H, VI. 1989
Številka 20
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, 12. junija 1969	Cena 2 dinarja	Leto XXVI
vsebina :
144.	Izvolitev članov ter predsednika in podpredsednika komisije Skupščine SR Slovenije za volitve in imenovanja.
145.	Odlok o izvolitvi predsednika, podpredsednika, članov ter sekretarja skupne komisije vseh zborov Skupščine Socialistične republike Slovenije za spremembe in dopolnitve poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije.
14G. Odlok o razrešitvi in imenovanju nekaterih republiških sekretarjev.
147.	Odlok o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov stalnih odborov in mandatno-imunitetne komisije republiškega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije.
148.	Sklep o ustanovitvi in sestavi komisije za spremembe in dopolnitve poslovnika republiškega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije.
149.	Odlok o ustanovitvi stalnih odborov gospodarskega zbora.
150.	Odlok o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov stalnih odborov in mandatno-imunitetne komisije gospodarskega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije.
151.	Sklep o ustanovitvi in sestavi komisije za spremembe in dopolnitve poslovnika gospodarskega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije.
152.	Odlok o ustanovitvi stalnih odborov prosvetno-kulturneza zbora.
153.	Odlok o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov stalnih odborov in mandatno-imunitetne komisije prosvetno-kulturnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije.
154.	Sklep o ustanovitvi in sestavi komisije za spremembe in dopolnitve poslovnika prosvetno-kulturnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije.
155.	Odlok o ustanovitvi stalnih odborov sociaino-zdravstvene-ga zbora.
156.	Odlok o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov stalnih odborov in mandatno-imunitetne komisije social-no-zdravstvenega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije.
Ij7. Sklep o ustanovitvi in sestavi komisije za spremembe in dopolnitve poslovnika socialno-zdravstvenega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije.
158.	Pravilnik o dokumentaciji v osnovnih in srednjih šolah ter v domovih za učence teh šol,
159.	Pravilnik o ocenjevanju učencev v osnovnih in srednjih šolah.
160.	Pravilnik o načinu izvrševanja pravic in dolžnosti učencev osnovnih in srednjih šol ter o pohvalah, nagradah In drugih vzgojnih ukrepih
161.	Pravilnik o zdravstveiio-higienskih zahtevah, katerim morajo ustrezati poslopja in prostori osnovne šole.
162.	Pravilnik o organizaciji dopolnilnega pouka v osnovni šoli.
163.	Pravilnik o šolskem koledarju za srednje šole.
164.	Pravilnik o normativih glede števila učencev v oddelkih In skupinah srednjih šol.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
110. Odlok o občinskih upravnih organih skupščine občine Vrhnika.
Izvolitev članov ter predsednika in podpredsednika komisije Skupščine SR Slovenije za volitve in imenovanja
I
Na podlagi drugega odstavka 99. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije in 6. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika Skup- ' ščine Socialistične republike Slovenije (Uradni Ust SRS, št. 15-119/69) so bili na seji republiškega zbora, na seji gospodarskega zbora, na seji prosvetno-kulturnega zbora in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne
8.	maja 1969 za člane komisije Skupščine SR Slovenije za volitve in imenovanja, ki jih volijo posamezni zbori izmed svojih poslancev, izvoljeni:
poslanci republiškega zbora:
Marjan Orožen,
Ivan Renko,
Lojzka Stropnik,
Milan Vižintin;
poslanca gospodarskega zbora:
Janez B e r a v s in Karel Lutar;
IX
Na podlagi 6. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika Skupščine SR Slovenije so biU od republiške konference SZDL Slovenije za člane komisije za volitve in imenovanja delegirani:
Humbert Gačnik,
Vlado J a n ž i č in
Stane Markič.
III
Na podlagi drugega odstavka 99. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je komisija za volitve in imenovanja na svoji prvi seji dne 8. maja 1969 izvoUla:
za predsednika:
Marjana Orožna;
za podpredsednika:
Ivana Renka.
St. 0201-1/69
Ljubljana, dne 8. maja 1969.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
poslanca prosvetno-kulturnega zbora: dr. Boris Kuhar in Emil Rojc;
poslanca socialno-zdravstvenega zbora: Matija Malešič in dr. Albin P e č a v a r.
145.
Na podlagi 163. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije in v zvezi z odlokom o ustanovitvi skupne komisije vseh zborov Skupščine Socialistične republike Slovenije za spremembe in dopolnitve poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 9-69/69) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora, na seji gospodarskega zbora, na seji prosvetno-kulturnega zbora in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne 28. maja 1969 sprejela
ODLOK
o izvolitvi predsednika, podpredsednika, elanov ter sekretarja skupne komisije vseh zborov Skupščine Socialistične republike Slovenije za spremembe in dopolnitve poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije
V skupno komisijo vseh zborov Skupščine Socialistične republike Slovenije za spremembe in dopolnitve poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvolijo:
v
za predsednika:
dr. Jože Brilej, podpredsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije;
za podpredsednika:
Janko Cesnik, predsednik zakonodajno-pravne komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije;
za člane:
Teodor D o v e č a r , samostojni svetovalec v republiškem sekretariatu za pravosodje in občo upravo,
Boris F i 11 i, poslanec socialno-zdravstvenega zbora.
dr. Rupko Godec, profesor pravne fakultete,
Marjan Jenko, poslanec republiškega zbora,
Martin Košir, poslanec republiškega zbora;
Jernej Lenič, poslanec prosvetno-kultumega zbora,
Stane Pungerčar, poslanec gospodarskega zbora, /
Milan Razdevšek, poslanec socialno-zdravstvenega zbora,
Jože Suhadolnik, poslanec prosvetno-kultumega zbora,
Jožko Štrukelj, član izvršnega sveta,
Janez Vidmar, poslanec gospodarskega zbora,
Peter Zorko, tajnik Skupščine Socialistične republike Slovenije,
Mirko Žlender, poslanec republiškega zbora;
za sekretarja:
dr. Rastko Močnik, samostojni pravni svetovalec Skupščine Socialistične republike Slovenije.
Št. 0201-1/69
Ljubljana, dne 29. maja 1969.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
146.
Na podlagi sedemnajste alinee 135. člena, pete alinee 152. člena in 196. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter IX. in VIL amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije je republiški zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 28. maja 1969 sprejel
ODLOK
o razrešitvi in imenovanju nekaterih republiških sekretarjev
X, Razrešijo se:
Rudolf Hribernik, republiški sekretar za narodno obrambo.
Sveto Kobal, republiški sekretar za gospodarstvo in
Tomo Martelanc, republiški sekretar za prosveto in kulturo.
II.	Imenujejo se:
Slavko B o h a n e c , predsednik republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, za republiškega sekretarja za prosveto in kulturo,
Silvester Gorenc, namestnik republiškega se kretarja za notranje zadeve, za republiškega sekretarja za notranje zadeve,
Franc Kočevar, generalpodpolkovnik JLA, za republiškega sekretarja za narodno obrambo in
Andrej L e v i č n i k . direktor tovarne trikotažnega perila "Pletenina« Ljubljana, za republiškega sekretarja za gospodarstvo.
Št. 111-6/60
Ljubljana, dne 29. maja 1969.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
147.
Na podlagi 1. in 9. člena odloka o ustanovitvi stalnih odborov republiškega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije ter 54. člena poslovnika republiškega zbora Skupščine SR Slovenije je republiški zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 28. maja 1969 sprejel
ODLOK
o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov stalnih odborov in mandatno-imunitetne komisije republiškega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije
I
Odbori republiškega zbora imajo predsednika, podpredsednika in 9 članov.

II
V	odbor za družbeno-ekonomske odnose se izvolijo:
za predsednika:
Jože Florjančič ;
za podpredsednika:
Jože Dernovšek ;
za člane:
Vlado Gorišek,
Maks Jamšek,
Leopold Krese,
Zoran Lešnik,
Andrej P e h a r c, -Roman Pirjevec,
Ivan Pučnik,
Andrej Smrekar,
Milan Vižintin.
V	odbor za finance in proračun se izvolijo: za predsednika:
Magda Kočar;
za podpredsednika:
Stane Vrhovec;
za člane:
Franc Borko,
Stane Jenko,
Dušan Kolenc,
Jože Lojen,
Polde Maček,
Avgust Majerič,
Cene Matičič,
Rudi Rebek,
Franc V r v i š č a r.
V	odbor za proizvodnjo in blagovni promet se izvolijo:
za predsednika:
Miran C v e n k ;
za podpredsednika:
Lado Simončič ;
/
za člane:
Karel F o r t e ,
Franc Ilc,
Gregor Klančnik,
Franjo Kordiš,
Stefan S a m b t,
Bogdan S n a b 1,
Adolf Tavčar,
Stefan Toth,
Vladimir Vrečko.
V	odbor za urbanizem ter stanovanjsko In komunalno gospodarstvo se izvolijo:
za predsednika:
Lojzka Stropnik ;
za podpredsednika:
Miloš Polič;
za člane:
Ivan Ahlin,
Franc B a r t,
Jože Deberšek,
Zdravko Dolinšek,
Marjan Gabrič,
Rudolf Gyergyek,
Franc Jere,
Ivan Kreft,
Rado Pušenjak.
V	odbor za družbeno-politični sistem in notranjo politiko se izvolijo:
za predsednika:
Martin Košir;
za podpredsednika:
Zdenko R o t e r;
za člane:
Benjamin Božiček,
Franci Kuhar,	_
Stane Petek,
Miha Prosen,
Tone R e m c ,
Janko Rudolf,
Franc S v e t e 1 j,
Bogdan S n a b 1,
Mirko Žlender.
V	odbor za prosveto in kulturo se izvolijo: za predsednika:
Ela-Atena U 1 r i h ;
za podpredsednika:
Cene Matičič;
za člane:
Jože Deberšek,
Igor J a n h a r ,
Vida K a s t r i n ,
Ivan Kreft,
Ivan Renko, dr. Vojan Rus,
Janez Verbič,
Vladimir Vrečko,
Jože Žnidaršič.
V	odbor za socialno politiko in zdravstvo se izvolijo:
za predsednika:
Drago Benčina;
za podpredsednika: dr. Majda Benedik; za člane:
Janko Burnik,
Ivan Cerjak,
Boris Jarc,
Alojz Napotnik,
Viktor P i s 1 a k ,
Rado Pušenjak,
Adolf Tavčar,
Jože Telič,
Milo Vižintin.
V mandatno-imunitetno komisijo se izvolijo:
za predsednika:
Edo Brajnik;
za podpredsednika:
Marjan Jenko;
za člane:
Miran C v e n k ,
Karel F o r t e,
Polde Maček,
Adolf Tavčar,
Mirko Žlender.
St. 0202-1/69
Ljubljana, dne 29. maja 1969.
Republiški zbor Skupščine SR Slovenije
Predsednik:
Miran Goslar 1. r.
148.
Na podlagi 25. člena poslovnika republiškega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije je republiški zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 28. maja 1969 sprejel
SKLEP
o ustanovitvi in sestavi komisije za spremembe in dopolnitve poslovnika republiškega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije
I
Ustanovi se komisija za spremembe in dopolnitve poslovnika republiškega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije kot občasno telo z nalogo, da prouči vprašanja v zvezi s potrebnimi spremembami in dopolnitvami poslovnika republiškega zbora in da pripravi predlog sprememb in dopolnitev poslovnika.
II
Komisijo sestavljajo predsednik, podpredsednik in pet članov, ki se izvolijo izmed poslancev republiškega zbora.
III
V komisijo se izvolijo:
za predsednika:
Martin Košir;
za podpredsednika:
Mirko Žlender;
za člane:
Ivan Franko,
Ivan Kreft,
Franci Kuhar,
Franc S ve tel j,
Bogdan S n a b 1.
St. 0202-1/69
Ljubljana, dne 29. maja 1969.
Republiški zbor Skupščine SR Slovenije
Predsednik: Miran Goslar 1. r.
149.
Na podlagi 25. člena poslovnika gospodarskega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije je gospodarski zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 28. maja 1969 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi stalnih odborov gospodarskega zbora
1.	člen
Do spremembe poslovnika ima gospodarski zbor tele stalne odbore:
—	odbor za družbeno-ekonomske odnose,
—	odbor za finance,
—	odbor za proizvodnjo in blagovni promet.
2.	člen
Odbor za družbeno-ekonomske odnose spremlja, proučuje in obravnava: sistemska vprašanja s področja družbenega planiranja in usmerjanja družbeno-eko-nomskega razvoja ter zagotavljanja splošnih pogojev gospodarjenja in s področja delitve družbenega proizvoda ter delitvenih odnosov v gospodarskih organizacijah; vključevanje v mednarodno delitev dela; razvoj samoupravljanja in urejanje samoupravnih odnosov v gospodarskih organizacijah: politiko zaposlovanja in usposabljanja kadrov za potrebe gospodarstva; problematiko regionalnega planiranja in stanovanjsko-komu-nalno politiko; premoženjsko-pravne odnose in druga vprašanja družbeno-ekonomskih odnosov, ki imajo pomen za delovne ljudi in delovne skupnosti s področja gospodarstva.
3.	člen
Odbor za finance spremlja, proučuje in obravnava zadeve s področja: skladnosti delitvenih odnosov v gospodarskih organizacijah, z bilanco sredstev; davčne politike in odmere prispevkov, davkov in taks; financiranja družbenih potreb preko proračunov, skladov in samoupravnih skupnosti; bančnega, kreditnega in deviznega poslovanja; javnih posojil; zavarovalstva: politike in kontrole cen ter druga vprašanja s pod-
ročja financ in finančnega poslovanja, ki imajo pomen za delovne ljudi in delovne skupnosti s področja gospodarstva.
4.	člen
Odbor za proizvodnjo in blagovni promet spremlja, proučuje in obravnava zadeve s področja: programiranja razvojnih možnosti gospodarstva in uresničevanja družbeno-ekonomskega razvoja; organizacije in pospeševanja proizvodnje ter poslovanja v industriji, rudarstvu, gradbeništvu, energetiki, prometu, zvezah, kmetijstvu, gozdarstvu, obrti, trgovini, gostinstvu in turizmu; ekonomskih odnosov s tujino in zunanjetrgovinske menjave; preskrbe tržišča; znanstveno-razisko-valnega dela, poslovnega sodelovanja in modernizacije proizvodnje ter blagovnega prometa; izkoriščanja in varstva zemljišč, voda in drugih naravnih sil in bogastev; standardov, patentov in tehničnih normativov ter druga vprašanja gospodarske dejavnosti s področja proizvodnje in blagovnega prometa.
St. 0203-1/69
tijubljana, dne 29. maja 1969.
Gospodarski zbor Skupščine SR Slovenije
Podpredsednik: Franc Lamut 1. r.
150.
Na podlagi 1. člena odloka o ustanovitvi stalnih odborov gospodarskega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije ter 26. in 27. člena poslovnika gospodarskega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije je gospodarski zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 28. maja 1969 sprejel
ODLOK
o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov stalnih odborov in mandatno-imunitetne komisije gospodarskega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije
I
Odbor za družbeno-ekonomske odnose ima predsednika, podpredsednika in 9 članov.
V odbor se izvolijo:
za predsednika:
Stefan N e m-e-c ; za podpredsednika:
Janez Vidmar; za člane:
Marko Drnovšek,
Janko Kolarič,
Franc KorelcJ Janez Kučan;
Jože Lesar,
Ivo M i k 1 u š;
Jožko Rozman;
Tone Tribušon,
Anton Zl-mš ek.
II
Odbor za finance ima predsednika, podpredsednika in 9 članov:
V	odbor se izvolijo:
za predsednika:
Mara Žlebnik;
za podpredsednika:
Stane Pungerčar;
za člane:
Vinko Božič,
Franc Cuznar,
Miloš Gabrijel,
Albin Kuret,
Karel Lutar,
Štefan P o d r i č n i k,
Jože Pogačnik,
Otmar Sekavčnik,
Janez š t e r.
III
Odbor za proizvodnjo in blagovni promet ima predsednika, podpredsednika in 13 članov.
V	odbor se izvolijo:
za predsednika:
Jože Eržen ;
za podpredsednika:
Rudi Vavpotič;
za člane:
Alojz Antončič,
Ivan Atelšek,
Natan B e r n o t,
Stane Divjak,
Jože Javornik,
Jože Knez,
Viktor Korenča«;
Ivan Kronovšek,
Ferdo Papič,
Egon Prinčič,
Franc P u t e r 1 e,
Jože Slavič,
Alojz Zokalj.
IV
V	mandatno-imunitetno komisijo se izvolijo:
za predsednika:
Jože Lesar;
za podpredsednika:
Franc Kolarič;
za člane:
Sonja Lubej-Rogelj,
Martin Mlinar,
Franc P e t a u e r,
Tone Polajnar,
Žarko Žigon.
St. 0203-1/69
Ljubljana, dne 29. maja 1969.
Gospodarski zbor Skupščine SR Slovenije
Podpredsednik:
Franc Lamut 1. r.
151.
Na podlagi 28. člena poslovnika gospodarskega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije je gospodarski zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 28. maja 1969 sprejel
SKLEP
o ustanovitvi in sestavi komisije za spremembe in dopolnitve poslovnika gospodarskega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije
I
Ustanovi se komisija za^spremembe in dopolnitve poslovnika gospodarskega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije kot občasno telo z nalogo, da prouči vprašanja v zvezi s potrebnimi spremembami in dopolnitvami poslovnika gospodarskega zbora in da pripravi predlog sprememb in dopolnitev poslovnika.
II
Komisijo sestavljajo predsednik, podpredsednik in trije člani, ki se izvolijo izmed poslancev gospodarskega zbora.
III
V komisijo se izvolijo:
za predsednika:
Stane Pungerčar;
za podpredsednika:
Janez Vidmar;
za člane:
Jože Pogačnik,
Stanislav Simšič,
Rudi Vavpotič.
St. 0203-1/69
Ljubljana, dne 29. maja 1969.
Gospodarski zbor Skupščine SR Slovenije
152.
Na podlagi 25. člena poslovnika prosvetno-kultur-nega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije je prosvetno-kultumi zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 28. maja 1969 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi stalnih odborov prosvetno-kulturnega zbora
'	,	1. člen
Do spremembe poslovnika ima prosvetno-kultumi zbor tele stalne odbore:
—	odbor za vzgojo in izobraževanje,
—	odbor za znanstveno-raziskovalno delo,
—	odbor za kulturne dejavnosti
—	odbor za telesno kulturo.
2.	člen
Odbor za vzgojo in izobraževanje proučuje, spren Ija in obravnava: stanje in razvoj na področjih predšolske vzgoje, osnovnega šolstva, srednjega šolstva, višjega in visokega šolstva, usposabljanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, šolstva narodnosti, dopolnilnega izobraževanja mladine in izobraževanja odraslih, materialnega položaja študentov visokošolskih zavodov, domov za učence osnovnih in srednjih šol; sistem in organizacijo usposabljanja in strokovnega izpopolnjevanja učiteljev; sistem in organizacijo pedagoške službe; uveljavljanje sistema financiranja vzgoje in izobraževanja; uveljavljanje samoupravnih odnosov v vzgojno-izobraževalnth organizacijah.
3.	člen
Odbor za znanstveno-raziskovalno delo proučuje, spremlja in obravnava: oblikovanje koncepta nacionalne politike na področju raziskovalnih dejavnosti; oblikovanje dolgoročnega programiranja znanstvenih raziskovanj; način financiranja raziskovalnih dejavnosti.
4.	člen
Odbor za kulturne dejavnosti proučuje, spremlja in obravnava: oblikovanje koncepta nacionalne kulturne politike; oblikovanje dolgoročnega programa razvoja kulturnih dejavnosti; stanje in usmeritev posameznih zvrsti kulture; način financiranja kulturnih dejavnosti; uveljavljanje samoupravnih odnosov na področju kulture.
5.	eten
Odbor za telesno kulturo proučuje, spremlja in obravnava: splošno politiko in programiranje razvoja telesne knlture; stanje in razvoj šolske telesne vzgoje: organizacijo in stanje množične in vrhunske telesne kulture, športa in rekreacije; sistem in organizacijo usposatftjanja strokovnih kadrov; razvoj materialne
osnove in način financiranja vseh oblik telesno-kul-tume dejavnosti.
Št. 0204-1/69
Ljubljana, dne 29. maja 1969.
Prosvetno-kulturni zbor Skupščine SR Slovenije
Predsednik:
Miloš Poljanšek 1. r.
153.
Na podlagi 1. člena odloka o ustanovitvi odborov prosvetno-kulturnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije ter 26. in 27. člena poslovnika prosvetno-kulturnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije je prosvetno-kulturni zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 28. maja 1969 sprejel
ODLOK
o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov stalnih odborov in mandatno-imunitetne komisije prosvetno-kulturnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije
I
Odbor za vzgojo in izobraževanje ima predsednika, podpredsednika in 11 članov.
V odbor se izvolijo: za predsednika:
Dušan Šinigoj; za podpredsednika:
Emil Rojc, za člane:
Boris F e 1 d i n Jože Florjančič, dr. Jože Furlan,
Leo F u si M i,
Lojzka G-ostenčni-k-Zmavc,
Jernej Lenič,
Anka P e r n u š ,
Majda Poljanšek,
Jože Suhadolnik,
Janez Švajncer,
Vlado Uršič.
II
Odbor za znanstveno-raziskovalno delo ima predsednika, podpredsednika in 5 članov.
V odbor se izvolijo: za predsednika:
Vladimir M u š:i č ; za podpredsednika: dr. Vtedo Benko; za člane:
dr. Demetrij Brodar, dr. Jože Furlan,
Desan Justin,
Niko Kralj,
Viktor Turnšek.
III
Odbor za kulturne dejavnosti ima predsednika, podpredsednika in 7 članov.
V odbor se izvolijo: za predsednika: dr. Boris Kuhar; za podpredsednika:
Marjan Tavčar; za člane:
Milan Batista,
Miran H a s 1,
Niko Kralj,
Milan M e r č u n ,
Drago Šega,
Jože Vi Id,
France Zupan.
IV
Odbor za telesno kulturo ima predsednika, podpredsednika in 5 članov.
V	odbor se izvolijo: za predsednika:
France Zupan; za podpredsednika:
Vinko Kramar; za člane:
Franc Bizjak,
Jože Bohinc,
Jože Gazvoda,
Vinko Habjan,
Janez Meglič.
V
V	mandatno-imunitetno komisijo se izvolijo:
za predsednika:
Dušan Lavrič; za podpredsednika:
Majda Poljanšek; za člane:
Vincenc Dobnikar,
Peter Finžgar,
Miha Jezeršek.
Dragica Juteršnik,
Ciril Plut.
Št. 0204-1/69
Ljubljana, dne 29. maja 1969.
Prosvetno-kulturni zbor Skupščine SR Slovenije
Predsednik:
Miloš Poljanšek 1. r.
)
154.
Na podlagi 25. člena poslovnika prosvetno-kultur-nega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije je prosvetno-kulturni zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 28. maja 1969 sprejel
SKLEP
0 ustanovitvi in sestavi komisije za spremembe in dopolnitve poslovnika prosvetno-kulturnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije
I
Ustanovi se komisija za spremembe in dopolnitve poslovnika prosvetno-kulturnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije kot občasno telo z nalogo. da prouči vprašanja v zvezi s potrebnimi spremembami in dopolnitvami poslovnika prosvetno-kulturnega zbora in da pripravi predlog sprememb in dopolnitev poslovnika.
II
Komisijo sestavljajo predsednik, podpredsednik in pet članov, ki se izvolijo izmed poslancev prosvetno-kulturnega zbora.
III
V komisijo se izvolijo: za predsednika:
Jože Suhadolnik;
za podpredsednika:
Jernej Lenič;
za člane:
Jože Dolar,
Tone Kramer,
Mira Novak,
Draga Urbas,
Vlado Uršič.
St. 0204-1/69
Ljubljana, dne 29. maja 1969.
Prosvetno-kulturni zbor Skupščine SR Slovenije
Predsednik:
,	Miloš Poljanšek 1. r.
155.
'Na podlagi 25. člena poslovnika socialno-zdravstve-nega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije je socialno-zdravstveni zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 28. maja 1969 sprejel
ODLOK
O ustanovitvi stalnih odborov socialno-zdravstvenega zbora
1.	člen
Do spremembe poslovnika ima socialno-zdravstveni Zbor tele stalne odbore:
—	odbor za zdravstvo in zdravstveno zavarovanje;
—	odbor za invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter invalidsko varstvo;
—	odbor za socialno in otroško varstvo.
2.	člen
Odbor za zdravstvo in zdravstveno zavarovanje spremlja, proučuje in obravnava: stanje in probleme na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja; organizacijo in delovanje zdravstvene službe in zdravstvenega zavarovanja; financiranje zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja; vzgojo, strokovno izpopolnjevanje in zaposlovanje zdravstvenih delavcev; znanstveno-raziskovalno delo v zdravstvu; samoupravljanje in ekonomske odnose v delovnih organizacijah s področja zdravstva; varstvo pri delu; dejavnost sanitarne inšpekcije ter druga vprašanja s področja zdravstva in zdravstvenega zavarovanja, ki imajo pomen za delovne ljudi in delovne skupnosti.
3.	člen
Odbor za invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter invalidsko varstvo obravnava: varstvo delovnih, vojaških in mirnodobnih ter drugih invalidov; rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov; stanje in probleme na področju invalidskega in pokojninskega zavarovanja; financiranje invalidsko-pokojninskega zavarovanja; usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter druga vprašanja s-področja invalidskega varstva in invalidsko-pokojninskega zavarovanja.
4.	člen
Odbor za socialno in otroško varstvo obravnava: stanje in probleme na področju socialnega in otroškega varstva; varstvo družine in ostarelih oseb; skrbništvo, financiranje in programiranje socialnega in otroškega varstva; oblike otroškega varstva (otroški dodatek, dnevno varstvo otrok, letovanja, prehrano itd.); zdravstveno varstvo otrok s poudarkom na zdravstveno preventivo; organizacijo skupnosti otroškega varstva; rejništvo, resocializacijo družbeno neprilagojenih otrok in mladine; organizacijo in delovanje službe socialnega varstva; vzgojo, strokovno izpopolnjevanje in zaposlovanje socialnih delavcev; raziskovalno delo na področju socialnega varstva; mrežo socialnovarstvenih in vzgojno-varstvenih zavodov; socialno-patološke pojave (potepuštvo, beračenje, alkoholizem, prostitucijo itd.) ter druga vprašanja s področja socialnega in otroškega varstva.
St. 0205-1/69
Ljubljana, dne 29. maja 1969.
Socialno-zdravstveni zbor Skupščine SR Slovenije
156.
Na podlagi 1. člena odloka o ustanovitvi stalnih odborov socialno-zdravstvenega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije ter 26. in 27. člena poslovnika socialno-zdravstvenega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije je socialno-zdravstveni zbor Skupščine Socialistične renublike Slovenije na seji dne 28. maja 1969 sprejel
ODLOK
o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov stalnih odborov in mundatno-imunitetne komisije socialno-zdravstvenega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije
I
Odbori socialno-zdravstvenega zbora imajo predsednika, podpredsednika in 9 Članov.
II
V	odbor za zdravstvo in zdravstveno zavarovanje se izvolijo:
za predsednika: dr. Mitja Mrgole;
za podpredsednika: dr. Dušan M i s ;
za člane:
dr. Stjepan Bunta, dr. Adolf Drolc, dr. Stefan Gruškovnjak dr. Vasja Klavora, dr. Ivan Kopač,
Franc Kosmač, dr. Srečko Košuta,
Jože P a d o v a n , dr. Davorin Valenti.
V	odbor za invalidsko in pokojninsko zavarovanje
ter invalidsko varstvo se izvolijo:
za predsednika:
Jože Nered ;
za podpredsednika:
Nikolaj S a b j a n ;
za člane:
Tomaž Ažman, dr. Franc Jurc,
Stanislav Keber,
Frančiška Pelicon,
Alojz Potočnik, dr. Bojan S p i c a r ,
Emil Šuštar,
dr. Boris Šušteršič,
Ferdinand Vode.
V	odbor za socialno in otroško varstvo se izvolijo: za predsednika:
Slavko Osredkar;
za podpredsednika:
Tončka Lovše;
za člane:	, ,, •
.......'i'
dr. Lidija A n d o 1 š e k-J e r a s,1 Mija Fon, dr. Irena Ivančič, dr. Edmond Kovačič,
Franc Krajnc,	. .
dr. Marta Krofl-Malenšek,
. Anica O k r š 1 a r,
Jože Pratengrazer, dr. Stefan Varga.
»o.*-,:
III
V mandatno-imunitetno komisijo se izvolijo r'
za predsednika:
dr. Milan Hodalič;
za podpredsednika:
. dr..Vojteh Pertot; ,	.	.».v
• -
za člane:
dr. Miran Celestina, dr. Rado Poljanšek,
Franc S a g a j,	.	•
dr. Igor Veter,	,	t
dr. Oldrih Zavrnik.
■Z '	. . j- ■;-v; , •. v-1'
St. 0205-1/69	-v.
Ljubljana, dne 29. maja 1969.
Socialno-zdravstveni zbor ^	•
Skupščine Sit Slovenije j. vi
Predsednik:
Dr. Srečko Koren 1. r.
:'i
157.
Na podlagi 25.. člena poslovnika republiškega zbore Skupščine Socialistične republike Slovenije je socialno-zdravstveni'zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 28. maja 1969 sprejel
SKLEP
o ustanovitvi in sestavi komisije za spremembe in dopolnitve poslovnika socialno-zdravstvenega,- *bors . Skupščine Socialistične republike Slovenije .
■■■■ • ■ ■	n. -.. ..v ? G
<	I .. t •
Ustanovi se komisija za spremembe in dopolnitve poslovnika socialno-zdravstvenega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije kof fabč^Snb'teid‘z halogo. da prouči vprašanja v zvezi s potrebnimi spremembami in dopolnitvami poslovnika socialno-zdravstvenega zbora in da pripravi predlog sprememb ir ..4bPolnt.te.v. n.pstoynik?..i •.	- • - * -.•••• C ov.
-r'. J: c - ■	»i«; t
II
Komisijo sestavljajo predsednik, podpredsednik in pet članov, ki se izvolijo izmed poslancev socialno-zdravstvenega zbora.
III
V komisijo se izvolijo:
za predsednika:
Boris F i 11 i ;
za podpredsednika:
Milan Razdevšek;
za člane:
Miroslav Kosi, dr. Anton Košir, dr. Jožko Majhen, dr. Jože Rogel, dr. Marta Šlibar.
St. 0205-1/69
Ljubljana, dne 29. maja 1969.
Socialno-zdravstveni zbor Skupščine SR Slovenije
Predsednik:
Dr. Srečko Koren 1. r.
158.
Na podlagi tretjega odstavka 92. člena in 93. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/68 in št. 14-108/69) ter tretjega in četrtega odstavka 58. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo
PRAVILNIK
o dokumentaciji v osnovnih in srednjih šolah ter v domovih za učence teh šol
1.	člen
V osnovnih in srednjih šolah ter v domovih za učence teh šol je poleg dokumentacije, določene s posebnimi predpisi in s splošnimi akti teh šol in domov, še dokumentacija, ki je predpisana s tem pravilnikom.
2.	člen
Osnovne in srednje šole vodijo naslednjo dokumentacijo: 1 2
1.	matično knjigo, ki vsebuje splošne podatke o poteku šolanja rednih in izrednih učencev od vstopa v šolo do prestopa na drugo šolo oziroma do prekinitve šolanja ali do konca šolanja v šoli. Za podružnične osnovne šole vodi matično knjigo centralna osnovna šola;
2.	matični list, ki se vodi za vsakega učenca osnovne šole od vpisa v osnovno šolo do konca šolske obveznosti oziroma do končane osnovne šole, za vsakega
učenca srednje šole pa od vpisa v srednjo šolo do končane srednje šole. Ce učenec osnovne oziroma srednje šole prestopi na drugo osnovno oziroma srednjo šolo, pošlje šola matični list šoli, na katero učenec prestopi. Matične liste hranijo šole, kjer so učenci končali šolanje;
3.	dnevnik, ki se vodi na stopnji predmetnega pouka za vsak oddelek in za vsako šolsko leto posebej. Dnevnik je temeljna evidenca o delu posameznega oddelka med šolskim letom in o obiskovanju pouka;
4.	redovalnico, ki se vodi na stopnji predmetnega pouka za vsak oddelek in za vsako šolsko leto posebej. Redovalnica vsebuje imena učencev, ocene po posameznih ocenjevalnih obdobjih ter polletne in letne ocene iz posameznih predmetov;
5.	telesnovzgojni karton, ki se vodi za vsakega učenca posebej; v njem so antropometrični in zdravstveni podatki in podatki o preizkusih zmogljivosti;
6.	časovno razporeditev učne snovi, ki jo pripravi učitelj za svoj predmet na podlagi učnega načrta in jo predloži ravnatelju;
7.	učno pripravo, ki jo vodi vsak učitelj. Knjiga učnih priprav vsebuje zgradbo posamezne učne ure v skladu z didaktičnimi načeli;
8.	potrdilo o šolanju, ki se izda učencem na zahtevo organov in zavodov, zlasti v zvezi s pravicami do otroškega dodatka in do zdravstvenega zavarovanja;
9.	obvestilo o uspehu in vedenju učenca, ki se pošlje staršem učenca oziroma njihovim namestnikom in delovnim organizacijam, v katerih se učenec praktično izobražuje po učni pogodbi. V obvestilu se sporočijo učenčeve negativne ocene iz posameznih predmetov ter pohvale, nagrade in drugi vzgojni ukrepi;
10.	obvestilo ob odhodu učenca iz šole, ki se izda učencu, če zapusti šolo med šolskim letom. V tem obvestilu so navedene končne ocene iz predmetov, ki jih ima učenec ob odhodu iz šole;
11.	zapisnike o sejah razrednih in učiteljskih zborov ter zapisnike o razrednih, izrednih, popravnih in dopolnilnih izpitih.
3.	člen
Osnovne šole vodijo poleg dokumentacije iz prejšnjega člena tega pravilnika še naslednjo dokumentacijo:
1.	tednik šolskega dela, ki se vodi za razredni pouk za vsak oddelek in za vsako šolsko leto posebej. Tednik šolskega dela je temeljna evidenca o delu oddelka med šolskim letom;
2.	imenik učencev, ki se vodi za razredni pouk in za pouk v kombiniranih oddelkih za vsak oddelek in za vsako šolsko leto posebej. Imenik učencev je evidenca učencev in njihovega obiskovanja pouka;
3.	zapiske o uspehih učencev, ki jih vodijo učitelji pri razrednem pouku. Zapiski o uspehih učencev vsebujejo zlasti učiteljeva zapažanja pri uspehu in napredku učenca ter ocene iz posameznih vzgojnoizobra-ževalnih področij;
4.	šolsko kroniko, v katero se zapisujejo po kronološkem redu važnejši dogodki v šoli in kraju, kjer ima šola sedež, ki so pomembni za zgodovino šole in kraja;
5.	izkaz o uspehu in vedenju, ki se izda za vsakega učenca posebej. Izkaz o uspehu in vedenju izroči šola na vpogled učencu ob koncu šolskega polletja in ob koncu šolskega leta. Starši pregledajo in podpišejo izkaz o uspehu in vedenju. Izkaz o uspehu in vedenju hrani med šolanjem učenca osnovna šola. Če učenec prestopi na drugo osnovno šolo, se izkaz izroči tej šoli. Pred izročitvijo izkaza navede osnovna šola v njem datum in razlog učenčevega prestopa. Ko učenec izpolni obvezno šolanje, mu šola izroči izkaz o vedenju in uspehu;
6.	potrdilo o izpolnjenem obveznem šolanju, ki se
izda učencu, ko v skladu z zakonom o osnovni šoli (Uradni list SRS, št 9-51/68 in št. 14-108/69) dopolni šolsko obveznost in ne izkoristi pravice iz 49. člena istega zakona;
7.	spričevalo o končanem razredu, ki se izda na zahtevo učenca, ko konča obvezno šolanje ali če prestopi na drugo osnovno šolo;
8.	spričevalo o končani osnovni šoli, ki se izda učencu, ko konča osnovno šolo.
4.	člen
Srednje šole vodijo poleg dokumentacije iz 2. člena tega pravilnika še naslednjo dokumentacijo:
1.	zapisnik o zaključnem izpitu, ki se vodi za vsa- » kega učenca posebej;
2.	obvestilo o polletnem uspehu, ki se izda učencu ob polletju; v njem so polletne ocene iz predmetov in iz vedenja;
3.	letno spričevalo, ki se izda učencu za vsak razred ob koncu šolskega leta;
4.	spričevalo o zaključnem izpitu, ki se izda učencu, ko opravi zaključni izpit;
5.	poročilo o zaključnem izpitu, ki ga pošlje šola zavodu za šolstvo SR Slovenije najpozneje deset dni po vsakem izpitnem roku;
6.	letno poročilo (izvestje), ki ga lahko izda šola vsako leto ob koncu šolskega leta. Letno poročilo vsebuje podatke o šoli, podatke o učiteljih, splošne podatke o učencih, podatke o uspehu učencev po posameznih razredih in druge podatke v zvezi z življenjem in delom šole. Učenci se v letnem poročilu navajajo po uspehu, ki so ga dosegli ob koncu šolskega leta (odlični, prav dobri, dobri, zadostni in nezadostni). Letno poročilo prejmejo vsi učenci.
5.	člen
Domovi za učence osnovnih in srednjih šol vodijo zapisnike o sejah vzgojiteljskega zbora in osebne liste.
6.	Člen
Osnovne in srednje šole ter domovi za učence teh šol sestavljajo organizacijska poročila, ki jih morajo šole poslati republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo ter zavodu za šolstvo SR Slovenije, in sicer
šole s celoletnim poukom in domovi vsako leto najpozneje do 15. oktobra po stanju s 30. septembrom, periodične šole pa najpozneje 15 dni po začetku pouka v vsaki izmeni po stanju na dan poročanja.
7.	člen
Matična knjiga, matični list in zapisnik o zaključnem izpitu so dokumenti trajne vrednosti.
Izkaz o uspehu in vedenju, potrdilo o izpolnjenem obveznem šolanju, spričevalo o končanem razredu, spričevalo o končani osnovni šoli, letno spričevalo in spričevalo o zaključnem izpitu so v skladu s prvim odstavkom 92. člena zakona o osnovni šoli in drugega odstavka 58. člena zakona o srednjem šolstvu javne listine. Na zahtevo učenca sme šola izdati duplikat teh dokumentov le v primeru, če učenec predloži dokaz, da je izgubljeni dokument v skladu s posebnimi predpisi preklican.
8.	člen
Obrazce za matično knjigo, matični list, tednik šolskega dela, imenik učencev, dnevnik, redovalnico, telesnovzgojni karton, potrdilo o šolanju, zapisnik o zaključnih izpitih, izkaz o uspehu in vedenju, potrdilo o izpolnjenem obveznem šolanju, spričevalo o končanem razredu, spričevalo o končani osnovni šoli, obvestilo o polletnem uspehu, letno spričevalo, spričevalo o zaključnem izpitu, poročilo o zaključnem izpitu in za organizacijsko poročilo določi republiški sekretar za prosveto in kulturo posebej, ti obrazci se objavijo v »Objavah«, ki jih izdaja republiški sekretariat za prosveto in kulturo.
Obliko in vsebino dokumentov, ki so predpisani s tem pravilnikom, pa niso navedeni v prejšnjem odstavku, določijo osnovne oziroma srednje šole in domovi za učence teh šol.
9.	člen
Obrazci za dokumente iz prvega odstavka prejšnjega člena se smejo prodajati le osnovnim in srednjim šolam, domovom za učence teh šol, pedagoški službi ter za vzgojo in izobraževanje pristojnim upravnim organom.
10.	člen
Ta pravilnik začne veljati 1. septembra 1969.
St. 61-38/69
Ljubljana, dne 14. maja 1969.
Republiški sekretar za prosveto in kulturo:
Tomo Martelanc 1. r.
159.
Na podlagi 38. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/68 in št. 14-108/69) ter 25. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/ 67) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo
PRAVILNIK
o ocenjevanju učencev v osnovnih in srednjih šolah
1.	člen
Učitelji osnovnih in srednjih šol preverjajo med šolanjem napredek in znanje učencev. Pri tem ugo-
tavljajo stopnjo in kakovost znanja učencev, njihove privajenosti, subjektivne in objektivne pogoje za učenje, sposobnosti in delovne navade ter prizadevanje. Svoje ugotovitve izražajo z ocenami.
2.	člen
Ocenjuje se učenčevo vedenje in učenčevo znanje iz posameznih učnih predmetov, ob koncu polletja In ob koncu šolskega leta pa že učenčev splošni uspeh.
3.	člen
Ocene se izražajo z besedami in s številkami:
Lestvica ocen ima naslednjih pet stopenj:
—	za vedenje: odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), zadovoljivo (2) in nezadovoljivo (1);
—	za znanje iz posameznih vzgojnoizobraževalnih področij oziroma iz posameznih učnih predmetov: odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), zadostno (2) in nezadostno (1);
Ce je pri pismeni šolski nalogi ocenjenih v oddelku več kot tretjina učencev negativno, se ocene razveljavijo, učenci pa pišejo novo nalogo.
Za preverjanje in ocenjevanje učenčevega znanja se uporabljajo različni načini, ki ustrezajo posameznim učnim predmetom. Ti načini so zlasti ustno spraševanje, pismene naloge, praktična dela (izdelki in storitve), lahko pa tudi učni testi raznih oblik. Noben od naštetih načinov preizkušanja in ocenjevanja ne sme biti edini vir za oceno.
Učenci od petega do osmega razreda osnovne šole in učenci srednjih šol smejo pisati na teden največ dve pismeni nalogi iz prejšnjega odstavka, na dan pa ne več kot eno. O datumih teh nalog morajo biti učenci najmanj tri dni prej obveščeni.
8.	člen
Med preverjanjem učenčevega znanja mora učitelj z učencem pedagoško neoporečno ravnati, zlasti ne sme učenca strahovati, poniževati ali kako drugače žaliti.
9.	člen
— za splošni uspeh: odličen (5), prav dober (4), dober (3), zadosten (2) in nezadosten (1).
Nezadovoljivo, nezadostno in nezadosten so negativne ocene, druge ocene pa so pozitivne.
Izdelki in storitve učencev pri praktičnem pouku se lahko ocenjujejo tudi s točkami, ki se spremenijo v ustrezne ocene iz druge alinee prvega odstavka tega člena.
4.	člen
Pri ocenjevanju učenčevega vedenja je treba upoštevati zlasti učenčevo prizadevanje pri delu, učenčev odnos do sošolcev, do tovarišev, do učiteljev in do drugih oseb, učenčev odnos do družbenega premoženja ter učenčevo vedenje v šoli in zunaj nje. Pomen in vpliv posameznih elementov na oceno iz učenčevega vedenja sta odvisna zlasti od učenčeve starostne stopnje.
5.	člen
Ocena iz vedenja se določi ob koncu prvega polletja oziroma ob koncu izmene, ob koncu šolskega leta in ob koncu šolanja.
Učenčevo vedenje ocenjuje razredni učiteljski zbor na predlog razrednika, pri razrednem pouku v osnovni šoli pa razredni učitelj.
6.	člen
Zaradi negativne ocene iz vedenja učenec ne navija razreda.
I
po-
Učenec srednje šole je lahko negativno ocenjen iz vedenja le v primeru, če je izključen iz srednje šole.
Učenčevo znanje ocenjuje učitelj, ki učni predmet poučuje. V izjemnem primeru lahko učitelj predlaga razrednemu učiteljskemu zboru, da naj se učenčevo znanje komisijsko preveri in oceni. V takem primeru imenuje razredni * učiteljski zbor tričlansko komisijo izmed ustreznih učiteljev šole. Komisija preveri učenčevo znanje in ga oceni.
V	posameznem ocenjevalnem obdobju učitelj najmanj dvakrat preveri in oceni učenčevo znanje.
Učitelj mora vse ocene učenčevega znanja vpisati v predpisano dokumentacijo takoj po preverjanju znanja.
10.	člen
V	osnovni šoli se ne ocenjuje učenčevo znanje iz učnega predmeta temelji socialistične morale.
11.	člen
Učencev splošni uspeh se oceni na podlagi vedenja in znanja iz učnih predmetov, učenčevega prizadevanja pri delu, njegovega odnosa do obveznosti v šoli in zunaj nje, njegovih sposobnosti in nagnjenj, izraženih v prostovoljnih dejavnostih ter splošne razvitosti. Ocena splošnega uspeha se ne sme izračunati aritmetično na podlagi ocen iz-posameznih predmetov.
12.	člen
Učenčev splošni uspeh pri razrednem pouku v osnovni šoli oceni razredni učitelj. V primerih, ko se učitelj sam ne more odločiti, se posvetuje z ravnateljem šole, v šolah, ki imajo strokovne službe (pedagoško, socialno in psihološko), pa tudi s strokovnimi delavci teh služb.
Učenčev splošni uspeh pri predmetnem pouku oceni razredni učiteljski zbor na predlog razrednika.
7.	člen
Ocenjevanje učenčevega znanja iz posameznega učnega predmeta se oblikuje v vzgojnoizobraževalnem procesu z opazovanjem ter z drugimi oblikami in sredstvi za spremljanje in preverjanje učenčevega znanja in napredovanja.	• i
13.	člen
Ocenjevanje temelji na načelu javnosti, kar pomeni, da mora učitelj učencu povedati, koliko njegovo znanje zadošča zahtevam, ki jih postavlja šola.
Kadar se starši učencev pziroma njihovi namestniki med šolskim letom zanimajo za uspeh svojih otrok, jih mora učitelj seznaniti z ocenami.
/
V ocenjevalnih obdobjih, ko učenec ne dobi izkaza o uspehu in vedenju oziroma obvestila o polletnem uspehu ali spričevala, je šola dolžna sporočiti učencem in staršem učencev oziroma njihovim namestnikom ter delovnim organizacijam oziroma samostojnim obrtnikom in samostojnim gostincem, pri katerih so učenci na praktičnem pouku oziroma na praksi, v katerih predmetih so bili učenci negativno ocenjeni.
14.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 61-49/69
Ljubljana, dne 22. maja 1969.
Namestnik
\	republiškega sekretarja
za prosveto in kulturo: Boris Lipužič 1. r.
160.
Na podlagi 59. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/60 in št. 14-108/69) in petega odstavka 34. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo
PRAVILNIK
o načinu izvrševanja pravic in dolžnosti učencev osnovnih in srednjih šol ter o pohvalah, nagradah in drugih vzgojnih ukrepih
1.	člen
Zato da se omogoči učencem izvrševanje pravic in dolžnosti, ki jih določata zakon o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/68 in št. 14-108/69) in zakon o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67), osnovne in srednje šole:
—	pomagajo učencem s svojim vzgojnoizobraže-valnim delom, ki upošteva njihove individualne značilnosti in družbene potrebe, da sodelujejo pri vzgoj-noizobraževalnem delu in da se izoblikujejo v razvite osebnosti;
—	skrbijo, da delavci šole spoštujejo učenčevo razvijajočo se osebnost;
—	zagotavljajo učencem, da v skladu z zakonom in s statutom šole sodelujejo pri upravljanju šole in da v okviru šolskih in razrednih skupnosti ter drugih njihovih organizacij obravnavajo vprašanja iz njihovega življenja in dela v šoli ter v zvezi s tem predlagajo rešitve teh vprašanj;
—	seznanjajo učence s predmetnikom in učnim načrtom ter jim omogočajo, da sodelujejo pri izdelavi delovnih programov, statutov in drugih splošnih aktov šole;
—	omogočajo učencem, da kritično presojajo obravnavamo učno snov, učitelji pa jim na njihovo željo ponovno obrazložijo učno snov, ki je pri razlagi niso razumeli;
—	pomagajo učencem, ki jih starši oziroma njihovi namestniki zanemarjajo ali grdo ravnajo z njimi,
tako da predlagajo pristojnim organom in družbenim službam ustrezne ukrepe in sodelujejo z njimi.
2.	člen
V skladu z zakonom o osnovni šoli oziroma z zakonom o srednjem šolstvu so se učenci dolžni aktivno vključevati v delo in življenje šole ter si prizadevati za svoj vsestranski osebnostni razvoj. To svojo temeljno dolžnost izpolnjujejo učenci tako:
—	da redno obiskujejo pouk in skrbno izpolnjujejo vzgojnoizobraževalne obveznosti;
—	da izpolnjujejo utemeljene naloge in zahteve učiteljev in šolskih samoupravnih organov;
—	da se ravnajo po statutu šole in po drugih samoupravnih aktih.
3.	člen
Izostanek od pouka in drugih šolskih obveznosti so učenci dolžni opravičiti razredniku takoj, ko je to mogoče. Razrednik sme v dvomljivih primerih zahtevati ustrezno potrdilo o tem, ali je izostanek upravičen.
Izostanek od pouka in drugih šolskih obveznosti lahko učencem vnaprej dovoli učitelj le za svojo uro, razrednik do treh dni, ravnatelj do osmih dni, razredni učiteljski zbor pa več kakor osem dni.
4.	Člen
Ce učenec osnovne šole neopravičeno večkrat izostaja od pouka in drugih šolskih obveznosti, ker starši, skrbniki oziroma druge osebe, pri katerih je učenec v oskrbi, zanemarjajo svoje dolžnosti, izroči ravnatelj šole zadevo pristojnemu sodniku za prekrške zaradi prekrška po 96. členu zakona o osnovni šoli.
Ce učenec od petega do osmega razreda osnovne šole ali učenec srednje šole neopravičeno izostaja od pouka in drugih šolskih obveznosti, sme šola izreči učencu vzgojni ukrep v skladu z določbami tega pravilnika. Ce je učenec srednje šole neopravičeno izostal od pouka in drugih šolskih obveznosti v šolskem letu več kakor 45 ur, ga sme učiteljski zbor tudi Izključiti iz šole.
Učencu izreče vzgojni ukrep za neopravičeno izostajanje od pouka in drugih šolskih obveznosti razrednik do 15 ur, razredni učiteljski zbor do 30 ur, nad 30 ur pa učiteljski zbor.
5.	člen
Posamezni učenci in skupine učencev so lahko pohvaljeni in nagrajeni.
Učencem se izrekajo pohvale in podeljujejo nagrade za vestno izpolnjevanje dolžnosti, za učne uspehe, za prizadevnost, za tovariški odnos do součencev ter za aktivnost v skupnostih učencev, v njihovih organizacijah in v prostovoljnih šolskih in izvenšol-skih dejavnostih.
6.	člen
Učence lahko pohvalijo ali nagradijo: učitelj, razrednik, razredni učiteljski zbor, ravnatelj, šolski učiteljski zbor, razredna ali šolska skupnost, svet šole, organi družbenopolitične skupnosti, izobraževalne
skupnosti, organizacije učencev ter delovne in druge organizacije.
Predlog za pohvale in nagrade lahko da tudi šolska ali razredna skupnost učencev.
Pohvale se izrekajo in nagrade se podeljujejo slovesno z utemeljitvijo pred šolsko oziroma razredno skupnostjo.
7.	člen
Za učence od petega do osmega razreda osnovne šole in za učence srednjih šol, ki kljub prizadevanjem šole v skladu s 1. členom tega pravilnika ne izpolnjujejo šolskih dolžnosti in kršijo določbe statuta in drugih splošnih aktov šole, se uporabljajo vzgojni ukrepi, ki so: razrednikov opomin in ukori. Ukor lahko izreče razrednik, razredni učiteljski zbor, ravnatelj in učiteljski zbor.
Za učence srednjih šol je vzgojni ukrep tudi izključitev iz srednje šole do konca tekočega šolskega leta: o tem odloča učiteljski zbor. Tak učenec ima pravico do opravljanja razrednega izpita.
8.	člen
Pri izbiri vzgojnih ukrepov iz prejšnjega člena mora tisti, ki jih izreče, upoštevati: osebnostno razvitost učenca, nagibe iz katerih je učenec storil dejanje, okolje, v katerem učenec živi, postopnost izrekanja vzgojnih ukrepov, škodljivost dejanja in druge okoliščine ter pedagoške posledice vzgojnega ukrepa.
Pri izrekanju in uporabi vzgojnih ukrepov iz 7. člena tega pravilnika učitelji ne smejo žaliti učencev in staršev oziroma njihovih namestnikov.
Telesne in denarne kazni niso dovoljene.
9.	člen
Prizadetemu učencu sporoči in utemelji pred razredno skupnostjo razrednikov opomin ali ukor in ukor razrednega učiteljskega zbora razrednik, druge vzgojne ukrepe iz 7. člena tega pravilnika pa ravnatelj v prisotnosti razrednika. 10 11
10.	člen
Pred izrekom vzgojnega ukrepa iz 7. člena tega pravilnika ima prizadeti učenec pravico do zagovora, tisti, ki ga izreče, pa mora poleg tega upoštevati še mnenje učenčeve razredne skupnosti ter se po potrebi posvetovati s starši učenca oziroma njihovimi namestniki, učitelji in s šolskimi in izvenšolskimi strokovnimi službami.
11.	člen
Vzgojni ukrep iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika se izreče učencu samo enkrat y šolskem letu in velja le za tisto šolsko leto, v katerem je bil izrečen.
Izrečeni vzgojni ukrep iz 7. člena tega pravilnika lahko vpliva na učenčevo oceno iz vedenja. Če je tak vzgojni ukrep pozitivno vzgojno vplival ha učenca, lahko razredni učiteljski zbor odloči, da ne vpliva več na učenčevo oceno iz vedenja.
12.	člen
Zoper izrečeni vzgojni ukrep iz 7. člena tega pravilnika lahko učenec, starši oziroma njihovi namestniki ali učenčeva razredna skupnost ali tisti, s katerim ima učenec sklenjeno učno ali štipendijsko pogodbo, vložijo ugovor v skladu z 58. členom zakona o osnovni šoli oziroma četrtega odstavka 34. člena zakona o srednjem šolstvu.
O ugovoru iz prejšnjega odstavka zoper vzgojni ukrep, ki ga je izrekel razrednik, odloča razredni učiteljski zbor; zoper vzgojni ukrep, ki ga je izrekel razredni učiteljski zbor oziroma ravnatelj, odloča učiteljski zbor; zoper vzgojni ukrep, ki ga je izrekel učiteljski zbor. odloča svet šole.
Pristojni organ iz prejšnjega odstavka mora odločiti v petnajstih dneh po prejemu ugovora.
Če je vložen ugovor zoper vzgojni ukrep iz drugega odstavka 7. člena tega pravilnika, sme učenec obiskovati pouk in druge šolske obveznosti do dokončne pd-1 odit ve o izrečenem vzgojnem ukrepu le s pristankom učiteljskega zbora.
13.	člen
- Učiteljski zbor lahko v soglasju s starši oziroma njihovimi namestniki premesti učenca v drug oddelek šole, če je mnenja, da bo ta ukrep pozitivno vplival na učenčev razvoj.
Če je za razvoj učenca osnovne šole potrebno, da spremeni svoje šolsko okolje, lahko osnovna šola posreduje, da tak učenec prestopi na drugo osnovno šolo. V tem primeru je potrebno soglasje staršev oziroma njihovih namestnikov in privoljenje ravnatelja osnovne šole, na katero naj bi učenec prestopil.
14.	člen
Pohvale, nagrade (5. člen) in vzgojni ukrepi (7. člen) se sporočijo staršem oziroma njihovint namestnikom, v srednjih šolah pa tudi tistim, s katerim imajo prizadeti učenci sklenjene učne ali štipendijske pogodbe.
15.	člen
Določbe tega pravilnika se ustrezno uporabljajo tudi v domovih za učence osnovnih in srednjih šol.
16.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 61-27/68
Ljubljana, dne 22. maja 1969.
Namestnik
republiškega sekretarja za prosveto in kulturo:
Boris Lipužič 1. r.
161.
Na podlagi drugega odstavka 76. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/68 in št 14-108/69) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo v soglasju z republiškim sekretarjem za zdravstvo in socialno varstvo
PRAVILNIK
o zdravstveno-higienskih zahtevah, katerim morajo ustrezati poslopja in prostori osnovne šole
1.	člen
S tem pravilnikom se predpisujejo zdravstveno-higienske zahteve, katerim morajo ustrezati poslopja in prostori osnovne šole.
2.	člen
Neposredna okolica osnovne šole (v nadaljnjem besedilu: šola) mora biti urejena tako, da ustreza vzgojnim namenom in zdravstveno-higienskim zahtevam.
Če šoli primanjkuje prostor za razgibavanje učencev, a so okrog šole še proste površine, si špla pridobi še toliko zemljišča, da bo znašala površina dvorišča z igriščem vsaj 6 m2 na učenca v eni izmeni.
Če ima šola športno igrišče, ima površina za razgibavanje vsaj 3,5 m2 na učenca v izmeni.
Če je šola ob javni cesti, mora biti oddeljena od nje z nizkim drevjem, ki pa ne sme jemati svetlobe učilnicam.
Javna cesta ob šoli mora biti najmanj 50 m na vsako stran tako vzdrževana, da se z nje ne dviga prah.
Neposreden izhod iz šole na javno cesto mora biti pregleden in zavarovan z nizko ograjo.
Pred vhodom v šolo morata biti strgalo in predpražnik na betoniranih ali asfaltiranih tleh.
3.	člen
Če je v šoli stanovanje, mora biti vhod vanj ločen od vhoda v šolo.
Zemljišče ob šoli, ki ga uporablja stanovalec, mora biti oddeljeno z ograjo od drugega šolskega zemljišča.
Če ni z drugimi predpisi drugače določeno, lahko stanovalec iz prejšnjega odstavka redi na šolskem zemljišču male živali le, če prepreči širjenje smradu in nesnage. Večjih živali stanovalec ne sme red j ti na zemljišču ob šoli.
4.	člen
Gnojišča ob šolskem poslopju in na zemljišču okoli šole morajo biti neprepustno zgrajena. Gnojnica se ne sme zlivati po površini.
Šola mora imeti zaprto smetišče oziroma posode za smeti in odpadke.
5.	člen
Šolsko poslopje mora imeti strelovod, ki mora biti urejen in speljan v skladu s posebnimi predpisi o požarni varnosti.
Streha šolskega poslopja mora imeti zaščitno ograjico za zadrževanje snežnih plasti.
6.	člen
Šolsko poslopje mora biti priključeno na javno vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje, če so ta omrežja v kraju, kjer je šola.
7.	člen
če v kraju, kjer je šola, ni javnega vodovoda mora šola zagotoviti zadostno količino higiensko neoporečne vode, tako da bo količina vode znašala dnevno najmanj petnajst litrov na učenca.
Objekt za preskrbo z vodo mora biti zgrajen in vzdrževan v skladu z določbami pravilnika o higienskih in tehničnih ukrepih za varstvo pitnih voda (Uradni list FLRJ, št. 44-583/60).
Objekt za preskrbo z vodo je treba vsako leto pregledati in ustrezno ukrepati (čiščenje, popravila, občasna dezinfekcija).
Bakteriološki in kemijski pregled vode se opravlja v skladu s pravilnikom o higienskih in tehničnih ukrepih za varstvo pitnih voda. Nadzor nad javnimi vodovodnimi napravami opravljajo pristojni zdravstveni zavodi. Če ima šola svoj vodovod, skrbi za redne preglede vodovodnih naprav in vode. Pregled teh vodovodnih naprav in vode lahko odredi' tudi pristojna sanitarna inšpekcija.
8.	člen
Če v kraju, kjer je šola, ni kanalizacije, mora šola urediti zbiranje, čiščenje in odstranjevanje hišnih odplak po odločbi sanitarne inšpekcije.
9.	člen
Šola, ki ni priključena na kanalizacijsko omrežje, mora imeti za vodo neprepustno triprekatno greznico. Prostornina nepretočne greznice mora biti preračunana na trikratno letno praznjenje.
10.	člen
Če ima šola iz 7. člena tega pravilnika svojo vodovodno napeljavo in stranišča na izplakovanje, mora imeti vsaj enostavna pretočna gnilišča s tremi prekati.
V ponikalnico ali vodotok se smejo odvesti le odplake iz greznice, ki je zgrajena v skladu s prejšnjim odstavkom.
11.	člen
Stranišča in greznice morajo imeti ventilacijo z odvodom zraka nad streho šolskega poslopja.
Greznica mora biti vsaj en meter oddaljena od temeljev šolske stavbe in neprepustno obdelana.
Stranišče in greznico je treba redno vzdrževati in prazniti v času. ko ni pouka.
Po praznjenju greznice je treba greznico in prostor okoli nje razkužiti s klorovim ali z navadnim apnenim mlekom.
12.	člen
Učilnica mora biti primerno naravno in umetno osvetljena.
Svetlobna telesa morajo biti nameščena in razporejena v skladu z določbami pravilnika o normativih za graditev in opremo osnovnih šol (Uradni list SRS, št. 21-163/68).
Stene učilnice morajo biti čiste, prebeljene oziroma preslikane s svetlo pastelno barvo, ki ima odbojni faktor svetlobe v skladu z določbami pravilnika ©.normativih za graditev in opremo osnovnih iol.
Učilnica, ki je v času bivanja učencev v njej izpostavljena premočnemu sončnemu ogrevanju, mora biti zavarovana pred neposrednim vpadom sončnih žarkov.
Pod učilnice se ne sme mazati s prašnim oljem.
V	zimskem času mora biti učilnica ogrevana tako. da je temperatura pred pričetkom pouka vsaj 18° C in da se temperatura 20I,C vzdržuje ves čas pouka.
V	učilnici ne smejo biti železne peči, peči na butan in centralna kurjava na vodno paro. Ce ima učilnica lončene peči, morajo biti postavljene tako, da učenci niso izpostavljeni neposrednemu sevanju.
Šola je dolžna v dneh pouka zagotoviti naslednje higiensko-varnostne ukrepe v učilnici: dnevno čiščenje poda. zračenje učilnic ob vsakem odmoru ter čiščenje svetlobnih teles, površine radiatorjev in okenskih stekel. V učilnici mora biti koš za odpadke.
13.	člen
Šola mora imeti umivalnike v učilnicah ali na hodnikih. Stene okoli umivalnikov morajo biti do višine 1.80 m' in’z obeh strani umivalnikov vsaj 30 cm obdelane tako, da se lahko čistijo. Pri umivalnikih morajo biti sredstva za umivanje in brisanje rok.
14.	člen
Garderobe ne smejo biti v učilnicah.
Obleke v garderobi naj visijo na obešalnikih, obutev pa naj bo nameščena tako, da se lahko suši.
Prostori, kjer je garderoba, morajo biti v zimskem času ogrevani.
15.	člen
Sanitarije šole morajo biti urejene v skladu z ustreznimi določbami pravilnika o normativih za graditev in opremo osnovnih šol. Sanitarije je treba v dneh pouka vsak dan čistiti. Pri suhih straniščih je treba odtočni lij obliti z apnenim mlekom, odprtino pa pokrivati s pokrovom.
Stene v sanitarijih morajo biti vsaj do višine 1,50 m obdelane tako. da se lahko čistijo.
V	prostoru pred straniščem morajo biti priprave in sredstva za umivanje in brisanje rok. 16
16.	člen
Šolsko stopnišče mora biti ograjeno. Ograja mora biti trdna in visoka vsaj 100 cm.
Stopniščna ograja ne sme imeti vodoravnih prečk ali drugih oporišč, ki bi omogočala učencem vzpenjanje po ograji. Ce ima ograja pokončne prečke, morajo biti razmaknjene največ 10 cm.
Stopniščna ograja je lahko tudi polna.
Ce ima šola kamnite stopnice, je treba nastopne plošče po izrabi ponovno nasekati.
Stopnice ne smejo imeti kovinskih robov.
Stopnišče mora biti opremljeno s takimi držaji na ograji, da se učenci ne morejo drsati po njih.
17.	člen
šolsko kuhinjo je treba stalno čistiti in vzdrževati. Ce Šola nima jedilnice, se lahko uporabljajo v ta namen učilnice.
18.	člen
Jedilno posodo in pribor šolske kuhinje je treba osušiti in ne brisati.
Jedilna posoda in pribor morata biti iz takega materiala, ki ne rjavi in ne dela zdravju škodljivih snovi pod vplivom kislin in lugov.
Kuhalna posoda se pomiva v posebnem koritu in nikoli skupaj z jedilno posodo in priborom.
19.	člen
Šolska kuhinja mora biti svetla in zračna; oskrbljena mora biti s higiensko neoporečno toplo in mrzlo vodo.
Ce šola nima vodovoda, mora biti v kuhinji kotel s kapaciteto od 50 do 100 litrov vode.
Stene v kuhinji morajo biti svetlo preslikane in čiste; do višine 1,90 m morajo biti obdelane tako, da se
lahko čistijo.
Kuhinjski pod mora biti iz takega materiala, da se lahko čisti.
Kuhinjski prostori morajo biti zavarovani pred insekti in gledalci.
20.	člen
Kuhinjski odpadki se odstranjujejo v zaprtih posodah.
Posode iz prejšnjega odstavka je treba po vsaki izpraznitvi očistiti s 3- do 5-odstotno raztopino sode.
21.	člen
Delavci v šolski kuhinji morajo izpolnjevati pogoje, določene s posebnimi predpisi, ki veljajo za delavce v živilskih obratih.
Delavci v šolski kuhinji morajo imeti pralno delovno haljo in pokrivalo.
22.	člen
šolski prostori morajo biti preslikani z apneno barvo.
Ce so stene šolskih prostorov iz takega materiala, da se ne morejo preslikati, jih je treba vsako leto razkužiti z ustreznim razkužilom.
Okenske okvire in vrata je treba pleskati po potrebi.
šolska oprema mora biti redno Čiščena.
Vsako leto ob šolskih počitnicah se temeljito očistijo vsi Šolski prostori, šolska oprema in okolica šole.
Zunanjost šolskega poslopja mora biti urejena.
23.	Člen
»
šole, ki se na novo gradijo, in šole, ki se adaptirajo, se morajo ravnati v celoti po določbah tega pravilnika, druge šole pa so se dolžne ravnati po njegovih določbah o čiščenju in vzdrževanju ne glede na starost šolskih zgradb.
24.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS".
St. 61-93/68
Djubljana, dne 22. maja 1969.
Namestnik
republiškega sekretarja za prosveto in kulturo: Boris Lipužič 1. r.
Soglašam 1
Republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo: Majda Gaspari 1. r.
162.
Na podlagi četrtega odstavka 39a člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/68 in št. 14-108/ /69) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo
PRAVILNIK
o organizaciji dopolnilnega pouka v osnovni šoli
1.	čien
Osnovna šola mora organizirati dopolnilni pouk za učence v skladu z 39a členom zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/68 in št. 14-108/69) in v skladu z določbami tega pravilnika.
Dopolnilni pouk vodijo praviloma učitelji, ki učence poučujejo.
2.	člen
Za učence tretjega, četrtega in petega razreda osnovne šole, ki so napredovali z negativnimi ocenami, za učence nižjih razredov osnovne šole, ki ne morejo slediti pouku, in za učence višjih razredov osnovne šole, ki so v posameznih ocenjevalnih obdobjih negativno ocenjeni iz enega ali več predmetov, je treba organizirati dopolnilni pouk med šolskim letom.
Dopolnilni pouk iz prejšnjega odstavka se organizira v skupinah.
Pri dopolnilnem pouku v posamezni skupini je treba učencem glede na vzroke njihovih neuspehov individualno pomagati.
3.	člen
Za učence petega do vštetega osmega razreda osnovne šole, ki imajo popravne izpite, je treba organizirati dopolnilni pouk najmanj deset dni pred rokom za opravljanje popravnih izpitov, trajati pa mora najmanj šest dni in ne manj kot dve uri na dan za posamezen učni predmet. Dopolnilni pouk se organizira v skupinah, v katerih se praviloma združujejo učenci istega razreda, ki imajo popravne izpite iz istega predmeta. Pri majhnem številu učencev, ki imajo popravne izpite, se lahko organizira skupina učencev iz dveh bližnjih razredov.
Pri dopolnilnem pouku v posamezni skupini iz prejšnjega odstavka predela učitelj z učenci ključna poglavja učne snovi le v bistvenih značilnostih, in sicer glede na pomanjkanje znanja posameznega učenca. Ce je potrebno, opravlja učitelj učno delo v skupini tudi s posameznim učencem.
4.	člen
Učitelji so dolžni pred zaključkom pouka učence poučiti, katero učno snov naj pred pričetkom dopolnilnega pouka ponavljajo in kako naj se pripravijo na dopolnilni pouk in popravni izpit.
5.	člen
Osnovne šole lahko s svojim splošnim aktom podrobneje uredijo organizacijo dopolnilnega pouka.
Osnovne šole vodijo evidenco o dopolnilnem pouku.
6.	člen
Pedagoška služba pomaga osnovnim šolam pri izvajanju dopolnilnega pouka in spremlja izvajanje tega pravilnika.
Osnovne šole so ob koncu šolskega leta dolžne poročati pedagoški službi o izvajanju dopolnilnega pouka in o uspehih, ki so bili s tem poukom doseženi.
7.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St 61-60/69
Ljubljana, dne 22. maja 1969.
Namestnik
republiškega sekretarja za prosveto in kulturo: Boris Lipužič 1. r.
163.
Na podlagi četrtega odstavka 15. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo
PRAVILNIK
o šolskem koledarju za srednje šole
i.	trajanje Šolskega leta
1.	člen
Šolsko leto se začne s 1. septembrom in se konča z 31. avgustom. V šolskem letu mora biti toliko dni pouka, da je izpolnjeno s predmetnikom določeno letno število učnih ur.
2.	člen
Med dneve pouka se štejejo tudi:
—	predpisani športni dnevi;
—	predpisane učne ekskurzije;
—	praktični pouk, proizvodno delo in praksa, ki se izvajajo po učnem načrtu v šolskih delavnicah, na šolskih posestvih ali na učnih delovnih mestih v delovnih organizacijah in pri samostojnih obrtnikih in samostojnih gostincih;
—	dnevi, ko se učenci zaključnih razredov pripravljajo na opravljanje zaključnega izpita;
—	dnevi, ko učenci zaključnih razredov opravljajo zaključni izpit.
*
3.	člen
Učna ura traja v skladu s 46. členom zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67) 45 oziroma 60 minut.
Med učnimi urami so odmori. Odmor traja od 5 do 30 minut. Pri pouku, kjer traja ura 60 minut, se odmor šteje v učno uro.
4.	člen
Tedenski razpored učnih ur in drugega vzgojnoiz-obraževalnega dela določi šola z urnikom v skladu s četrtim odstavkom 17. člena zakona o srednjem šolstvu.
n. potek Šolskega leta
5.	člen
Šolsko leto se deli na dve polletji. Prvo polletje traja od vštetega 1. septembra do vštetega 3. februarja, drugo polletje pa traja od vštetega 4. februarja do vštetega 31. avgusta.
6.	člen
Šolsko leto v poklicnih šolah, ki imajo pouk organiziran v izmenah (v nadaljnjem besedilu: periodične šole), se deli na dve ali tri izmene.
Učenci periodičnih šol se zvrstijo v izmenah samo enkrat v šolskem letu, preostali čas šolskega leta pa obiskujejo praktični pouk.
7.	člen
Pouk v šolah s celoletno organizacijo pouka traja v prvem polletju od vštetega 5. septembra do vštetega 20. januarja, v drugem polletju pa od vštetega 4. februarja in se praviloma konča:
—	v zaključnih razredih srednjih šol v času med 20. in 31. majem;
—	v drugih razredih srednjih šol pa v skladu s
1.	členom tega pravilnika, vendar ne pred 10. junijem.
8.	člen
Pouk v periodičnih šolah, v katerih se šolsko leto deli na dve izmeni, traja v vsaki izmeni eno polletje.
Pouk v periodičnih šolah, v katerih se šolsko leto deli na tri izmene, traja v vsaki izmeni najmanj sedemdeset dni.
/
Začetek in zaključek pouka v vsaki izmeni periodičnih šol iz prvega in drugega odstavka tega člena določi šola.
Pouk v zaključnih razredih periodičnih šol se praviloma konča šest dni pred koncem izmene. 9 10
9.	člen
Ce šola zaradi elementarnih nesreč ali epidemij ne more izpolniti zahtev iz 1. člena tega pravilnika, se posvetuje s pristojno pedagoško službo, kako bo izpolnila predmetnik in učni načrt.
i
10.	člen
V vsakem polletju oziroma v vsaki izmeni periodičnih šol sta po dve ocenjevalni obdobji.
11.	člen
Spričevala o končanem razredu, ki jih dobijo učenci ob koncu šolskega leta, se razdelijo na šolski proslavi najpozneje tri dni po koncu pouka. Ta spričevala se datirajo z zadnjim dnem pouka. Druga spričevala se datirajo z dnem, ko je učenec opravil vse izpite za posamezen razred.
Spričevala o zaključnih izpitih se razdelijo najpozneje tri dni po zaključku izpitov, datirajo pa se z zadnjim dnem zaključnih izpitov.
III.	VPIS V SOLE
12.	člen
Poklicne šole, ki sprejemajo učence brez učne pogodbe, tehniške šole, gimnazije in umetniške šole objavijo razpis za vpis v prvi razred med 1. in 15. junijem ter med 20. in 25. avgustom, vpisovanje učencev pa je med 20. junijem in 5. julijem ter med 29. in 31. avgustom; vpis učencev v naslednje razrede teh šol je med 25. in 31. avgustom.
Periodične šole, ki organizirajo pouk v prvem razredu tudi v drugi ali tretji izmeni, lahko določijo razpisne in vpisne roke ne glede na določbe prejšnjega odstavka in samostojno razporejajo učence z učno pogodbo v naslednje višje razrede.
Ravnatelj šole lahko dovoli učencu v upravičenih primerih naknadni vpis ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov.
IV.	IZPITNI ROKI
13.	člen
V šolah s celoletno organizacijo pouka se opravljajo razredni izpiti med 11. in 30. junijem ter med
25.	in 31. avgustom; popravni izpiti se opravljajo med 25. in 31. avgustom, za učence zaključnih razredov pa tudi med 11. in 30. junijem.
Zaključni izpiti v šolah iz prejšnjega odstavka so med 11. in 30. junijem ter med 1. in 10. septembrom.
Roke za dopolnilne izpite in roke za izpite, ki jih opravljajo odrasli, določajo šole.
Roke za izpite na periodičnih šolah določajo periodične šole tako, da učenci opravljajo izpite tudi v naslednji izmeni, vendar pa v istem šolskem letu.
V.	POUKA PROSTI DNEVI
14.	člen
Pouka prosti dnevi so:
—	nedelje;
—	1. november — dan mrtvih;
—	29. in 30. november — dan republike;
—	31. december — novoletna jelka;
—	1. in 2. januar — novo leto;
—	od vštetega 21. januarja do vštetega 3. februarja; ti pouka prosti dnevi veljajo le za šole s celoletno organizacijo pouka, druge šole pa same določajo pouka proste dneve v zimskem času;
—	8. februar — PreSernov dan;
—	od vštetega 27. do vštetega 30. aprila — ustanovitev OF;
—	1. in 2. maj — praznik dela;
—	25. maj — dan mladosti;
—	občinski praznik, če občinska skupščina tako določi;
—	dva dneva, ki ju določi ravnatelj šole, oziroma trije dnevi, ki jih določi ravnatelj v periodičnih šolah ' tremi izmenami;
—	dva dneva, ki ju določi učiteljski zbor za šolski izlet;
—	od konca pouka v šolskem letu do začetka pouka v naslednjem šolskem letu — letne šolske počitnice.
Ce je kakšen od dveh dni, določenih za praznovanje dneva republike, novega leta in praznika dela, nedelja, je pouka prost dan tudi prvi naslednji delavnik po teh dveh dnevih.
<
15.	člen
Glede na vremenske razmere lahko srednja šola prestavi največ sedem dni od zimskih šolskih počitnic na drug čas v mesecu januarju ali februarju.
VI.	PROSLAVE
16.	člen
Sola organizira proslave za praznike, ki so navedeni v prvem odstavku 15. člena tega pravilnika, in za spominske dneve.
17.	člen
Spominski dnevi so zlasti:
—	24. oktober — dan združenih narodov;
—	7. november — obletnica oktobrske revolucije:
—	22. december — dan Jugoslovanske ljudske armade;
—	8. marec — dan žena;
—	9. maj — dan zmage;
i — dan šole, ki ga določi svet šole.
Sole praznujejo spominske dneve s proslavo, ki ji namenijo eno šolsko uro. Spominski dnevi niso pouka prosti dnevi.
18.	člen
Proslavo dneva republike ter proslavo ustanovitve OF s praznikom dela organizirajo šole na dan pred praznikom. Sole namenijo proslavi največ dve šolski uri. Ta dan ni pouka prost dan.
Ce šole organizirajo obisk in okrasitev grobov padlih borcev za dan mrtvih, ga morajo organizirati pred dnevom mrtvih, tako da je učencem omogočen obisk grobov svojcev na dan mrtvih.
Občinski praznik, Prešernov dan in dan mladosti praznujejo šole na dan, ki je za to določen,
VII.	KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Pedagoška služba ugotavlja, kako šole izvršujejo določbe tega pravilnika, in o tem seznanja za šolstvo pristojne upravne organe.
20.	člen
Za šole, ki imajo pet delovnih dni. v tednu, izda republiški sekretar za prosveto in kulturo poseben pravilnik.
21.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 61-148/67
Ljubljana, dne 22. maja 1969.
Namestnik
republiškega sekretarja za prosveto in kulturo:
Boris Lipužič 1. r.
164.
Na podlagi tretjega odstavka 16. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo
PRAVILNIK
o normativih glede števila učencev v oddelkih in skupinah srednjih šol
1.	člen
Oddelek prvega razreda srednje šole se organizira če ima najmanj sedemnajst učencev.
Srednja šola lahko organizira oddelek prvega razreda z manj kakor sedemnajstimi učenci le v soglasju z ustanoviteljem in s pristojno izobraževalno skupnostjo.
Srednje šole, ki sprejemajo učence z učnimi pogodbami, smejo organizirati oddelke prvega razreda za posamezne poklice z manjšim številom učencev, kakor je določeno v prvem odstavku tega člena. Ce izobražuje učence za isti poklic več srednjih šol, se organizirajo oddelki z manjšim številom učencev, kakor je določeno v prvem odstavku tega člena, v soglasju z republiško izobraževalno skupnostjo samo v določenih srednjih šolah.
Oddelek z manjšim številom učencev, kakor je določeno v prvem odstavku tega člena, imajo srednje šole z italijanskim učnim jezikom, določene z zakonom o šolah z italijanskim ozirom madžarskim učnim jezikom in o dvojezičnih šolah v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 7-44/65).
2.	člen
Srednja šola sme organizirati vzporedne oddelke prvega razreda le v primeru, če je sprejela toliko učencev, da jih ima vsak oddelek najmanj trideset.
Srednja šola lahko organizira vzporedne oddelke prvega razreda z manjšim številom, kakor je določeno v prejšnjem odstavku, le v soglasju z ustanoviteljem in z izobraževalno skupnostjo.
3.	člen
Ce je od vštetega drugega razreda dalje ža posamezen razred srednje šole več kakor petintrideset učencev, se razred deli na ustrezno število oddelkov. Število oddelkov se določi tako, da se število učencev
posameznega razreda deli s petintrideset, nato pa se dobljeni količnik zaokroži navzgor na celo število.
Ce ima srednja šola od vštetega drugega razreda dalje za posamezen razred več oddelkov z manj kot šestnajstimi učenci, mora oddelke združiti.
4.	člen
V srednjih šolah se laboratorijski in praktični pouk organizira v skupinah in individualno.
Število učencev v skupini iz prejšnjega odstavka je odvisno od smotra laboratorijskega in praktičnega pouka, od števila učnih mest, od načina izvajanja pouka, od zahtev varnosti pri delu, od opreme za laboratorijski in praktični pouk, od zmogljivosti učitelja in od posebnosti stroke.
V okviru pogojev iz prejšnjega odstavka določijo srednje šole v sporazumu s pristojno izobraževalno skupnostjo, koliko učencev sme biti največ v posamezni skupini.
5.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
Št. 61-90/68
Ljubljana, dne 29. maja 1969.
Namestnik
republiškega sekretarja za prosveto in kulturo:
Boris Lipužič 1. r.
Predpisi občinskih skupščin
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA
110.
Na podlagi 111. člena in 155. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. aprila 1969 sprejela
ODLOK
o občinskih upravnih organih skupščine občine Vrhnika
1.	člen
Uprava skupščine občine Vrhnika ima samostojne upravne organe in upravne organe v sestavi.
2.	člen
Samostojni upravni organi so:
—	oddelek za splošne in družbene službe,
—	oddelek za gospodarstvo,
—	davčna uprava,
—	oddelek za narodno obrambo,
—	oddelek za splošne finance.
3.	člen
Upravni organi v sestavi so:
V oddelku za splošne finance:
— katastrski urad.
4.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o organizaciji uprave Sob Vrhnika (Uradni list SRS, št. 30/67, 28/68 in 40/68).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »■Uradnem listu SRS«.
Št. 02-05/67-69
i
Vrhnika, dne 19. aprila 1969.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika: Franci Širok 1. r.
I
l
izdaja Časopisni zavod »Uradni Ust SRS« — Direktor in odgovorni urednik: Jož« Jurač — Tisk« tiskarna »Toneta Tomšiča-, vsi * LJuOljani - Naročnina letno 3« din (3800 atarlh din) — Reklamacije ae upoštevajo le mesec dn) oo irtdu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselova 11. ooStnl predal 318/Vll — Teleftin: direktor, uredništvo, uprava in knji«:'-vodstvo: 20 701. orodala. preklici to naročnine 23 579 — Čekovni račun 801-S-80
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 20
Razglasni del z dne 12. junija 1969
LETO XXVI
France Bučar
UVOD V JAVNO UPRAVO
V knjigi, ki obsega 795 strani, je avtor v uvodu med drugim povedal: »Kriterij za izbor tematike, ki naj jo zajame pričujoče delo, je bila potreba, dc se osvetlijo zlasti problemi s področja javne uprave, ki silijo v ospredje pri nas. Delo pa ne obravnava neposredno problemov naše javne uprave. Probleme, ki se pojavljajo pri nas. skuša osvetliti 5 širšega zornega kota splošne teorije. Obravnava torej istovrstne, ne iste probleme.« Na koncu svojega uvoda pravi: »S tega vidika naj bo to delo tudi prispevek k naporom za nadaljnji napredek naše javne uprave. Noben, še tako ustrezen gospodarski sistem nam nič ne pomaga, če nimamo dobre javne uprave, ki bo napravila tisto, kar je temelj vsakemu urejenemu gospodarstvu: zagotovila sistem delitve dela, ki bo v skladu z načinom proizvodnje, ustrezno ravnotežje v družbeni proizvodnji in po obsegu in kakovosti ustrezno delo javnih služb. V vseh deželah, ki začenjajo hitrejši gospodarski razvoj, je temelj vseh naporov vsaj kolikor toliko ustrezna na javna uprava.«
Knjiga ima te dele: Uvodni pojmi — Javni interes — Organizacija javne uprave — Odločanje in ravnanje v javni upravi — Služba v javni upravi — Stroški in proračun.
Knjigo je izdal CZ Uradni list SR Slovenije, Ljubljana. Veselova 11 Izvod stane 80 din, študenti dobijo pri založniku 20 »/o popust.
Register podjetij in obrtov
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišCa razglašajo
Besedilo:	Stanovanjsko podjetje,
Laško.
Vpiše se razširitev predmeta poslovanja še na kopiranje načrtov in temu podobna razmnoževalna dela.
Rg VIII 41/4	660
Besedilo: Komunalno obrtni center, Velenje.
Poslovni predmet opravljajo v podjetju nesamostojne obračunske delovne enote (ODE) in je odslej takle:
ODE Komunala: gradnja in vzdrževanje cest in cestnih objektov IV. reda, vzdrževanje mestne čistoče, odvoz smeti in fekalij, minerske storitve, vzdrževanje tržnic, gradnja, in. vzdrževanje vseh komunalnih objektov in naprav;
ODE Splošna uprava: oskrba naselij z vodo, odvod odpadnih in atmosferskih vod — kanalizacija, storitve strokovnih služb, upravljanje in vzdrževanje pokopališč, pokop umrlih občanov, nabava in prodaja pogrebnih potrebščin;
ODE Frizerstvo: brivske, pediker-ske, frizerske in druge storitve iz te stroke za moške in ženske v naslednjih lokalih: »Nada«, Velenje, »Maja«, Velenje in »Vesna«, Šoštanj;
ODE Krojaštvo: moško krojaštvo, žensko krojaštvo in šiviljstvo;
ODE Pralnica: pranje in likanje perila;
ODE Vrtnarija: proizvodnja in Prodaja raznih sadik, dreves, šopkov in drugih vrtnarskih izdelkov, vzdrževanje zelenic, nasadov in parkov;
ODE Rastlinjak: proizvodnja in prodaja vseh vrst povrtnin in cvetja.
Rg III 198/15	658
Celje, 13. maja 1969.
Besedilo:	»Intereuropa«, Koper,
mednarodna špedicija in transport,
Koper.
Pr; izpostavi, Celje se status spre-nieni in je odslej: filiala. Firma ozd. Je odslej takale: »Intereuropa Koper«, mednarodna špedicija in transport Koper, filiala v Colju, Cuprij-
ska 10. Dosedanji šef izpostave Stane Steblovnik je odslej direktor filiale.
Rg IV 44/4	667
Besedilo: »Slovenijales«, Ljubljana.
Pri skladišču na debelo Celje, Savinjsko nabrežje 8 se izbriše poslovodja Vinko Ramšak, in vpiše Franc Kodrič, vršilec dolžnosti poslovodje.
Rg IV 35/7	666
Besedilo: »Slovenijales«, Ljubljana.
Pri prodajalni na malo Celje, Zidanškova 15 se izbriše vršilec dolžnosti poslovodje Edvard Kranjc in vpiše Ivan Aman, poslovodja.
Rg I 187/8	665
Celje, 21. maja 1969.
Besedilo: »Ilirija«, trgovsko podjetje na debelo in drobno. Ilirska Bi-slrica.
Vpiše se organizacija združenega dela — poslovalnica, Podgraje 44, ki prodaja na drobno živila in gospo-
dinjske potrebščine ter sadje in zelenjavo. Poslovodja je Jaksetič Milan. Poslovalnico je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 25. XII. 1968. S potrdilom medobčinskega inšpektorata v Postojni, št. 53-35/69--6 z dne 11. III. 1969 je ugotovljeno, da poslovalnica izpolnjuje z zakonom določene pogoje. Poslovalnica nima samostojnih pravic.
Rg II b 154/53	737
Besedilo: »Elektrotehna«, Ljubljana.
Pri prodajalni št. 10 v Kopru, Ulica JLA 1 se razširi poslovni predmet še na prodajo na debelo elektrotehničnega materiala, elektro opreme, akustičnih aparatov in izdelkov kovinske predelovalne industrije.
Rg I b 398/2	736
Koper, 20 maja 1969.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Tabor«, Grosuplje.
Pri prodajalni »Slap«, Zagradec se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na prodajo na drobno predpakira-nega mesa, mesnih izdelkov in piščancev;
pri trgovini »Grmada". Velike Lašče se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na prodajo na drobno predpakiraneaa mesa, mesnih izdelkov in piščancev;
pri prodajalna »Napredek", Šentvid pri. Stični se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na prodajo na drobno predpaki ranega mesa, mesnih izdelkov in piščancev in;
*pri trgovini »Čebelica". Škofljica 28 se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na prodajo na drobno predpakiranega mesa, mesnih izdelkov in piščancev.
Ljubljana, 11. februarja 1969.
Rg II 230/50	699
Besedilo: Kreditna banka in hranilnica, Ljubljana.
Vpiše se podružnica za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega iospodarstva, Ljubljana, DBlmatlrtO-va 2, ki ima takle poslovni predmet: zbira sredstva občanov, delovnih organizacij in družbeno-političnih skupnosti namenjenih stanovanjsko-komunalni graditvi in sicer sama alj prek poslovnih enot banke; usmerja delo vseh poslovnih enot banke v zvezi z zbiranjem sredstev in kreditiranjem stanovanjske in, komunalne graditve; daje občanom, delovnim organizacijam in družbenopolitičnim skupnostim posojila za stanovanjsko graditev; daje pooblaščenim organizacijam kredite za pripravo stavbnih zemljišč in gradnjo stanovanjskih objektov za trg; daje delovnim organizacijam in družbeno-poliličnim skupnostim posojila za konjunalno graditev; opravlja druge posip in naloge, za katere jo pooblastijo organi upravljanja. Direktor podružnice je Brane Zaviršek. Za podružnico podpisujejo: Prhne Zaviršek. direktor in Karel Lubej, po-rrječnik direktorja ter Ignac Stanič, pomočnik, direktorja, vsi v mejah poslovanja podružnice. Pravice podružnice sp razvidne iz 30. člena statuta banke, Podružnico je ustanovil 6...redni zbor banke dne 17. II. 1969.
' * ’	' Rg X 1161/16	694
-> :i >5	i V	-i, ■
Besedilo: »Mercator«, veletrgovina, import •*- eKport, Ljubljana.
Pri poslovni enoti »Hrana«, Ljub-Ij^n’a ' se 'vpišeta novi organizaciji z^ružgnega dela: .
Samopostrežba Vrhovci, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno:, tekstilno blago, kratko in pleteno w konfekcija; galanterijsko intbazarsko blago ter igrače; vrvar-ski izdelki ter izdelki iz konoplje in iute^ .^ijbizvodj , jz. gjitnp in umetnih smol: 'železnina in kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine: elektrotehnični material, parfumerij-sko rti kozmetično blagu; drva in nremos (posredniška dejavnost); steklo, porcelan in keramika; pisarniški
material, paplir, pisalne in šolske potrebščine; meso in mesni izdelki; semensko blago; živila in gospodinjske potrpbšune; delikatese; izdelki iz sladkorja in kakava; zelenjava, sadje in izdelki; mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo; ribe; cvetlice; alkoholne In brezalkoholne pijače; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; perutnina, jajca, perje in divjačina; izdelki domače in umetne obrti; drogerijsko blago; razširjanje časnikov in periodičnih spisov. Poslovodja je Zajelšnik Stane. Organizacija združenega dela nima samostojnih pravic. Organizacijo je ustanovil DS 30. X. 1968;
bife Vrhovci, ki ima takle poslovni predmet: priprava vseh vrst hladnih jedil, priprava in serviranje vseh vrst enostavno pripravljenih jedil, priprava in serviranje ribjih jedil, točenje vseh vrst alkoholnih in brezalkoholnih pijač, prodaja vseh vrst slaščic, prodaja cigaret, tobačnih izdelkov in vžigalic, serviranje kave in vseh vrst toplih napitkov, Poslo-vodkinja je Vidmar Kati. Organizacija nima samostojnih pravic. Organizacijo je ustanovil DS 30. X. 1968.
Izbriše se prodajalna, Vrhovci 17 zaradi ukinitve.
Pri poslovni enoti »Hrana«, Ljubljana se pri bifeju, Tržaška 37b, Ljubljana izbriše poslovodkinja Vidmar Kati in vpiše Cimerman Matija, poslovodja.
Rg II 181/271	685
Besedilo: »Sumi«, tovarna bonbonov, čokolade in peciva, Ljubljana.
Vpiše se prodajalna — Bonboniera, Bachus-Bar, Kamnik, Titov trg 18, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno lastnih in tujih proizvodov, izdelanih s sladkorjem in kakaom, prepečenca, peciva, alkoholnih in brezalkoholnih pijač, sladole-la, kave, tobačnih izdelkov in vžigalic. V. d. poslovodje je Jenček Ljuba. Organizacija združenega dela nima samostojnih pravic. Organizacijo je ustanovil DS 24. 11. 1909.
Rg VII 1009/19	692
Ljubljana, 14. maja 1969.
Besedilo: Podjetje »Dimnik«,Ljubljana.
Vpiše se prenos sedeža iz Černetove 17 na Prešernovo 36a v Ljubljani.
Rg VI 875/6	689
Besedilo: »Slovenijales«, podjetje za izvoz, uvoz in notranji trg lesa in lesnih izdelkov, Ljubljana.
Vpiše se Drioojitev podjetij: Lesne industrije »Jelka«, Begunje pri Cerknici in »Sora«, tovarna specialnih mizarskih izdelkov. Medvode.
Pripojeni podjetji se vpišeta kot samostojni organizaciji združenega dela s temile podatki:
tovarna »Jelka«, Begunje pri Cerknici, ki Ima takle poslovni predmet: proizvodnja rezanega lesa, razrez hlodovine kot usluga drugim, sušenje lesa za lastne potrebe in kot usluga drugim, industrijska izdelava vseh vrst pohištva, delov pohištva, embalaže (zabojev) in drugih mizarskih izdelkov, opravljanje pohištvenih in drugih mizarskih opravil kot usluga drugim in s tem v zvezi nabava potrebnih surovin, reprodukcijskega in drugega materiala za proizvodnjo ter prodaja gotovih izdelkov, polizdelkov in odpadkov. Direktor organizacije je Kranjc Franc. Za organizacijo podpisujejo: Kranjc Franc, direktor, Bonač Marjanca, računovodkinja, ki sopodpisuje za organizacijo iistine denarnega, obračunskega in kreditnega značaja. Organizacija sklepa pogodbe o nabavi surovin, reprodukcijskega in drugega materiala za proizvodnjo ter prodaji gotovih izdelkov le po predhodnem soglasju matičnega podjetja;
tovarna »Sora«, Medvode, ki ima takle poslovni predmet: proizvodnja rezanega lesa, razrez hlodovine kot usluga drugim, sušenje lesa za lastne potrebe in kot usluga drugim, industrijska izdelava vseh vrst pohištva, delov pohištva in drugih mizarskih izdelkov, opravljanje pohištvenih opravil kot usluga drugim in s tem v zvezi nabava potrebnih surovin, reprodukcijskega in drugega materiala za proizvodnjo, ter prodaja gotovih izdelkov, polizdelkov in odpadkov. Direktor organizacije je Novak Lojze. Za organizacijo podpisujejo; Novak Lojze, direktor, Cvetko Anica, računovodkinja, ki sopodpisuje za organizacijo listine denarnega, obračunskega in kreditnega značaja. Organizacija skletDa pogodbe o nabavi surovin, reprodukcijskega in drugega materiala za proizvodnjo ter prodajo gotovih izdelkov le po predhodnem soglasju matičnega podjetja.
Pri prodajalni, Ljubljana, Kidriče- • va 1 se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na prodajo na drobno blaga v trg. strokah: tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcija, od tega: tkanine iz tekstilnih vlaken rastlinskega, živalskega in umetnega izvora; tekstilna konfekcija od tega posteljno perilo, prti, prtiči, blazine, odeje, prešite odeje, prevleke, tapete; konfekcija in metrsko blago iz umetnih snovi, od tega namizni prti, zavese; kemično obdelane tkanine, od lega preproge iž gume in drugih kemičnih snovi; steklo, porcelan in keramika, od tega; pihano steklo, strojno in ročno — od tega krogle za svetilke; prešano steklo, od tega kozarci, vrči ter razno prešano steklo aa gospodinjstvo in gostinstvo; luksuzno steklo — brušeno (navadno belo, obarvano, kristalno); porcelan in keramika za gospodinjstvo In gostinstvo (krožniki, sklede, skodele, peharji in druga posoda, drobni predmeti za gospodinjstvo in gostinstvo);
okrasi iz stekla, porcelana, majolike, keramike gipsa in gline (vaze, figure) ; lončarsko trgovsko blago (vrči, sklede, vaze, figure); okvirje za slike; železnina in kovinsko blago, bicikli, šivalni stroji in potrebščine, od tega: štedilniki vseh oblik in kvalitet, kuhinjske in hišne potrebščine, od tega posode vseh vrst, kakovosti in velikosti, modeli za pecivo, mešalci in drugi kuhinjski stroji in pripomočki, pladnji in razne doze, mlinčki in grelci, jedilni pribor, kuhinjski noži in sekirice, ostrila, škarje, vse vrste tehtnic in uteži, svetilke, termovke; posebej nenašteta kovinska galanterij^; železno pohištvo; lesna galanterija za gospodinjstvo; fotografski in optični aparati, instrumenti in potrebščine, od tega: kinoprojektorji, epidiaskopi, diaskopi; glasbeni instrumenti, radioparati in potrebščine, od tega: gramofoni, gramofonske plošče in pribor, oddajniki in sprejemniki za radiodifuzijo, sprejemniki za televizijo, magnetofoni; elektrotehnični material, od tega: električne naprave za gospodinjstvo, hladilni in toplotni aparati ter naprave in material za električno razsvetljavo; starine in umetnine v «e-loti; izdelki domače in umetne obrti v celoti;
'Pri centralnem skladišču in prodajalni, Vižmarje se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na prodajo na debelo in drobno v trg. strokah: tekstilno blago, kratko in pleteno blago ter konfekcija, od tega: tkanine iz tekstilnih vlaken rastlinskega, živalskega in umetnega izvora; tekstilna konfekcija, od tega posteljno perilo, prti, prtiči, blazine, odeje, prešite odeje, prevleke, tapete; konfekcija in metrsko blago iz umetnih snovi, od tega namizni prti, zavese; kemično obdelane tkanine, od tega preproge iz gume in drugih kemičnih snovi; steklo porcelan in keramika, od tega: pihano steklo, strojno in ročno od tega krogle za svetilke; prešano steklo, od tega kozarci, vrči ter razno prešano steklo za gospodinjstvo in gostinstvo; luksuzno steklo — brušeno (navadno belo, obarvano, kristalno); porcelan in keramika za gospodinjstvo in gostinstvo (krožniki, sklede, skodele, peharji in druga posoda, drobni predmeti za gospodinjstvo in gostinstvo); okrasi iz stekla, porcelana, majolike, keramike, gipsa in gline (vaze, figure); lončarsko trgovsko blago (vrči, sklede, vaze, figure); okvirji za slike; železnina in kovinsko blago, bicikli, šivalni stroji in potrebšine, od tega: štedilniki vseh oblik ip kvalitet; kuhinjske in hišne potrebščine, od tega posode vseh vrst, kakovosti in velikosti, modeli za pecivo, mešalci in drugi kuhinjski stroji in pripomočki, pladnji in razne doze, mlinčki in grelci, jedilni pribor, kuhinjski noži in sekirice, ostrila, škarje, vse vrste tehtnic in uteži, svetilke, termovke; posebej nenašteta kovinska galanterija; železno pohištvo; lesna galanterija
za gospodinjstvo; fotografski in optični aparati, instrumenti in potrebščine, od tega: kinoprojektorji, epidiaskopi, diaskopi; glasbeni instrumenti, radioaparati in potrebščine, od tega:	gramofoni, gramofonske
plošče in pribor, oddajniki in sprejemniki za radiodifuzijo, sprejemniki za televizijo, magnetofoni; elektrotehnični material, od tega: električne naprave za gospodinjstvo, hladilni in toplotni aparati ter naprave in material za električno razsvetljavo; starine in umetnine v celoti; izdelki domače in umetne obrti v celoti.
Pri salonu pohištva, Ljubljana, Gospodarsko razstavišče. Hala B, Titova cesta se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na prodajo na debelo in drobno blaga v trgovskih strokah: tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcija, od tega: tkanine iz tekstilnih vlaken rastlinskega, živalskega in umetnega izvora; tekstilna konfekcija, od tega posteljno perilo, prti, prtiči, blazine, odeje, prešite odeje, prevleke, tapete; konfekcija in metrsko blago iz umetnih snovi, od tega namizni prti, zavese; kemično obdelane tkanine, od tega preproge iz gume in drugih kemičnih snovi; steklo, porcelan In keramika, od tega: pihano steklo, strojno in ročno, od tega krogle za svetilke; prešano steklo, od tega kozarci, vrči ter razno prešano steklo za gospodinjstvo in gostinstvo; luksuzno steklo — brušeno (navadno belo, obarvano, kristalno); porcelan in keramika za gospodinjstvo in gostinstvo (krožniki, sklede, skodele, peharji in druga posoda, drobni predmeti za gospodinjstvo in gostinstvo); okrasi iz stekla, porcelana, majolike, keramike, gipsa in gline (vaze, figure); lončarsko trgovsko blago (vrči, sklede, vaze, figure); okvirji za slike; železnina in kovinsko blago, bicikli, šivalni stroji in potrebščine, od tega: štedilniki vseh oblik in kvalitet, kuhinjske in hišne potrebščine, od tega posode vseh vrst, kakovosti in velikosti, modeli za pecivo, mešalci in drugi kuhinjski stroji in pripomočki, pladnji in razne doze, mlinčki in grelci, jedilni pribor, kuhinjski noži in sekirice, ostrila, škarje, vse vrste tehtnic in uteži, svetilke, termovke; posebej nenašteta kovinska galanterija; železno pohištvo; lesna galanterija za gospodinjstvo; fotografski in optični aparati, instrumenti in potrebščine, od tega: kinoprojektorji, epidiaskopi, diaskopi; glasbeni instrumenti, radioaparati in potrebščine, od tega: gramofoni, gramofonske plošče in pribor, oddajniki in sprejemniki za radiodifuzijo, sprejemniki za televizijo, magnetofoni; elektrotehnični material, od tega: električne naprave za gospodinjstvo, hladilni in toplotni aparati ter naprave in material za električno razsvetljavo; starine in umetnine v celoti; izdelki domače in umetne obrti v celoti; športne potrebščine, od tega samo športne potrebščine iz lesa;
Pri že vpisanem predmetu poslovanja se vpiše, da s tem blagom trguje tudi na debelo.
Rg II 255/147	68S
Ljubljana 19. maja 1969.
Besedilo: -Tehno-Union-, podjetje za zastopanje inozemskih tovarn, Ljubljana.
Vpiše se nova organizacija združenega dela: trgovina, Ljubljana, Vošnjakova 5, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na debelo in drobno v trg. strokah: železnina, kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine; motorna vozila, nadomestni deli in potrebščine; kmetijski stroji In orodje, umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin, od teg* le kmetijski stroji in orodje; fotografski in optični aparati in potrebščine; elektrotehnični material; sanitarni in Instalacijski material; tehnično blago, razen: barv, kemikalij, tehničnih goriv in maziv ter vozovnih tehtnic. Poslovodja je Cmrekar Franc. Organizacija nima samostojnih pravic. Organizacijo je ustanovil DS 7. II. 1969.
Ljubljana, 21. maja 1969.
Rg III 421/22	688
Besedilo: Splošno gradbeno podjetje "-Konstruktor-", Maribor.
Vpiše se “-Menza«, Maribor, M»-kedonska 39, ki ima takle poslovni predmet: nudenje hrane, alkoholnih in brezalkoholnih pijač članom delovne skupnosti, poslovnim partnerjem in članom kegljaškega kluba »Konstruktor« po principu samopostrežbe. Vodja organizacije je Po-štrak Stanko. Za organizacijo podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 11. III. 1969. Samostojne pravice: obrat je samostojna organizacija združenega dela, ki ni pravna oseba, sklepa pogodbe v imenu in na račun podjetja, ki se nanašajo na njeno poslovanje, samostojno pridobiva in deli dohodek ter odloča o delitvi dohodka po kritju zakonskih obveznosti v skladu z določbami statuta in drugih splošnih aktov podjetja. Za obveznosti iz pogodb nasproti tretjim osebam odgovarja podjetje. Obrat vodi posebej poslovne knjige, ima svoj žiro račun, ter se za njega sestavlja posebej zaključni račun; odgovarjajoče službe "Konstruktorja« pa opravljajo za obrat knjigovodske in splošne posle.
Maribor, 30. aprila 1969.
Rg 61/1-75	624
Besedilo: Veletrgovina "KolonU-le«, Maribor.
Pri prodajalnah št. 64 "Kajuh«, Maribor, Cesta XIV. divizije 106, št. 22 "Pri opekami«, Maribor, Šentilj-
ska cesta 110 iri št. 79 “M ih ovci" v Mihovcih 25 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno kmetijskih strojev in orodja, umetnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin, od tega: umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin.
Pri prodajalni št, 126 »-Orešje« v Orešju se izbriše Malus Franc in vpiše Slovenec Zlatko, novi poslovodja.
Vpišeta se tile pripojeni prodajalni:
prodajalna ►'■Povrtnina«, Ravne na Koroškem, Partizanska 1, ki ima takle poslovni predmet:	prodaja na
drobno po tehle trgovskih strokah: živila in gospodinjske potrebščine; živina in krma, od tega samo krma; semensko blago v originalnih zavitkih' sadje, zelenjava ter njihovi izdelki: delikatese in delikatesni proizvodi. Poslovodkinja je Perklič Anica. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodkinja, vendar ta le v mejah poslovanja prodajalne. Prodajalna nima samostojnih pravic, prodaja v imenu in na račun podjetja.
prodajalna »Špecerija«, Prevalje B7. ki prodaja na drobno po tehle trgovskih strokah: mešano industrijsko blago; živila jn gospodinjske potrebščine; živina in krma, od tega samo živinska krma; sadje in zelenjava ter njihovi izdelki; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine. Poslovodja je Lakovšek Feliks. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja. vendar ta le v mejah poslovanja prodajalne. Prodajalna nima samostojnih pravic, prodaja v imenu in na račun podjetja.
Maribor. 6. maja 1969.
Rg 179H-429	614
Besedilo:	Gradbeno	podjetje
»Gradbenik«, Lendava.
Izbriše se prodajalna gradbenega materiala. Lendava, Kranjčeva 8 zaradi ukinitve.
Rp 20/1-61	722
Besedilo: »Elektrotehna«, Ljubljana.
Pri prodajalni št. 12 v Slovenj Gradcu. Glavni trg 12 se vpiše razširitev poslovnega predmeta prodajalne poleg prodaje na drobno še na trgovanje na debelo.
Rp 297/III-5	723
Besedilo:	'Varaždinski tekstilni
kombinat »Varteks«, Varaždin.
Pri prodajalni v Prevaljah, Farna vas 104 se izbriše dosedanji sedež prodajalne in vpiše novi: Prevalje. Trg 54.
Rg 65/in-n	721
Besedilo: »Vlado Bagat«, tovarna šivalnih strojev in precizne elektromehanike. Zadar.
Pri prodajalni v Mariboru je poslovni predmet odslej: prodaja lastnih proizvodov ter proizvodov drugih proizvajalcev, ki dopolnjujejo izbiro blaga lastne proizvodnje; prodaja vseh vrst proizvodov sorodnih proizvodom podjetja, kakor tudi strojev in naprav za pletenje, likanje, pranje in vzdrževanje tekstilnih izdelkov; servisno vzdrževanje proizvodov lastne proizvodnje, kakor tudi tujih proizvodov, za katere je podjetje registrirano; organiziranje in prirejanje tečajev za krojenje, šivanje in vezenje.
Rg 336/1-17	724
Maribor, 9. maja 1969.
Besedilo: »Slovenijales«, Ljubljana,
Pri skladišču v Mariboru, Cankarjeva 4 se vpiše razširitev poslovnega predmeta skladišča še na prodajo na debelo po tehle trgovskih strokah: tekstilno blago, kratko in pleteno blago ter konfekcija, od tega: tkanine iz tekstilnih vlaken rastlinskega. živalskega in umetnega izvora; tekstilna konfekcija — od tega posteljno perilo, prti, prtiči, blazine, odeje, prešite odeje, prevleke, tapete; konfekcija in metrsko blago iz plastičnih mas — od tega namizni prti, zavese in tapete; kemično obdelane tkanine — od tega preproge iz gume in drugih kemičnih snovi: steklo, porcelan in keramika od tega: pihano steklo, strojno in ročno — od tega: krogle za svetilke; prešano steklo — od tega: kozarci, vrči ter razno prešano steklo za gospodinjstvo in gostinstvo; luksuzno steklo — brušeno (navadno belo, obarvano, kristalno); porcelan in keramika za gospodinjstvo in gostinstvo (krožniki, sklede, skodele, peharji in druga posoda, drobni predmeti za gospodinjstvo in gostinstvo); lončarsko trgovsko blago (vrči, sklede, vaze, figure); železnina in kovinsko blago, bicikli, šivalni stroji in pribor, od tega: blago z pločevine, od tega štedilniki vseh vrst in kvalitet; pohištvo iz železa in drugih kovin; glasbeni instrumenti. radioaparati in pribor, od tega: radiodifuzijski in televizijski sprejemniki; elektrotehnični material, od tega: material za električno razsvetljavo — fluoroscenčne cevi in svetilke; električne naprave za gospodinjstvo in gostinstvo — od tega rešoji, štedilniki, univerzalni aparati za kuhanje in peko, peči, bojlerji, pomivalne in sušilne naprave, električni mlini za meso, priključne vrvi kompletne za opremo hotelskih, šolskih. vojaških in drugih kuhinj; hladilne in ogrevalne naprave za opremo hotelskih, šolskih, vojaških in drugih kuhinj; starine in umetnine — vse predmete stroke; izdelki iz domače in umetne obrti — vse predmete stroke.
Rg 413/1-7	718
Besedilo: »Slovenijales«, Ljubljana.
Pri prodajalni v Mariboru, Partizanska 15 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno po tehle trgovskih strokah: tekstilno, kratko in pleteno blago ter konfekcija, od tega: tkanine iz tekstilnih vlaken rastlinskega, živalskega in umetnega izvora; tekstilna konfekcija — od tega posteljno perilo, prti, prtiči, blazine, odeje, prešite odeje, prevleke, tapete; konfekcija in metrsko blago iz plastičnih mas — od tega namizni prti, zavese in tapete; kemično obdelane tkanine — od tega preproge iz gume in drugih kemičnih snovi; steklo, porcelan in keramika, od tega: pihano steklo, strojno in ročno — od tega krogle za svetilke; prešano steklo — od tega kozarci, vrči ter razno prešano steklo za gospodinjstvo in gostinstvo; luksuzno steklo — brušeno (navadno belo, obarvano, kristalno); porcelan in keramika za gospodinjstvo in gostinstvo (krožniki, sklede, skodele, peharji in druga posoda, drobni predmeti za gospodinjstvo in gostinstvo); lončarsko trgovsko blago (vrči, sklede, vaze, figure); železnina in kovinsko blago, bicikli, šivalni stroji in pribor, od tega: blago iz pločevine — štedilniki vseh vrst in kvalitet; pohištvo iz železa in drugih kovin: glasbeni instrumenti, radioaparati in pribor, od tega: radiodifuzijski in televizijski sprejemniki; elektrotehnični material, od tega: material za električno razsvetljavo — fluoroscenčne cevi in svetilke; električne naprave za gospodinjstvo in gostinstvo — rešoji, štedilniki, univerzalni aparati za kuhanje in peko, peči, bojlerji, pomivalne in sušilne naprave, električni mlini za meso, priključne vrvi kompletne za opremo hotelskih, šolskih, vojaških in drugih kuhinj; hladilne in ogrevalne naprave za opremo hotelskih, šolskih, vojaških in drugih kuhinj; starine in umetnine — vse predmete stroke; izdelki iz domače in umetne obrti — vse predmete stroke.
Rg 409/1-10	717
Besedilo: Trgovsko podjetje »Gorice«, Šentilj v Slov. goricah.
Pri prodajalni št. 11 »Jakobski dol« v Jakobskem dolu se izbriše Kocbek Pavel in vpiše Fekonja Andrej, novi poslovodja.
Rg 135/11-97	720
Maribor, 14. maja 1969.
Besedilo: Kmetijsko živilski kombinat, J Kranj.
Vpiše se skladišče, Maribor, Zrkovska 54, ki skladišči in prodaja na veliko vse vrste sirov. Poslovodja je Ferlinc Simon, ki podpisuje v mejah poslovanja skladišča. Enoto je ustanovil kombinat s sklepom delavskega sveta z dne 22. I. 1969. Skladišče
nima samostojnih pravio, prodaja v menu in na račun podjetja.
Maribor, 20. maja 1969.
Rg 540/1-1	716
Besedilo:	Kmetijsko industrijski
kombinat -Pomurka", Murska Sobota
Pri prodajalni št. 20 v Mariboru, Ljubljanska 25a se izbriše Pliberčnik Stanko in vpiše Postružnik Milan, novi poslovodja, mesarski mojster.
Maribor. 27. maja 1969.
Rg 221/1-241	715
Zadružni register
Spremembe
Okrožna gospodarska sodlšCa razglašajo
Besedilo:	Zgornjesavinjska kme-
tijska zadruga, Mozirje.
Vpiše se; da je dosedanji analitik Rudi Mutec odslej vršilec dolžnosti računovodje in pooblaščeni podpisnik za zadrugo.
Kot šef gospodarsko-računskega sektorja se Vili Medvedšek izbriše, imenovani pa ostane še nadalje pooblaščeni podpisnik za zadrugo.
Celje, 28. maja 1969.
Zadr II 29/22	713
Register zavodov
Vpisi
Okrožna gospodarska sodISia razglašajo
Besedilo: Poslovno združenje lekarn, Maribor, skrajšano: »Olimje Maribor«, Maribor (Tkalski prehod 2).
Poslovni predmet: vodenje enotne strokovne in ekonomske politike; enotno nastopanje pri sklepanju pogodb nabave surovin, materiala, blaga in opreme, upoštevajoč ekonomske pogoje nabave in dostave ter tipizacije embalaže in opreme; vodenje strokovne in ekonomske politike o vprašanju mreže lekarniških ustanov, njih modernizacije in rekonstrukcije ter izgradnje novih lekarniških enot; združevanje razpoložljivih denarnih sredstev združenja, kakor tudi iskanje novih možnosti za ustvarjanje sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo v lekarnah; skupni nastop do družbeno-po-litičnih skupnosti in državnih organov.
V. d. direktorja je mr. Ferdo Budina.
Pooblaščenca za podpisovanje poslovnega združenja: mr. ph. Ferdo Hudina, v. d. direktorja poslovnega združenja, ki za poslovno združenje podpisuje in ga zastopa samostojno v mejah zakonitih določil in pogodbe poslovnega združenja ter mr. ph. Štefan Predin, ki v odsotnosti v. d. direktorja podpisuje z enakimi pooblastili.
Ustanovitelji poslovnega združenja: Mariborske lekarne Maribor, Lekarna Radlje ob Dravi, Lekarna Slovenj Gradec, Lekarna Ravne na Koroškem in Lekarna Gornja Radgona. Omenjeni zavodi so poslovno združenje ustanovili s pogodbo z dne 28. IV. 1969. Ti so tudi sedanji člani poslovnega združenja.
Maribor 16. maja 1969.
Rgz 458/1-2	719
Spremembe
Okrožna gospodarska sodtSča razeiaSajo
Besedilo: Posebna šola pri ortopedski bolnici. Valdoltra.
Izbriše se Opara Darko, ravnatelj in vpise Sardoč Sonja, ravnateljica.
Koper, 13. maja 1969.
Rgz 70/6	678
Besedilo: Zavod za ribištvo, Ljubljana.
Dosedanji v., d direktorja dipl. biolog Voh Ivan, je odslej direktor.
Ljubljana, 24. aprila 1969.
Rgz 26/4	644
Besedilo: Osnovna šola. Podlehnik.
Pri v. d. ravnatelja Verk Radovanu se izbriše dosedanji naziv »v. d. ravnatelja« in vpiše novi naziv: »ravnatelj«.
Izbriše se Perko Ivanka in vpiše Vidovič Marta, nova tajnica — računovodkinja, ki sopodpisuje skupaj z ravnateljem ali njegovim namestnikom vse finančne listine.
Maribor, 9. maja 1969.
Rgz 447/1-4	730
Besedilo: Dom »Dr. Jožeta Potrča«, Poljčane.
Izbriše se Šuštar Ivan in vpiše Erker Jdže, novi ravnatelj, ki za zavod podpisuje samostojno v mejah zakonitih določb ih statuta zavoda.
Rgz 365/1-6	726
Besedilo: Dijaški dom. Ptuj.
Izbriše se upravnik Sedlak Dušan in vpiše Zemljič Ivan, v. d. uprav-
nika, ki za zavod podpisuje samostojno v mejah zakonitih določil in statuta zavoda.
Rgz 353/1-9	725
Besedilo:	Veterinarska postaja.
Radlje ob Dravi.
Izbriše se Berglez Slavica, honorarna knjigovodkinja in vpiše Krajnc Ruža. honorarna računovodkinja, ki skupaj z upravnikom sopodpisuje vse finančne listine.
Rgz 274/1-5	727
Maribor. 14. maja 1969.
Razglasi sodišč
Dražbeni oklici
J 1982/67-40	3719
Dne 12. VIII. 1969 ob 10. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 27 prisilna dražba nepremičnin in sicer dela vi. št. 320 k. o. Zg. Velka (pare. Št.. 405/1 njiva, 405/2 pašnik in 400/2 pašnik). Cenilna vrednost je 2,450,48 din, .najmanjši ponudek pa 1,633.66 diri..
Pravice, .ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem . naroku pred začetkom dražbe, sicer se oe bodo mogle več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja. Sicer pa opozarjamo, na-dražbeni, oklic na uradni deski sodišča.....	. . .
Občinsko sodišče v Maribor«, dne 4. jvnija' 1969. .., .
Oklici dedičem
O 146/68	3662
Svetič Marija rojena IJorvat,;kme-tovalka iz Tanče gore 21 je umrla 3. maja 1968 brez oporoke. Do dediščine ima pravico Svetič Peter/ rojen leta 1893. delavec iz-Tanče gore'21, nazadnje biv. na naslovu: P.O.'Robb Alta Canada, sedaj neznanega bivališča. Ker sodišču ni znano njegovo prebivališče in ker je imenovani dedič v tujini, v SFRJ pa nimfe oo-oblaščenca, naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Dediču ie postavljena za skrbnico Vetrih Marija, uslužbenka iž Loke. 34 pri Črnomlju, Po preteku. enoletnega roka bo opravilo sodišče .z,apw.Š/hn-sko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi bo razpolagalo.
Občinsko sodišče v Črnomlju.
dne 2. junija 1969,
, - •	. :	„ j,. .	■' 1	~	?■'*%' j '*
O 124/69-10	3633
Dne 27. XII. 1964 je v Springfieldu v ZDA umrl Juvan Jože, sin Ivana, roj. 15. II. 1883, po poklicu upokojeni
rudar, ki je lastnik nepremičnin pod vi. št. 19 k. o. Velesovo. Pozivamo otroke zapustnikovega brata Juvana Janeza, katerih imena in bivališča temu sodišču niso znana, da kot dediči v enem letu od objave tega oklica podajo pri tem sodišču dedno izjavo, ker bo sodišče po preteku tega roka opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi zakona in na podlagi podatkov s katerimi bo razpolagalo ter na podlagi izjave tem neznanim dedičem postavljenega začasnega zastopnika, za katerega je bil s tusod-nim sklepom z dne 6. V. 1969 postavljen delavec tega sodišča Jože Kapele.
Občinsko sodišče v Kranju, dne 30. maja 1969.
O 1243/66-7	3502
V zapuščinski zadevi po dne 4. XI. 1966 umrlem Harl Maksimiljanu, upokojencu iz Maribora, Miklavžka 19, se njegova hči Rantaša Dušanka, roj. Harl, sedaj bivajoča v ZR Nemčiji, poziva, da se v roku 1 leta po objavi tega oklica zglasi pri tem sodišču zaradi uveljavljanja svojih dednih pravic. Po brezuspešnem poteku tega roka se bo zapuščinska razprava nadaljevala in skončala na podlagi izjav postavljenega ji skrbnika in podatkov, ki bodo sodišču na razpolago.
Občinsko sodišče v Mariboru, dne 15. maja 1969.
O 558/67	4684
Brgles Franc, kmet iz Sedlašeka 38 je umrl 19. XII. 1960 brez oporoke. Tisti, ki mislijo, da imajo pravico do dediščine, naj se priglasjo sodišču v enem letni od objave tega oklica. Če se po preteku enega leta od te objave ne zglasi noben dedič, se zapuščina izroči pristojni občinski skupščini.
Občinsko sodišče v Ptuju, dne 6. avgusta 1968.
Amortizacije
vrednotnic, katerih Imetniki se pozivalo naj v danem roku priglasijo sodišču svoje pravice, sicer se bodo vrednotnice Izrekle za neveljavne
Rnp 500/68	330
»•Slovenijales«, Ljubljana, Beethovnova 11 prosi za amortizacijo bari-ranega čeka, št. 002241 na 500 din, ki ga je 14. V. 1965 izdala Kreditna banka in hranilnica Ljubljana na ime Primožič Milka. Priglasitveni rok je 60 dni od te objave.
Občinsko sodišče I v Ljubljani, dne 9. januarja 1969.
Razne objave
Razpisi
St. 1-5/6-69	3694
Fakultetni svet filozofske fakultete v Ljubljani razpisuje tale redna delovna mesta:
—	fakultetnega učitelja za zgodovino Slovencev od konca 18. stoletja do leta 1918.
—	asistenta za občo pedagogiko,
—	asistenta za primerjalno jezikoslovje in staro orientalistiko.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih za ta mesta predpisujeta fakultetni in univerzitetni statut. Interesenti naj oddajo prijave z življenjepisom, seznamom objavljenih del ter dela sama, tajništvu filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 12 najpozneje 15 dni po objavi tega razpisa.
Fakultetni svet
Izgubljene listine
preklicujejo
Ahmet Sečir, Ljubljana, Litijska cesta, zdravstveno izkaznico, številka 0256.	3690
Alijagič Džemal, Črnuče 130b, zdravstveno izkaznico.	3680
Ankele Borut, Ljubljana, Smrekarjeva 2, zdravstveno izkaznico, št. 154532.	3609
Antonič Herman, Pomorska šola Piran, Portorož, spričevalo 1. razreda Pomorske šole Piran, izdano v šol. letu 1965/66.	3201
Avdič Muharem, Laze, zdravstveno izkaznico, št. 111234.	3639
Avgustinčič Jožef, Bistrica ob Sotli 16, zdravstveno izkaznico, številka 113704.	3232
Bačevič Jovan, Ljubljana, Polje 220, zdravstveno izkaznico. 3640 Batič Breda, Piran, Tomšičeva 21, zdravstveno izkaznico.	3591
Begič Marko, Ljubljana, Zbačnikova 25, zdravstveno izkaznico. 3681 Bengez Ivan, Mala vas 23, p. Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 3641 Berjak Stane, Ljubljana, Podutiška cesta 57c, zdravstveno izkaznico.	3682
Bizjak Jože, Vrtojbenska 16, Šempeter pri Novi Gorici, vojaško knjižico, izdano v Novi Gorici. 3642 Blažič Slavko, Ljubljana, Tržaška 41, spričevalo X. in II. letnika poklicne kovinarske šole v Ljubljani. 3610 Bohinc Janez, Murave 8, p. Poljane, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja št. 100525.	3445
Brezarič Zvonimir, Ljubljana, Ale-ševčeva 74, zdravstveno izkaznico.	3537
Breznik Nežka, Malenška vas 22, Mirna peč, Zdravstveno izkaznico, št. 467673.	3567
Butina Špela, Suha 112, Škofja Loka, zdravstveno izkaznico, številka 098234.	3538
Cimarman Janez, Logatec, Čevica 84, spričevalo I. letnika Poklicne kovinarske šole.	3611
Čabraja Katica, Brvace 1, Grosuplje, zdravstveno izkaznico.	3683
Čelan Milan, Ljubljana, Titova 109, indeks elektro fakultete, Univerze v Ljubljani.	3539
Čerimovič Ahmed, GP »Obnova«, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	3643
Činkelj Franc, »Tekstilana«, Kočevje, zdravstveno izkaznico številka 428796/11.	3664
Čop Branko, Zagorje ob Savi, Ulica talcev 28, zdravstveno izkaznico, št. 280437.	3665
Čuden Franc, Iška loka 23, spričevalo I. letnika Poklicne kovinarske šole. _	^	3570
Čuš Jože, Ljubljana, Prešernova 30, zdravstveno izkaznico^	3571
Dadič Milan, Ljubljana, Postojnska 25, zdravstveno izkaznico, številka 214832.	3540
Davidovič Milan, KGP Kočevje, zdravstveno zkaz., št. 111405.	3592
Debevec Jožefa, Vižmarje 313, zdravstveno izkaznico.	3644
Ditner Angela, Melinci 107, zdravstveno izkaznico.	3572
Doknić Zagorka, Čengič, zdravstveno izkaznico in zdravstveno izkaznico na ime Doknič Pero. 3541 Dolenc Borut. Ljubljana, Rožna dolina Cesta IX/16, spričevalo II. letnika Poklicne kovinarske šole. 3573 Dolenc Božo, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta II/16a, spričevalo I. letnika poklicne šole kovinarske stroke v Ljubljani.	3645
Duranovič Hasan, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	3695
Ermec Jožica, Ljubljana, Jarška 43, zdravstveno izkaznico.	3646
Gajič Rajko, Kranj, Kidričeva 47, zdravstveno izkaznico, številka 3115.	3594
Galič Stjepan, Ljubljana, Celovška 165, delovno knjižico.	3684
Gaser Franc, Zabrdo 7, p. Železniki, zdravstveno izkaznico, številka 458510.'	3202
Gašperin Zdenka, Domžale, Prešernova 21, spričevali I. in II. letnika Ekonomske srednje šole.	3542
Gečala Aleksander, Jesenice, Cesta maršala Tita 31, zdravstveno izkaznico.	3595
Geršak Justina, Ljubljana, Vodnikova 286. delovno knjižico. 3543 Golob Boris, Mostje 6, p. Juršinci, zdravstveno izkaz., št. 383568.	3666
Gorišek Martin, Čanje 11, p. Blanca, zdravstveno izkaznico, številka 392197.	3667
Gregorčič Adela, Ljubljana, Celovška 181, zdravstveno izkaznico, št. 114058.	3612
Grogi Borut, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 16, zdravstveno izkaznico, št. 405394.	3669
Hamzič Avdorahim, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	3696
Henigman Ciril, Ljubljana, Rojče-va 21, maturitetno spričevalo, izdano leta 1967.	3697
Hiti Janez, Ljubljana, Tugomerje-va 4, zdravstveno izkaznico na ime Hiti Ivo.	3698
Hohnec Alojzija, Ljubljana, Dra-bošnjakova 9, zdravstveno izkaznico co.	3647
Hohnec Rudolf, Ljubljana, Dra-bošnjakova 9, zdravstveno izkazni-na ime Hohnec Helena.	3648
Hudobivnik Jože, Kranj, Staretova 23, zdravstveno izkaznico številka 469578.	3597
Hvalič Boris, Brdo, Prevalj 60a, spričevalo I. letnika Poklicne šole kovinarske stroke v LjubljaVii. 3613 Ivanovič Dobrivoj, Ljubljana, Vodovodna 94, vojaško knjižico, izdano v Beogradu.	3649
Jaklovič Jožica, Slovenska vas, p. Stara cerkev, delovno knjižico. 3599 Jalen Franc, Rodine 33, p. Žirovnica, spričevalo o pomočniškem izpitu, št. 9/I1I in diplomo VK orodjarja, št. 242.	2887
Jambreković Stjepan, Ljubljana, Djakovičeva 57, zdravstveno izkaznico.	3574
Jazbinšek Magdglena, Ljubljana, Žibertova 7, zdravstveno izkaznico.	3545
Jelušič (Mate) Marko, Splošno gradbeno podjetje Grosuplje, zdravstveno izkaznico.	3546
Jereb Lovro, Preserje 52, vojaško knjižico, izdano v Mostarju. 3685 Jerič. Anton, Beričevo 50a, p. Dol pri Ljubljani, delovno knjižico. 3650 Jerman Duška, Ljubljana, Triglavska 32, maturitetno spričevalo ekonomske srednje šole v Ljubljani.	3014
Ješovnik Alojz, Kamnik, Kajuhova 5, zdravstveno izkaznico.	3615
Jurejevčio Stane, Begunje na Gorenjskem n. h., zdravstveno izkaznico, št. 125825.	3071
Kajtazovič Fatima, Lučka 94, zdravstveno izkaznico.	3547
Kajzer Blaž, Ptuj, Mestni trg 47, delovno knjižico, reg. št. 102, ser. št. 431322.	3670
Kavčič Peter, Ljubljana, Metelkova 17, zdravstveno izkaznico. 3699 Kesič Anton, Ljubljana, Cesnikova 28, zdravstveno izkaznico.	3616
Kladnik Rajko, Ljubljana, Komenskega 28, spričevali I. in II. letnika Poklicne kovinarske šole. Ljubljana.	,	3651
Klasinc Marjana, Maribor, Kerenčičeva 4. zdravstveno izkaznico, številka 6498.	3,700
Klemenak Marija, Gozdarstvo in lesna ind. Nazarje, zdravstveno izkaznico, št. 133819 na ime sina Krsnik Janeza iz Mozirja 138.	3373
Knavs Ivan, Ljubljana, Mestni trg 8, zdravstveno izkaznico.	3652
Kobe Marko, Ljubljana, Ulica stare pravde 5, spričevalo 3, razreda gimnazije.	3686
Kocuvan Marija, Ljubljana, Ulica Pohorskega bataljona 181, zdravstveno izkaznico.	3575
Kočevar Jože, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 34, zdravstveno izkaznico, št. 494505.	3617
Kodrič Rudi, Zagorje ob Savi, Savska 13, zdravstveno izkaznico, številka 291326.	3562
Kolesa Slavko, Mekinje, Ćankar-jeva 51, Kamnik, dijaško avista vozovnico, št. 0067 za relacijo Kamnik —Ljubljana, izdano od podjetja »Ljubljana-tnansport«, Ljubljana.	3576
Končan Milan, Vrhnika, Drenov grič 84, zdravstveno izkaznico. 3548 Kos Ivan, Ljubljana, Trgovski pristan 12, zdravstveno izkaznico. 3701 Košane Franc, Razori 3, spričevalo
II.	letnika Poklicne šole kovinarske
stroke.	3577
Košir Marija, Zagorje ob Savi, Prešernova 48, zdravstveno izkaznico, št. 291191.	3534
Kovačič Dušan, Ljubljana, Herbersteinova 49. zdravstveno izkaznico, št. 228839.	3549
Krajnc Stanko, Podlehnik 16. zdravstveno izkaznico, številka 814735.	3563
Kranjc Lado, Ljubljana, Mestni trg 19, zdravstveno izkaznico, številka 171771.	3618
Kranjec Ida, Duplica 32č, p. KamT nik. zdravstveno izkaznico, številka 331079 na ime Kranjec Drago. 3344 Krašovec Lojze, Ljubljana, Pot na Rakovo jelšo 3, spričevala L, II. in
III.	letnika Poklicne kovinarske Šole.	3653
Krenk Nada, Ljubljana, Sarhova 22, delovno knjižico,	3687
Križanec Peter, Ljubljana, Valvazorjeva 3, zdravstveno izkaz. 3578 Krumpak Mirko, Kranj, Moša Pi-jade 12, spričevalo 1. razreda gimnazije.	3654
Kumer Jože, Zagrad 12, p. Prevalje, delovno knjižico, reg. številka 3295.	3033
Kuralt Janez, Vaše 7. Medvode, spričevalo o končani osemletki. 3688 Lah Anton, Tunce 39, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja in zdravstveno Izkaznico kmetijsKega zavarovanja na ime Lah Ciril, 3702 Lah Janez, Tunce 39, invalidsko zdravstveno izkaznico.	3703
Lešnja por. Podbevšek Katarina, Dol 10, zdravstveno izkaznico. 3579 Lokar Marija, Vevče 37, zdravstveno izkaznico, št. 336512.	3619
Lovrenčec Majda, Hrastnik, Cesta 1. maja 44, zdravstveno izkaznico, št, 565639.	3345
Maček Anica, Adergas 28, p. Cerklje na Gorenjskem, zdravstveno izkaznico, št. 250083.	3672
Mahnič Jože, Ljubljana, Oražnova 5, zdravstveno izkaznico.	3655
Marin Alojzija, Mirna 127, zdravstveno izkaznico, št. 1879C3.	3407
Matuha Vlado, Črnuče, zdravstveno izkaznico.
Maver Miroslav, Ljubljana, Obir-ska 25a, spričevalo I. letnika poklicne kovinarske šole v Ljubljani. 3620 Mesec Janez, Selca, Pozirno 4, zdravstveno izkaz., št. 16170.	3037
Mevlja Branko, Bled, Kolodvorska 31, zdravstveno izkaznico, št. 367510 za hčerko.	3715
Meznarič Janez, Stojnci 66, p. Gorišnica, zdravstveno izkaznico. 3673 Mihalič Aleksander, Ljubljana, Vzajemna 46, zdravstveno izkaznico, št. 08140 II.	3621
Miklič Franc, Tržič, Virje 8, zdravstveno izkaznico, št. 211052 na ime Miklič Petra.	3535
Miljenovič Janko, Grosuplje, zdravstveno izkaz., št. 930313.	3550
Miljkovič Ramo, Ljubljana, Smar-tinska 135, zdravstveno izkaz. 3581 Mohorko Danica, Nadole 45, p. Žetale, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 581511.	3674
Mujkič Šema, Ljubljana, Polje 208, zdravstveno izkaznico.	3551
Muzači Saban, Cirče 33, Kranj, zdravstveno izkaz., št. 85267.	3582
Ninič Milorad, Struževo 2b, Kranj, zdravstveno izkaznico.	3203
Novakovič Mihajlo, Ljubljana, Zaloška 78a, zdravstveno izkaz. 3622 Nuhanovlč Hasan, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	3623
Oblak Maja, Ljubljana, Poljanska 43. zdravstveno izkaznico.	3704
Ograjenšek, Marija, Lipje 31, p. Velenje, delovno knjižico številka, 030214/2232.	3408
Onkološki inštitut, Ljubljana, ček, št. AO 287456 za 374.715,90 dinarjev.	3583
Pehllč Ramo, Kamnik, Maistrova 18, zdravstveno izkaznico.	3675
Pejčič Ljubica, Ljubljana, Robbova 6, zdravstveno izkaznico, številka A-328739.	3552
Pekolj Jožica, Gombišče 4, zdravstveno izkaznico, št. 100693.	3656
Perhavec Dušau, Ljubljana, Djakovičeva 59, spričevalo II. letnika Industrijsko kovinarske šole. 3705 Petrič Martin, Ljubljana, Tovarniška 38, delovno knjižico.	3624
Pindur Karel, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev, zdravstveno izkaznico, št, 405385.	3657
Pintar Frane, Obrije 10, Ljubljana, spričevalo II. letnika Poklicne kovinarske šole.	3584
Plešec Vincenc, Preska 28, pošta Medvode, spričevalo I. in II. letnika poklicne šole kovinarske stroke v Ljubljani.	3858
Podgoršek Marija, Polje 9, zdrav, stveno izkaznico, št. 347205.	3585
Pogačnik Viktor, Ljubljana, Draga 37, zdravstveno izkaznico, številka 024013.	’	3659
Pontelli Robert, Male Lašče 3, p. Velike Lašče, zdravstveno izkaznico.	3025
Porenta Alojz, Zaboršt 15, zdravstveno izkaznico.	3626
Praznik Darinka. Mengeš, Zadružna, zdravstveno izkaznico, številka
3627
3580 410455.
ZVEZNI IN REPUBLIŠKI
ustavni amandmaji
1968/1969
(Z OPOMBAMI)
V tem dodatku k zvezni in republiški ustavi — ki je nadaljevanje ustreznega dodatka iz leta 1967 — je v opombah pri posameznih ustavnih amandmajih pojasnjeno, katere prejšnje ustavne določbe so spremenjene oziroma dopolnjene in katere sc prenehale veljati ter na katero mesto v zvezni oziroma republiški ustavi sodijo posamezne določbe ustavnih amandmajev.
Ker so ti ustavni amandmaji — prav tako kot ustavni amandmaji iz leta 1967 — sestavni del zvezne oziroma republiške ustave, je ta dodatek neogibno potreben vsem, ki imajo katero od dosedanjih izdaj obeh ustav ter brošuro z ustavnimi amandmaji iz leta 1967.
Cena tega dodatka je 4 din.
Zvezni in republiški ustavni amandmaji iz leta 1961 (z opombami) — 1 dinar.
ZVEZNA IN REPUBLIŠKA USTAVA (VEZ. V PLATNO) SKUPAJ Z USTAVNIMI AMANDMAJI IZ LETA 1961 IN IZ LETA 1968'69 — 17 DIN.
Naročila sprejema: Časopisni zavod »Uradni list SRS", Ljubljana, Veselova 11, p. p. 379/VII.
Prosen Štefanija, Ljubljana, Gerbičeva 44, preklic delovne knjižice objavljen v Uradnem listu SRS, št. 19/69, ker se je našla.	3706
Pugelj Stane, Zvirče 67, p. Struge, zdravstveno izkažnico.	3628
Randič Husein, Jesenice, Cesta maršala Tita 106 zdravstveno izkaznico, št. E-261092.	3602
Ražman Gvido, - Izola, Morova 3, zdravstveno izkaz., št. 216935.	3481
Režek Jože, Tomačevo 20, zdravstveno izkaznico.	3707
Režek Jože, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 393. delovno knjižico. 3629, Rigl Peter, Ljubljana, Vošnjakova 10, indeks strojne fakultete. Univerze v Ljubljani.	3)553
Rolih Slavka, Ratež 14, Brusnice, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 118306.	3568
Romih por. Gartner Dušica, Ljubljana Gradišče 10, zdravstveno izkaznico, št. 088718.	3630
Rozina Janez, Prhovec 4, p. Izlake, zdravstveno izkaznico, številka 220897.	3508
Rožnik Velena, Ljubljana, Petkov-škovo nabrežje 59, zdravstveno izkaznico.	3708
Rudež Marjan, Postojna, Tržaška 40, spričevalo II. letnika Poklicne kovinarske šole.	3660
Shaip Ramadani, Savlje 17, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 3631 Sindikalna podružnica nadzorni-štva prog Novo mesto, žig z besedilom: »Sindikat delavcev prometa in zvez Jugoslavije — podružnica nad-zorništvo prog Novo mesto«. 3604 Sinica Ernest, Semedela 2, p. Koper, zdravstveno izkaznico, številka 277523,	3605
Smolnikar Albin, Vir, Bukovčeva 9, pomočniško spričevalo kovaške stroke.	3554
Smrekar Anton, Ljubljana, Ledar-ska 21, zdravstveno izkaznico, številka 040115.	3586
Sobočan Jožef, Gomilice 44, pošta Turnišče v Prekmurju, delovno knjižico, št/ 450528/538.	3482
Sokač Josip, Ljubljana, Viška 58, zdravstveno izkaznico.	370!)
Stankovič Bojan, Ljubljana, Miklošičeva 4, zdravstveno izkaznico, št. 148025.	3661
Sterle Neža, Rudnik 5/2, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, številka 129679.	3689
Šemrov Adolf, Srednja vas 7, zdravstveno izkaznico, številka 24341-2.	3555
Škulj Jernej, Zamostec 50, zdravstveno izkaznico, št. 660113.	3205
Stebe Stanko, Žeje 12, p. Komenda, zdravstveno izkaznico, številka 349408.	3587
Stembal Ivan, Ljubljana, Majero-nova 12, spričevalo o končam o; letki.	3632
Šubic Milan, Škofja Loka, Ljubljanska 4, zdravstveno izkaznico, št. 306083 na ime Šubic Matej. 3556 Tavželj Anton, Jesenice, Tomšičeva 99, servisno knjižico za avtomobil Zastava 750, št. 354811.	3606
Tekalec Vinko, Maribor, Koroška 22, zdravstveno izkaznico, številka C-015393.	3691
Terpinc Svarun, Ljubljana, Vodnikova 46, indeks ekonomske fakultete, Univerze v Ljubljani.	3710
Toplak Antonija, Ljubljana, Zarnikova 4, zdravstveno izkaznico, št. 179836.	,	3711
Toplak Franc, Lendava, Partizanska 52, zdravstveno izkaznico, številka 10141.	3084
Trafela Marija, Ptuj, Spolen jakova 8b. zdravstveno izkaznico na ime Jančič Danica	3714
Trgopromet, Kočevje — poslovna enota Tehnika, Kočevje, barirani ček, št. AN 682946 z dne 28. X. 1868 za 485,40 din, izdan od Trgovskega podjetja »Gorice«, Šentilj v Slov. Goricah na ime Thaler Rafael.	3452
Trtnik Marko, Ljubljana, Sp. Hrušica 37, delovno knjižico.	3557
Tuma por. Smuč, Marija, Ljubljana, Lavričeva 6a, zdravstveno izkaznico.	3(>33
Turk Josip, Koper, Rozmanova 17, zdravstveno izkaznico, številka 934940.	3677
Urbančič Franc, Cegelnica 27, Novo mesto, zdravstveno izkaznico, št. 113595.	3369
Vagaja Andrej, Podgorica 46, p. Dol pri Ljubljani, spričevalo I. letnika poklicne šole kovinarske stroke v Ljubljani.	3589
Valič Martin, Polje 14, p. Zagorje ob Savi, zdravstveno izkaznico, številka 320372.	3678
Veselič Peter, Ljubljana, Društvena 16, invalidsko izkaznico s 75°/o popustom na vožnji, št. 115162.	3692
Vidmar Cvetko, Ljubljana, Bičevje 4, zdravstveno izkaznico.	3693
Vidovič Milena, Ptuj, Trubarjeva 51 D, zdravstveno izkaznico, številka 818680.	3607
Virag Draga, Ljubljana, Gospodinjska 13, zdravstveno izkaznico.	3558
Vodopija Erminija, Kampolin 79, p. Portorož, zdravstveno izkaznico.	3679
Vrhovnik Stane, Preserje 62, zdravstveno izkaznico, številka 213232.	3634
Zarič Drago, Ljubljana, Perući jeva 27, zdravstveno izkaznico, številka E-331868.	3712
Zor Ivanka, Ljubljana, zdravstve-no izkaznico, št. 455922.	3559
Zorec Anton, Miklavž pri Ormožu 2, zdravstveno izkaznico.	3608
Žnidaršič Marija, Ljubljana, Crto- ' mirova 17, zdravstveno izkazru-
Izdaja »Uradni Ust SRS« — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska Tiskarna »Toneta Tomšiča« v Liubljani