse ostalo članstvo se odpelje v soboto s posebnimi vlaki, ki odhajajo iz Maribora ob 10. uri, iz Čakovca po ob 12. uri. Pravira do polovične vožnje na vlakih imajo vsi udeleženci zleta. Legitimacijo dobe pri društvih. Društva, katerim so zmanjkale legitimacije, naj jih naknadno naroče pri Savezu ali pa pri Zupi. Nadzorniki posebnih vlakov iz Maribora sta brata Julčo Novak in dr. Kovačič, m Čakovca Avg. Kraigher in dr. Blažič, Njihovim odredbam se mora vsakdo podvreči. Proti onim, ki bi se odredbam zoperstavljali se bode najstrožje postopalo. Kroji in telovadne obleko naj bodo v najvzornejšem redu. Opozarjamo Vas na pravilne gumbe, ovratnike, trakove itd. o Opozarjamo še enkrat vso ono brate, kateri se hočejo udeležiti _ Vpe- (Stran 3. >wurr*raiE*t*.%. *-,lpwiwa5nuM*»iTM .■ sokolskega zleta v Ljubljani v kroju, da pridejo še danes k redovnim vajam ob 19. uri (7. uri zvečer) v telovadnico državne realke, Krekova ulica. Kdor se danes no udeleži teh vaj, ne more pod nobenim pogojem nastopiti v Ljubljani v kroju. Zdravo! Vaditelj«^ zbor. o Zletne legitimacije za narodne noše, ki so želijo udeležiti Vsesokoleke-ga zleta v Ljubljani so na razpolago pri ge. Iv. Lipoldovi, Ciril Met. ulica 18. Opozarjamo, da morajo biti narodne noše popolnoma pravilne. o Kdor ima prtljage s seboj, naj pritrdi na iste listek z naznanilom župe, društvo, ime, »talno bivališče ter nai natančno označi poslopje, kjer v Ljubljani stanuje, o Radi prehrane na I. ju gosi. vseso* kolskem zletu v Ljubljani se naj vsi dotični udeleženci, kateri želijo skupno prehrano, oglasijo v društveni pisarni da plačajo prehranjevalne stroške. k\ znašajo dnevno 20 D in poleg tega 1 D za tozadevno izkaznico. Uradne ure vsaki dan od 18. do 19. ure zvečer Odbor. SDort : SK Drava (Varaždin) SK Mark bor. V nedeljo 13. t. m. gostuje v Mariboru SK Drava iz Varaždina. Je to njegov dragi nastop v našem mestu. Že ob prvem posetu pokazal je mnoge vrlin, ki jili je pridobil v vednem boju s svojim rivalom VSK in že tedaj smo občudovali njega izborno obrambo tef dobro vigrano krilsko in napadalno vrsto, ki sta prednašala lepo kombinacijsko igro. To pot jim bo protivnik SK Maribor, ki m Vopi po daljšem odmora, ki ga pa je temeljito izrabil s trainirnnjem; tako da je v prav dobri formi. Z ozirom na dobro kvaliteto o* beh moštev pričakovati nam jo lep in interesanten šport. Pričetek talem točno ob 1.7. uri. : Lahka atletika; Trainingi lahkoatletsko sekcije SK Marilx*r se vršel vsak pondeijek in veako soboto ob 18. uri. Vstop v sekcijo se javi odborniku sekcije ob navedenih dneh na igrišču! Natančnejše informacije bo dobi iste taim_________________________________ Objave. I. Mariborski bibskop. V četrtek, petek, soboto in nedeljo se bo predvajala v I. mariborskem bioekopu velika1 sonzaoijonalna drama »Umirajoče mesto Dunaj«, izredno zanimiv filmski komod. Ta drama vsebuje izvirne dunajske »n imko in je dosegla povsod velikanski uspeh. Dejanje je samo na sebi nekaj izrednega, tembolj še v zvezi s posrečeno režijo in Izvrstnimi slikami. Dunaj pred vojno in po vojni, živ--Ijonjo v meščanski hiši, na ulici, v. kavarnah jn barih — vse to nam razkriva ta znameniti film. Življenje Ete Dunaju, uboštvo in bogatstvo, slabi valutne posledice in glad nude uprav, pretresujoče momente. Pri vseh' predstavah koncert. na šah.'IM Mojstrski turnir v Londonu. V 5. kolu dne 7. t. m. je zmagal dr. Vidmar proti Yat,esu, Atkins proti Rubin-stetau, Marotti proti ChadHlearju i« Watson proti Morrisonu. Naš dr. Vidmar je poleg Aljehina in Capablance edimj, ki je v tem turnirju še nepromagan, — ............................... Tržne cene dno 1, avgusta 1922. (Cene v dinarjih). 1. Meso: Govedina I—III H—17, gveži j*. zik 15'—, vampi 5—6, pljuča 6'—, lodvioa 16*——, gobec —, možgani 15-—, parklji 5-—, vim« 10'—, loj 10'—. — Teletina I—II 15—17, jetra 15-—, pljuča —15 ledvice —•—. — Svinjetina' praS fjo meso 22’5Q, salo 32 50, frevna masi 22 50 pljuča 10'—, jetra 10'—, ledvice 15'—, glava 13'—-, nogo 7'00, slanina 6veža 30—3*, papricirana 34-—, prekajena 34.—, mast 3'7—, prekajeno meso 31'—, prekajene noge 7-—, prekajen jezik 31'—, prekajena glava 12'—. — Drobnica : KoStrunovo meso —•—, jagnetin' —• —. kozje meso —, kozlički —. 2. Klobase: krakovske 35 —, debreeinsto 20'—, bnjnžviske 20*—. pariške 20'—, posebnr 20'—, safalade,80'—, hron^kc 3-5-—, kranjsk: sveže —, prekajene <1— 5, meseni sir 20 —, poljske salame —’— nretisniene kluba«« —•— wcrain> -0"SC Jttt CK manctr;**«. S. Konjsko meso: I 8’—, n 7*—. I. Kože: konjske, komad 115—138, gove e tl'—, telečje 18-75, svinjske 4'—, usnje gornje 100—140, podplati 80-85. 5. Perutnina: Piščanec majhen 16—, režji 20*—, kokoš 37‘oO, raca 25—30, gos 25 do 30, golob 5-—, zajec domač (majhen) 5’—, Tajec domač (večji) 17-—. 6. Divjačina; Zajec komad —■—, sme kg • 7. Ribe: Karpi —•—, belice 10—15, ščuke —, žabe (komad) —•—, raki (komad) — —. 8. Ml e čni izd el ki: mleko (liter) 2'50 do 3*—, surovo maslo (kg) 35*—, čajno maslo —, maslo —•—, sir ementalski 115'—, pol-ementalski 60’—, trapistni 30—32. groycrski 40’—, tilsitski 40'—, parmezan 125"—. sirček (komad) 4—6, jajca (komad) 1*25—1*50. 9. Pijača: Vino novo 10—14, vino staro 10—12, pivo 4 75—5‘25, steki, piva 2‘50, žganje 25'—. 10. Kruh: Bel (kg) 6*—, črn 5*—, ržen —•—, žemlja (0 dkg) komad 0’50—0*65, mlečni kruh — •—♦ 11. Sadje: Jabolka 4—5, marelice 8’—, breskve 9’—, hruške 4—5, slive suhe ——, limone (komad) 0*75—1’50, mandeljni 60. 12. Špecerijsko blago: Kava I 50*—, II 35— 40 kava pražena I 60-—, II 50'—, riž 6—11, sol 4*—, poper cel 30-—, poper mlet 32*50. paprika 40'—, testenine 9—11, sladkor v kristalu 19'—, sladkor v kockah 2:’-50, kvas 17‘50, škrob pšeničen 10‘—, rižev 25—, kis navadni (liter) l-o0, vinski 2*50 olje namizno 28-—. bučno 37'—, špirit denat. 13'—, milo IS—15. 13. Žito* Pšenica 4'—, rž 3 50, ječmen 3' 75, oves 4'—, koruza 4*—, proso 4*—, ajda 4'—, fižol navadni 4'—, fižol rajčni 4'50, grah —, leča 15'—. 14. Mlevski izdelki: Pšenična moka 0 6 75, 1 6’50, 2 —•—, 6 6'—, kaša 6.50, ješprenj 6*—, otrobi 2 50, koruzna moka 4‘30, koruzni zdrob 5*50, pšenični zdrob 7’50, ječmenova moka—*—, ajdova moka 1 9-50 2 8*—, ajdova kaša (liter) 0-—, ržena kava 7*50—11*—, cikorija 16 —. 15. Krma: Seno sladko 190—237’50, seno kislo —, otava *, detelja —*—, ovsena slama 125—137'50, pšenična slama —*—, ržena slama —•— (za 100 kg). 16. Kurivo: Drva trda 112*50, mehti 100*— (za ms), premog1, trboveljski 3150. v! lenjski 25*—. oglje 135, koks lo0 (za 100 kgk petrolej 6*—, bencin 20*—, karbid 3 90. sre 15*—. • 17. Zelenjava in podzomlj'c^ salata glavnata (kg) 1*—, struenata —'“i *n vija 1'50, zolje zgodno komad 4—5, (komad) —*—, špargfljni šopek — , Par* ‘ niki 7—8, kumare komad 1'25—4'—, j® buče komad 2 50—3*—, grah luščen (lit«r: 1 fitol v stročja kupček 1—, peteršil šopek zelena šopek 0'25, čebule 5—7 česen 9, Por (komad) 0 25, korenja vrtno 0 25, zelenjava kuho (šopek) 0‘25, rdeča pesa (komad) 0 50. ^ leraba podsemljica (komad) 0’50, krompir »l (kg) 2-— do 2 25. Bernhard Kellermann: *A Roman. (Dalije.) »Prisegam ti, Mac!« Prepoznala je glas S. Woolfa, ki ga kar nič ni marala. Nenadoma je premolknil in Mac je zaklical: »Takoj, reci takoj, Lion.« Lion je vstopil in šepetaje sporočil. i '5 ';: »Ne morem čakati, Lion!« Kitajec je v, zadregi mežikal, potem pa je nati-tioma odšel- Takoj na to je vstopil Mac, razgret od dela, naj- : Ooljše volje. Našel je Maudo obraz stiskajoč v robec in silno čakajočo. \ »Maud?« je .vprašal prestrašen. »Kaj je? Ali je, «taj Edithi?« j Maud je zaihtela glasneje. Edith! Edith! Nanjo; /liti ne pomisli. Mar ne utegne kaj biti njej? Ramena, ji je stresal jok. »Vsega tega kratko in malo nič več ne vzdržim!« zaihtela in obraz potisnila še globlje v robec. Jokala je huje in huje. Zdaj kar ni mogla nehati, kakor otrok, ki se je razjokal. Ves srd in ves jad je moral, jz nje. — Mac je nekaj časa stal ne vedoč, kaj bi. Potem; se je taknil Maudine rame in ji dejal: »Ali čuj vendar, i Maud — saj nisem jaz kriv, da nama je Schlosser j pokvaril nedeljo. Prišel je sem črez s svoje postojanke in nikakor ni utegnil ostati dlje nego dva dni.« I »Saj ni ne gre za to. Ta ena nedelja —! Včeraj je tiil Edithin rojstni dan.*.. Učakala sem*... menila sem .... »Edithin rojstni dan?« je vprašal Allan v zadregi. »Seveda. Pozabil si.« Maca je bilo sram. »Kako sem le mogel?« je de-jfal- »Še predvčerajšnjim sem mislil nanj!« Po premolku je nadaljeval: »Čuj, mala Maud, toliko moram te dni imeti v glavi; saj bo le dotlej, ko začnemo —« Tedaj je Maud planila kvišku in udarila z nogo ob /la in ga od jeze rdeča pogledala, po licih pa so se ji potočile solze. »To praviš vedno — že mesece praviš! — O, kakšno življenje!« je zaihtela in se zopet vrgla M stol in je obraz zakrila z robcem. Mac je vedel svoj-pot manj, kaj bi. Stal je kakor ozmerjan šolarček in je zardeval. Še nikoli ni videl Maude tako razdražene. »No, čuj vendar, Maud,« je povzel iznova, »dela! ve več, nego je kdo mogel misliti — pa bo kmalu bolje.« ■ IH n jo je zaprosil, naj bi še iekoliko časa ž njim potr- s — pevala, se razvedrovala, se dobrovoljila z glasbo, za- j hajala na koncerte, v gledališča. f »O, vse to sem že poizkusila, pa je dolgočasno — S mi že preseda —in venomer naj čakam in čakam —!«jj Mac je zmajal z glavo in zrl m Maudo ves za-; puščen. — i »Kaj pa naj storimo s teboj, girlie — kaj naj počnemo s teboj?« je vprašal potihoma. »Nemara bi; bilo prav, ko bi šla za nekaj tednov na kmete? V. a^gmaKmmmmam Berkshire?« Maud je naglo vzdignila glavo in ga je pogledala j c mokrimi, razprtimi očmi. ! »Ali bi se me rad popolnoma iznebil?« je vprašala j l odprtimi ustmi. »Ah, ne, ne. Samo dobro ti želim, preljuba Maud. \ smiliš se mi — res, iskreno —« »Ne maram, da bi se ti smilila, ne...« In vnovič 'o je začel stresati oni silni, neumni jok. Mac jo je vzel na kolena in si je prizadeval, da bi jo pomiril z božanjem, ko ji je prigovarjal. »Nocoj pridem v Bronx!« je dejal naposled, kakor da se s tem vse spet uredi. Maud si je obrisala solzni obraz. »Dobro. Toda če prideš kesneje nego ob polu desetih, se dam od tebe ločiti!« In hipoma je zaripela ,v obraz, ko je to izgovorila. »Mnogokrat sem mislila na to — res, Mac, le smej se; tako se ne ravna z ženo, to ti pravim-« Objela je Maca in pritisnila svoje raz-paljeno lice ob njega rjavi obraz in šepnila: »O, tako silno te ljubim, Mac! Saj te ljubim tako silno!« Oči so ji blestele, ko se je drevila v liftu trideseti In dve nadstropji navzdol. V srcu ji je bilo dobro in j vroče, pa se je že nekoliko sramovala. Mislila je na, Macovo prestrašenost, na togo v njegovih očeh, na J njegovo brezsvetje in na prikrito strmenje, da ona tako j malo umejc, kako potrebno je vse to delo. »Kakor ne- j umna goska sem se vedla« — si je očitala — »tako! brezpametno! Kaj si bo Mac neki mislil o meni? Allan je Lionu naročil, naj ga vrže eno četrt pred f osmo iz pisarnice. Točno! jj Nekoliko minut pred osmo je brž odhitel v neko ■ prodajalnico in nakupil vse polno daril za Editho in nekatera za Maudo, ne da bi mudno izbiral, zakaj v takih rečeh ni bil kar nič izveden. (33) »Prav ima, Maud.« je pomislil, ko je brnel v avtomobilu po ešst milj dolgi premi Lexingtonski aveniji, in je naporoma razglabljal, kako bi vprihodnje uredil, da bi se mogel svoji obitelji posvečati vse bolj. Pa ni , dognal. Resnično res so se množili opravki od dne do ; dne, ni pa, da bi jih bilo svojpot manj. »Kaj mi je storiti?« je preudarjal. »Ko bi imel zamenika za Schlosserja, ki mi je premalo samostojen.« Ondaj se je spomnil, da ima v listnici nekaj nujnih 1 pisem- Čital jih je in podpisoval. Pri Harlem-Riveru je bilo to dogotovljeno. Velel je ustaviti in pisma vreči i v, nabiralnik. Bilo je še deset minut do polu devetih. : »Poženi po Boston Roadu, Andy, let her rip, pa i da mi nikogar ne povoziš!« In Andy je vihrel po Boston Roadu, da so pešci omahovali in se je redar jezdec spustil v dir, da bi ju zasledujoč dohitel. Mac je položil noge na nasprotni sedež, si upalil smodko in preutrujen zaklopnil oči. Malo da ni spal, ko se je avtomobil sunkoma ustavil. Vsa hiša je bila praznično razsvetljena. Maud je pritekla kakor mladenka po stopnicah navzdol in se je Maca oklenila okoli vratu. Še ko je tekla po prednjem vrtu, je že vikala: »O, takšna gos sem, Mac!« Ni ji bilo mar, da jo sliši šofer. Res, odslej pa bo imela potrpliemo !” up bo nikoli več tožila. Parobrodi ameriške vlade. Edini v posesti vlade Združenih držav nahajajoči se parobrodi za služho med Evropo in Ameriko so sledeči parobrodi UNITED STATES LINES, ki vodjo od Bremena do Newyorka: George Ufelrington America Prcsidenf Pira Presidcnt Taft Pmident Ufrodrsv Wilnni Pmident Rossmlt Presidcnt Arthur Pmident Adams Pmident Van Buren Pmident Monroe Pmident Garfield Presidest Polk. Ti lepi, sigurni in mirno ploreči pa-robrodi nudijo v vseb razredih največji komfort. kakor tudi dobro zrač-Ijive sobe ter nenadknljivo kuhinjo. H- BERLIN W 8; Unter den Moden 1 11S7 ZAGREB' Tiator kon&čiSte, Mihnnoirtčeva ulic* in T«i večji potni ondi. Gen«r*t. mitopitaroi Norddnutscher Mojni, Bremen. (Dalje prihodnjič.) Glavni urednik: Radi voj Rehar. Odgovorni urednik: Rudoli Ozim. s smo, slamo, drva, premog, žBto, krompir, sadje in druge deželne pridelke kupuje in prodaja ANDREJ OSE "ST, Maribor, Aleksandrova cesta št. 57. Telefon št. 88. 1328 Zahtevajte povsod ,TABOR*! Mala oznanila. Vsled preselitve ▼ Maribor isfte gospodična mesto slaven, korespondentinje ali pa kot pisarniška moč. Cenjene ponudbe pod „Preselitav* na oglasni zavod Ivo SnSnik, Maribor, Slovenska ulica Stev. 15. 1376 Hrastove doge *a okrog 30 hektolitrov po-ode go na pro daj pri dr. Janžekovič, Samo-žani Stev. 2, žel. postaja Mo-Skanjci, kjer se naj zglasijo kupci. 1376 Posestvo na prodaj v Pobrežni nlici SL 47 v Studencih, kjer je na ogled naJrt tega posestva. Ponudbe naj se naslove na naslov: Ruggli Lustgarten-straise 14, St. Oallen (ŠTica). 1378 Krompir kupujem «* T*f Ponudbe z navezo w oslati na I. Nikič> jj iavska cesta 99/c. 1^66 Na proda] je v Selnici ob 7 oralov veliko P°s Lte- četrt ure od Ferdo Sernec. V brivnici „Unlon“ »a nem trgu prvovrstna P°s in popolnoma *nii»n0 1359 Pristopajte Jugosloven8^ Matici, TMOTf« Z OMEJ. ZAVEZO v MARIBORU nima ne srčnosti, ne potrpljenja, ne umevanja za nje- j g's* eovo delo — in kako glupo jc bilo lagati mu, da sem ; že mnogokrat mislila na ločitev.« To ji je bilo na misel j prišlo šele tisti hip. »Res, kakor goska — a real goose! — sem sc j vedla,« je dejala polglasno, ko je sedela na voz, in se je natihoma Smejala polglasno, ?