Ded in vnuk.
(Iz mskega.)
V nekej vasici je živel starec. Da-si mu je bilo uže dobrih 80 let, vendar je bil še dosti zdrav čvrst in krepak.
Nihče mu ni ukazoval, da naj dela, ali brez dela ni mogel starec živeti. Od ranega jutra do poznega večefa je pridno delal, kakor da bi bil še v svojih najboljših letih. V poruladi je kopal v vinogradu ali je pa odsekaval suhe veje z ov6čnih dreves, obrezaval mlada drevesca, pripravljal njive za jaro setev, trebil travnike ia senožeti, ter zasajal žive meje. Po leti je hodil po polji in travnikih ter opravljal to in 6no, kakor muje najbolje kazalo. Po zimi je spletal košare, delal obroče, pazil na živino in gledal, ako je vse snažno in suho po hlevih, napajal je krave, konje in ovce, zdravil bolno živino, dajal po več hrane slabejšim i. t. d. A glavna njegova skrb je bila, da je gledal na otroke, ako so lepo čisto umiti in snažni, ako žive skrdrnno in miroljubno ter ne go-vore grdih reči, kakor je to žalibog pri nekaterih otrocih grda navada. Ko je bilo kakemu otroku sedem let, dal ga je v šolo, da se aauči ondu kaj le-pega in koristnega, ter je od vsacega tudi zahteval, da mu povč vse, kaj je v šoli lepega in koristnega slišal. Bil je starec zel<5 ljubeznjiv z ofcroci, a tudi strog s tacimi, ki so se grdo vedli ali kaj slabega storili.
Vsi otroci v vasi, ne samo njegovi tudi drugi, imeli so starca radi in šo ga splob. ,,deda" imenovali. Prve jagode, ki so dozorele, prva jabolka, prve hruške, prvo ovočje v jeseni priuesli so otroci, bodi si rnoško ali žensko, pre-ljubemu dedu v dar.
Starec je te darove rad sprejemal, pohvalil otroke in jih vprašal po očetu in materi, peljal jih je potem v sadovnjak, ter jim dovolil, da si stne vsak odtrgati z ovočnega drevja, kar se mu najbolj zdi po volji. Potem jih še poduči, da naj bodo pošteni, dobri in pobožni, ter jih naposled prijateljsko spremi do vrat.
Neke zime se je starec spravljal na sejem v mesto, ki je bilo dobrih deset kilometrov daleč od vasi, v katerej je živel starec. Njegov vnuček, defiek okoli štirih letih, prosil ga je, naj bi ga vzel s seb6j v mesto.
»Bodi ti!" reče ded, npa idi z menoj." Ia vzel ga je starec s seboj v mesto. Na sejmu je nakupil ded mnogo različnih stvari, posodja in orodja. Vnuk mu je bil povsod za petami in zeJ6 vesel lepih stvari, ki jih je videl na prodaj. Ded mu je kupil rudeč pas in lepe rokavice z zeleniin obšitkom. Ko sta se dom6v vračala, razgovarjala sta se po potu, kako se bodo ostali otroci razveselili lepih dar6v, katere jima bosta prinesla. Tak<5 se razgovarjajoč, zakasnila sta: noč je nastala. Nu, to ni deda doati skrbelo, pot mu je.bilzaan, in nikogar se mu ni bilo treba bati.
Tako sta šla dalje. — Ali najedenkrat se vzdigne veter, ki je vsak trenotek postajal silnejši ter senaposled izpremeni v strahovit vihar. Gozdi so zašumeli,
19
žibko drevje se je vpogibalo skoraj do tal in sneg je neslo po  zraku,   da ni bilo mogoče naprej. Kmalu je bilo vse zainetano s snegotn, da ni bilo poznati, kje je pot in kje ga ni. Mračilo seje, in kmalu nastane taka tema, danibilo . videti prsta pred očmi. Pa6 bi bilo dobro, ko bi bila uže skoraj doma.
Ded, kateremu je bila vsa okolica dobro znana, sklene po bližnici jo udariti, in res požene koaja skozi gozd. Vse se mu je zdelo znano in bati se mu ni bilo ničesar. Ali jedva so jo udarili skozi gozd, jele so se konju noge pogrezavati v sneg, iz katerega jih je koraaj izvlekel. To je konja zel6 utrudilo, ne inore naprej in — obstane. Starec stopi raz sani, gleda na vse strani, meri sneg z bičem, ali — o Bog! pravi pot sta izgrešila ia ni bilo mogoče ne naprej ne nazaj.
Vihar je postajal veduo hujšiinje razmetaval sneg na vse strani, kakorda bi se igral ž njitn. Otrok se začne jokati. Strah ga je bilo, in tudi zeblo ga je.
Zdajci se zaslišijo skozi žvižgajoči vibar v črnej noči volčji glasovi. Vse bliže in bliže je bilo slišati grozovite volkove, in — zdelo se je starcu, da so koihaj kakih sto korakov oddaljeni od njega.
Ded probledi. Lasjš se mu ježijo na glavi, ko pomisli, da ju čaka tu gotova smrt. Ali jima je zinrzniti od prevelikega mraza, ali pa biti žrtva gladnim volkovom. Rešitve ni nobene. — Da bi zavrnil volkove na drugo stran od sebe, izpreže konja, ošine ga nekolikokrati z bičein ter ga prepusti v božjo jnilost. Konj zdirja. Za njim steče tudi psiček, ki seje s starcem vozil na saneb.
Volčje rjovenje se je zdaj slišalo v daljini, potein se je izgubljevalo zmirom dlje in dlje, dokler se naposled popolnein ne izgubi. Tak6 oprostčn jedne nesreče, vidi starec,  da se ne more iznebiti druge.
^Ded, dragi moj ded ! zebe me, zel6 me zebe!" vpije vnuk na sančh z zobmi škripajofi.
Zdaj se ded sp6mue, da se tudi njemu udje kržijo od mraza, ali bodi si temu kakor mu drago, naj si tudi uinrje, da bi le resil malega vnuka strašne smrti.
Ne poinišlja se dolgo. — Stopi inalo na stran, razgrne sneg in izkoplje globoko jamo po dolgosti. Na dno jame dene uekoliko slame, sleče si kožuh, ovije vanj ubozega otroka, naredi mu križ na fielo, usta in prsi, ter ga položi v jamo. Potem prevrne sani nad njega, a on sam, ostavši raalo ne v samej srajci, pade na koleni iu inoli: „0 dobri Bog nebeški! Sprejmi mojo dušo v svoje svete roke in reši nedolžno dete grozovite smrti!" — A dete pod sanmi se jokajoč kliče starca k sebi: ,,Ded, dobri nioj ded! kaj delate? Od mraza bote zmrzuili. Umrli bote! Ded! tukaj k rneai se vlezite, tukaj pri meni je gork6; oba bova imela dosti gorkote!" —
Ali starec ga neče slišati, neprestano moli k Bogii, ponavljajoč oue iste besede. Zdaj mu glas zastaja, vedno slabejse in slabejše izgovarja besede, naposlei še reče s slabina glasoiu: rZ Bogom, dete! Bog naj te varuje!" — To rekši, leže v sneg in — omolkne. Burja neprestano tuli in čudno suče snežinke po zraku. Huje in huje mete s snegom, da se niti neb6 ne vidi. Drevesa so se viJa, kakor da bi jokala v tej temnej, strahovitej noči. Zopet začiie dete pod saami jokati ia z niiliin glasom prosi deda, da naj pride k njemu iu se vleže poleg njega.
V tem volkovi, ugledavši konja iu psička, zažen6 se za ujima, da bi ju dohiteli. Ali konj najde pot in z vso svojo inočj6 udari po njem naravnost v
2*
20
vas. Psiček niti koraka ni zaostajal za njim, ali od strahii je cvilil, da se je na daleč in široko razlegalo. To je krvoločne volkove še bolj razdražilo. Evo jih, už6 so blizu konja. Ubogi psiček skoči od strahii k višku, poprime se konjske grive popne se koaju na vrat ter se ga čvrsto drži z zobmi. A konj od bolečine in od strahii pred volkovi, dirja kakor bčsen vedao naprej. Volkovi malo zaostanejo. Konj je užš v vasi, uže stoji pred hišo, skoči k vratom, silno zarezgeta in z nogami bije ob vrata.
Tak<5j ga slišijo v hiso. — rHvala Bogii, ded je doma!" zavpijejo vsi, ki so bili v biši, ter tek6 pred vrata. Ali kako se ustrašijo, ko ugledajo samega konja! Nobeden ne umeje, kaj se je zgodilo s psičkom, ki se je še vedno čvrsto držal z zobmi konjskega vrata. Nekateri mislijo, da je pes stčkel in rek6, naj se pobije. Ali v tem trenotku skoči psiček s konja in inu začne lizati noge, kakor bi se mu hotel zahvaliti za svoje življenje. Potem sezačnž tudi Ijudem prilizovati.
"Vsi izprevidijo, da pes ni stekel, iu da se je velika nesreča inogla pri-goditi. Ne pomišljajo se dolgo. Takdj se napravijo, da gred6 iskat deda in ubogo dete. Nekaj ljudi zajezdi konje, vzamejo luči, samokrese in sekire ter otfdejo. Psiček je vedno tekel pred ujimi, najpred po vozneni potu, potem krene v stran po snegu celincu — naravnost v gozd. Tu je nekaj časa poslušal in iskal sledii. Naposled se ustavi pred velikim kupom nainetanega snega in jame s tacami sneg odmetavati. Izpod snega se je slišalo ječanje injokubozega deteta. Vaščani v hipu razmečejo sneg, ugledajo prevrnene sani in pod njimi živega otroka, ki je bil zdrav in gorko ovit z dedovim kožuhom.
nKje je ded? — Gov6ri brž, kaj se je žnjim zgodilo!" vprašajo vsi ter ne morejo strpeti, da bi jim dete odgovorilo.
nBil je tukaj nekje ter je neprestano molil Boga; jaz sein ga klical k sebi, ali on ni hotel k meni; ne vem kam se je dejal; volkovi so tukaj iniino rjoveli... -
,,Lisko! niali Lisko! daj, pok6plji še malo po snegu, išči, daj, iš5i!" vpili so vsi nad psičkom, prijemši ga za tace in mu jih v sneg pomolivši. Psiček, kakor bi razumel njih prošnjo, začne tak6j sneg grebsti nekoliko korakov dalje od njih. Vsi navalč ua ta kraj, da sneg odkopljejo in vzdignejo deda. Bil je mrtev ubogi ded. Vzeli so ga in odnesli dom6v, a ne v gorko sobo, nego pustili so ga zunaj v hladnej veži in so ga začeli s snegom tržti. Ni bilo videti niti najmanjšega znameuja kacega življenja v njem. Ter6 ga vedno bolj in bolj, ia glej! koža kakor da bi postajala rudeeejša.
„0 blaga duša! dragi ded!" vpile so ženske jokajoč se v veži, nterite ga še, terite, znabiti da se oživi!"
In glej, toplota se razširi po starčevem telesu, starec globoko vzdahne in — odpre oči.
nŽiv je! živ je!" — zavpijejo vsi, nes6 ga v sobo ter ga gorko pokrijejo. Ni še pretekla dobra ura in ded izpregovori; a po pretečenih dveh dneh je bil uže na nogah.
Po vsej vasi je bila velika svečanost. K dedti so dohajali ljudje od raalega do velicega, da ga vidijo in mu čestitajo. na prečudnej otetbi.
Ia ko pride nedelja, šli so vsi prebivalci raale vasi, po končanej službi božjej, okoli oltarja, da blagodarujejo Bogii, ki je rešil starca iu njegovega vnuka gotove smrti.
21
V Rusiji, kjer se je to dogodilo, razprostirajo se pa nekaterih kTajih ne-pregledne planote, ki se s t e p e zov<5. Na teh stepab se prikažejo, večkrat iznenadoma, tako hudi viharji, da s snegom prekrijejo vse, kar je živega v tem hipu zunaj na prostem, — to je ravno tak6, kakor strašni vihar Samum v afrikanskej puščavi Sahari.                                 {nOoi«i, lut za srh*ko mtadmo.")