RAZGRNITEV PODATKOV ZEMLJIŠKEGA KATASTRA
Parcel je po katastrski evidenci 111122, lastnikov 18800, podatki pa se preverjajo
V oktobru 1990 je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na predlog Geodetske uprave ime-noval komisijo, katere predsed-nik je bil Tone Kogovšek z Od-delka za splošne zadeve. njegova namestnica Marija Zajc iz Ge-odetske uprave, člani pa Jure Dr-novšek in Fani Godec - prav ta-ko iz Geodetske uprave - ter Drago Kastelic in Zdenka Ka-dunc iz Uprave za družbene pri-hodke. Naloga te komisije je bila, da vsem lastnikom in uživalcem zemljišč v občini Grosuplje pred-stavi katastrske podatke in nji-hovo povezavo v gospodinjstva, predstavitev pa naj bi pokazala skladnost podatkov z dejanskim stanjem ter dala osnovo za od-pravo razlik; ob tej priliki pa naj bi bili Ijudje tudi opozorjeni na dejanja, ki jih morajo opraviti sa-mi, če hočejo imeti urejene last-ninske in davčne zadeve.
Že dolgo časajejasno, da zem-ljiški kataster, ki je kljub svojim pomanjkJjivostim edina eviden-ca, ki v celoti pokriva prostor Re-publike Slovenije. ne more biti samemu sebi r.amen, temveč lah-ko z določeno posodobitvijo predstavlja uporabno osnovo za nastavitev geodetskega informa-cijskega sistema. Vedeti namreč moramo, da je bil zemljiški kata-ster pred 165 leti izdelan le za potrebe obdavčitve. To pomeni, da tak. kakršen je, ne more zado-voljevati potreb, ki jih sodobna družba od njega pričakuje. Pre-majhno merilo, neposredno na terenu izdelani načrti brez nume-rične podlage, ki bi zagotavljala podatke za natančno vzpostavlja-nje lastniških mej, izdelava načr-tov v projekciji, ki ni upoštevala ukrivljenosti zemlje - vse to so pomanjkljivosti, ki otežujejo vključitev grafičnega dela zemlji-škega katastra v sodobne pro-storske informacijske sisteme. Za tiste čase, ko je bila nastavlje-na, pa je bila evidenca zemljiške-ga katastra izjemno obsežna in zahtevna naloga, za katero je dr-žava, ko je ugotovila njeno po-trebnost, zagotovila tako denar kot kadre.
Pa ni samo zastarela vsebina vzrok premajhne uporabnosti ' zemljiškega katastra. Treba je povedati, da se je država (oziro-ma njene pravne naslednice), ki je našla velikansko vsoto za na-stavitev te evidence, vedla bi-stveno bolj mačehovsko pri nje-nem vzdrževanju. Kadri, ki naj bi vzdrževanje opravljali, so bili sla-bi. V začetku tega stoletja so bile opravljene obsežne meritve, ko so bile razdeljene nekdanje gro-fovske posesti in skupne vaške lastnine, opravljali pa so jih pri-učeni zemljemerci, kar je bistve-no pokvarilo prvotno kvaliteto načrtov. V času med leti 1941 in 1951 pa kataster praktično ni bil vzdrževan, to pa se mu še danes pozna.
Geodetska upravna služba se je sploh dolgo vrsto let premalo ukvarjal z njegovo obnovo. Vzro-kov je bilo več: velikanska količi-na podatkov, ki jih je bilo treba vzdrževati ročno, (velikost te evi-dence kaže podatek, da obsega 111122 parcel in 18800 lastnikov) pomanjkanje tehniških sredstev pa tudi koncepta za sodobnejše vzdrževanje. pomanjkanje ka-drov it\ denarja za te namene pa tudi dejstvo, da ta služba poleg vzdrževanja zemljiškega katastra opravlja tudi storitve za stranke, kar je pomembna posebnost v upravni službi. Geodetska služ-ba je tudi razdrobljena po obči-nah, kjer je odvisna od njihove finančne moei in posluha njiho-vih vodilnih mož za te namene, pri tem pa je v svojo pristojnost iz leta v leto dobivala nove evi-dence, ne da bi se število stro-kovnjakov ustrezno povečalo. Od geodetske upravne službe je družba pač vselej terjala več, kot je bila pripravljena plačevati za njeno vzdrževanje.
Prvi korak k posodabjjanju zemljiškega katastra je pomenil
prenos baze katastrskih podat-kov na računalnik Zavoda SRS za statistiko leta 1968, kar pri vo-denju ni prineslo kakega po-membnejšega napredka, je pa bi-stveno zmanjšalo čas, potreben za vzdrževanje, saj je bilo prej potrebno ob vsaki spremembi katastrskega dohodka le - tega izračunati ročno, pri čemer je morala občasno pomagati vsa občinska uprava. Ta prenos je omogočil prestrukturiranje ka-drov na Geodetski upravi: zmanjšalo se je namreč število administrativnih delavcev in po-večalo število geodetov.
Ker pa ta sistem še vedno ni zadovoljeval čedalje večjih želja uporabnikov katastrskih podat-kov, so geodetske uprave same iskale nove poti za hitrejšo in kvalitetnejšo ponudbo. Pri tem je seveda odigral veliko vlogo na-gel razvoj mikroračunalnikov v zadnjih letih. Leta 1989 je začel delovati skupni računalniški center upravnih organov v Slo-veniji, kamor je bil takoj prene-sen centralni register prebival-stva, za njim pa so svoje podatke vanj začele prenašati nekatere geodetske uprave, pri čemer je bila Geodetska uprava Grosuplje med prvimi. Dve takojšnji pred-nosti tega prenosa sta: bistveno nižja cena izpeljave. saj se obra-čunajo le materialni stroški, predvsem pa stalno ažuriranje naslovov. ki se v katastru avto-matsko popravijo. ko se lastnik preseli. Prav naslovi so bili ne-nehna in huda težava vseh evi-denc, saj so povzročali različna nesoglasja in nepotrebno delo.
Pri tem se je porodila ideja, da bi Geodetska uprava kopijo ba-ze. ki je na Skupnem računalni-škem centru, vodila tudi na last-nem osebnem računalniku, kje bi lahko spremembe, ki so bile doslej izpeljane le enkrat letno, izpeljevala sproti in jih občasno prenašala na centralni računal-nik. Računalniška ekipa. ki delu-je na skupnem računalniškem centru, je skupaj s Tonetom Ko-govškom, avtorjem, te ideje. le
-   to   tudi  izvedla,  Geodetska uprava pa jo je testirala.
Razgrnitev podatkov
Da bi ob tej priliki tudi čimbolj prečistila in uskladila podatke zemljiškega' katastra pa tudi zemljiške knjige - ti dve eviden-ci skupaj šele pomenita uporab-no celoto - se je Geodetska upra-va v dogovoru s Skupnim raču-nalniškim centrom odločila za razgrnitev svojih podatkov. Ob tem naj bi v sodelovanju z Upra-vo za družbene prihodke ugoto-vila tudi čimbolj natančne podat-ke o gospodinjstvih, ki so nosilci nekaterih dajatev. Zaradi različ-nih vzrokov v dolgi zgodovini zemljške knjige in zemljiškega katastra so tudi med njima nasta-la precejšnja nesoglasja. polegte-ga pa je zaradi nizkih dajatev od kmetijskih zemljišč nastal tudi precejšen razkorak med stanjem v načrtih in stanjem v naravi, saj ljudje sprememb niso prijavljali. Gospodinjstva pa je tako ali tako mogoče ugotoviti le po izjavah Ijudi.
Ker je bila podobna razgrnitev leto prej izvedena tudi v občini Trebnje, odziv pa je bil slab. se je komisija skupaj z Geodetsko upravo potrudila, da je v sprem-nem dopisu opozorila na vse možne slabosti podatkov, na po-sledice, ki jih bodo lastniki čutili, če ne bodo podatki usklajeni, na novo davčno zakonodajo in na možnosti odprave nesoglasij. Istočasno je o razgrnitvi s član-kom v občinskem glasilu »Naša skupnost« in po radiu dodatno obvestila javnost.
Razgrnitev je trajala tri mesece
-  februar, marec in april - in sicer vsak dan, razen petka. od 8. do 17. ure. Ob petkih je bil čas razgrnitve od 8. do 12. ure. Podat-ki so bili poslani 18.800 lastni-kom oziroma uživalcem, odzvalo
pa se jih je kar 3189. Od tega 2457 osebno, 732 pa telefonično. To ni bil samo hud napor za komisijo. temveč tudi za celotno Geodet-sko upravo - v njenih prostorih je bila razgmitev - pa tudi za delavke zemljiške knjige. Komi-sija se je odločila. da bo podatke poslala prav vsem solastnikom, saj so ti med seboj včasih sprti in je zato hotela zagotovilo, da jih dobi vsakdo. Zanimivo pa je, da so ljudje kljub temu, da so bili posebej opozoijeni nai možnost, da lahko pridejo vsak dan, v glavnem vendarle hodili ob uradnih dnevih, največ jih je bilo prav ob sredah. Podatki so bili strankam pošiljani postopno, po-stavljen pa jim je bil rok za rekla-macije 15 dni. Pri tem moramo povedati, da je bil rok samo okvi-ren in bodo stranke zato - kljub temu, da so roki že potekli - po-malem hodile še vse leto, zaradi česar pomenijo tudi številke o spremembah ali popravkih, na-vedenih v tem poročilu. le glav-nino dela, v teku leta pa se bodo zagotovo še povečale.
Podatki so naslednji:
Poslanih kuvert s podatki
Vrnjenih od pošte
Strank osebno
Strank telefonično
Popravki v bazi oseb (ime, EMŠO, naslov)
Popravki v posestnih listih (delež, lastnik)
Popravki na parcelah (dodajanje, sprem. vložkov)
Popravki gospodinjstev
Odprava začasnih EMŠO
storiti, da bodo uredili lastništvo ali pa uskladili stanje v zemlji-škem katastru s stanjem v nara-vi. Tudi gospodinjstva so zdaj se-stavljena po izjavah njihovih čla-nov. Razlog, da je bilo tu precej popravkov. je v tem, da so bila sestavljena računalniško po hiš-nih številkah. na kar so bili last-niki zemljišč v spremnem dopisu še posebej opozorjeni.
Kolikšni stroški?
Naslednja faza bo usklajevanje zemljiškega katastra z zemljiško knjigo. Davna želja uporabnikov obeh evidenc je namreč, da bi se združili v eno, vendar so bili vsi dosedanji poskusi zaradi določe-nih posebnosti pa tudi zaradi raz-ličnih pristojnosti, zaman. Da-našnja tehnologija pa omogota, da se z uskladitvijo obeh evidenc vzpostavi enotna baza, v kateri bodo vzdrževalci evidenc, pove-zani v mrežo, skrbeli vsak za svo-je podatke. S tem bodo odpadli vsi dosedanji pomisleki - pred-vsem pravnikov - pa tudi fizična
18800
750
2457
732
470
1514
365
828
447
Skupaj popravkov
Razlog za vrnitev 750 kuvert s podatki je v tem, da so nekateri lastniki prijavljeni na starih na-slovih, nekateri pa so umrli. pa za njimi še ni bilo zapuščinske raz-prave. Gre pa za sorazmerno ni-zek odstotek (3.8%), ki bi bil bi-stveno večji, če ne bi imeli v po-vezavi s centralnim registrom prebivalstva ažuriranih naslo-vov. Velik del lastnikov teh zem-¦ijišč se je že javil, ko je od sose-dov slišal, da so dobili podatke, druge pa bo komisija razčistila na druge načine.
Stranke so seveda prišle tudi po informacije v zvezi z zemlji-ško knjigo, saj so ob pošiljanju podatkov zemljiškega katastra ugotovile, da niso lastnice dolo-čenih zemljišč, ki jih uživajo, ali pa da ta niso odpisana, čeprav niso več njihova. Takih informa-cij je bilo danih 433, različnih in-formacij, ki niso vplivale na spre-membe, pa je bilo danih še 1135.
Poleg tega so stranke ob razgr-nitvi vložile 760 prijav za spre-membo v vrsti rabe (vse lansko leto je bilo takih prijav 240).
Odpravljene napake
Ob razgrnitvi je bilo tudi ugo-tovljeno, da v občini Grosuplje obstoji 157 uporabnikov družbe-ne lastnine. Tu je treba povedati. da so prav zadeve z družbeno lastnino dostikrat precej nejasne, saj so v zemljiški knjigii in v zem-ljiškem katastru še nasslovi nek-danjih nosilcev in bi billo potreb-no za vsako parcelo ugotoviti njenega dejanskega upoorabnika. To pa je naloga prerrnoženjsko pravne službe in upoorabnikov družbene lastnine. Term bo Ge-odetska uprava še posllala njiho-ve podatke in jih pozvaila, naj jih preverijo.
Čeprav si je predvserm Geodet-ska uprava pa tudi drujge službe z razgrnitvijo samo in ;z njenimi posledicami nakopala \veliko do-datnega dela, je bila tai zagotovo koristna. Odpravljena jje bila vt-sta napak, od katerih soj nekatere nastaie ob računalniškii nastavi-tvi, nekatere pa se vleč:ejo že vr-sto let ali celo desetletijj. Eviden-ca zemljiškega katastrra je bila namreč v različnih obdlobjih raz-lično obravnavana pa ttudi njena prostorska ločitev od zemljiške knjige je terjala svoj diavek. Po-leg odpravljenih napak: so lastni-ki in uživalci dobili naasvete, kaj
3624
združitev sama bo postala nepo-trebna. Geodetska uprava. zem-ljiška knjiga in Uprava za druž-bene prihodke so že zdaj poveza-ne v računalniško mrežo, ki bo precej pomagala pri usklajeva-nju podatkov zemljiškega kata-stra in zemljiške knjige, kar bo teijalo še nekaj let trdega dela, saj gre za to. da bosta tako zemlji-škoknjižni vložek kot posestni Ust vsebovala iste parcele. Pri tem bo treba marsikaj razčistiti s strankami pa tudi z dodatnimi zapuščinskimi razpravami, ka-dar gre za pozabljene parcele. Ko bo to urejeno, bo lahko posestni bst odpadel, ostal bo le zemlji-škoknjižni vložek, ki mu bodo dodani podatki sedanjega po-sestnega lista. Tako usklajeni evidenci bosta šele podlaga za ra-čunalniško obdelavo gradiva, s čimer bo možna kvalitetna iz-delava geografskega in informa-cijskega sistema, ki brez dobrih osnovnih podatkov - ta pa pred-stavlja prav zemljiški kataster, dopolnjen   z   zemljiško   knjigo
- ne pomeni ničesar. Gre torej za začetek nekega procesa, ki naj bi posodobil zemljiški kataster in zemljiško knjigo, ter ju usposobil za sodobno uporabo. Novi ge-odetski zakon, ki bo izločil iz uprave storitve ter postavil novo organizacijo geodetske upravne službe na republiški ravni, bo ge-odetske strokovnjake te službe lahko v celoti usmeril v izboljša-vo oziroma obnovo zemljiškega katastra. Pri tem je bojazen, da pomeni   republiška   organizira-nost geodetske upravne službe njeno odtujitev od občine, odveč, saj bodo njene podatke uporab-ljale iste službe pa tudi izpostave
-    sedanje   geodetske   uprave
-  bodo ostale na istem mestu. Če rečemo še nekaj o stroških:
Celotni stroški razgrnitve so stali 99.400,00 din, od tega stroški Skupnega računalniškega cen-tra, ki je pripravil vse podatke s kuvertami in naslovi vred, 52.400,00 din, poštnina pa 47.000,00. Ti stroški ne dosegajo niti cene, ki jo je Geodetska uprava v začetku leta 1990 plača-la za enoletno izpeljavo spre-memb Geodetskemu zavodu, ki je v preteklih letih opravljal te storitve. Zadnja izpeljava, ki jo je opravila Geodetska uprava sa-ma, pa je bila zastonj, če odšteje-mo materialne stroške.
VINKO PETRIČ