Leto XV.
Hrastnik, 13. 7. 1979
St. 7
Uredniški odbor: Backi Viktor — predsednik, Kapelar Albert, Gornik Slavko, Baurheim Pavle, Zaletel Adi, dipl. ing. Dakonovič Ivan, Bez-govšek Anton, Kobal Milica, Ger-hard Jože. — Odbor za informiranje: Zaletel Adi predsednik, Petrič Vili, Greben Krista, Zorc Miro II., Cigler Janez, Habjan Gize-la, Kirhmajer Rudi, Backi Viktor, Bezgovšek Anton. — Odgovorni urednik: Gerhard Jože. — Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO, kemična, grafična in papirna in-, dustrija Celje.
Hrastničani praznovali svoj občinski praznik
Tudi'‘letošnje leto smo občani občine Hrastnik praznovali svoj občinski praznik, tj. 3. julij. Na ta dan.se spominjamo na gladovno stavko rudarjev, ki je bila leta 1934 v Hrastniku. Praznik občine Hrastnik praznujemo že od lata 1954, ko je takratni mestni ljudski odbor sprejel odlok o razglasitvi praznika občine Hrastnik na svoji seji, dne 16. 6.1954. Za praznovanje občinskega praznika in sestavo programa je bil imenovan poseben odbor, 'ki je skupno s predsedstvom občinske skupščine izoblikoval predlog programa praznovanja v počastitev ob-
činskega praznika DNEVA BORCA in RUDARSKEGA PRAZNIKA.
Na.podlagi tako sestavljenega programa je bilo predlagano-skupščini, da naj bi bilo glavno, težišče praznovanja v dneh 30. junija in 1. julija.
’ Slavnostna seja delegatske skupščine je bila 30. 6. 1979 ob
8.	uri v Delavskem domu v Hrastniku. Na tej seji so podelali državna odlikovanja ‘in občinska priznanja.
Slavnostne seje in otvoritve Zdravstvenega doma v Hrastni-
ku, pa so se udeležili naši najvidnejši družbenopolitični delavci'federacij e, republike, revirjev In občine.
Povabilo pa so ¡sprejeli tudi predstavniki pobratenih občin iz Francije — Montigny en Gohelle in Raške iz Srbije.
Na Obeh slavnostih je bil izveden kratek in pester kulturni spored, ki so ga izvajali recitatorji in rudarska ¡godba na pihala. V nedeljo, 1. julija pa je bila osrednja proslava na Kalu, kjer je bilo odkritje Obeležja ob spopadu revirske čete in borcev I. bataljona
III.	VDV brigade z okupatorjem. Na isti dan pa je bilo odkrito o-beležje v spomin, na sestajanje predvojnih komunistov in politično delovanje delovnih ljudi ter Občanov iz vseh revirjev.
Obe odkritji sta bili povezani s kulturnim programom in govorniki, ki so orisali prehojeno pot in borbo hrastniških ter revirskih komunistov za lepšo prihodnost.
K slavnostnemu praznovanju so prispevali ¡Svoje še športniki, voj alki iz kasarne heroja Rajka iz Celja in gasilci.
Brane Kušar
OB OBČINSKEM PRAZNIKU, PRAZNIKU RUDARJEV 3. JULIJU, DNEVU BORCA 4. JULIJU, DNEVU VSTAJE 22. JULIJU,
čestitajo delovnemu kolektivu Steklarne Hrastnik in vsem občanom Hrastnika:
—	SKUPŠČINA OBČINE HRASTNIK
—	OBČINSKA KONFERENCA ZKS
—	OBČINSKA KONFERENCA SZDL
—	OBČINSKI SINDIKALNI SVET
—	OBČINSKA KONFERENCA ZSMS
—	UREDNIŠTVO »STEKLARJA«
ZAPRLA SO SE ŠOLSKA VRATA
Izteklo se je šolsko leto, zaprla so se-vrata za nad 1,100 hrastni-ških osnovnošolcev, za okrog . 500 srednješolcev in študentov visokih in višjih šol. Pred vsemi temi je ¡dva meseca vročih ¡počitniških dni ‘ki v jeseni zopet za razred naprej, v ¡poklicnoi šolo, srednjo štiriletno, gimnazijo, v eno od višjih m visokih šol, ali pa y službo. Nekaj od ¿¿lataiega 'števila' iš:olo-obveznibov ni hilo ¡uspešnih. Zakaj? .Ne verjamem, da so neuspeha v celoti'krivi oni sami, njihova lenoba, njihova nesposobnost, njihova nerodnost. Vsi tisti, ki ¡poučujejo in ¡tisti, iki bdimo nad ¡razvojem ¡bodočih ¡kadrov Za potrebe združenega dela se moramo vprašati ali jim res nismo mogli pomagati ¡niti med šolskim letom niti proti koncu. Kaj je spričevalo in šolska ocena? Ni moj namen razvijati te misli. Za vsemi temi ocenami -ih' redi težko ugotovimo kolikšno je ¡resnično znanje enega ali ¡drugega učenca, ni vedno -znano (koliko ¡se je posameznik 'trudil, vložil ¡svojega ¡dela, .toliko ¡v tem-.¡učenju .uspet- in napredoval.
Ob ¡koncu letošnjega šolskega leta :se v ¡našem slovenskem prostoru kot tudi že v preteklem ¡vpisujejo učenci v različne šole po predhodnem vpisu. Ob tem se ¡delajo različni ¡računi. Odlični,, prav dobri in. dobri iso si več' ali manj že ¡poiskali sole; fkjer ¡si želijo pridobiti nova ¡znanja, s tem pa.si že začrtujejo ¡svojo življenjsko pot. Drugi manj. uspdšni bodo morali toneč avgusta popravljati''napake, v kolikor so končali osmi ¡razred osnovne šole ter ¡srednje in poklicne, le redki pa ¡bodo morali ponavlij ati. letnik.
Naj po vsem opisanem ¡seznanim bralce še o uspešnosti šolanja naših bodočih sodelavcev in samoupravi j a! cev, ki se šolajo za poklice ¡ključavničarj ev, cizeler-jev, elektrikarjev, elektromehani-kov .(instrumenitarcev), leso strugarjev ain modelarjev.. Večina se ■ jih šola v centru strokovnih, šol v Zagorju ob Savi; le iz ¡lesne strokov Škofji Loki.
Prvi letnik ¡kovinske stroke je pričelo obiskovati 16 učencev, od tega so trije šolo zapustili, .in ¡si-': cer Milan Maksimovič zaradi slabih učnih uspehov in neopravičenih or -izostankov od pouka, Vinko Salobir zaradi neopravičenih izostankov in Edi Ceglar, ki je samovoljno zapustil šolanje, imel pa je v prvem polletju 96 opravičenih in 82 neopravičenih ur. G d •trinajstih učencev je končal s prav dobrim ušjpehom Zoran Malešič, z dobrim so izdelali šolsko leto Tomo Alauf, Andelko Kolek, Ivan Stoklasa, Marjan -Stritar, Darko Šitojs, Kazimir Saksida in Miroslav Kirič. Z zadostnim uspehom ¡sta končala Damir Poslek in Edvard Puffler. Zaradi negativne ocene iz enega predmeta -bodo morali v avgustu popravljati Srečko Majcen, Marjan Završnik in Andrej Miklič. Več ¡kot eno negativno oceno pa stá si prislužila Jožo Jukič in Bojan Bregar. Zanimivo je, da iso razen Srečka Majcena. in Miroslava Kariča, ¡ki ¡sta si prislužila iz prakse,: zadostno oceno, vsi ostali dobili ¡oceno dobro, izstopata pa z ’oceno ¡prav dober. Zoran Mafešič .in Darko Št oj s. Drugi 'letnik obiskuje 21 kovinarjev, trije elektrikarji in dva za potrebe lesne stroke in, šo 'končali ¡letnik z naslednjimi Uspe-
hi:' Drago Lazič s prav dobrim uspehom, poleg tega pa je ta učenec ¡dobil posebno priznanje., in sicer vpisan je v bronasto ¡knjigo pri izobraževalni ¡skupnosti, poleg tega pa je dobil od šole knjižno, nagrado za vzorno učenje mi vedenje tako v šoli kot za aktivno delo zunaj nje. Z dobrim- uspehom so končali Aleš Volaj, Drago Novak, Vejisil Suljakovlč, Drago-ijiib Stanič, Anto ŠaiSiovie, s prav dobrim uspehom Dušan Grum, z odličnim uspehom ¡pa je končal Nusret Bešič. V tem letniku je razmeroma precej učencev končalo šolanje neuspešno. in ¡bodo morali pred začetkom naslednjega. šolskega leta delati popravni
izpit, ¡to pa. so: Viktor Gašparut, Uroš Grum, Soniboj Knežak, Marko Perkovič, Drago Rajh, Aleksander ŠMander, Milko Pejč, Tomo Vidovič, Nijaz čajič; Dragomir; Jovič in Momčilo Stanič, Povedati pa moramo, da sc v tem letniku ¡dosegli lep rezultat v praktičnem ¡delu in so zato tudi temu primerne ocene, osem učencev. ima prav ¡dobre ocene in vsi ostali razen enega, iki je zadosten, pa so dobri.
P-oleg tega naj povemo še to, da so posamezni učenci -iz Dobo-ja za primerno obnašanje in učenje dobili posebna priznanja od šole, in'sicer Drago ¡Lazič, Drago Novak, Dragoljub Stanič in. Anto
Šainovič. Za Učence, . ki imajo pretežno negativne ocene iz matematike bomo v drugi polovici avgusta organizirali dodatno poučevanje.
Tretji letnik je obiskovalo 5 učencev, in ¡sicer 4 kovinarji in. 1 elektrikar,- Vsi so uspešno- zaključili letnik ih dobili; 26,' 6. 19-79 diplome,"š katerimi ¡štopajo v novo obdobje v življenju z dokazilom o zrelostnem Izpitu.
Vsem, ki šo uspešno, ¡končali to šolsko leto, iskrene čestitke, tistim, ki morajo popravljati pa iskrene želje, da v avgustu uspešno prebrodijo preprdico,-kijje ¡nastala pri'pouku v preteklem letu.
Janežič
KONFERENCA PROIZVAJALCEV STEKLA JUGOSLAVIJE
¡Z namenom, da bi prišlo do medsebojne menjave misijehjiitn •izkušenj, med proizvajalci stekla •ter da bi ¡se- seznanili z: novostmi na., področju: itehliolo^je' Stekla, se je leta 1976 na pobudo komisije za ¡steklo pri ¡Gospodarski Zbornici Jugoslavije pričelo z organiziranj em konferenc proizvajalcev stekla Jugoslavije..
Prva konferenca je bila omenjenega leta v Skopju. Tu je bila kot organizator druge konference, določena Jugosl o ven ska industrija ravnog .stakla. Prvotno je bilo planirano, ¡da bo konferenca leta 1978, ker pa do predvidenega roka ni bil zgrajen nov hotel, Pančevo pa ¡ni imelo primernih nastanitvenih prostorov za udele-, žence konference, je bila konferenca preložena na letošnje leto. Tako je ¡bila 2. konferenca proizvajalcev stekla od 29. do 3¡1. 5. 1979 v Pančevu. Iz naše delovne organizacije sva se konference udeležila skupaj z ing. Kavzar-jem, ¡s strani Gospodarske zbornice Slovenije pa ¡se je konference ¡udeležil tudi ¡dipl. ing. Maks Mrcina.
Program konference je ¡bil dokaj obsežen, saj je bilo. prek dvaj-
PANČEVO 29.-31. 5. 1979
steklarskih pečL Ker ¡razvoj peči prav gotovo zavisi ¡od razpoložljive ehretigij e, je -gospod Poper v uyodu na podlagi trenutnega stanja Ocenil razpoložljive energetske -vire do leta 2000. Tako je bilo ocenjeno, da bo delež električne energije porabljene za • taljenje stekla narasel do 30 %,. ostala energija porabljena za ta namen pa bo iz fosilnih goriv, pri čemer se.bo delež nafte zmanjševal. Kot zanimivost ¡naj omenim,- da je bil kot gorivo omenjen premog, seveda ne z uporabo plinskih generatorjev ampak; ' s primernim vplinj evan j om.
V -nadaljevanju-je. ¡g. Piper prikazal nekaj prmcipiekio novih izvedb peci, ki naj hi po eni -strani doprinesle k znižanju porabe e-nergije, na dragi strani pa povečale produktivnost peči.
Za ilustracijo- takega talilnega objekta naj prikažemo prerez pe-. či tipa adeep refine« -(igloboikd bi-s t renj e).
Kot je iz skice razvidno, globina-Stekla ni enaka po celotni dolžini peči, ampak je v zadnjem delu precej, večja. Tako je del peči, ki smo ga dosedaj poznali

DELOVNI
taljenje	bistrenje prostor
			
S ■ ■ i		j p ^zzzz-	, 1 ml
9//////////y///7//////y//////////^			
			
mkmmmmmmmmmsmsm			
Shematski ¡prikaz peči 2 z »globokim bistrenjem«
set predavanj. Mnoga med njimi so bila izredno zanimiva, zlasti predavanja, predavateljev iz inozemstva. Med temi bi na prvem mestu , želel omeniti. predavanje gospoda Helmuta Pdperja, predstavnika firme Sorg, ki je v svojem predavanju nakazal eno od možnosti' ¡razvoja 'konstrukcije
kot, talilni prostor,. razdeljen v dva dela-.- talilni ju bistrilan... Pri tem poteče bistrenje' tako kot to pove ime peči v globini. Posebnost konstrukcij e § vpliva namreč -tako na tokove stekla, da poteka bistrenje ¡v globini zadnjega dela peči, medtem ko je lahko celo-tna gladina stekla prekrita z zmesjo.
Kot je že bilo omenjeno je taka izvedba principiefnb n6va in po ‘ izjavah predstavnikov ' firme »Sorg« ¡obratuje do..sedaj že nekaj takih peči, Zaraidi planiranega ¡prehoda na kurjenje z zemeljskim plinom je bilo za nas zelo zanimivo .tudi predavanje predstavnika firme Korting gospoda W. Siegerja o- ¡uporabi injekcij-eskih plinskih 'gorilnikov v ¡steklarskih pečeh in i^Htšniah z njimi. Omenim naj še predavanje profesorja Stanoka z Visoke šole za ’karnijsko tehnologijo v Pragi o možnostih inteuziviranja procesa taljenja ter ¡prihrankov energije, ter predavanje gospoda Gottardi-ja, predstavnike firme Refiradiige, o možnostih izolacije 'steklarskih peči. Tudi za ostala predavanja moram reči, da so bila večinoma zelo zanimiva in kvalitetna, .vendar zaradi pomanjkanja prostora ne kaže vseh naštevati.
Želel pa bi ¡povedati še nekaj besed o organizaciji, konference. Po mojem mnenju je bila organizacija res vzorna in ne bi mogel . navesti niti ene bistvenejše napake organizatorja. Poskrbljeno je balo. npr. za simultano prevajanje predavanj na srbohrvaški jezik, o delu konference je vsak dan poročal poseben bilten, na razpolago srno dobili raznovrsten material o konferenci itd. Težko je naštevati dobre ¡strani organizacije ¡(če bi bilo ¡treba kritizirati bi bilo prav gotovo lažje!) povem pa naj, da se bo bodoči organizator zato m-oral zelo potruditi, da bo ohranil enak nivo.
_ In ker že. govorim o organizaciji III. ¡konference proizvajalcev . stekla naj ompnim, ¡da je bil med dragimi tudi predlog,, da bi- naslednjo konferenco pripravili skupaj steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina, Straža in naša delovna organizacija.
Če bi moral na koncu vse navedeno sešteti bi rekel, da je bila konferenca uspešna in toristnd.. Udeleženci smo zvedeli dosti novega in debili nekaj koristnih nasvetov, ki jih bomo 'skušali , ,pb svojih mačeh uporabili na ¡svojih, delovnih mestih. Zato sodim, da so .take manifestacije zelo koristne in da se morajo nadaljevati.
1 A. U.
Sklepne slovesnosti letošnjih praznovanj na Kalu
— 3. JULIJA OBČINSKEGA PRAZNIKA IN DNEVA RUDARJEV TER 4. JULIJA — DNEVA BORCEV
Praznik beseda, ki pomeni mnogo več kot, pa je to sama po sebi. Pratzindlk — spomin na marsikaj., Pa ■vendar praznik — en sam dolg neizrečen; v prsih posameznika in nas vseh, ponois, ki v spominu sega daleč nazaj ta katerega" cilj je .nekaj v neskončni prihodnosti. Da — praznik je, eno, je'nas vseh, 'tasti intimni in tista, M’.je 'lasit. nais vseh. Vsakdo ima
Maks Jakopič-Jur med slavnostnim ¡govorom na Kalu -
svoj ¡praznik. Nekemu je to le želja' — .takšna kot je ibiia -želja in odločno- hotenje-nti&iih narodov, v tddtih.piredvojuiih'letih vse od leta 1918' pa do majskih-; dni. L945, Praznik 'rr- ponos ; na ■ prehojeno poit, spornim padiim.rza- svobodo, načai.ta ta. ojbivezinipslti.. To je praznik, v srcu posameznika, v ponos nas vseh . v očeh vsega sveta.
Občina 'Hrastnik praznuje avoj_ občinski' praznik bd leta11954 dalje, ko je talkralt-: mestna Igudsikt odbor sprejel odlok o razglasitvi občinskega praznika -kot spomin na veliko gladovno stavko rudarjev, pa v marsičem prelomnem letu 1954.
INa predlog .zapraznovanie posebej imenovanega .odbora je b:il sprejet program •'pinreidiitev, kaitp-nih težišče' j ejbnilo 'v dneh 30.. junija^ 1: julij,a.■■■ ■
Tridesetega julija je bila slavnostna seja vseh odborov občinske skupščine s tradicionalno podelitvijo priznanj zaslužnega' otočana -in pa osrednjo ptnirediitviijio praznovanja dneva rudarjev, ki je bila letos v Hrastniku na uud-n iških nasipih pred domom pred-voja.šike vzgoje.
Kot sklepna prireditev letošnjih prazmovanj je bil določen prvi juilij; tfco smo na Kalu odkrili še dve spominski obeležji. heroj-
sikim dogodkom iiz. časov NOB; prvemu spopadu revirske čete z okupatorjem in pa na mestu, kjer so se največkrat sestajali revirski skojevci, komumisitdi ta ostali isoiiruiišOlj.entillni ter revolucionarju. .
Sklepne prireditve na Kalu se je ob 'prisotnos ti številnih visokih gostov s tov. Lidijo Šentijurc, Miho . Marinkom, Marjanom Orožnom ta dnbgimi na čelu, udeležilo tudii prek 2.000 Hrastničanov in okoličan oa-’.
Ob 'kraijišeim 'kulturnem programu .pred obema obeležjema, v katerih so nastopih delavska goidiba, moški' pevski ztoior ta reciitáitOíjiij sita oba slavnostna govornika: predsednik'ZB NOV občine Hrastnik Maks Jailcopič-Jur in takratni skojevec'- Stane BOrovšak orisala. pomen obeležij 'ter v besedi prehodila "■ revoitadibitjafrio pet ljudstva 'v revirjih- ih zlasti še ría tem mestu. |
Svoj delež. k. proslavi na Kalu pa' sita' prispevala tudi občinski odbor ZRVS in TO, ki sta prikazala izvedbo obrambe pred zračnim ¡desantom,' v kateri so .sodelovali poleg pripadnikov obeh organizacij Juda pripzi-dniki JLA."
Praznik, ve's njogov pomen ne le . kot - dokaz zgodovinskih dejstev, je . miorda neposredno najbolje izpričal eden izmed govornikov,, kó jé v deta govora dejal:
»Tovarišice in tovariši, v naših partizansikah vaseh, v naših gozdovih; se mi borci šc žmerajjho-’Ije'počutimo kakor na asfaltnih tleh- Naše vasi ta gozdovi so naš spomenik in pri obiskih naših vasi in naših goadov ugotavljamo, da je borcev vedno manj ta v te kraje hiodijo drugi: to je -naša mlada generacija, ki štopa po naših poteh. Ustavljajo sé pred _ o-beležji padlim, ki so naši spomini ta -Jtačejp, da jiton povemo resnico o tistem težkem času. Resnica včerajšnjega. dne jé stara "borih 38 let, za mladino pa včasih, daleč —;. kolt -dá - bd'biila pred st-oleh-jem.
Na to. resnico' je težko gledati, z balkona ali.iz razkošnega avtomobila. Celo v šolskih klopeh je. ni llahlko spoznata Spoznati pa jo je vendar treba, ker je ta čas dediščina, naše. bogastvo, naš ponos. To pa: na kar si ponosen .. , moraš dobro poznati!«.;
Praznik je 'spomin Bmintiy herojstev, ' žrtev, . uspehov.: Letošnja praznovanja imajo še poseben •pečat,' saj potekajo. vključno s
številni ■ visoki gostje ,pri odkritju ¡spomenika padlim — med njimi tov. Lidija Šentjurc, Miha Marinko, Marjan Orožen, Martin Mlinar
in ¡številni ¡drugi
'A ^ l ^ t’ '	’
Pred odkritjem spomenika padlim borcem revirske čete na. Kalu
Preživeli borci revirske čete III. VDV ib riga de na Kalu
praznovanjem 60. . obletnice ZK, SKOJ in revojucaioaiairnih ..sindikatov. Žal pa bo leto 1979 v zgodovini on. razvoju,, ¡tako slovenskega kot jug.oisliovaarslkeiga .naroda ta narodnosti zapisano kot leto smrti '¿nega, naših najveejih sinov, revolucionarja .ta- borca za "samoupravni .demiofcratdlčni socializem —' Edvarda Kardelja. Njegove ideje, njegova dognanja in znanstvena spoznanja so na območju r evotacion a rn ih revirjev vedno našla plodila tla. Delavstvo jih; je iz teorije spreminjalo V prakso, v dokaz vsemu svetu, .tudi. tistemu deta, kr Hjub: temu, da ni pristaš
naše samoupravne družbene ureditve more odrekati tistega za kar se borimo popolne o-svaboditve dela in človeka.
iln zato je imel naš »govornik« še kako prav, ko je deja-l, da se te • resnice me da ugotoviti le z gledanjem iz razkošnega avtomobila ali pa z balkona. V čuvanju te dediščine "je treba aiktivino sodelovati - Talko' kot so naši predhodniki, katerih slava bo naš ve& ni.spctotata -hvaležnost, tako tudi tastaj ki na to", pot šele stopajo. Revolucija ni bila' končana že leta 1945 — takrat še je šele dobro začela...	J. P.
Ob mednarodnem letu otroka bomo v tej in naslednjih številkah našega glasila objavili nekaj člankov o neenakih pogojih rasti in razvoja otrok v posameznih delih sveta. Pričujoči podatki so vzeti iz dokumentacije svetovne zdravstvene organizacije.
Število majhnih otrok, ki umirajo v današnjem svetu, je strahotno veliko. Samo v Airiki npr. je med vsemi umrlimi otroki vsaj 2/3 takih, ki niso bili stari niti 5 let. V nekoliko naprednejših deželah znaša ta delež blizu četrtine, kar je pa še vedno previsoko že, če vemo, da je v razvitih deželah med vsemi umrlimi otroki samo 5 ali celo manj odstotkov, ki niso dočakali 5. rojstnega dne.
Zdravja ni mogoče zagotoviti tam, kjer vladata revščina in trpljenje, kjer ni hrane in pitne vode, kjer ljudje stanujejo v neprimernih stanovanjih in kjer ni organizirane strokovne zdravstvene pomoči. V takih razmerah živi danes blizu 2/3 svetovnega prebivalstva, zato sta slabo zdravje in zgodnja smrt vsakdanji pojav. Najbolj seveda so pri tem prizadete nosečnice in pa otroci. V svoji nebogljenosti plačujejo visoke davke z življenjem, bolehnostjo, zaostalim razvojem in nesposobnostjo za življenje.
Tragičen položaj mater in otrok v razvijajočih se delih sveta je za nas vse en sam silovit apel za u-resničitev naloge, ki si jo je postavila SZO »Zdravje za vse do leta 2000«. In'vendar je prava i-ronija in paradoks, da niti nimamo zanesljivih podatkov, ki bi nam dajali pravo sliko problemov teh zdravstveno in socialno najbolj izpostavljenih skupin prebivalstva. Mednarodno leto o-troka, upajmo, bo spodbudilo tudi prizadevanje za izboljšanje o-snovnih informacij o zdravju in zdravstvenih problemih najrevnejših ih najbolj zapostavljenih skupin prebivalstva v svetu. Sele ti podatki bodo namreč dali o-snovo za uspešno zdravstveno in socialno delo, usmerjeno tja, koder je potreba največja.
Statistične podatke o številu o-trok na svetu, število rojstev ter podatke o smrtnosti dojenčkov vsekakor imamo. Zaradi boljšega pregleda in razumevanja so podatki razdeljeni v 20 velikih področij, upoštevajoč možnosti za krajše ali daljše preživetje po rojstvu. Vendar se tudi v tej razdelitvi neizogibno skriva mnogo krajevnih posebnosti, kajti revno in zaostalo prebivalstvo najdemo v vseh deželah, v daljnjih in odročnih divjinah kakor predmestjih velemest. Na drugi strani pa nam prav ta razdelitev kaže tudi velikanske -razlike med posameznimi deli sveta, predvsem v predelih (Afrika in Južna Azija), kjer povprečna življenjska doba ne dosega 60 let, in pa ostalim svetom, kjer je ta doba občutno višja. Čeprav živi na omenjenem področju le 41 % svetovnega pre-
ZDRAVJE OTROK DANAŠNJEGA SVETA
bivalstva, pa prav v teh delih sveta |i^i polovica od 1500 milijonov otrok, kolikor jih je trenutno na svetu. Na teh delih sveta _se dalje rodi 57 % od 122 milijonov otrok, kolikor se jih rodi vsako leto na vsem svetu. 77 % od 12 milijonov otrok, ki umro vsako leto, jih umre samo v omenjenih deželah in zagotovo 90 % otrok, ki umro v naj nežnejši otroški dobi, umre spet prav v teh deželah. Medtem ko je možnost, da otrok umre, preden doseže adolescenco v razvitih deželah 1:40, je v nekaterih afriških deželah komaj 1:2, 50 otrok od 100 ne dočaka svoje zrelosti, ne zraste do odraslega človeka! Smrtnost otrok je ogromna. V skoraj celotni Afriki prispevajo 2/3 vseh smrtnih primerov otrok prav otroci do 5. leta svoje starosti. V nekaterih predelih razvijajočega se sveta pade razmerje na skoraj 1/4, vendar je tudi ta številka še izredno visoka, če vemo, da znaša v razvitih deželah samo 5 ali celo manj odstotkov.
Okolje in zgodnja smrt
Za dojenčke in majhne otroke je vzrok smrti zelo odvisen od okolja, v katerem živijo. Nezadostna hrana, nevarnost okužbe z nalezljivimi boleznimi ter pomanjkljiva higiena in zdravstveno varstvo so glavne ovire za o-trokov zdrav razvoj, ovire, s katerimi se otrok sam nikoli ne more spoprijeti niti se jim ne sam izogniti. Zato gledamo na smrtnost dojenčkov ne samo kot na najznačilnejši kazalnik zdravstvenega stanja otrok, pač pa tudi kot na pokazovalca stopnje splošnega socialnega razvoja neke družbe. Statistični podatki nam kažejo velike razlike, ki obstajajo med posameznimi deželami in pokrajinami v razvoju, ne glede na umrljivost dojenčkov in umrljivost otrok v zgodnji otroški dobi. Nikakor pa nam seveda ne dajejo popolne slike o izgubljenih mladih življenjih zaradi raznih rizičnih dejavnikov, ki jih še posebej prinašata revščina in neznanje.
Te nevarnosti se pojavljajo že pred otrokovim rojstvom in so pogojene v zdravstvenem, stan ju in varstvu vsake matere. Ge je mati nedohranjena, če je premlada ali prestara, če od rojstva njenega zadnjega otroka nista potekli niti dve leti, če že ima štiri ali več otrok in če med nosečnostjo ni deležna niti osnovnega varstva in skrbi, so možnosti za splav, rojstvo mrtvega otroka ali dojenčkovo smrt v prvih tednih po rojstvu, bistveno večje. Perinatalna umrljivost (tj. umrljivost od 28. tedna nosečnosti pa do konca 1. tedna otrokove starosti) se giblje v razmerju 1:5 med najnižjim in naj višjim znanim nivojem. Čeprav zajema perinatalno obdobje manj kot 0,5 % povprečne življenjske dobe, pa je smrtnost v nekaterih deželah v razvoju prav v tem obdobju veliko večja^ kot pa smrtnost v naslednjih 30 letih.
Veliko nevarnostnih dejavnikov, ki odločajo o perinatalni u-mrljivosti, ogroža življenje mater in zahteva visoko umrljivost tudi med njimi. Smrt vsake matere pa pomeni hkrati tudi nevarnost za
njihove osirotele otroke. Neustrezna pomoč pri porodu, upoštevajoč kriminalne splave seveda prav tako povečujejo smrtnost med materami, ki znaša od manj kot 5 na 100.000 porodov v najbolj privilegiranih področjih, Vse do 1.000 na 100.000 v nekaterih zaostalih deželah.
Po prvem tednu otrokovega življenja igra okolje zelo pomembno vlogo pri umrljivosti dojenčkov in majhnih otrok. Infekcija novorojenčkov s tetanusom pobira visok davek prav v prvih tednih otroških življenj. V nekaterih predelih sveta, kjer je preventivna dejavnost v zvezi z i-munizacijo zoper tetanus nezadostna ali pa je sploh ni, tudi do 10 % živo rojenih otrok umre za to boleznijo. Driska in pljučnica »neznanega porekla« ali pa tista, ki jo povzroča mikroflora in ki na srečo ni patogena, so: povsem vsakdanji pojav med otroki, ki so izpostavljeni sovražnemu in nezdravemu vplivu okolja. Število smrtnih primerov, ki bi sicer lahko bila zgolj malenkostna obolenja, se lahko ob pomanjkljivi o-snovni negi (in to le zaradi pomanjkanja sredstev, nevednosti ali pa obojega skupaj) dramatično poveča. Za mnoge otroke je nedohranjenost samo še dodatni dejavnik, ki poveča škodljive vplive infekcije.
Dojenje je zelo razširjena oblika prehranjevanja dojenčkov med prebivalstvom dežel v razvoju, s čimer je vsaj do neke mere, zagotovljena zadostna prehrana otrok v prvih šestih do devetih meseceih življenja. Toda, ko otrok odraste toliko, da mu je potrebna še dodatna hrana, je pomanjkanje primerne hrane oziroma pomankanje sredstev za nakup te hrane, ob tem pa še zakoreninjene navade in tabuji v zvezi, z otrokovo prehrano sploh, tolikšno, da je nezadostna in, nepravilna prehrana otrok edina razumljiva posledica. Na ta način nedohranjenost, če ne že sploh
dejstva, da je poporodna umrljivost 20-krat večja v deželah z višjim nivojem kot v tistih z nižjim.
Kot je razvidno iz statističnih podatkpv, je umrljivost v času od
1.	do 4. leta starosti še vedno precejšnja, vendar veliko nižja od u-mrljivosti dojenčkov v 1. letu življenja. To velja za.vse populacije. Vzroki za visoko poporodno u-mrljivost so tudi osnovni vzroki za umrljivost v drugem in tretjem letu otrokovega življenja. V nekaterih deželah Afrike in ponekod, kjer je podaljšano dojenje obvarovalo dojenčke prezgodnje nedohranojenosti in nekaterih infekcij, lahko umrljivost v .2. letu starosti doseže isto stopnjo kot umrljivost dojenčkov. Nalezljive otroške bolezni kot so o-špice, oslovski kašelj in driska, prizadenejo največ otrok v tem starostnem obdobju in lahko vodijo do visoke umrljivosti prav pri nedohranjenih otrocih. V času lakote je npr. v Sub-Sahelu u-mrljivost za ošpicami dosegla skoraj 50 %, kar je v velikem nasprotju s 7 do-10 %, ki jih sicer najdemo v tropski Afriki, ki je pa že tako ali tako bistveno višja kakor pri večini drugih ljudstev. Ker .se je umrljivost V letih od
1.	do 4. starostnega leta v večini držav zmanjšala na minimum, so razlike med deželami z zelo nizkim in deželami z zelo visokim razvojnim nivojem zelo velike, ponekod tudi do 50-krat večje.
Glavni vzroki umrljivosti otrok
Po vsem doslej zapisanem in povedanem je očitno, da se razlike v umrljivosti dojenčkov in majhnih otrok ne kažejo samo v številu umrlih, ampak tudi v glavnih vzrokih za to umiranje. Naravnost porazen je delež driske in infekcije dihalnih organov med vzroki za umrljivost otrok skozi vse otroštvo. Obema tesno sledijo nalezljive (a vsekakor prepričljive bolezni), kot sta o-
stradanje, še dodatno povečujeta dovzetnost za razne infekcije, kar spet zmanjšuje otrokove možnosti za obstoj, jj
Študije o umrljivosti otrok v o-troški dobi v obeh Amerikah so pokazale, da so pri nič manj kot pri 57 % otrok, ki so umrli, preden so dosegli svoj peti rojstni dah, ugotovili kot osnovni ali vsaj odločilni vzrok smrti prav nedohranjenost, in to večinoma nedohranjenost v prvih 12 mesečih življenja. Vpliv škodljivih zunanjih dejavnikov na umrljivost v tem odločilnem obdobju življenja lahko prevzamemo tudi ,iz
slovski kašelj in pa ošpice. Po
5.	letu starosti se navedenim vzrokom pridružijo še nezgode, bodisi nezgode doma ali pa v prometu. V razvitih deželah je smrtnost zaradi .infekcije zelo redka, posebno po prvih nekaj letih življenja, ko nezgode prevzamejo vodilno vlogo med vzroki. Vsi drugi pomembnejši vzroki so take narave, da jih je težko preprečiti ali zdraviti, saj gre za prirojene anomalije, novotvorbe in srčna obolenja. Seveda so za te bolezni dovzetni tudi otroci v.za-
(Nadaljevanje na 5. strani)
O delu krajevne skupnosti Spodnji del Hrastnik
IZ POROČILA ZA MANDATNO OBDOBJE 1975—1979
Po statutu je v tem mandatnem obdobju deloval v krajevni skupnosti Spodnji del Hrastnik 42-članski zbor delegatov, ki so mu bile odgovorne komisije oziroma odbori in izvršni svet. Udeležba na sejah organov, prav tako pa tudi na zborih občanov dostikrat ni bila zadovoljiva.
Komisije kot npr. komisija za kulturo in rekreacijo, za zdravstvo, socialno skrbstvo in otroško varstvo, za komunalne zadeve in finančna vprašanja tei; svet potrošnikov še niso zaživele, kot. bi bilo pričakovati. Svoje delo pa je redno opravljal poravnalni svet, ki je tekoče obravnaval vse spore občanov na terenu. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da so bili takšni primeri maloštevilni.
Tudi z udeležbo na sejah izvršnega sveta ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Na zborih, ki so bili sklicani, so bili obravnavani in rešeni predvsem komunalni problemi, ki niso terjali mno«o sredstev. Večje ^investicije, načrtovane v vsakoletnih programih, so bile zaradi stalnega pomanjkanja sredstev, neizvedljive.
V krajevni skupnosti je v skladu z ustreznimi zakoni in' statutom KS formiran tudi odbor za ljudsko obrambo, v okviru katerega se povezuje še narodna in civilna zaščita. Z ozirom na družbeni poudarek temu področju tudi krajevna skupnost posveča vso Skrb, tako da ta dejavnost v o-kviru krajevne skupnosti poteka v redu, Težave so v kadrovanju. Delavci imajo namreč svoje obveznosti tudi v okviru združenega dela.
Na občinski skupščini in skupnosti krajevnih skupnosti;je KS zastopala 15-članska delegacija; V okviru samoupravnih interesnih skupnosti pa deluje za to področje še 7 delegacij. V lanskem letu so bile izvedene tudi nove volitve. Sedaj pa nas čaka še izvolitev organov za samo krajevno skupnost, tj. skupščino in izvršni svet.
Opaziti je, da se preko delegatskih odnosov problematika o-bravnava v okviru občinske skupščine, da pa se še vie premalo vrača in obravnava ha terenu krajevne-skupnosti. Premalo je tudi neposrednih stikov med organizacijami združenega dela in krajevno skupnostjo, kot je bila 1 to praksa V; preteklosti. Tudi sodelovanje in povezovanje z družbenopolitičnimi organizacijami ter društvi na terenu še ni na zadovoljivi ravni. .	i
Kljub tem ugotovitvam je p.oli-tičria situacij a med kraj ani zadovoljiva, kar dokazujeta tudi dva uspešno izvedena referenduma v občini ža uvedbo samoprispevka: za izgradnjo zdravstvenega doma
2.	stopnje in za ureditev otroškega varstva in cest. Nadalje bi bilo potrebno omeniti še posojilo za ceste SRS in občinske volitve.
Da je situacija odziva in aktivnosti bila pomanjkljiva, je po našem mnenju več vzrokov. Srečujemo se s «talnim pomanjkanjem finančnih sredstev, • saj tako nismo mogli realizirati ničesar, kar smo načrtovali v programih. Dve organizaciji združenega dela ža to
področje: Steklarna ih SGP sta v težki gospodarski situaciji.
Večina delegatov je tudi aktivno zaposlena in, v svojih temeljnih organizacijah na sejah obravnava vsa vprašanja in probleme, ki se obdelujejo tudi v krajevni skupnosti, zaradi te dvojnosti pa potem aktivno v krajevni skupnosti pojema.
Nadaljnji vzrok je urbanistični načrt razvoja', naše krajevne skupnosti. V njem se predvideva samo razširitev industrije, ne pa tudi gradnja stanovanj. Razumljivo je, da je bil takšen načrt napravljen zaradi prevelikega o-nesnaženja zraka TE Trbovlje. Z izgradnjo dimnika pa še je stanje precej izboljšalo. Menim, da bi bilo potrebo razmišljati v Smeri nadaljnje izgradnje stanovanj. Sedanja gradnja namreč poteka le-v j zgornjem delu Hrastnika in na Dolu, tako. da je v naši krajevni skupnosti več zaposlenih kot prebivalcev. Mlajše aktivno prebivalstvo z družinami si želi
(Nadaljevanje s 4. strani) ostalih deželah, vendar infekcijske bolezni ostajajo glavni vzrok za veliko umrljivost majhnih o-trok. ,
V večini dežel se je perinatalna umrljivost in umrljivost otrok zadnja leta nekoliko znižala, pač zaradi izboljšane perinatalne in obporodne tehnologije, še zlasti ker je oboje vse bolj razširjeno. Ostajajo pa seveda še vedno znatne razlike v umrljivosti dojenčkov in perinatalni umrljivosti glede na socialnoekonomski status v nerazvitih deželah.
Rast in razvoj otrok
Smrt otrok in njihovih mater je dejansko najbolj dramatična posledica slabega zdravja, so pa še druge posledice, ki lahko prizadenejo otroka in ga spremljajo skozi vse življenje. Okvare, kijih majhnemu otroku prizadenejo razne infekcije in pa nedohra-njenost v naj nežnejših letih, se pokažejo v zaostalem fizičnem in psihičnem razvoju, česar največkrat nikoli ne more nadomestiti, pa je zato prikrajšan za polno in aktivno življenje odraslega človeka, revščina,, neznanje in slabo zdravje tvorijo torej začarani krog, kr zajema generacijo za generacijo, krog, iz katerega se posameznik' Sam, nikoli ne more iztrgati.
Neverjetno pogosta za yso današnjo generacijo rojevajočih se otrok je nizka obporodna teža. Število otrok, ki so ob rojstvu tehtali manj kot 2500 g, je neobičajno veliko,- Danes vemo, da je pogostnost tega pojava pogojena z istimi sovražnimi materialnimi dejavniki in dejavniki okolja, ki odločajo tudi o stopnji perinatalno umrljivosti, še posebej pa je pogojena' s prehrano nosečnic. Prav tako se je pokazalo, predvsem seveda v vseh razvitih deželah, da je nizka obporodna teža novorojenčkov značilna za - o-troke mater — kadilk. Vsako leto Se rodi okrog 2 milijona otrok s
in se preseljuje v novozgrajena stanovanja v zgornji del Hrastnika. V naši krajevni skupnosti tako stanujejo le začasno in se ne zanimajo za dogajanja v njej. To se nanaša tudi na kadrovske probleme v krajevni skupnosti. V stara stanovanja v našem predelu pa se pretežno vseljujejo delavci iz drugih republik, ki se ne vključujejo v aktivnost krajevne skupnosti, pri čemer je res tudi to, da smo še premalo storili, da bi jih za to delo zainteresirali.
'Zaradi odseljevanja mladih in njihovih družin ostaja na tem področju pretežno starejše prebivalstvo in upokojenci, od katerih tudi ne moremo pričakovati, da bodo nosili pretežno breme aktivnosti.
Dobro znani so tudi prostorski problemi krajevne skupnosti, ki bi jih potrebovala za svoje normalno delovanje. Da bi ta problem delno rešili, je bila adaptirana bivša delavnica na sedežu
prenizko obporodno težo, večina teh seveda v nerazvitih deželah. Razmerje med ustrezno in prenizko obporodno težo se, giblje od nekako 4 % v razvitih do prek 30 odstotkov v zaostalih deželah. O tem nam govori tudi tabela 3, ki nam, hkrati kaže, da se obporodna teža nasploh povsod znižuje. Splošno pa je znano, da je prav obporodna teža odločilnega pomena, ali bo otrok preživel kritična leta ali: ne. Umrljivost novorojenčkov z nizko obporodno težo je namreč 20-krat večja kakor umrljivost otrok z normalno obporodno težo, zato seveda vsaka nižja obporodna teža pomeni manjšo možnost za preživitev.
Prav zaradi teh razlogov nam je vse bolj jasno, da prav preproste meritve velikosti in teže od rojstva skozi vso mlajšo otroško dobo, dajejo kaj zanesljive podatke o zdravstvenem 'stanju otrok, Ne samo, da je laže priti do teh podatkov, kakor do podatkov o umrljivosti novorojenčkov, nas že sam postopek, ko zbiramo te podatke, opozarja in hkrati navaja na pravočasne preventivne ukrepe bodisi za posameznega prizadetega otroka ali pa za otroke v celoti.
Kaj smo storili za boljše
zdravje otrok?
Iz gornjih razmišljanj 'o zdravstvenih problemih otrok nam je jasno, da noben posamezni zdravstveni program niti ne nobena osamljena akcija ne moreta rešiti nakazanega problema. Pravo »ledeno goro«, katere eden vršičkov je vsekakor umrljivost novorojenčkov, tvorijo revščina, lakota, neznanje in druge socialnoekonomske bolezni, ki jih uspešno lahko premagamo samo s široko razvejenim programom, ki bo segel prav v korenine tega zla. '
Kakor je dejal dr. 'H, Mahler, generalpi direktor SZO, so glavni elemeneti, s katerimi bomo lahko dosegli zdravje za vse: za-
krajevne skupnosti — vzidava novih oken in predelnih sten, višina sredstev za ta dela pa je znašala 41.364 din. V ta namen krajevna skupnost ni imela nobenih sredstev. Na prošnjo vsem trem OZD je TKI prispevala 30.000 din. Dokončna ureditev pa še terja sredstva. Steklarna Hrastnik je zato pred kratkim odobrila sredstva za ureditev tal v vseh prostorih, ker so sedanja dotrajana.
Skupnost krajevnih skupnosti, ki zbira prispevek na zaposlenega delavca 300 din letno, naši krajevni skupnosti ni mogla nakazati nobenih sredstev v ta namen; ker je pokrila dve veliki investiciji (cesta v Prapretnem in Turju) in je morala ustanoviti skupno strokovno službo za vodenje knjigovodstva vseh krajevnih skupnosti v občini. Omeniti je potrebno, da Vse organizacije združenega dela ne nakazujejo redno ta prispevek na skupnost.
Julij Smodič
dostna prehrana, zdrava in pred insekti ter glodalči varna stanovanja, zdrava pitna voda za o-sebno higieno, urejeni prostori za odpadke, zdravstvene postaje za nosečnice, pomoč pri porodu, nega dojenčkov, -načrtovanje družine, varstvo novorojenčkov in majhnih otrok vključno z dodatno prehrano, imunizacija proti nalezljivim boleznim (predvsem glavnim otroškim nalezljivim boleznim), prevencija in nadzor nad lokalnimi endemičnimi boleznimi, prva pomoč ljudem vseh starostnih skupin bodisi v nezgodah ali holeznih, in pa seveda možnost za zbiranje pravih ,in po-rabnih podatkov o zdravstvenih problemih ter načinih, kako te probleme preprečiti ali jih vsaj omejiti!
Ta seznam je lahko narejen s posebnim poudarkom na zdravstvenem stanju otrok in naj vsebuje: zdravstveno1 izobrazbo staršev (in mladine) glede na vse a-spekte v zvezi z obnavljanjem zdravja, prehrano nosečnic, izboljšanje pomoči pri porodih in morebitnih obporodnih komplikacijah, pomembnost dojenja in pravilni prehrani po odstavljanju od prsi; nadzor nad rastjo novorojenčkov in majhnih otrok.
Da smo se uspešno vključili in dosegli cilj, ki ga pred nas postavlja geslo. »Zdravje za vse do leta 2000«, bi morala umrljivost novorojenčkov pasti najmanj od 50 na 1000 živo rojenih, pričakovana življenjska doba vsakega novorojenčka pa bi se morala dvigniti na več kot 60 let v vseh delih sveta.
ZAHVALA
Ob odhodu iz podjetja se najlepše- zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD 3 za prejeto darilo. Pri vašem nadaljnjem delu vam želim obilo uspeha.
Anka Jazbinšek
ZDRAVJE OTROK DANAŠNJEGA SVETA
JAVNA RAZPRAVA O OSNUTKU ZAKONA O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU
Pred nami je osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju, oziroma preobrazbi vzgojno-izobraže-valnega sistema v naši republiki. Če pogledamo povzetek osnutka zakona o usmerjenem izobraževanju, opredeljuje:
1.	V temeljnih določbah opredeljuje usmerjeno izobraževanje in njegov položaj ¡v združenem delu. Pri tem je bistvenega pomena zlasti opredelitev izhodišč, družbenih vzgojno-izobraževalnih smotrov ter način uresničevanja družbenega interesa na področju usmerjenega izobraževanja.
2.	Določitev temeljnih družbenoekonomskih odnosov na področju usmerjenega izobraževanja, ki jih delavci urejajo s samoupravnimi sporazumi talko, da je delavcem v temeljnih organizacijah v celoti zagotovil j ena pravica, odločati' o svojem dohodku, delavcem na področju vzgoje in izobraževanja pa enak družbenoekonomski položaj.
3.	Opredeljevanje vagojno-iz-abraževalnih storitev in njihovo sestavo, elemente cen in nekatere druge pogoje' svobodne menjave dela. Določa obveznosti temeljnih organizacij za planiranje izobraževalnih in kadrovskih potreb in izobraževalne dejavnosti ter oblikovanje skupnih Strokovnih organov uporabnikov ih izvajalcev pri P IS (posebni izobraževalni skupnosti).
4’ Naloge temeljnih organizacij, da s samoupravnimi splošnimi ' akti uredijo pravice in obveznosti' delavca, ki še izobražuje, zlasti pravico do odsotnosti z dela, pravico do nadomestila osebnega dohodka in drugih ' pogojih za uspešno izobraževanje.
5. Določanje splošnih pogojev za vključitev : izobraževanja po vzgojno-izobraževailnifa programih in sicer’ kot splošen pogoj za Vključitev v visoko izobraževanje tudi uspešno opravljen nadaljevalni izpit in delovne izkušnje.
■ 6. Samoupravna organiziranost izobraževalne, dejavnosti, povezovanje izobraževalnih organizacij, obvezno združevanje višjih in visokih šol v univerze, ustanavljanje izobraževalnih organizacij ter izvajanj e novih' vzgojmo-izobraže-valinih programov.
7.	Upravljanje izobraževalnih organizacij v soodločanju delav-cevklelegatoV, učencev oz. študentov;' staršev ih uporabnikov v svetu izobraževalne organizacije in. način delegiranja v svet
8.	Pravice in obveznosti učenčev oziroma študentov im drugih udeležencev izobraževanja ter vpis v izobraževanje.
•-9, Obveznosti izobraževalnih organizacij za' vsakoletno analizo učinkovitosti dela - in poslovanj a ter nadzor nad uresničevanjem dejavnosti usmerjenega izobraževanja, ki obsega nadzor nad zakonitostjo dela izobraževalnih organizacij in nadzor nad uresničevanjem vzgojno-izobraževalnih programov.
JAVNA RAZPRAVA O OSNUTKU ZAKONA O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU V STEKLARNI HRASTNIK
V delovni organizaciji Steklarna Hrastnik je stekla javna raz-
prava o osnutku zalkona oziroma organizaciji usmerjenega izobraževanja v regiji, s poudarkom izobraževanja 'kadrov v steklarski industriji. Ta program zlasti o-predeilijuje izobraževanje naslednjih izobraževalnih smeri:
~~ kovinarsko predelovalno stroko in strojništvo,
—	rudarsko stroko,
—	elektro stroko,
—	blagovni in denarni promet,
-r- .gostinstvo in turizem,
—	upravno •- administrativno stroko,
—i zdravstvo, šolstvo,
—	gradbeništvo,
—	kemično industrijo in
—	steklarstvo.
Glede na specifičnost izobraževanja steklarskih kadrov bomo morali .izdelati akcijski - program vključevanja oziroma interesov delavcev v temeljnih organizacijah na področju izobraževanja. Ta program mora vsebovati:
1.	Kadrovska izobraževalna komponenta v srednjeročnih in dolgoročnih planih razvoja temeljnih organizacij, in sicer:
—	kakšno je zatečeno stanje kadrov,
—	.izobrazbena struktura zaposlenih,
—	potreba po enostavni in razširjeni kadrovski reprodukciji,
—	izobraževanje delavcev zaradi napredka tehnologije,
—	funkcionalno izobraževanje za konkretna dela in naloge,
—	naložbe v kadre in znanje kot element gospodarjenja in prizadevanj za dvig produktivnosti
; dela.
2.	Organizacija 'kadrovske in izobraževalne službe v DO ter u-sposobljonost za uresničevanje izobraževalne funkcij e.
3.	Glede 'na preobrazbo vzgoj-no-izobraževalnega Sistema razmisliti o' organizaciji izobraževalnega centra v- BO..
4.	Izdelava ocene o možnosti 'za uresničevanje določenih vzgojno-izobraževalnih nalog v DO Steklarni Hrastnik ali v okviru Poslovne Skupnosti, in sicer:
—	finalizacija izobraževanja ol° delu,
—	strokovno usposabljanje in funkcionalno izobraževanje,
—	permanentno strokovno izpopolnjevanje delavcev,
—	potrebe in možnosti za organizacijo proizvodnega dela,
—	organizacija praktičnega pouka,
—	proizvodna im druga delovna praksa učencev srednjih šol.
Opomba: Glede na specifičnost •proizvodnje oz. predelave steklene'taline v naši delovni-organizaciji j.e nujno potrebno se opredeliti, kako koiiisititi 'Storitve izvajalca • izobraževanja steklarskega šolskega centra v Rogaški Slatini. SŠC kot matična šola za področje steklarstva nam lahko izobražuje industrijske profile kadrov, in sicer, prek dislociranih oddelkov v Hrastniku s tem, da učenci dobijo teoretično osnovo v matični šoli, praktični pouk pa bi se odvijal v delavnicah naše delovne organizacije glede na 'specifičnost predelave.
5.	Kadrovska''ih'materialna pomoč temeljnih organizacij izobraževalnim organizacijam pri izva-
janju vzgojno-izobraževalnih programov, in sicer:
—	inštruktorji praktičnega pouka oziroma proizvodnega dela,
'. — opremljanje delavnic in laboratorija vzgojno-iizobraževalne organizacije.
6.	Analize samoupravnih aktov z vidika kadrovskih in izobraževalnih potreb temeljnih organizacij, in sicer:
—	permanentno strokovno u-spoisabljanje delavcev,
—	strokovno usposabljanje na delu,
—	usmerjanje delavcev v -iz obraževanje ob delu in iz dela,
—	kadrovske štipendije.
Glede na določila 29. in 30. člena osnutka zakona o usmerjenem izobraževanju morajo izobraževalne organizacije s . samoupravnimi sporazumi ali pogodbami u-rediti obveznosti in odgovornosti 's tistimi temeljnimi organizacijami uporabnikov, ki v skladu z osnutkom zakona in vzgojno-iz-obraževalnimi programi izvajajo dele teh programov, in sicer;
—	praktični pouk,
—	ali druge oblike vzgojno-iz-obraževainega dela kot praktično poučevanje, proizvodno delo in proizvodna oziroma delovna praksa.
.□predeljeno je tudi, da morajo izvajalci praktičnega pouka zagotoviti udeležencem' v času poučevanja:
redno delo,
—	zavarovanje za primer nesreče pri delu,
—	nagrado v sorazmerju s prispevkom k dohodku temeljne organizacije.
Iz tega Miaja, da moramo v temeljnih organizacijah oziroma v delovni organizaciji Steklarna Hrastnik razrešiti naslednja vprašanja:
,1. Kdo bo odgovoren v temeljnih organizacijah oz. v DO za izvajanje praktičnega pouka.*
2.	Ali imamo pedagoško-andra-goško usposobljen kader oziroma kako. borno ta kader pridobili in čimprej usposobili.
3.	In končno, koliko sodelavcev potrebujemo za uresničitev tega določila.
Glede na določila 31. člena o-snutka zakona mora temeljna organizacija na podlagi. ugotovljenih potreb..po izobraževanju iter v skladu :s sposobnostmi, interesi in doseženimi delovnimi in izobraževalnimi rezultati, usmerjati svoje idelavce v izobraževanje ob delu in iz dela.
Na podlagi tega določila moralno ugotoviti oziroma se opredeliti v temeljnih organizacijah:
1.	Ali imamo zbrane • interese zaposlenih. delavčev po nadaljnjem izobraževanju.
2.	Ali so ti interesi posameznikov usklajeni .z interesi temeljile organizacije oz. DO kot celote,
3.	-Ali imamo, pregled had zaposlenimi o možnostih poklicnega napredovanja, kar bi vplivalo ha zmanjšanje flukluacije.
4.	Kakšne;. vrste izobraževanja zaposlenih bi bile najbolj primerne za naše temeljne organizacije.
5.	Kakšne pogoje bomo nudili zaposlenim, ki se želijo izobraževati. . ,
Določila 43. in 44. člena osnutka zalkona predvidevajo vertikalno zgradbo vzgojno-izobraževalnih programov posameznih strok z vidika predvidene klasifikacije del in nalog po zahtevnosti, (kategorizacija zahtevnosti del in nalog) skupnih značitoosti, ciljev-in vsebine 'izobraževanja ter možnih načinov ih pogojev pridobivanja Strokovne izobrazbe. Vertikalna zgradba .predvideva osem kategorij .v- enoftnii ¡klasifikacijski lestvici.
- (Nadaljevanje prihodnjič)
v.;f.
♦ . ♦
PRAZNOVANJE 22. JULIJA — DNEVA VSTAJE IN STEKLARSKEGA PRAZNIKA
Kot (proslavljamo že leta tako (pomemben datum — vstajo slovenskega naroda, is katerim -smo v naši delovni organizaciji povezali tudi isteklarski praznik, vas konferenca sindikata Steklarne Hrastnik in osnovne organizacije sindikata temeljnih organizacij in delovne ¡skupnosti vabijo
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
i
NA PROSLAVO IN TOVARIŠKO SREČANJE V GORE, DNE 21. JULIJA 1979 DOPOLDNE.
Na prireditev vabimo. tako delavce delovne organizacije kakor tudi upokojence Steklarne Hrastnik.
Vsak delavec bo dobil pri izplačilu osebnih dohodkov 15. julija bon za malico, ki ga bo lahko koristil v Gorah. V primeru, da iboste zadržani ali zaposleni tega dne, lahko bon izkoristite v delovni organizaciji.
Upokojenci, ki se bodo tega dne udeležili proslave, bodo prejeli ibone v Gorah.
VABLJENI!
IZVRŠNI ODBOR KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA	♦
l	DELOVNE ORGANIZACIJE
|	STEKLARNE HRASTNIK	|
I	I
Vaja enot civilne zaščite v Podkraju
Gasilske enote ,pri gašenju požara (na objektu skladišča
Gasilska enota po opravljeni uspešni vaji
ščite Hrastnik preizkusile svoje sposobnosti na združeni. vaji, ki je bila v Podkraju, dne 23. 6. 1979 ob 16. uri.
S predpostavko, da so sovražna letala, z bombami poškodovala skladišči ' steklarne v Podkraju ter stanovanjski blok Podkraj 91, so pri reševanju nastopale združene gasilske enote iz Hrastnika, ekipa za radiološko-Mološko in kemično zaščito, teih-nično-reševalna enota in enota prve medicinske pomoči.
V vaji je nastopalo 120 članov ;.anot civilne zaščite, ki so praktično dokazale, da so tako organizacijsko, tehnično in Strokovno sposobne akcijsko ’ nastopati pri - reševanju prebivalstva in materialnih dobrin v naravnih in drugih nesrečah >in izrednih’ razmerah. Številni gledalci in opazovalci so z zanimanjem Spremljali nastop in delo reševalnih enot civilne zaščite in Sami lahko sproti ocenili uspešnost nastopajočih enot civilne zaščite. |
Ugotavljamo, da vedno bolj prihaja do izraza uspešna, pripravljenost občanov/ in to predvsem v okviru krajevnih skupnosti ter delovnih organizacij. Postopno se tudi člani civilne zaščite organizacijsko in strokovno izpopolnjujejo v sivrho stalne' pripravljenosti. Vse enote CZ se Vključujejo; Z tudi v akcijo . »Nič nas ne sme presenetiti« za preizkus, ki bo dne 29. in 30. septembra 1979 v vseh enotah.
V okviru praznovanja obletnice civilne zaščite, ko je bil 20. junija 1955. leta sprejet zakon o'¡ljudski obrambi in začrtal temelje in rezultate za zaščito pri reševanju prebivalstva in materialnih dobrin; v naravnih nesrečah in iz-rednib razmerah, so enote civilne zaščite krajevnih Skupnosti v okviru občinskega štaba civilne za-.
Člani CZ ugotavljajo količino radioaktivnosti območja
VAŽNO OBVESTILO
Z namenom, da se preprečijo nepotrebne komplikacije pri uveljavljanju bolniškega staleža, opozarjamo vse zaposlene v Steklarni Hrastnik na dosledno izvajanje spodaj navedenih določil samoupravnega sporazuma med zdravstvenimi skupnostmi v SFRJ.
Samoupravni sporazum med zdravstvenimi skupnostmi SFRJ (Uradni list SFRJ 60/78) določa, da mora zdravnik, ki sprejme v bolniški stalež delavca iz druge zdravstvene skupnosti, V ROKU 3 DNI POSLATI USTREZNO MEDICINSKO DOKUMENTACIJO TEJ ZDRAVSTVENI SKUPNOSTI. Hranarinsko nakazilo brez ustrezne dokumentacije ne opravičuje staleža.
Ustrezna dokumentacija je zdravniško potrdilo oziroma izvid z anamnezo, statusom, izvidi objektivnih preiskav, diagnozo, terapijo, datumom sprejema v stalež, datumi vseh pregledov in morebitnim datumom zaključka staleža.
Samoupravni sporazum izmedu zdravstvenih zajednica SFRJ (Sl. L. 60/78) odreduje, da mora lekar, koji primi na bolovanje radnika iz druge zdravstvene za j ednice, da U ROKU 3 DANA POŠALJE ODGOVARAJUCU MEDICINSKU DOKUMENTACIJE toj zdravstvenoj zajednici. Dgznaka za bolovanje bez odgovarajuce dokumentacije radniku neoprav-dava bolovanje.
Odgovarajuča dokumentacija je lekarska potvrda: odnosno nalaz sa anamnezom,-statusom, nalazima objektivnih pretraga, diagnozom, terapij om, datumom otvaranja bolova-nja, datumima svih pregleda i eventuelnim datumom zaklju-čivanja bolovanja;	-
DELOVNA DOBA S POVEČANJEM ZA NATIKALKE IN IZPIHALKE — OBVESTILO
V' okviru aktivnosti za uveljavitev beneficirane delovne dobe za dela in naloge v steklarstvu je pred nami še nepopolno izvršena naloga za priznanje beneficirane delovne dobe natikalkam in izpihalkam.
V	preteklosti je bil že tudi za to področje izdelan elaborat in predložen ustrezni komisiji v okviru skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zaradi strožjih predpisov za uveljavitev pravic s tega področja je bil elaborat zavrnjen kot nepopoln.
Glede na sprejeta stališča delavcev in sindikata delovne organizacije Steklarne Hrastnik, da se aktivnost za priznanje delovne dobe ~s povečanjem za te delavke izvede do konca, je bil v Rogaški Slatini dne 26. 5. 1979 sklican sestanek s strokovnimi delavci zdravniki in predstavniki delovnih organizacij: Steklarne Boris Kidrič Rogaška Slatina, steklarne Hrpelje Kozina in Steklarne Hrastnik, na katerem smo se dogovorili, kako naj bi vse potrebne aktivnosti v zvezi z enotno metodologijo za to področje stekle. Formiran je bil odbor predstavnikov posameznih delovnih organizacij, ki so zadolženi za kontaktiranje z zdravstveno službo in zbiranje določenih podatkov. Za predsednika odbora in koordinatorja med vsemi sodelujočimi je bil določen tov. Franc Vidovič. Ostali člani:
— za steklarno Boris Kidrič — Jovo Tišma,
-	— za steklarno Hrpelje — Peter Marc,
—	za .steklarno Hrastnik — Jasna Kosm.
Na sestanku je bil prisoten tudi recenzor SPIZ dr. Bogdan Čadež. Ponovno izdelavo elaborata bosta izdelali delovni organizaciji Steklarna Hrastnik in steklarna Boris Kidrič iz Rogaške Slatine, vključujoč steklarno Hrpelje.
Potrebno zdravstveno dokumentacijo in analizo zdravstvenega stanja za delavke naše delovne organizacije bo pri-pravil dr. Jože Toplak.
V	naši delovni organizaciji — TOZD I, ročna in polavtomatska predelava steklene mase je potrebno izvršiti še meritve ekoloških razmer za ta dela in naloge, kot to zahteva metodologija za izdelavo elaborata.
Sestanek v zvezi s to aktivnostjo je bil organiziran tudi s predstavniki skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS in sekretarjem republiškega sindikata delavcev kemične industrije dne 4. junija 1979, na katerem smo jih seznanili z vsebino našega dogovora na sestanku v Rogaški Slatini ter s tem, da delo torej teče.
Jasna Kosm
Dragocene izkušnje in ugled
Letošnji Tabor slovenskih pevskih zborov je jubilejni — deseti. To pomeni, da ima že svojo lastno zgodovino, dragocene izkušnje in ugled, da ni samo oral kul® tortne ledine, pač ,pa tudi žel plodove, razširjajoč in poglabljajoč svoje kulturno poslanstvo z oživljanjem pesmi — ljudske, partizanske in umetne. Pevskima zboroma »Rašica« in »Zmaj«, ki sta pred desetletjem zapela na prvem Taboru v Šentvidu pri Stični, so se vsako leto pridruževali novi in novi pevski zbori, dokler niso zajeli celotnega narodnostnega ozemlja do zadnjih zaselkov slovenskega naroda v Porabju, na Koroškem in v Benečiji, ustvarjajoč tako pravo vseljudsko kulturno gibanje in eno naših riaj-večjih amaterskih glasbenih akcij. Na jubilejnem letošnjem Taboru je nastopilo že 163 pevskih zborov iz domovine in iz zamejstva, večtisoččlanski zbor pa je zapel na velikem koncertu v Šentvidu — ne samo prebivalcem šentviške okolice, ki jim nikoli ni' bilo žal ne truda, ne lastnih sredstev za Tabor, na katerega so ponosni gg pač pa tudi vsej slovenski in jugoslovanski kulturni javnosti. Da jpomen prireditve že da: leč presega slovenske meje, dokazuje tudi to, da je slavnostni uvodni pozdrav Taboru imel predsednik sekcije za kulturo pri predsedstvu Zvezne konference SZDL Jugoslavije tovariš Canga-lovič. Ta svetovno znani operni pevec-b asist je v naši domovini in po vsem sveto znan tudi kot
borec in graditelj takih socialističnih družbenih odnosov, ki nenehno vključujejo v družbene smotre tudi boj za kulturni dvig množic. Cankarjevo misel, da je sleherni boj za družbeni in gospodarski napredek tudi kulturni boj, smo v času narodnoosvobodilnega boja uresničili tako, daje partizanska zmaga pomenila tudi najvišje kulturno dejanje slovenskega naroda. Danes gre za to, da bi socialistično samouprav-Ijalsko gibanje vsebovalo vse sestavine vseljudskega kulturnega gibanja, da ne bomo živeli samo dobro, ampak tudi lepo. Ta plemeniti družbeni smoter, to veliko poslanstvo so imeli organizatorji jubilejnega Tabora v mislih, ko so se odločali, da ga letos posvetijo spominu in organizirajo v čast revolucionarju in mislecu Edvardu Kardelju, velikemu ljubitelju slovenske pesmi in glasbe ter iskrenemu prijatelju Tabora v Šentvidu. Med udeleženci in organizatorji pevskega zbora še vedno odmevajo njegove besede, »da je kultura slehernega naroda predvsem kultura vsakega človeka tega naroda«, ali pa misel, »da ni kultura samo v sprejemanju kulturnih vrednot, ampak predvsem v ustvarjanju teh vrednot«. Zborovska pesem je bila po mišljenju tovariša Kardelja prav tista oblika kulturnega ustvarjanja, ki lahko zajame največ ljudi. Prav zato, ker je Tabor v celoti s svojim delom potrdil te Kardeljeve misli, je moralno u-pravičen, da letošnje srečanje
Častni gostje — med njimi član predsedstva SFRJ Sergej Kraigher, član predsedstva SRS Marjan Brecelj, Miroslav čangalovič, Ladko
Korošec In drugi
člani našega pevskega zbora |v slavnostni povorki v Šentvidu
pri Stični
zborov posveti spominu in slavi naljvaojega državnika v povojni zgodovini slovenskega in jugoslovanskih narodov. Človek ni mrtev, dokler živi v našem spominu in 'v sleherni zapeti partizanski in ljudski pesmi na letošnjem Taboru pa tudi še v prihodnjih jubilejnih srečanjih bodo v srcih tisočih pevcev, v njihovem glasu in čustvih prisotne besede in obraz Krištofa, človeka, ki se je celo v času najhujšega boja za. lastno življenje boril za lepše življenje drugih, za srečo majhnih ljudi in majhnih narodov.
Rekli smo že, da deset let Tabora pomeni, da si je prireditev že izoblikovala svojo lastno podobo, začrtala pot in tradicijo. Postala je resnično množična manifestacija, ki črpa svojo moč iz' globoko Zakoreninjenega smisla našega človeka za pesem — pe-
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta
JOŽETA KNEZA
se iskreno Zahvaljujemo, sodelavkam in sodelavcem v skladišču gotovih izdelkov za vso izkazano pomoč in razumevanje.
Žalujoča žena Vida, sin Jožek in hči Jrenca
sem pa je. spremljala, našega .človeka skozi tisoč'let trajajoče trpljenje in boj za narodnosti in socialni obstoj, spremljala je kmečko punt arij o in delavske štrajke, še posebej našo narodnoosvobodilno borbo, zapore in taborišča, tolažila in bodrila je naše ljudi, zapela hvalnico svobodi in obnovi, vedno zvesta človeku, njegovi osvoboditvi in osvoboditvi, njegovega dela, bratstvu med narodi in enotnosti delovnih ljudi. Danes daleč prek meja naše svobodne socialistične in neuvrščene domovine odmeva Prešernova »Zdravljica«, kot da je napisana za sedanji čas, 'himna' nazdravljajoča narodom, njihovi svobodi in ponosu s prijateljskimi sosedi o-krog sebe. Vendar Tabor, ta velika manifestacija, pa naj je še tako blizu interesom in željam našega ljudstva, ni nastala in tudi v prihodnje ne bo organizirana sama po sebi, pač pa kot rezultat velikega žrtvovanja in tudi sposobnosti pripravljalnega . štaba, zborovodij in 'pevcev, prebivalstva in posameznikov,, krajevnih in občinskih samoupravnih in družbenih organizacij. V tem prostovoljnem, . ljubiteljskem, amaterskem deležu vsakoletnemu Taboru pa je tudi' dodatni veliki moralni in družbeni pomen, te vse širše in mogočnejše kulturne manifestacije.
Mitja Ribičič.
predsednik
Republiške konference SZDL
Občinska samoupravna skupnost za zaposlovanje
S tem prispevkom želim seznaniti bralce z dejavnostjo SSZŽ na področju samoupravne organiziranosti, kot tudi z nekaterimi drugimi značilnostmi, s katerimi se srečuje občinska skupnost za zaposlovanje v Hrastniku.
Znano je, da je bil v preteklem 1978. letu zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti v SR Sloveniji spremenjen oziroma dopolnjen. O-snovna kvaliteta novosti, katero je prinesel novelirani zakon, so občinske skupnosti za zaposlovanje. S preobrazbo skupnosti za zaposlovanje, ki je bila doslej regijska (18 občin v Ljubljanski regiji) se odločanje oziroma uresničevanje interesov s področja zaposlovanja v skladu z intencami zakona o združenem delu približuje delavcem in občanom v KS- Na osnovi tega zakona je bila 27. 12. 1978 ustanovljena občinska skupnost za zaposlovanje v Hrastniku, za kar se je odlo-
Za področje štipendijske politike sta sedaj v javni obravnavi dva dokumenta, in sicer: družbeni dogovor o, štipendijski politiki in osnutek samoupravnega sporazuma o štipendiranju, ki s svojimi odločili določata osnove štipendiranja kot sestavnega dela kadrovske politike.
Štipendija se pojavlja kot u-smerjevalni dejavnik pri vključevanju mladine v usmerjeno izobraževanje, prav tako pa tudi kot stimulacija mladine za povezovanje z organizacijami združenega dela v skladu ž njihovimi kadrovskimi potrebami.
Samoupravni sporazum o štipendiranju (osnutek) konkretizira načela družbenega dogovora o štipendiranju, kakor tudi vsa druga načela, ki naj bi pripomogla k doslednemu izvajanju dogovorjenih načel štipendijske politike.
Poseben poudarek je dan kadrovskim štipendijam, ki jih dodeljujejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije.’
Štipendije in razlike iz združenih sredstev so opredeljene kot prehodna oblika štipendiranja v primerih, ko nosilci kadrovske politike še ne zagotavljajo štipendiranja v obsegu,, ki ga terjajo kadrovske potrebe.
Posebej je opredeljeno tudi razvijanje štipendiranja družbeno aktivnih in ■ nadarjenih mladih delavcev in otrok delavcev, ki jih zagotavljajo s sredstvi iz Titovega sklada v SR Sloveniji, ter štipendiranje bodočih raziskovalnih kadrov v skladu z interesi združenega dela v okviru sklada Borisa Kraigherja.
Kriteriji in merila
Kot kriterij se upošteva učni uspeh, prav tako pa tudi social-no-ekonomski položaj.
Za kadrovsko štipendijo lahko v zvezi s tem zadnjim pogojem, ' po predlogu zaprosijo tisti učenci, katerih dohodek na družinske-
čila več kot polovica TOZD z več kot polovico zaposlenimi. Z ustanovitvijo občinske skupnosti so se sočasno formirali tudi vsi samoupravni organi, ki sp potrebni za delovanje občinskih skupnosti.
Bivše enote oziroma sedanje občinske skupnosti so se- dogovorile, da ustanove medobčinsko skupnost za zaposlovanje. Ta organ je ustanovljen na podlagi samoupravnega sporazuma, ki so ga sprejeli delavci v vseh osemnajstih občinah ljubljanske regije. Naloga medobčinske skupnosti je vodenje politike zaposlovanja, usklajevanje potreb:'in interesov delavcev in občanov med posameznimi občinami ter zagotavljati racionalnost strokovnega dela. Povezovanje v to skupnost je potrebno tudi zaradi uresničevanja dogovorjenih programov solidarnosti med delavci in delovnimi ljudmi iz več občin.
V zvezi s to samoupravno preobrazbo na področju zaposlovanja
ga člana v družini prosilca ne presega 75 % neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji.
Za štipendiranje in razlike iz združenih sredstev lahko zaprosijo kandidati, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega zajamčenega neto osebnega dohodka v SRS.
Predvideva se tudi različno število točk za določevanje višine štipendije glede na učni uspeh.
Upošteva se tudi deficitarnost poklicev s tem, da se poveča število točk za višino štipendije. Za opredelitev takšnih profilov, ki so deficitarni, se dogovorijo v okviru skupščin udeležencev samoupravnega sporazuma, pred razpisom štipendij.
Vrednost točke se bo usklajevala z gibanji osebnih dohodkov v SR Sloveniji.
Že iž sedanje prakse je znano, da hi možno, da bi prejemal štipendijo učenec, ki letnik ponavlja.
Štipendija iz združenih sredstev obsega:
—	osnovno štipendijo, ki upošteva življenjske stroške udeležencev, ki se šolajo v kraju šolanja (največ 50 % za učence in 60 °/o za študente glede na zajamčeni neto osebni dohodek).
—	dodatek k osnovni štipendiji za povečane stroške- ža čas šolanja izven kraja stalnega bivališča (največ 40 % mesečnega zajamčenega osebnega dohodka)
—	dodatek za prevoze v šolo (največ 5 %. zajamčenega_OD)
—	predvideva se tudi stimulacija za učni uspeh v obliki posebnega dodatka. '
V sestavku je bilo že omenjeno, da sklad Združenih sredstev za štipendiranje v občini upravlja skupščfna udeležencev samoupravnega sporazuma.
Prispevna stopnja za štipendiranje ostane nespremenjena — združevanje sredstev iz dohodka v višini--0,5% od izplačanih bruto osebnih dohodkov.
pa je bilo tudi stališče, da je potrebno podrobneje opredeliti delovno področje strokovnih služb. Delovanje strokovnih služb mora biti sedaj v skladu z novo samoupravno organiziranostjo te skupnosti ob upoštevanju določil zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela. Prav gotovo pa je, da bodo morale občinske skupnosti organizirati strokovne službe tako, da bodo lahko izvajale vsebinsko in samoupravno u-smeritev, ki jih sprejemajo delegatske skupščine. Mnogo bolj kot doslej pa bodo morale oziroma morajo strokovne službe zasledovati potrebe in tudi probleme temeljnih samoupravnih okolij združenega dela in drugih okolij v občini.
Z ustanovitvijo občinskih Skupnosti za zaposlovanje pa so se pojavila tudi nekatera nova vsebinska vprašanja pri uresničevanju nalog skupnosti na samoupravni oSnovi.
Znano je, da zakon o zaposlovanju opredeljuje našo skupnost kot skupnost, kjer si delavci po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo tudi stalno strokovno pomoč, ki izhajajo iz pravic do dela, varne zaposlitve in zavarovanja v primeru brezposelr nosti. Samoupravni sporazumi občinske skupnosti zavezujejo to skupnost za opravljanje družbeno širših in kompletnejših samoupravnih nalog. Naša skupnost je mesto, kjer delavci TOZD in drugi občani v KS preko svojih delegatov usklajujejo sedanje in razvojne kadrovske potrebe, potrebe po zaposlovanju novih delavcev-ter se dogovarjajo o oblikovanju in izvajanju skupne občinske politike zaposlovanja kot enega izmed temeljev za celovit družbenoekonomski razvoj občine. Tako opredeljena vsebina odnosov v skupnosti za zaposlovanje zahtevajo temeljito proučitev področja zaposlovanja in uskladitev z nastajajočim sistemom družbenega planiranja in reforme usmerjenega izobraževanja na področju planiranja kadrovskih potreb. Ob tem se postavlja vprašanje, ali sistem družbenega planiranja daje možnost, da delavci v TOZD na podlagi tako usklajenih kadrovskih potreb in interesov sklenejo dogovor ali samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja, v katerem, vsak nosilec planiranja kvantitativno in kvalitativno opredeli svoje potrebe po delavcih in se dogovorijo o skupnih in posameznih u-krepih v primerih odstopanja od planskih proporcev.
Ni mi znano, ali so bile pripombe k osnutku zakona o u-smerjenem izobraževanju, ki ureja planiranje izobraževanja, pri čemer tako planiranje izobraževanja šteje planirati j e potreb po znanju in potreb po delavcih, planiranje dejavnosti in razvoj u-smerjenega izobraževanja kakor tudi oblikovanje in odločanje vzgojno izobraževalnih programov. Ker pa tudi zakon o zaposlovanju ureja kadrovsko programiranje in načrtno pripravo kadrov v okviru zaposlovanja, pa ie treba opozoriti na določena neskladja zakonskih določil in točneje opredeliti vsebino in način planiranja potreb po kadrih.
Pri usklajevanju kadrovskih potreb v naših skupnostih je poudarjen prostorski vidik planiranja in realni odnos kadrovskih potreb do dejansko razpoložljivih kadrovskih potencialov. . Iž tega izhaja, da delavci v TOZD ne morejo povsem ločeno od delavcev drugih TOZD in skupnosti o-blikovati svojih kadrovskih planov oziroma programa pridobivanja novih delavcev. Svoje potrebe bodo morali soočiti:
—	z dejanskimi demografskimi možnostmi v občini in njenim zaledjem
—	s potrebami in plani delavcev drugih TOZD in skupnosti
—	z možnostmi za usposabljanje in zaposlovanje nezaposlenih in invalidnih oseb in
—	z možnostmi za vračanje zdomcev.
Menim, da je usklajevanje naštetih elementov mogoče le v skupnostih za zaposlovanje in na tej osnovi izdelaVa planov usmerjenega izobraževanja. Delavci se preko skupnosti za zaposlovanje dogovarjajo tudi o migracijskih tokovih med občinami in območji pa tudi o usmerjanju medrepubliškega zaposlovanja delavcev, kar omogoča Izravnavanje kadrovske bilance v občini. Pri takem planiranju potreb po novih delavcih pa moramo upoštevati tudi družbeno dogovorjene normative za zagotavljanje življenjskih in kulturnih potreb delavcev. Takega planiranja pa ni mogoče .odvajati od načrtovanja vseh tistih dejavnosti investicij in ukrepov, ki zagotavljajo potrebe v pogledu nastanitve in prehrane delavcev storitev družbenih dejavnosti in drugega. Vedeti moramo, da smo v samoupravnih sporazumih o zagotavljanju minimalnih standardov za življenjske in kulturne potrebe delavcev sprejeli kot izhodišče, da TOZD, ki ne zagotavljajo teh standardov, ne morejo planirati zaposlovanje novih delavcev. Saj je znano, da mnoge investicijske odločitve sprejemajo delavci V TOZD brez ustreznih kadrovskih planov oziroma programov pridobivanja in razvoja kadrov.
Svojo veljavnost v prisoji družbene primernosti novih investicij, ki se vodijo v organih družbenopolitičnih skupnosti zboinic in bank se uvaja ocena o možnostih pridobivanja .potrebnih kadrov za novo dejavnost, ki jih investitor potrebuje oziroma, če jih s svojimi programi zagotavlja. Te ocene so doslej dajale, skupnosti za zaposlovanje, ki pa so bile nemalokrat postavljene pred izvršno dejstvo, kar je nemalokrat pogojilo prelivanje kadrov iz sosednjih TOZD s temi pa je razumljivo povzročilo nepredvidene težave v drugem TOZD.
Na kraju lahko ugotovim, da smo dosegli v. razvoju zaposlovanja, ki je bilo doslej dokaj odtujeno od združenega dela in tudi od direktnega delegatskega odločanja na področju zaposlovanja določeno raven, ki pa še vedno zaostaja za razvojem družbenp-ekonomskih- odnosov v združenem delu ter družbenopolitičnimi in samoupravnimi zahtevami in potrebami delovnih ljudi.
(Nadaljevanje na 11. strani)
Štipendijska politika
IN MEMORIAM
Silvester Musar
Nesreča nikoli ne počiva .. če pa se vplete v idilično srečno življenje mlade družine, potem je njen poseg ne le krut, ampak največkrat boleč in nenadomestljiv.
In ta nesreča, usoda, ali pa kakor jo človek hoče imenovati, je v hipu uničila srečo in veselje- V družini Musarjevih.
Vsa sreča, radostno življenje treh mladih , se j e končalo v hipu. Nesreča . v .< ki nikoli ne počiva, je- vzela hčerki očeta, materi-moža, staršem sina. To majsko popoldne, simbol lepote, sreče in zadovoljstya, se je nenadoma - spremenilo v eno samo žalost, obup, praznino.
Silva, tega mladega moža in očeta, še mladeniškega videza* Čigar oči so venomer izžarevale srečo in zadovoljstvo — ni več. Da—ni ga več. 'Samo tri kratke besede ptivedo vse. Tri kratke-besede, ki so v bistvu porušile vso srečo, blagostanje, "vse zadovoljstvo in vse upanje. Le nekaj dni pred nesrečo sem videl srečno družino sprehajajoč se na Dolu. Le kdo bi mislil, da bo Silvo čez nekaj dni končal na pokopališču — le nekaj metrov stran od bežnega prijateljskega srečanja.
Cilj in smisel ^človeka v naši samoupravni družbi je delo:
družbeno delo in družbena delitev.
Silvo se je tega še kako zavedal. Izhajajoč iz delavske družine, rojen v prvem povojnem letu je kmalu stopil na pot osamosvojitve j na pot lastnega ustvarjanja v dobrobit družbe' in osebne sreče.
Silvo' Musar se je zaposlil v Steklarni 9. oktobra 1962. leta. Tako kot mnogo drugih je tudi on začel z »odnašanjem«.: Svojo državljansko dolžnost je opravil v letih 1966-67. Po vrnitvi je še nekaj čas,a delal v brigadi, nato pa si je z dodatnim izobraževanjem pridobil naziv vzdrževalca v TOZD II. Njegovi sodelavci vedo o njem povedati le vse najboljše. Sam ga žal nisem poznal globoko, tako da mi bo ostal v spominu le po zunanjem videzu in pa toplih vsakodnevnih tovariških besedah. Toda- tudi po tem bežnem poznanju je name naredil prijeten vtis.
Po naravi Skromen, s prirojenim instinktom' človečnosti, je bil sprejemljiv'in vabljen v H vsako družbo: Na delovnem mestu je bil zelo marljiv. Živo se je zanimal za delo, ki g d je opravljal. Njegova Stroka je bila pač takšna, da je zahtevala učenja iz dneva v dan, in temu se' Silvo rii nikdar odrekal.
Človek je največje družbeno bogastvo, družina pa osnovna celica družbe. Z njegovo tragično, smrtjo Smo prizadeti vsi, resnici povedano v obraz — družina mnogo bolj. Sabina je izgubila očka, Anica moža, kolektiv pa pridnega delavca. Rana je, globoka, boleča. Čas naj bi bil tisti, ki zdravi vse rane, spomin pa jih žal odpiraj Vendar, kaj hočemo. Ti dve spoznanji sta neločljivi spremljevalki življenja ljudi. ..
Silva ni več med nami. Njegov vedri obraz, nasmeh je v družinskem krogu nadomestila solza, žalost, praznina. Se en znan obraz ne bomo več srečevali. Njegov lik bo pri-' klical le spomin... Nesreča nikdar ne počiva!
J. P.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega
SILVA MUSARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,, prijateljem in znancem za vso pomoč, izraženo sožalje, za darovane vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi obema govornikoma za poslovilne besede, godbenikom in pevskemu zboru DPD Svoboda II in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Posebno še zahvaljujemo sodelavcem iz TOZD II. Žalujoči domači
UPOKOJENA
Ivan Vretič	Anton Pivec
20. maja 1979 je bil starostno uipdkoijein ifcocvaaniiš Ivan Vireltič. Rodil 'se je 18. marca 1927 v Artičah v idellarvisM idružiimi, 'v (k-aiteiri je od-nalščalo troje otrok. Njegov oče je biM 100 % vojni invalid iz L svetovne vojne, ¡polnih šest let je bil popolnoma adiwiisem oid tuje. pomolči in neipo'lcreten. Prvič se je •tovariš Vre tič zaposlil v -Steklarni Hiraisitmdk 3- januarja 1947 kot delavec ¡težak.
že 'kot mladince je’stopal na poit aktivnih delavcev in tako je bil delta 1948 /sprejet v SKOJ. Spo-minja se, da'j e bil 'sprejem ravno 14 dnli pred dogodki z ImCormhi-rejem. Novembra 1950 je' odšel na odsluženje vojaškega poka. V Steklarni Hrastnik pa se1je zijava zaposlil 8. januarja 195[1. Tildi-to-variš Vretič- je eden izmed tistih delavcev, ki ijiito je malo, da so. vso svojo delovno dobo prebili v eni delovni organizaciji. Leta ,195il je tot# -spregat v članstvo Zveze ko-muwistdv. Nekaj časa (Okrog leta 1955) 'je bil tudi isekretar. Leta 1976 -pa je iz vršit ZK prostovoljno izstopil.. -'
Tudi na sindikatoeim področju, je tool aktiven in angažiran delavec. V času oid leta 1953 do 1955 je'bil tajiniik občinskega sdndikal-nega sveta, nato pa od leta 1961 do, 1.963 tudi tajiniJk sindikata v steklaimi. V TOZD 2 ®| avtomatska predelava steklene mase, kjer
je delal pred upokojitvijo nazadnje kot 1. strojnik, je bij v času od leta 1974 jd,o 1978 predsednik osnovne organizacije sindikata. V naselju spodnjega Hrastnika je v času od il. 1955—1959 opravljal dela tajnika stanovanjske 'skupno-Siti.
Do!aval je tudi v •organih u-pravljianja. Lata 1952 je bdi izvo-Ijen. za člana delavskega sveta DO,- kasneje pa je (bdi tuidd član delavskega ,svata TOZD 2. V času svojega aktivnega dela v našem kolektivu je deloval tudi kot elan prav tako pa tudi kat predsednik nekaterih komisij, na primer: disciplinske komašiij e, komisije za inovacdlje; kamd'snlje za sitanovanj-ske zaidave.
Po .teh dolgih letih, v katerih je aktivnostim kot iuinkcionar posvečal itiuidd svoj prosti čas, je tudi tovariš -Ivan zapustil naše aktivne vršite.
Žčliimo, da bi' zasluženi pokoj, še dolgo' .užival v čknvečjeim -za-dovOljistrvu dn krogu svojih domačih.
Uredništvo
31. majá 1979 je'bij starostno upokojen tov. Anton Pivec. Rodil se je 2. junija 1931 v Podkraju, v Hrastniku, v: delavski družini. Ko je leta 1945 končal šolo, sé je zaposlil v delovni organizaciji Steklarna Hrastnik — 1. avgusta
1945. Najprej je delal kot odnaša-lec. Zanimanje ga je privedlo tudi do tega, da .se je poskusil v mizarskem poklicu. Po nekaj mesecih se je znova vrnil k steklarskemu-poklicu, do katerega je čutil veselj e in -mu ostal, zvest vse. do svoje upokojitve. Oktobra leta 1953 je odšel v JLA, ponovno pa se je v Steklarni Hrastnik zaposlili 20. julija 1953. Zaposlen je bil kot stiskalec v skupini MP. V delovni skupini pokojnega. Franca Kajzerja je delal polnih 12 let. Zadnja tri leta pa je delal tudi pri opalnem steklu.- Tovariš Anton je bil v letih 1967 in 1968 tudi član delavskega sveta.
\ Tudi njegova-delovna doba se je zaključila letošnje leto. Tovarišu Antonu želimo, da bi leta svoje upokojitve še dolgo preživljal. v krogu svojih domačih, ob obilici-zdravja.	Uredništvo
ZAHVALA
Dolga leta smo skupaj prelivali pot, delili srečne in grenke ure. Vsaki stvari je enkrat kraj, vsakdo doživi trenutek, ko se poslovi od dela in od svojih sodelavcev.
' Zadnji »šiht« -'je nastopih Nekako me je stisnilo pri srcu, ker sem vedel, da vi še ostanete, jaz pa bom samo še spomin. Ko pa sem ob slovesu čutil še zadnji stisk rok, ko sem gledal v zameglene oči, ko sem videl- z ljubeznijo in’tovarištvom pripravljena darila, so tudi meni stopile solze v oči.
S tem sestavkom naj se še enkrat zahvalim dragim sodelavcem za zadnje urice tovarištva ob odhodu v pokoj. Njim pa želim še -vrsto- let zdravja, sreče in delovnih u-spehov.
Še enkrat prisrčna hvala delovnemu kolektivu TOZD I in še posebno enoti tov. Alojza Rižnarja, Zahvala tudi tov. Haberlu, Hafnerju in Becu.',
Slavko Hrup
Stran 11
Zanimalo vas bo
Prišli v podjetje v juniju:	Upokojeni:
JAVNA RAZPRAVA O KOLEKTIVNEM DELU
TOZD I: Gavrilovič Vojislav -===. dostava zmesi.
TOZD II: Prodanovič Radiv>~>j
—	vzdrževalec, Salobir Jože — vzdrževalec, Matovina Ivanka — kontrolor stekla, Jovanovič Ilinka
—	kontrolor. .stekla,
TOZD' III: Gabrij el Draga ¡Ji pomožna delavka, Fazlič Eatima
—	pomožna delavka.
'DSSS: Kotnik Ksenija’ — knjigovodja osnovnih sredstev,: Kepa Ivica — za dela v finančnem knjigovodstvu, Maurer Stanka — pripravnik v finančnem knjigovodstvu, Sedelšek Marjanah-pripravnik v finančnem knjigovodstvu, Marko Breda — čistilka v jedilnici; Lauševič Spasehija ---čistilka poslovnih prostorov, Zalaznik Joža — čistilka poslovnih prostorov.
Odšli iz podjetja v juniju:
Samovoljno zapustili podjetje:
TOZD I: Alič Ensaf -^- odnaša-lec stekla, Stjepamovič Peter odnašalec stekla, Petrovič Radoslav — odnašalec stekla, Šišič Mehmed — odnašalec stekla.
TOZD II'— Hfstič Esad —kontrolor stekla, Sulimanovič Rada
—	kontrolor stekla, Oreč Milan — kontrolor- stekla, Živ-kovič-Jožo — kontrolor stekla, Paskvale Sava
—	kontrolor stekla, Matovina I-vanka ^ kontrolor stekla, Grbič Marinko S-”vstavljalec v Gilon.
DSSS: Marko Breda —- čistilka v jedilnici.
Sporazumno prekinili delovno
razmerje:
TOZD II: Roškar Karolina —• kontrolor stekla.
TOZD IV: Kmetic Egidij — skoblar.
DSSS — Urana Janja-e^ salda-kontist, Volavšek Ivanka delavka v skladišču kartonov.
Občinska samoupravna skupnost za zaposlovanje
(Nadaljevanje z 9. strani)
Navzlic določenemu napredku, ki ilustrirajo doseženo raven samoupravljanja v naši skupnosti trije temeljni elementi, pryič: nerazvita in delovnim ljudem še vedno dokaj odtujena kadrovska funkcija v' združenem delu, z vsemi posledicami, ki iz takega stanja izhajajo, drugič: v lanskem letu ustanovljena občinska skupnost za zaposlovanje v Hrastniku je bila v dosedanjem postopku u-stanavljanja obremenjena pretežno s problematiko lastne organiziranosti, .tretjič:' ostane še vrsta nerešenih sistemskih Vprašanj o vsebini družbenoekonomskih odnosih, odnosov, ki se samoupravno urejajo v .skupnosti za zaposlovanje, ki pa zahtevajo široko družbeno razpravo ih presojo —-'o tem pa v naslednji številki;
Pisali bomo o gibanju zaposlenosti leta 1978 v naši občini.
J. A.
TOZD I: Hrup Stanislav — nabiralec stekla MP — težka.
TOZD V —- Platinovšek Karl — dežurni pri butanu.
Poročili so se:
Prodanovič Radojka — odna-šalka TOZD T irt Grujič' Žarko, Džajič Ferida — odbij alka RDBO — 4,5 TOZD I in Merdanovič Mu-hamed.
Prirastek v družini:
Rupnik Blanka — sina Mihaela, Prah Ivan — hčerko Damjano, Kastelic Štefanija — sina Jureta. * V
POPRAVEK
V 6. številki Steklarja je prišlo' do neljube napake v rubriki: »Prekanili učno razmerje« in sicer namesto Salobir- -JOŽE -je pravilno Salobir VINKO.
Uredništvo
Svet za razvoj samoupravljanja pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije je nedavno tega obravnaval izvajanje dogovorov in samoupravnih spor/zumov ter ha tej podlagi sprejetih ukrepov o vračanju presežkov sredstev samoupravnih interesnih skupnosti temeljnim organizacijam združenega dela. Ugotovil je, da nekatere samoupravne interesne skupnosti ne upoštevajo in ne uresničujejo samoupravnih odločitev iz samoupravnih sporazumov o temeljih planov glede usklajevanja obveznosti temeljnih organizacij z dogovorjeno višino sredstev.
Za leto -1978 smo namreč načrtovali, da še bo iz osebnih dohodkov in iz dohodka tozdov zbralo na računih samoupravnih interesnih skupnosti za družbene dejavnosti 28,24 milijarde dinarjev. Na teh računih pa se je zbralo -precej več denarja —- 29,84 milijarde dinarjev. Razliko je seveda ■treba vrniti, ali pa presežke obračunati kot dohodek za letos, s tem da se ustrezno zmanjša prispevna stopnja. Večina samoupravnih interesnih skupnosti je upoštevala sklepe zborov Skupščine SR Slovenije in presežke v . glavnem o-bračunala za to leto. Precej pa je tudi takih samoupravnih interesnih skupnosti na občinski ravni, ki niso ravnale tako, kot je bilo dogovorjeno.
Po podatkih službe družbenega .knjigovodstva so imele občinske -samoupravne interesne skupnosti 970 milijonov dinarjev preseže kov. Da bi nekako »zadržale« ta-višek, nekatere samoupravne interesne skupnosti dajejo temeljnim organizacijam , združenega dela v sprejemanje nekatere »nove« samoupravne sporazume z obveznostmi iz. dohodka, ki niso usklajene z dogovorjeno višino sredstev po samoupravnih sporazumih o temeljih planov. Pojavi-
’Predisedsitjvo republiškega sžveta Zveze sindikatov Slovenije (je na 10. seji, ki ge bila 15. junija, Obravnavalo med drugim itiudi stališča im pripombe k osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju, družbeni dogovor o enotnih temeljih za klasifikacijo poklicev in strokovne izobrazbe, programe delovanj a 'svatov pri RS ZSS, zbiranje solidarnostne pomoči potresnemu območju v Orni gori, podelitev ¡priznanj samouprav-ljalcem in še nekatera vprašanja, med katerimi -je našo -pozornost pritegnila razprava o osnutku izhodišč RS ZSS o demokratizaciji odnosov in krepitvi kolektivnega dela ter odgovornosti v Zvezi sindikatov Slovenije. ;
SPODBUDITI AKTIVNOST ČLANOV SINDIKATA
Temeljni pogoj za uspešno kolektivno delo je ustvarjalno sodelovanje čim večjega števila čla-
le so se celo težnje, da bi presežke namenjali za druge, nedogovorjene naložbe na področju nematerialne dejavnosti, kot so poslovne stavbe, rekreacij sly centri In podobno.
Takšnih teženj seveda ne moremo podpirati, saj hi s tem rušili vrsto dogovorjenih stvari in majali zaupanje delavcey, ki imajo pravico in dolžnost o tem odločati oziroma se dogovarjati. V dokumentih 9. kongresa Zveze sindikatov Sloveni j e j j e ' namreč zapisano tudi to stališče: »Delavci morajo imeti možnost, da pred začetkom poslovnega leta oziroma v rokih, ki so določeni za sprejem planov, ocenijo svoj ekonomski položaj, pogoje gospodarjenja ter skupne in splošne potrebe in da se izrečejo o programih ter obveznostih, ki jih prevzemajo v temeljnih organizacijah. Ko spremljajo izvajanje programov dela •in dohodka v samoupravnih interesnih skupnostih, se morajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela opredeliti tudi o razpolaganju oziroma o razporejanju presežkov zbranih sredstev posameznih .samoupravnih interesnih skupnosti.« Glede na to so zlasti občinski sveti zveze sindikatov dolžni pozorno spremljati izvajanje sprejetih ukrepov in preprečiti vsak poskus planiranja im porabe sredstev, ki ni usklajena z dogovorjeno višino sredstev iz samoupravnih sporazumov o temeljih planov. S tem bomo preprečili čezmerno zajemanje sredstev za financiranj 6 splošnih ih skupnih potreb ter prispevali k razbremenj evanj u gospodarstva in hi krepitvi! njegove reprodukcij ske in akumulativne, sposobnosti. Skratka, to bo tudi eden izmed primerov prizadevanj za- gospodarsko stabilizacijo.
Peter Stefančič
nav kolektiva. če govorilno o kolektivnem delu v sindikatu, potem je nujna alktimoost njegovega članstva. Kolektivno .delo pa lah-■ko razvijamo le oib odgovornem pristopu posameznika in .demokratičnem načinu ravnanja. Iz tega osnovnega spoznanja mora izvirati naše prizadevanje za krepitev družbenoekonomiskega položaja delavca, , oblasti delavskega razreda in splošnega napredka naše družbe nasploh.
Pobuda, ki jo je dal tovariš Tito, nas spoidibnija k podružblj.a-nju političnega delovanja v zvezi sindikatov na vseh ravneh, začen-■ ši v osnovni organizaciji. Dosledneje bomo morali uveljavljati načelo zamenljivosti vseh vodilnih sindikalnih delavcev- in po-preteku mandata njihovo vračanje v zdruežno delo ■ oziroma v: njihovo ustrezno poklicno delo. V sindikalnih organizacijah in organih bomo uveljavljali tudi enoletni mandat pnedseidnika.
Tesno ob tem bomo izvajali na-čntno in razredno opredeljeno politiko kadrovanja v ¡vse organe in -vodstva sindikata; Uveljavljanje teh načel ob hitrejšem in temeljitejšem obravnavanju interesov in problemov članov zveze sindikatov v njihovih neposrednih okoljih im na višjih ravneh organiziranosti bo uspešno zaviralo morebitne pojave vodilnega (v smislu osebnega prilaščanja politične moči) in forumskaga* odločanja.
SAMOKRITIČNA ANALIZA
Na vseh ravneh organiziranosti sindikata bomo morali s temeljito pozornostjo razpravljati o uresničevanju pobude tovariša Tita, podane na 8. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. Osnutek izhodišč -o krepitvi, kolektivnega dela bo sprejel republiški svet ZSS na svoji prihodnji seji ob koncu junija in jih nato posredoval v javno razpravo. Gradivo republiškega sveta naj bi bilo resnično le izhodišče, ob katerem bi, v slehernem okolju člani sindikata ob sodelovanju tudi z drugimi družb enopolitičnimi. organizacij a-mi! samokritično obravnavali, koliko so doslej uveljavili demokratično delo in. vodenje, katere oblike velja še naprej' poglabljati. Spregovorili naj hi .tudi o točkah, kjer se zatika demokracija,, in ■hkrati naj bi predlagali, kako naj bi te kritične ' točke odpravili. Kritično pa naj ne bi pretresli le odnosov v svoji organizaciji, marveč tudi povezavo in sodelovanje z organizacijami na isti,in na višjih ravneh.
Omenjena vprašanja naj bi prišla na dnevni red vseh organizacij in organov zveze sindikatov v prihodnjih .mesecih, javno razpravo naj bi zaključili na sejah 'občinskih svetov do konca septembra. Republiški svet bo strnil predloge in ugotovitve ,iz javne razprave, in pripravil .konkretne sklepe in usmeritve.
Vladimir Jerman
S presežki samoupravnih interesnih skupnosti ravnajmo stabilizacijsko
NAGRADNA KRIŽANKA
PLANINSKO
DRUŠTVO
V GRŠKI MITOLOGIJI! SODNIK V PODZEMLJU
LETOPIS
ZVEZA
BORCEV
PREBIVAL* Cl KRAJA NA OTOKU PAGU
PREBIVALEC
EVROPSKE
OTOŠKE
DRŽAVE
KOPRIV*
NICA
OCEPEK
ANGELA
BELGIJA
GLISTA
NEKDANJI
JAPONSKI
POLITIK
(HIROBUMI)
SEVERNO-
ATLANTSKI
PAKT
VELIKO
FINSKO
JEZERO
HUGO
JUNKERS
ROMUNIJA
GLAVNO
MESTO
južnega
JEMENA
SUBOTICA
MUČENIK
NADALJE*
VANJE
GESLA
3.
JULIJ
'1
A.
JULIJ
GORA V SRBIJI
PRIZNANJE ZA IZRED« NO DELO
22.
JULIJ
VECKO
EDVARD
3ESE0NA
VRSTA
PEVKA
KOHONT
PRIPADAJO“ Čl DELEŽ DOBIČKA
PAVEL
KERNJAK
FILM. IGRAL“ KA FONDA
TOPLOTNI
ELEMENT
13.
JULIJ
OBMORSKA POKRAJh NA VSR HRYATSKI
RAZVOJNA
STOPNJA
KAKEGA
PROCESA
TOGA BOM* BAZNA TKA: NINA
ŽLAHTNI
PLIN
ZEMLJINE,
PODROČJE
FRANCOSKI
DRAMATIK
CDENyS)
SLOVENSKI IGRALEC ( ALI )
FIZIKALNA ENOTA ZA DELO
STAR
SLOVAN
DAVORIN
JENKO
EVGENIJ
ONJEGIN
OSNOVNA
MERA
PESNIŠKO IME 7A IRSKO
Španija
vrsta
ŽAMETA
SVETLO
ANGLEŠKO
PIVO
ELAN,
ZAGON
ATLET,
STEKIC
TEKOČINA V ŽILAH
STANAft, PASTIR V PLANINAH
TP ZA STAVINEGA VOZILA
RDEČA
TURSKA
ČEPICA
PETER
OVSEC
GRŠKA-
ČRKA
2MRZNJE* NA VODA
VZKLIK PRI BIK080RBAH
PITAN
SOVJETSKI
KOZMONAVT
(GERMAN)
PISATELJ
ERJAVEC
MLADA
KRAVICA
SUŠILEC ZA LASE
MESTO NA POLJSKEM
GORENJSKA
METROPOLA
OTOČJE
EWA8
NEMŠKI
MEŠČANSKI
FILOZOF
(GEORG)
IZRASTKI
DREVES
JEZERO V SEVERNI ITALIJI
CANKAR
HRV. PEVKA ZAB.GLASBE (ELVIRA)
KAREL
¿(ROK
IVAN
GROHAR
FRANCOSKA
PISATE*
L J ICA (GEORGE)
KAREL
ERBEN
SPORA
ZIDARSKO
ORODJE
PIANIST BERTON* CELJ •
JUG
SPIKERICA
KOROŠEC
VRHUNSKI
ŠPORTNIK
KRAJ PRI DOMŽALAH
DESET NA KVADRAT
KRAJ NA DANSKEM
ŠTAMPILJKA
ŽENSKA V POZNI „STAROSTI ŽIVLJENJA
MESTO V JUŽNI KANADI
ŠPORTNI
REKVIZIT
NACISTIČNI »„RASNI ^ ČLOVEK
BENETKE
ILJIČ ULJA NOV
SRBSKI
KIPAR'
(SRETEN)
NADALJE»
VANJE
GESLA
PEVEC
ROBIČ
LITER
PUBLICIST
FINCI
TONA
SESTAVILI KARLI . DR E ME L
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad:
1.	nagrada 80 din
2.	nagrada 50 din
3.	—7. nagrada po: 30 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, STEKLARNA Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do torka, 24. julija.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v »STEKLARJU« št. 6/1979 smo prejeli 41 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1. nagrada 80 din: Karli Grčar, upok.
2.	nagrada 50 din: Mišo Ger-hard,
3.	-7. nagrado po 30 din: Slavica Žveplan, Marija Kolman, Aleksandra Gričar, Vili Povše in Ana Premec.
REŠITEV,
PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: NIC NAS NE SME PRESENETITI* Evridika, Amerikanci, Rant, Vrbnik, O. K., T, Ana, sedlo, sonet, psi, bal, Rea, Epinal, NA KOLO ZA ZDRAVO TELO, akrit, Oran, zaselek, lista, F. O., amid* Vatar, TO, Sana, rja, Ant, O. M., He, Irak, Ops, DAN CIVILNE ZAŠČITE, starleta, in, variete, Ero, dren, misal, Krim, vaš, Anaa, skoba, Sora.
(D. K.)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža,’ očeta in dedka
FRANCA OJSTRŠKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu ob zadnjih urah stali 6b strani in ga tako številno pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem za darovane vence in cvetje. Iskrena hvala tudi pevcem in. godbi na pihala Svobode II ter govornikoma za poslovilne besede. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Helena, hči Medi in sinova Vili in Jožko z družinami
ZAHVALA
Ob nepričakovani in nenadni smrti naše predrage mame, stare mame in prababice
TEREZIJE DOBERŠEK
roj. Kunst
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovane vence, cvetje in za izraženo sožalje. Posebno še zahvaljujemo družini Kodrič, ki nam je izkazala veliko pomoč v1 prvih težkih trenutkih nesreče! Iskrena hvala VVI, SZDL KS Krnice-Savna peč, OOS Tovarne kemičnih izdelkov, sodelavkam in j sodelavcem hčerke Danice in sina, Milana iz Steklarne, sodelavcem moža Alojza in sina. Alojza iz Tovarne kemičnih izdelkov za darovane vence. Zahvaljujemo se govornici Vikici Matekelj za poslovilne besede, pevskemu zboru in godbi na pihala Svobode II za žalostinke. Prav iskrena hvala vsem, ki so našo drago mamo v tako velikem številu spremili do njenega preranega zadnjega doma.
Žalujoči: mož Alojz, hčerka Danica, sinovi Milan, Franci in Alojz z družinami
OBVESTILO DELAVCEM
Vse delavce, ki ise na idelo vozijo z javnimi prevoznimi sredstvi obveščamo, da si morajo od 1. septembra 1979 dalje vsi urediti mesečne vozovnice.
Povračilo stroškov za prevoz bo obračunana razlika od 56 din do cene mesečne vozovnice.
Za delavce, ki se vozijo npr. iz Trbovelj ali Zagorja se pri povračilu stroškov prevoza upošteva samo osnovna relacija, na primer ido Trbovelj.
Kadrovska služba