naše naravne in kulturne dediščine vsi upokojeni an Starejši o a bu let lanno izoerete prijazen Samsung X200 z izpisom velikih številk na zaslonu ali Sony Ericsson K300i z možnostjo snemanja videoposnetkov. Na naročniško razmerje Penzion plus lahko vežete do štiri družinske bonuse in si tako zagotovite do 400 SIT popusta pri mesečni naročnini. To razmerje lahko sklenejo tudi polnoletni prejemniki Invalidskega nadomestila (na odločbi SPIZ oziroma zadnjem odrezku SPIZ je šifra 01 ali 09). * Ceni vključujeta DDV. Akcija traja do odprodaje zalog. Pogoj: sklenitev/podaljšanje naročniškega razmerja Penzion plus za 12 mesecev. Velja za vse, ki nimate veljavnih aneksov, podpisanih pred 5. 2. 2005, oziroma nimate veljavnega aneksa GSM št. 8/2005. Tatjana Samsung X200 4.900 SIT* Sony Ericsson K300i 9.900 SIT* + dežnik za dva ■ ŽIVLJENJE NISO LE BESEDE ':iSSS: Aerodrom Ljubljana Dober začetek vaših potovanj! Amsterdam Dublin London Podgorica Split Beograd Dunaj Moskva Praga Tel Aviv Berlin Frankfurt Munchen Priština Ti rana Bruse! j Istanbul Ohrid Sarajevo Z u r i c h Budimpešta Kopenhagen Pariz Skopje KLASIKA Izredna spomladanska priložnost za vse naročnike klasične telefonije. Ob sklenitvi ali podaljšanju naročniškega razmerja dobite sodoben telefonski aparat z dodatno slušalko in pomladansko darilce. Ponudba velja v mesecu aprilu in maju oziroma do odprodaje zalog. 1 Ponudba TROBENTICA za naročnike klasične telefonije Telefonski aparat omogoča: * možnost priključitve do šest slušalk * prostoročno telefoniranje * možnost vključitve funkcije PIK (prikaz identifikacije klica) Telefon Panasonic KX-TCD 202 z dodatno slušalko in darilom Slike so simbolične. Cene v drugi valuti so informativne narave in so preračun po centralnem paritetnem tečaju: 1 EUR = 239,640 SIT. samo 9.900 SIT ali 24 obrokov po 412,50 SIT samo 41,31 EUR ali 24 obrokov po 1,72 EUR Ponudba velja za nove in obstoječe naročnike klasične telefonije ob vezavi naročniškega razmerja za 24 mesecev. Vrednost promocijskega darila je dolOOO SIT (do 4,17 EUR). Funkcijo PIK vam vključimo brez plačila pri kij učni ne. Zanjo velja akcijska mesečna naročnina. V primeru izgradnje novega priključka klasične telefonije je cena višja za 21.323,28 SIT (88,98 EUR). Več informacij dobite na brezplačni Modri številki 080 8000, v Teletrgovinah ali na www.telekom.si. Cene vključujejo DDV. MODRA ŠTEVILKA (((• 080 80 00) Telekom V3 Slovenije Medijsko podjetje MEDIACARSO d.o.o. Slika na naslovnici: Predjamski grad Postojnska jama, turizem, d.d. Fotografija je iz fotografskega arhiva družbe Postojnska jama, turizem, Jamska cesta 30, 6230 Postojna, Slovenija www.turizem-kras.si Revijo Kras lahko kupite v elektronski obliki tudi na: www.trafika.si Vsebina Telefoni revije Kras: 01/421 46 95,01/421 46 90 05/766 02 90 Faz: 01/421 46 95,05/766 02 91 E-mail: media.carso@siol.net Kras, revijo o Krasu in kraških pojavih ter značilnostih krasa doma in na tujem, izdaja podjetje Mediacarso, d.o.o., Rimska cesta 8, 1000 Ljubljana Telefon: (+386)01/421-46-95, (+386) 01/421-46-90; fax: (+386) 01/421-46-95 E-mail: media.carso@siol.net Glavni urednik: Lev Lisjak Odgovorna urednica: Ida Vodopivec-Rebolj Sodelavka: Marjeta Privšek Naslov: Uredništvo revije Kras: p.p. 1 7, 6223 Komen; telefon: (+386) 05/766-02-90 fax: (+386) 05/766-02-91 Maloprodajna cena z 8,5-odstotnim DDV 1200 SIT, 5€, 6,5 $ Naročnina za šest zaporednih številk z 8,5-odstotnim DDV in s poštno dostavo na naročnikov naslov v Sloveniji 7.000 SIT, na naročnikov naslov v tujini 10.800 SIT, 45 €, 50 $ Transakcijski račun pri NLB: 02010-0089675302 Devizni račun pri NLB, podružnici Ljubljana-Center, Trg republike 2, Ljubljana: 010-27620-896753/9 SWIFT coda:UBASI2X Fotografije: Agencija Mediacarso Nenaročenih rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Ponatis ali povzemanje prispevkov iz revije Kras je dovoljeno urednikovim soglasjem in z navedbo vira. Mednarodna standardna serijska številka: ISSN 1318-3257. Naklada: 4000 izvodov Agencija 41 podpira izdajanje revije Kras MAJ 2006, št. 74-75 Dr. Miha Brejc BISER, KI PADE NA PRAŠNA TLA, JE ŠE VEDNO BISER. 4 PRAH, KI SE DVIGNE OB TEM, PA JE SAMO PRAH Uredništvo V OSPREDJU SKRB ZA KONJEREJO IN LIPICANCA 8 Dr. Drago Štoka ČAS IDEOLOŠKEGA IN STRANKARSKEGA GLEDANJA 12 v pogovoru JE ZA NAMI. VSI MORAMO DELATI z Bojanom Pavletičem V KORIST SLOVENSKEGA ČLOVEKA! Mag. Gojko Zupan ZORENJE ZORANA (ANTONA) MUŠIČA 17 Mateja Kavčič, LANTHIERIJEV DVOREC V VIPAVI - 20 Etena Simeonov POLIGON ZA USPOSABUANJE KAMNOSEKOV, ZIDARJEV, SLIKOPLESKARJEV, MIZARJEV IN KOVAČEV Iztok Ilich predstavlja MOČ PREPOZNAVNOSTI - PREDLOG NOTRANJE 25 študijo Darje Kranjc OPREME OBNOVLJENE ZAVAROVANE VNCK3VE DOMAČIJE V MATAVUNU Vanja Debevec Gerjevič NARAVOSLOVNI CENTER 28 Andrej Arko SOŠKA - ZELO POMEMBNA 30 STARA RAZGLEDNICA Z DUŠO Skupina avtoijev KRASU USTREZNO MESTO 34 V RAZVOJNI STRATEGIJI SLOVENIJE IN VEČ DENARJA ZA NJEGOVO PROMOCIJO Črtomir Špacapan SMO RAZVOJNA AGENCIJA 44 v pogovora z uredništvom ZA POMOČ LJUDEM Davorin Vuga KRKAVŠKI KAMEN - 46 IZJEMNA SLOVENSKA ZNAMENITOST Božidar Premrl CERKEV SV. HELENE NA GRADIŠČU PRI DIVAČI 50 Dr. Andrej Mihevc KNJIGA »VODA IN ŽIVLJENJE 54 V KAMNITI POKRAJINI KRAS« Ivan Vogrič STOLETNICA USTANOVITVE 56 JAVNE LJUDSKE KNJIŽNICE (1906-1927) Nives Marvin KLAVDIJ PALČIČ 59 Adrijana Godina POKAZATI ŽELIMO TUDI MANJ ZNANE 62 ZNAMENITOSTI 64 Unicommerce iz Logatca ČAS JE ZA UREJANJE KRAJINE Spremeniti bo treba zakon o Kobilarni Lipica in njeno organizacijo BISER, KI PADE NA PRAŠNA TLA, JE SE VEDNO BISER. PRAH, KI SE DVIGNE OB TEM, PA JE SAMO PRAH! Miha Brejc V prvi polovici marca 2006 se je dva petka zapored sestal svet Javnega zavoda Kobilarna lipica. Na obeh sejah so razpravljali o poslovanju zavoda, o vzrokih za njegovo izgubo v letu 2005 in o nujnih ukrepih, ki naj končno - ko bodo uresničeni - postavijo to ustanovo na čvrste organizacijske, kadrovske, poslovne in finančne temelje. Potem je vodstvo kobilarne začelo uresničevati odločitve sveta. Sledila je polemika v časnikih in elektronskih medijih o odločitvah in ukrepih sveta, sredi aprila je bila še tiskovna konferenca Ministrstva za kulturo in za njo še seja vlade R Slovenije, na kateri je bil sprejet novi Program varstva in razvoja JZ Kobilarna Lipica za obdobje 2006-2009. Da bi bralci revije Kras o vsem tem zvedeli brez posrednikov, smo pridobili predsednika sveta JZ Kobilarna Lipica in vodjo vladne delovne skupine za odpravo težav v Lipici evropskega poslanca dr. Miha Brejca, da je napisal pričujoči prispevek. Uredništvo ti|§S?k '■--‘i k,-i -■ £ »Lani smo začeli poskusno * s čiščenjem pašnikov, letos pa bomo I: s posebnimi sredstvi, ki smo jih pridobili ? za ta namen, začeli čistiti zarasle pašnike znotraj lipiške posesti«, pravi dr. Miha Brejc in nadaljuje: »Očistili bomo tudi jahalne poti, sprehajalne poti; tudi ob golf igrišču, kjer se je vedno jahalo...« JPjjjF J; v H : f Mimo je poslovno leto 2005 Kobilarna Lipica je poslovno leto 2005 zaključila z izgubo 111 milijonov slovenskih tolarjev. Če upoštevamo, da je bilo treba v letu 2005 plačati še za 66 milijonov SIT sodnih izvršb, ki izhajajo iz preteklosti, bi bila izguba okrog 50 milijonov SIT. To bi bil za prvo leto kar dober rezultat, vendar pa je takšna finančna podoba rezultat močne podpore države in ne zgolj prizadevanj Kobilarne Lipica. V njenem gospodarskem deluje nastala izguba 200 milijonov SIT in s prelivanjem sredstev izjavnega dela Kobilarne v njen gospodarski del v znesku 90 milijonov SIT smo izgubo zmanjšali. To pomeni, da se stare slabe prakse nadaljujejo. V gostinstvu in turizmu ni nobenih bistvenih sprememb; podobno je v konjeništvu, da o marketingu ne izgubljamo besed. Je nekaj posamičnih premikov na bolje, vendar Kobilarna Lipica kot celota ni izpolnila pričakovanj. Zadovoljen pa sem, da smo končno začeli s čiščenjem zaraslih pašnih površin. Veseli me, daje Kobilarna pripravila potrebno dokumentacijo za kandidiranje za evropska sredstva. In vse večje posameznikov, ki jim ni vseeno, kaj se s Kobilarno dogaja. Temelji za spremembe obstajajo; niso ravno čvrsti, toda so dovolj dobri za uspešen razvoj. Spremeniti bo treba zakon o Kobilarni Lipica in njeno notranjo organizacijo Spremembe Zakona o Kobilarni Lipica so nujne, sicer se bo njena agonija nadaljevala. Predlagamo, da ne bi več vzdrževali vseh lipicancev do 4. leta starosti. Če bi strokovna komisija ugotovila, da so nekatera žrebeta neustrezna, bi jih lahko prodali že pred 4. letom starosti. Pomembna sprememba se obeta tudi pri urejanju prostora. Gre namreč za to, da ni vseh 300 in nekaj hektarjev površin enake kakovosti, da niso vse površine pašniki in kultivirana kraška krajina in daje zato nesmiselno, celo škodljivo, če bi za vse površine uporabili enak, zelo strog varstveni režim. Visoko raven zaščite si zasluži le tisto, kar je resnično kulturna in na-ravna dediščina, za vse ostalo pa naj veljajo pogoji, ki omogo-čajo normalno uporabo prostora. Ta pa mora biti, seveda, v funkciji osnovne dejavnosti, to je konjereje. Precej zahtevno vprašanje je morebitno statusno preoblikovanje Kobilarne Lipica. Sedaj je javni zavod, ki pa izvaja tudi komercialno dejavnost, v katero sodijo hoteli, restavracije, tenis in golf. Tovrstne dejavnosti pa po definiciji ne sodijo v javno službo. Kobilarna Lipica je torej nekakšen hibrid. Zato smo razmišljali o možnosti, da bi jo preoblikovali v gospodarsko družbo v javni lasti in ji podelili koncesijo za konjerejo in kulturno dediščino. V vsakem primeru pa mora Kobilarna Lipica ostati v enem kosu in nikakršna privatizacija ne pride v poštev. Statusna oblika mora omogočati normalno opravljanje dejavnosti in hkrati dopuščati možnost povezovanja s strateškim partnerjem na gospodarskem delu. Kako naj se razvija osnovna dejavnost, to je vzreja konj lipicancev? Sedaj je v Kobilarni Lipica okrog 370 konj, od tega jih je 42 predvidenih za prodajo. Premalo je konj za izvedbo programa lipiške šole jahanja, premalo za turistično jahanje, premalo za vožnjo kočij in nobenega za ježo za otroke. V zadnjem desetletju ni nobenega vidnega rezultata v reji, niti ni rezultatov v tekmovalnem delu. Je količina, ni pa vrhunske kakovosti, niti ni posluha za uporabo lipicancev za turizem in v druge namene. Kar precej nasprotovanja je bilo, ko smo se odločili za konjeniški odred Slovenske vojske. Menim, da bi morali poskrbeti za bistveno povečanje te enote, saj 15 konj ni ravno veliko. Sprašujem se tudi, zakaj slovenska policija uporablja vse mogoče druge pasme konj in ne lipicanca? V kratkem nameravam o tem govoriti z ministrom Dragutinom Matejem. Pridobiti moramo tudi strokovno mnenje iz tujine. Tu ne gre za nezaupanje naši stroki, ampak gre za normalno potezo; tako bomo vsaj vedeli, kaj o nas mislijo drugi. Bistveno je treba izboljšati tudi položaj jahačev, hkrati pa postaviti povsem jasne zahteve glede njihovih delovnih obveznosti in kakovosti dela. Uveljaviti nameravamo konkurenčno klavzulo. Lipicanci niso samim sebi namen. So pomemben del naše dediščine in sedanjosti in naša dolžnost je, da poskrbimo za najbolj kakovostne pogoje za njihovo rejo, hkrati pa upravičeno pričakujemo, da se bo vložek tudi obrestoval. Tako ravnajo povsod po svetu. Zagotovili bomo primerljivo zelo dobre pogoje, seveda pa tudi zahtevali vrhunske rezultate. Kaj pa turistično-gostinska dejavnost s hotelskimi, prenočitvenimi, rekreacijskimi dejavnostmi, z bazenom in z igriščem za golf? Lipica mora ponuditi gostom dve vrsti turizma. Eno so obiskovalci, ki si v Lipici ogledajo konjeniški program, morda prespijo v hotelu in odidejo. To so tako imenovani prehodni gostje, ki pridejo z avtobusi. Drugo so gosti, ki bodo v Lipici ostali teden ali dva. Njim moramo ponuditi konjeništvo, SitsS 7."tSs* , .•! * ^ 1 verjetno dobil ime po rastišču lip. To je pravi mali naravni rezervat z mogočnimi, starimi kraškimi drevesnimi vrstami, kot so hrast, bukev, javor, bel gaber, mokovec,... Parcele so delno povirske, ostali predeli pa so razparcelirani med gorenjske lastnike. Na dnu dola so še vidni ostanki manjših zidov vojaških postojank. Obiskovalce je pritegnil tudi zanimiv zapis na stari bukvi, ki gaje nekoč zarezal neznani domačin iz Gorenj. Iz nepozabnega Lipovnika so pohodniki nadaljevali pot do predela Marovec, kjer je bil postanek za okrepčilo. Skozi dol Marovec vodi stara angleška pot, najkrajša povezava med Povirjem in Lokvijo, ki sojo po vojni 1947 leta gradili Angleži s pomočjo domačinov. Se marsikje je na poti vidno klesano kamenje. Leta 2004 so pot razširili v protipožarne namene, danes je za vožnjo s kmetijskimi vozili uporabna, saj je zelo široka in nasuta. Tu je povezava kolesarske poti kraškega parka iz Lokve v Povir in nemalokrat srečamo kakšnega gorskega kolesarja. Okrepčilo je bilo dobrodošlo, saj je pohodnike čakala največja preizkušnja na poti. Po vrvi so se spustili v »Piten dol« - največjo udomico na Povirskem, v kateri zaradi visoke vlažnosti, kar je za Kras posebnost, rastejo redke rastlinske vrste, med raznimi mahovi in praprotmi tudi redke gobe, kot je npr. škrlatna čašica. Pogled z dna na visoke stene je bil kar strašljiv. Spomladi se tu zaradi nizke temperature najdlje zadrži sneg. Polni lepih vtisov so se pohodniki po »Usranem klancu« spustili do Konjičev, kjer so si v Vrhovčni ogradi ogledali še zanimiv in lep suhozid, ki kaže na nekoč izredno natančnost graditelja. Pohod se je končal na vrhu hriba Tabor (542 m) nad Povirjem, s katerega so že rahlo utrujeni opazovalci lahko v prelepem razgledu občudovali okoliške vasi. Adrijana Godina, članica ŠD Brinj Povir, Povir ŠPORTNO DRUŠTVO BRINJ POVIR Povir 24 6210 Sežana www.drustvo-brinjpovir.si C AS JE Revija Kras in Unicommerce iz Logatca predstavljata ZA UREJANJE KRAJINE O prostoru ter človekovem ravnanju v njem in učinkovanju nanj pišemo v tem prispevku, ki mu bodo sledili naslednji. Pišemo in pisali bomo o vse bolj opaznem človekovem prizadevanju za urejanje in oblikovanje njegove bivalne okolice. Mislimo na urejanje okolice njegovih bivališč - domov, domačij in večstanovanjskih hiš ter naselij - to je dvorišč, vrtov, zelenic, sadovnjakov, parkovnih površin, travnikov, njiv, vinogradov in nasploh o urejanju njegovega bivalnega okolja, že izoblikovane ali šele nastajajoče kulturne krajine. Spet je pomladanski čas, ko imamo veliko opravkov okrog svojih domov in domačij, da jim po dolgi zimi uredimo lep videz. V 69. številki revije Kras (april, 2005) smo predstavili Stihlova orodja - multisistem MM 55 - za urejanje okolice domov in objektov. Združuje sedem pripomočkov za vrtna opravila in za obdelovanje zemlje, za urejanje dvorišč, vrtov in trat ter za njihovo čiščenje. In predstavili smo Vikingove obdelovalne stroje - motokultivatorje iz zelenega programa, namenjene oranju in drobljenju zemlje ter okopavanju, osipa-vanju in izkopavanju vrtnin ter poljščin. V 70. številki (junij, 2005) smo predstavili Vikingove motorne kosilnice za košnjo travnatih površin. Tokrat pa bralce seznanjamo z lahkimi in zmogljivimi Vikingovimi električnimi kosami, ki so hkrati tudi rezalniki za travo, in z močnimi električnimi škarjami za obrezovanje vseh vrst živih mej. V sodelovanju s podjetjem Unicommerce, d.o.o., iz Logatca obravnavamo načine in možnosti, kako si lahko z uporabo sodobnih pripomočkov svetovnoznanega nemškega koncerna STIHL in zelenega programa njegovega podjetja VIKING olajšamo vrtnarjenje, pridelovanje poljščin, sadjar-jenje, urejanje dvorišč, zelenic, vrtov in nasploh okolice svojih bivališč. Vse z namenom, da bo ta kar najbolj urejena in da bomo z njihovo uporabo prihranili čas, se izognili poškodbam pri delu in zdravju škodljivim prevelikim telesnim obremenitvam, a se še vedno zadosti zavzeto gibali na prostem in ohranjali telesno kondicijo in gibkost. In da bomo pri tem uživali v svojih urejevalnih dosežkih ter v svojemu prispevku k čistosti, skladnosti in urejenosti svojega bivalnega okolja ter s tem k izboljševanju ravni naše kulturne krajine. Tokrat predstavljamo Vikingove električne kose za travo in Vikingove električne škarje za obrezovanje žive meje. Vikingove električne kose -rezalniki za travo Vikingove električne kose ali električni rezalniki trave porežejo vse, kar ostane po košnji z motorno ali električno kosilnico na robovih in vogalih travnatih površin, med drevjem in grmovjem, na zidovih in skalah ter med kamnitimi ploščami. Imajo kosilno glavo »tap’n’go« (angl.: pritisni in pojdi, izg.: tep-an-gou - op. ur.) z dvema močnima rezalnima nitima, ki se ju nastavlja polavtomatsko s pritiskom kosilne glave ob tla. Voditi jo je mogoče zelo natančno, ker je kosa lahka in ker ima ergonomsko oblikovan nastavljivi ročaj. Rezalna glava je pregibna za 45 kotnih stopinj, kar omogoča obrezovanje trave in robov gred. Pokrita je s ščitom. Ohišje kose je iz polimera. Priključi se jo s kablom na električno omrežje napetosti 230 V. Unicommerce, d.o.o., iz Logatca nudi ta čas tri modele električne kose in sicer TE 410, TE 600 in TE 1000. Razlikujejo se po rezalnem premeru, po moči električnega motorja ter po dolžini in teži kose. Električna kosa TE 410 z rezalnim premerom 280 mm ima 410 W močan elektromotor, ki zagotavlja 9900 vrtljajev v minuti in ne presega hrupa 96 dB (A). Tehta 2,5 kg. Kosa je dolga od 110 do 118 cm. Ima polavtomatsko kosilno glavo z dvema nitkama, nastavljiv ročaj in podaljšek gredi za rezanje in obrezovanje trave in gred. Ima stopenjsko nastavljivo držalo za prilagoditev uporabnikovi višini, za 180 kotnih stopinj vrtljiv ročaj in spremenjljivo dolžino gredi. H kosi sodijo zaščitna očala in distančnik. Cena je 18.000 SIT*. Dodatna glava z nitkama stane 2.951 SIT*. Močna električna kosa TE 600 z rezalnim premerom 350 mm ima 540 W močan elektromotor, ki zagotavlja 7400 vrtljajev v minuti in ne presega hrupa 96 dB (A). Tehta 3,9 kg. Kosa je dolga 150 cm. Ima kosilno glavo z TE 410 TE 600 dvojno nitko, ki se samodejno nastavi s pritiskom na navitek za košnjo trave in robov. K njej sodijo zaščitna očala in kosilna glava AutoCut C 5-2, Cena je 27.000 SIT*. Dodatna glava z nitkama stane 3.360 SIT*. Posebej močna električna kosa TE 1000 z rezalnim premerom 350 mm ima 1000 W močan elektromotor, ki zagotavlja 7400 vrtljajev v minuti in ne presega hrupa 96 dB (A). Tehta 4,6 kg. Kosa je dolga 150 cm. Ima polavtomatsko kosilno glavo z dvema nitkama in z upognjenim držajem za košnjo trave in robov gred. K njej sodijo zaščitna očala, kosilna glava AutoCut C 5-2 in distančno kolesce za košnjo trave okrog dreves, korenin in rož brez strahu, da se jih poškoduje. Cena je 35.100 SIT*. Dodatna glava z nitkama stane 3.360 SIT*. TE 1000 Unicommerce, d.o.o., ima že močno razširjeno mrežo pogodbenih partnerjev, ki v Sloveniji prodajajo in servisirajo uporabne stroje in naprave za urejanje prostora, vrtnarjenje, sadjarjenje in kmetovanje koncerna STIHI in njegovega podjetja VIKING. Sedaj so že v naslednjih krajih: 1000 Ljubljana, ŽAK, d.o.o., Celovška cesta 291,01-510-16-34 1000 Ljubljana, MET, d.o.o., Dolenjska cesta 142, 01 -428-95-33 1236 Trzin, M.Ž. AGROMARKET, d.o.o., Hrastovec 26, 01 -562-32-84 1330 Kočevje, AGROMARKET, d.o.o., Ljubljanska 67, 01-895-39-72 1370 Logatec, M.Ž. AGROMAKET,d.o.o., Obrtniško ulica 6 i, 01-756-40-42 1410 Zagorje ob Savi, Viktor Pavlin, s.p., Dolenja vas 33, 03-566-89-04 2000 Maribor, Miran Budja, s.p., Malečnik 164, 02-473-07-40 2000 Maribor, Dušan Hojnik, d.o.o., Ptujska cesta 87, 02-426-03-62 2235 Sv. Trojica, KM AGROREMONT, Klobasa Marjan, s.p., Radgonska 5, 02-729-02-70 2250 Ptuj, T CENTER, d.o.o., Maistrova 20 a, 02-787-03-40 2319 Poljčane, OCVIRK J&M, d.o.o., Lušečka vas 1,02-802-50-06 2351 Kamnica pri Mariboru, Dušan Hojnik, d.o.o., Rošpoh 81,02-624-02-70 3000 Celje, Tone Melavc, s.p., Mariborska 200, 03-491-16-02 3000 Celje, Edvard Vengust, d.o.o., Lava 6, 03-492-28-20 3314 Braslovče, DUSETI, d.o.o., Parižlje 8/a, 03-700-11-70 3330 Mozirje, Tone Melavc, s.p., Ljubija 33, 03-839-48-08 4000 Kranj - Kokrico, Janez Lotrič, s.p., Cesta na Rupo 38, 04-204-68-18 4208 Šenčur, KGZ SLOGA KRANJ, z.o.o., Kranjska cesta 29, 04-251-97-72 4220 Škofjo Loka, Janez Lotrič, s.p., Spodnji trg 16, 04-512-67-48 5216 Most na Soči, PIL IMPEX, d.o.o., Most na Soči 91,05-381-31-40 5290 Šempeter pri N. Gorici, PIL IMPEX, d.o.o., Cesta goriške fronte 10, 05-393-80-23 6230 Postojna, ČESNIK, d.o.o.. Pod Jelovico 11, 05-726-28-91 8000 Novo mesto, KZ Krka AGROSERVIS, z.o.o., Šentjernejska 6, 07-393-01-07 8271 Krško, SIDRO, d.o.o., Hočevarjev trg 5, 07-492-13-59 8330 Metlika, Bojan Joh, s.p., CBE 75, 07-305-81 -12 8340 Črnomelj, Bojan Joh, s.p. Ločka cesta 57, 07-305-18-12 9000 Murska Sobota, TUROPOUE, d.o.o., Zorana Veharja 13, 02-536-15-80 9220 Lendava, Marjan Zgrabljič, s.p., Ulica 22. junija 9, 02-574-19-43 9220 Lendava, TUROPOUE, d.o.o., Trg ljudske pravice 16, 02-574-21-74 9240 Ljutomer, TUROPOUE, d.o.o., Prešernova 25, 02-584-80-25 Vikingove električne škarje ali obrezovalniki za živo mejo Za obrezovanje žive meje nudijo v logaškem Unicommercu dva nova modela Vikingovih električnih Škarij ali rezalnikov za živo mejo z več inovativnimi podrobnostmi, kot sta blaženje vibracij in ojnični pogon, ki ne zahteva veliko vzdrževanja. To sta modela električnih Škarij HE 450 in HE 715. Razlikujeta se po dolžini rezalnega noža, po moči pogonskega električnega motorja ter po dolžini in teži Škarij oziroma rezalnika. Oba modela Škarij sta z ergonomsko oblikovanostjo ročaja in z ugodnim težiščem udobna za delo. Njuno ohišje je iz polimera. Odlikuje ju tudi velika rezalna hitrost in optimalen razmak med rezalnimi zobmi za popolno obrezovanje živih mej s tanjšimi vejami ter hitra elektronska zavora rezila. Zelo odporna rezila so lasersko in diamantno nabrušena. Oba modela Škarij imata v ročaju vgrajeno zaščito za električni kabel, kar preprečuje iztikanje priključenega napajalnega kabla. Škarje za obrezovanje žive meje se priključi na električno omrežje napetosti 230 V. Škarje za živo mejo HE 450 so majhne, lahke za obrezovanje in oblikovanje žive meje. Zaradi velikega števila vrtljajev pogonskega elektromotorja so primerne za natančno obrezovanje tankih vej. Imajo 50 cm dolg rezalni nož, ki ga poganja električni motor moči 430 W, pri praznem teku dosega 3400 vrtljajev na minuto, njegov hrup ne preseže 96 DB (A). Razmik med zobmi rezalnega noža je 23 mm. Tehta 3 kg. Škarjam je dodan zaščitni tulec. Cena je 31.200 SIT*. Škarje za živo mejo HE 715 so velike, močne in zaradi mirnega teka motorja z velikim številom vrtljajev v minuti primerne za obrezovanje in oblikovanje močnejših vej žive meje. Zmorejo veliko moč rezanja. Imajo 70 cm dolg rezalni nož, ki ga poganja električni motor moči 600 W, pri mrtvem teku dosega 2800 vrtljajev na minuto, njegov hrup ne preseže 97 dB (A). Razmik med zobmi rezalnega noža je 34 mm. Tehta 4,2 kg. Škarjam je dodan zaščitni tulec. Cena je 49.200 SIT*. Za vse nadrobnejše informacije o ponudbi pripomočkov za urejanje krajine pokličite po telefonu Unicommerce, d.o.o., Obrtniška ulica 21, 1370 Logatec na št. 01/759-11-00, fax: 01/759-11-09, e-mail: info@unicommerce.si. Svetovali vam bodo, v katerem kraju je vam najbližji trgovec s celovito ponudbo, da se boste lahko pravilno odločili, kaj za svoje potrebe kupiti. Na vašo željo vam bodo pošiljali tudi svoj časopis STIHE NOVICE. * V vseh cenah je zaračunan 20-odstolni DDV! ISTRABENZ, d.d., Cesta Z. P. - Godina 2, KO Moč sodelovanja. (Q)ISTRABHMZ Moč sodelovanja VvWw.istrabenz.si SKUPINA O ISTRABENZ VODA je naš razvojni in poslovni izziv. Razumevanje okolja določa naše obnašanje in odločitve. Heliosov ekološki sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor upravljamo že deveto leto, tradicija razvoja okolju prijaznih barv in premazov pa je še daljša. Uspehi niso zanemarljivi: s pomočjo vseh, ki uporabljate okolju prijazne barve BORI, IDEAL, TESSAROL ali SPEKTRA, smo v tem času očistili 17 kraških jam in oživili 38 krajevnih vodnjakov po Sloveniji. BORI IDtAl L. SAMO KfrOH VSTVAKJA TMkC TCMCLJC, b"K.A»l z.* PMHoOiaosr. Živimo z nepredvidljivimi silami morja in vetra, zato se dobro zavedamo pomena načrtovanja prihodnosti. Znamo ponuditi trdne temelje in tako pomagati pri ustvarjanju vaše prihodnosti. Varčevanje Banka Koper d.d., Pristaniška ulica 14,6502 Koper - Slovenija D ZADRUŽNA KRAŠKA 1 WWW 73779/2006 KRAS 100605673,74/75 COBISS o Sedež: ^ Opčine Ul. Ricreatorio, 2 Tel. 040 21491 - Fax 040 211879 Podružnice: Podružnic Q Trst Trg Liberta, 5 Tel. 040 2149357 - Fax 040 2149352 j Trst Ul. Molino a Vento, 154 Tel. 040 2149850 - Fax 040 2149855 Nabrežina Trg sv. Roka, 106 Tel. 040 2149401 - Fax 040 201133 _ Sesljan Sesljan, 44 Tel. 040 2149523 - Fax 040 291500 Bazovica Ul. I. Gruden, 23/c Tel. 040 2149551 - Fax 040 2149553 ^ Domjo Domjo, 38 Tel. 040 2149571 - Fax 040 2149576 Dolina Obrtna Cona Dolina, 507/13 Tel. 040 2149804 - Fax 040 2149805 V različnosti je naša moč