Zaniinajino se za Drnžbo sv. Mohora! Ako se Sloveaci smemo s čini poalašati, je to gotovo ia v prvej vrsti družba sv. Mobora v Celovci. Takšae družbe, ki bi za primeroma majhao število ljudstva, okolo 1 l/s milijoaa duš, toliko delovala, nima kmalu kteri drug aarod na sveta. Laai je štela 28,502 udov, aajvečje število do sedaj. Za borea goldiaar, prav za  prav za 94 ki\, ker vzame kolek za Koledar 6 kr., prejel je vsaki ud 6 lepih koristaib kajig ia je torej šlo mej aarod od škofovske palače do skrite bajte kde v plaainab 171.012 knjig. Kar je pa še posebic povdarjati, je to, da so kajige našemu aaroda zelo primerae. Oae aterjujejo Ijudstvo v sv. katoliškej veri, krepijo aravstveai čut. Na dalje poucujejo, razveseljujejo, kratkočasijo. bplob bistrijo um, blažijo srce ia vaemajo za sloveasko domoviao. Ia zato rečeino: družba sv. Mohora je aam Sloveacem od Boga obilo blagoslovljeai, srečao ia uspešao delujoči zavod za pravo aarodao omiko ia vsestraaski aapredek. Ker je navedeao gola resaica, katerej pritrdi vsak pametea Sloveaec, zato je tudi vsakega domoljuba sveta dolžaost, da se za ovo družbo zaairaa ia jo podpira vsestraaski. Opozoriti liočemo še le aa aekaj, aamreč, da sedaj sovražaiki naše vere ia aarodaoati aa tisoče aemških, slabih, 'aičvrednih, aevaraili kajig ia kiijižar^ v aaše Ijudstvo pšejo. Zlasti aemški šulvereinovci kar besaijo sejajoč tajo Ijuliko aiej našo pieaico. Kolporterjev mrgoli po deželi, ki razaašajo tuje, aajveč prajzovske kajige, podobe itd. Po aaših mestih pa skoraj aikder ai najti slovenskega knjigotržca. Najbolje sredstvo proti omenjeaemu spridovanjunašega aaroda — je družbasv. Mobora. Poslužnjmo se torej tega sredstva. Za letos je uže skrajai čas. Z zadnjim daevom meseca febrnvarja se skleae aabiraaje družbeaikov. Naj se torej vsak podviza ter naglasi pri dotičaera župaijskem predstojaiku ali dekaaijskem ali drugem poverjeaika! Knjige za letos so zopet izvrstae, dobro izbraae' aamree: 1. Življeaje preblažeae Device Marije ia ajeaega prečistega žeaiaa sv. Jožefa (pisatelj razlaga: prazaike, bratovšeiae, redove Mariji ia sv. Jožefu posveceae); 2. Slovaaska apostola sv. Ciril ia Metod (primeraa kajiga tisočletuici smrti Metodove); Zjrodoviaa sv. katoliške cerkve (od Gregorja VII. do Latra); 4. Sloveaski Pravaik (o sodaijskem postopaaji, pričab, prisegah itd.): 5. Sloveaske večernice (povest ,,Dorica") ia 6. Koledar za leto 1886. Največ udov šteje Ljubljaaska škofija, aamrec 10.643. zatem paaaša Lavantiaska, 9019. Blagi poverjeniki ia domoljubi sloveaski bodo gotovo skrbeli, "da se ovo lepo število jim v č-ast, aarodu v blagor ohraai, še bolje pa: poamoži. Zgodi se! Desterniški.