KATQLJSK CERKVEN LIST. Danica- izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto H gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80kr..za 14 leta90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica'- dan popiej. Tečaj XLVI. V Ljubljani, 25. vel. serpana 1893. List 34. Napredek. Kristijanu je napredek to, kar čdoveka vodi k Bogu, k časni sreči in zveličanju. Kaj bi pomagalo človeku, ko bi ves svet z vsemi zakladi zlata in srebra pridobil, ko bi pa na svoji duši škodo terpel ? Salomon je imel vso učenost, vsega blaga dosti; ni pa imel milosti božje: in kaj mu je pomagalo vse blago? Adamu so bile vse živali podložne, pa je zgubil milost božjo — in kaj mu je vse drugo hasnilo? Kavno dandanes ceni svet čast za boga, vse hrepeni po premoženju in vživanju dobrot, čez vse se hvali naravoslovje, in to se zove napredek, olika, razsvitljenje. Svet ima tiste za mračnjake, ki umejo pravo nalogo življenja, ter poprej za dušo potem pa za telo skerbe. Kaj pomaga človeku, ki bi nosil krono Davidovo, če bi bil pa brezbožen kakor Antijoh: kaj koristi, ko bi posedel bogastvo Salomonovo, bil bi pa hudoben ko Jezabela: ko bi bil učen ko Jeronim. pa zloben ko Savel. Le tisti zares napreduje, ki najpervo večno, božje išče in ki se potem še-le briga za telo, premoženje, čast in druge časne reči: on se ne zmeni za kratkoviden svet, ki ne pozna višjih idejalov kot so posvetna čast, blago in prazne učenost. Svet pač večkrat ljudi premoti s svojim vnanjem sijajem in praznimi obljubami tako. da pozabijo na svojo neumerjočo dušo, na večnost, na natančno sodbo božjo. In taki zapeljani in zmoteni ljudje bi si radi svojo vest vtolažili ter radi verjamejo vsakemu, ki jim govori, da ni večnosti, ni sodbe in da je vera le za stare ženice in slaboumne može ali nevedne lahkoživce. Taki posvetnjaki ponavljajo sto in stokrat rekoč: saj iz onega sveta še nobeden ni nazaj prišel; vživajmo to življenje, kajti to znači prostega duha, to je napredek. Tukaj posvetnjaki ravnajo kakor tisti hudobneži, o kterili piše kralj Salomon : „Pridite pravijo oni in vživajmo pričujoče dobrote, poslužimo se hitro stvari še v mladosti. — Tergajmo rožice veselja, dokler ne zvenejo; nobena senožet naj ne bo, na kteri bi se naše razuzdanje ne sladilo. Nobeden med nami naj ne bo od našega razuzdanja odločen, da se bo povsod znalo, kako veseli smo bili, zakaj to je naš delež in odloček.u (Mod. 2, G—9.) Napredek to je geslo sedanjega veka, ki se zove vek luči in razsvitljenja. Napredek, pravijo, je naš cilj in smoter. Človek bi na pervi hip mislil, koliko da ima ta beseda v sebi. Kajti, ako-lc globoke je sežemo, vidimo, da vklubu vsem pripomočkom iz mnogih skušenj sc ne moremo posebno hvaliti z napredkom. Statistika nam pove, ':ako se umobolni množijo in je treba vedno bolnišnice povekšati, kako se širi razuzdanost zlasti v velikih mestih in. pr. Hamburg, Budapest), kako ljudje čimdalje bolj lahkomiselni postajajo, kako zvito človek svojega bližnjega odira in goljufava, kako se množe samomori zlasti v kupčijskih krogih (žali Bog znaša število samomorov v Evropi na leto 50.00čuje, kteri potrebujejo veliko ljudi, kteri kot predpostavljen mora razne dolžnosti spolnovati. Tak ti bo povedal, kako malo ljudje mislijo, koliko jih je, ki vso svojo učenost iz liberalnih časnikov zajemajo. Znak sedanjega časa je: breznačelnost, nezanesljivost, lažnjivost, zanemarjanje vsili dolžnosti, brezbožnost, silno hrepenenje po vživanju, veliko se učiti, pa malo znati, — v teh rečeh je res velik napredek. Vredno je vprašati se, kam pride družba po takem napredku v času in večnosti? kam bode ona zabredla? V neki družbi so prav prosto govorili o politiki: tako, da je kralj Danski posebno značilno izrazil se: Sedanja civilizacija je v iznajdbah novih uničevalnih strojev jako napredovala. Saj se v istem času ko fotograf palačo fotografira, mora ista razrušiti. Modroversko kermilo zdrave omike. O verskih skrivnostih. (Konec tega oddelka.) „Zakaj branite umu preiskovati skrivnosti?" Tako nam očitajo nasprotniki. „Se li to ne pravi ura ponižati, ako mu velevate verovati, česar ne razume?44 — Odgovor: Ne, marveč ga varujemo sramotne zmote. Kadar ga svarimo brez vodja napotiti se v neznane kraje, otmemo ga truda, kteri ne more imeti srečnega vspeha, ker njegovi radovednosti odtegnemo skrivnosti, kterih mu ni mogoče razumeti; ob enem pa mu varujemo njegove pravice, ker ga spodbujamo, da tehta in pretresuje razloge, kteri ga primorajo verjeti, kar se ne da iimeti. Mi ne tirjamo slepe podverž-nosti, teiuuč operto na versko podlago. Hočemo celo, da nam je um vodnik, ki nas k veri na-potuje: kajti ako nam ne more skrivnosti dognati, nam vsaj kaže veljavno oblast, kteri se mora vsak zdravo misleči človek podvreči in ji verjeti, ako neče neumen biti. Z eno besedo, um nas vodi k oblasti, ktero nam da najti in njeno potrebnost Čutiti; *) in oblast nas pripelje k veri. l"m si obvaruje tedaj svoje pravo glede kerščan-ske vere in nikakor ni odstavljen. Prederznež je, kteri se loti s prešernim ver-tanjem razgrinjati sveto zagrinjalo, ktero krije skrivnosti: on oslepi skvečen od Božjega veli-častva in pravične sodbe.1') Godi se mu, kakor nespametnemu, kteri se (lerzne zreti v poldnevno solnce in je ko oslepljen od svetlobe njegovih žarkov. Sabelij, Arij, Nestorij, nam svedočijo to *) Katio auctoritatem non deserit. cum consideratur, cui sit «redenduni. S. Aug. ostro resnico 8 svojim pogreznjenjem! Ponižna in udana vera bi jil; bila obvarovala brezna, v ktero jih je pogreznila netrezna zvedavost.*) „O ti, ki z močjo vere stojiš, ne bodi prevzeten, temuč boj se.*) Napuh je poderl tvoje prednike; naj te ponižnost obvaruje enake nesreče. Tebi čast Marija! Sonetni venec. Zložil Vladimir.**) I. Težavno jad je zase svoj nositi, Kedar stotero dvomov dušo tlači. Da slicna v zitja morju je igrači, Ki vali mečejo jo razhoriti. Tedaj ošabnost čela jej ne Liti, Pogled boječ poguma več ne znači; V bolesti vije se jednaka kači, Da smrt ne strla bi življenja niti. — Če v tebe val osode se zaganja, Zaupno vnet pogled upri k Danici, Pekoče ona v prah bolesti zmane. Osabnež tega noče pač spoznanja, A svojej le veruje naj glavici: Enkrat srce se v tugi vender gane! II. Enkrat srce se v tugi vender gane, Naj tudi pno železni ga oklepi, Naj vera kriva mu spoznanje slepi Obetajoč slasti, neznane, znane. Življenja kakor v truplu ni brez hrane, Kot vsak zgubljen je brez poti na stepi, Tako Človeški nični so ukrepi, Če iz neba ni pomoči poslane. — Ljubezen koga sveta ne otaja Jedinemu če rodna mati sini Skrivnostne srčne želje razodane? Zato najraje ljud Kraljici maja, Ki se rode mu v srca globočini, Bolesti vse razkrije, prej neznane. III. Bolesti vse razkrije prej neznane, Pevaje v čast skrivnostni roži pesni, Ki vsaki dan ob uri jej slovesni Z molitvijo v nebo kipe ubrane. Oči bliščijo v luči se solzane, Pogledi v kip obračajo se resni, Proseč za blagor dušni in telesni, Proseč za drage, v zmote ukovane, *) Qui scrutator est majestatis. opprimetur a gloria. Prov. 26, 27. *) Tu fide stas; noli altum sapere. sed time. Rom. 11, 20. **) Ravno prav — med šmarnimi mašami; Marija naj plača trud in lepo delo! Vr. Tedaj se Deva Božja jih raduje, Pot r p no vzdihe vseh posluša vroče, Zeleč bolesti zemske jim hladiti Trpina jad srce jej objokuje, Usmiljeno mu ceh rane ¿(joče, In brž mu dnevi minejo srditi. IV. In brž mu dnevi minejo srditi, Kedor korak svoj od zmotnjav obrne, Da s potjo (ja modrosti zopet strne, Kjer m u mogočna L>eva ž it je ščiti. Podoben je poljani r odo viti, Ki čuva jo nebo nevihte črne, Ko se obzorje v temni plašč zagrne, In bliska švigajo ognjene niti. Oj srečen vsak, kdor modro si izbere V pomoč nebeško tolažnico sveto; Lahko je žit ja pravo pot slediti. Značaje svet pač šteje mnogotere, A mnog slepi srce mu razodeto: Češčen, kdor zna zaupanje ceniti. V. Češren, kdor zna zaupanje ceniti, Prijatelj ho odkrije mu skrivnosti, Proseč vesti naj težo mu oprosti, Ki žolča toliko ga sili piti! A mnogim v duši bližnjika odkriti „Prijateljem" trpljenja ni zadosti, Njegove izkoristijo slabosti, Želeč še v večji ga prepad pahniti. O j redek, h komur mir se zopet seli, Razburjeno srce da mirno bije, Mej svetom ki iskal je duši hrane ! Xe to, pri bližnjiku da rane celi Za brata: solza mi oko zalije: A če premišljam, komu razodane! VI. A če premišljam, komu razodane Največkrat neizkušenec bolesti, Pač rekel bi; naj le ga zlobnež pesti, Ker sam brezmislec ne spozna prekane, Cemu či so pač ti razjokane, C emu nemir očitaš sv o jej vesti, Če k sebi onega ne hčes dovesti, Ki naprej reši ude prikovane Srce naj bode bivališče božje, Duh božji naj korak tvoj vedno vodi, Da nikdar ob nesrečo ne zadene. Marija v dvomih bodi ti orožje, Le njej zaupaj vedno in povsodi Srce trpeče najbolj svoje rane! VIL Srce trpeče, najbolj svoje rane V molitvi pravi nosi nad oblake, Kjer prošnje ne prest i šijo niknke Hiteč iz solz doline k njim poslane! Kdo nebeščanov od trume zbrane Pa bolj umeje zemske siromake Kot mati sveta, ki nekdaj j&tnake, Pač hujše v prtih je nosila rane!'? Če mislim torej, komu bol bi tožil, Serce zapiram rad Zemljanom varno, Da ne spozna ga neznačnjnež z rit i. Saj, siromak, bi si bolest le množil, Ko za tolažbo prosim milodarno: Tedaj ti Deea si, v nebeškem sviti! (Konec oasl ) Ogled po Slovenskem in dopisi Z Iga. (Katoliška zavest.) Izredni časi imajo izredne potrebe, katere zahtevajo izrednega delovanja. Današnjo dobo smemo imenovati nekako pripravljanje na odločni boj med načeli kerščanskimi in protikerščanskimi. Hvala Bogu, da med Slovenci brezvčrstvo nima onega pogubnega vpliva, kakor drugod. A tajiti ne moremo, da se tudi med Slovenci vsiluje (po liberalnih časopisih) brezverski duh; zato je treba delovati o pravem času, da se poživlja in prenavlja tudi v prihodnje katoliško prepričanje in katoliško življenje v vseh razdelkih slovenskega ljudstva. Treba je toraj, da na podlagi načel katoliške vere ostanemo zvesti sinovi svojemu Bogu in svojemu domu. Pobožnost našega ljudstva nam spričuje, da živi med nami še vedno isto katoliško prepričanje, s katerim se je naš slovenski narod odlikoval vsa stoletja, odkar je stopil v katoliško cerkev. V naši fari smo tega se prepričali minuli praznik Marijinega vnebovzetja. Minulo je že 10 16t, odkar smo imeli v naši obširni fari sv. misijon, in od tega časa imajo možje vsako leto na Vel ki Šmarin svoj misijonski praznik (žene na mali Šmarin, dekleta na praznik Naše ljube Gospe, in fantje na praznik Jezusovega presv. Serca). Kakor vsako leto, tako so tudi letos možje naše fare na praznik Marijinega vnebovzetja prav mnogoštevilno pristopali k spoved-nici in k sv. obhajilu. Že popoldne pred praznikom bile so spovednice obdane od mož, in v praznik ko je sv. dnevu zvonilo ob 3eh zjutraj, čakali so že možje pred cerkvenimi durmi; pristopilo je samih mož na ta praznik k mizi Gospodovi ogromno število. Po pervi sveti maši smo imeli možje skupno sv. obhajilo, med katerim so pevci na koru prav lepo prepevali misijonske pesmi. Prečastiti gospod župnik so imeli pa prelep in ginljiv govor do mož, v katerem so z gorečnostjo razlagali evangeljske besede: Le eno je potrebno: „Da Bogu služimo in se zveličamo." Med drugim so povedali o sv. Pavlu pu-ščavniku, kateri je, kakor nam sv. Hieronim pripoveduje, še le 16 lčt star v daljno samoto se podal, da je tam daleč od sveta le na Boga in svoje zve-ličanje mislil, le za svoje zveličanje delal. Tako je živel celih 100 16t, ne da bi bil v tem času kaj od sveta slišal. Malo pred njegovo smertjo ga po božjem povelji obišče sv. Anton puščavnik. Sv. Pavel, ki tako • dolgo nobenega človeka vidil ni. popraša sv. Antona: kako se že na svetu godi? kaj ljudje delajo? Sv. Anton rnu odgovori: Na svetu se še zmiraj godi kakor kedaj; ljudje večidel skerbe in se pote. da bi kakšen dobiček vjeli, da bi si premoženja nabrali, da bi prijaznost svojih višjih si pridobili, da bi kakšno pravdo dobro zveršili, da bi svoje otroke bogato omožili. oženili; hiše zidajo, telesu strežejo, dobro jedo in pijo, — to so njih opravki, na katere obračajo skoraj vse dni v letu. av Pavel na to globoko vzdihne in pravi: „0 nespametni ljudje! ali nič ne pomislijo, da bodo morali svoj dan umreti?" Ginjeni smo bili pri poslušanju božje besede. Kes je, da ljudje dandanes preveč za časne reči skerbe. in pri tem na dušo svojo pozabijo; mnogi se tako obnašajo, kakor da bi bili le za ta svet vstvarjeni, in kakor da bi zmiraj tukaj ostali. Ne pomislijo, da smo le popotniki tukaj, ne mislijo, kaj nam je naš Izveličar od bogatega moža povedal. Le skerbimo za časne reči, le prizadevajmo se za časno blagostanje; toda le toliko, da zraven tega nebes ne zgubimo. Skerbimo naj pred in najbolj za zveličanje, iščimo najpred božjega kraljestva in njegove pravice; saj vse časno nam bo odvzeto, zveličanje naše bo pa vekomaj ostalo. Konečno naj še pripomnim, da take cerkvene svečanosti, prejemanje ss. zakramentov in podučljivi cerkveni govori prav močno poživljajo, vnemajo in uterdujejo katoliško zavest med nami. Dve petdeset-letnici ob enem. Kar se redko kedaj doživi veršilo se je, kakor smo zvedeli, pretekli Veliki Šmarin v Železnikih, namreč hkrati dve petdeset-letnici. Na predvečer Velikega Šmarina 1843 oglasile so se bile namreč pri večemicah vpervič v ondotni farni cerkvi nove orgije, katerih do takrat ni še imela, akoravno so si jih farani že dolga leta poprej serčno želeli. Sicer so se za novo, leta 1874 dodelano cerkev tudi orgije na novo predelale v tem, da so dobile velikosti cerkve primerno novo omaro in novo mehaniko, vstavilo pa se je v nje, poleg 8 novih, še poprejšnih 8 starih spremenov, ki nadaljujejo češčenje Božje. To je bila tedaj perva petdesetletnica. — Z novimi orgijami ob istem času, t. j. na predvečer Vel. Šmarina 1843. nastopil je bil pa tudi svoje službovanje kot farni organist ondotni tedanji mladeniški rojak in sedanji učitelj gosp. Jož. Levičnik, katero opravilo še vedno zveršuje (in nadjamo se da ga v korist pridne občine še dalje bode zverševal.) In to bila je druga petdeset-letnica, obe ob enem. Taki dogodki so v zgodovini le redki, skoraj da posamezni in javaljne bo kedaj Železnikarjem kateri domačin kako službo še tako dolgo opravljal. (Pristavimo naj tudi še to, da je pesmica, katero smo v zadnjem listu „Danice" natisnili, imela spričetka namen, da bi se bila na Veliki Šmarin po službi Božji na koru zapela, ker se ji je sostavil tudi napev. To se je bilo vendar opustilo). Ker se pa naše čase obhajajo tudi razne druge obletnice: 10. 20, :;0letnice itd., naj pove „Danica" tudi še to. da je ravno letos minulo 40 let, odkar se je g. J. L. pridružil sopisateljem našega lista „Zgod. Danice," in je nekaj pod pravim imenom, nekaj pa pod imeni Rodoljub Podratitovski, J. A. Laicus, Neduhoven in tudi pod čerkama R. P. napisal za naš list toliko, kakor noben drug zmed slovenskih gg. učiteljev. Razvidno je to v vsi h tečajih Danici nih od 1 1843 — 1893. Najbolj obširna sta bila spisa 1. 1863: ..Romanje k Sv. Kervi v zgornjem Gorotanu. V častil ni spomin štiristoletnice slavne ljubljanske škofije," (16 nadaljevanj), in 1. 1870: „Romanje v Marijino Celje" (8 nadaljevanj.) Iz njegovega piresa dobivala je „Danica" mnogih lepih popisov razno-verstnih cerkvenih svečanosti, nekrologov, vmes tudi pesmic itd. — V druzih svetovnih službah se dobi s štirdesetimi leti že popolni penzijon. — J. L. pa pravi, da želi kot sotrudnik „Zg. Danice" tudi še dalje služiti, ne „stillschweigend." kakor pravi nemški izraz, ampak po moči krepko. V to pomagaj Bog, zarad opešanih oči tudi na prošnjo sv. Lucije, in domovina z vredništvom vred je in ostane serčno hvaležna verlemu gospodu pisatelju in s celim sercem čestita ter želi, da bi še prav mnogo lčt ostal ne le prav čverst pospeševalec častitljive službe božje z orgljanjem, temveč tudi enako čverst in priden dopisovalec našemu katoliškemu časniku, kakor dozdaj skoz 40 lčt! Živio! Trata.*) (Spomini na t gospoda župnika Frančiška Do lin a rja.) — „Mortuos plango!" — Kakor je znano bralcem „Zgodnje Danice,umerli so 16. julija letošnjega leta na Trati nad Škofjo Loko prečastiti gospod zlatomašnik in župnik v pokoju, Frančišek Dolinar. Ker so bili blagi ranjki gospod tudi naročnik „Zgodnje Danice" in ker so bili dalje zlasti tudi posebno navdušeni za veliko delo, kateremu žertvuje ravno v. č. vrednik tega lista svoje preblago življenje, navdušeni namreč za podporo revne šolske mladine, čimur lep dokaz je ravno poslednja volja gospodova, gotovo ne bode neumestno, ako ravno v tem listu priobčimo o sledečem vsaj malo čertic iz življenja ranjkega. Rojeni so bili ranjki gospod 4. oktobra 1815 v Bukovji, kraj, ki se nahaja v loških hribih in pripada k mestne fare podružnici sv. Petra v Bodulah. Bili so sin poštene kmečke rodovine, katera je razen njih podala Cerkvi še dva vzorna duhovnika: prijateljem cerkvenega petja gotovo znanega skladatelja pok. Luka Dolinarja. ki je bil stric našemu gospodu, in Miklavža Dolinarja, duhovna goriške škofije, ki je pred nekaj leti umeri kot župnik v pokoju pod Šin-kovim Turnom pri Vodicah in je bil bratranec gospoda Fr. Dolinarja. Šolali so se v Loki in pozneje v Ljubljani, kjer so tudi po doveršenih gimnazijskih študijah 1. 1835 stopili v semenišče. Mašnik posvečeni so bili potem 5. avgusta 1839. In kot tak opravljali so svojo vzvišeno službo skoraj 50 let po raznih krajih: najpoprej bili kaplan v Cerkljah, v Velesovem, vipavskem Čemem Verhu, Hrenovicah, Kranjski gori, in Železnikih, od koder so se kot župnik preselili v Leskovico, kjer so delovali blizu 18 let in poslednjič še na Trato, kjer so zopet celih 17 let delovali, dokler jih ni konečno bolezen prisilila opustiti službo in stopiti v pokoj. Leta 1886 so namreč ranjki preboleli posebno hudo pljučnico. Dasi so potem zopet še precej okrevali, vender lerdni niso bili več. L. 1886 pa jih je še mertvoud zadel dvakrat, drugič ravno na Velikonočno nedeljo zjutraj med sv. mašo. Odslej pa niso več ozdraveli; v decembru tega leta morali so iti v poko' v katerem so preživeli 7 let. Pač milo se je moralo storiti vsakemu, ki je tačas prišel v dotiko z gospodom in jih je poznal tudi še v prej- *) Po neprijetnem naključji zakasnelo. Pis. šnjih letih Gospod, ki so bili poprej korenjak, kakor-šnih ni veliko, ki so ob svojem času hkratu zamogli opravljati Trato. Leskovico in Lučine — in kedor te tri fare pozna, ve, da to ni malo! — ta gospod so bili sedaj od mertvoada zadeti v noge in na jezik. Hoditi niso več mogli veliko, a tudi govoriti ne! Vendar so vsaj toliko si še opomogli, da so skozi 4 leta, seveda z največjo silo in terpljenjem, skorej vsak dan še maševali. In 5. avgusta 1880 leta so učakali redko srečo, da so. spremljani od svojih prijateljev duhovnov, stopili kot zlatomašnik v svetišče Gospodovo in darovali sv. daritev. A zadnja 3 leta so opešali tako, da niti v cerkev niso več mogli. Sedeti in ležati — to je bilo vse, kar so še mogli! Terpeli pa so zlasti zadnje čase najhujše bolečine. A vse te bolečine, vse to veliko terpljenje so prenašali skozi celih 7 let s toliko občudovanja vredno vdanostjo v božjo voljo, da jih celo oni, ki so bili z njimi v najožji dotiki, nikdar niso slišali le količkaj potožiti! 10. julija zvečer ob 3/46 pa so se po kratkem, a hudem smertnem boji, večkrat prevideni s ss. zakramenti, lepo in srečno pripravljeni preselili v boljše življenje. (Konec nasl.) Dole pri Litiji, 15. avgusta. (Porcijunkulske zadeve.) Sprejmi, predraga Danica, tudi iz našega kraja prijazen pozdrav in veselo oznanilo! Dokončali smo v začetku tega mesca prelepo pobožnost rpor-cijunkuljskih odpustkov." Res, da se ta pobožnost po deželi le redkokrat kje obhaja, in ravno zato je pa ljudstvo iz bližnjih sosednjih in daljnih krajev, iz več kot 10 duhovnij sim prišlo se odpustkov vdeležit. Pa tudi pomagat so prišli sosednji duhovni, ter so s spovedovanjem in pridigami to slovesnost prav zelo povikševali. Bile so tačas 3 pridige. V torek, 1. avg popoldne, so imeli prelep govor gosp. kaplan iz Sent-Jurja, ki so sv. Frančiška Serafinskega kazali kakor velikega izvoljenega božjega prijatelja, kteri je s svojimi tremi redovi na milijone živih ljudi otčl pogubljenja s svojimi porcijunkulskimi pobož-nostmi, še več duš iz vic rešil. Govor je bil tako prepričaven, da marsikteri, ki je le iz radovednosti prišel v cerkev, se je po pridigi vstopil med versto spovedencev, ter se tako vdeležil te prelepe pobož-nosti. Drugi dan zjutraj so imeli govor gosp. fajmošter 8 Primskovega, ki so govorili o pravem pripravljanju in očiščevanju vesti, kar je potrebno v zadobljenje ss. odpustkov ter prav živo dokazali, kaj je človeku treba storiti, ako se hoče vdeležiti ss. odpustkov, posebej porcijunkulskih odpustkov. Kaj je storiti, da bo ta na deželi tako redka pobožnost nam v pre-novljenje in dušam v vicah v prid, in so še dostavili, kako prednost imajo porcijunkulski odpustki pred drugimi odpustki. Zlasti ginljivo je bilo pripo-ročevanje, naj se spominjamo svojih velikokrat že pozabljenih ranjkih, in tudi ranjkih njegovih staršev, pred kratkim umerlega očeta. Tretji govor so imeli Šentruperški gospod fajmošter, ki so pa nam prav potem dušnem prenov-ljenji potrebo stanovitnosti prav živo in tudi s tako tehtnimi dokazi razkazvali, da je slehern obljubil sam pri sebi: od zdaj pač nobenega greha več; ker le tako nam bo ta pobožnost koristila, ako bomo spolnih, kar smo pri spovedi obljubili. Bilo jih je, kakor sem zvedel iz gotovega vira, tisuč obhajanih, domačih in ptujih. 0, kako lepa je ta pobožnost! Le kar prehitro sta pretekla ta dva dneva toliko lepe pobožnosti, pa kakor slišim, ne za vselej; čast naš g. fajmošter so dobili to pravico le za sedem let in letos je bilo teh 7 zadnje leto.*) Le škoda, da ni te pobožnosti v več farah; koliko duš bi bilo iz vic rešenih. Zato izrečem v imenu cele fare: Bog povračuj našemu č. g. fajmoštru, ki so nam to slovesnost naklonili in tudi vsem drugim čč. gospodom, ki so jim pomagali te pobožnosti tako lepo izveršiti! F. G. Zlata maša na Gorenjskem. V Lescah je dne 21. avgusta obhajal zlato mašo ondotni župnik in duhovni svetnik, gospod Friderik Iludovernik. — Take slovesnosti so sicer povsod enake; vender pa je ta zlata ir.aša imela marsikaj posebnega. Perva posebnost je bila ta, da se je slovesnost veršila na delavnik, in zato je bilo mogoče, da so skoraj vsi duhovni obširne radoliške dekanije zraven prišli in je bilo razun zlatomašnika 31 gg. duhovnov pričujočih. Druga posebnost pa je bila ta, da je zlatomašniku pridigoval drugi zlatomašnik. milostni gospod prost dr. Leonard Klofutar. ki je enako slovesnost obhajal na Veliko Gospojnico v ljubljanski stoljni cerkvi. Pri tej priliki je bilo navzočim veselja nagnjeno serce, ko smo občudovali neizvedljiva |>ota božje previdnosti in dobrote. Milo se nam je storilo in marsiktero oko se je rosilo, ko smo videli častitljivega zlatomašnika pripognjenega sicer, pa vender čversto in brez palice korakati proti cerkvi s šopkom suhih cvetlic v roki, kterega je nosd pred 50. leti ravno ta dan kot novi mašnik v svojem rojstnem kraji, v bližnji Radolici. Oh, koliko spominov, veselih in žalostnih, mu je ta trenutek utegnilo stopiti pred oči; vse pa je vendar spremljevala zavest, da je vselej, v veselji in v žalosti, spolnoval voljo božjo kot zvest in natančen delavec v vinogradu Gospodovem. Pač je zamogel ta trenutek z mirno vestjo gledati nazaj, svest si, da je pol stoletja nadaljeval in posredoval Kristusovo odrešeni* uri enem delu Gospodove čede. Brez dvoma mu je trenutek tudi upanje polnilo serce, da so prav mnogi po njegovem posredovanji prišli v nebesa, kjer se danes tudi tega dneva vesele, kakor je to prav lepo omenjal slavnostni gospod govornik. Veselili so se tega dneva najbolj njegovi farani, ▼erli Leščani, kterim je že blizu 28 let najboljši duhovni oče, svetovalec in tolažnik. Skušali so se tako rekoč med seboj, kako bi mu bolj primerno skazali svojo ljubezen in spoštovanje. Na predvečer so razsvetlili vas in jo okinčali z mnogimi mlaji in zastavami. Omislili pa so tudi prelep masni plajšč za 230 gld., kterega so zlatomašniku v dar poklonili in kterega je imel pervikrat pri zlati m;i&i. In ilasi je bil delaven dan, in silnega dela na kupe, so vendar ta dan obhajali kot praznik in je bila sicer velika romarska cerkev skoraj ¡»olna. Nek dninar, kterega so k delu vabili, ni hotel iti. ampak je odgovoril, da ta dan ne bo delal, tudi če mu 5 ali 4 gld. ponujajo, samo da je mogel biti pričujoč pri cerkveni slavij To pravico, zamorejo od viijih po gotovih po?«»jih dohiti tudi druge duhovmje. in mislimo, da tudi izteki«- pravice se dajo obnoviti. I stremel bi gotovo čč. /.upnikom kak prijalHj iz reda sv. Frančiška, ako bi blagovolil vso porrijunkulsko zadevo v ..Danici" bolj obširno pojasniti. Mislimo, da marsikj«-. ki so bolj oddaljeni od seralinskiii samostanov, bi z veseljem prosili za zadevne pravice in storilo bi se veliko dobrega za žive in mertve. Yr. ■nosti! Taka nehlinjena vdanost in sinovska ljubezen mor» res sladiti večer življenja častitljivemu zlato-mašniku. Pa se je res tudi vsestransko trudil za svojo čedo, ko jim ni le samo delil duhovne hrane, temuč jim tudi pomagal v telesnih potrebah, posebno v raznih boleznih s svojimi zdravili. Znano je. da je marsikterega rešil, kteremu so zdravniki rešitev že odpovedali, in marsikteri bi danes več ne živel, da mu ni on pomoči skazal. Pa tudi mi duhovni sosedje in prijatelji zlato-mašnikovi smo se veselili tega dneva in smo to veselje s tem pokazali, da smo skoraj polnoštevilno prihiteli iz vse radoliške dekanije skup. Saj se imamo zlatomašniku za marsikaj zahvaliti; saj je bil tudi nam vedno dober prijatelj, moder svetovalec in duhovni vodnik. Kolikorkrat smo ga obiskali, vselej nas je prijazno sprejel in vselej smo potolaženi in s polajšanim sercem šli od njega V znamenje našega spoštovanja in hvaležne vdanosti smo mu izročili lepo spomenico, na katero smo se vsi navzoči podpisali. Iz tega kratkega popisa pa je tudi razviditi, kako je naš slavljenec povsod ljubljen in spoštovan. Dasi časti ni nikdar iskal, dasi je naj raje le na tihem in skrito dobro delal, mu vendar častna priznanja od vsih strani dohajajo. Pred dvema letoma so ga milostljivi knezoškof imenovali duhovnega svčt-nika in zdaj o priliki zlate maše so ga duhovni fa rai.i in sorodniki z voščili in čestitkami kar obsipali. Zato sklenem ta popis s serčno željo, da bi nam Bog častitljivega zlatomašnika v naše veselje in pomoč še mnogo let ohranil, in mislim, da govorim iz serr-a vsih, kteri ga poznajo, če rečem: Bog nam daj mnogo takih mož, kakoršen je duhovni svetnik in župnik v Lescah, zlatomašnik gospod Friderik Hu-dovernik! Na Dobrovi je 18. t. m., v petek popoldne ob Tih umeri ondotni župnik č. g. Jernej Babnik. Rojen je bil pokojnik v Sori 1. 1828. mašnik posvečen pa 1. 1854. Obče priljubljeni, za Božjo in Marijino čast močno vnčti gospod je bil še posebej delaven za po-vzdignjenje božje poti Marije D. na Dobrovi, v ta namen je med drugim ondi napravil tudi altar Lurške Matere Božje, da bi romarji z večim veseljem obiskovali Dobrovo. Bil je zelo skerben vsako leto posebno med šmarnimi mašami, da je naprosil gospodov za slovesne maše, pridiganje, spovedovanje, i. t. d. Slovesen in spodbuden pogreb je bil v ponedeljek, 21. t. m., in bilo je pričujočih 22 gg. duhovnov, med njimi prelat dr. A. Čebašek in dekan J. Flis. Bog mu daj večni mir na priprošnje Marije Device Dobrovske! Žaljna. Ni še bil Dobrovski v zemlji, že se je razglasilo, da tudi goreči župnik v Žaljini, čast. g. Lor. Urbanija je 20. t. m. umeri zjutraj ob 7ih. Rojen je bil v Moravčah 1. 1830, posvečen 1. 1800. Naj počiva v miru! Iz Bosne Brežičani, kod Prjedora, 18. avgusta. Prosim ponižno, sprejmite milostno priloženi dopis „Opatija trapiška Marija-Zvezda v Bosni." (Op. pride prihodnjič. Vr.) Praznik vnebovzetja presv. Device Marije smo prav slovesno in pobožno svetkovali. Ta Marijin dan začel se se je cerkveni Frančiškov III. red v tej novi župniji. Pred veliko službo Božjo sprejemali so se v cerkvi sv. Jožefa, za sprejem dobro pripravljeni možje in žene. mladenči in dekleta v sv. III. red. Duhovno veselje veliko, hvala Bogu! Sirotinski dečki dobro napredujejo, dva smo oddali v god Velike Gospe v deški vstav Marije-Zvezde; dva bom spremil tje drugi teden; dva pa malo pozneje. Prošnje ustmene in pismene dohajajo iz več strani za sprejem ubozih dečkov. Bog daj in Kraljica presv. rožnega venca pomagaj, da bi kmalo na novem posestvu zamogli toliko vsposobiti in prirediti, da bi sirotkov več zmožni bili sprejemati. Ako Bog dade, do konca meseca septembra bo vsa opeka za novo cerkev sv. Jožefa v Prjedoru in za vstav in šole sirotnih deklic v Bihaču zgotovljena. Ko se to zgodi, odpadlo mi bo mnogo skerbi in trudov. Kamen za temelje cerkvi in zvoniku smo naročili, a denarjev še nimamo, da ga plačamo; no pa preden se nalomi, bo previdnost Božja že osker-bela po kojih dobrotnikih. Meni se vedno terdo godi; moram skerbeti za sirotke dečke, se zna, naj tesneje gre sedaj v početku in na prelazu. Br. A. Marija. Macedonija. (Misijonsko.) Dne 3. avgusta t. 1. sem poslal v Solun 120 gld., katere so blagi dobrotniki po „Danici" našemu slovenskemu rojaku za novo „kašto" (misijonsko hišo) v Bulgariji darovali. Dne 8. avgusta — denarji so še le 11. ali 12. dospeli — se zahvaljuje za ves trud in pravi, da bo poter-dilo in druga poročila poslal pozneje. V svojem pismu med drugim pravi g. misijonar : „Ce se za Bulgarijo kaj dobrega stori, koj se oglasi 199 vragov, ki nasprotujejo in dobro zatreti hočejo; dozdeva se mi pa, da je to dobro znamenje in upam, da se bližajo že boljši časi." Milostljivi gospod Mladenoff je te dni obiskoval (visitatio canonica) nekatere duhovnije zedinjenih Grekov — včeraj se je povernil in nam pravil, da se je 120 nezedinjenih družin oglasilo za katoliško Cerkev, — danes pa je dobil pismo, v katerem se bere še večje število, vzlasti po okrajinah „de Ca-vallo" — ki želijo v katoliško Cerkev prestopiti. Gotovo bo tukaj s časom lepa žetev. Zato ponižno prosim, priporočajte me blagim dobrotnikom." K tem silo veselim poročilom naj pristavimo samo prošnjo za molitev, da brati Bulgari naj bi vsi k nam pristopili, in da naj k temu pomagamo tudi z darovi v prid ubozega misijona. Vr. Romarske čertice. (Dalje.) Proti večeru poslovila sva se od novega svetišča ter korakala na postajo. Prenočila sva v Na-pulju, pozneje sošla se v pompejski dolini. Hodeč drugo jutro po umazanih napuljskih ulicah, iskala sva cerkev sv. Pavla. — S. Paolo mag-giore — kjer se hrani truplo sv. Andreja Avelina, pomočnika zoper naglo smert. želeč opraviti onda daritev sv. maše. Prijaznega lica nama je vsakdo rad pokazal ul;co, ktere naj se derživa, da prideva do cilja. Tukaj je pa imel moj tovarš malo sitnosti. Niso ga hoteli pustiti k altarju, češ, da nima talarja. kar se je pa na vse zadnje prezerlo, ker je romar. Kolikor nama je čas dovolil, ogledala sva si po sv. maši to in pa prelepo ter bogato z marmeljnom obloženo nadškofijsko cerkev sv. Januvarja mučenca, kjer se nama je v kripti pod velikim altarjem pokazal sv. mučenca perst v počeščenje. Njegove kervi pa nisva mogla viditi, ker je v stranski kapeli pod ključem, ter se le nekterekrati v letu k javnemu po-češčenju izpostavi. Odpeljala sva se na Belvedere, da si ogledava nepopisljivo lepo okolico. Kakor okolica. tako je krasan tudi kartuzijanski samostan, od koder sva na Belvederu gledala in občudovala mesto Napulj z njegovo okolico. Tako lepega samostana nisem še vidi! svoj živi dan. Med predmeti, ki se v samostanu kažejo, zanimale so naju posebno lepe in prav velike jaslice, ki skoraj celo sobo napolnujejo. Tudi cerkev samostanska je silno lepa toda v nji se ne opravlja daritev sv. maše in v samostanu ne razlega se več sveta psalmodija. Leta 1866 pregnali so pobožne bele menihe ter porabili samostan za nekakov muzej in cerkev je z altarji vred zdaj le predmet — muzeja. Prav po liberalni šegi! Neka nevolja me je obšla, ko se nama je silil mlad spremljevalec hoteč nama razlagati altarje in lepe. s številkami zaznamovane ss. kipe in podobe na njih. Mislila sva si: dajte postavnim posestnikom nazaj, kar ste jim uzeli in ugrabili, ter sva se naglo odpeljala. Pomikaje se z Belvedera na postajo, peljala sva se mimo kraljevskega dvora. No, tukaj so prostorne ulice vender lepo snažne in čiste, kakor se spodobi v velikem mestu. So pa tudi tukaj živahne. — Kasno zvečer bila sva zopet v Rimu, od koder sva se v društvu č. očeta kapucina iz Reke odpeljala v Asizi počastit truplo sv. očeta Frančiška, sv. Klare, ktere truplo se nestrohnjeno vidi za lepo železno ograjo v cerkvi, svetnici posvečeni, pa obiskat cerkvico Por-cijunkula in vdeležit se ondi sv. odpustkov. Tukaj nama je P. Bernardin, rodom nemec iz Trevira, prijazno razkazal vse znamenitosti tega milostnega kraja. Sosebno naju je zanimala prestara cerkvica, posvečena prebl. Devici, Kraljici angeljev. To je svet, milostni kraj. Kakor je nekdaj pobožna Ana, klečeča pred sv. šotorom, sprosila od Boga pobožnega Samuela, tako je tukaj pobožna gospa Pika sprosila od Boga sina si sv. Frančiška, začetnika treh redov. Tukaj je sv. Frančišek veliko molil; tukaj je on slišal angelje prepevati; vstanovil je tukaj svoj red in sprosil je slavnoznani odpustek od samega Gospoda Jezusa, ki se mu je z brezmadežno Devico, Svojo Materjo, obdan od angeljev, na milostnem altarju prikazal. Cerkvica je taka, kakoršno je popravljeno zapustil sv. oče Frančišek. Pozneje se ni več popravljala; zrasla je pa nad njo, kakor tudi nad celico — zdaj kapelico, — kjer je sv. Frančišek svojo sv. dušo Bogu vernil, lepa, prostrana bazilika. Kako ta majhna, vendar po vsem svetu znana svetišča, nevidna roka Božja varuje, jc nepobiten dokaz to, da sta ob času močnega potresa, ki je pred leti lepo baziliko nad njima silno poškodoval in ravno nad Porcijunkulo znatno porušil, ostala popolnoma neoskrunjena. V celici, zdaj kapeli sv. Frančiška, pokazal nama je prijazni P. Bernardin svetnikov konopec, s kterim je bil v življenji prepasan. Na njem se še dobro poznajo kaplje kervi, ki mu je kapala iz vtisnjenih ran. Na altarju je pobarvan svetnikov kip iz gipsa, ki predstavlja pristno podobo njegovo, posneto po njem. ko je rnertev ležal na parah. Kapelica ima privilegij, da se sme vsaki dan v njej maševati maša sv. Frančiška, kakor dne 4. oktobra. Tega dne pa ima o polnoči pontifikalno sv. mašo ml. škof. — Ne-manj naju je zanimal neznaten vertec, kjer raste germ vertnice (gartrože) brez ternja. V neki zelo viharni noči imel je sv. Frančišek hude skušnjave. Hudobni duh ga je na vse kriplje terpinčil in mučil, naj odstopi vendar od ostrega, spokornega življenja. Ker ni mogel svetnik hude skušnjave nikakor premagati, vleže se neoblečen v imenovani takrat bodeči germ. In glej, peklenski ostudnež v hipu odstopi, vertnica rani svetnikovo truplo, zgubi pa ob enem svoje ostro ternje in postane gladka, kakor je gladka še danes. Na njenih listih pokažejo se pa vsako leto rudeči madeži, kakor bi bili listi s kervjo po-kropljeni. P. Bernardin nama je dal nekaj teh listkov za spomin. — Vsaki dan pod večer gredo oo. frančiškani v procesiji pred Porcijunkulo, kjer s pobožnim ljudstvom odpojejo lavretanske litanije, kterim pri-denejo na koncu verstice: „Tota pulchra es Maria" — „vsa si lepa, o Marija!" V cerkvici Porcijunkuli zamorejo se dobiti ss. odpuski vsaki dan in vsako uro v letu. — Tukaj moram še opomniti, da sva našla pri Porcijunkuli pod Asizom najbolj prijazne in najbolj postrežljive ljudi na vsem romanju. Kadar bi želel kteri slovenski romar obiskati ta milostni kraj, naj gre brez vse skerbi kar naravnost s postaje v „Hotel Biagetti" zraven bazilike. Našel bo ondi vljudne, prijazne in poštene ljudi. Od postaje do Hotela je le tri minute hoditi. Ko bi tukaj slučajno prostora ne naj del, naj se potrudi za par korakov naprej do „mesarja," kjer bo ravno tako sprejet in postrežen. (Konec nasl.j O moj Bog in moje vse! O moj Bog in moje vse! Daj mi milost prosim Te: Tebe vedno bolj spoznati, Te Ti vsega darovati, Da iskal bom Tebe le, O moj Bog in moje vse! O moj Bog in moje vse! Serce nepokojno je, Dokler v Tebi ne počiva, Naj vse slasti svetne vživa, Nikdar ne nasiti se. O moj Bog in moje vse! O moj Bog in moje vse! Posvečujem Tebi se. Naj vse misli, želje, djanja, Služijo Ti brez nelianja; Greha pa nikdar več ne, O moj Bog in moje vse! O moj Bog in moje vse! K Tebi le želi serce. (J nevstvarjena lepota, Ti neskončna vsa dobrota. Tesno skleni saboj me, O moj Bog in moje vse! O moj Bo# in moje vse!; Ker si vstvaril me za se, Daj mi srečno k Tebi priti In na veke Te ljubiti, Gledati v obličje Te. O moj Ik»g in moje vse. A. V. • ----- II. Bratovske zadeve N. lj. Gtospč presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milosUjive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, «v. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. naših angeljev varhov in vsih naših patronov, Bog dobrotno od verni od naše de-iele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-▼anje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Molehna žena v nevarnosti, priporočena Jezusovemu presv. Sercu. brezmadežni M. D., sv. Frančišku in sv. Alojziju, da bi bila obvarovana nesreče ier bi srečno doveršila svoj križ. — Mož. zelo razburjen, da bi na prošnje M. D., sv. Antona in sv. Jožefa bil obvarovan kužljivega žganja in prišel k spoznanju. — Hči. svojcglavna. nevbogljiva itd., priporočena D. M., sv. Frančišku. sv. Alojziju in sv. Katarini za pravi um in pamet in da bi bila sprejeta ter ostala v odmenjenemu keršfanskem odgojišču. — Da bi mervo in druge pridelke srečno spravili. Zahvale. Najiskrenejša zahvala Materi Božji in sv. Jožefu za pre-čudno pomoč v veliki nesreči. Hvaležna družina. Brat je bil prav nevarno v glavi bolan; opravljala sem zanj tklnevnico na čast Materi B. in sv. Antonu in obljubila usli-šanje po Danici razglasiti. Ker sem bila res uslišana, torej naznanjam najpriserčnišo zahvalo Bogu. Mariji in sv. Antonu.; M. Fr. Knkrat. že pred več leti. sem bila ozdravljena v obupljivo hudi bolezni na nogah m drusi pot se mi je srečno zveršila pravda, ki sem mislila da je zgubljena. Obe milosti pa sem za-dobila na priporočevanje k terpe^emu Jezusu, čegar podoba je nekdaj stala ob sedanjem železnem mostu, zdaj pa je v cerkvi sv. Florijana. namreč, naš preljubi Odrešenik. ogernjen v škerla-tast plašč z zvezanimi rokami. Tam sem se priporočevala. tudi eno sv. mašo obljubila pri onem altarji in da hočem uslišanje naznaniti po ..Zgd. Danici." ter sem bila v ol>eh zadevali popolnoma uslišana kakor tudi moja sestra z enako boleznijo. Hvaljen bodi terpeči Jezus! H. Breski. Listek za raznoterosti. Ljubljana. Prevzvišeni gospod knez in škof so se bili odpeljali na pokop sekovskega knezoškofa pn. dr J. Zuerger-ja. ki je bil v soboto dopoldne, ter so se 20. t. m. zjutraj vemili iz Gradca v Ljub- ljano in se berž opoldne odpeljali čez Koroško v Briksen na Tirolsko, da si zdravje vterdijo, kar Bog dodeli v polni meri na zveste prošnje dobrih vernikov. Duhovne vaje za učiteljice, kakor je bilo že naznanjeno. se prično v uršulinskem samostanu v Ljubljani '6. septembra pod vodstvom č. o Loinger ja S. J., in sicer zvečer ob Cih na angeljsko nedeljo; dover-šile se bodo v četertek zjutraj, 7. septembra. Gspdč. učiteljice, ki se žele vdeležiti, naj se oglasč še o pravem času. saj do konca avgusta pri čast. uršu linski gospej Materi Antoniji Murgelj. Slišimo, da se jih je oglasilo že lepo število domačih in od drugod. To je dobro znamenje in čast za katoliške učiteljice. Za dijaško mizo. Po slavni c. kr. okrajni sodniji Škofjeloški nam je naznanjeno, da blagi pokoj. žup. v pokoju Fr. Dolinar je za naše dijake zapustil po svoji poslednji volji 50 gl., ktere bode izplačal glavni dedič Juri Dolinar. Ko to z veseljem naznanimo, naj bodo ob enem naši blagi šolski mladenči opomnjeni, ida naj pridno molijo za dobrotljivega pokojnega g. župn. Fr. Doli-narja, kakor sploh za naše žive in mrtve dobrotnike. Opominjani so bili dijaki in sploh šolski učenci, ko so nosili spričevala kazat, da naj o počitnicah tudi ob delavnikih kolikor je mogoče, hodijo k sv. maši, molijo za dobrotnike in naj povsod žive čedno in postavno. To bodi o tej priliki v novo zaterjeno. Potrebno je to toliko bolj, ker se bojimo, da se nam bo prihodnje šolsko leto ter d o godilo, kajti večina jih je prosila še v prihodnje za pomoč; novih pa je prosilo kakih 20 že do zdaj, če ne še več. Dobrotnikov naših pa je v kratkem pomerlo veliko. Tedaj od kod pomoč za toliko potrebnih ? .. . Zanašamo se na stare prijatelje; pa je tudi nekdanjih naših že lepo število v duhovnem pastirstvu in po nekoliko v druzih službah, kterim bodi naša dijaška miza prav živo priporočena. Spreobernjenje. Nedavno ustopil je v mestu Pan-tarenas v južni Ameriki tridesetleten protestant iz Berolina v katoliško cerkev. En dan prejel je pet zakramentov. Bil je kerščen, nato se je spovedal in obhajal, prejel je zakrament sv. birme in naposled še sv. zakona. Njegova mlada soproga je verla katoličanka. Bog blagoslovi oba in dodeli jima potrebno stanovitnost v dobrem! Dobro ga je izplačal! Nekdo, ki rad mladini možgane meša, je rekel priprostemu učencu, da Bog ni sveta stvaril. Učenec: Kdo pa ga je stvaril, gospod, ali morebiti Vi?... Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: L. D. 40 kr. Za ■«>:. Ihti» str o: Iz Boštanja po <"ast. gosp. Al. (lešareku 19 gld. Za misijo n»: Po č. 2. župniku Toni. Potočniku 1 gld. Zi sr. Očrta: J. P. po M. K. nO gld. Za a/r ikonske misijo ne: J. P. po P. K. 50 gld.