FLASH 9. NADALJEVANJE IZŠT. 1/2007, STR. 26 22 SCENE IN AKCIJE V FLASHU V prejšnjemčlanku smo obrav- navali izdelavo gumbov, ki pa so bili neuporabni, saj se ob klika- nju nanje ni nič zgodilo. Zato jih moramo uporabiti v kombinaciji z akcijami. Akcije so osnovni ele- ment actionscripta, ki je Flashev programski jezik. V njem pišemo ukaze, s katerimi nadzorujemo izvajanje filma, predvsem pa omogoča interakcijo z vsebino filma. Pri uporabi akcij niti ne potrebujemo poglobljenega zna- nja o njih, saj nam Flash v tej ver- ziji omogoča njihovo preprosto uporabo in nastavljanje lastnosti. V tem članku bomo spoznali uporabo akcij v ključnih sličicah in akcij v gumbih. Pred tem pa bomo spoznali uporabo scen v Flashu, saj se akcije precej nana- šajo tudi na njih. Uporaba scen Uporabo scen v Flashu lahko razumemo enako kot uporabo kadrov v filmu. Tako kot film posnamemo v kadrih in jih nato skupaj zmontiramo, tako tudi animacijo učinkoviteje izdelamo v več scenah, ki jih nato med sa- bo poljubno povezujemo z akci- jami. Če akcij ne uporabimo, se scene v animaciji izvedejo zapo- redno od prve do zadnje (kot ka- dri v filmu), potem pa se celotna animacija začne ponavljati (s konca zadnje scene skoči na zače- tek prve). Brez uporabe scen učinkovitega projekta v Flashu praktično ne moremo narediti. Po načelu scen deluje tudi prikaz primerov mojih člankov na sple- tni strani Grafičarja. Vsaka pove- zava pomeni novo sceno. Z upo- rabo scen sta nadzor in izdelava obsežnih projektov precej lažja. Novo sceno izdelamo z ukazom Insert→ Scene. Takrat se nam pokaže prazno prizorišče v barvi ozadja, kot smo jo določili na za- četku in je enaka v vseh scenah. Urejanje scen pa nam je omogo- čeno z ukazom Modify→ Sce- ne. Takrat se nam pojavi okno, ki je prikazano na sliki 1. Na njej vidimo tudi vrstni red izvajanja scen,če jih ne nadzorujemo z ak- cijami. Vrstni red lahko poljub- no zamenjamo, tako da posame- zno sceno primemo in jo prene- semo na drugo mesto seznama. Scene za urejanje pa izberemo s pomočjo gumba v naslovni vrsti- ci, ki je zraven gumba za urejanje simbolov in izbiro povečave po- gleda. Primer hitrega izbiranja scen prikazuje slika 2. Uporaba akcij Pri uporabi akcij imamo tudi precejšnjo »svobodo«. Lahko jih postavljamo v poljubnem vr- stnem redu, in če pri tem ne de- lamo nelogičnih ali protislovnih napak, dobimo zelo zanimive re- zultate. Celotna uporaba akcij Slika 1. Okno za urejanje scen. Spodaj desno slika 2. Izbiranje scen. Slika 3. Okno z akcijami. poteka v oknu Actions. Prikaže- mo ga z Window→ Actions ali bližnjico F9. Sliko in opis najpo- membnejših elementov v oknu z akcijami prikazuje slika 3. Naj- pomembnejši elementi tam so: 7 Orodjarna akcij. Tu so v ma- pah in podmapah vse akcije, ki jih lahko uporabimo v tej verziji Flasha. Akcije lahko dodajamo tako, da naredimo dvojni klik na akcijo v seznamu ali pa jo prime- mo in prenesemo v okno za pri- kaz programskega skripta; 7 okno za prikaz programskega skripta vsebuje programsko ko- do, kjer so akcije in njihovi para- metri; 7 okno s parametri akcij; tu lahko preprosto nastavljamo pa- rametre dogodkov in akcij. Do- godke bomo spoznali malce ka- sneje pri uporabi akcij v gumbih. Vse parametre tu nastavljamo s pomočjo izbir in spustnih sezna- mov, zato je »programiranje« v actionscriptu načeloma zelo pre- prosto, saj nam ni treba poznati programske sintakse. MEDIJSKO OBLIKOVANJE 23 Najpogostejša je uporaba akcij v ključnih sličicah in gumbih. Bolj redke so akcije v animiranih izrezkih, zato jih v tem članku ne bomo obravnavali. Akcije v ključnih sličicah Kadar je akcija vstavljena v ključno sličico, interaktivnosti z uporabnikom ni. V tem primeru se akcija v ključni sličici brezpo- gojno izvede, ko med izvajanjem animacije ta ključna sličica pride na vrsto. Največkrat te akcije uporabimo, kadar animacije zan- kamo (ponavljanje določenega dela) ali kadar jih ustavljamo (ustavljanje scen in »čakanje« na uporabnika, da kaj izbere). Primer animacije, ko napis naj- prej potuje od levega dela ekrana proti desnemu in se potem pona- vljajoče vrti, je na spletni strani Grafičarja. Narejena je v dveh delih, napis najprej od 1. do 15. celice potuje proti desnemu delu ekrana, nato pa od 15. do 25. ce- lice naredi krog. V zadnji celici na tej sceni je v ključno sličico vstavljena akcija, ki vsebuje ukaz, da naj se animacija vrne v 15. ce- lico. Tako se kroženje napisa stalno ponavlja. Na sliki 4 sta prikazani okno s časovnim trakom in okno z akci- jami za opisani primer. Na prvem delu slike vidimo, da je v zadnji celici v ključni sličici napisana oznaka "a", kar pome- ni, da je vanjo vstavljena akcija. V drugem delu slike pa je prika- zano okno z akcijami. Za primer zankanja smo uporabili akcijo "goto", kot parameter pa smo ji nastavili "Frame 15", kar pome- ni, da se animacija vrne v 15. ce- lico. Ta akcija je pod Actions→ Movie Control. V praksi se pri enostavnih pro- jektih akcije v ključnih sličicah uporabljajo predvsem za ustavi- tev scen v animacijah. Tako je tudi celotna spletna stran prime- rov iz člankov Grafičarja nareje- na s pomočjo scen, ki so na kon- cu praviloma ustavljene, in upo- rabnik nato z gumbi izbira vsebi- no. Analogija temu so spletne strani in uporaba njihovih pove- zav. Akcije v gumbih V tem primeru akcijo vstavimo v primerek gumba na prizorišču in se bo izvedla recimo ob priti- sku na gumb. Poleg akcij mora- mo upoštevati še pomemben po- jem, to je dogodek miške. To je način uporabnikovega odzivanja na gumbe. Najpogostejša dogod- ka miške sta pritisni (on press) in spusti (on release). Na spletni strani Grafičarja je prej opisani primer nadgrajen z dvema gumboma, enim za poga- njanje animacije in enim za nje- no ustavitev. Sedaj lahko krmili- mo ta napis z gumboma, v katera sta vstavljeni akciji play() in stop(). Kot primer akcij v gumbih je tudi gumb nazaj, ki je na vsaki strani. Vanj je vstavljena akcija gotoAndPlay s pravilno določe- nim ciljnim mestom premika. Okna z akcijami za zgoraj opisa- ne primere prikazuje slika 5. Iz primerov na tej sliki vidimo, da imamo lahko različne dogod- ke miške, pri čemer sta daleč naj- večkrat uporabljena prej opisana pritisni (on press) in spusti (on release). Pri tem je treba poveda- ti, da je lahko dogodkov miške več hkrati in da so to, malce para- doksalno, lahko tudi tipke na tipkovnici. Tako lahko animaci- jo na spletni strani Grafičarja po- ženemo tudi s tipko p in ustavi- mo s tipko u. Prav tako se lahko ob kakem dogodku sproži več Slika 4. Prikaz uporabe akcije v ključni sličici. akcij, recimo ustavi (stop()) in ustavi vse zvoke (stopAllSo- unds()). Akcije so v tem primeru znotraj zavitih oklepajev, ki jih lahko vidimo na sliki 5. Na koncu moramo opisati še zelo pogosto uporabljeno akcijo za povezavo na druge spletne strani. Akcija se imenuje ge- tURL, najdemo pa jo pod Acti- ons → Browser/Network. Kot parameter ji podamo spletni na- slov, kamor želimo, da nas pope- lje. Na spletni strani Grafičarja sta primera povezave na spletno stran Dela in Grafičarja. Povzetek V tem članku smo najprej spo- znali pomembnost uporabe scen, s pomočjo katerih velike projekte razbijemo na manjše dele in jih nato sestavimo skupaj. Nato smo podrobno spoznali okno z akci- jami, ki je zelo pomembno, ka- dar želimo te učinkovito upora- biti. Nadalje smo si pogledali uporabo akcij v ključnih sličicah in v gumbih. Pri uporabi akcij v gumbih smo spoznali še pomem- ben pojem, dogodek miške. Na koncu smo omenili še zelo pogo- sto akcijo povezave na druge spletne strani. Primeri, povezani s tem član- kom, so na spletni strani www. delo.si/graficar (začasno v rubriki ZADNJA ŠTEVILKA, kasneje v rubriki oz. v oknu ARHIV/Grafi- čar 2007/Grafičar 2/2007). Andrej ISKRA Univerza v Ljubljani Slika 5. Akcije v gumbih.