Poštnina plačana v gotovini. Leto LX. štev. 103. D UDbllanU o soboto J. moja 192J. Cena Din r Izhaja vsak Can popoldne, lzvzemll nedelje ln praznike, _ inseratl do 30 petit a 2.— Din. do 100 vrst 2.50 Din, večji mserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2.—» Din. u*,..* __. . Popast po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: Knailova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, h nadstropje. — Telefon 2034. Pred važnimi političnimi dogodki Sestanki in konference. — Vse sili v vlado. — Dr. Ravnikar dela klerikalcem kuluk. — Slabi izgledi za uspeh SLS. — Tudi Pucelj bi rad zlezel v vlado. Beograd, 6. maja, V beograjskih' političnih krogih se je zadnje dni mnogo razpravljalo o sporu, ki je nastal med bosanskimi muslimani in bosanskimi radikali, radi zahtevanih sprememb v bosanski upravni službi. Muslimanski listi so zadnje dni ostro napadali dr. Srskića ter mu očitali, da se hoče s pomočjo policije vzdržati na krmilu. Ta spor je tudi resno ogrožal nadaljni obstoj vladne koalicije, ker so muslimani grozili s konsekvencami, ako vlada ne izpolni njihovih zahtev glede sprememb na vodilnih mestih in glede razpisa in izvedbe občinskih volitev v Bosni in Hercegovini. V zvezi s tem se je vršila danes dopoldne v ministrskem predsedstvu daljša konferenca, katere so se udeležili za radikalno stranko poleg ministrskega predsednika Vukičeviča dr. Srskić in Vlado Andrić, za demokratsko zajednico pa zunanji minister dr. Marinković in v imenu muslimanov dr. Spalio. Po informacijah, ki jih je dobil vaš dopisnik, se je na tem sestanku razpravljalo o likvidaciji spora med bosanskimi radikali in muslimani. Dr. Srskič je po konferenci izjavil novinarjem, da je bil dosežen sporazum v vseh spornih vprašanji!:. .Ministrski predsednik Vukičević je takoj po tej konferenci odšel na dvor, kjer je posetil ministra dvora dr. Jan-kovića. Danes dopoldne je vzbudil precejšnje zanimanje sestanek med Radi-Čevim emisarjem posl. Pucljem in ministrskim predsednikom Vukičevićem. Sestanek pa je bil le kratek, ker je ministrski predsednik izjavil, da nima ča-sa... Tudi dr. Korošec je danes nadaljeval svoje obiske. Danes se je sestal z Ljubo Davidovičem in je ostal ž njim v daljšem razgovoru. Ljuba Davidovič je po tem sestanku novinarjem izjavil, da se je dr. Korošec informiral glede zopet-nega vstopa SLS v vlado. Danes dopoldne je bil po tridnevnem čakanju sprejet od ministrskega predsednika tudi vodja slovenskih radikalov dr. Ravnihar. Kakor se doznava iz okolice ministrskega predsednika, je dr. Ravnihar pri tej priliki pred- lagal, naj sprejme g. Vukičević SLS vsaj v volilno vlado. Dr. Ravnihar je bil po tem sestanku, ki je trajal le kratek čas, zelo nerazpoložen in prevladuje splošno mnenje, da njegova prizadevanja niso rodila zaželjenega uspeha. Današnja * Pravda* razpravlja o političnem položaju ter pravi med drugim, da bo vstopil v vlado tudi dr. Žerjav kot zastopnik Slovenije in če treba tudi proti volji svoje stranke. Dr. Žerjav, na katerega se je vaš poročevalec obrnil za informacije, je to vest odločno demantiral in izjavil, da njemu o tem ni prav nič znanega. — Beograd, 6. maja. Vprašanje vstopa Slovencev v vlado se z ozirom na prihod dr. Korošca v političnih krogih živahno komentira. Po svojem včerajšnjem sestanku z zunanjim ministrom dr. Marinkovićem je dr. Korošec posetil bivšega notranjega ministra Božo Maksimoviča, pri katerem je ostal delj časa. Ta sestanek je vzbudil v političnih krogih živahne komentarje. Splošno se tolmači tako. da se je dr. Korošec po neuspehu pri dr. Marinkoviču naslonil na Maksimoviča in Uzunovića. pričakujoč, da bo ministrski predsednik med prvimi pozval to skupino k sodelovanju v vladi. V tem slučaju računa dr. Korošec, da bo tudi SLS uspelo priti zopet na vlado. V vladnih krogih pa se z ozirom na to naglasa, da so računi slovenskih klerikalcev zgrešeni. Posebno vlogo pripisujejo politični krogi tudi g. Puclju, ki se že več dni mudi v Beogradu. Kakor se doznava iz njegove ožje okolice, si g. Pucelj prizadeva, da bi zopet vzpostavil zveze med radikali in radičevci, naglašajoč, da bi radičevci v slučaju koalicije lahko poslali v vlado zastopnike Hrvatov in Slovencev, s čemur bi sedanja vlada izgubila svoj separatistično - srbijanski značaj. Vladni krogi so napram vsem tem prizadevanjem precej hladni in rezervirani, tako da je danes še težko ugotoviti, v koliko bosta imela g. Korošec in g. Pucelj uspeha. Vsekakor niti gosp. Vukičević niti g. Marinković ne kažeta nobene volje, da bi na ta način izpopolnila vlado. itdliiB triumfirn nad našo kapitulacijo Poloficijozne rimske napovedi o skorajšnji likvidaciji spora. — «Ustrežljivost» Italije. — Nič več govora o tiranskem paktu, pač pa samo o nettunskih konvencijah. — V Beogradu so rezervirani« — Rim, 6. maja. Današnji rimski listi objavljajo poluradno vest, da se nahaja italijansko * jugoslovenski spor tik pred likvidacijo, ker so bodo v pri* hodnjih dneh pričela direktna pogaja* nja. V poročilih sc podčrtuje, da je pris šlo do tega preokreta radi intervencije Anglije v Beogradu in Rimu. Posledica tc intervencije je bila ta, da je Italija Jugoslaviji toliko ustregla, da je sama ponudila pogajanja. Na drugi strani pa se jc beogradska vlada obvezala, da ne bo več zahtevala razprave o tiranskem paktu. Na teh pogajanjih se bo torej^ raz* pravljalo le še o ostalih nerešenih vprašanjih, predvsem pa o ratifikaciji nettunskih konvencij ter o ureditvi res ?ima napram dalmatinskim Italijanom. aCorricre dela Sera» poroča, da je bil v zvezi s tem preokretom tudi včeraj* nji poset italijanskega poslanika gene* rala Bodrera pri jugoslovenskcm zuna* njem ministru Marinkoviču. Beograd, 6. maja. V tukajšnji javnosti vlada glede preokreta o jugoslo-vensko-italijanskem sporu popolna nejasnost. Ministrstvo zunanjih zadev zadnje dni ni izdalo nobenega komunikeja: ostali, sicer dobro informirani politični krogi pa so zelo rezervirani. Splošno prevladuje prepričanje, da je pričetek direktnih pogajanj med Beogradom in Rimom v neposredni zvezi s sejami ministrskega sveta pod kraljevim predsedstvom, ki so se vršile pri-četkom tega tedna na dvoru. Koliko je resnice na tem, da je jugoslovenska vlada popustila v vprašanju tiranske pogodbe in pristala na pogajanja o nettunskih konvencijah v smislu pisave italijanskih listov, doslej ni mogoče kontrolirati. -GS9- Italija hoče izolirati Jugoslavijo Snujejo se nove železniške zveze. — Graz, 6. maja. Graška »Tagesposta« :c kmalu po veliki noči prinesla poročilo svojega tržaškega dopisnika, da namerava italijanska vlada zgraditi tkzv. pcedilsko železnico ter predlagati Avstriji, da v sporazumu z Madžarsko in Italijo zgradi progo Celovec - Graz s podaljškom na Madžarsko. Namen te proge bi bil predvsem osamosvojitev .Madžarske v tranzitnem prometu z Italijo od Jugoslavije. Kakor se doznava, je sedaj iralijanska vlada sprožila tudi vprašanje skupnega obmejnega kolodvora med Italijo in Avstrijo v Tori - Maglom, kjer je bila že za časa razmejitve skupno postojanka. Za to bazo se je vršil svoj čas hud boj med Avstrijo in Italijo. Prvotno je nameravala Kanja ustanovio* skupni kolodvor Trbiž, kier Pa tega terenske prilike ne do-ptfičado. Tozadevna pagajanja se bodo po zanesljivih iniormacijah pričela v prihodnjih dneh. Kar se tiče proge Celovec - Gradec, se bo po vsej priliki uporabila stara trasa, ki je bila projektirana že pred voino. Italijanska prizadevanja gredo predvsem zatem, izolirati Jugoslavijo in omogočiti Madžarski zvezo z italijanskimi lokami brez prehoda čez jugoslovensko ozemlje. S tem hoče Italija izvršiti očrvkino pritisk na Jugoslavijo, da postopa pri bodočih pogajanjih z Madžarsko glede tranzitnega prometa kar najbolj obzirno. ULTIMATUM SOVJETSKE VLADE V ŽENEVI — Moskva, 6. maja- Sovjetska vlada je sporočila predsedniku sovjetske delegacije na mednarodni gospodar, konferenci v Ženevi nalog, naj takoj zahteva ukinitev vseh policijskih odredb in popolno izenačenje z ostalimi delegacijami Če se to ne zgodi, naj sovjetska delegacija takoj zapusti Ženevo. Gjurtjeu uranak - hajdučki sastanak Zgodovinski pomen jugoslovanskega jurjevanja. — Romantika in tradicija hajduskih borb. — Jurjevanje ljubljanske garnizije. Ljubljana, 6. maja. Dolga stoletja so komite in četaši širom balkanskih planin, osvetnik i raje pod tur* škim jarmom, nasledniki krajinskega haj# duka Veljka, bobojevniki velikega Petra Mrkonjiča, gorski vojvode in njihovi iz* brani borci, pa celo se katoliški senjski tiskoki, vsi poborniki za krst častni i slo* bodu zlatnu, imeli Gjurgjev danak za svoj prvi sastanak po zimovanju. Sestali so se v planini, v zeleni, v cprolistani» gori, kjer so si pred razstankom na zimovanje segli v roke in se bratsko zavezali: Kad se gora zaodjene listom a zemljica zelenom travicom, kad osvane lijepi Gjurgjev danak, da se opet ovdje sastajemo! Divna je, sočna, naša južna komitska romantika. Pesem in volja za svobodo, strastna ljubezen do rodu in zemljice je četam gorskih junakov širila prsi in jim vžigala vero v bodočnost. Gjurgjev danak je bil njihov solnčni, opevani praznik, ki jih je sleherno pomlad združil, potrdil in okrepil za nove borbe. Komitstva danes ni več, toda njegova slava ostane, ker tvori uvodni del velike epopeje o jugoslovenskcm trpljenju, sve* todoljubnosti in ujedinjenju. Gjurgjev dan je nas narodni praznik pomladi, obenem pa pomemben, historičen dan stare nacijo* nalne, revolucijoname tradicije. Pravoslavni bratje širom našega juga ga praznujejo a sli črnimi narodnimi običaji, kakor naša bela Krajina opravlja Jurjeva* nje. Samo, da se je naš katoliški zeleni Ju* rij že pred 13 dnevi opasal z mavrico, pra* voslavni pa je prijezdil po iztočnem kole* darju z današnjim jutrom. Mladina rano vstaja ta dan. V nekate* lih južnih krajih se ljudje še danes gredo na Gjurgjev dan kopat v tekočo vodo že pred solnčnim vzhodom. Ženske pa so že sinoči prinesle do/rov čebre omaje, one vodice, ki prska izpod mlinskega kolesa, in se danes zarana okopajo, da se od njih otrese in odpade vsako zlo kakor omaja od vode. Drugod se na Gjurgjev dan po* gugajo na drenu, da bi postali zdravi in jedri kakor dren, mnogi se povaljajo po zeleni travi, drugi zopet izstrele puško nad stajo, da bi se jim živina množila in redila. Mladina pa se kiti s cvetjem, najlepšim trimholom svoje mladosti. Zelo lepo je, da je simbolično tradicijo iCJurgjevdanskega uranka prevzela naša sil* na jugoslovenska vojska, ki tako v naših garnizijah združuje javnost k proslavi po* mladi, tradicije in hajduške slave. Tako postaja Gjurgjev danak proslava neznane* ga junaka, srbskega hajduka, ki se je sto* letja boril proti Turčiji in Avstriji za svo* bodo svojega rodu, svoje vere, svoje drža* ve. Danes je dopolnjena ona oblika, ki jo je pričel ustvarjati hajduk, naš neimeno* vani neznani junak, odporni duh našega naroda. Ljubljanska garnizija je proslavila Gjur* gjev uranak na vojaškem vežbališču pri Zalogu. Žc zgodaj zjutraj so prikorakale vse vojaške edinice na vežbališče, kjer so zavzele določene prostore in čakale, da je prispel komandant dravske divizije general Danilo Kalafatovič. Takoj za 16. artiljerij* s krm polkom so odjahali na vežbališče čla* n: Kola jahačev in vozačev z učiteljem j a* han j a podpolkovnikom Zajcem v sprem* stvu komandanta polka polkovnika Jova* novica in oficirskega zbora. Bilo je krasno pomladno jutro in častniki so tekmovali med seboj, da postrežejo civilnim jahačem, zlasti pa jahačicam, ki so se v njihovem gostoljubnem krogu izborno počutile. Seveda pot do vežbališča v ostrem kasu ftra. bu) ni bila brez dogodovščin. Neki dami so počile hlače in ker je jahala sredi kaval* kade, se ni mogla ustaviti in tako je moraia ves čas kazati lilasti del svoje toalete. Sele na vežbališču se je zatekla v avtomobil in popravila ta defekt, ki je bil marsikomu dobrodošel, da se je lahko na račun Kola malo pošalil. Ko je prispel komandant dravske divi. zije in sprejel od komandantov vojaških edinic raport, so se vojaki razšli in pričela se je izredno intimna družabna zabava, pri kateri so sodelovali tudi mnogi civilisti, ki so že na vse zgodaj zjutraj prispeli na vež* bališče. Vojaki so plesali kolo, igrali nogo* met, skakali in rajali, da jih je bilo veselje giedati. Častnikom in civilnim gostom je bila na pogrnjenih mizah servirana zaku* ska. Poleg številnih iger, v katerih je prišla do izraza vsa prisrčnost občevanja med častniki in vojaštvom z ene ter civilnimi gosti z druge strani, so priredili častniki tudi galopno dirko, pri kateri je zmagal podporočnik Okorn. Civilno prebivalstvo je z zanimanjem sledilo 'proslavi Gjurgjevega uranka in mnogi se niso mogli dovolj na* čuditi razliki med vojaštvom bivše Avstri« je in našo viteško narodno vojsko, ki tvori s civilnim prebivalstvom ob sličnih prili* kah vedno harmonično družabno celoto. Proslava spomina na junaške podvige srbski: hajdukov, ki so razbijali jarem tur* škeg.. robstva in polagali temelje svobodne Jugoslavije, se je nadaljevala do 11. dopol* dne, ko so vojaki radostnih lic odkorakali nazaj v mesto z godbo dravske divizije na čelu. Tako je Gjurgjev uranak dokazal, da je ta lepa tradicija še vedno globoko vko* reninjena v naši narodni vojski in da bo sčasoma pritegnila tudi Slovence, ki so že danes dokazali, da jim je Gjurgjev uranak enako pri srcu kot bratom Srbom. Pred sestavo nove avstrijske vlade Vlado sestavijo krščanski socijalisti in Kmetska zveza* — Politični položaj zamotan. — Socijalni demokrati rezervirani. — Dunaj, 6. maja. Začetkom prihodnjega tedna prično oficijelna pogajanja za sestavo nove vlade. Zaenkrat je težišče položaja v Kmetski zvezi (Landbund), ki bo imel še tekom tega tedna svojo konferenco z delegati iz vseh dežel, da ugotovi smernice svoje bodoče politike in določi pogoje za eventualno sodelovanje v vladi. Domneva se, da se bo Kmečka zveza v načelu izjavila za vstop v vlado, da bo zahtevala poljedelsko ministrstvo. Krščanski socijalisti, katerim so zadnje volitve ponovno dokazale, da njihova važnost kot meščanska stranka vedno bolj nazaduje, bodo le težko sprejeli tako zahtevo, ker zahteva agrarno krilo v lastni stranki resor poljedelskega ministrstva Politični položaj je ostal tudi po volitvah precej zamotan in zato sestava nove vlade, ne bo tako lahka, četudi se dr. Seiphi posreči pridobiti za sodelovanje Kmetsko Zvezo. Nova vlada, sestavljena iz krščanskih socijalistov in Kmetske zveze bo zelo labflna, ker zastopata obe stranki v kultur- no - političnih \-prasanjih povsem nasprotno stališče in opozicija ne bo imela težak posel, da zanese v vrste koaKciie razdor. Socijalni deraokratje že sedaj napovedujejo, da bodo nastopili v tem pravcu. Prvi predlog, ki ga bodo stavili v novem državnem zboru, bo predlog slede reforme zakonskega prava, za kar se že dalje časa potegujejo tudi Kmetska zveza in Velenemci. 2e pri tej priliki lahko pride do odločilnega glasovanja in do krize nove vlade. Najstabilnejša bi bila koaKcija krščanskih socialistov in socijalnih demokratov, vendar pa bi se moral v tem slučaju določiti točen delovni program, vsekakor pa bi morala v tem slučaju prevzeti mesto zveznega kancelarja mesto dr. Seipia kaka nevtralnejša osebnost. Odločitev pa bo padla še le tekom prihodnjega tedna, ko prično oficijelna pogajanja. Socijalni de-mokratje so zaenkrat popolnoma rezervirani in čakajo na nadaljni razvoj, pripravljeni, da nastopijo v parlamentu z najostrejšo opozicija Vlada snubi manjšinjske stranke Vukičević se sestane z drjem. Kraftom. •— Beograd, 6. maja. Splošno se opaža, da posveča vlada v zadnjem času posebno pozornost narodnim manjšinam, predvsem madžarski in nemški stranki. Domneva se, da pripravlja g. Vukičevič teren za prihodnje volitve in za eventuelni skupni nastop narodnih manjšin z vladno stranko. Ako bi bil skupni nastop nemogoč, bo sklenjen dogovor glede medsebojnega podpiranja. Kakor se doznava, je poverjena poslancu Bela S*ri-liću naloga, stopiti v stike z madžarsko stranko in se dogovoriti za skupni nastop o priliki prihodnjih volitev odnosno za podpiranje vlade v slučaju sklicanja parlamen- ta. Na sličen način postopa vlada napram nemški stranki. Nemški poslanski klub je že več dni polnoltevflno zbran v Beogradu in se vrše med posameznimi radikalnimi in nemškimi politiki že več dni živahni razgovori. Kakor se doznava, se bosta danes popoldne sestala predsednik nemškega kluba dr. Kraft in ministrski predsednik Vukičević. Tudi ta sestanek je posvečen razpravi o podpiranju vlade in sodelovanju pri prihodnjih volitvah. UPOKOJITEV PROFESORJEV — Beograd, 6. maja. V prosvetnem ministrstvu je podpisan ukaz, s katerim so upokojeni: Evgen Jarc, profesor na I. državni gimnaziji; Viktor Jaklič, profesor na državnem učiteljišču v Ljubljani in Viktor Jaklič na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani. Seja ministrskega sveta — Beograd, i mS& Za 4tmm popoldne ob 16. je sklicana seja rrmistrškega sveta Za sejo je določen obširni dflevni : :d. na katerem je :ned drugimi razprava 0 madžarskih sek\estrih. volitev članov uprave z* r d '..to šteto, določitev honorarja za posvetovalni odbor ministrstva pravde, Ikvida-ciia nekateriii komisij, določitev honorarja komisijam za izdelavo zakona, ukinitev izvozne carine na jajca i", d ruse izvozne pit4 mete, vprašanje svobxhe core v Solun::, imenovanje učiteljev na izpraznjena mesta, vprašanje zgradbe pomop.v za prometno mi-nistrrvo in generalno direkcijo državnih železnic, odobrenje kredita v znc>ku pol milijona za vzdrževanje in\alickkih soJ:še in odobritev kreditov za zgradbo potrebnih postnih posiopi; KONFERENCA VELEPOSLANIKOV V PARIZU — Pari*, G. maja. Danes se je sedala konferenca veleposlanikov k izredn; - ej i. i;a kateri bo zavzela svoje stali.-če k zahtev*m Nemčije, izraženim v verbalni nuli, ki je bi la včeraj izročena vladam \ele>il in v kj-teri zahteva Nemčija čini prejšnjo izpraznitev Porenja, ugotavljajoč. vlomu takoj obveščen in opozorjen na vlomilca, je še pravočasno prišel ter Valentina Iglica odvedel v zapor. Spotoma pa ie vrgel Iglic od sebe srebrno pleteno torbico, v kateri je bila električna svetilk:., rožni venec in druge malenkosti. Močni, samo nemško govoreči Valentin Iglic je danes pred dežurnim ura i-tajil vlom, češ da si je najel pošteno p in da ne ve, kaj je delal v času, ko m nahajal v vratarjevi sobi. — Od kod imate žensko torbico in rožni venec? ga je vprašal dežurni uradnik. Kratko je odgovoril Idič: — Dalo mi ga je dekle, s katerim MM bil v odgonskem zaporu v Brucku ob Mart Izročili so ga sodi§ču. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Efekti. Investicijsko posojilo S-L50, 85.50, Vojna škoda —, 337.50, Zadolžnice Kranjske deželne banke 20, 22, Zastavni listi Kranjske deželne banke 20, 22, Celjska posojilnica 195, 197, Ljubljanska kreditna 15« Mer-kantilna Kočevje 99, 100, zaklj. 100, Pra;ie-diona 830, Kreditni zavod IGO 170, Trbovlje —, 500, Vevče 130, Stavbna družba 55, 05, >§ešir< 104. ZAGREBŠKA BORZA. Efekti: Investicijsko posojilo 84.5— S5, Ratna šteta 337 in pol do 338.5, Ljubljanska kreditina 150—155, Hipotekrna banka bi in poi do 62, Praitediona 850—860, Trbo\ el -ska 492.5—500, Union, paromlin 142—145. Vevče 142— 145, Agraria 50 in pol do 5- Devize: Dunai 800^0—803^50, Berlin 13.4044 — 13.5244. Italija 297 — 299, London 2673) — 277.10, Neuvork, ček, 56.75—56.95, Praga 168^0—169.10. Curih 10.94—10.97. Valute: Italija lira 291.50 do 29330, London funt 273.10—273.90. Newyork ček, dolar 56.15^—56.35. INOZEMSKE BORZE. — Curih, Beograd 9.1325, London 25.26875, Newyork 519.935, Pariz 20.37, Milan 27.37, Praga 15.40, Dunaj 73.20. — Trst: Beograd 33.48, London 92.50, Čarih 366,75. Stran 2. •SLOVENSKI NAROD* dne 7. maja 1927. Ste*. 103 Mednarodno gospoMa konferenca Sodelovanje prvovrstnih strokovnjakov. — Skepsa o obsegu uspeha« V Ženevi zborujejo delegati svetovnih držav sod okrfljem Dru&tva narodov v s vrbo, da se poiSCeJo pota in sredstva, kako najti izhod iz sedanje skrajno neugodne gospodarske situactje. Dni5tvo narodov je po svojem gospodarskem odboru organiziralo zborovanje zelo resno in vsestransko in povabilo v Zeoovo strokovnjake domala vseh svetovnih daftav, ki so se odzvali v izredno veliki množini, tako da bodo sodelovali na konferenci s svojimi referati ali celo z aktivu o udeležbo najboljši ekonomski strokovnjaki sveta. Konferenca zasluži tedaj našo največjo pozornost. Ne more biti dvoma, da se bodo na njej dognale vse poglavitne hibe in pomanjkljivosti sedanjih gospodarskih sistemov in odnoSaJev v svetovnem gospodarstvu, da se bodo razJtarili viri zla, Id tlači v obHki gospodarske krize domala vse svetovne države, razkrili do podrobnosti in v celoti. V tem pogledu ne more bit! najmanjšega dvoma, da bo konferenca pomenila popoln uspeh, zato je gotovo upravičena trditev, da je to ena najvažnejSSih mdnarod-rcih prireditv po vojni. Zato je tudi umih vo, da je udeležba na niej tako velika In da se bodo njenega zasedanja udeležiH celo zastopniki držav, ki sicer ne sodelujejo v Društvu narodov. Tako n. pr. Je prijavila svojo udeležbo tudi sovjetska Rusija In njeni ekonomski strokovnjaki bodo, ako se zadnji trenutek spričo fonmalniK ovir ne zavleče, že v nekaj uraK navzoči pri ženevskifi razpravah. Ta prvi del ženevskega programa obstoja tedaj v medsebojnem informiranju tn temeljitom študiju svetovne gospodarske krize. Drugi del, — ki pomeni, kakor ne more bi'ti drugače, akcijo za sanacijo svetovne ekonomske krize, praktično porabo doseženih rezultatov svetovne gospodarske an- Frank Heller: 12 Novi Napoleon Roman. Kako dohro smo hodili? Nisem sicer vedel, pač t>a se mi je zdelo, da je trajalo dolgo, predno so me težke pesti prisilile poklekniti. Kmalu sem zaslišal šuštenje oblek in drsanje čevliev, ki je pomenilo, da so gsopa Delatour. gospod Ouilinchini in naši stražarji nekje blizu sedli. Nato mi je podala težka roka krajec kruha, kos sira in steklenico vina. Začel sem jesti in piti. obenem sem se pa polagoma sprijaznil s težkimi pestmi. Kruh ie bil kislast. kakor kruh na severu. Vino pa je bilo zelo močno in dobro. Takq kapljice niti na jugu nisem pil. V splošnem se mi ie zdelo, da simbolizira jed in pijača otok. na katerega me je zanesla usoda. Priroda, ki sem je videl iz hidroolana, ie bila divja in pusta. Toda ozračie. ki sem ga vhidaval, je bilo opojno južno. Jed mi je razvezala jezik in odloČil sem se prebiti led med gospodom Ouilinchinijem in seboi. — Kaj menite, 'gospod Ouilinchini, kaj nas čaka na tem vražjem otoku?, kete, ta del pač ne more biti v tako bogati meri venčan z uspehom kakor prvi del. Zakaj fcljub temu, da se točno in podrobno dožeoio visroJci gospodarskih težav, je konstruktivno fn restavracijsko delo n-eprimer-n o težje- Zakai daleč, silno daleč smo že od položaja, da bi se dal svetovni gospodarski sistem uredfrti ali celo reformirati po enotnih vidikih in z enotno voljo, kot en organizem. Izvor vseh teh težav in ovir je fakt, da tvori vsaka država gospodarski organizem zase, ki se hoče razvijati samostojno, po svojiK lastnih1 potrebah in interesih. Sistem avtarkije, ki tvori gospodarski ideal v veliki večini svetovnih' držav, Je silno samoživ pojav, ki se ga malokdo hoče odreči; ipribližaU se mu čim najbolj, to je smoter gospodarske politike širom po svetu. Društvo narodov danes nima sredstev, da bi moglo prisiliti posamezne države na opustitev tega svojega osnovnega smotra. Ako bi se regulirala svetovna gospodarska politika, vzemimo n. pr. glede tako važnih carin, po enotni volji kot enoten organizem, bi s tem države z visoko razvitim denar-stvom, z vodilno industrijo in najboljšimi prometnimi sredstvi imele od sanacije ogromno korist na škodo in strošek gospodarsko zaostalih držav. Tak razvoj je danes v Evropi nemogoč, odklonila bi ga ogromna večina držav. Ženevska gospodarska konferenca bo morala tedaj ostati v mnogo bolj skromnem obsegu sanacijskega prograima. Ves svet je danes pozoren na to, koliko se dajo danes spraviti v sklad različni in nasprotujoči si interesi posameznih gospodarskih organizmov in koliko se more realizirati vsaj mednarodna gospodarska solidarnost. V tem obsegu se bodo gibali uspehi ženevskega zborovanja. — Požrli nas bodo. •gosr>od, je odgovoril izdelovalec učenih razorav suho. Oba sva podvržena bolezni, ki se imenuje življenje. Ta bolezen ima en znak: jesti, in samo en lek: biti sneden. Osoren glas ga je prekinil. — Ah, ko bi bila moški! Zakaj nisem v družbi mož! S*imaginer! Najprej puste ti gospodje — ti irosoodic! ha! ha! — najprej puste debeluhastega Angleža oropati ženo — unc fillc. toda cnfin ženo — potem pa dovolijo, da to ona — žena! unc fille — odvede! Ah! A! Zakaj nisem moški.« — Madarnc, jc dejal avtor učenih razprav šc bolj suho, ako bi me ne bili prisilili poiskati včeraj tcsa-Ic gospoda, bi bili zdaj v Antibesu, ne pa tu. — Kdaj sem vas pa silila? — jc odgovoril osorni glas. — Mislila sem. da ste mož! Slišite: mož! — Te krivde sam nikoli nisem nosil, je odgovoril gospod Ouilinchini. — Sicer so pa nazori biologije o problemu spolov preveč kategorični. Moška v tem pomenu, kakor jih pojmujete vi, bi našli med tisoči komaj dva. Vsi drugi so varijacije med moškim in žensko. — Ako sem se zmotila, — je odgovoril osorni glas, — bi vas morala že sama tla, po katerih capljamo, prisiliti, da se izkažete moža! Ne pozabite, go- pismenem testamentu, ki ga je napisal že pred leti, je pokojni menih namenil duhovni oblasti v Slcoplju zlatnik za 20 lir, 5 zlatih rubljev in 1 zlato turško liro. Niti teh novčičev ni bilo mogoče najti. Sum je postajal vedno močnejši in je dovedel do tega, da so očeta Ni* kanorja po zaslišanju pri duhovni ob* lasti in na policiji vtaknili v preisko* valni zapor. Nedavno je Nikanor pri* znal, da je zase pridržal 5 napoleondo* rov, ki jih je edine našel pri mrtvem menihu. Ker pa se je doznalo, da jo Nikanor raznim osebam razdelil napo* leondore, ie policija v tem pravcu vo* dila preiskavo in jo predvčerajšnjim zaključila. Državni pravdnik v Skoplju jc zdaj obtožil Nikanorja, da je utajil vso za* puščino v zlatem denarju. Razprava, ki bo dognala vsaj približno vsoto in ma* hinacijc čestitoga očeta Nikanorja, se v Skoplju pričakuje z velikim zanima* njem. ★ Pomladanska ljubav, ki je vedno najlepša in so ji mnogi pesniki posve? tili svoja najlepša dela, končuje često prav tragično. Lepa je kakor cvetje. A to se ospe, ljubezen pa v današnji dobi neredko konča s kakim ekscentričnim dogodkom. Takšno ljubezen je 'gojila tudi 16* letna Jelenica Gjuričeva, ki jc pred meseci prišla v Beograd in se nasta* nila pri svojem svaku, da se izobrazi in pripravi za poroko. A med tem, ko se je svak brigal, da bi se svakinja podko* vala za dobro gospodinjo, so se njene dekliške oči izgubile za nekim mlade* ničem, po imenu Milosavom Marko* vičem, ki se je parkrat prav Ijubeznji* vo in goljufivo pošalil z mladim dekle* tom, nato pa jo zopet mirne duše pu* stil na cedilu. Zadnje dni je Jelena bila vsa pobita. Napisala je Markoviču raz* glednico, naj se vendar vrne k njej. Kakor strela z jasnega pa jo je nasled* nji dan prizadelo, ko ji je svak vrnil raz glednico, na kateri so bile rdeče zapi* sane kratke besede: «Ne sprejmem. — Markovič.» Ko je Jelena preči t al a te okrutne besede fanta, katerega je neizmerno ljubila, jc začela jokati in si puliti lase. Svak ji je prepovedal tako obnašanje. Ysa obupana se je torej Jelena pred* včerajšnjim zjutraj zaprla v svojo so* bo. Ko so čez čas s silo odprli vrata, so našli dekle v zadnjih izdihijajih. Izpila je večjo količino sode, ki je učin* kovala tako močno, da je dekle bru* halo. Obujali so jo k življenju in jo hitro prepeljali v bolnico, kjer pa se še vedno bori s smrtjo. Sport Ilirija - Maribor V nedeljo 8. t. m. igra Ilirija prijatelj* sko tekmo s SSK Mariborom, enim naj* bv^ljših naših domačih moštev. Posebno ranimiva je ta tekma glede na prvenstveni finale podsaveza, v katerem zadene Ilirija že prihodnjo nedeljo na mariborskega Ra* pida. Moštvo Maribora jc namreč v tolikih pogledih enako Rapidovi cnajstorici, da se bodo dale v nedeljo na njem precej točno presoditi šanse, s katerimi gre letos Ilirija v prvenstveni finale. Na vsak način 90 iz* gledi Ilirije letos dokaj nepovoljni, kajti na novo pridobljeni igrači nimajo še pravi* ce nastopa v prvenstvenih tekmah, a cen* terhalf Zupančič ima suspens, ki poteče še* le po finalu. Tako Ilirija proti Rapidu ne bo mogla postaviti svojega najboljšega mo* šiva. Na drugi strani pa treba upoštevati tudi konstantni napredek mariborskih vode* čih klubov Rapida in prav tako Maribora. Proti Mariboru postavi Ilirija v nedeljo isto moštvo, kot bo igralo z Rapidom. — Tekma &e vrši ob 17. na igrišču ŠK Ilirije. — Izjava odbora ŽSK Hermesa k prvens stveni tekmi Hermes : Ilirija. Po prvenstve* r.i tekmi Hermes : Ilirija, ki se je vršila 1. t m. na športnem prostoru SK Ilirije, se ŽSK Hermesu javno očita, da se je na ne* športen način naprej sporazumel s SK Hi* rijo za rezultat tekme. Vodstvo SK Herme* sa z oziram na to izjavlja, da so ti očitki povsem neosnovani, ter da niti vodstvo klu* ba, niti posamezni člani niso skušali vpli* vati v zgornjem smislu pri SK Iliriji. Vod* stvo 2SK Hermesa je prepričano, da je do* seglo rezultata pretečene nedelje —- kakor vedno doslej — v poštenem športnem boju ta spoštenimi sredstvi. — Zaključne prvenstvene tekme v Ljub* IjanL Na prostoru ASK Primorja se odigra v nedeljo ena zadnjih tekem I. ljubljanske* spod, da smo na Napoleonovem otoku! Napoleon, to je bil mož! Dokažite, da ste vredni vdihavati isti zrak, kakor on! — Že tretjič, draga gospa, dokazujejo vaše besede, da vaše mišljenje, kakor mišljenje ženskega spola sploh, ne izvira iz velikega mozga, marveč iz drugih organov. V Napoleonu ni bilo nič več moža kakor ga je v meni. — Ha, ha, ha! Napoleon! — Ne, draga gospa! Igral je izborno komedijo za svojo okolico, kadar je pa pozabil na svojo vlogo, je suval in gri-zel vse, kdor mu ni bil po volji. To je ista tipična ženska lastnost, kakor njegova brezbrižnost napram trpljenju njegovih vojakov in naglica, ki jo jc kazal vedno, kadar je šlo za to, da bo prvi pri umiku. Po vsem tem, kar Sejpripo-veduje, je imel*Napoleon tipično ženske lastnosti. To potrjuje rudi dejstvo, da po vsem telesu ni imel skoraj nobene kocine. Hihitanje je bilo odgovor na to Ouilinchinijevo tirado. Smejala se pa^ ni gospa Delatour, marveč naša paznica v avtomobilskem plašču. — Vaši nazori, gospod, so res originalni. General jih bo z zanimanjem poslušal. Ne morem vam pa jamčiti, da se bo z vami strinjal. ga razreda, in sicer med Primorjem in Her* mesom, dvema od nekdaj ostrima rivalo* ma. Prične se ob 16., dočim nastopita ob 14.30 k predtekmi Svoboda in Slavija. Re* z crvi Hermesa in Primorja pa absoKirata svojo prvenstveno tekmo dopoldne ob 10. — Iz sekcije Z MS. (Službeno.) Za tekme 8. 1 m. m delegirajo: na igrišču Primorja ob 10. Hermes rez, — Primorje rez, goop. Cimperman, ob 14.30 Slavi ja : Svoboda £. ri aninšek. ob 16.10 Hermes : Primorje g. Deržaj: na igrišču Ilirije Reka t Ilirija jun. g. Pevalck, Ilirija ; Maribor g. VodiSck, v Novem mestu Klan : Javomik g. Betctto. Pazite na stranske sodnike. — Tajnik. Šah Boj za svetovno šahovsko prvenstvo Dno 1. avgusta se prične v Buenoa Airc* su odločilni spopad za svetovno šahovsko prvenstvo med Capablanco in dr. Aljehi* nom. Igralo se bo vsega 20 partij in zrna* govalec postane tisti, ki dobi 6 partij. Re* mis partije se ne računajo. Ostali pogoji se ujemajo s predlogom, ki ga jo stavil Capablanea L 1922. v Londonu in ki so g* ostali šahovski mojstri odobrili. Istočasno z borbo za prvenstvo se bo vršil v Buenoa Airesu mednarodni mojsterski turnir. Za prihodnjo leto pripravljajo priredi* tel j i letošnjega mednarodnega turnirja v Newyorku novi mednarodni turnir v pra* vem ameriškem obsegu. Pozvani bodo Sa* hovski mojstri Aljechin, Camel, Capablan* ca, Colle, Euwe Griinfeld. Kashdan, Kup* schik, Lasker, Maroczv. Marschall. Monti* celli, Niemeovic, Przepiorka, Reti, Rubin* stein, Spiehnann, Tarrasch, Tartakower, dr. Vidmar in Yates. Zbere se torej kompletna šahovska elita. Manjkata samo dr. Lasker, ki se s prireditelji turnirja še ni spo* razumel in Bogoljubov, ki se je s pretiranimi zahtevami od letošnjega turnirja sam izključil. Za turnir v prihodnjem letu so določene sledeče nagrade: I. 3000 dolarjev, II. 1000, in. 800, IV. 600, V. 400 in VL 200 dolarjev. Kdor ne pride pri nagradah v pošte v, dobi za vsako točko 50 dolarjev. Turnir se bo igral v skupinah, iz katerih pridejo prvi zmagovalci v zaključni kolo. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča DRAMA: Začetek ob 20. uri. Sobota, 7. maja; crOanes bomo tiči». Zni* zane cene. Nedelja, S. maja: Ob 15. popoldne: Dumo{ in Cankarjevo iNinoc v recitaciji dramskega umetnika g. Ivana Levarja. V odstavku iz >Nine*. ki ga bo na Slavnostnem večeru Akademije in Galerije bral g. Levar, je Ivan Cankar g čudovito plastično in pretresljivo besedo opisal svoj najljubši tragični motiv: Cukramo. Cukrarna je ogromen spomenik bede in duševne stiske, ječa našega hrepenenja, simbol naših brezuspešnih naporov, »če sem šel mimo, ko je povsod drugod sijalo solnce, sem videl koščene roke, ki so se oklepale železnega omrežja v oknih, in velike črne oči, ki so strmele v solnce« V Cukrarni sta sanjala in hrepenela Mura in Kette in oba sta v njej umrla; to poslopje je simbol večne, neminljive težnjo k solncu, k polnejšemu življenju, ki je bila v naših najboljših ljudeh do njih zadnjega diha. Cukrarna je simbol vse dosedanje tež-ke narodne uaode in naše neminljive želje po lepši bodočnosti. Ob času, ko si ustanavljamo dom znanosti in umetnosti, imajo tihe, a strašne tragike polne besede Ivana Cankarja še svoj poseben pomen, so nam očitek za vse zamujene dni in spodbuda za prihodnjost, za katero ne sme veljati zadnji, mračni stavek Cankarjeve pasmi: »Take hodi narod skozi večno&t; nihče ga ne vidi, nihče se ne bo spominjal nanj . . .< — G. Levar se že mnogo tednov dan za dnem bavi 9 Cankarjevim tekstom ter se trudi, da % deklamacijo izrazi pravilno interpretacijo pesniškega dela. Izmed tolikih dosedanjih poakusov 6 Cankarjevim besedilom bo ta gotovo najzanimivejši. Opozarjamo na nocojšnji vijolinski koncert, ki ga priredi gdč. Vida J e r a j e -v a s sodelovanjem soUstke-sopra nistke ge. F. čadeževe in dr. Danilu švara (klavir). Koncertni spored obsega naslednje točke: Njen sikajoči das je bil zares neobičajen. Spominjal ie na vrelce, ki sem jih slišal med potjo skozi korziški pragozd, na žuboreče vrelce, o katerih sem sklepal, da so skriti nekie v nedostopni -gošči. General! Zopet general! Kdo je bil ta general? Razmišljal sem o tem in o drusrih rečeh, dokler me položaj in močno vino nista zazibala v sladko spanje. Sam ne vem. kako dolgo sem spal, mislim pa, da sem vlekel dreto dolgo, zakai ko sem se zbudil, je bilo solnce že nizko. V bližini sem slišal glasove. To niso bili znani glasovi. Bili so osorni in govorili so v italijanskem narečju. Najbrž so se pogovarjali naši stražarji. Večina pogovora je presegala moje znanje, vendar sem Pa tu in tam ujel kako besedo ali stavek, ki sem ga za silo razumel. Ena beseda se je vedno ponavljala in sicer lui — on. — Čredi, che lui sora contento? — Lui sora contento! — Upaš, da bo on zadovoljen? — On bo zadovoljen! Nato je sledila množica besed, ki so se valile kakor kamenje v vodnjak. Naenkrat mi je udarila na uho nova fraza, ki ssm jo razumel: legione d'onore. To 1.) Beethoven: Kreutzerjeva sonata za vij >-lino in klavir. 2.) a) \Vagner: Arija iz o,-- re >Tannhauser<, b) Romanca ii opere ki« dinjac 3.) Faure: sonata v a-duru za vij - lino in klavir. 4.) Verdi: Arija Amelije is opere »Ples v maskah*:. 5.) Bloch: a) Potrtost, b) Radost. Vstopnice po običaju i h koiicertnih oenah so v pred prodaji-v Matični knjigarni. Premijera opere Fidetio, ki jo bila naznanjena za jutri zvečer se je morala odloa iiti. ker je dobila ga. Ribičeva pri generalni vaji hud živčni napad in sc mora po zd^ • nikovi odredbi najmanj -?—5 dni čuvati, ^ato sc poje jutri zvečer .£Večni mornar* za abonente reda B, na kar abonente tej: i reda prav posebno opozarjamo. Napovedano otroška predsta\'9, ki bi se imela vršiti jutri, v soboto ob 3. popol« dne v ljubljanski drami, je odpovedana ra* di premale udeležbe s strani sohke mladine. V nedeljo, dne 8. t. m. sta v Narod* nem gledališču v Ljubljani dve predstavi, in sicer popoldne ob 3. v drami «Lumpacii vagabund* kot ljudska p»reHlapU. — Opera: Zaprto. Kino Mattea: ■ Beračeva skrivna* Koncert Vide Jrrajeie ob 20, t Filharmoniji. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec. Kongresni lrg; lVar, Sv. Petra cesta; Hočevar, Spodnja fiiika. Jutri: Sušnik- Marijin trg; Kuralt, Go-sposvetaka cesta. Solnce zaide danes ob 19.32, vzide jutri ob 4.20 in zaide ob 19.34. ZA NASE NAROČNIKE. Jutri so na vrsti miroeniki serij S in O. Ob Aljaževi smrti Zakaj se je Triglav v črne oblake odeU v goste meglice gore?, Ljubljenec njih slovo je vzel% zdaj žalujejo molče. Raskavl Gorjanci plaha j o v žuljeve roke; zaman svojega župnika čakajo, odšel je na vesoljne gord. Gustav Strniša. Izpred sodišča ARTIST. Ali ste ga videli? To je bil fant od fare, plelenko vina jo dvignil kot alamnato bilko, pa tudi izprazniti jo je znal. Bil je artist kot malo takih, skakal je Čez planke in plesal po vrvi, a poleg svoje spretnosti je bil vendar močan kakor medved. Samo tdtffi ga je zmagal. Kdo je bil močnejii leot m-artist Franciscus Majrnua, ki j« pritpel 17. Daljnega vzhoda? E, kdo neki, nedolžna vinska kapljica. In tako se je Franciscua boril na Krek■»-vem trgu z vinskimi duhovi in se v raznih pozicijah zvijal in odbijal svoje nevidne sovražnike. Tedaj je pa artist naletel na met« nega delavca Hlebca. Stari mož je mirno čistil cesto, a Franciscus era je nahrulil In kar na lepem skočil nanj. Hlebec je debelo gledal, ko je naenkrat sedel na tleh in lovil z glavo udarce, ki so leteli od obeh tiram Pristopil je stražnik: — Preljubi umetnik, vašo spretnost in moč visoko cenimo, a na* Hlebec ne apada med vaie orodje, njegova glava nI kaka železna krogla. Tako je dejal stražnik in odvedel artista s seboj. Ubogi Franciscus! Pričel &e je njec; > križe v pot in ni se tako hitro končal kot ii jo mož mislil. Zglasil se je namreč neki po- •tUničar in dejal, da je tedaj, 13. aprila, nr-list uganjal svoje burko v njegovem lokalu in sicer tako spretno, da mu je odnesel p]«-tenko malinovca in pol kilograma ogrsko Mh lame. Ker je pa oštir povedal, da je bil artist tako pijan, da najbrž sam nI vedel. kaj je odneael b seboj, bo Franciacus sedel za vsa evoja junaštva eamo 2 cmt, ? STANLEY ? POBESNELI ? ELEMENTI ? je bil očividno italijanski izraz /a le-gion d'honneur. častno legijo. Mar so ti tolovaji računali z visokim odlikovanjem? Menda res. Vsaj govorili so tako. — Tu T auraix. A drugi ie odgovoril: — Tu neanehe! Kar je pomenilo: dobiš io! In ti tudi! Častna lejrjja tem lopovom! Bolj verjetno in naravno bi bilo, da dobe okrog vratu precei daljši trak kot ic oni Častne legije. Rad bi jim bil povedal anekdoto, ki sem io znal izgovoriti v njihovem jeziku — tisto, ki nravi, da tutti Corsicani sono banditi. Toda spomin na številko njihovih čevliev jn naravni odpor proti vmešavanju, v tuje pogovore sta me zadržala. Kmalu je dal sikajoči glas znamenje za odhod. Težke pesti so nas dvignile in odvedle tja. kamor nismo hoteli iti. Hodili smo dolgo. Naenkrat sem iz raznih okolnosti spoznal, da se bližamo obHudenim krajem. Stvar me ie začela zanimati. Kam so nas vodili? Pormili so me skozi vrata in dalje do hodniku. In kmalu so se odprla in zanrla za menoj še ena vrata. Tišina ie zavladala okrog mene in spoznal sem, da so me pustili samega. Pisane zgodbe iz naših krajev Peti sin božji in tvorec države. — Plot in drva kateheta Cele-stina. — Predstojnik samostana in menlhova zapuščina. — Dve usodni besedi. Beograjska policija je te dni imela opravka z mladim človekom, o katc* rem si še sedaj ni na jasnem ali jc no* rec ali pustolovec. Nedavnega dne ga ie na pokopališču našel detektiv ter ga kot sumljivca pripeljal pred policij* skega komisarja, kjer je zasliševanje teklo v naslednjem komičnem dialogu: —* Kaj si po poklicu ?, je vprašal p i* sar. —» Peti sin božji in avtor države. — Ti si nekak norec, zaprli te bo= mo. ako sc dokaže, da nisi, kar pripo* vedujeŠ! — E, ako pa se dokaže, da sem, kar sem, tedaj si čuvajte glave! Ko ga je nato pisar vprašal, zakaj nima legitimacije sinu božjega, sc je Srbin Aja, kakor se poljubno naziva sam, odrezal: — Zgoraj v nebesih so bili leni, pa mi jc niso napisali. Nadalje je Srbin Aja pripovedoval, kako je osem mesecev bival v nepos sredni bližini Boga, odnosno Pravice tam nekje na Francoskem, kjer obsto* jata dve bolnici in od koder sc uprav? lja svet. Ta kraj sc zove — carska src? dina. Srbin Aja je po svojem zatrdilu že 11 let v zvezi z Bogom. Namreč z glavnim Bogom, ker pozna tudi po* stranske, s katerimi se sporazumeva s pomočjo duhovne leve svete roke. Predvčerajšnjim je policija izpusti* Ia petega sinu božjega, ker ima zme* šana kolesca v glavi, drugače pa nič zlega na vesti. In komaj se je Srbin Aja znašel v svobodi ter prebral no* vinska poročila, je dostavil uredni* štvom popravek na osnovi tiskovnega zakona in za zaključek navedel: — Pričakujem dolžno spoštovanje, verovanje in uvaževanje ter ostajam vaš dobro želeči gospodar Aja Strahi* njič, človek z zapada, človek s krajšo levo roko in belim konjem, avtor Ju* goslavijc, prvi in drugi božji učenik, tretji in četrti svetnik, peti sin božji.. Ta najmlajši sin božji namerava sc? daj prirediti tudi predavanja o raznih božjih zadevah, ki so znane samo nje* mu. Prepričan jc, da bo imel velik uspeh, ker bo razodel nečuvene stvari, znane samo njemu potom prirodne zračne telefonije. Videti je, da bo beo* gradska policija imela z zmešanim bož* jim sinom še precej opravka, ako ga ne spravi v blaznico, kamor spada. ★ Trgovec s pohištvom v eni najpro* metnejših sarajevskih ulic je pred le* tom zamenjal staro ograjo z novo. Te dni pa je opazil, da je plot že precej redek, ker je nekdo kradel deske, a istotako mu jc zmanjkalo okrog deset srednje velikih dreves na vrtu. Nekdo jih jc moral preko zime posekati in pokuriti. Na svoje veliko začudenje je trgovec po raznih poizvedovanjih do« znal, da mu je škodo napravil eden njegovih prvih sosedov, o katerem se tega ni mogel nadejati. Prijavil jc stvar policiji, ki je povabila kateheta Celestina na pogovor. Katehet je skesano priznal del tat* vin, ki so mu vpisane v greh. Tekom zime je od dne do dne jemal deske iz plota in jih nekaj pokuril, nekaj pa porabil za to, da je tudi pred svojimi okni napravil nekak plot, češ: «Da mi ne bo vsak zijal v hišo!» Končno je prt* znal, da je tudi drevesa posekal, ker so bila itak trhla, in razen tega, je dejal: «On je trgovec, jaz pa siromak.» Policija sc nikakor ni mogla stri* njati s takimi nazori veroučitelja o tuji imovini ter je trgovčevo prijavo skupno s protokolom zaslišanja dosta* vila državnemu pravdniku. * Ravno pred letom je v samostanu Blažene Matere Božje umrl menih Bo* ris Jovanovič. Bil je na glasu, da pre* more precej zlatnine. A ko je odposla* nec duhovne oblasti iz Skoplja pregle* dal vso obliko in kovčke pokojnika, ni našel niti pare. Duhovna oblast je ta« koj začela sumiti, da jc bil mrtvi menih oropan. In sum ni padel na nikogar drugega kakor na častitega predstajnika samostana, očeta Nikanorja Dobriča. Začela se je preiskava. Po nekem stev. 103 •SLOVENSKI NAROD« dne 7. maja 1927. Stran 3. Dnevne vesti. K LJubljani, dne 6. maja 1927. — Iemnovanje v državni službi. Za inšpektorja pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru je imenovan Mato Gregorovič. Za referenta pri istem uradu ie imenovan Janko Osojnik, tajnik istega urada. — Pri okrožnem agrarnem uradu v Ljubljani je imenovan za referenta Matko Vrčič, tajnik istega urada, in za višjega revizorja Simon Rižnar, tajnik istotam. — Podjeten železniški tat v pasu. Policija v Sufooiici je prijela Mihajla Saraja, odpuščenega železničarja, ki je že !. 1920. pobegnil na Madžarsko, a se večkrat vrača! do SubotJce in Izvrševal tatvine. Skupno je izvršil okrog 40 vlomov v železniške vagone ter vedno odnesel precej plena* a razam tega se je s svojo tatinsko spretnostjo udejstvoval tudi na deželi. — Povratek finančnega ministra« Finančni minister dr. Bogdan Markovič se je s svojega potovanja na Rakek m na Sušak povrnil v Beograd. Konferenca rudarskih strokovnjakov. Dne 9. t. m. se vrši v ministrstvu za šume in rudnake konferenca rudarskih strokovnjakov, ki bo razpravljala o komercijaliza-ciji državnih rudnikov. — Dolg prometnega ministrstva. Prometno ministrstvo dolguje direkciji državnih rudnikov za premog 130 milijonov. Ker ta svota še ni plačama, bo direkcija državnih rudnikov po ministrstvu za Šume in rudnike zahtevala od prometnega ministrstva, da čjmpreje pdača ta dolg. _ Učni načrti za gimnazije In realke. V prosvetnem ministrstvu v Beogradu izdeluje posebna komisija učni načrt za realne cimnazije. Istočasno izdeluje posebna profesorska komisija v Zagrebu načrt za klasične gimnazije, a v Ljubljani za realko. V ljubljanski komisiji so med drugimi realc-ni ravnatelj Mazi, bivši šef prosvetnega oddelka VadoiiaJ in bivši šolski nadzornik dr. Wester. Zagrebška in ljubljanska komisija sta že dokončali svoje načrte. Načrti se pošljejo v medsebojno revizijo po-sr.mnpm komisijam, nakar se bo vršila v prosvetnem ministrstvu ponovna skupna konferenca. — Krivično postopanje z železniškimi Invalidi. t>ruštvo železniških vpokojencev nas naproša za objavo naslednjih vrstic: Železniška služba je naporna in zvezana z veliko odgovornostjo. Vsak železničar stoja z eno nogo v zaporu, z drugo pa v grobu. Pri sprejetju v službo jc vsak čil in zdrav, marsikateri pa se v službi smrtno ponesreči aH pa onesposobi za nadaljno službo. Tem invalidom je bila zakonito priznana nezgodna renta za njihovo odškodovanje in preživljanje. Nesrečneži danes nimajo niti za skromno življenje, a razen tega se borni prejemki od časa do časa od-trgujejo takim, ki jim jc bila priznana stalna renta. Po razpustu splošne železničar-ske zavarovalnice so vse nasledstvene države po ključu prevzele njen fond. Tako tudi Jugoslavija. Železniški invalidi so bili prideljeni Osrednjemu uradu v Zagrebu, ki je doslej nakazoval skromne prejemke. Zdaj naenkrat jim Središnji urad poroča, da jim je s I. majem ustavljeno nadaljno izplačevanje, A prejemki, ki so jih dobivali ti siromaki, so bili že itak 'malenkostni. Kdor je svoj čas imel rento 100 zlatih kron, mu je zadoščalo za preživljanje, sedaj pa je prejemal 25 Din mesečno... Tako postopanje z železniškimi invalidi bije v obraz vsakemu socijalnemu čutu. Društvo železniških vpokojencev se je v tej zadevi že mnogo prizadevalo za popravljenje krivic, a doslej brez uspeha. Tudi zdaj je nastopilo pri vseh merodajnih mestih. Nadeja se, da bo vendar g. prometni minister proučil zadevo v smislu § 91 naredbe o zavarovanju prometnega osobja z dne 30. maja 1922 in pomagal, ker siromaki živi ne morejo v grob. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani z ozirom na sedanjo stavbeno sezijo opozarja vse naročitelje zzradb, da so v smislu § 40. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 (gl Uradni list št. 169 iz 1. 1922) solidarni plačniki za vse one zavarovalne prispevke, ki jih urad predpiše njihovemu stavbeniku Ba delavce, zaposlene pri dotični zgradbi. Vsied tega jc v lastnem interesu nar oči te-•jev zgradb, osobito avtonomnih korpora-£ij. gradbenih zadrug itd., da pri končnem obračunu brezpogojno zahtevajo od stavbenika potrdilo Okrožnega urada, da ima vse predpisane prispevke plačane. Za slučaj neizterljivosti prispevkov od stavbenika, je namreč urad dolžan iste izterjati v smislu gori navedenega zakonitega določila od naročitelja zgradbe. — Odbora društev Kuratorija slepcev in Podporno društvo slepih v Ljubljani v zvezi s posebnin agiiacijskim odborom zastopnic in zastopnikov raznih organizacij in dro-Sfcev priredita v Ljubljani pod pokroviteljstvom častmega damskega komiteja »Dneve slepih« v Sloveniji za zgradbo Doma slepih. V bodočem zavodu naj dobe zavetišče slepci iz vse Slovenije v vseh dobah svojega'življenja. V ta namen se bo vršila v Ljubljani 7. in s. maja javna zbirka. Prodajali se bodo bloki po Din 1.— in odkup-ninski znaki po Din 5__ter Din 10.— Zato se obračamo do vseh plemenitih src z vročo prošnjo: Vsak, ki vidi, žrtvuj ob teh dneh svoj oboi za slepce! — V nedeljo 8. maja se vrši v Borovnici slavnostno odkritje spomenika v svetovni vojni padlim občanom. Pričetek slavnosti ob 10. uri zjutraj. Spomenik je izdelan iz ihanskega marmorja v narodnem motivu po načrtu gosp. prof. Grcbenca. Gostje dobro došli! — Odbor. — Če se star panj vname. V selu Savi-na pri Mostarju v Hercegovini se je te dui obesil 751etni Ibro Faslić radi nesrečne ljubezni. Ibro je bil štirikrat oženjen, a nedavno je zasnubil lepo in mlado 181etno Ai-šo, katero so mu roditelji prodali. Dekle, ki se je pa starcu nerado vdalo, jo je pred dnevi popihalo in se vrnilo domov. Ibro je odšel z njo, in, jo rotil, da se vrne k njemu. Mladenka pa se ni dala pregovoriti, nakar je Ibro odlel domov, napisal poslovilno pismo in se obesil. ^— Misterijoien samomor v Zagrebu. Snoči okoli 19. se je s petega nadstropja hiše štev. 29. v Boškovičevi ulici v Zagrebu pognala na dvorišče neka ženska. Neznanka je vsa razbita obležala na tlaku. Bila je takoj mrtva. Kdo je neznana tujka in kaj jo je nagnalo v smrt, še ni dognano. Samomorilka je stara okoli 25 let; bila je oblečena v Črno ter ima dolge lase. Pri njej so našli samo nekak potni list, v katerem sta bili označeni mesti Zagreb in Sušak, a imena ni bilo nobenega. — Tragedija ruskega emigranta. Malo mestece Derventa je pretekli petek doživelo tragično senzacijo. Našli so ustreljenega mladega Rusa Nikolo Cerdišova, ki je bil kapelnik godbe v tamkajšnjem hotelu Hill. Kljub temu, da se Nikoli ni godilo slabo, je bil vedno otožen in zamišljen. V njegovem srcu je vladala Žalost za domačimi kraji, za roditelji in širnimi stepami. V petek si je pognal štiri krogle v prsi. Našli so ga v agoniji in ga prepeljali v bolnico. Zdravniki nimajo upanja, da bi okreval. — Ukradena hranilna knjižica na S0.000 Din. Zagrebški policiji je prijavi] Viljem Balič, da mu je bila na nepojasnjen način ukradena hranilna knjižica, s katero jc imel pri Jugoslovanski banki naloženih 80.000 Din. Smatra, da mu je knjižico izmaknil iz zunanjega žepa neki tat pred pričetkom predstave v kinu Oli-mpu. — Vlomilsko tolpo ciganov so orožniki polovili te dni v Cereviču onkraj Osijeka. Tolpa se je zadnje mesece kretala po Bački in Slavoniji ter spretno organizirano izvršila celo vrsto večjih in manjših vlomov. Pri ciganih so orožniki našli za 25.000 Din raznih dragocenosti. — Smrtonosen padec s hrasta. V Do-Ijanu pri Našicah se je 43-letni kmet Mato Zarič podal v gozd sekat drva. Splezal je na hrast. V višini 10 m pa ga je napadla božjast in nesrečnež je z glavo navzdol te-Icbnil na tla. Težko poškodovanega so hoteli odpeljati v osješko bolnico, a je pri prenosu z voza v vlak izdihnil. — Smrt na železniškem mostu. Na prosi blizu Arangjelovca se je zgodila težka nesreča. Spremljevalec vagona Antič se je povzpel visoko na naloženi vagon. Ker jc vlak vozil s precejšnjo brzino, se AntiČ ni mogel pravočasno ukloniti in je z glavo treščil v obok mosta, preko katerega je dirjal vlak. Mrtev je padel Antič z vagona ob progo. Zapušča sina in dve hčerki. — Zdravnik umrl med cepljenjem. V Mitrovici je zdravnik dr. Nenadovič te dni cepil otroke proti kozam. Sredi cepljenja je nenadoma pobledel in se nezavesten zgrudil na tla. Prisotnih se je polotila panika, ker so domnevali, da se je zastrupil pri cepljenju. Sele zdravniki, ki so prihiteli na pomoč, so ugotovili, da ie podlegel srčni kapi. — Pri bolečinah želodca, črevesa in presnavljanja privede raba prirodne gren-čice »Franc-Josef« prebavilne organe nazaj do rednega poslovanja in tako olajša, da živjlne snovi prehajajo v kri. Zdravniški strokovni izvidi poudarjajo, da se voda »Franz-Josef« pri ljudeh, ki imajo premalo premikanja, izkazuje za posebno koristno. Opozarjamo! Radi opustitve trgovine prodaja vso blago, po izredno globoko znižanih cenah, Manufakturna trgovina pri Zmajskem mostu, nasproti Jugoslovanske tiskarne. Veliko ostankov volnenega blaga za ženske in sukna ter kamgarna za moške obleke po skoraj polovični ceni. Iz Ljubljane —Ij Znanstveno predavanje. V soboto 7. maja 1927 ob* 18. bo v veliki univerzitetni dvorani predaval o znamenitih starinah v naši dTžavi profesor pariške Sorbone g. G. M i 11 e t. Vstop prost. —lj Vidovlćev klub v Ljubljani sporoča Članstvu, da se vrši klubov občni zbor v petek dne 6. t. m. ob 9. uri zvečer v šoli na Ledini. Občni zbor se vrši takoj po pouku, Člani, ki ne obiskujejo tečaja, naj pridejo ob določeni uri na zborovanje. — Tajnik. — Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani (moški zbor) se vdeleži pogreba častnega člana Glasbene Matice župnika Jakoba Aljaža na Dovjem v soboto, islamiti: v Libanonu Feničani: v Iraku pa mešanica Perzijcev, Kurdov, Turkov, a Arabci so.v manjšini. To je vse, kar je Še ostalo od arabskega plemena. Trgovina s sužnji je za črnce velika krivica. Tisočero se ta krivica maščuje na krivcih. Sužnji uničujejo svoje gospodarje z dvojnim prokletstvom: z laskanjem in moralno pokvarjenostjo. Sužnji postajajo go*p>>-darji svojih gospodarjev. Laskanje, prilizovanje do skrajnosti po-kvarja arabske kneze. Uničuje v njih vsak Čut za moški ponos. V Asirju pol j ubijajo matere malim princem, čisto nudim lastnim sinovom, roke. One, njihove matere so seveda ubožne sužnje, a njihovi sinovi so po svojih očetih potomci Mohameda. Z materami vrel pe moškim potomcem laska vsa družina tli ves dvor. Princ je vedno bistroumen, dober, velik in pogumen, najboljši na svetu. Tu opevanje is hvalisanje se imenuje vljudno«(. Kadar pa princu zaprede slaba, tedaj laska sam, kakor se je tega naučil pri svojih sui-njih. Poleg priliznjenosti je moralna pokvarjenost od strani sužnjev propast za arabske kneze, za ministre in vojskovodje. Moška perverznost je v Arabiji Že izza časa sv. pisma bolj ljudski sport kakor greh. Od Alepa do bregov Indijskega oceana uničuje arabsko mladino. V vsej Arabiji in v vsem orijen'u je ta stvar udomačena. V zapadni Arabiji pa \x> črnih sužnjih postaja prava ljudska nesreča. Sužnji drže svoje gospodarje v mreži, oni vladajo najprej v domaČi hiši, dalje, na dvoru in v deželi. Sužnji uničujejo deželo in narod politično, sužnje pa plemensko. Zdravniki se lahko smehljajo, meneč, da mora tako biti, ker samo ie zamorke rodijo otroke. Dežela je spolno okužena do kraja i u zakoni med Arabci ostajajo najkasneje v tretji generaciji brez potomstva. Meša se he-reditarna in gaeža siiilida. Beli Arabci zatorej nimajo več zdravih otrok in si morajo kupiti črne. Kupiti? Suženjstvo je vendar mednarodno zabranjeno! Evropske vojne ladje vendir patruljirajo v Rdečem morju in zatirajo trgovino s sužnji. In v Džldi sede evropski konzuli. Da. Seveda. Navzlic temu je še pod kraljem Uuseinom obstojal v istem mestu javni sejem s sužnji. Ako se kak suženj zateče v konzulat, ga repatriirajo na državne stroške, če ima konzul kaj denarja. VzJic vsemu pa si lahko vsak boljši arabski gen ti ©man pod roko kupi sužnja kadar hoče in kjer hoče. In Ibn Saud je posebno ponosen, da bo polagoma imel cel bataljon sužnjev. Zanesljivi so in bolj zvesti kakor Arabci, gospodar ravna z njimi razmeroma dobro. Suženjstvo samo ni grozotno, ker sužnji muslimanskih bogatašev žive razmeroma bolje kakor revni svobodnjaki. Strašen pa je lov na sužnje, trgovina z njimi in socijalne posledice za gospodarje. In trgovina s sužnji obstoja še vedno. Sam sem videl v pristanišču v Geizanu jari renico, ki je čakala na odhod. Na njej je bilo kakih 20 ali 30 sužnjev in suiinj, a '2 km od pristanišča je bila zasidrana angleška vojna ladja, ena izmed tistih, ki zatira trgovino s sužnji. Lahko bi bil stvar podrobneje proučil, a sem raje upošteval zatrdilo nekega konzula, ki mi je pred tremi meseci iir javil: — Sužnjev ni več. Morda tu ali tam kak ducat. Več gotovo ne . . . Konjske dirke v Ljubljani Določila za militarv (terensko jahanje), ki se vrši ob priliki I. vozne in galopne dirke Kola jahačev in vozačev v Ljubljani dne i7. julija t. 1. Častne nagrade za jahače treh najbolje kvalificiranih konj. Upisnina 25 Din. Kon* kurenca je odprta za vse konje v privatni posesti ne glede na pasmo in starost. ObIc» ka za gg. častnike službena, za gg. v civilu dres ali pa temna suknja, trd klobuk in črni škornji. Sedlo po volji. MILIT AR Y obstoji iz dveh delov: 1. terensko jahanje 16. julija popoldne na 14 km dolgi progi od Sv. Križa preko Tomačeva vzdolž Save do Zadobrove in nazaj na vojaško vežbališče. Proga vodi-čez pet zaprek ne čez 1 m visokih in 3 m širokih. Proga se bo pokazala konkurentom 8. julija popoldne. Maksimalni čas za celo progo s steeplechase vred je 60 minut. — Zadnja dva kilometra na vežbališču Stee* plechas na 2000 m čez 4 zapreke, ki niso čez 80 cm visoke; maksimalni čas 6 minut. Prekoračenje maksimalnega časa izključuje od oadalnje konkurence. Krajši čas se šte* je v dobro pri končni kvalifikaciji. Vsa proga se mora prejahati tako, da se jezdec brezpogojno zglasi pri kontrol« nih postajah; čez zapreke morata priti konj in jahač med zastavicami, četudi ni omeji* tev glede načina, kako naj se obvladajo zapreke, vendar sc pri kolčni kvalifikaciji vpošteva športno boljši način obvladanja zaprek. Tuja pomoč pri zaprekah, pri pad« cu, presedlanju itd. izključuje od nadaJjne konkurence. Jahači se odpuščajo na startu v časovni razliki od 5 minut. Konec progo — steeplechase — je na vežbališču pri tri* buni za sodnike. 2. Šolsko jahanje (preizkušnja dresure) se vrši v nedeljo 17. julija, in sicer dopol* dne ob 8. uri samo pred sodniki, popoldne ob Vn 5. uri pred občinstvom. PravoKotnik, na katerem se jaha, je 25 m širok in 50 m dolg. Pri preizkušnji dresure se zahteva: v koraku pravilen hod, stranski hodi (pri« manje prednjim trupom unutra i primanje sapi unutra) mali krog, stoj! korakom na* zaj; v kasu (trabu) kratki kas na velikem in malem krogu, na dolgi steni in diago« nali pojačani kas; prehod iz stoje v noja* čani kas in obratno; stoj iz kasa in kora» kom nazaj; obratno menjanje na desno in levo; v galopu: iz koraka in kasa prehod v kratki galop in obratno. Stoj. Mali in ve* I^ki krog. Iz galopa stoj, korakom nazaj in zopet v galopu naprej. Potem pride na vrsto skakanje čez dve zapreki, in sicer: lesena vrata in zid višine 1 m. Jaha se v skupinah po 2—4 jahača. Vsaka skupina jaha 15 minut s skakanjem vred. Jaha se na komando. Boljše i/vc/bi* nim konjem, ki pri preizkušnji poka/ejo več kakor se zahteva, se kvalifikacija zboljša. Ocenjevanje skakanja pri militarv je sledeče: dober skok 0 napak, enkratni ne* uspeli poskus skakanja 4 točke menje. dvakratni neuspeli poskus skakanja 8 manje; trikratni neuspeli poskus 30 točk; ako konj s sprednjimi nogami udari ob zapreko 5 točk; ako konj z zadnjimi nogami zadene ob zapreko, 4 točke; padec jahača ali ko« nja, 20 točk. SSHBOOSBBSSBBS „KLJ IJ C najbol|sc.najirpetncjie zato najcenejše 8447 56 » To in ono Babica s 4624 novorojenčki Vse prebivalstvo mesta Gy6ra proslavlja te dni slavno žensko, ki ni ni-kaka filmska zvezda, marveč preprosta vdova, ki je tekom 50 let dala človeštvu nič manj kakor 4624 novih Članov. V čast te ženske so pri svečanosti sodelovale vse civilne in verske oblasti. A sodelovalo je seveda tudi veliko število očetov, mater in otrok, katerim je babica Gold pripravila pot v življenje. Matrona Gold je bila v svečani kočiji samega presvetlega škofa prepeljana izpred mestne hišice v mesto, kjer so jo tisoči in tisoči pozdravljali z burnimi ovacijami. Pred magistratom so se nato vršili slavnostni nagovori. Prvi se je oglasil župan, ki ima svoje življenje istotako zahvaliti jubilarki. In oglasili so se še drugi odlični gospodje, ki jim je babica lastnoročno pripomogla k temu, da so ugledali luč sveta. Jubilarki je bila poklonjena nagrada v znesku 2.000 pengdjev. Po tej slavnosti in zakuski so babico zopet posadili v škofovsko kočijo in jo peljali nazaj v domačo hišico. A tu jo je že zopet čakal neki mož, ki ji je nervozno sporočil, da želi njeno pomoč. Tako je jubilarka zopet pohitela k porodu in na dan svojega jubileja spravila na svet 4625. dete, da je tako bil dosežen numerus clausus. Briand kot stavec in kolporter Francoski ministrski prezident Briand je te dni slavil 25-letnico svojega političnega delovanja. Pri tej priliki pripoveduje »Cri de Pariš« maloznane iti vseskozi zanimive podrobnosti iz ix>-četkov Briandove novinarske karijere. Briand je bil odvetniški koncipijent v malem mestecu Lazare. Nekega dne je sklenil, da začne izdajati dnevnik. To naj bi bil napreden list, ki bi pobijal reakcionarne struje malomeščanstva. Briandu je uspelo pridobiti kapital 2.500 frankov, razdeljen na delnice od 5 do 20 frankov. Svoj novi list je krstil z zvenečim imenom »Demokracija zapada«. Uredništvo je bilo posebne vrste. Glavni urednik Briand ni pisal samo vseh člankov, dnevnih vesti in feljtonov, marveč je tudi skrbel za propagando in širjenje svojega lista. V svrho štedenja pri stroških je sklenil, da začne tudi sam staviti list. Izprva je list izhaial samo tedensko. Briandova želja pa je bila, da ustvari periodičen dnevnik. Da še bolj zmanjša stroške, je list raznašal sam od hiše do hiše. Nekega dne je mladi urednik Briand doznal iz oglasa v pariških listih, da neko bankrotno časopisno podjetje prodaja inventar. Briand, ki je potreboval za svoje podjetje boljše stroje, se je podal v Pariz ter za 900 frankov kupil kompletno opremo. Zdaj pa je nastalo vprašanje, kako naj stroje in inventar spravi domov. Njegov kapital je bil namreč že popolnoma izčrpan. Dal je torej stroje demontirati ter je vsak posamezni del poslal kot navadno pošiljko v Lazare, kjer je končno s pomočjo nekega mehanika stroje zopet sam sestavil. Na ta način je energični in domiselni urednik Briand pridobil prav dobro opremljeno tiskarno. Njegov list se je res začel hitro razvijati in ima še danes prav čvrsto življenje. Morilec toži vdovo umorjenega Dunajsko trgovsko sodišče obravnava zanimiv slučaj. V avgustu 1925. je češki državljan Viljem Redi v prepiru ustrelil trgovca Ernesta Backeja. Backeja so našli mrtvega, ko je storilec že odnesel pete. Po daljšem času so ga prijele češke oblasti in okrožno sodišče v Hebu ga je po dolgotrajni preiskavi pogojno obsodilo radi prekoračenja si-lobrana. Tragična afera je namreč nastala s tem, da je Redi dokazoval Backeju, da je prikrajšan pri trgovskem poslu. Zdaj je Redi vložil tožbo proti vdovi onega, ki ga je sam ustrelil, ker je bila solastnica trgovine. Redi zahteva po-vratek 27.000 šilingov, ki jih je Backeju izplačal. Radi te vsote je Redi tožil Backeja že pred tragično zaključenim prepirom. Zadeva je bila naslednja: Potom nekega posredovalnega urada je bila Redlu ponuđena neka parfumerij-ska trgovina, katere lastnika sta bila zakonska Backe. Kupnina je znašala 380 milijonov avstrijskih kron, pri čemur je zaloga trgovine predstavljala vrednost 250 milijonov kron. Končna ugotovitev pa je dokazala, da je trgovina bila vredna samo 40 milijonov in tekom razburjenega prepiranja med kupcem Redlom in prodajalcem Backejem je prišlo do opisanega tragičnega re-kontra. Razprava pred trgovskim sodiščem je te dni po izpovedbi prič dokazala, da se je Backe zavedal, da njegova trgovina ni vredna toliko, kakor je zanjo zahteval. Razprava se bo vlekla še dolgo, ker je trgovsko sodišče sklenilo, da prouči dejansko vrednost inventarja in zaloge v času izročitve, ter da obenem da vdovi priliko, da tudi ona precizira svoje zahtevke. Bogato dekle in njen črni ljubimec Nedavno je na postaji Adamkati med Bukarešto in Černovicami izstopil iz I. razreda zanimiv parček: eleganten črnec z mlado Rumunko. Parček se je napotil v najfinejši hotel. Po obedu je zamorec odprl z dolarji natlačeno list* nico, da plača. Natakarju se je črni Afričan videl močno sumljiv. Poklical je stražnika in nenavaden parček je moral na policij* skj urad. Tu je črnec izjavil, da je sli* kar in potuje po večjih evropskih dr* žavah. Iz Čcrnovic pa jc policija takoj doznala, da se je črni Afričan tam iz* dajal za globetrotterja in da je dobil od bogatih družin različne podpore. Končno jc zapeljal hčerko bogatega trgovca. Neko noč, ko so starši lepe zamorčeve ljubice trdno spali, jim je punca vdrla v blagajno in odnesla več tisoč dolarjev ter nato zbežala s črnim ljubimcem. Mladenko je policija vrnila staršem, črnca pa so zaprli. 200 letnica smrti fizika Newtona Moda je menda taka, da dandanašnji slavimo pogosto obletnice smrti velikih mož in le redko njih rojstva, ko še žive. Pred 100 leti je umrl Beethoven in takrat se je mnogo pisalo o slavnem komponistu. Pred 200 leti je pa zatisnil oči eden največjih genijev vseh časov — Izak Newton. V znanosti, v odkrivanju vesoljnih skrivnosti do danes menda še nikdo Ne\vtona ni prekosil. Newton je bil prvi, ki je dognal, da je navadna, bela svetloba sestavljena iz violičaste, indigo, plave, zelene, rmene, oranžne in rdeče svetlobe. Zgradil je sam prvi teleskop, odkril je večne zakone zemeljske privlačnosti; zakon gravitacije, ki vzdržuje in urejuje gibanje vesoljnih teles, in ki vsebuje že vse one zakone, ki jih je odkril nepozabni Keppler. Razjasnil je več astronomskih pojavov, kakorekvi-nokcije, plimo in oseko itd. Dočim je Descartes podjarmil v algebri vse končno, je Newton ,skupno z Leib-nitzem, zasužnjil v diferencialnem in integralnem računu vse neskončno. Sam se je izrazil, da se zanima za matematiko le v toliko, v koliko ima zveze s porodnimi vedami. Dosledno opiranje na prirodo, poizkuse in dejstvo je sploh značilno za vse angleške genije. Kakor veliki francoski učenjaki, tako tudi Ne\vton ni nikoli iskal resnice brez eksperimenta. Bil je skromen, kakor vsi geniji. Nekoč je dejal: — Otrok sem, ki zbira kamenčke ob obali neskončnega oceana resnice, ki se razprostira pred menoj nepoznan in neskončen. Pol stoletja je bilo treba, da so njegova odkritja tudi na kontinentu pripo-znali. Bil je človek in zato podvržen zmoti. Poleg večnih odkritih resnic je zgradil nepravilno hipotezo o svetlobi, katero je nato Huyghens s pravilno ovrgel. Newton je bil funkcijonar v angleškem finančnem ministrstvu. Ob priliki njegovega imenovanja je Voltaire pisal, da bi človek mislil, da vsi soglasno podele tako zaslužnemu možu kako mesto. Kaj še! Če bi ne imel nečakinje, ki je bila lepa in torej všeč zakladniku Halifaxu, bi gotovo službe ne dobil, kajti infinitezimalni račun in zakoni o težnosti bi mu dosti ne koristili. Tragična predigra avtomo- bilske dirke V sredo se je pričel na zbraslavski cesti trening za nedeljsko avtomobilsko dirko na progi Zbraslav-Jilovište na Češkem. Kakor vedno prvi dan treninga je bila udeležba razmeroma slaba in zato so imeli avtomobilisti na cesti dovolj prostora. Tem bolj je treba obžalovati, da je končala predigra avtomobilske dirke tragično in da so se trije avtomobilisti ponesrečili. Na zbraslavski cesti je nevaren ovinek, ki se ga boje vsi avtomobilisti. Ta ovinek je zopet zahteval žrtev. Nesreča je vzbudila med avtomobilisti splošno sočutje. Ker je bilo očividcev malo, so krožile o nesreči najrazličnejše vesti. Nekateri so pripovedovali, da je znani motociklist Turk težko ranjen. Ta vest pa ni resnična. Motocikel je na ovinku spodrsnil in Turka je vrglo v stran. K sreči jc zadobil samo lahke poškodbe, vendar se pa dirke ne bo mogel udeležiti. Slična nesreča je doletela drugega motociklista Frankla. ki tudi ni težko ranjen. Pač pa je težko ranjen znani prostejovski tovarnar in športnik dr. Havranek, ki je priglasil za dirko dva avtomobila tipa Tatra in Bugatti. Dirkalni avto Bugatti je kupil lani. S tem avtomobilom je ravnatelj Junek prvič zmagal. Zato ga je dr. Havranek kot navdušen avtomobilist kupil. Dasi je iz- boren vozač, mu je vendar postal zmagoviti avto usoden. Temno treninga je bil zelo oster in tudi dr. Havranek sc hi hotel izkazati. Vozil je z ogromno zino po zbraslavski cesti. Na nevarne<: ovinku se je avtomobil prevrnil in p. Prepeljali so ju v bolnico, kjer to zdravniki po prvem ogledu ugotovili, da bosta težko okrevala. Linčanje črncev v Ameriki Mržnja do črncev je v Ameriki silno razvita in gorje črncu, ki si jr drznil streči belokožcu po življenju ali da se je v svojem prirojenem divjem nagonu spozabil nad belo žensko. Nesrečnež je izgubljen, razjarjeno Ijud stvo ga linča. Kljub temu, da se oblasti v Amc riki silno trudijo, da zatro ta nekultur ni običaj, do danes še ni uspelo linč i nje zatreti ali vsaj omiliti. O tem pi ča tudi nov slučaj, ki se ie te dni pri meril v mestu Little Ročk". Neki črnec, ki jc skušal zlorabiti neko belo ženo in njeno hčerko, je bil od razjarjene množice bičan in kamenjan do smrti. Ljudska jeza pa se tudi s tem še ni polegla. Truplo nesrcCneg i črnca so vlekli po vseh ulicah in C1 končno sežgali. Policija je ostala pn polnoma pasivna. Namen linčanja ustrahovati črnec, je bil za enkrat 70 pet dosežen. Pobesnela množica jc celo še skv šala vdreti v zapore sodišča, hoteč lii čati nekega mladega črnca, ki jc zlo rabil in umoril neko mladenko. Mo. policijska straža je množico s težavo zavrnila in razpršila. X Največja morska globina. T« Hm Tihem oceanu nemška križarka EmH«*n merila do9edaj največj«. morsko jjlobin 10.430 metrov. Poslej je bila znana globina 97S8 metrov. X Bojkot podjetja Hardtuiuth. Slovila tvornica Ilanltmutk v Budjejevicah ua ftt škem, ld izdeluje svinčnike in slične potreb r-t-ine. je zašla v neprijeten položaj. Drž., ne oblasti in razna udruženja podjetj« ? dalje časa iz nacijonalnih vzrokov bojk iajo. Tvrdka je nedavno izročila trgovinsko nm ministrstvu spomenico, v kateri oaglala, da podjetje zaposluje češke delavce in <11 jač ne zasluži bojkota od strani državni 11 uradov in raznih čeških udruženj. Jed\ 1 izšla ta izjava, že so nemški listi potvalJ nemško prebivalstvo na bojkot proti tvornici Ilardtmuth. Zanimivo je ]>a, da na drugi strani tudi Čehi bojkotirajo podjetno. Tako je zdaj podjetje med Seilo in Karih