St, 125 Piitoipa platani t mM (Iiiti ciniititn la pasta)
bteK	poodclj^ TMk
AiOk»t& H. tO, L nadftropi«. Dopfc*'* ~ •" ^ 4----
v Trstu* v Četrtek 28. maja 1925.
Posamezn Šatevilka 20 cent«
Letnik L
roi ulica sv. Frmnćiika ^ ur«dnlltvu. Nefraiikh*-
m m tpnjemajo. rokop ? 23^2^°' ~~ 0dgoT°r-sfca SnJlM^*1 . . M ». M«. — Lftttoik	Jsksrn« Edinoa tt/HA ~ JugOSi^Vl-a
tnal* M m»»«o L r—32— ceI°
& iootem»tvo m«»etoo 3 li» v«ć. —
tva in uprave ...
INOST
Posamezne številk« ▼ Tr«tu in okoUei po 30 om*. — Ogla»i m računalo v iirokoiti ene kolon« (73 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 c«ot osmrtnic«, zahvale, poslanice in vabila po L L—, oglasi denarnih zavodof mm po L 2.——. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 3.— Oglasi naročnina in reklamacije se poiiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, utte* sv. Frančilka AsiSkega itev. 20. I, nad. — Telefon uredništva in uprava f 1-63L
Declmirani — na papirju!
Saj smo vedeli, ker jih mo! Bili smo pripravljeni na to, Sadni po^abifoTost - podatkov lmdd»-2a štetja! CeS: vidite, saj jih m toliko kakor kričijo Podatki ljudskega štetja dokazuje jo da je tudi v Julijski Krajini ogromna večina prebivalstva italijanska. Italijanski tisti naglašajo zmagoslavno, da je od 837 753 duš skupnega prebivalstva 530.186, ki govorijo italijanski jezik, 258.944 slovenski 92.800 srbo-hrvatski, 4185 nemški. V odstotkih torej: italijanski 56.6, slovenski 29.2, srbo-hrvatski 10.5.
Kako daleč od resničnega razmerja so ti podatki, oziroma, kako — da ne rabim** hujšega izraza — netočno se je vršilo ljudsko štetje, naj predočimo na podlagi primera v mestni občini tržaški.
Tu so našteli konec leta 1921. skupno 239 627 domačega prebivalstva. Nedoma-fcinov pa je bilo 61.541, a 55.000 iz starih pokrajin Italije. Za nas sta bili posebno važni VI. in VII. tabela tukajšnjega statističnega urada, ki predočujeta prebivalstva na podlagi takoimenovanega običajnega ali družinskega jezika. Na tej podlagi so našteli 19.387 Slovencev. VII. tabela je kazala, da je mesto najmanje slovensko, predmestja bolj, okolica pa najbolj. Ta ugotovitev bi bila za silo edina resnica v tedanjem poročilu o uspehu ljudskega štetja. Vse drugo pa je več ali manje neresnica, potvora, ki so jo zakrivili nevestni, ali nesposobni števni uradniki. Vprašamo samo: ali je možno, da bi 19.000 Slovencev dalo 6266 šoloobveznih slovenskih otrok, kakor ao bili — nagiašamo to — uradno izkazani?! To je absolutno izključeno." 6,266 šoloobveznih otrok odgovarja najmanje 40.000 prebivalstva. Naj podamo par konkretnih primerov. V Rojanu so našteli 1508 Slovencev, v šolo pa je hodilo 749 slovenskih otrok. Če bi podatki ljudskega štetja odgovarjali resničnemu stanju, bi bilo polovica Slovencev v Rojanu — Šoloobveznih otrok! Kje na božjem svetu najdete še tak fenomenalni pojav?! Še Večjo absurdnost je kazalo razmerje med naštetimi prebivalci in številom šoloobveznih otrok v okrožju svetojakobškem. Po podatkih ljudskega štetja je bilo tam 829 Slovencev, v šolo pa po ti Slovenci pošiljali 721 otrok! Potemtakem bi bili v rečenem okrožju skoro vsi Slovenci — šoloobvezni otroci 11 Da vam bo /asen. ves ta nesmisel, pomislite sledeče! Statistično je dokazano, da število v šolski obisk obvezanih otiok odgovarja 16 odstotkom dotičnega skupnega prebivalstva. Če je bilo torej v tržaški občini 6266 šoloobveznih otrok, ki so obiskovali slovensko folo. predpostavlja to najmanj 40.000 prebivalcev. Če pa še računamo nadalje, ko-l?ko slovenskih otrok je obiskovalo italijanske šole, posebno otrok materijalno odvisnih stariŠev, ki so pod najhujšim pritiskom, potem dobimo še izdatno večje število slovenskih prebivalcev.
Vse to smo jrm dokazali že tedaj, ko so bili v listih objavljeni uspehi ljudskega štetja. Niso nam mogli oporekati. Pač pa so se izgovarjali, da tu ne gre za število Slovencev, da niso torej šteli po načelu narodnosti, marveč le za ljudi, ki govorijo italijanski jezik. To opravičevanje, ali — točnejše rečeno — slepomišenje so z mesta ovrgla italijanska glasila s svojim zmagoslavnim krikom o «diminuzione di Slovenit», o skrčenju števila Slovencev!
Lojalno pa moramo priznati, da krivda na potvorbah ne zadeva samo krajevnih domačih činiteljev. Kraljevi dekret, ki je naložil, da se ima popis prebivalstva izvršiti na podlagi stanja dne 1. decembra 1921 In dovršiti do 4. decembra, je bil znan v zadnjem hipu ali celo kasneje, kar je menda unicum v državno-upravni praksi. Potemtakem ni mogel magistrat dati potrebnih navodil svojim «ufficiali di censimento». Tako so mogli števni uradniki pisati, kar so hoteli,
Istotako pa so tudi politične volitve 1. 1924 v mestni občini tržaški pokazale nezmiselnost in neverjetnost podatkov Ljudskega štetja. Glasovalo je 2577 volilcev za slovansko listo. To pa so bili samo tisti ki so imeli poguma, da so kljubovali vsemu pritisku od znanih trani. Kje pa so vsi drugi Slovenci? Tisti, ki so se dali prestrašiti in so glasovali za «veliko listo«; tisti, ki so glasovali za druge stranke, zlasti za komuniste in socijaliste; tisti, ki so hoteli glasovati, a Hm js to zabranilo nasilje; tisti, ki
membe», posebno v obmejnih pokrajinah. Te trditve trž. lista pričajo, kako površno in neresno motrijo ti gospodje manjšinsko vprašanj«. Vojna je pač napravila \o. nas državljane Italije. nI pa izbrisala narodne svojstvenosti velike večine slovanskega prebivalstva v Julijski Krajini! To je tu m zahteva svoje pravice kljub vsemu umetnemu decimiranju na — papirju! To deci-miranje nI torej nikaka «realna resnica*, marveč le izumetničen produkt. Zato nas tudi ta ne more nimalo odmakniti od črte naše manjšinske politike, sankcijonirane od javne vesti vse civilizirane Evrope l
Seja poslanske zbornice
RIM, 27. Na današnji seji poslanske zbornice se je nadaljevala razprava o zakonskem načrtu, ki daje vladi pooblastilo, da popravi zakon o javnem varstvu, kazenski zakonik, kazenski pravdni red, zakone o ustroijstvu sodišč in civilni zaikonik. Govoril je predvsem Cavalieri. Nato je notranji minister Federzomi utemeljeval zahtevo vlade po pooblastilu za Spremembo zakona o javnem varstvu. Poudarjal je predvsem, da je treba spraviti zakon o javnem varstvu v sklad s kazenskim zakonikom in kazenskim pravdnim redom.
Pravosodni minister Rocco je podal v glavnih obrisih zakonske reforme, ki jih namerava izvršiti vlada. Seja je končala ob 19.25.	_
D'Annunzio in Mussolini se klanjata kralju
GARDONE RIVIERA, 27. Gahriele D'Annunzio in on. Mussoiini sta odposlala kralju naslednjo brzojavko:
Iz tega «Vittoriale» Italijanov, kjer so shranjeni najsvetejši ostanki junakov in kjer so najsvetejše verno tolmačena znamenja najvišjih obljub, obnavljamo Vašemu Veličanstvu izraze udanosti, ko smo se zopet našH in priznali prijatelja v zvestobi, ki dviga kralja, junaka in bojevnika brez imena do ene same idealne suverenosti na nebu domovine.
Gabiiele d'Annunzio. Mussolini.»
Tudi golobi tekmujejo
MILAN, 27. Zveza prijateljev golobov sporoča, da bo v nedeljo, dne 31. t. m. ob 5.20 spuščenih 5000 golobov-potnikov, ki se udeležijo tekme Rim—Reggio Emilia.
OMrija opozicije v Jugoslaviji
Burna seja nerodne skupščine - Razprava o invalidnem zakonu
BEOGRAD, 27. (Izv.) Narodna skupščina se je sestala ob 10.30. Pri čitanju zapisnika včerajšnje seje je prišlo do silnega hrupa, ki ga je zagnala opozicija. Poslanec Anatonovič je protestiral, češ da je bil na včerajšnji seji kršen pravilnik, ker ni predsednik stavil na glasovanje predloge poslanca Šuperine, naj pride na dnevni red današnje seje kot prva točka poročilo anketnega odbora. V skupščini je nastal tak hrup, da je moral predsednik pozvati opozicijo k redu.
Nato je skupščina prešla k razpravi o načrtu zakona o invalidih. Minister za socijalno politiko Marko Gjuričič je izjavil, da se nahaja načrt Še pri odboru, kateremu je bila poverjena naloga, da ga sestavi. Sestavi načrta so prisostvovali vojni, finančni in minister za socijalno politiko. Gjuričič je zahteval nujnost za načrt. Skupščina je nujnost zavrnila.
Poslanec Moskovljevič je stavil predlog, ki ugotavlja, da je predsednik včeraj kršil pravilnik, ker ni stavil na glasovanje predloga poslanca Šuperine. Skupščina je Moskovljevičev predlog zavrnila.
Na popoldanski seji je minister Miletić odgovoril na vprašanje poslanca Krem-žarja. Poslanec Kremžar je vložil vprašanje na skupščinskega predsednika, ker je minister kmetijstva imenoval pripadnike SLS klerikalce. Kremžar se ni zadovoljil z odgovorom. Ko je začasni predsednik Subotič odgovarjal na neko vprašanje poslanca Neudorferja, je nastal v zbornici zopet hrup. Predsednik je pozval poslanca Zebota k redu. Dr. Korošec se je hotel podati k ministrskim stolom, a ga je predsednik zavrnil.
Nato se je nadaljevala razprava o poljedelskih kreditih. Minister Timotijevič je imel zelo dolg govor. Jutri se bo vršila seja ob 9. uri.
Današnja seja narodne skupščine je pokazala, da namerava opozicija z opstrukcijo ovirati delo narodne skupščine. Ven-so jim pod raznimi pretvezami razveljavili dar opozicija ne bo mogla uspeti ker je glasovnice, in slednjič tisti, ki niso bili vpi-1 preveč razdvojena. Tako piše «Samostani v volilni imenik, oziroma, ki jim niso| uprava«, da je volitev državnih svetnikov bile dostavljene legitimacije!! Če računamo;pokazala, da je razdvojenost opozicije po-tudi vse te — in to moremo po vsej pra-5 —n—— —
Ministrski svet je potem razpravljal o novem izvoznem tn uvoznem carinskem tarifu. Podpišemo je bilo pooblastilo, da se ta tarif predloži parlamentu. Te dni pregleda ožfl odbor ministrov Še enkrat nov iarif, predno se objavi
Prometni minister Radojevič je poročal, da je storil vse potrebne korake, da se čtm bolj racijooalno izrabijo vagoni v prihodnji izvozni -sezoni. Priporočil je svojim kolegom, naj si naroče svoje potrebščine že sedaj v mrtvi sezoni, da bodo v času izvozne kampanje vagoni na razpolago. Minister je ukrenil vse potrebno, da se pokvarjeni vagoni pravočasno popravijo Oziral se je tudi na trgovinska skladišča, glede česar je stopii v stike s trgovinskimi zbornicami. Minister je poskrbel, da prometna oblastva čistijo vagone.
Spopadi na jugoaloven^o - bolgarski meji
BEOGRAD, 27. Jugonlovenski poslanik v Sofiji Rakić je posetil ministrskega predsednika Cankova in ga opozoril na neprestane vpade bolgarskih roparjev na jugo-slovensko ozemlje in na posledice, ki utegnejo nastati, ako se temu ne napravi kmalu konec.
Poveljnik celokupnega orožništva general Tomič je danes izjavil novinarjem, da se boj z bolgarskimi kačalci v Južni Srbiji odločno nadaljuje. Pred par dnevi so trije bolgarski oddelki prekoračili mejo. Orožniki in oboroženo prebivalstvo se je spoprijelo z njimi in jih nekaj ubilo, ostale pa zavrnilo. General Tomič je prejel danes brzojavko, po kateri je prišlo v vasi Nevkazi do boja med piebivalci in bolgarskimi kačaki, od katerih so bili štirje ustreljeni, eden pa prijet. Boj je btl tudi pri 2iv čaninu v kočanskem okraju, kjer je ubilo prebivalstvo štiri roparje, 10 uiedo, enega pa hudo ranilo, ki pa je vendarle pobegnil proti meji. Pričakujejo, da ga v najkrajšem času dobe. General ugotavlja z zadovoljstvom uspehe prebivalstva v Južni Srbiji, v borbi z roparji.
tev poslaništva pri Vatikanu. Radikali in I prvi uraden razgovor med Mellon oni faj
_ —. _i' 1(_i ? _ _	.1	_ • _ ____1__, JC. I« ^ i n l^rv i t «t lf	Air«m n nirilin ti Tir	U a vitAirAl*«« aA i ul*4k»
vici in logiki — dobimo 9—10.000 slovenskih vohlcevl Ali pa m0re 19.000 prebivalcev dati tako število volilcev, če računamo pra silno, da je s^le vsa,k četrti ^ peti aržavljan volilec?! Tudi na p:xllagi tega pravilnega računa moremo trditi da Ima tržaška občina do 50.000 slovanskega prebivalstva.
Nam nasprotna glasila trdijo seveda nasprotno. Za nje so podatki ljudskega štetja sodba, proti kateri ni apela. In k^kor tedaj, takoj po štetju, razglašajo tudi sedaj v svet] tJa je decimiranje Slovencev realna resnica in ne samo na papirju. Na našo pripombo v torkovi številki, da nas niti srednjeveške kuge niso tako decimirale, kakor nas je to ljudsko štetje, meni «Popolo di Trieste», da ni bila nikaka kuga, marveč svetovna vojna, ki je povzročila te «globoke spre-
polna. Opozicija se ni mogla zediniti za skupno izjavo, ampak je moralo nastopiti 5 poslancev s čisto različnimi mnenji.
Kovani drobiž v Jugoslaviji
BEOGRAD, 27. Popoldne od 17. do 20. je imel ministrski svet sejo. Finančni minister dr. Stojadinovič je poročal, da je že prejel prvo pošiljko kovanega denarja po dva dinarja. Ko pride ves naročeni drobiž, se vzamejo sedanje male papirnate novčanice iz prometa. Minister je potem poročal o ponudbah, ki jih je prejel glede gradbe jadranske železnice, mostu pri Pančevu in železniških delavnic za popravilo vagonov.
Ministrski svet je podpisal pooblastilo, da se lahko predloži narodni skupščini v ratifikacijo trgovinska pogodba, sklenjena pred kratkim z Italijo.
Veliko neurje v Crni gori
CETINJE, 27. Zadnje dni je bilo po vsej deželi veliko neurje, ki je napravilo veliko škode na vinogradih in tobačnih nasadih v Črni gori. '_
Friedinonn, Roev in Zadsorsbf
obešeni
Vznemirjenje med francosko kolonijo radi novih ottiodb
SOFIJA, 27. (Izv.) Danes ob 8. uri zjutraj so bili obešeni dr. Friedmann, Koev in Zadgorski, ki so bili obsojeni na smrt radi atentata v katedrali sv. Nedelje.
Vešala so bila postavljena že sinoči v bližini židovskega pokopališča. Vstop na morišče je bil vsakomur orost.
Vojno sodišča je obsodilo nekega Vla-hova, ki je v navzočnosti drugih odobraval atentat v katedrali sv. Nedelje, na 6 let ječe. Na smrt so bili obsojeni: Perčemli-jev, gospa Nikolova in Francoz Leger, Le-gerjeva žena je bila obsojena na dosmrtno ječo.
Med francosko kolonijo vlada silno razburjenje ra<fi te obsodbe, ker je kolonija prepričana, da sta bila Leger jeva nedolžna.
Zopet 3 sokrivci sofijskega atentata obsojeni na smrt
SOFIJA, 27. Vojno sodišče je izreklo razsodbo proti onim obtožencem, ki so ob-dolženi, da so šla na roko atentatorjem v katedrali. Perčemlijev, Lemer in gospa Nikolova so bili obsojeni smrt. Leme rje va žena je bila obsojena na dosmrtno jeoo, ker so ji bile priznane olajševalne okolnosti. Maket je bil obsojen na 18 mesecev ječe.	_
Brlondooe Izjave o vprašanju
medzavezniških dolgov
PARIZ, 27. Tekom včerajšnje razprave o proračunu ministrstva za zunanje stvari v francoskem senatu je Briand imel važen govor, v katerem se je dotaknil vseh danes za Francijo najvažnejših vprašanj. Tako je omenil tekoča pogajanja za vprašanje varnosti ter opozoril na problem medzavezniških dol£" *•'.
«Ne verjamem — je rekel —, da misli Amerika, da se Francija hoče odtegniti svojim dolžnostim in da noče plačati svojega dolga. Nikoli nismo tega mislili. Francija hoče le predočiti srvojim zaveznikom, da so bile njene pokrajine porušene, da ji premaganci slabo plačujejo, da ji njen finančni položaj ne dopušča takojšnjega poravnanja dolgov. Sicer pa nam ni Amerika nikoli očitala, da nočemo priznati svojega dolga; ona hoče le odtegniti vprašanje dolgov vplivu javnega mnenja, ker noče, da bi se to vprašanje izrabilo za notranjepolitične agitacije.
«Francija se je večkrat žrtvovala za zgodovino bolj kakor za svoje lastne interese. Radi tega ne bi hotela veljati kot slab dolžnik. Poravnali bomo tedaj naše dolgove t hočemo to storiti pod ugodnimi pogoji, ki nam jih bodo nnH upniki gotovo priznali
tm ohranitev poslaništva pri Vatikana
Po Briandovem govoru je prišel na vrsto odstavek glede poslaništev kjer se je moral senat izreči tudi o poslaništvu pri Vatikanu. Senat sicer ne more vzpostaviti kreditov, ki JBt je odpravila poelanaka zbornica, ampak Briand fe izjavil, da ne bodo potrebni posebni krediti za ofarani-
socijalisti so se glasovanja vzdržali te. tako je bil odstavek v svotji celoti sprejet s 168 glasovi proti 12 s posebnim pristavkom, da se mora francosko poslaništvo pri Vatikanu ohraniti.
Barbar usnr! v bolnišnici
Morilka se prijavila na policiji
PARIZ, 27. Kmalu potem, ko je bil prepeljan v bolnišnico, je Berger, blagajnik pri «Action Francaise», umrl. Skoraj ob isti uri se je morilka prijavila na policiji Je to ženska majhne postave in rudečega obraza. Izjavila je, da se imenuje Marija Bonnefoy in da je po poklicu služkinja. Hotela da je umoriti Maurrasa ali Daudeta, ki da sta povzročila njeno razporoko pred dvajsetimi leti. Pred hišo, kjer ima svoje prostore «Action Francaise», je hodila več časa vsak dan čakati enega izmed teh dveh. Včeraj je ugledala Bergerja, katerega je držala za Maurrasa. Sledila mu je ter ustrelila proti njemu v ugodnem trenotku. Izrazila je svoje obžalovanje najd tem, da je umorila moža, ki ima dvoje otrok.
Benei užaljen radi odpora Avstrije
proti komunikeju bukareske konference
DUNAJ, 27. Beneš se je definitivno odpovedal svojemu potovanju na Dunaj. O tem potovanju in večnih odlašanjih Be-neša se je že mnogo pisalo. Danes je pa znano, da je Beneša užalil odpor Avstrije proti lekciji, ki1 ji jo je dalo uradno poročilo o delih konference Male antante v Bukareštu,
Čehoslovaška gleda po strani tudi zadržanje Francije napram avstrijskim problemom, ker odgovarja «Češke Slovo», list, ki stoji Benešu zelo blizu, zelo pikro na poziv «Tempsa» na podonavske države, da naj ustanovijo med seboj bolj tesne gospodarske odnošaje.
ItalijansKo-ameriški razgovori
o vojnih dolgovih
LONDON, 27. Agencija «Reuter» poroča iz Washingtona: Italijanski poslanik se je podal danes k Mellonu, glavnemu tajniku državne zakladnice. Akoravno ni bila prej naznanjena svrha tega obiska, se na splošno smatra, da se je na tem sestanku razpravljalo o vprašanju vojnih dolgov. To je
italijanskim poslanikom. Razgovoru je prih sostvoval tudi podtajnik zakladnice Win« ston, ki je tudi tajnik komisije za konsolidacijo dolgkjv. _
Trocki — član najvišjega sveta za drl. gospodarstvo
MOSKVA, 27. Trocki je bil imenovan m člana predsedstva najvišjega sveta državnega gospodarstva in za predsednika osreck njega odbora za koncesije.
Konkordat med Vatikanom in Poljsko
VARŠAVA, 27. Tu je bil otvorjen kongres poljskih škofov, ki je bil sklican, dat razpravlja o izvršitvi določb konkordata z Vatikanom.
O Amundsenu nobene vesti
PARIZ, 27. «Intransigeant» poroča ia Osla, da ni dospela tja še nobena vest a Amundsenovi ekspediciji. Vznemirjenje narašča.	_
Turška poslanika v Moskvi in Londonu
ANGORA, 27. Predsednik republike ja potrdil imenovanje g. Zekai Bey in Ferd Bey za poslanika v Moskvi in Londonu.
De Rivera odpotuje v Maroko
BARCELONA, 27. Gen. Primo De Rivera je naznanil, da odpotuje v petek vi Maroko preko Castellon—Valencia—Ali-cante. Primo de Rivera je izrazil upanje, da bodo imela francosko-španska pogajanja glede Maroka dober uspeh.
Mož s tremi ženami
BERLIN, 27. Pred tukajšnjim sodiščem se je včeraj zagovarjal 32-letni kovač Hen« rik Turmann, obdolžen mnogoženstva. Turmann je leta 1918. zapustil otroke in ženo, s katero se je poročil tekom vojne, in leto pozneje se je vnovič oženil. Toda po dveh letih se je mož naveličal tudi cfcru^ ge žene in jo lepega dne pustil na cedilu. Preteklo jesen je stopil v tretjič pred oltar, toda kmalu potem sta se oglasili njegovi prejšnji še živi ženi in nestanovitni kovač je moral v zapor. Pri razpravi se je mož zagovarjal, da je pozabil, da je že bil dvakrat poročen. Kljub temu originalnemu izgovoru je bil Turmann obsojen na 10 met* secev zapora.
Razvo] češkega zadružništva
Povodom velike manifestacije češkega kmetovalca, ki se je odigrala pred dobrim tednom v Pragi, oglejmo si malo, pota, Id so privedla češkega kmeta ao tako mogočne poljedelske razstave.
Trd in neizprosen je bil boj češkega kmeta pred dobrimi 20 leti Mogočna sila razvoja in potrebe Časa so ga dan za dnevom silile k združevanju- Lahko trdimo, da je že leta 1910. bil češki kmet tako organiziran, da ni bilo mogoče najti primere med avstrijskimi narodi. Fa niti Evropa sploh ni imela v oni dobi tako dobro in podrobno izvedenega sisteme, na p jI j u organizacije kmetijstva. Ni bilo to samo mimogrede, ampak je mreža organizacije bila tako dobro in široko izvedena, da je zasegla ves češki narod vsi poklici in stanovi so bili organizirani.
Velikanska je bila mreža zadrug. Ne samo hranilnic in posojilnic, nego v tej dobi srečamo pri Čehih nebroj drugih zadrug. Ideja samopomoči in skupnega sodelovanja je v češkem narodu bila že dokaj razvita. In kar je glavno, češko zadružništvo je slonelo in sloni tudi danes na mogočni podlagi gospodarskega dela in ustvarjanja. Zadružna disciplina in strogi red niso dovoljevali ne zadrugam ne zadrugar jem, da bi si iskali v hudih stiskah pomoči pri bankah. Češko zadružništvo je odklanjalo vsako sodelovanje s privatnim velekapitalom. Hranilnice se niso dale zvabiti od -'isokih obresti bank, posebno tuji denarni ustanovi ni češka zadruga nikdar zaupala svojega premoženja.
Tako strogo discipliniran narod mora uspeti, četudi mu groze. Ni pa bila pot
verjetno stopnjo. Pospeševala je idejo samopomoči z ustanavljanjem lanarskih za-» drug.
Češka agrarna stranka, ki je z vso vnemo razširjala zadružništvo, je hotela dvigniti gospodarstvo češkega kmeta na vrhunec. To se ji je deloma tudi posrečilo.
Veliko pažnjo je posvetila pridelovanju krompirja, ki je za nekatere češke kraje življenjsko vprašanje. Ne samo da dvigne ceno, ampak zvišanje produkcije z umnim načinom sajenja in s tem zvišanje dohodka češkega kmeta ji je bil cilj. Baš ono prebivalstvo, ki je bilo navezano na pridelovanje krompirja, je bilo naj slabotne j še, Zveza čeških pridelovalcev krompirja za Češko, Moravsko in Slezijo, je bila rešiteljica bednega ljudstva. Nad 15.000 članov je zveza štela ob ustanovitvi leta 1908. Izboljšala je kakovost krompirju za izvoz ter poskrbela vse potrebno, da je češki krompir uspešno konkuriral na svetovnem trgu.
Huda je predla češkim pesarjem v oni dobi. Tovarne sladkorja so si razdelile međ seboj pokrajine in ubogi pesarji so bili izročeni na milost in nemilost tovarnam sladkorja.
Tovarnarji so si zagotovili pravico da določevanja cen. Kapital je intrigiral in ro-varil med kmeti, a ne dolgo. Leta 1902. se zasvita na obzorju nova luč. Osrednja zve>-za pridelovalcev pese na Češkem se dvigne. Ni imela sreče in zaupanja med kmeti. Ko pa so se agrarci vrgli v boj zoper tovarne ter pozvali kmeta, naj čuva srvofj pridelek, so bili tovarnarji prisiljeni se vdati ter sd se morali pogajati z zvezo, ako so hoteli dobiti peso.
Ne smemo pozabiti češkega hmeljarstva
češkega zadružništva tako ravna in naklo- in zveze hmeljarskih društev, ki služI za n j ena zadrugar j em. Prišli so težki boji in|vzor vsem hmeljarskim organizacijam, trde preizkušnje, take preizkušnje, ki jih j Neurejene razmere in nesmiselno posto-mora dati samo brat, bratu. Sovražniki J panje avstrijske vlade za regulacijo rek, agrarne stranke, ki ji danes gre zasluga, potokov in močvirij so prisilile češki narod,
co	I tr m am Ar ni^l < r Lrih •» »» H •
da je češki narod na polju kmetijstva upoštevan in spoštovan v svetu, so se zagnali z vso silo in demagoštvom med kmeta in mu hoteli razbiti zadružno idejo. Pretrgali so mogočni obroč čeških zadrug ali le kakih 30 od 1915 zadrug, ki so bile članice Osrednje zveze čeških zadrug v kraljevini češki, se je dalo zvabiti od obrekovalcev in škodljivcev češkega zadružništva.
Češko zadružništvo se je kljub temu mogočno razvijalo. S podvojeno silo so se vrgli češki zadrugar j! na organizacijsko polje.
Leto pred vojno beležimo v zgodovini češkega zadružništva velike živinorejske zadruge, nebroj močnih zavarovalnic, ki so hnele zavarovalnega kapital Čez 2 in pol milijona kron in v katerih je bilo zavarovanih nad 8 tisoč glav živina. Vse te zavarovalnice so bile včlanjene v «Zvezi živinskih zavarovalnic*.
L. 1908. je bila ustanovljena «Če$ka mlekarska zveza», ki }• mnogo pripomogla k Izboljšanju mlekarstva In dvignila ier uredila cene mleku in mlekarskim kom.
da se je organiziral v melioracijskih zadru-« gah. Naloga jim je bila kolikor mogoče urediti in izkoristiti vodne sile.
Vrhunec vsega pa je dosegla kmetijska organizacija na Češkem z ustanovitvijo svo« je lastne banke.
Češka agrarna banka v Pragi je kronal vsega ustvarjanja češkega kmeta na polju kmetijske organizacije v dobi tik prea vojno.
Pot osamosvojitve in slave Češkega na« roda je Šla skozi znoj in solze, a dosegla je svoj vrhunec.
Ponosen je lahko češki narod na svoje kmete. So močni in zavestni, niso čakali pomoči od drugod, ustvarili so si svojo don m o vin o sami s trudom in znojem.
Mogočen, samozavesten ter ponosen ie češki narod. Tako ponosen, kot more biti le oni, ki si z lastno pridnostjo in voljo ustvari blagostanje ki Vidoben dom.
Temeljita izobrazba in stroga disciplin* sta vzgojili narod Češki. Ni jih vodila strankarska strast ne politiziranje. Edina politi* izdel- ;ka jim je bila gospodarska politika, ki je stremela na tem, aa narod dvigne in izo«
češka rreza lanarjev na Češkem, Morav- brazi za težke boje gospodarsekga živi j e-•kem In Sleskem s sedežem v Pragi, je1 nja. Složno ramo ob rami je korakal narod povzdignila češko pridelovanje lanu na ne-!v gospodarski boj. In je zmagal. Kot §0
•EDINOST*
V Trstu, dne 28. maja 1925.
fcmagaH vsi drugi, ki so poznali delo za tkupcost.
Kakor češki narod, naj vodi tudi nas v •Julijski Krajini edino skrb za gospodarsko pamoosvojenje. A ta skrb mora zaseči vse tile brez razlike barve.
Sloino ramo ob rami skozi zadružno organizacijo do velikega dneva enakosti in Bratstva.
Kakor ni če§ki narod klonil pred neurjem in gromom, kakor je bila neomajna
volja Cehov do dela za skupno dobro, tako naj bo tudi naia.
Bratje Cehi so bili združeni in so uspelL
dvigniti potopljeno križar^o, toda vsi poizkusi so se izjalovili ker leti ladja prs vrnjena na morskem dnu. Ker je potopljena križarka ovirale plovbo, je pomorska oblast sklenila,
Tako tudi mi! Mogočna naj bo naša zadružna organizacija, da gospodarsko vstanemo. Zato je treba, da smo složni in edini.
ReSitev malega naroda je le v zadružništvu.	o.
DNEVNE VESTI
Zaplenjeni
Včeraj je dobil odgovorni urednik našega lista nepričakovan obisk. V uredništvu se je pre<Jstavii ob 5. uri popoldne agent s tukajšnje kr. kvesture, kateri je prinesel dva izvoda odloka g. prefekta o raplomtbi včerajšnje številke našega lista. En izvod je agent izročil našemu odgovornemu uredniku, na drugem je napisal v uredništvu na zadnji strani kratek zapisnik o pravilni izročitvi odloka o zaplembi. Zapisnik sta podpisala naš odgovorni urednik ti omenjeni agent kr. kvesture. S tem je bila predpisana formalnost izvršena. Istočasno pa so prišli drugi agenti v tiskarno ter pobrali tamkaj se nahajajoče izvode naše včerajšnje številke.
Tako je padla po nas prva redna zaplemba. G. prefekt nas je zaplenil, ker da smo v svojem včerajšnjem sestavku pod naslovom «Kr. prefekturi v Puli» priobčili neresnične vesti, tendencijozne in take, da bi lahko motile javni red. S čim naj bi bili povzročili tako nevarnost za javni red bi mir, kakor misli g. prefekt, je za nas nerazumljivo, ko pač nismo napravili v omenjenem članku drugega, nego da smo opozorili naravnost načelnika istrske pokrajinske usprave na pritožbe, ki so nam prišle In se nanašajo na učiteljsko zborovanje v Podgorju, o katerem smo poročali v eni prejšnjih številk natančne podrobnosti, ne da bi bili zaplenjeni.
Evo sedaj besedilo odloka, ki nam ga je izročil nepričakovani gosi s kr. kvesture:
Kr. prefektura tržaške pokrajine. 5t. 082-4543.
Prefekt tržaške pokrajine
Odklanjaiiso vsako strast «^kars^v ^tEZS*'loFZdT*	po
gospodarstvu, doživeli so dan	] kosih. Tozadevna dela je prevzelo neko pod-
Tudi nas čaka gospodarska samooevojitev,, jetje ^ Genove. Te dni o potegnili iz vode a treba je, da zgrnemo sile m se združimo, j nos razdejanega jeklenega orjaka in ga bodo
v kratkem prepeljali v pomorski muzej v Benetke, kjeT ga bodo hranili kot vojni spomin. Zadnji del ladje, ki ga bodo v kratkem dvignili, je namenjen v dar D'Annunziju in ga bodo shranili v palači «VHtoriale».
—	Slovenski romarji na pota v Rim so prispeli predsinočnjim na južni kolodvor točno
g o voznem redu ob 8.45. Romarjev je 630. id odličnjakov »o med njimi ljubljanski ljubljanski knez o škof Jeglič, lavantinski škof dr. Karlin, državni poslanec dr. Holnger, undv. prof. dr. Slavic in drugi. Romarji so se ustavili na kolodvoru do enajste ure, da so pre-sedli na italijanski vlak. Izražali so se zadovoljivo o železniškem osobju, ki jim je 9lo ljubeznivo na roko. — Pred dnevi je potoval tudi d si hrvatskih romarjev tod mimo v Rim.
—	Izpiti na kr. tehničnem zavodu v Vidmu. Prošnje (na kolkovanem papirju za L 2) za pr.pustitev k haterimkoli izpitom na tem za-
L 69,325.608.50, izdatkov pa 69,301.159.37. Skupni promet je torej znašal 138 milijonov 626.707.87 lir. 79 kreditnih zadrug, ki so doposlale Zvezi statistične podatke, so izkazale v bilanci 1923: na Goriškem 15 s 649 članov, v Istri 45 s 14.732 članov, v tržaški pokrajini 79 s 34.675 članov. Aktivne postavke na Goriškem 11 milijonov 657.373.93 lir, v Istri 14,325.107.32, v tržaški pokrajini 17,146.902.84. Pasivne postavke znašajo iste svote.
Gospodarsko-produktivnih: na Goriškem 3 z 2078 člani, v Istri 15 z 2843 člani, v tržaški pokrajini 22 ts 1673 člani. Aktivne postavke: na Goriškem 348.789.12, v Istri 756.889.46, v tržaški pokrajini 680.354.36. Pasivne postavke isti znesek.
Aktivne postavke kreditnih zadrug so:
sta naleteli, kajti gospodar, sta naleteli, kajti gosapodar
:fc
očividno ni očividno ni ira pograbfl
preveč obziren moi, je tekom prepira pc umivalno skledo in jo '»azili Micali}« vi Moscovi na £lavi. Obema je moral prihitetj na pomoč zdravnik rešilne postaje, ki jima je obvezal bunke in praske, ozdravljive v 8 dnevih.
takimi, skrajno neugodnimi razmerami so v o- stanarine z lastnikom stanovanja, pri katerem
žili sedaj le Mine v prvi skupini. Drago Kalin —- • *.....
je zaostal vsied poprav, za njim je sopihal BariĆ, a Pertot in španger, kateremu so zmanjkale zadnje rezerve, sta se odtegnila nadaljnjemu tekmovanju. Skoda za oba, posebno pa za Pertota, ki je imel igrati pri tej dirki eno najslavnejših vlog. Prepričani smo, da bo dokazal .pri prihodnji dirki, da je bilo njegovo nerazpoloženje le prehodno. Kdor ga je videl pri zadnji dirki v Vrtojbi, bo moral temu pritrditi.
Skozi vso vremsko dolino tja do Št. Petra je lilo kakor iz Škafa in le proti Postojni je nekoliko odnehalo. Pri kontroli v Postojni (pri «Stari vagA»l se je javila prva skupina ob 1.37. Prvi je podpisal kontrolni list Perovšek, drugi Milko Kalin, a za njima Starec in Bve-celj. Kako so vsi izgledali, se ne da popisati. Obrazi pokriti % debelo plastjo blata, številke na hrbtih nečitljive, a kolesa, kakor bi obstojala iz samega blata.
Par sekund za podpis in hajdi proti Razdrtemu, kjer čaka kjolesarja največji napor dneva.
Pet minut za prvo skupino pridrvi Drago Kalin, lep in čist, kakor da bi ga vzel iz Škatljice. Gotovo se je zamudil pri čisti vodi,
Vesti z Goriškega
Zveza prosvetnih društev
POZIV DRUŠTVOM! V soboto in nedeljo, dne 13. in 14. junij« priredi «Zveza prosvetnih dru š t sv» dvodnevni «Organizacijski tečaj za bratska društva-čtanice. Zato jih pozicija, da ta dneva opuste vse prireditve.
VGDSTVO «Z. P. D.»
—	Ozsljan. Pevske in bralno društvo priredi dne 7. juni>a ob 4. uri popoldne veliko vrtno veselico. Sodeluje tudi Dramatično društvo iz Gorice. Natančnejši spored prihodnjič. —
—	Petindvajseti tnica obstoja «Bralno^p in pevskega društva v Šrasrjah. V četrtek dne
kajti izgledal je kakor nov. Podpis, uren sko-< 21. t. m. je praznovalo naše druitvo jubilej
vodu v poletnem zasedanju, tudi jk izpitom na na'~£ol~^~rn spystij se je v divjem diru za pr- j četrtstoletnega obstoja. četrtstoletnega dela,
ravnatelj vimJ	^ Motečem*... jn nj ga bilo več. četrtstoletnega izobraževanja. S sve^m delom
slovenskem nižjem tečaju, sprejema *stvo do 15. junija t.^1. Podrobni predpisi glede [prilog in izpitov (tudi gtede telovadbe za pri-vatiste in glede tozadevnih proJenj, ki se morajo vložiti pri «ENEF» do 10. junija) so objavljeni na razglasnih deskah zavoda.
_ Podal'šasije roka za izročit ar seznamov
najemnikov družinskih poL Tukajšnje župan ___lazita • P/i narpHSt ftioana in na zahtev<
Poprosil sem prijatelje PostojnČane, da po čakajo Še Bajiča, kar so rade volje storili, in zdirjal sem proti Razdrtem.
Nepopisni napori so se pojavili s svojimi posledicami. Dotekel sem Kalina, za njim Brecl>a. ki je s težkimi sunki porival po rebri, 300 metrov pred njim Starca, ki je tožil, da je
nareka,
ker vsebuje slovenski dnevnik «Edino«st» od 27. maja 1925., št. 124 v članku pod na slovom «Kr. prefekturi v
posojilo, vrednostnice, razno in gotovina. Pasivne pa: deleži vloge, izoosojila, razno, rezerva in prebitek. Tako so imele kreditne zadruge prebitka: na Goriškem 14.726.55, v Istri 34.207.11 in v tržaški pokrajini 21.133.35 lir. Gospodarsko-produktivne zadruge pa: na Goriškem 63.64, v Istri 8.662.04, v tržaški pokrajini
56.129.36.	.
Bilanca Zveze izkazuje: aktiv lir 9.401.462.37, pasiv istotoliko z vštetim prebitkom Kr 1.830.47.
Poročilo naglasa, da je z doseženo zamenjavo zadružnega denarja postavljen mejnik med večletnim povoimm hiranjem in novim razmahom naših zajdrug. Začelo je novo življenje na zadružnem polju. Nezaupanje zadrug je izginilo. Po zamenjavi je postala Zadružna zveza naš največji domači denarni zavod. Z njenim pomenom in gospodarskim vplivom pa rastejo tudi nje dolžnosti. Pred 9eboj ima pred vsem sani-
ki so prišle v težak
„ cianAu p«, ranie tistiji zadrug, ki so prišle v
srovom .rvr prepun v Puli. neresniine ■ gospodarsk, poteza, boA vded zakasnele
vesti! tendencijozne in take. da bi mogle j ^nen.ave hod, ,z drug*
motit, javni red. na podlagi <3. 3.^ t^^ZTZ -l&fiSt
skga in	-	nrisel to discipSoo.
Slovenski dnevnik -Edinost« od 27. «na,a y ^ ^^ y minulem letu prire<Kk že
tretji tak tečaj.
Ti posnetki pričajo, kako vestno in «mo-treno vrši naša Zadružna zveza svojo veleva žno nalogo kot centrala našega zadružnega in gospodarskega življenja. Podajamo jih z največjim zadoščenjem, Vivat, floreat, crescat!
je pokazalo, da je med najpomenibnejšimi napravami v občini.
Kmalu po poldne so se začele zgrinjat; množice v slavnostno razpoloženo vas. Malo pozneje je pridrčal v vas avto z gostujočimi igralci »Dramatičnega društva® iz Gorice. Kot prvi je nastopil domači godbeni zbor s par izbranimi kosi. Kot prvi je nastopil domači pevski zbor zapel prav prijetno par pesmi, ki so povzdignile občinstvo v praznično razpoloženje.
Kot zastopnik «Zveze prosvetnih društev« je nato spregovoril g. Kozman slavnostno be-
_______ __ ____ _____ f	,	sedo k jubileju. Ker so besede, iki so lepo po-
.	,	Sežane naprej menjati par cevk. Ko se je kazale razvoj in važnost tega prosvetnega dru-
kazni. Občinski urad, ki je določen za spre- otresel Perovšek najnevarnejšega tekmeca, je štva za vse javno življen;e cele občine, sploš-
• _ . _ • __*__!L____AA	V fllin . « «	■ • -1" 1	J____T 1_____.. ~	t________-' n«m «rvi Krt c-4 i n a
. .	. stvo javlja: Po naredbi lupana in na zahtevo j žejen kljub toliki vodi, a kakih 500 metrov posojila, naloženi denar, inventar, vojno prizadetih je. bil rok za predložitev seznamov. < sprctia} sta vozila Perovšek in Milko Kalin. -------ii_---j---— 'trttmnna najemnikov in družinskih pol, o katerem je Bitka je za ta dva že dobljena in le smola
beseda v razglasu od 15. maja t. L, podaljšan i more pokvariti enemu ali drugemu skupen do 15. jun i t. 1. HiSnim gospodarjem in oskrb- j pj-^od na ciljf kjer se
nikom se priporoča, da »e strogo držiio ome njenega roka, da jih ne zadenejo določene
pr, Kalinu
ni bila sreča
bo odločilo prvenstvo, mila, ker je moral od
1925., št. 124 je zaplenjen.
Kr. kvesturi v Trstu je poverjena izvršitev te naredbe.
V Trstu, 27. maja 1925, Pečat prefekture.	Prefekt: MoronL
Slovani v italijanski kraljevini ne sinemo
f Ivan Šapla. V Šturjah pri Ajdovščini je dalje odlašati. Misel, ki se je posehnoj^jjj.1 vč§raj tamkajšnji znani hotelir g. zadnja leta že večkrat javila med nami, se JVan šapla, poglavar ugledne šturske namera končno udejstviti. Ustanovimo po rodne družine. Pokojnik je bil splošno urva-vzgledu, ki ga daje skoraj ves kulturni ževan in spoštovan ne samo v Šturjah in •vet in nam ga dajejo tudi naši sodržav-, Ajdovščini, temveč je bil znan kot kreme^ ljani v raznih bolj naprednih središčih, nit značaj, vzoren Slovenec in družinski svoje	j oče v vsej Vipavski dolini in tudi po dru-
DRUŠTVO ZA ZVEZO NARODOVI ! gih krajih Goriškega. Bil je neumoren in Velika organizacija držav, ki se imenuje testen javen delavec toliko kot stersb ♦Liga nacij? ali «Društvo Aarodov« in so župan, katero me^o le ^vz^l sko« fo ustvarile mirovne pogodbe kot zaščit- dolgo vrsto let kakor taAv ^ Sco miru med narodi iTpospeševateljico; cestnem odboru, kateremu ,e bd predsed-iijihovega vedno tesnejšega sodelovanja in zbliževanja, de!uje že več let in pridobiva vedno večji vpliv.
Nujno je treba, da se naše ljudstvo dodobra pouči o tej meddržavni organizaciji, posebno pa, da se pridobi in navduši za načela in vzvišene ideale, ki se je iz n|Ih rodila in jim mora služiti.
Da se to doseže, je treba skupnega trajnega dela in tej svrhi odgovarjajoče organizacije.
Zato poziva podpisani pripravljalni odbor rojake po vsej Julijski Krajini brez j razlike spola in stanu, politične smeri in, svetovnega naziranja, da se priglasijo za! člane novega društva
jemanje rečenih napovedi, se nahaja v ulici Ruggero Manna št. 7.
_ Tečaj za italijanski jezik na Opčinah se
bo vršil v pondeliek 1. junija ob navadni uri namesto v nedeljo 31. t. m.
KONCERT V NABRE2INI
V	nedeljo 31. t. m. bo v Nabrežini pod okriljem «Javne knjižnice« koncert učiteljskega zbora, ki bo zapel pod vodstvom g. Srečka Kumarja najlepše bisere iz naše glasbene literature. Učiteljski zbor je povsod že dobro znan, saj si ni priboril lepih uspehov le pri nas, ampak tudi v daljnih italijanskih mestih. Zato bo ta koncert za Nabrežino pravi dogodek in ni dvoma, da se ga udeležijo bližnji in daljna ljubitelji naše glasbe. Koncert začne ob 4. uri popoldne.	_
Iz urada PoL dr. „Edinost" v Trstu
A. Bi • Smeife: Na trnek se sme loviti povsod. Lovi vsakdo, kdor ima tozadevno dovoljenje, oziroma zakup lova. Kjer tega ni, lovi lahko vsakdo. Sicer pa veljajo tudi za ribolov predpisani časi, natisi lova, ter mesta, kjer se ne sme loviti, da »• ne uniči zarod. Zato je mogoče, da se v potokih Bistrice momentalno ne sme loviti, če se podajo ribe vanje na drstenje.
V	veljavi >e Se bivSi avstrijski zakon z nekaterima malimi izpremembami. V najkrajšem času bo razširjen na naše pokrajine italijanski zakon o ribolovu, ki je zelo strog z ozirom na racijonelno ribarenje.
V	knjigarni Stoka dobite brojuro z natančnimi poaatki o varstveni dobi posameznih vrst rib ter o drugih tozadevnih predpisih.
Al J. pok- BL - Opčiaej Računski dvor je izdal te dni svoje zaključke, ki Vam bodo neposredno sporočeni.	Tajništvo.
Driiitirena vesti
_ Pevski zbor »Glasbene Matice*. Danes
ob 19. uri in pol pevska vaja
_ Izlet šentjakobske «Čitalnice* v Podrayo.
V nedeljo, dne 7. junija, priredi šentjakobska «Citalnica» celodneven izlet v Podrago, katerega se razen članov lahko udeleže tudi prijatelji društva. Izletniki bodo potovali z vla-
! drvel sam proti cilju, kamor je dospel burno no poučne za umevanje pomembnosti naših pozdravljen ob 3.31 kot prvi. Navzočni so ga prosvetnih društev, jih podajemo tu v celoti, obkolili in mu čestitali kot prvemu prvaku j <Pred šestdesetimi leti, «je začel govornik« «Vala». — Ob 3.33 je dospel kot drugi Milko so zavele med Slovenci krepke sveže sape. Kalin, a ob 3.36 Brecelj. V maksimalnem času Pozno sicer, — zato pa tem silneje. Uspani za-
sta dospela še Drago Kalin in Barič.
ostali narod se je zavedal, da se bo dvignil
Vsaka pohvala Perovšku bi bila odveč. Pe- \z megle nerednosti in gospodarske bede, le rovšek je izrazit dirkač za daljše proge. Svoje £e si bo sam pomagal, in le v tem slučaju mu moči izrablja premišljeno in ko začnejo drugi bodo pomagali tudi drugi. Začelo se ie pešati, tedaj potegne, da ga je lepo videti. splošno delo na narodni organizacija k.i
Poseben atlet je Milko Kalin. Crez 120 km dolga proga mu ni niti od daleč vzela nobenega humorja, tako da je prišel na cilj zadovoljnega ica in se ni prav nič jezil, da je moral od Sežane sem dvakrat menjati cevke, a še pred ciljem mu je moral prijatelj posoditi kolo. drugače bi prišel na cilj peš. Pri prihodnjih dirkah bomo videli vedno med prvim
nik. Gojil je tesne prijateljske stike z naj vidnejšimi predvojnimi politiki na Kranjskem. Tako je bil dober prijatelj s pokoj- _______ ___________________
nim pisateljem dr. Tavčarjem in raznimi kom do Štanjela, od tam pa peš do Podrage. drugimi vrhovi med javnimi delavci te- j Odhod ob 6. uri zjutraj iz Rocola, povratek
danie dobe V svojem prostem času se je zvečer okot 9 ure po isti poti. Kdor se na-aanje oooe. v » vj	a , . • lm I merava udeležiti izleta, naj s« prijavi tekom
z veliko ljubeznijo posvečal lovu in je bil med lovskim svetom splošno znan kot eden najizbornejših lovcev.
Pogreb pokojnika se bo vršil danes ob 16. uri na štursko pokopališče. Užaloščeni družini naše iskreno sožalje.
_Zahvala. V torek 26. t. m. se je vršilo
v cerkvi pri Sv. Jakobu prvo sveto obhajilo otrok, ki obiskujejo slovensko šolo v Trstu. Kakor vsako leto so nam tudi letos naša društva in nekateri dobrotniki poma-
1. junija v dvorani. DJC.D pri Sv. Jakobu, in sicer ob delavnikih od 20.—22. ure, ob nedeljah od 10.—13. Vpisovanje se zaključi pondeljek. 1. junija.
—	Napovedana vrtna veselica šentjakobske ^Čitalnice*, ki bi se imela vršiti v nedeljo, 31 t. m., v gostilni *N;cheito» v Rocolu, odpade ker jo je oblast prepovedala.
—	Zora. Danes točno ob 20.30 važna odbo-rova seja v določeni kavarni. V soboto ob 20.30 važen sestanek v drufitveni dvorani. Ro-
ncTANHVNn 7RnPHVANlF anmi.,IK,5a uiu!,iva 1U	-----—.M i jan, ul. Barbari ga 2 (za kinom). Navzočnost
FIJa	V^tJiI?! 7A ™?7fi žali otroke dostojno obleči, obuti in jih celokupnega članstva neobhodno Potrebna.
ŠTVA SLOVANOV V ITALIJI ZA ZVEZO «ek) gQsliti Z Obleko in obuvalom so - M. d. P. - OpSne. Danes točno ob 8^30
NARODOV«	____- ~	* *	- *	' —J----:— v—
.	. nas
se s tem sklicuje za v petek, 29. t-	udruženje
uredniških prostorih «Edi-. ^u^+va
ga
Kaj naj rečem o Breclju? Je to mlad začetnik, ki je okusil sladkosti in težave dirke šele
vse naj
vsemu temu odpomore.
Dolgo so imeli le največji kraji svoja prosvetna društva: Trst, Ljubljana, Gorica, Maribor, itd. Pred četrt stoletja je švignila blesteča iskra prosvetne vneme v Šmar,e. V Vipavski dolini so takrat obstoiala le društva v Ajdovščini, Selu, Velikih Žabljah in Batuiah. Velik del analfabetuv-nepismenih je pnčal o izobrazbi v naši vasi. Še oni, ki so v nežnih le t.h naših vaščanav hodili v šolo, so pozneje
prvič. S smotreno trenažo bo postal dirkač, j zancmarjali čitanje in sčasoma pozabili popo^-
d se bo z lahkoto postavil vsakomur po robu. noma to prekoristno znanje. Knjiga in časopis
Kalin Drago, kateremu ne dela preglavice niti sta bili beli vran v naših hišah, pretepi in po-® « • ■ »	-t i? _____:____ i .. _________t: ---\Amn\o Jr» nnmvanit
Kalin najostrejša reber,
boji, surovosti in prepiri, igranje in popi vani e
smolo Tudi on bo imel še priliko pokazati pa nekaj vsakdanjega in ob seb: razumlpvega. svoje vrline. Posebno pohvalo zasluži tudi Naše domačije so šle pa tudi gospodarsko pod Barič, ki je od lanjskega leta sem pokazal lep. i zlo. Zanemarjena zaostala vas je sama obču-
napredek. — Na;interesantnei«i tip f-e Drago-tin Starec. Vedno med prvimi do Razdrtega, sede k mizi in gleda brez zavisti, kako drvijo mimo njega oni, ki mu niso mogli slediti
Ako vzamemo v poštev skraino neugodne na>del vremenske razmere, je povprečna hitrost 26 km na uro na progi 120 km izreden uspeh
t?'Ia težnjo za podvigom. Oni. ki so bili po svetu, so videli cvetoče na-
f>rave za l}udsko korist :n so sami spoz-nali astno zaostalost. Andrej Gregorčič, Se vedno ia>delavnajši društvenu, je kot vojak spoznal češki narod, ki je s svoio silno pridnostjo v ud u«x	---------- - — i malo desetletjih dosegel in pretekel nama-
za mlade kolesarje S takimi dirkači bo la- J prednejše narode. Po svojem vzoru je zastavil hko nastopil «VaI» pri bodočih dirkah z nai- 5Vnie ^elo. našel ie krepko oporo v .pevskem boljšimi nadami, da si pribori prva mesta
pri bodočih dirkah z naj- svoje delo, našel je krepko oporo v pe
~ "	a. zboru, ki ga je že prej vod i g. učitelj haus.
'Dne 1. maja 1. 1900. je društvo zaživelo, si ure-SLUŽBEhO dilo časopise, čitalnico malo knjižnico. Nad t petdeset prireditev zaznamuje delavno pot K.! nagega društva. A omenimo naj pr tem še večletno dobo rušenja med svetovno vojno, ko je društveno delo prisiljeno umiralo in so druge okolščine negovo delo uničevale. Za i vsako prireditev se duševno trudi in s tem ' izebrazu e. dolge večere cele množ ce va^a-nov. bodisi v petju ali dramatiki. Nekaj ur vsako prireditev je preživela vsa široka plemeniti zabavi. Nešteto ur vsak izobraževalnemu čtivu.
ŠPORTNO UDRUŽENJE POROČILO Dovoljenje tekem: Dovoljuje se S. «Jadran» Herpelje-Kozina tekmovati s 1 lovadnim društvom «Postojna® v Postojni, in to dne 31. maja in 1. junija.
Izkaznice: Vse članice morajo javiti najkasneje do 4. junija vse člane, ki jih mislijo udružiti pri S. U. Le udruženi člani bodo imeli pravico se udeleževati vseh tekem.
Mesečna poročila: Vse članice so obvezane pošiljal S. U. redna mesečna poročila o delovanju vseh športnih odsekov. Tehnične koaaisije: V vabilu na ta sesta-
za
okolica . r —
dan je bilo posvečeno izobraževalnemu knH£am in časooisom. Ves ta čas bi bil sicer izgubljen v pretepanju. Videl se je pa uspeh tega dela tudi na zunaj. Leta 1<*39. se ,c ustanovilo že drutfo društvo, ki je, žal. prineslo
nek je pomotoma naveden 6. junija mesto ^p0r v Vas. a je kmalu doneslo novo korist, « ~ •	Sestanek T. K. s tem. da je pritegnilo novih društvenikov in
------- -	J ,.. J	cusiva. I O seveua st uaivi. m	-----
Rok za prijavo T. K. se podaljša do J}.;jtaž za čem mora }ti društvo v svojem delu
. ■	__I.i fn mer. iavilp svnu h I rS. I	- ... .	... i - • :___
maja. Članice, ki še niso javile svojih T. K jih morajo do tega roka javiti.
_ «Adria» - Opčine — «Burja» - Ajdovščina. V nedeljo, 31. t. m., se bo vršila na igrišču «Nanos® v Vipavi prijateljska nogometna tekma med mlado četo S. d. «A<rria» -Opčine in S. d. -Burja* - Ajdovščina. Tekma bo zanimiva, ker mlada openska četa mora
8. uri zvečer v nosti», v Trstu, g sledečim dnevnim 2.) odobritev pravil zvezi društev za litve.
PRIPRAVLJALNI ODBOR.
Zadružna zveza v Trsta
Zadružna zveza v Trstu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, naan je doposlala »voje poročilo in računski zaključek za četrto upravno leto 1934. Iz tega ka^ skH>-no in pregledno sestavljenega poročala posnemamo:
Članic-zadrug je imela Zadružna zveza na Gor&kem 15 kreditnih zadrug in 3 go-
vsem prav lepo zahvaliti.
Andrej Čok.
— Zaplemba streliva, namenjenega v Albanijo. Te dni je policija zvedela, da sta se pred kratkim nastanila v našem mestu dva mladeniča, ka se pečata s trgovanjem z orožjem in strelivom. Po spretnem poizvedovanju se je po" licijskim organom posrečilo ugotoviti, da sta
Tajnik, pevska
binkoštno
nedeljo, ako bo ugodno vreme, izlet v postojnsko iamo. Kdor se misli udeležiti izleta naj to javi odboru do sobote. Odhod ob 7. zjutraj izpred društvene gostilne, odkoder se bo šlo peš v Sežano, od tu z vlakom v Postojno.
— Danes ob 8. uri skupni »eetanek. Ker so na dnevnem redu važne toCi«, se pozivajo člani k polnoštevilni udeležbi. Istotako so naprošene. da se udeleže sestanka vse one
V slučaju slabega vremena tekma odp
_ V Postojni se bosta vršili na binkoštno	srovali kensumno društvo, od katerega 'i-ia|0
nedeljo in na binkoini pondeljek nogometni	neposredno ali posredno korist vsi občinarj:. Jz
tekmi med I. četo sportn. kluba «Jadran« iz	lega jasno vidimo, da je društvo potrebno ne
Herpelj-Kozine in četo sportn. odseka dru-	le za splošno izobrazbo, temveč da ?e tudi do-
štva »Postojna*. Ker nastopi postojnska četa j j,ra §Qia za gospodarsko delo.	.
v tem letu prvič, bosta obe te tini gotovo pri-	To ogromno delo društva, ki ga je pokazal
vabili obilo občinstva iz Postojne m okolice. ta oris le v zelo bledih bafva^af°BVv°(,n P*™ ----I • *	—»m.: važnosti te naprave ter iz-
opom n onim, ki stoje brez-
doirrsr. ras: iz hv *	<*•,ei prmki
letni Anton Rocco, oba iz Barija, stanujoča v uL Riborgo št. 35. Tekom nenadne preiskave, ki so jo izvršili predvčerajšnjim v njunem stanovanju, so policisti iztaknili in zaplenili ve
, .	a. t	j	t t . lik m težak omot, iz katerega je prišlo na dan
■po^rsko-produktivne zadruge. VJstru 32 ^^ ^ revolverskih nabojev. Spatta in
kreditnih zadrug in 18 gospodansko-pro- R0CC0f ki rta bila aretirana, sta povedala, da
duktivnih zadrug. V tržaški pokrapni: 19;st» nameraval poslati streKvo v Albanijo, in
lcredltnih zadrug in 26 gospodarsko-kre- j sicer po naroČilu nekega neznanca, ki se peča
ditnih zadrug. Skupno torej 113 zadrag. }• trgovanjem z orožjem in strelivom; trdila Koncem leta 1923- je bilo vplačanih sta, da ne poznata podrobnejše dotičnega 2391 deležev v skupnem znesku L 23.900.1 neznanca. *ar pa je seveda prav malo ver-V letu 1924. 46 deležev v »kupnem znesku^*- Pridržah so iuj zaporu. L 400 Skupno: 2437 deležev v skupnem - OAnevi voj^ Na dnu rno^a v azijskem i t oTnn V lO'M ip hiLo izola- zalivu počiva že osem let avstrijska krizarka ine8,k" Jr	V ,	' l	'«Wieii»Vki jo je, kakor znano, dne 10. dec.
tanih 10 deležev v skupnem znesku 100	pU Ha}i^nski	motorni čoln,
lir. Koncem leta 1924. je ostalo 2427 dele- ^ ^ pod vodtftvom kapitana Luigi Rizzo pri-•fev v skupnem znesku L 24.276. Od 1. ja- j pjuj pono^i neopaleno v tržaški zaliv in spu-nuarja do 31. decembra 1924. je bilo iavr- ,^] torpeda, enega proti kr!2arki «Wien», lenfli 65 revizij.	t drugega proti križanki «Budapest», ki pa ni
Prejemkov je imela Zadružna mreža bila zadeta. Po vojni so opetovano skuiali
se bodo vpisovale. — Odbor.
SPORT
KRITIKA NEDELJSKIH TEKEM
«Vala».
Temni oblaki so plavali nad Barkovijami nedeljo predpoldne, ko so s« zbirali dirkači «Vala» pred -Rumeno hiio». Vse se je oziralo proti nebu, boječ se, da se bo morala dirka preložiti na prihodnjo nedeljo.
A dirkači so imeli glavno besedo in se iz javili, da se ne plaiijo ne defia ne blata. In odšli so ob 10.45 Perovtek, brata Drago in Milko Kalin. Spanger, Pertot Milivo,, Starec, Barič in Brecelj t hitrem tempu proti Kon torelu. že pred Trebčami sta sa »tvorili dve skupini. V prvi: Peroviek, brata Kalin. Starec in Brecelj. a ostali trije v drugI skupini. .
Po posuti poti je drvela prva skupina proti Britofo, kjer jo je zajela taka ploha, da je bila pot namah podobna <deroč«mu potoku- rod
ter kolikšen vz^orii vpliv ie imelo.
Popolnoma napačno bi b lo misliti, da nam širi znanje. Da je to posredno predpogoj tudi osnovi našega življenja, sploh gospodarstva, vidimo že iz suhih podatkov. L. 1<*X) sc je ustanovilo prosvetno društvo. Osen. let pozneje so isti člani z Andrejem Gregorčičem, kot započetnikom pod-'etja, osnovah -Hran-.-nico in poso/ilmc°»- Korist te naprave je las-na. Od 220 gospodariev-rodbin jih ima konst danes 170 kot izposojevalcev. 110 kot upnikov. Torej skoro vsi. — Prav isti člani z An-Pade' tonom Gregorčičom na čelu so leta	za-
inkostno srovali kensumno društvo, od katerega iniaj
, besedo o veliki
Iz tržaškega iivilenia r^ost ° «raio v
—	Nezgoda pri delu. Sinoči okoli 24. ure )e prišel iskat ponoči v mestno bolnišnico 23-letni mehanik Jakob Sancin, ki je imel desno oko hudo poškodovano. Mladenič je povedal, da mu je sinoči pri delu v triiiki la-djedeln ci, ko je sekal kos železa, priletel v oko oster drobec jekla, ki se je odkrhml od kladiva. Sancin je bil sprejet v okuhstični
oddelek.	__ . v .
—	Drage črešnje. 27-letni -«net Korel vo-voda iz Sv. Toma pri Kopru je včera, popoldne splezal v domačem vrtu na
natrgal nekoliko tega sladkega sadu Pn tem je mladenič stopil na trhlo vefo, ki se »e u^o-> .. j •■ Padci ie z vifcne kakih 5 me-^ talu) ^esrečno da je zadobil nevarne po-Ikodbe po spodnjem ^lu treh h mj d č ie dobil prvo pomoč od koprskega zdravnika, ie bil prepeljan v tuka,šn^ bolnišnico, kier so ga sprejeU v kirurgicni oddelek. Okre-Val po 2—3 tednih, ako ne nastopno kake
kompl kacije	.. ,
_ Hod gospoda*. Sinoč' okoh 19. ure sta se
26-letna Emilija Micali in 57-leina Roža Mo-
sca, stanujoči v ul. S. Lucia št. 4, spri: radi
briini ob strani^ se	£
^d^r^bTjih požrtvovalno delo 25-letnih društvenikov prav nič ne naučilo T o veliko delo samo izreka zahvalo vsem. ki so T>ri tem delali, posebno 26 ustanovnim članom, kateri so še danes najkrepkejša opora društvu, med njimi prvi-ustanovitelj Aaidrej Gregorčič.
—	Iz Dobravelj. «Bralno in pevsko društvo« iz Dobravelj priredi na dan 1. junija, to ie na binkoštni pondeljek, ob 3.30 popoldne veselico v prostorih dobravske -Zadruge*. Na sporedu so veseloigra .Ljubosumnost*, 2 kupleta m
Eevske točke. Med odmori bo "danal vesele omade društveni tamburaški odsek Ker si ie društvo nabavilo nov oder, vabi cenjeno občinstvo, da se prireditve v čim večjem številu udeleži___
—	Popravek- V sporočilo političnega tami-t štva za Goriško, ki je bilo obavljeno preteklo ■ nedeljo, sta se vrinili dve pomoti k. ju tu
ooo-avnamo Namesto -Gabršček I., Komen, se ^nora pravilno glasiti: G^k ^ io namero Markiz Franc Markić Fmnc.
V Trstu, dne 28. maja 1925.
JEDINOST*
III.
— Obnova solkanskega mosta. V Solkanu ob Soči so sc pričela priplavljalna dela za sopetno vzpostavitev znamenitega solkanskega železniškega mosta. Delavci Že postavljajo okoli obeh preostalih stebrov leseno ogrodje, ki bo služilo za gradnjo kamenitega oboka, ki se \e vzpenjal z enega brega Soče na drugi.
Kakor znano, je bil znameniti obok poruien za časa valike svetovne vojne. Od njega sta ostala le stebra, na katera je postavila bivša Avstrija po italijanskem umiku provizori^en ielezen most, ki še do dandanes služi za železniški promet med Gorico in Podbrdom. Vlaki vozijo črez njega z veliko previdnostjo. Kakor se namreč splošno govori, je provizo-rični železni most pričel že davno popuščati. Zato se vozijo domačini prav neradi z vlakom črez njega. Ce pa so že primorani, to narede mnogi pred odhodom svoj testament, drugi blede od strahu pri prehodu Črez most, tretji upirajo svoje oči v pobožni molitvi proti sve-togorski kraljici, četrti molijo «grevengo», peti snujejo načrte, kako se bodo rešili, ako te-lebne[o z vlakom vred v na onem mestu jako globoko Sočo... itd. Sicer je strah vseh teh gotovo jako pretiran, vendar se bodo vsi potniki, kd romajo z vlakom po soški dolini, prav gotovo oddahnili, ko se bodo vozili črez Sočo po lepo obokanem kamenitem mostu, ki bo nadomestil' sedanjega, ki že predolgo opravlja svojo provizorično službo.
a) F. Drdla: Dialogue — gosli Dragica Kocjan-čič«), klavir Malič Stanko1), b) E. Centola op. 10.: Serenada — gosli Vekiet Marcel"), klavir Malič Stanko1). — 4. a) A, Dvofak op. 46/VIH: Slovanski ples — klavir štiriročno, Černigoj Darinka in Cernigoj Danča1), b) A. Dvofak: Valček — klavir štiriročno, Pahor Vida in Sancin Danica*). — Odmor. — 5. W. A. Mozart: Don Juan — ouvertnra za orkester na lok in klavir. Sodelujoči učenci: Augustinčič Marcel, Bucik Milka, Bucik Rafko, Hočevar Josip, Horjak Ludvžk, Hoenigmann Alojzij, Kalister Rudolf, Kakun Rihard, Klaus Mirosl., Kocjančič Dragica*), Lozei Ernest, Lukežič Avrelij, Malič Stanko, Martelanc Sergij4), Novak Danijel, Ovidoni Edvard, Pertot Vla-sta*), Rebula Danilo, Repich Silvana, Rijavec Alojzij, Sancin Dušan, Sancin Srečko, Suman Adrijan, Širok Božena1), Torjao Stanko, Ve-kjet Marcel, Vrabec Hubald, Vrh Dušan4). — 6. Ch. A. Beriot op. 100: Scene de ballet — gosli Hočevar Josipi), klavir Lampe Angela1). — 7. a) E. Grieg: Pomlad, b) P. Čajkowsky: Karneval — klavir Širok Božena1). — 8) a) V. Mirk: Jugoslovenska rapsodija št. 2, b) J. Brahms: Capriccio op 116. — klavir Lampe Angela1). — 9. M. Moszkowski op. 71: Suita za 2 gosli in klavir I. Allegro energico, II. At-Iegro moderato, III. Lento assai, IV. Molto vivace — klavir Lampe Angela1), gosli Malič Stanko in Vrabec Hubald3).
Učitelji: Ravnatelj prof. V. Sonc, *) prof. A. Ivančič, ') prof. dr. E Bune, 4) St. Malič. Vstopnina L 3; sedeži prve štiri vrste L 2, ostali L 1. — Prostovoljni darovi se hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi vabi
Odbor.
Vesti iz Istre
— Iz Klanca. (Škof dr. Fogar v Klancu in okolici). — Dne 23. maja se je vršila pri nas velika slavnost. Že ob jutranjih urah so se ljudje podali vsak na svoje delo, eni so pripravljali slavolok, eni so krasili cerkev itd. Ob 3. pop. so že prihajali ljudje iz bližnjih vasi, da počastijo in pozdravijo svojega višjega dušnega pastrja. Ob 5. popoldne so nam naznanili streli in zvonenje prihod prevzviše-nega gospoda dr. Alojzija Fogar, škofa tr-žaško-koprskega.
Pred vasjo je bil napravljen lep slavolok, j j^V'Tt 619 (Ga z z" Uff. od 19. maja 1925.) Jo j,a"vn iKpL^t ZJSSrt'VSZ ženjen na »ove pokrade (Julijsko. Kra;
nu cele občine in g. Chiurco v imenu Italijanov. Cerkveni pevski zbor mu je zapel v pozdrav krasno pesem in deklica mu je izročila šopek cvetja v imenu mladine. Deklica je lepo deklamirala pospremne besede. Nato se je razvila proti farni cerkvi procesija, a v cerkvi je škof podelil blagoslov.
Zvečer ob 9. uri so mu priredila bližnja društva podoknico, in sicer -Slavnik® iz Klanca, «Zveza» iz Ocizle, «Zora» iz Prešnice, «Venec» iz Kozine, «Zvezda» iz Herpelj in godb, društvo iz Herpelj. Prevzvišeni se je z okna župnišča zahvaljeval in pozdravljal, prostorno dvorišče župnišča je bilo polno ljudstva in razsvetljeno z balončki. Po končanem sporedu je nekdanji učenec g. škofa g, D. Ši-škovič zaklical trikratni zdravo, k: so ga ponovili na dvorišču zbrani vaščani.
Dne 24. maja se je vršila v Klancu sv. birma. Kljub slabemu vremenu je bilo polno ljudi od vseh krajev. Po popoldanskem blagoslovu je g. škof blagoslovil na novo predelano Ltapelico. Ob 5. uri popoldne je prevzvi-ieni obiskal Ocizlo in Petrinje, kjer je bil pred vasmi od vaščanov sprejet in pozdrav-Jjen. V Ocizli mu >e zapelo druš-tvo «Zveza» pesmico v pozdrav, pozdravi] ga je g. J. Korošec in deklica mu je izročila šopek in ga v imenu mladine nagovorila pri slavoloku.
V Petr njah ga je pozdravil v imenu vaščanov g. J. Petrinja pri lepo napravljenem sla-
OSuszRO znvaroonnle proti neprostovoljni brezposelnosti
Kakor smo na kratko javili v torkovi številki, je bil s kr. odlokom od 5. aprila
pno in Tridentinsko Benečijo) kr. odlok od 30. decembra 1923., št. 3158 (objavljen v «Gazz. U±fic3ale» od 9. februarja 1924) o obveznem zavaro-vanju proti neprostovoljni brezposelnosti. Naj pripomnimo v tem uvodu še to. da je bil izvršilni pravilnik k temu kr. odloku izdan s kr. odlokom od 7. decembra 1924. št. 2270, objavljenim v «Gazz. Uff.» od 27. januarja 1925.
Zakcn o obveznem zavarovanju proti brezposelnosti, ki je sedaj v veljavi tudi pri nas, vsebuje razne obveze in določbe toliko za delodajalce in delojemalce, radi česar podajamo danes v informacijo enih in drugih najvažnejše njegove določbe. Zavarovanje je obvezno za vse delavce in delavke, ki niso mlajši od 15 in ne starejši od 65 let ter delajo v odvisnosti od drugih.
Od zavarovanja, ki ga predvideva, ta odlok, pa so izvzete sledeče kategorije plačanih uslužbencev: 1) Poljski delavci (razen nekaterih, ki so določeni v pravilniku) ; 2) Uradniki in njim enaki nameščenci, ki prejemajo nad 800 lir mesečne plače, in vsi nameščenci javnih podjetij, pri katerih je osigurana stalnost službe; 3) tisti, ki na domu, nai bo tudi na račun
delajo na domu, naj
drugih; 4) sluge, vratarji in sploh osebe,
voloku in v imenu mladine deklica, ki mu je j ^ se kakorkoli porabljajo za službe v izročila šopei. | družinah; 5) umetniki, gledališko in kine-vJyTe. 25 ™a:f 'e i™1 škof pregled cerkve v ! matograjsko osobje; 6) tisti, ki delajo pri PreSnfei. Ob 8. z,utra, so streh iz moznanev ^	h £ ^ vzdrževati; 7) tisti,
in zvonjenje iz stolDa naznajali prihod škofa. 1	, .	. , .. __ M aL
Društvo -Zora« mu je----1----------nkča obstoii izklmčno v soudeležbi
pravljenim slavolokom
ga je z izbranimi bese<______ ,_________ __________________________„
vaščanov g, Iv. Pečar (Lovretov). a mala uprave, državnih železnic, kr. hiše, pokra deklica £a je pozdravila v imenu mladine ter j finskih uprav, občinskih uprav in. javnih mu izročila krasen šo-peL< cvetja z dolgim i dobrodelnih ustanov, dalje podjetij, ki svilenim belim trakom V cerkvi se »e g škof | oskrbu:ejo javn4 ^omet in ®o podmena
Že enkrat zahvalil za krasen sprejem ter nato i , '___+;«=!;
odšel v Podgorje	! zakonu < per 1 equo trattamento*; 9] tisti,
V PodSorjah ie bil sprejet od domačega !delajo za druge le od časa do časa; pevskega zbora in od vaškega načeln&a. V ! 10) tisti, ki so zaposleni izključno na delih, cerkvi je darova! škof sv. mašo ter se nato ki se vršijo vsako leto samo v določenih
obratovanju. Tudi ta odlok do sedaj — mislimo, da se ne motimo — ni bil izdan. Pač pa pravi čl. 13. pravilnika, da bodo do tedaj veljale v tem pogledu tabele določene v zvezi z ministrskim odlokom od 8. avgusta 1922. Brezposelnost radi spora med delodajalci in delojemalci ne daje pravice do podpore, dokler traja mirovanje obrata, povzročeno po omenjenem sporu. Brezposelnost, ki je natstala v sled odpustitve na lastno zahtevo delavca ali po njegovi krivdi, daje pravico do podpore še le po tridesetih dnevih po odpustitvi.
V dosego gori omenjenega cilja, ki ga zasleduje zavarovanje proti brezposelnosti, določa kr. odlok zavarovalne prispevke s strani delojemalcev in delodajalcev na način, da bo plačeval eno polovico prispevkov delojemalec, drugo delodajalec. Višina teh prispevkov je tako-le odmerjena:
Dnina	Dvotedenski prispevek
1)	Do L 4.......L 0.70
2)	Od L 4 do L 8.....L 1.40
3)	Nad L 8.......L 2.10
Prispevki bodo veljali za dobo petih let.
Po tej dobi se na predlog ministra za narodno gospodarstvo lahko izpremenijo s posebnim kr. odlokom, in to lahko za vso državo ali pa tudi samo za nekatere pokrajine. Z istim odlokom se nadalje lahko določijo za posamezne industrijske panoge različni prispevki.
Prispevki se bodo lahko plačevali v posebnih znamkah, ki se prilepifpo na osebne izkaznice zavarovancev, lahko pa tudi na kak drug način, ki ga določijo zavarovalnice proti brezposelnosti. Za . plačevanje piispevkov je odgovoren delodajalec, in to toliko za svojo polovico) kolikor tudi za polovico, ki gre na račun delavcev. Tem poslednjim utrže delodajalec zavarovalnino od njihove pJafie. Vsaka drugačna pogodba je brez ved jave. Pri zavarovancih, ki so podvrženi tudi obveznemu zavarovanju proti onespo&obljenju in starosti, se bodo pobirali obojni prispevki obenem in skupno.
Osebe, ki so zavarovane po določbah tega odloka, imajo v slučaju neprostovoljne brezposelnosti pravico do dnevne podpore, ki bo odmerjena v razmerju z ono kategorijo prispevkov, v kateri se nahaja večina prispevkov, kit so bili plačani v zadnjih šestih mesecih, in to v sledeči meri:
lahko odvisna od obiskovanja takih tečajev.
Kot zavarovalni organi so določene Državna blagajna za socijalno* zavarovanje ter pokrajinske in medpokrajinske blagajne, ki so od nje odvisne. Pri državni blagajni za socijalna zavarovanja se ustanovi poseben sklad za brezposelnost, ki ga bo upravljal upravni odbor blagajne za socijalna- zavarovanja skupno s posebnim odborom, ki bo sestavljen 1) iz predsednika omenjene državne blagajne, 2) iz obeh njenih podpredsednikov, 3) iz enega zastopnika delodajalcev in enega zastopnika delojemalcev, ki ju izbere Državna blagajna za socijalna zavarovanja iz svoje srede, 4) iz po enega zastopnika ministrstev za finance, narodno gospodarstvo in javna dela.
Sklad za brezposelnost se bo vzdrževal iz že omenjenih prispevkov in pa iz vseh glob, ki jih predvideva odlok na drugem mestu. Pri vsakem zavodu za socijalno skrbstvo se ustanovi pokrajinska ali med-pokrajinska zavarovalnica proti brezposelnosti. Ako bi bila kaka blagajna stalno pasivna in ako se izkaže, da je prianankljaj utemeljen v posebnih krajevnih razmerah, se bode lahko s posebnim kr. odlokom zvišala višina piispevkov za ves dotični kraj. To pa tedaj, ako je trajala v zadnjem pet-letju pasivnost vsaj tri leta.
Odlok vsebuje tudi določbe glede pobijan ja brezposelnosti. V ta namen bo državna blagajna za socijalna zavarovanja pooblaščena, da lahko izda eno petino sklada za brezposelnost za izvršitev javnih del, ki jih označi ministrstvo za narodno gospodarstvo ali ministrstvo za javna dela. Povrnitev tega kredita 9e bo morala izvršiti v dveh letih.
BIRMANCI! Samo v odlikovanem foi.ogra-fičnem ateljeju Pietro Miani, Corso V. E, Ul st. 41, dob le moderne slike po najnižjih cenah. Porabite priliko!	671'
UČENCA za trgovino mešane stroke išč# Štefan Baudaž, Podgrad v Istri. Prednost imao otroci ubogih siarišev.	681
BABICA, usposobljena na univerz, v Padovi, bivša pomočnica na kliniki, se priporoča Gorica, Via Carducci 11.	685
PLANINI, novi, s ffrižanimi strunam:, modera-torji, prvovrstnih tovarn, se prodajo za 4000, 4200, 4500. Trst, Via Solitario 25, III.
690
ČEVLJARSKI poldelavec išče dela. Kuk Ivan, Tolmin št. 19.	692
1)	Kategorija prispevka
2)	Kategorija prispevka
3)	Kategorija prispevka
Dnevna podpora . . . L 1.25 . . L 2.50 . . . L 3.75
vrnil zopet v Klanec. Isti dan popoldne ie imel škof oditi iz Klanca Ob 4 ur: je bil v cerkvi blagoslov, nato procesija do slavoloka. Tu mu je društvo «Slavnik» zapelo pesmico -Nazaj v planinski rai>». Nato ga je župan pozdravil v imenu faranov in občanov nakar se je škof odpeljal v avtu. polnem cvetja, do solz ginjen in odzdravljajoč poslovilnim pozdravom občinstva.
Znanost Irs umetnost
GLASBENI VEČER
gojencev in gojenk društvene glasbene šole se bo vršil 30. mainika t. L ob 20.30 v dvorani D K.D. pri Sv, Jakobu.
V nasledniem podajamo spored te važne glasbene prireditve: — 1. a) W. A. Mozart: Quel suono — gosli Kalister Rudolf9), »tlavir Malič Stanko1); b) G. Lange: Cvetna pesem — gosli Sancin Srečko7), klavir Vrabec Hubald1); cl F. Drdla: Melodiia — gosli Pertot Vlasta*), klavir Malič Stanko1)- — 2. a) L van Beethoven: Adagio iz paletične sonate — klavir Golob Virgilij*), bi C. Saint-Saens op. 10: Gavota — klavir Goljevšček Danica1). — 3.
dobah, ki trajajo manj nego šest mesecev.*
Na predlog ministra za narodoo gospodarstvo se lahko izda kr. odlok, s katerim se oprostijo od obveznega zavarovanja proti brezposelnosit gotove druge kategorije delavcev, pri katerih je nemogoče nadzorovati njih brezposelnost. Ravno-tako predvideva ta odlok, da se bo obveznost zavarovanja lahko raztegnila s posebnim kr, odlokom tudi na poljske delavce. in sicer se to lahko z^godi tudi glede posameznih pokrajin. Ta dva kr. odloka nista bila še izdana.
Cilj obveznega zavarovanja prodi neprostovoljni brezposelnosti je, da se delavcem v slučaju pomanjkanja dela osigura podpora. Ne bodo pa imeli pravice do podpore delavci, ki so zaposleni na delih, katera morajo že po svoji naravi gotovo dobo leta počivati. Minister za narodno gospodarstvo bo d-cločil s posebnim ministrskim odlokom seznam takih del, ki se vršijo samo v določenih letnih dobah ali imajo iz' drugačnih razlogov redna mirovanja v
Podpora se bo plačevala od osmega dneva po neustopivši brezposelnosti. Ako je brezposelni dobil odpravnino, se bo računala podpora od osmega dneva po cmem dnevu, ko mu poide odpravnina, ako jo razdeli na dele enake svoji dnevni plači, ki jo je užival pred brezposelnostjo. Podpore radi brezposelnosti se ne morejo ne odstopiti ne zarubiti.
Brezposelni pa ima pravico do podpore, le tedaj, ako je bilo vplačanih zanj v zadnjih dveh letih vsaj 24 prispevkov. Podpora teče največ 90 dni, ako je bilo v zadnjih dveh letih vplačanih vsaj 24 prispevkov, in največ 120 dni, ako je bilo v omenjeni dobi vplačanih vsaj 36 obrokov. Iste meje veljajo tudi glede podpore posameznega delavca v doba enega leta, ako je bil večkrat brezposeln. Zavarovancu, ki je dobival podporo skozi 90 dni, se lahko v istem letu podaljša podpora do 120 dni, ako se izkaže, da je bik> vplačanih zanj v zadnjih dveh letih pred novo brezposelnostjo vsaj 36 drvotedeoskih prispevkov. Za varovanec, kx je dobival podporo skozi 120 dni, bo mogel dobiti novo podporo ie le tedaj, ko bo vplačanih zanj tvajmjmj 12 novih dvotedenskih prispevkov, ako so izpolnjeni vsi drugi že zgoraj omenjeni pogoji. Za dobo dveh let, o kateri je govor v gornjih določbah, se smatra čas 48 dvotedenskih dob pred nastopom brezposelnosti, Čas vojaške službe — obvezne aH prostovoljne — se zavarovancem vračuna, dasi se zanje niso plačevali v tem času predpisani dvotedenski prispevki. Talci biezposelni pa imajo pravico do podpore le tedaj, ako so pred nastopom vojaške službe vplačali najmanj 12 prispevkov.
Za dosego pravice do podpore bo moral zavarovanec napraviti po predpisih, ki so določeni v pravilniku, tozadevno prošnjo takoj drugi aan po nastopu brezposelnosti.
Vse natančnejše formalnosti, ki bodo veljale glede priznavanja podpor, glede nadzorovanja brezposelnih itd., so določene v pravilniku. Zavarovalni organi 'bodo lahko ustanovili za brezposelne posebne
podelitev podpore bo
(Dalje na IV. strani).
MALI OGLASI
ČEVLJARSKI pomočnik se sprejme. Zglasiti se via Udine 57.	701
ČEVLJARSKEGA pomočnika, dobro izuče-nega, sprejmem tako^. Plačilo po dogovoru. Ivan Stančič, Kozina/	702
SPREJME SE prodajalka in učenka v trgovino mešanegt blaga, tudi starejša moč. Glavno je poštenje. Ponudbe naj »e poiljejo na poštnoležeče St, 111, Trnovo pri Ilir. Bistrici.	703
SEDLARSKEGA in tapetniškega vajenca sprejmem takoj. Rud-olf Svara, Komen.
704
TAMBURAŠKI «Đerde» iščem. Ponudbe s ceno pod «Berde» na upravniitvo. 705
MODRO GALICO, angleško, žveplo, škropilnice, žveplalnike, iose «Merkur», semena, čilski soliter i. t. d. dobavlja po najnižjih cenah kmetijsko trgovsko druitvo, Trst, Raffineria 4,	682
«VINARSKA ZVEZA» V GORICI VIA MA-MELI 8. (Via Scuole, razprodaja pristna naravna vina, svojih včlanjenih zadrug, po zmerno nizJ&i ceni,	621 !
ŽABNICE, angleške ključavn;ce, ključi, obliči, pile, žagice, v*ja*ti, žeblji itd. Zaloga želez^ nine, via Filzi 17.	694
IZKUŠENA babica se priporoča Slovenkam. Via Chiozza 50, priti.	700
POROČNA soka iz bukovega masivnega lesa, delo popolno; druge s polnimi vratmi, originalne tovarniške cene. Tiirk, via San Laz-zaro 10. Obiščite in primerjajte naše nove dohode.	635
pomeni najboljše, pristno in najizdatnejše
Pralno milo	Zahtevajte ga!
iZNAMiLO.
Podpisani odvetniki naznanjajo, da bodo junija, julija in avgusta meseca njihove pisarne ob sobotah odprte samo od 8 in pol do 13 in pol.
V Trstu, o koncu maja 1925. Dr. Josip Abram Dr. Josip Agneletto Dr. Ivan Marija Cok, Dr. Josip Feriolja Dr. Boris Furlan, Dr. Henrik Okretič: Dr. Matej Pretner, Dr. Joahim Ražem, Dr. Josip Sedmak, Dr. Edvard Slavik, Dr. Gjorgje Vesel, Dr. Mirko Vratović, Dr. Josip WiHan.
U
S tužnim in potrtim srcem naznajamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubljeni soprog, brat
vinski trgovec
danes, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu preminul. Zemski ostanki nepozabnega pokojnika se bodo prepeljali v petek, dne 29. i. m. ob 7. uri zjutraj, iz hiše žalosti Androna Romagna M. 2 v Sv. Križ na Vipavskem, kjer se vrši ob 16 uri pogreb na tamošnje pokopališče
Trst - Velike Žablje, dne 27. maja 1925.
Marija, soproga, Marija por. Cernigoj, sestra, nečaki in ostali sorodniki.
Pogr. podjetje NuOva Impresa, Corso V.E.1I1 47

S tužnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš predragi soprog in oče
IVAN ŠAPLA
posestnik
danes, dne 27. maja 1925 ob 2.30, po dolgi in mučni bolezni, v 68. lelu svoje starosti, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu preminul.
Pogreb zemskih ostankov nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek ob 16. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. ŠTURJE, dne 27. maja 1925.
Antonija, soproga.	Pifa, hči.	Vladko* sin,
Brez posebnega obvestila.	427
Podpisani družini se iz dna srca zahvaljujeva vsem, ki ste na katerikoli način izkazali zadnjo čast našemu nepozabnemu
josipu nož&m
Vaše sočutje nam je bilo v veliko tolažbo.
strokovne tečaje m
Družini Sloianc-Valllg.
PODLISTEK
V. J. KRI2ANOVSKA:
Moč preteklosti
Roman v treh delih.
Iz ruščine prevedel Ivan Vouh.
Mračen in v skrbeh se Je vrnil baron v svojo sobo |n se zaklenil. Raznovrstna čuvstva so ga mučila. Ni redel, kaj mu je storiti. Notranji glas mu je šepetaj, 4a mora videti Valerijo, Ji pojasniti vse in jo pomiriti; istočasno pa mu j« biLo zoprno že pri sami misli, da bi obiskal to grobnico ob takšnem vremenu. In v resnici, v tej zmesi razjarjenih elementov je občutil nekaj zloveščega. Zdelo se je, da so to človeški zvoki Ivilganja, joka in tuljenja, ki je bilo zdaj grozeče, cdaf obupno.
In hkratu se je razlegel rezek, ubit glas zvona. Gotovo je veter gibal zvon kapele, toda to zvonenje je barona pretreslo. Z bolečim srcem in potnim čelom se Je baron spustil v naslanjač in zamižal. Hkratu se je razlegel oddaljen, toda popolnoma razločen glas, Id je klical:
— Paolo! Paolo!
Pavel Borisovič je skočil na noge in se prestrašeno o<zrl.
—	Ne, to je pa že neznosno! Povsod me preganja to prekleto ime. K Dini po j dem: v dveh ne bo tako strašno. Toda v tem trenotku je nekolikokrat močno potrkalo pri tajnem vhodu.
—	To je Valerija! Prišla je vkljub slabemu vremenu, — je pomislil in naglo odmaknil mizo ter odprl vrata.
Potok svetlih žarkov je razsvetlil sobo. Vse sveče so bile prižgane, a sredi sobe je stala Giovanna — Valerija v belem brokatnem oblačilu, s srebrom vezenim; na glavi je imela čepico, okrašeno z biseri, a na njej je bila pritrjena koprena.
Vkljub topemu pogledu, ki je od časa do časa vzplamtel v čudnem ognju, in ki je pričal o njenem abnormalnem stanju, je bila čarobno lepa kakor sanje.
—	Končno si pniel, Paolo! Kako strašna nevihta baš v naši svatbeni noči? — je rekla in mu podala roko. Potem je naglo pristavila z namršenimi obrvmi:
_ £e zopet si v tem sodobnem oblačilu., v tej grdi
podobi zoprne sedanjosti, ki se dviguje med nama kakor stena. Ne maram te videti takega. Tu imaš.
Z mize je vzela zavoj in mu ga podala.
_To je slavnostni kostum; vzela sem ga ▼ tvoji
sobi. Takoj pojdi in preobleči se. Toda podvizaj! Ali čuješ kako zvoni zvon k najini poroki. Pojdi in hitro se napravi! Jaz hočem tako in te počakam tu.
Valerijina volja ga je nadvladala; molče je baron
šel v svojo sobo in se začel, oblačiti-, ne da bi se več zanimal za razsaja j očo nevihto.
Postopno kakor se je oblačil v praznično obleko, se je v njem porajala nova osebnost; a svileni triko in sinji, brokatni kamižol sta se mu prilegala, kakor da sta bila zanj napravljena. S posebnim veseljem se je motril v zrcalu. V tem trenotku je bil z aušo in telesom Paolo Montignoeo; a Pavel Roteršild s svojim meščanskim bistvom in v nerodnem kostumu je vzbujal v njem samo prezir in sovraštvo.
—	Da! Giovanna ima popolnoma prav, če ljubi samo očarujočega Paola.
Sladostrasten in nadut -smehljaj mu je zaigral na ustnah, ko si je opasal zlasti pas, na katerem je viselo majhno bodaice z ročajem iz biserne matice. Se enkrat je pogledal v zrcalo, potem pa je še) v sobo, kier ga je pričakovala Giovanna. V tem hipu je popolnoma pozabil na Valerijo^ zakaj preteklost je docela zagrnila sedanjost m zakrila podobo bolehne Samburove. Giovanna je sedela pri zazidanem oknu in odgrnila zaveso, kakor da je okno odprto. Ko je baron vstopil, je vstala s širokega naslanjača in z veselim krikom iztegnila proti njemu obe roki:
—	Paolo, dragi moj, kako si lep. Takšnega te imam rada!
V hipu je bil pri njej, jo objel in poljubljal, jI
prisegal ljubezen in zvestobo, a Giovanna mu je vračala ljubkovanje.
—	Da, — je rekla, — zadnjič govorim o ljubezni, zakaj zvon ne neha zvoniti. Oj. Paolo, ne zvoni k najini svatbi, ampak k pogrebu, — je dostavila tajin-stveno. — Ali čuješ, kako grom bobni? Strašni duhovi preteklosti, polni sovraštva vstajajo.
—	Ah, ne govori ne o smrti ne o prošlosti. Pred nama vstaja zarja ljubezni in sreče. Tu, v tem začaranem gradu, bova preživljala omamne ure najine ljubezni brez konca? — je strastno odgovoril baron.
V tem trenotku so se zidovi stresli od strašnega groma, kakor da je treščilo v grad. Valerija je naglo skočila z naslanjača ter pahnila od sebe barona, ki je sedel poleg nje in jo objemal.
—	Pojdi od mene! Odbila Je ura... Kdorkoli si, — Paolo Di Montignoso ali Pavel Roteršild, — v obeh imenih si — isti izdajalec. Tu, med istimi zidovi, prav. tako oženjen takrat kakor sedaj si prerušil prsego in me onečastil ter me obsodil v sramoto in smrt.
—	Giovanna, blede se ti! — je zavpil baron ter je skušal zopet objeti in jo posaditi v naslanjač.
Toda ona ga je s silo pahnila od sebe, stekla k postelji in padla nanjo; potem pa je zagrabila z mize čašo, ki je baron ni zapazil, in v dušku jo je izpraznila.
—	Umiram! — je vzkliknila s hripavim glasom, — toda ti se mi ne izmuzneš.
«£01NUSn»
V Irstu, dne M. maja
To so glavne določbe o obveznem zavarovanju proti brezposelnosti, katere so bile. kakor rečeno, raztegnjene sedaj tudi na nove pokrajine, in sicer z veljavnostjo od 20. maja t. 1. O nekaterih določbah izvršilnega pravilnika, ki so važne predvsem za delodajalce in delavce, bomo poročali v eni prihodnjih številk. Z ozirom na prostor v listu se moramo dannes omejiti na to, da podamo še glavne določbe kr. odloka, s katerim je bilo zavarovanje proti brezposelnosti raztegnjeno na naie pokrajine. Za'varovalni organi so tudi v novih pokrajinah isti kakor v starih, t. j. Državna blagajna za socijalno zavarovanje ter pokrajinske blagajne, ki so od nje odvisne. Vse posle, ki se tičejo zavarovanja (razen
solnčni spektrum še žarke. Zadnje imenujemo infrardeče ali tudi toplotne žarke. V solnčnem spektru imajo dolžino od 760 do 2300 milijonin milimetra. Ti žarki (in ž njimi tudi rdeči v svetlobnem spektru) imajo potemtakem daljšo valovno dolžino, nihajo počasneje, vzbujajo toploto, biološko in kemijsko pa so praktično brez učinka
2arke onstran vijoličastega konca imenujemo ultravijolčaste žarke. Njih valovna dolžina gre pri solnčnih žarkih od 290 do 390 mi-ljonin milimetra. Ti žarki nihajo potemtakem hitreje, so kemijsko in biološko močno aktivni ter vplivajo na duševno razpoloženje pomiru-joče.
- Povprečno odpade od solnčne svetlobe, jti pride do nas, 59 odstotkov na toplotne, 40 odstotkov na svetlobne in le 1 odstotek na ultravijolčaste žarke. Jakost soinčne svetlobe pa
podeljevanja podpor), pa lahko P^ven j je različna v različnih letnih časih. Koncem de-Drža*, na blagajna za socijalno zavarovanje j ce3nbra, ko je solnce na/bližje zemlji je za 7% (Cassa nazionale per Ie AssLcurazioni so- i večja kakor v jun ju. Različna pa je jakost Ludi ciali) okrajnim bolniškim blagajnam in dru- v različnih višinah, kajti zračna plast, skozi
gim blagajnam, ki so priznane za enako-veljavne z njimi. Za iztirjevanje obveznih prispevkov (zavarovalnine) bodo veljale iste izvršilne določbe, ki so v veljavi pri bolniških blagajnah za iztirjevanje prispevkov za zavarovanje proti bolezni. Okrajne bo'niške blagajne in z njimi izenačene blagajne so dolžne dati zavodom za socijalno zavarovanje in njihovim uradom vse podatke, ki so jim na razpolago, kadar je to potrebno za izvrševanje zakonov o zava
katero morajo žarki, jih precej močno zadržuje.
Do višine 1800 m prihaja pr bližno 75 odsto, celotne energije, do viš ne morske gladine pa samo 50 odsto, pri oblačnem vremenu samo 50, odnosno 24 od sto. Razlike v celotni energiji so tekom leta zelo veiike. Razmeroma manjše so vsekakor na gorah, kjer je tudi razmerje med raznimi žarki skoz. vse leto bolj enakomerno Ni moja naloga In fudi ne moj namen, da bi pojasnil koristne učinke solnčnih žarkov na človeško telo. Glede tega vpraša-
la 5; skupaj L 98. Srčna hvala vsem. Denar hrani blagajnik.
Batič Peter daroval L 10 za Šol. društvo. Denar hrani goriška uprava.
Na praznik vnebohoda Gospodovega nabral g. Pero v Alavhinjah Lit 42.10; darov,ak so: Peric Mire iz Slivnega L 5.20; Furlan Mara (ker ji je stal g. Peno dober) L 5; Pecikar Ivan, Adamič Ivan iz Devina Terčon Ivan in Per-narčj č Berto iz Mavhinj po 3 Ure; Furlan Sta
tašča sta k sreči že prej umrla naravne smrti, in izginil, neznano ikam. Oblasti ga iščejo.
—	Srečni dediči Pravda za nekp zapuščino, ki je znašala 125.000 dolarjev (nad tri milijone L) se je pravkar končala v New Vorku. Tri leta so se dediči po L. J. Curtisu v Galasburgu (Illinois) pričkali, dokler nista odvetnika sporazumno vloišla vlogo, naj se pravda konča, ker so dotedanji odvetniški, sodnijski, pri-stojbinski stroški ie izčrpali vso zapuščino. Sodnik se je o tem- prepričal in ugodil soglasni ne, Furlan Joško, Terčon Olga in Lupine Pepi zahtevi obeh odvetnikov. Razpoloženje de- j iz Mavhinj vsak po 2 Liri; Lenardič Pero Sliv-d:čev si lahko predstavljamo, saj jim ni ostalo 1 no, in Bliažiina Fonzi Vižovlje pto L 2.25; Mo-od vseh milijonov drugega kakor tolažba, da kole Ivan, Prečnik L 2, Kocman Ludvik, Mav-tudi nasprotniki niso dobili ničesar.	hinje L 1.20, Terčon Zori, Terčon Franja in
—	Dve smrtni obsodbi v Varaždinu. Varaž- ! Furlan Joždca iz Mavhinj po 1 Liro, Turnier dinsko sodišče je izreklo v petek dve smrtni Ivo Trst 1 Liro; vkupno L 42 10 Vsem daro-obsodbi. Kmet Ivan Žnidarič iz Ludbrega je valcem kot nabiratelju srčna hvala!
po povratku s fronte 1. 1919. zapustil svojo Naši vrli rojaki so se tudi v daljni tujini ženo Klaro in otroke in živel potem z drugo spomnili naših malčkov ter poslali «Šolskemu žensko. Le kadar je bil pijan, se je vrnil do- društvu» ob priliki osnovanja društva «Jakia>» mov in pretepal ženo in otroke. Klara, ki ni 30 frankov nabranih med .odborniki. Darovali mogla sama obdelovati polja je bila prisiljena so: predsednik Alojzij Hrib 5 frankov, pod-živeti v skupnem gospodarstvu z drugim ino- predsednik Anton Pušpan 2 franka; odbor-škim. Žnidarič pa je v odgovor pričel prodajali niki: Šuligoj' Jože 3 fr., Rogelja Franc, Bevćič svoje parcele, da bi spravil ženo in otroke Franc, Vendramin Viktor, Pušpan^ktjor^Ma
Edini materijal za kritje streh Zaloga: Trst, Via Milano itev. 13 V. JANACH Kn DRUG. (3«0
Pravimo Vam samo to Predno kupite
rovanju proti neprostovoljni brezposel- nja se bo gotovo odzval strokovnjak Tu sem
i hotel samo obrazložiti tizikalna svojstva solc-
nosti.
Minister za narodno gospodarstvo je pooblaščen, da izda še posebna pravila za izvrševanje zavarovanja v novih pokrajinah. To pa le v slučaju, ako bi se izkazala taka potreba.
OREHOVE POGAČE.
nih žarkov in s tem pokazati, kaj je treba predvsem uvaževati pri izbiri luči, ki naj nadomesti solnce, predvsem gorsko solnce.
Kar manjka navadno umetni svetlobi so v prvi vrsti ultravijoličasti žarki. Posebno bogate na teh žarkih pa so takozvano obločnice v živosrebrno paro. V nekoliko zakrivljeni zaprt' cevi je na obeh koncih, ki sta spojeni z Pravo krmljenje je predpogoj dobre in do- žicama cestnega toka, živo srebro DrugačeJje bičkonosne živinoreje Ni vseeno, ali krmimo v cev, brezzracen prostor. Ako cev nekoliko živino s samim senom in otrobmi. Treba je dati nagnemo nastane nepretrgana živosrebrna nit, živinorejcem tudi druga sredstva za uspešno skozi ka ero gre tok. Ako cev zopet zravna-
- • ■ t	r\ i , . i- j mo se nit Dretrze. Med obema .toncema cevi,
živinorejo. Evo eno. Orehove tropine ali po do-	s.e	«	.,meB
mače pogače so danes od strokovnjakov pri-!««* 'e *lvo sre£ro Se,tv0n znane kot najcenejše in najboljše krmilo.	; ^ nzžaim* « živosrebrno Paro ^načJne zar-
~ , . . , Al , . .	. . , , ke, predvsem vehko ultravijolicastih žarkov.
Oglejmo si malo. Otrobi z predvojne dobe prvo živosrebrno obločnico je ustvaril Arons
vsebovale povprečno 14% beljakovine in j 1892. Ker uporablja manj energije kakor obi-
so
4% maščobe
Orehove tropine vsebujejo 48% beljakovine in 8—9% maščobe. Cena otrobim je danes L 115 za 100 kg, med tem ko Kmetijsko društvo v Gorici ima v svojem skladišču orehove tropine po L 150 za 100 kg. Zajamčeno blago s 54% beljakovine in tolšče. Kmetovalci, sodite
i čajne obločnrke, so jo začeli uporabljati za ! razsvetljavo.
< Ker pa j«i docela manjkajo ideči žarki, kaže ! vse rdeče predmete v neki umazani rjavosivi i barvi, iako da so morali vzporedno ž njo upo-, rabiti tudi žarnice z ogljenim: nitkami, ki so ! kakor znano, bogate na rdečih žarkih.
sami, ali n: ceneje krmiti živino z orehovim Toda tudi ultravijolčasti žarki ne morejo ;z pogačami nego današnjimi otrobi, ki vsebujejo l ceVi, kajti že navadne steklene stene jih sko-mogoče ie kake 2—3% radilnih snovi in ki so J ro docela zadržijo. Neprimerno boljše nego pomešani z vsemogočimi rečmi, katere niso za steklo je v tem oziru kremenjak. Kremenjak
tvori lepe velike in doceU prozorne kristale,
popolnoma na beraško palico. Končno je za 3500 dinarjev najel kmeta Aleksa Severja, da umori njegov ženo. Ko se je ta dne 1. januarja vračala s svojim drugim možem domov, ;e Sever skočil iz zasede naiprej na moža in ga težko ranil na roki, potem pa še Klari razparal trebuh in prerezal glavno žilo, da je izdihnila v pa minutah. Njeno truplo so našli šele naslednjega dne. Bila je že 7 mesecev noseča in je bil radi sunka z nožem umorjen tudi otrok. Žnidarič in Sever sta bila za to zverinsko dejanje obsojena na smrt na vešalih.
—	Ne v morju, pač pa v luži. Anglež, Oskar Palmquist, je bil eden izmed onih redkih oseb, ki so se rešili iz potapljajočega se « H-tanica». Vsi se še spominjamo te menda največje nesreče na morju, ki je zahtevala na stotine žriev. Palmquist se je držal na nekem hlodu delj časa na širnem morju, dokler se ni rešil, ko je bil že skoraj obupal. Sedaj je pa dobil neki rib:č njega, ki je kluboval neizmernemu morju, utopljenega v mali obcestni luži.
—	Ustavljen katoliški list t Jugoslaviji. Na poziv velikega župana je državni pravdnik v Sarajevu ustavit izhajanje najbolj razširjenega hrvtskega katoliškega lista «Nedelje». Sod'šče je ustavitev potrdilo.
tac Jože. Matjac Emil, Kaučič Drago, Kau-čič Jože vsak po 2 franka; ker se pa France Obersnel ni vdeležil sestanka ob določeni uri plačal za kazen 4 franke; vkupno 30 frankov, za kar bodi našim vrlim rojakom, kateri ob-Ijubujejo našemu društvu še nadaljno podporo, izrečena najsrčnejša zahvala.
Iz Šmarij pri Kopru je «Šolsko društvo« prejelo Lit 15.— Wt dar zbran v priliki dneva za «Našo deco». Vrlim dobrotnikom, ki noče;« biti imenovani, srčna hvala!
oglejte si nnjuečjo izbero pri
Via Gepps 15 in 17 1'ia Gepna 15 in 17
DAROVI
Ob prili poroke g. Petra Brajnik z g.čno Veroniko Kuzmin iz štandreža, nabrali veseli svatje L 50 za šolsko društvo.
Za svetoivansko podružnico Šol. društva so darovali: Milko- L 85, balincarji N. D. L 8 in Suban Fr. izkupiček prodane cvetlice «calo»
Spominjajte se ob vsaki priliki .Dijaške Matice1

• v
za zdavijčnje in diagnostiko
pri m arij a	e?
Borana poročila.
DEVIZE Amsterdam od 1000.—do 1020.— Belgija od 124.— do 12<>.—; Pariz 126.25 do 126.75 i London od 122.80 do 123.20 ; New York od 25.15 do 25.30; Španija od 360.— do 368.— ; Švica od 487,— do 490.— ; Atene od 43.— do 45 —; Berlin od 596.— do 604.— ; Bukarešt od 11.25 do 11,75: Praga od 74.75 do 75.25: Ogrska od 0.0350 do 0.0356; Dunaj od t.0334 do 0.0360; Zagreb od 42.— do 42.30.
VALUTA; Avstriiske kron« od 0.0352 do 0.035S dinarji od 41.8 do 42.10 ; dolarii od 25.— do 25.23; novci po 20 frankov od 96. - do 98 — fuut šter-lingod 122.70 do 123.10.
Benečijske obveznice 77.35.
v Gorici, Corso Vitt. Em. 111. it. 14
Soreiema od 9-2 in od 2-4
živino niti zdaleka tako redilne
Uspeh ori krmljenju s tropinami ni samo ta,
takozvano kameno strelo. Največ ga je dobiti
da živina postaja lepša in debelejša, kar se pa kot drobna zrnca v pesku. Steklo, ki se da posebno dobro pozna pri prodaji, krave mle- tako lahko taliti in oblikovati, sestoji po več-icarice dajo na leto do 2000 l dobrega mastnega mleka namesto samo 1200 1.
Naši kmetovalci in živinorejci bi morali paziti, da svoje stanje čim bolj izboljšajo. Treba je najti vire novih dohodkov, pomnožiti produkcijo in z njo svoje blagostanje.
Živinorejci in kmetovalci, orehove pogače vam nudijo kot najcenejša in najboljša hrana za živino možnost, da si izboljšate svoj položaj. Najcenejše so pogače ne samo radi velike vsebine hranilnih snovi, ampak tudi radi tega, ker jih živina potrebuje mnogo manj kot otrobi, ki so danes tako slabe, da niti oddaleč ne odgovarjajo potrebam živine.
Kmetovalci, k: Vam je napredek v gospodarstvu pri srcu, sezite po orehovih pogačah! Dobite jih pri Kmetijskem društvu v Gorici.	__
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ! ulica Torre bianca št. 19 in ul. Raifineria št. 7
ima v zalogi: Vinogradniške potrebščine: žveplo, dvalerat rafinirano in ventilirano, preislrušcno z 99.57%
čistosti.
Modro galico, angleško, v vrečah, po Lir 2.70
kg, angleško v sodih, po Lir 3.— kg.
Prah Caffaro, sredstvo za pobijanje peronospore na trti, na paradižnikih in na krompirju.
Azoi, sredstvo za pebijanje grozdnega in jabolčnega molja, in sploh proti vsem žuželkam, ki glodajo listje aH sadje.
Škropilnice, originalne in sistem «Vermorel». Žveplalniki, ročni in nahrbtni. Kose «Merkur», po Lir 15.30, 15.75 in 16.25, kose raznih znamk, po Lir 10.— do 12.— ko^j za večja naročila popust.
Bisulin, zdravilo za na spolovilih obolelo govejo živino.
Umetna gnojila: mešanica za krompir, su-perfosfat, kalijeva sol in čilski soliter.
Trave: laško ljulko,francosko pahovko, travniško bilnico in mačji rep.
Deteljo: domačo ali štajersko deteljo, inkar-natno in lucerno.
Semena: jesenske repe, okrogle, po Lir 12.— kg, špinače po Lir 6.50 kg. vse vrste poljskega, vrtnega in cvetličnega semena. V tratkem nam dospejo orala več vzorcev, slamoreznice in drugi gospodarski stroji. Opozarjamo na to naše kmetovalce in zadruge, da si te stroje o priliki, ko pridejo v Trst, ogledajo, da se bomo znali pri večjih naročilih ravnati. Ko nam pride prva pošiljatev, bomo naznanili v listih.
Umetno gorsko solnce
Pred dobrim tednom se je vršil v Trstu kongres italijanskih zdravnikov za radioterapijo. Ob tej priliki so zaustavile razne tvrdke poleg najrazličnejših v stroko spadaiočih aparatov tudi kremen;akove obločnice, katerih •vetloba je danes splošno znana pod imenom »umetno gorsko soince». Zakaj zasluži taka svetiljka to ime ,in v čein se razlikuje njena svetloba od svetlobe drugih svetiljk, da fo lahko primerjamo s solncem?
Predvsem moramo proučevati, kakšna je eolnčna svetloba.
Splošno znano je, da se prvotno bel solnčni žarek raziroji v veliko število raznobarvn h iarkov, ako gre skozi stekleno prizmo. Soln-čaa svetloba ni namreč enakšna, temveč je estavljena iz velikega števila barvnih svetlob, o danes splošno priznani teoriji smatrajo svetlobo za valovanje. Razne barve se razli-Lcujejo po valovni dolžini. Steklena prizma loči svetlobne larke po valovni dolžini, tako da dobimo mesto belega žarka raznobarven trak, takozvani «spektrum». Za oko so vidni žarki od skrajno rdečega konca do vijoličastega konca. Odgovarjajoča valovna dolžina gre od 760 do 390 milijonin milimetra. Ti žarki tvorijo evetiobni spektrum. Toda budi onstran vijoličastega konca in tostran rdečega konca ima
jem delu iz kremenjaka. Kremenjak sam* pa se upira vsakemu obdelovanju, predvsem radi tega, ker je njegovo tališče zelo visoko, nad 1700 stopinj. Obdelovati pa bi se dal šele pri temperaturi 2000 stopini, toda pri tej temperaturi tudi že izhlapeva. Pralcfične uspehe je imel dosedaj predvsem Heraus v Hanau na Nemškem, kateremu se je posrečilo dobiti način, po katerem se lahko združijo manjši deli 'kamene strele v določeno obliko. Toda tudi ta metoda je še skrajno težka in draga, saj. velja še vedno en kilogram tako izdelanega kremenjaka nekaj nad sto dolarjev. Lani so siccr iz Amerike razširjali vest o novih odkritjih na tem polju, toda ostalo je samo pri vesteh. Vsekakor so zlasti v Južni Ameriki na boljšem, ter ima kakor znano Brazilija največ in največje kamene strele. Vsled velike praktične uportbnosti kremenjakovega stekla, ne samo za zdravilstvo, temveč za življenj sploh, pa si moramo želeti najlepših uspehov na tem polju. In ni izključeno, da jih nam prinese že najbližja bodočnost.	L« c-
99
Adraa ževlii"
trgovina GORICA — Corso Verdi 32 Posebnost: Volka zolog« raznih čevljev za sport
Mfla tiskana zdruZesa s Knjigoveznico
GORICA — Via C. Favetti 9.
Narodna knjigarna iMm i papirnico
GORICA — Via G. Carducci 7.
BRESČAK ANTON
Zaloga in tovarna pohi&tva
GORICA — Via G. Carducci 14.
To iti ono
_Državni pravdnik, ki sam izziva prestopke. Bruckner, novi generalni državni pravdnik v New Yorku, je zagrizen antialkoholist. Koj po imenovanju je hodil po mestu, da se prepriča, kako se izvršuje prepoved točenja alkoholnih pijač. Vzel je s sabo par prijateljev in šli so od bara do bara. Pili so povsod šampanjca, povsod je plačal državni pravdnik, naj se je tudi zahtevalo 50 dolarjev za posamezno steklenico. V tej noči je zapravil drž. pravdnik nad 1500 dolarjev. Naravno, da so ga vsi hvalili, a le do tedaj, ko je prišla policija in zaprla koj po tej kroitariji vse one bare, kjer je prejšnji večer popivala družba in kjer so bili tako neprevidni, da so dali za drag denar državnemu pravdniku prepovedano vino.
— Rekord v odkrivanju novih nebeških teles. Dne 2. maja t. L je umrl na Dunaju znani astronom dr. Ivan Palisa v 77 letu. Rojen v Tropavi, se je začel že zgodaj zanimati za astronomijo, tako ga je bila očarala mističnost nočnega obnebja. Študiral ie na Dunafu v tamošnji zvezdami, prišel pozneje v Ženevo, v Pulju je bil ravnatelj na pomor, zvezdami. Odkril je 127 novih planetov. Znani heidelberški astronom Wols je imenoval 50 0d njega odkriti planet po odkritelju Palisana». Zraven tega je Palisa izdal več zvezdnih kart. ki se uporabljajo po vsem svetu.
_ Zvesti pesi Polkovnik Murav je stanoval
skozi 12 mesecev v hotelu «Victoria» v Alder-hotu, kraju, kjer se vrše vsako leto velike angleške vaje. Domači pes se je kmalu sprijaznil s polkovnikom in sicer tako, da ni hotel več jesti, ko ]e polkovnik nenadoma zbolel in umrl. Na dan pogreba se je skril pod zastavo, s katero je bila pokrita krsta. Ko se je vrnil od pogreiba, kjer so ga pogrebci s silo odvrnili in odgnali od Jame, se je skril v kot, kjer so ga dobili čre* tri dni crknjenega.
— Kakor vrabce ie streljal, V Melissano (pokrajina Lecce) se je sjprl kmet Fiorello Nutto radi nekih obresti s sorodniki svoje žene. Žena Maria Santantonio je bila prepričana, da imajo nieni bratje prav, a mož se ni dal prepričati. Na noben način nI hotel odnehati, zato so pa bili ženini sorodniki primorani vložiti tožbo proti trmastemu sva Kmet je dobil vabilo, na| se zglasi na sodnijl. To vabilo ga }e zelo razjezilo. A kljub temu se je nekoliko potolažil in Okušal z najrazlič nejšimi dokazi prisiliti tožitelje, da umakneji tožbo. Poklical jih je v ta namen k sebi. Besedičenje radi obreati le bilo kmahi v najboljšem teku. Nutto 'f v hipnem razburjenju potegnil revolver, ustrelil najprej svojo ženo, potem oba svaka in avakinjo, pogledal okrog, se li ne slu-iva v kakem kotu še kak svak, taai in
Brata CEJ
slikarja GORICA — Via Ascoli 5.
KOZMAN MIHA
Kmečko leseno orodje in kuhinjska posoda
GORICA — Via Rastello 27.
|e edini vaš urar in zlatar
AlofsiJ Povh
na Piazza Garibaldi št. 2 prvo nadstropje
Otroci imajo radi
dobro in tečno mlečno kavo, kakor se jo doseže le s pridatkom zdrave in pristne
figove kave
LEVANTE
ki ugaja vsakemu otroku.	(341)
Skrbne matere naj si to zapomnijo ! Velik prihranek. Največja Izdatnost.
% Zlato, srebro, krone, % S platin, zobovje m S
(fl	kupuje	%
I Zlatarna ALBERT POUHf
Trst. Via Ka zini 46 « (9	f
iffbsf IPIPIiiP1li#*H»dPfj# if1
KRUSk in SIN
krojaška mojstra GORICA Corso Emanoele III. 37.
ŠULIGOJ JAKOB
urar in zlatar GORICA — Via Carducci J9.
SAUNIG BRUNO
Zaloga usnja, čevljarskih in sedlarskih potrebščin, sreč, voska i. t. d.
GORICA — Via G. Carducci 7.
ANTON KOREN nasl.
Zaloga stekla, porcelana in kuhinjske posode
GORICA — Via G. Carducci 4.
KERlEVANI JOSIP
Dvokofcsa, ttrulm strofi, puške
GORICA — Piazza Cavour 9.
Kje se dobro je in pije ?
Gostilna PRINtlC
Prenočišča
GORICA — Via N. Satiro 18.
z bivšo garažo Prefekture
(Centralna Autogaraža)
Dražba je določena pri finančnem nadzorni šivu na dan 30. maja 1925.
Stroji in potrebščine (cenjeni na L 120.000) se morajo plačati takoj po odobreni pogodbi.
Dražba se bo začela na podlagi vrednosti L 900.000 za stavbo in zemljišta.
Sklenjena cena se bo plačala: ena desetinka tekom desetih dni po odobritvi pogodbe; drugih devet de-etink v devetih enakih letnih obrokih z zakonitimi n postopnimi obrestmi.
interesenti naj se obrnejo za natančnejša pojasnila na finanC^o nadzornlštvo.	(368)
Glavno zastopstvo za Italijo
I. LEVI & C
^eka-Fiume
Tržaško posojilnica in hranilnica
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
uradule v »vojl lastni hiši ulica Torrebianca 19, 1. nadst
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
MT po 4%
večje in stalne vloge po dogovoru.
Sprejema „Dinarje" na tekočI račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Ha razpolago varnostne ceiice (safe)
Uradne ure za stranke ođ 8% đo 13 in od 16 do 18
Ob nedeljah Je urad zaprt. Štev. telef. 25 - 67.
nijsMslslou. denarni zauođ |
Predno kal nakupite, obiščite

Veliko skladišče pohištva
tvrdke	_ _ _
ALESSANDRO LEVI MINZI
Via Rottorl it.
Spalne 60be, obedne sobe
1 — Via Malcanlon 7'1;t
posamezni kosi veliki Izberi.
pohištva
J
Gostilna „ČRNI OREL"
Dvoran*, praoočiSčc, hlevi
GORICA — Via S. Gioranm 6.
MOLAR JOSIP
Gostilna GORICA — Via Mooache 11«
0BLEK6 po
Iz volnenega, angleškega blaga, kroji L vrste po L 390.—
Krojninlca M. ZANARDO, tat M1. Em. III. it. % L
Zaloga tu- in inozemskega blaga po konkurenčnih cenah 413 Posebni popast! pri takojšnjemu plačila