PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 20 (13.553)
Trst, sreda. 24. januarja 1990
CK ZKS pozitivno ocenil delo slovenske delegacije na izrednem kongresu ZKJ
Komunisti iz Slovenije začasno prekinili stike z zvezno partijo
Zamrznitev odnosov bo trajala do konference ZKS 2. februarja - Sodelovanje le z reformno usmerjenimi organizacijami - Kongres ZKJ ocenili tudi hrvaški komunisti
LJUBLJANA — Po včerajšnji vrnitvi delegatov ZKS iz Beograda so včeraj opoldne sklicali najprej delovni sestanek delegacije s člani CK ZKS, in nato tiskovno konferenco na kateri so sodelovali poleg dr. Cirila Ribičiča še Sonja Lokar, Milan Kučan, Janez Kocjančič in Borut Pahor.
V	pogovoru z novinarji je dr. Ribičič dejal, da je CK ZKS pozitivno ocenil delo slovenske delegacije na 14. kongresu ZKJ, da pa bo to tudi tema konference slovenskih komunistov, ki je sklicana za 2. februar. V odgovorih na številna vprašanja novinarjev je tudi sicer ta 2. februar določen kot datum, do katerega bo ZKS na neki način imela zamrznjene odnose do zvezne partijske organizacije, hkrati pa bo to tudi čas, ki ga bodo slovenski komunisti izrabili za vzpostavitev čimvečje-ga števila tako imenovanih bilateralnih odnosov z vsemi tistimi subjekti v ZKJ, s katerimi že imajo ali šele bodo iskali reformno usmerjena stališča.
V	nadaljevanju pogovora so udeleženci kongresa ocenjevali njegov potek in in pojasnjevali že znane razloge za svoj odhod. Ob tem je Borut Pahor izrekel zanimivo in zgovorno misel:
»Na kongres smo odšli z občutkom, da gremo operirat bolnika, na koncu pa smo bili priče obdukciji. Dejstvo je, da mrlič nikakor ne more biti akter na pluralni politični sceni.« Dodajmo še oceno Sonje Lokar, da so šele zdaj ustvarjeni pogoji za konceptualno razpravo o tem, kakšna naj bo nova organizacije ZK in tudi (Pahor), da je zelo kratkovidna ocena, da bo poslej ZKS delovala kot nacionalno zaprta organizacija, ter (Kučan, Kocjančič), da razkol znotraj ZKJ naj ne bi vplival na stabilnost države.
Kongres ZKJ v Beogradu pa so včeraj ocenjevali tudi hrvaški komunisti. Ti menijo, da bo nadaljevanje 14. izrednega kongresa ZKJ mogoče, ko bodo zagotovljeni pogoji za njegov uspeh. To pomeni, da je to tudi priložnost za rekonstrukcijo ZKJ na reformskih in demokratičnih temeljih, je na včerajšnji večerni tiskovni konferenci v Zagrebu dejal predsednik CK ZK Hrvaške Ivica Račan.
Račan je še poudaril, da prekinitev dela kongresa ni »konec sveta« in dodal, da se odprtim in konfliktnim vprašanjem ni več mogoče izogibati, ampak je treba prispevati k preneha-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Po odhodu Slovencev prevladalo mnenje o prekinitvi kongresa
BOGO SAMSA
BEOGRAD — »ZKJ ne obstoji več« je osemkolonski debeli naslov včerajšnje beograjske Borbe, nekdanjega glasila Jugoslovanske komunistične partije, sedaj pa bolj skromno še vedno ugledno zvezno glasilo SZDL Jugoslavije. Taka pa je tudi splošna ocena pa vsem tem, kar se je včeraj zgodilo v Sava centru in zaključne predstave, do katere pa je prišlo šele ob pol štirih.
Predsinočnjim ob pol enajstih je stopil na govorniški oder Ciril Ribičič in povedal, da slovenska delegacija zapušča kongres, ker je raven zaključne deklaracije padla tako nizko, da je nesprejemljiva. Zavrnili so vstop v Evropo, zavrnili spoštovanje človeških pravic, prepoved mučenja, ukinitev zloglasnega člena 114, konec političnih procesov, zavrnili so tudi slovensko stališče, da mora biti ZKJ zveza zvez ne pa monolitna, ohranjajo demokratični centralizem, ni bil sprejet poziv, da se prekine gospodarsko blokado.
Slovenci so zapustili dvorano, predsedujoči je hotel nadaljevati delo, kot da se ni nič zgodilo, takoj pa je nastopil predsednik hrvaških komunistov Ivica Račan, ki je zahteval, da se delo kongresa prekine.
Takrat je nastopil Miloševič, ki je avtoritativno dejal, da se mora delo takoj nadaljevati, kot da se ni nič zgodilo, da naj se ugotovi novi kvorum, odobri
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Sovjetska zveza bo v kratkem umaknila čete iz Madžarske
BUDIMPEŠTA Včeraj je odstopil madžarski notranji minister Istvan Horvath, njegov odstop pa so povzročila prisluškovanja tajne policije telefonskim pogovorom pripadnikov madžarskih opozicijskih strank. »V ustavni in demokratični državi, kot je Madžarska, mi ni preostalo drugega kot odstop,« je lakonično izjavil minister, ki pa je ob izbruhu škandala najprej vztrajal na svojem položaju, ker naj ne bi bil vpleten v nezakonita dejanja tajne policije.
Škandal je izbruhnil že pred dvema tednoma, doslej pa je že zahteval odstop odgovornega za tajno policijo Ferenca Palagija, oblasti pa so tudi razpustile nekatere službe, ki so za tajno policijo zbirale najrazličnejše informacije.
Iz Budimpešte je včeraj prispela tudi novica, da bo Sovjetska zveza že v kratkem iz Madžarske umaknila vse svoje čete. Umik je zahtevala Madžarska in kot je izjavil madžarski ministrski predsednik Miklos Nemeth, je Kremelj to zahtevo sprejel z utemeljitvijo, da ni več ne političnih ne vojaških razlogov, ki bi še naprej opravičevali prisotnost sovjetskih vojaških enot na Madžarskem. Nemeth je s tem v zvezi še dejal, da je madžarska vojska zadosten garant ozemeljske nedotakljivosti in neodvisnosti države.
Ob tem lahko še povemo, da je tudi ČSSR zahtevala od SZ, da še letos umakne svoje čete tudi iz te države.
Ob osnutku zakona o krajevnih upravah glasovanje o zaupnici vladi
V poslanski zbornici nov udarec složnosti v Andreottijevi vladi
RIM -- Drobni oblački, ki so se predvčerajšnjim plaho podili po nebu italijanskega političnega dogajanja kot prvi znanilci poslabšanja odnosov med strankami vladne večine, so se včeraj spremenili v mrke oblake, ki ne napovedujejo nič dobrega. Lahko se iz njih izcimi prava nevihta v obliki vladne krize in predčasnih volitev.
Huda napetost, ki se že nekaj dni stopnjuje v vrstah petstrankarske koalicije, se je včeraj še zaostrila. Dodatni udarec složnosti in sožitju, ki ni bilo sicer nikdar idilično, Predstavljajo predsinočnji politični dogodki v Palermu, kjer je v nasprotju z linijo Orlanda in demokristjanske levice Prevladala logika zavezništva Craxi-Andreotti-Forlani. V vrstah demokristjanske levice je zato zavrelo in prve posledice je bilo zaznati že v prvih večernih urah, ko je v poslanski zbornici pogorela resolucija večine o zakonu antit-nist. Zbornica je namreč z 231 glasovi proti 224 zavrnila resolucijo, s katero naj bi večina obvezala vlado, da bi vzpostavila stike z organi Evropske skupnosti, ki naj bi Preverili, če italijanska zakonska ureditev na področju založniških koncentracij ustreza evropskim normam, hkrati Pa naj bi obvezala vlado, da bi poskrbela za podporo malih in srednjih podjetij v sektorju informacije.
Izid glasovanja je deloval kot strela z jasnega. V veliki veži Montecitoria je završalo, kot završi vsakokrat, ko se Zgodi nekaj nepredvidenega in razburljivega. Razni demok-ristjanski veljaki so sicer hoteli pokazati hladno kri, kakor da se ni zgodilo nič hudega. Andreottijev zvesti »služabnik«
Cristofori je na desno in levo razlagal, da izid glasovanja ni nič posebnega, češ, saj ni prodrla niti resolucija opozicije (zavrnjena je bila namreč samo z dvema glasovoma razlike). Sicer pa je bilo veliko poslancev odsotnih zaradi megle, ki preprečuje vzlete letal, je dokaj naivno dodal podtajnik predsedstva vlade in pri tem popolnoma prezrl nepričakovani povratek prostih strelcev.
Tudi sam Andreotti ni pokazal velike razburjenosti. Celo nasprotno, saj je z zanj tako značilno ironijo dejal, da ga incident v poslanski zbornici ne skrbi, ker meni, da je njegova vlada dobrega zdravja.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Moskvi se že bojijo afganizacije Azerbajdžana ker se odpor nadaljuje
NA 2. STRANI
Zaradi nove koalicije v pokrajinskem vodstvu KD
V Palermu spet napeto Župan Orlando odstopil
PALERMO — Izoblikovanje nove večine v palermskem pokrajinskem vodstvu Krščanske demokracije je včeraj izzvalo politično krizo tako v pokrajinski kot v občinski upravi. Takoj je postalo jasno, da bo župan Leo-luca Orlando odstopil, še pred njegovo uradno odločitvijo pa je iz občinskega odbora odstopil dobršen del predstavnikov demokrščanske levice. Vest o občinski politični krizi je tako prišla sinoči, potem ko je občinski odbor zasedal skoraj ves dan. Pozno zvečer je župan Orlando predstavil svojo odstavke občinskemu svetu s kratkim pojasnilom, da je njegovi odločitvi botroval neprijeten položaj, ki se je ustvaril v vrstah palermske KD.
Odstopi županov so sicer zelo pogosta praksa, vendar je Palermo s svojo mafijsko in monopolizirano politiko vselej izjema. Tukajšnja šeststrankar-ska občinska koalicija, v kateri so med drugim bili tudi komunisti in zeleni, je že pred kakim mesecem začutila nelagodje zaradi vztrajnega uveljavljanja starega oblastniškega sistema. Na površje se je spet prerinil nekdanji
sporni palermski župan Vito Cianci-mino, ojačila se je Andreottijeva politična struja z Limo in DAguistom na čelu, predrznejše pa so postale tudi tako imenovane poltično-podjetniške grupacije. Tudi v Palermu je 'odjeknil klic trovlade CAF (Craxi, Andreotti, Forlani). Prav Andreottijevci in demo-krščanska Forza nuova so z glasom v pokrajinskem vodstvu pomaknila v manjšino sedanje napredno vodstvo KD in se zavzeli ža sodelovanje s socialisti in laiki.
Palermska politična kriza je takoj naletela na ostre reakcije med vsemi političnimi strankami. Z Orlandovim odstopom so se strinjali predvsem socialisti, medtem ko je bil predsednik KD De Mita zelo presenečen nad to odločitvijo. Zaprepadenosti ni mogel skriti niti pred novinarji, ko je dejal, da bi bilo vsako priložnostno ocenjevanje nevarno in nekorektno. Priznal pa je, da takega razpleta ni pričakoval. Hladno in odklonilno pa je reagiral Forlani, ko je demokrščanska levica zahtevala takojšnje sklicanje vsedržavnega tajništva stranke.
Srečanje slovenskih komunistov s Tržaškega s senatorji KPI
Za hitro ureditev manjšinskega vprašanja
DUŠAN KALC
RIM — Zamude na področju reševanj slovenskega manjšinskega vprašanja so ni ravnost škandalozne in skrajni čas je, da s ^alijanske oblasti končno in resno lotijo teg vprašanja, ugotavlja vodstvo senatne komi Cistične skupine in se obvezuje, da se bod (jornunisti še odločneje kot doslej zavzeli z cirn prejšnjo in čim ugodnejšo zakonsko un uitev nevzdržnega položaja slovenske naroc kostne skupnosti v Italiji.
- zagotovilo je izšlo z včerajšnjega sn £anja delegacije slovenskih komunistov s Ti ?skega z nekaterimi voditelji komunističn kupine v senatu, kjer naj bi vladni zakonsl snutek o zaščiti naše manjšine najprej zač( svojo pot. Slovensko delegacijo so sestavlja Senator Stojan Spetič, deželni svetovalec M: «3š Budin, član deželnega komiteja Edvi ^vab, spremljal pa jih je tajnik tržaške fede
racije KPI Nico Costa. Rimskega srečanja so se udeležili še predsednik komunističnih senatorjev Pecchioli, podpredsednica Giglia Tedesco, senatorja Chiarante in Battello in ogodovorni pri KPI za manjšine Gouthier.
Uvodne besede so pripadale senatorju Spetiču, ki je najprej naglasil nedopustne zamude v vseh teh letih ter ugotavljal, da je Andreottijeva vlada že 17. novembra lani sprejela zakonski osnutek, a ga iz nerazumljivih razglogov še ni predložila senatu. Kako sedaj pospešiti ves postopek? Spetič je v ta namen nakazal nekaj konkretnih predlogov. Treba bi bilo najti načine za pogostejše posege v debate na parlamentarni ravni. Zelo učinkovit bi lahko bil tudi nastop vlade v senci. Od tu konkretni predlog, da bi Occhet-tova vlada v senci posvetila eno svojih prihodnjih sej prav vprašanju slovenske manjšine ter izoblikovala dokument v njeno podporo. Še pred tem pa naj bi se sestala s predstavniki manjšine in dala zgled Andreottijevi
vladi, ki je- obljubila predhodno srečanje z enotnim predstavništvom Slovencev, a tega ni izpolnila. Spetič je nato omenil tudi Bat-tellov zakonski osnutek o vračanju slovenskih poitalijančenih priimkov v izvirno obliko, ki je bil že odobren v senatni komisiji. Dobro bi bilo, da bi čimprej prišel v razpravo v senatno skupščino, ker bi to bila hkrati dobra priložnost za odprtje razprave o širšem slovenskem manjšinjskem vprašanju.
Spetičeva uvodna izvajanja so dopolnili še Costa, Budin in Švab. Costa je izhajal predvsem iz krajevne stvarnosti ter nazorno orisal politično vzdušje, ki vlada v zadnjem času v Trstu in v deželi v odnosu do manjšine. Analiziral je negativne aspekte, ki jih predstavljajo nacionalistični krogi, podčrtal pa je tudi spodbudne znake odprtosti, ki so se pokazali zlasti s pozivom tržaških intelektualcev v korist slovenske manjšine ter z dokaj ugodnim
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Odborniki iz San Luče v boj proti ’ndrangheti
SAN LUCA (REGGIO CALABRIA) Po pogrebu štirih krajanov, ki so pripravljali ugrabitev hčerke podjetnika Dellea, je v San Luci izbruhnila težka politična kriza: Prvi je dvignil svoj glas občinski odbornik KPI Rechichi, ki je priznal, da ni šel niti na dom sorodnikov štirih mrtvih domačinov, ker se je bal, da bi kdo lahko neposredno navezal njegovo ime z imenom oseb, ki so imele opravka s pravico. Pri tem pa je Rechichi priznal, da ga je sram, ker so bili starši umrlih oseb pošteni ljudje, ki so mu bili pri srcu.
Tudi poslanec Mancini, ki je iz tistih krajev doma, je dejal, da je stanje na območjih, kjer policija in karabinjerji lovijo pripadnike 'ndranghete, postalo že nevzdržno. Država pa je ob tem povsem nemočna. Mancini trdi, da je v Calabrii dovolj poštene delovne sile in politikov, da bi lahko nekako zvozili iz krize, vendar je treba izkoristiti sleherno priložnost, da se državo opozori na njene odgovornosti. Občinski odbor je pred zaključkom napete seje pozval vse ugrabitelje, naj izpustijo svoje talce brez slehernih denarnih zahtev, kar bi bil prvi korak na poti »moralizaci-je« dežele, ki hira v sponah 'ndranghete.
De Michels včeraj na Dunaju danes pa v Pragi
DUNAJ — Zunanji minister Michelis se je včeraj mudil na Dunaju, kjer je imel daljša razgovora s kanclerjem Vranitzkim in zunanjim ministrom Mockom. Mock in De Michelis sta' dobršen del pogovora posvetila južnotirol-skemu vprašanju, ki bo po mnenju avstrijskega ministra rešeno še pred poletjem. Tako imenovani južnotirolski paket je Mock postavil kot zgled pri reševanju manjšinskih vprašanj tudi drugod v vzhodni Evropi, v tem trenutku pa še zlasti v Transilvaniji.
Dunajsko srečanje je ponudilo tudi priložnost za izdelavo nekaterih okvirnih načrtov o razširitvi štiristranskega gospodarskega sodelovanja med Avstrijo, Italijo, Jugoslavijo in Madžarsko. De Michelis je izrazil željo, da bi se tej delovni skupnosti pridružila tudi Češkoslovaška.
De Michelis je sinoči odpotoval v Prago, kjer ga bosta sprejela češkoslovaški kolega Dienstbier, ministrski predsednik Čalfa in predsednik Havel.
Danes se izteče ultimat azerbajdžanskih oblasti sovjetski vojski
Strah pred afganizacijo Azerbajdžana Odpor nacionalistov se še ni polegel
MOSKVA — Pred današnjim iztekom ultimata vrhovnega sovjeta Azer-bajdžanske SSR, da se odcepi, če Moskva ne umakne svojih čet, je položaj v Bakuju in na širšem območju Zakavkazja skrajno napet. Predstavniki Azerbajdžanske narodne fronte so prešli v ilegalo, da bi se bolje postavili po robu »ruskim osvajalcem«. Azerbajd-žanski nacionalistični srd se je sedaj z Armencev preusmeril na Ruse. Prejšnjo noč so v Bakuju nacionalisti streljali na konvoj, s katerim so sovjetski vojaki evakuirali družine neazerbajd-žanskih oficirjev in rezervistov. Dva vojaka in neka ženska so bili ubiti, neki civilist pa je bil ranjen.
Sovjetski dopisniki (tujim je vstop v Zakavkazje prepovedan) poročajo tudi o splošnem protisovjetskem, ali bolje rečeno protiruskem razpoloženju. Po njihovem pisanju se množijo dezerterstva azerbajdžanskih vojakov. V krvavi noči na soboto pa so skupaj z azer-bajdžanskimi streljali na sovjetske vojake celo gruzijski kadeti bakujske garnizije.
Po vsem sodeč bodo azerbajdžan-sko-armenski spor uspeli še zamrzniti. Včeraj so se s posredovanjem sovjetske vojske v neki vasi ob armensko-azerbajdžanski meji sestali vidni poli-
tiki obeh republik, da bi vzpostavili dialog in dosegli umik oboroženih oddelkov obeh narodov. To bo seveda zelo zapleteno, ker se spopadi med Armenci in Azerbajdžanci nadaljujejo.
Še vedno pa so skrajno sporne številke o mrtvih med sovjetskim vdorom v Baku. Azerbajdžanci trdijo, da sovjetski vojaki skrivajo trupla padlih, da so jih naskrivaj potopili v Kaspijsko morje.
Moskvo nedvomno skrbi splošno protisovjetsko razpoloženje v Zakavkazju, ki grozi s požarom tudi na drugih območjih te etnično raznolike regije. Uradna Ankara je po začetni previdnosti včeraj obsodila »bakujski pokol«. Libanonski hezbolahi pa so Gorbačova obtožili »genocida« in poudarili, da je »nezaslišani pokol« le poglavje v protiislamski vojni, ki jo je Moskva začela z invazijo Afganistana.
Iz strahu pred afganizacijo Azerbajdžana se v Moskvi že slišijo zahteve, da bi morali začeti pogajanja z Azerbajdžansko narodno fronto.
Na sliki (telefoto AP): jok azerbajdžanskih žensk je nevarnejši od vsake propagande
V Noriegovem hladilniku našli jed »tamales«, ne pa kokaina
WASHINGTON — Znani dnevnik VVashington Post je objavil vest, zaradi katere bo marsikdo v Pentagonu zardeval še dolgo. Po pisanju VJashington Posta naj bi se krepko ušteli tisti Američani, ki so na domu bivšega panamskega diktatorja Noriega našli 50 kilogramov kokaina, ki naj bi ga zviti Noriegovi sodelavci skrili v originalnih, bananam podobnim zavojem.
Po številnih analizah so namreč ugotovili, da so bile »banane«, res banane, oziroma povsem običajne »tamales«. Naj povemo, da je to tipična srednjeameriška hrana, ki jo sestavljajo običajna poletna, zelenjava, mleto meso, pikantne začimbe, vse pa nato zavijejo v liste bananovca. Noriegov kuhar je slednjo varianto morda zamenjal kar z olupki zelenorumenega sadeža, vendar je res presenetljivo, da bi marinci zamenjali pikantno jed za čisti kokain. Pentagon je verzijo o petdesetih kilogramih kokaina, ki naj bi jih našli v Noriegovem hladilniku potrdil tudi na tiskovni konferenci generala Maxwella Thurmana. Če se je ameriška vlada uštela in se osramotila pred svetom, naj iz poštenosti navedemo še verzijo, ki jo je o polenti in bananah dal sam Washington Post. Novinar je namreč ugotovil, da je Noriega najbrž res težko uporabljal »tamalese« namesto droge, tipično jed pa naj bi menda rabil pri izvajanju obredov vudu, na katere je bil, kaže, globoko navezan. Obstaja torej še ta možnost, ki pa vsekakor ne zmanjša ameriškega poloma v sklopu akcije »pravična stvar«.
Pri Caracasu padlo letalo
CARACAS — Malo po osmi uri zjutraj po krajevnem času je pri Caracasu padlo vojaško letalo na katerem je bilo 24 oseb. Razen ene osebe so bili vsi ostali potniki in člani posadke vojaki. Šele v popoldanskih urah je venecuelska vlada uradno potrdila vest, da ni nihče preživel nesreče. Po poročanju neke krajevne televizije naj bi nesrečo povzročile izredno slabe vremenske razmere. Nekateri očividci so dejali, da je pilotu uspelo omiliti posledice letalske nesreče, saj je bilo letalo že na tem, da strmoglavi na mestni predel el Junguito, ko ga je poskusil še enkrat dvigniti nad hišami.
Kosovske skrbi ob težavah ZKJ
PRIŠTINA — Na Kosovu so vso noč preko radijskih in televizijskih prenosov spremljali prelomno obdobje 14. izrednega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Razkola v beograjskem kongresnem centru Sava sicer ne dramatizirajo, čeprav bo v naslednjih dneh najbrž prišlo do polarizacije stališč, odvisno od ravnanja in sklepov vodstev partij v posameznih republikah in pokrajinah. Pripadniki srbskega in črnogorskega naroda se bodo zagotovo strnjeno izrekli za stališča, ki jih bo sprejela Zveza komunistov Srbije in za tista povsem enaka stališča, ki jih bo sprejelo vodstvo pokrajinskega komiteja Zveze komunistov Kosova. Prav tako pa je mogoče zanesljivo reči, da albanska narodnost na Kosovu razume in povsem podpira odločitev slovenskih delegatov, da zapustijo kongres Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu.
Kar zadeva krizo na Kosovu, v okoljih albanske narodnosti poudarjajo pomen in tehtnost dopolnil, ki so jih zahtevali oziroma predlagali delegati Zveze komunistov iz Slovenije. Gre tudi za amandmaje k osnutku deklaracije o demokratičnem socializmu in Jugoslaviji, ki sta jih predlagala Peter Bekeš in profesor Ljubo Bavcon, in v katerih sta v bistvu terjala demokratično politiko za reševanje kosovske krize. To tudi glede kazenske zakonodaje in političnih procesov, med katerimi ima največje razsežnosti sodna obravnava proti Azemu Vllasiju in štirinajstim drugim obtoženim v Titovi Mitroviči.
Stališča do Kosova so na kongresu ostala nespremenjena, pri čemer na primer sploh niso obravnavali predloga delegata albanske narodnosti Baškima Hisa-rija, ki je zahteval odpravo preostalih izrednih ukrepov (ti pa pravno utemeljujejo represijo) v pokrajini.
Razmerje političnih sil v Jugoslaviji, kot jih izraža Zveza komunistov Jugoslavije, skratka tudi po prekinitvi 14. izrednega kongresa, ostaja v korist tistih republiških partij ali okolij, ki zahtevajo in zagovarjajo nadaljevanje sedanje politike na Kosovu. Pomemben del te politike je represija, ki jo je med kongresom v Beogradu v intervjuju moskovskemu radiu, ponovno utemeljeval tudi srbski voditelj Slobodan Miloševič. Na Kosovu pa izhod iz sedanje krize vidijo tudi v političnem pluralizmu. Ena izmed alternativnih političnih organizacij, demokratična zveza Kosova, napoveduje, da bo kmalu imela 300 tisoč članov. Razmere pa ostajajo tako kritične, da vsaka nacionalnost z zaskrbljenostjo in z nezaupanjem zre v prihodnost. Srbi in Črnogorci napovedujejo možnost, da bi se pripadniki obeh omenjenih narodov prihodnjo pomlad kolektivno izselili iz Kosova. V albanskih okoljih pa neuradno govore o nadaljevanju napetosti, ki bi se lahko izrodile v vstajo albanske narodnosti na Kosovu.
MARJAN DROBEŽ
nadajevanja s L strani - nadajevanja s 1. strani - nadajevanja s 1. strani
•	Komunisti iz Slovenije
nju politike blokad, izsiljevanj, diktatov in preglasovanj o ključnih vprašanjih. To pa je mogoče le, če se na novih temeljih redefinira enotnost v ZKJ, ne več na načelu demokratičnega centralizma, ampak demokratične enotnosti, ki vključuje polno enakopravnost Zvez komunistov republik in pokrajin.
, Na tiskovni konferenci, na kateri so sodelovali tudi Boris Malada, Branko Čaratan in Dušan Plečaš, so za nedeljo, 28. t. m., napovedali tudi sejo centralnega komiteja ZK Hrvaške, na kateri bodo predstavili ocene in stališča ZKH o položaju po prekinitvi 14. izrednega kongresa ZKJ. (dd)
•	Po odhodu Slovencev
deklaracijo in ostale dokumente, izvoli novi CK, predsedstvo in ostale organe.
Predsedstvo je takrat za petnajst minut prekinilo sejo, bili smo pol ure pred polnočjo. Takrat pa so se pričela ločena zasedanja vseh delegacij, z izjemo Srbije. In okrog polnoči je predsednik predsedstva Pančevski sklical skupno zasedanje delovnega predsedstva in zveznega predsedstva. Ob 2.30 je bila sklicana ponovna plenarna seja, delegati (seveda brez Slovencev) so se zbrali v veliki dvorani in potrpežljivo čakali predsedstvo, ki je prišlo v dvorano okrog 3.30.
Predsednik Pančevski je prebral daljšo izjavo, v kateri iščejo »najbolj racionalno rešitev nastalega položaja«. Zato so predlagali, da bodo sklicali naslednjo tretjo plenarno sejo, datum te seje pa bo določil zvezni CK ZKJ, do takrat bodo vsi stari organi nadaljevali z delom, medtem pa se bodo sestali centralni in pokrajinski komiteji, da preuče nastali položaj in »opravijo potrebne priprave za nadaljevanje dela kongresa«. Pančevski je pozval delegate, da predlog sprejmejo brez razprave. To se je tudi zgodilo, nekaj po 4. uri zjutraj je bil Sava center prazen.
Kongres so torej prekinili, z nekoliko pravno dvoumno formulacijo, da se nadaljuje, da pa ga bodo ponovno sklicali na seji CK. V bistvu so torej sprejeli hrvaški predlog Ivice Račana, ni pa dvoma, da so zavrnili predlog Slobodana Miloševiča, da se kongres takoj nadaljuje, kot da se ni nič zgodilo.
Zgodilo pa se je mnogo tudi v onih urah, ko so se sestale delegacije republiških in pokrajinskih zvez z izjemo srbske. Seveda so bili vsi ti sestanki za zaprtimi, dobro čuvanimi vrati. Vendar pa so kaj kmalu po hodnikih polnih živčnih novinarjev in delegatov pričele krožiti govorice. Lahko jih strnemo v dve ugotovitvi: vse delegacije so bile razbite, nikjer ni bilo enotnosti, niti med Hrvati. Toda vse so bile tudi soglasne, da se kongres ne more nadaljevati, da ga je treba prekiniti. Dva admirala in en general sta v tej zvezi
dopisniku PD jasno povedala, da je to edini izhod in da se je za prekinitev odločila njih delegatska skupina.
Miloševič se je torej znašel s svojim nepomirljivim stališčem povsem osamljen in ni ostalo drugega kot pristati na prekinitev, drugače bi kongres zapustile številne (najbrž prav vse) delegacije in bi Srbi ostali sami.
Podpredsednik jugoslovanske republike in istočasno drugi mož srbskega vodstva Borisav Jovič je našemu dopisniku izjavil, da se čudi, ker so slovenski delegati zapustili kongres. Po njegovem mnenju niso imeli razlogov, ker naj bi sprejeli vse njih osnovne zahteve. Sprejeli so večpartijski sistem, ekonomske zahteve, pluralizem in podobno. ZKJ je dejansko že zveza zvez in on pravi, da bi pri glasovanju o statutu glasovali tudi za slovenski amandma o treh spornih členih. Po njegovem mnenju je sedaj na kongresu razpravlja-na izjava tako napredna, da bo dejansko pomenila preosnovo Zveze komunistov Jugoslavije.
Podpredsednik Jovič je tudi dejal, da so srbski delegati za prekinitev kongresa. Na naše presenečeno vprašanje, da je Miloševič predlagal nekaj povsem drugega, je ponovil, da so oni za prekinitev kongresa.
To je skratka nočna kronika zapletenih in dramatičnih dogodkov. Treba je še dodati, da je bil v dvorani in kasneje po hodnikih ves čas predsednik vlade Ante Markovič. Ni se spuščal v kongresne debate in politične ocene, dolge čakajoče nočne ure je izpolnil s pripovedovanjem dalmatinskih šal in duhovitosti, katere so poslušali z očitnim zadovoljstvom in odobravanjem številni delegati vseh republik.
Njegovo stališče, oziroma stališče jugoslovanske vlade, pa je dan prej že povedal na tiskovni konferenci za tuje novinarje podpredsednik zvezne vlade Živko Pregelj, ki je dejal, da vlada dela in bo delala ne glede na polemike in ločevanja kongresa. Vladni program se uspešno razvija, vlada odgovarja skupščini in ne odgovarja partiji, katere problem pa je, koliko ljudi v resnici sploh še predstavlja.
• V poslanski zbornici
Kaj pa o tem mislijo drugi? Predvsem je treba poudariti, da je včerajšnji dan označeval tudi povratek socialističnega tajnika Bet-tina Craxija v Rim. Tako se je pod njegovim vodstvom včeraj sestalo tajništvo stranke, ki je v bistvu odobrilo stališča socialističnih voditeljev v prejšnjih dneh, ni pa še izreklo dokončne sodbe o vladi in odnosih v večini. Kompaktnost petstrankarske večine bodo socialisti ocenjevali na podlagi prihodnjih parlamentarnih preizkušenj. To je, na kratko povedano, osnovna misel socialističnega tajništva. V tej misli pa je marsikaj zaobjetega, še
zlasti če pomislimo na Martellijeve in Ama-tove izjave, da mora Andreotti pokazati več poguma in se poslužiti tudi orožja nujnostne-ga dekretiranja ter glasovanja o zaupnicah vladi, da bi prisilil napol ohromeli parlament k večji dejavnosti.
Če so te izjave izzvenele kot grožnje, potem je treba takoj poudariti, da_ jih je Andreotti nemudoma vzel v poštev. Že včeraj zvečer je sklical svoje ministre in sklenil, da se bo vlada poslužila zaupnice glede zakona o krajevnih upravah. Glasovanje o zaupnici je način, po katerem se večina v parlamentu izogne vsem popravkom in hitreje uveljavi svojo voljo. Andreottijeva vojna napoved opoziciji je seveda naletela na takojšen odgovor. Komunisti so takoj napovedali, da se bodo v tem primeru poslužili obstrukcije. Po vsem tem se torej tudi parlamentu napovedujejo težki trenutki.	d jj.
• Manjšinsko vprašanje
odmevom italijanske šolske stvarnosti na pismo slovenskih dijakov. Tudi Costa je poudaril, da mora imeti slovensko vprašanje še večjo odmevnost, pri tem pa podčrtal zlasti aspekt sožitja.
O vprašanju sožitja in o potrebi, da partija posveti še večjo pozornost in skrb slovenski manjšini, sta spregovorila tudi Budin in Švab. Budin je naglasil tudi izredni pomen poziva tržaških intelektualcev, ker je ošibil določeno sigurnost, ki so jo doslej imeli vladajoči krog’ v Trstu. Nekaj podobnega bi moralo priti do izraza tudi na vsedržavni ravni. Švab, ki je med drugim orisal enotno resolucijo dolinskega občinskega sveta in njen pomen, je podčrtal potrebo po učinkovitejši informaciji o manjšinski problematiki tako na krajevni kot na vsedržavni ravni.
Tako Pecchioli kot ostali predstavniki senata in vodstva stranke, ki sicer prav dobro poznajo trnjevo pot slovenskega zaščitnega zakona, so poleg zanimanja za slovensko vprašanje, in ogorčenja, da se tako dolgo vleče, pokazali tudi veliko pripravljenost, da vložijo še več moči, da bi končno prišlo do ustrezne zakonske zaščite. Sam Pecchioli je podprl predloge, da se mora o tej zadevi izreči vlada v senci in da je treba zagotoviti manjšinskemu vprašanju večjo odmevnost tudi na vsedržavni ravni, hkrati pa je sam predlagal, da bi njegova skupina predložila v senatu resolucijo z zahtevo po pospešitvi postopka o zakonski zaščiti. Resolucijo naj bi podpisali vsi komunistični senatorji, kar bi po novem pravilniku senat obvezovalo, da bi se o resoluciji izrekel v teku enega meseca. To bi preprečilo nadaljnje zamude, hkrati pa bi imelo precejšnjo odmevnost v javnosti. Na koncu včerajšnjega srečanja je predsednik senatorjev še odredil, da je treba o srečanju samem takoj poslati v tisk ustrezno tiskovno sporočilo.

Ob stopnjevanju manevrov za privatiziranje mešane družbe Enimont
Vlada odločno podprla dogovor ENI-Montedison
RIM — »Vlada je potrdila svoje stališče.« To je bil lakoničen odgovor ministra za državne udeležbe Fracanzanija novinarjem, ko je zapuščal Palačo Chigi, kjer je z ministrskim predsednikom Andreottijem proučil zadevo Enimont. O tem se je Andreotti menil tudi s podpredsednikom Martellijem in proračunskim ministrom Cirinom Pomicinom. Po dogovoru ENI-Montedison, na podlagi katerega je nastala joint-ventu-re, mora biti lastništvo Enimonta v poskusnem obdobju prvih treh let paritetično razdeljeno med oba partnerja (vsakemu pritiče delež 40%) in še nato se lahko število članov upravnega sveta zviša z 10 na 12, da se omogoči pristop zasebnim delničarjem, ki imajo v rokah 20% kapitala in za katere se uradno niti ne ve, kateri so. Včeraj je vlada izjavi-
la, da bi v danih razmerah in v korist kemijske industrije kazalo sicer že zdaj začeti razpravljati o bodoči sestavi Enimonta, da pa bi bil vsak preuranjeni poskus lastniške spremembe protizakonit.
S tem je vlada odgovorila Gardi-niju (Montedison), ki bi rad obrnil v svojo korist razmerje ENI-Montedi-son preprosto tako, da bi prevzel še tistih 20% glavnice, ki jih posedujejo manjši delničarji. Tedaj bi 60% kapitala prešlo v privatne roke, kar bi bilo v popolnem nasprotju s prvotnim sporazumom, ne pa seveda z vse očitnejšo strategijo privatiziranja. Proti takšnim naklepom so včeraj nastopili med drugim celo liberalci in seveda komunisti pa tudi podpredsednik parlamentarne dvoz-bornične komisije za državne udeležbe, demokristjan Covello.
Odmev zadeve Enimont tudi na borzi
MILAN Milanska borza je bila včeraj pod očitnim vtisom ponedeljkovega vnovičnega spodrsljaja na Wall Streetu: kazatelj MIB je nazadoval -čeprav le za 0,29% - na 1019. Po predvčerajšnjem poskoku se je torej praktično povrnil na prejšnjo raven in operaterji so postali opreznejši; malce so jih stresle tudi alarmistične in kajpada neosnovane govorice o atentatu na Mihaila Gorbačova, ki so razumljivo povzročile kar precejšnjo zmedo.
Sicer pa je na borzi vseskozi nekako gospodovala zapletena afera okrog Enimonta: večina vlagateljev je zdajšnje manevre za prevlado zasebnega kapitala nad javnim ocenila negativno, zato je tudi vrednost delnic Enimont padla za 0,87% na 1588 lir. To je vplivalo seveda tudi na delnice Montedison, ki so se pocenile za 0,83%, a prav za toliko so nazadovale tudi delnice Ferruzzijevega holdinga Ferfin.
Zdaj še bancomat s tujo valuto
RIM — Bančna okenca Bancomat, ki so odprta podnevi in ponoči, in sicer tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, nam dajejo možnost, da lahko vsak trenutek pridemo do gotovine. Zaenkrat lahko z ustrezno kartico dobimo samo lire, toda čez čas se bomo po tem sistemu lahko zalagali tudi s tujim denarjem. Kot prva bo to novost uvedla Bahca Popo-lare di Lodi, ki je od ministrstva za zunanjo trgovino že prejela zadevno pooblastilo, njenemu zgledu pa bodo postopoma sledile še druge denarne ustanove. Z osebno kartico Bancomat bo mogoče dvigniti tujo valuto do protivrednosti 500.000 lir na dan oziroma 2 milijonov lir na mesec.
h včerajšnjega pisma predsednika Giovannija Agnellija delničarjem
Fiat je vse mogočnejši
TURIN - Z letom 1989 se je zaključil za Fiat desetletni cikel, v katerem je grupa najprej nanovo vzpostavila ekonomsko-finančno ravnotežje, nato pa začela širiti delokrog in utrjevati svoj položaj. Tako je predsednik Fiata Giovanni Agnelli sintetiziral rezultate minulega desetletja v priložnostnem pismu delničarjem po včerajšnji seji upravnega sveta. Fiat se pripravlja zdaj na izzive devetdesetih let, "ki prinašajo veliko priložnosti, a tudi rizika".
Poslovno leto 1989 se je za grupo Fiat končalo s konsolidiranim obračunom 52.200 milijard lir, ki je za 18% večji kot 1. 1988. Operativni obračun se suče okoli 5.000 milijard in je za 29% boljši. Čisti dobiček matične družbe Fiat je dosegel približno 1.200 milijard ali 20% več kot predlanskim. Razvojno-raziskovalne investicije so znašale 1.800 milijard in so bile tudi povsem krite. Grupa je s pozitivnim saldom 8.000 milijard lir znatno prispevala k italijanski trgovski valutni bilanci. Ob koncu 1. 1989 je število zaposlenih doseglo okrog 290.000, kar pomeni nad 12.000 več kot leto poprej. Lani so se pomnožili kooperacijski dogovori s tujimi partnerji - z Moskvo je bil sklenjen sporazum o proizvodnji 300.000 fiatov letno v Sovjetski zvezi - in turinski kolos bo čedalje bolj internacionaliziral svoje dejavnosti. Rimsko vlado pa je Agnelli pozval k strožji gospodarski politiki, ki je po njegovem edino jamstvo, da bo lahko Italija stopila v Evropo dostojanstveno in brez vsake travme.
Decembra 1989 je bilo v portfelju 22.280.000 navadnih, 5.882.000 privilegiranih in 5.552.000 varčevalnih delnic.
Confindustria o reformi italijanskih univerz
Bodo univerzitetno kulfuro res podredili tržni logiki in univerze privatizirali, kot domneva študentsko gibanje? Poglejmo, kaj meni Confindustria oziroma inž. Gian-carlo Lombardi, ki je pri njej zadolžen za probleme izobraževanja in informiranja. »Čeprav se zdi to paradoks, soglašamo z bojaznijo študentov. Podjetništvo ni za posplošeno privatizacijo in zagovarja model univerze kot javne ustanove, ki sloni pretežno na državni finančni pomoči.« Hipotezo o privatizaciji zato primerja mlinu na veter - sovražniku, ki ga ni: »Srž problema je v avtonomiji, ki naj vtisne univerzam pečat modernosti in odraslosti in jih potisne do evropske ravni. Avtonomija, predvidena z zakonom o ustanovitvi ministrstva za univerze, pomeni, da bo lahko univerza mimo denarja, ki ga dobiva iz državne blagajne, svobodno iskala dodatna sredstva na tržišču.«
Tržišče pa se istoveti s podjetniki. Sodelovanje med industrijci in akademskim svetom je že razvito, vendar razdrobljeno, a predvsem "podtalno in na individualni podlagi". Avtonomija naj bi te vezi uredila, jih podvrgla strogim pravilom in "obelodanila", da bo vsakdo vedel, kaj in kako. Ob ugovarjanju študentov, da bo tako sodelovanje prizadelo humanistične fakultete (zlasti na Jugu, kjer je malo industrije), Lombardi pojasnjuje, da Ru-bertijev osnutek predvideva konvencije tudi z. javnimi ustanovami, ne le s privatniki, priznava pa, da utegne biti kakšna univerza res na škodi: »Toda mnogo manj kot ob sedanjem centralističnem sistemu.« Zakaj? »Na vrata ni prva potrkala industrija, ampak univerza: da bi študentom olajšala dostop na delovni trg, navezuje stike s podjetji. To bi se obrestovalo tudi na Jugu, kjer bi mladini le tako zagotovili nove možnosti zaposlitve.«
Avtonomija lahko tudi zapolni vrzel, ki samo v Italiji zeva med
diplomo višje srednje šole in univerzitetno diplomo. »In vendar imamo kar 400.000 diplomantov, vsak študent pa stane državo 4-10 milijonov lir.« Lombardi ugotavlja, da bi bilo treba ovrednotiti znanje, ki si ga je nabral univerzitetnik že po dveh letih akademskega študija, z ustreznim naslovom, kot se dogaja povsod drugje v Evropi. Tako bi tudi diplomanti (ki pač nimajo najvišjega možnega diplomskega priznanja) lažje prišli do službe.
Univerza in podjetje naj torej sodelujeta ob spoštovanju vzajemne avtonomnosti in iz tega sodelovanja naj se po sistemu "overhead" ustvarjajo tudi skladi za financiranje fakultet, ki niso deležne neposrednih prispevkov. Univerza naj ne bo zgolj odvisna od države, saj je centralizem naredil po Lombardije-vem mnenju že dovolj škode, a tudi ne domena industrijskih, finančnih ali elektronskih mogotcev, česar se študentje (in z njimi zelo številni docenti) najbolj bojijo. Zato zahtevajo lastna zastopstva v odločitvenih telesih, ki snujejo univerzitetno politiko, ne samo v posvetovalnih, in zato so tudi dvignili glas proti ministru, češ da hoče poveriti zasebnemu kapitalu kulturno-gospo-darsko usmeritev v državi.
Obenem študentje zahtevajo svobodo in objektivnost pri javnem obveščanju, ki ju ogrožajo poskusi monopolnega združevanja (Monda-dori docet) in ki je ob študentskem protestu že itak ni kdo ve koliko. Tedaj ni naključje, da je sindikat novinarjev stopil v bran oddaje Sa-marcanda (RAI 3), ki je omogočila študentom in časnikarjem, da povedo svojo. Kdor pa je med oddajo a priori (dasi mestoma upravičeno) bral levite študentom, je storil medvedjo uslugo tudi zdravim podjetniškim silam, ki jim je finančno-politični avanturizem tuj.
DRAGO GAŠPERLIN
'1-
hšimjt -
ijijlll ®' £ !ii|!	= lil 'iin1 ■
::'
W I I
33 Banca Agricola ) Kmečka banka corica
NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE
1* MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM
	19.1.	23.1.
Uradne kotacije		
Generali			41380
Uoyd 			17350
Lloyd risp		11555	11750
RAS 		27300	27000
Ras risp. .	12750	12800
Sai 		18QqO	19100
Sai risp		8220	8350
Montedison 		2049	2037
Montedison risp		1271	1267
Pirelli 		2960	2995
Pirelli risp		2975	3060
Pirelli risp. nc 		2200	2220
Snia ..	2930	2916
Snia risp		2940	2920
Snia risp. nc		1745	1701
Pinascente		7890	7920
Rinascente priv		3945	3950
Pinascente risp		4180	4200
Premuda 		2450	2730
premudo risp		1550	1725
Sip	3410	3365
SIP risp		2990	2950
Pastogi		363	372
Comau 		4300	4390
19.1.
23.1.
Fidis........................ 7500	7550
Gerolimich.................... 119	120
Gerolimich risp................ 89	90
SME ......................... 3980	4030
Stel......................... 5030	5050
Stel W 10 ...................... —	—
Štet W 9 ....................... -	_
Štet risp.................... 4060	4050
Tripcovich ................. 13400	12750
Tripcovich risp. nc.......... 5000	4700
Att. Immobiliari ............ 5650	5500
FIAT........................ 10915	10905
FIAT priv.................... 7243	7282
FIAT risp.................... 7310	7355
Gilardini.................... 5075	5050
Gilardini risp............... 3900	3930
Dalmine ...................... 373	400
Marzotto..................... 7960	8000
Marzotto risp................ 7990	8400
Marzotto risp. nc............ 5880	5820
NEURADNO TRŽIŠČE__________________________
I. C. C. U.................... 830	820
SO. PRO. ZOO................  1000	900
Carnica Ass................. 11500	11500
23.1. spr. %
VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI ________
BTP junij 1990 10,5% __ 99,25 —0,05
BTP maj 1990 .......... 99,30 —0,05
BTP januar 1990 12,5% . . .
ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA
■miinilH
___________________________23.1.	spr. %
llVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO
^'var........................ 11700	—2,90
^'■dania ..................... 8650	—1,14
£F|dania risp................. 5061	+0,02
^'9nago ...................... 8790	—1,22
Zavarovalstvo - bančništvo
'Jjleanza Ass............... 45500	—0,37
2lleanza Ass. risp. por. .. .	41510	+0,78
?Ss"alia..................... 13500	—1,03
Pus°nia ..................... 1850	—1,60
h.a,'na Ass. ord. . ........ 13899	—1,36
|fer|erali Ass.............. 41450	+0,12
al'a Ass. 1000 ............ 13665	—2,04
.................. 116000	—
I? Fondiaria spa............ 60000	—0,50
L, Previdente .............. 22000	—0,77
pu^d Adriatico ............. 17350	—0,63
PiAc fraz................... 26990	—' 68
To dsp. port................ 12789	—0,78
Un ° ord.................... 22100	—
B 'p°l priv................. 16700	+0,30
Bg^a Comm. Italiana ....	5216	—0,27
CnJ0di Roma ................. 2335	—1’44
lite k l,aliano ............. 2825	—0,35
Me<r nca priv............... 60300	~3'52
!>*NA INDUSTRIJA - CEMENT _
L'1'2 Burgo ord............. 13900	—0,71
^ sPresso................... 22800	+4,20
p0MC!adori ................. 17000	+6.92
c Sraf. Editoriale........... 6165	—0,40
ltauentir ................... 3470	—0,26
"Omenil................. 126400	+0,32
________________________________23.1.	spr. %
Unicem................... 27550	—0,83
Unicem risp...... ....... 16000	+0,19
KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI
Calp 		5637	—0,05
Fidenza Vetrar 1000 		9175	—0,11
Italgas 		3025	—1,05
Mira Lanza		63700	—
Montedison 1000 		2042	—0,83
Montefibre 		1314	—1,28
Pirelli 		2999	+ 0,33
Pirelli risp. .	2220	+ 0,45
Recordati ord. . .	13970	—0,92
Saffa		11390	—0,18
Siossigeno		—	—
Snia BPD 		2910	—0,51
Snia Fibre 		1010	—0,05
Snia Tecnopolimeri		6910	—0,58
TRGOVINA - KOMUNIKACIJE		
Rinascente		7898	—0,29
Standa 		33600	_
Standa risp. port. .	12700	—3,79
Alitalia cat. A . .	2330	+ 0,65
Alitalia priv		1660	—0,30
Italcable		17500	—0,13
SIP 		3385	—0,44
SIP risp. port	 		2975	—0,47
Sirti		13400	—0,37
ELEKTROTEHNIKA - FINANCE		
Ansaldo Trasporti 		5610	+ 2,19
Tecnomasio		3563	—
Bastogi
367,50
-1,21
CCT ECU 1982/89 13% . . .				
CCT ECU 1983/90 11,5% . .	100,30	—0,10
CCT ECU 1984/91 11,25% .	100,70	—0,15
CCT ECU 1984/92 10,5% . .	102,75	—0,10
CCT ECU 1985/93 9% 		94,65	+ 0,53
CCT ECU 1985/93 9,6% . . .	97,65	—0,15
CCT ECU 1985/93 8,75% . .	94,75	+ 0,26
CCT ECU 1985/93 9,75% . .	99,00	+ 0,92
CCT april 1992 10%		95,50	+ 0,05
CCT julij 1992 IND		—	—
CCT januar 1991 IND		101,40	—0,10
CCT julij 1993 IND 		98,75	—0,05
VODILNE DELNICE		
	23.1.	spr. %
Bonifiche Siele 		29600	—2,31
Bonifiche Siele risp		9450	—
CIR - Comp. Ind. Riunite . .	4920	—0,71
CIR risp		4885	—0,31
Cofide		4830	+ 1,90
Comau Finanziaria 		4385	—0,32
Editoriale SpA 		3410	—0,87
Euromobiliare 		6270	+ 1,00
Ferruzzi Agric		2563	+ 0,12
Fidis		7520	—0,13
Fimpar 		3210	—0,62
Finarte 		6520	+ 2,05
Fiscambi Holding		5610	—0,53
Fiscambi risp		2410	—0,41
Fornara 		3430	+ 1,63
Gaic 		24975	—0.06
Gemina		2162	—1,63
Gemina risp		1430	—1,38
Gerolimich		120	—
Gerolimich risp. port		90	, —
IFI priv		25550	—0,97
IFIL fraz		7690	+ 0,76
IFIL risp. port. fraz		3985	+ 0,89
Italmobiliare 			204350 '	—0,51
Pirelli & C		9895	+ 1,98
Riva Finanziaria .'.		9200	+ 1,66
Saes		3697	+ 0,05
Schiapparelli 		1347	+ 0,52
Sisa 		3600	—0,41
SME 		3998	+ 0,33
SMI Metalli		1645	—0,30
SMI Metalli risp		1245	—0,40
SOGEFI		3740	—1,19
Štet		5050	—0,47
Štet risp. port		4099	+ 0,59
Tripcovich 		12750	—2,97
	23.1.	spr. %
CCT december 1990 IND . .	101,20	—
CCT februar 1991 IND		101,30	—0,10
CCT februar 1997 IND ....	93,25	+ 0,11
CCT junij 1993 CV IND		98,75	—0,05
CCT marec 1991 IND		100,40	—
CCT nov. 1993 CV IND . . . .	96,85	—0,05
CCT sept. 1993 CV IND ...	95,50	+ 0,05
CCT avgust 1992 IND		98,45	—0,05
CCT avgust 1993 IND		98,60	—
CCT avgust 1990 IND		100,05	—
CCT avgust 1991 IND		100,45	—
CCT avgust 1995 IND		94,20	—
CCT avgust 1996 IND		93,45	—
CCT april 1991 IND 		100,40	—0,05
CCT april 1995 IND 		93,70	—0,11
CCT april 1996 IND 		93,60	—0,05
CCT december 1990 IND . .	100,20	—0,20
CCT december 1991 IND . .	100,20	—0,05
CCT december 1995 IND . .	95,60	—0,16
CCT december 1996 IND . .	93,95	—0,11
J*
	23.1.	spr. %
Tripcovich risp. nc		4700	—3,09
NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO		
Attiv. Immobiliari'		5500	—1,08
Calcestruzzi		18350	—0,25
Cogefar 		7485	—
Del Favero		6010	+0,44
Grassetto SpA 		16700	—2,91
IMM Metanopoli .......	1675	—0,30
Risanamento Napol! . . .	46750	—0,55
Vianini 		5321	—0,50
MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA		
Aeritalia ord		3356	—0,97
Danieli & C		10610	—0,38
Data Consyst		12090	—1,39
Fiar SpA		19800	—0,25
Fiat		10950	—0,18
Fiat priv		7300	+ 0,27
Fiat risp		7380	—0,27
Franco Toši 		30800	—0,65
Gilardini		5000	—0,70
Magneti Marelli		2149	+ 0,33
Merloni		3045	+ 0,16
Necchi ord		4230	—2,08
Olivetti ord		7286	—0,87
Olivetti priv		4875	+ 1,56
Pininfarina		13700	+ 0,01
Rodriguez SpA		10520	—0,28
Safilo 		11630	+ 4,77
Safilo risp. 			10810	+ 2,76
Samem		3290	—0,30
Saipem risp		2950	+ 0,03
Teknecomp 		1422	—0,56
_____________________________23J.
CCT februar 1991 IND____ 101,30
CCT februar 1992 IND_______	100,15
CCT februar 1992 9,8% .	.	.	99,75
CCT februar 1995 IND_______	97,85
CCT februar 1996 IND_______	95,70
CCT februar 1997 IND_______	93,25
CCT jan. 1990 BA 12,5%	.	.	. —
CCT jan. 1990 BB 12,5%	.	.	—
CCT jan. 90 USL 12,5% ...	' —
CCT januar 1991 IND........	101,40
CCT januar 1992 IND.......	100,70
CCT januar 1992 11%____ 98,65
CCT januar 1993 IND.......	—
CCT januar 1996 CV IND	.	.	100,25
CCT januar 1997 IND.......	93,60
CCT januar 1995 IND........	—
CCT januar 1996 IND.......	95,80
CCT julij 1990 IND.........	100,35
CCT julij 1991 IND..... 100,55
CCT julij 1995 IND........	95,00
CCT julij 1996 IND........	94,35
CCT maj 1991 IND....... 100,50
CCT maj 1992 IND..........	98,00
CCT maj 1995 IND......... —
CCT maj 1996 IND....... 93,60
CCT maj 1997 IND..........	92,65
CCT marec 1991 IND........	—
CCT marec 1995 IND........	93,95
CCT marec 1996 IND........	94,40
CCT marec 1997 IND_______»	92,85
CCT nov. 1990 IND.......... 100,40
CCT nov. 90 EM 83 IND . . .	100,95
CCT nov. 1991 IND.......... 100,25
CCT nov. 1992 IND........... 98,15
CCT nov. 1995 IND.........	94,85
CCT nov. 1996 IND........... 93,05
CCT oktober 1993 IND ... .	97,65
CCT oktober 1990 IND ... .	99,95
CCT oktober 1991 IND . . . .	100,25
CCT oktober 1995 IND ....	94,70
CCT oktober 1996 IND______	92,90
CCT sep. 1990 IND.........	99,90
CCT sep. 1991 IND........... 100,30
CCT sep. 1995 IND........... 94,25
CCT sep. 1996 IND........... 93,55
CTS marec 1994 IND .....	75,65
CTS april 1994 IND ........ 75,70
ED SCOL 1975/90 9% ________ 101,00
ED SCOL 1976/91 9% ....... 100,10
ED SCOL 1977/92 10% . . .	98,20
REDIMIBILE 1980 12% . . .	100,90
RENDITA — 35 5% .......... 74,40
1»
spr. %
—0,10
+ 0,05
—0,05
—0,10
—0,11
—0,10
—0,15
—0,25
+ 0,20
—0,11
—0,11
—0,11
—0,05
—0,16 + 0,35
—0,10
—0,20
—0,05
—0,05 —0,05 —0,05 + 0,10 —0,16
—0,33
—0,10
—0,05
—0,67
Na obzorju še ni zasedbe, pač pa samo razprava
Tudi na tržaški univerzi se je vnela razprava okrog Rubertijevega osnutka
Sporni Rubertijev zakonski predlog o avtonomiji univerze je končno dospel tudi na Univerzo v Trstu, ki je bila doslej imuna pred protestnim valom, ki je zajel skoraj vsa italijanska vseučilišča. V dvorani Ferrero na filozofski fakulteti je bilo včeraj namreč prvo zborovanje, ki so ga sklicali predstavniki Liste filozofske fakultete, z eno samo točko na dnevnem redu, in sicer razpravo o omenjenem zakonskem predlogu. Pred včerajšnjim dobro obiskanim zborovanjem — dvorana je bila namreč nabito polna, saj so se zborovanja udeležili tudi študentje drugih fakultet - so nekatere ožje skupine predstavnikov študentov Sicer že razpravljale o zakonskem predlogu, do prve širše javne razprave pa je prišlo — kot rečeno — šele včeraj.
Tržaški študentje so vsekakor pokazali manjšo borbenost in večjo previdnost pri ocenjevanju zakonskega predloga kot njihovi kolegi iz drugih mest. Neuspeh protestnih manifestacij prejšnjih let, ko so ponekod zahtevali boljše učne programe, drugod pa vsaj večje in bolje opremljene učilnice (na filozofski fakulteti je stanje s tega vidika pod vsako kritiko), je verjetno ohladilo tržaške študente. Pred seboj pa imajo tudi februarski rok izpitov, ki bi jih mnogi verjetno neradi zamudili.
Globlji razlog za tako zadržanje pa je tudi nesoglasje pri ocenjevanju zakonskega predloga. Medtem ko so
predstavniki študentov v upravnem svetu, ki so bili izvoljeni na Levičarski listi, že vložili "interpelacijo", s katero ostro kritizirajo predloge ministra (a zahtevajo tudi, naj rektor čimprej skliče komisijo, ki naj razpravlja o novem statutu univerze), je bilo na včerajšnjem zborovanju slišati precej različna stališča. Prav zaradi tega zasedba tržaškega vseučilišča trenutno ni zelo verjetna. Po štiriurni razpravi so študentje namreč sklenili samo, da bodo čez teden dni sklicali zborovanje za vse študente univerze (priredili naj bi ga v veliki dvorani Nove univerze). Dotlej pa bo odbor, v katerem so študentje vseh fakultet, skušal informirati kolege o vsebini zakonskega predloga (na zborovanju je namreč prišla do izraza neinformiranost večine študentov). Odbor, ki bo v ta namen zasedel eno dvorano filozofske fakultete, bo prirejal debatna srečanja za manjše skupine in razmnoževal kopije zakonskega predloga. Nasprotno, študentje zgodovine so celo sklenili, da bodo popoldne sami upravljali svojo fakulteto, ki je bila doslej zaradi pomanjkanja osebja popoldne zaprta.
Osrednji točki včerajšnje razprave sta vsekakor zadevali Rubertijev predlog o finančni avtonomiji univerze in o predstavništvu študentov. Kot drugod po Italiji, je prvo vprašanje izzvalo največ kritik. Finančna avtonomija namreč pomeni, da si posamezne uni-
verze lahko poiščejo sponzorje za kritje stroškov znanstvenega raziskovanja (zaradi česar naj bi po mnenju študentov zanemarili humanistične vede). Sponzorji bi imeli tudi svoje predstavnike v upravnih svetih. Prav o tem so si bila mnenja zelo deljena. Nekateri so namreč trdili, da je treba odločno odkloniti "privatizacijo" univerze in vpliv zasebnega kapitala na znanost, češ da bi le-ta pogojeval znanost in raziskovanje s svojimi potrebami, medtem ko bi morala znanost ohranjati svojo avtonomijo. Drugi pa so trdili, da industrija že vpliva na izbire univerzitetnih raziskovalcev in da je torej bolje, če se to dogaja po jasnih pravilih. Tudi zagovorniki "vstopa" industrije oziroma zasebnikov v univerzo pa so trdili, da je zakonski predlog preveč ohlapen in da bi ga bilo treba spremeniti, tako da bi akademski senat imel vseeno svojo avtonomijo.
Vsestransko pa so študentje kritizirali ministrov predlog, da bi imeli študentje, ki bi jih odslej volili v "senat študentov", samo posvetovalno moč in da ne bi več soodločali pri upravljanju univerze. Na ta način, so dejali, bi bili študentje samo "glave", ki bi jih usmerjali drugi, ne bi pa imeli možnosti, da_sooblikujejo svet, v katerem živijo.
Študentje so vsekakor pokazali precejšnjo mero nezaupanja: fotografom in snemalcem neke zasebne televizijske postaje niso namreč dovolili, da bi jih posneli, (bg)
Zaradi nenavadno mirnega vremena
Nad mestom morje megle pod njim izpušni plini
Včeraj zjutraj so Kraševci lahko gledali morje megle nad Trstom. Z Jezera (na gornji sliki D. Križmančiča) je bil razgled očarljiv in nenavaden, nenavaden pa tudi zato, ker je bila nekoč megla v Trstu nepoznana. Sedanje vremenske muhe pa so krive za pojave, ki so očarljivi le za oko. Pod megleno kapo se namreč zadržujejo plini, ki se dvigajo iz izpušnih cevi in dimnikov.
Zanje smo seveda krivi ljudje in ne vreme...
Z včerajšnjega sestanka na tržaški Trgovinski zbornici
Obraniti je treba ugodnosti iz »paketa za Trst in Gorico«
Včeraj je bil končno spet govor o državnem zakonu 26/1988, bolje znanem kot "paket za Trst in Gorico", o katerem pristojna komisija EGS trdi, da krši bruseljska določila glede svobodne konkurence. Italijanska vlada na to sploh ni odgovorila in če tega ne bo kmalu storila, bosta Trst in Gorica ob paket.
Trgovinska zbornica je o zadevi sestavila ustrezno listino, ki so jo včeraj na povabilo zborničnega predsednika Tombesija skupaj proučili župan Richetti, senatorja Spetič in Agnelli, poslanci Bordon, Coloni in Camber, deželni odbornik Rinaldi, predsednik deželne komisije za odnose z EGS Poli, predsednik tržaških industrijcev Toresella in predsednik raziskovalnega centra pri Padričah Romeo. Predsednika Pokrajine Crozzolija je zastopal predstavnik načrtovalskega urada, pisno pa so se za odsotnost oprostili evroposlanec Rossetti, predsednik sklada FRIE Antonini in predsednik Sklada za Trst Calandruccio.
Podpisniki zborničnega dokumenta, ki so ga poleg Tombesija obrazložili poročevalci Conetti, Ferretti in Orviati, se obvezujejo, da bodo zbrali vse mogoče podatke, iz katerih bodi razvidno, da so finančni posegi strukturne, ekonomske in socialne narave, ki jih paket predvideva, povsem utemeljeni spričo posebnosti razmer v Julijski krajini in da niso v nasprotju z določili dvanajsterice. Na sestanku so besedilo listine mestoma izpilili in zboljšali ter poverili županu Richettiju in zborničnemu predsedniku Tombesiju nalogo, da do kraja izpeljeta nekatere že začete posvete z gospodarskimi dejavniki na Goriškem.
Dejali smo, da utegneta ostati Trst in Gorica brez paketa. To se lahko zgodi edinole, če ga Rim ne bo podprl tako kot ga je treba, ali pa, če se bo predsednik pristojne komisije EGS Leon Brittan postavil na stališče, da so utemeljitve v korist zakona 26 nezadostne, kar pa je bolj malo verjetno - razen v primeru, da bi bila pogajalna moč (ali volja?) Italije prešibka. Ko bi prišlo do tega, pa bi se postavilo še vprašanje veljavnosti tolikanj pričakovanega zakona o mednarodnem sodelovanju na obmejnih območjih italijanskega skrajnega vzhoda, o katerem je predsednik vlade FJK včeraj izjavil, da vpričo oklestenja državnih dotacij Deželi pomeni še "zadnji kamenček v zapletenem mozaiku diferenciranega deželnega normativa na področju podpiranja gospodarskih dejavnosti". D. G.
Za ovrednotenje ženskega doprinosa v obrtništvu in malem podjetništvu
Tako na vsedržavni kot na deželni ravni so doslej zakonodajna telesa in razne ustanove določeno pozornost namenjale ženski, ki je zaposlena kot odvisna delavka, medtem ko skorajda niso jemale v poštev žensk, ki so se poskušale v raznih samostojnih poklicnih pobudah. Še najmanj zanimanja pa so do nedavnega kazale do obrtnic in sploh do žensk, ki so nosilke ali zaposlene v malih podjetjih.
Ob takšnih Ugotovitvah pa so udeleženci prvega deželnega srečanja CNA o ženskah v obrtništvu in podjetništvu postavili vrsto konkretnih predlogov.
Deželno vodstvo Vsedržavne konfederacije obrtnikov CNA je srečanje o vlogi žensk na področju obrtništva in podjetništva v Furlaniji-Julijski krajini organiziralo na osnovi sklepov vsedržavnega kongresa, ki se je zavzel za ovrednotenje ženske vloge v omenjenih sektorjih. Številčni podatki namreč pričajo, da je prodor žensk na področje malih podjetij, predvsem pa obrtništva, več kot zaznaven.
Podatki urada CESPE zagotavljajo, da je trenutno 20% malih podjetij (med katere prištevajo obrtniške pobude) v ženskih rokah, do največjih sprememb pa je prišlo v desetletju 78-'88. V omenjenem obdobju je porast ženske prisotnosti na področju malih industrijskih podjetij znašal 25%, na področju malih podjetij, ki nudijo razne storitve pa kar 183%.
Ponedeljkove okrogle mize v hotelu Savoia Excelsior, ki jo je vodil deželni tajnik CNA Roberto Cosolini, so se udeležili poslanki Roberta Breda in Giovanna Filippini, deželna svetovalka Perla Luša, deželni odbornik za obrtništvo Giancarlo Cruder, članica deželnega vodstva CNA in pred-
sednica ECIPA (Ustanova za izobraževanje pri CNA) Franca Fabian in direktor te ustanove Giuseppe Maržo.
Skupno izhodišče vseh govornikov je bila ugotovitev, da vloga žensk na omenjenih področjih ni pravilno vrednotena, predvsem pa ni ustreznih zakonodajno-finančnih ukrepov, ki bi podpirali dejavnost žensk v obrtništvu in podjetništvu. Razpravo je uvedla Franca Fabian, ki je po originalnem začetku v osebnem tonu prešla h konkretnim posegom, ki bi jih morali izvesti na deželni ravni.
Nujo po konkretnih posegih, predvsem pa po drugačnem zadržanju denarnih zavodov, je naglasila tudi poslanka Roberta Breda. Dejala je, da so ženske v zadnjih letih pokazale veliko ustvarjalnost in smisel za podjetniško tveganje, kar je neobhodno potrebno v tovrstni dejavnosti.
V svesti si po eni strani konkretnega položaja po drugi pa potencialnosti, ki jo predstavljajo ženske, je dejala poslanka Giovanna Filippini, so se parlamentarke, ki so bile izvoljene na komunistični kandidatni listi, odločile, da predstavijo zakonski osnutek o »Pozitivnih ukrepih za razvoj ženskega podjetništva«.
Deželna svetovalka Perla Luša pa je zagovarjala nujo, da bi ženske sklenile dogovor kot porok, da si ženske na področju financ, strokovnega izobraževanja, zakonskih predpisov in socialnih služb zagotovijo potrebne pogoje za uveljavitev na tem področju.
Več pobude s strani posameznih podjetij, skorajšnjo ustanovitev porajajoče se deželne komisije o enakih možnostih in sploh ovrednotenje vloge malih podjetij pa si je nadejal deželni odbornik za obrtništvo Giancarlo Cruder. Medtem ko je Giuseppe Maržo poudaril, da bi morali več pozornosti dajati strokovnemu izobraževanju žensk, (bip)
Po nadvse uspelem gostovanju m Madžarskem
Novo delovanje Dekliškega pevskega zbora GM in vabilo pevkam
Mlade pevke Dekliškega pevskega zbora Glasbene matice iz Trsta smo si septembra zastavile obvezujoči delovni program: do decembra naštudirati celovečerni koncert, s katerim bi lahko nastopale na gostovanju po Madžarskem. Pred sabo nismo imele preveč časa na razpolago, v pičlih dveh mesecih smo morale pripraviti enourni program, kar niso mačje solze. Zato smo potrebovale pravo mot ivacijo, da bi zbor primerno zaživel v delovnem in seveda družabnem smislu.
Pevke, ki v glavnem prihajajo iz Mladinskega pevskega zbora, so v lanski sezoni nekoliko popustile in vse leto neredno obiskovale dvakrat tedensko vaje. Zato je bil novi zastavljeni cilj tudi svojevrsten izziv, da pokažejo, česa so zmožne. Marsikatera od njih je pozabila, koliko truda in koliko vztrajnosti je bilo treba, preden je dostojno zazvenel Mladinski zbor. Dekleta soodrasla, tudi zanje je prišel čas skrbi in težav. Večina jih študira na univerzi, nekatere so še na višjih šolah, nekaj pa jih že dela. Za študente velja, da če redno opravljaš izpite skozi celo leto, tizmanjka časa za druge »zabavne« dejavnosti. Kdor pa je ves dan v službi, se mora marsičemu odpovedati, da lahkopride na zahtevno dveurno vajo. Svoj prosti čas zapolni z zahtevnejšim delom, zato si za služi, da mu rečejo »fant« (ali punca) od fare. Koliko takih fantov in deklet pa premore naša skupnost?
Naša dekleta pa so se ponovno izkazala, dokazala so, da imajo trden značaj in trmasto vztrajnost. Zato je lahko načrtno delo obrodilo zaželene sadove. Takoj ko so pevke primerno obde-
lale nekaj programa, so ga predstavile občinstvu na raznih revijah, nastopih, prireditvah in proslavah, ki so se zvrstile od novembra tja do božičnih praznikov, ko smo lahko nastopile s celovečernim spioredom. Najprej v škedenjski cerkvi, potem v novi župnijski cerkvi v Novi Gorici in nato v bazoviški cerkvi, zato gre najprej zahvala župnikoma g. Dušanu Jakominu in g. Marjanu Živcu ter gospe Alenki Saksidi, ki uspešno vodi koncertne obonmaje v novogoriškem Kulturnem domu.
Presenečene smo bile nad izredno številnim občinstvom, ki nas je prišlo poslušat v novo župno cerkev v Novi Gorici, ki je bila tokrat gostitelj abonmajskega koncerta novogoriškega Kulturnega doma.
Škoda le, da je tehnična okvara pri ogrevanju nekoliko pokvarila vzdušje, saj smo morale peti v mrazu, prav tako pa so morali sedeti v mrazu res izredni poslušalci.
Vendar je res, da če človek nekaj hoče, to tudi doseže. Same smo želele imeti pred odhodom na Madžarsko čim več nastopov, da bi utrdile program in pridobile na samozavesti. Še kako se nam je poznalo, da smo vadile po duetih in tercetih! Na začetku je to zelo naporno, vendar le tako lahko izboljšujemo posameznika, kar se potem odraža v kvaliteti skupnega zvoka. Tudi izbira celovečernega programa se nam je posrečila in bila zelo primerna obdobju, v katerem smo programirale naše nastope. Za začetek smo pripravile zbirko cerkvenih napevov iz 15. in 16. stoletja, pesmi, katerih melodična osnova so stare cerkvene
lestvice z orgelsko spremljavo. Nato so sledile polifone skladbe: od renesanse preko romantike do sodobnih skladateljev. V srednjem delu koncerta smo predstavile pet ponarodelih božičnih pesmi v priredbi Ivana Grbca za zbor in orgle ter še umetnepriredbe ljudskih pesmi slovenskih sodobnih skladateljev. Za zaključek pa smo zapele še Misso Brevis za zbor in orgle angleškega skladatelja Benjamina Brittna. Na orgle nas je tokrat spremljal someščan Giuseppe Zudini, ki je na koncertih dodal še dve skladbi iz svojega repertoarja.
Že več časa nas je madžarska kulturna organizacija iz Zalaegerszega vabila na gostovanje, kar smo pridno izkoristile in porabile zimske počitnice za sedemdnevni obisk s silvestrovanjem v Budimpešti. Prvi stik z Mad-žarskosmo vzpostavili že pred leti, ko smo v Trstu gostili njihovo folklorno skupino. Po programu smo odpotovali 27. decembra in po celodnevni vožnji s postankom na meji prišli v Zalae-gerszeg dobro uro pred napovedanim večernim koncertom.
Koncertirali smo v izredno akustični stari sinagogi, ki so jo pred leti praktično in okusno preuredili v koncertno dvorano s krasnimi orglami. Dobra akustika nam je še ovrednotila zvok in pele smo res z užitkom (po lastni izkušnji lahko povemo, kako slaba akustika pokvari nastop in popolnoma potlači in zbije pevca). Radost petja smo takoj prenesle na publiko, ki nas je nesebično nagradila s skandiranim ploskanjem. Že naslednjega dne smo odpotovale v Budimpešto v spremstvu obeh organizatork našega izleta Mari-
ke in Marte, ki sta nas po poti seznanjali in opozarjali na vse zanimivosti, ki nam jih je nudila okolica.
V naslednjih dneh smo si lahko ogledale najlepše razgledne točke, muzeje, spomenike in galerije glavnega mesta ob Donavi. Zvečer 29. decembra smo imele koncert v znameniti baziliki sv. Ištvana. Med večerno mašo smo pele Brittnovo mašo, po obredu pa še ostali del našega koncertnega sporeda. Do posebnega zadoščenja je prišel tokrat naš simpatični Giuseppe Zudini in si dal res duška ob igranju na izredne orgle, ki so lahko zazvenele v vsej svoji veličini in mogočnosti v velikem prostoru, ki je omogočil nenavadno zvočnost.
Tudi tokrat so nas organizatorji zelo pohvalili in se opravičevali, češ da niso pričakovali tako visoko kvalitetnega zbora: izredno jih je presenetila milina in intonančna preciznost ter prilagodljivost različnim stilom. Radi bi nam organizirali večdnevno turnejo po važnejših mestih na Madžarskem vendar v poletnem času, da bi nas lah-
ko slišalo več ljudi.
Tako smo mimogrede prišle do Silvestrovega večera, ki smo ga vsi skupaj preživeli v ogromni športni palači na rock-koncertu najznamenitejšega madžarskega ansambla ter po koncertu s plesom, ki se je nadaljeval pozno v noč. Vrnili smo se 2. januarja.
Take turneje zbližujejo pevke med seboj tako, da se sedaj čutimo bolj združene, zbor pa ima tako večji občutek celote. V zboru pojepribližno 30 deklet, v glavnem smo iz mesta. Posebna pohvala pa gre tistim pevkam, ki se vozijo iz okolice. Prav dobro
vemo, da nas je v samem mestu veliko več, vendar pa zaradi preobremenjenosti, včasih pa tudi zaradi prepros-te "lenobe" veliko naših vrstnic ostane rajši doma. Marsikdo se še ne zaveda, kaj pomeni za našo skupnost tak zbor, še posebej v samem mestnem središu, kjer je podobnih kulturnih dejavnosti manj. Že neštetokrat smo dokazali, da nas ne obremenjuje noben predsodek take ali drugačne sorte. Združuje nas le ljubezen do lepega petja, zato vztrajno iščemo in odkrivamo nove užitke v sozvočjih starih mojstrov tja do današnjih dni. Ne ovirata nas tuj jezik ali vsebina, opravičilo je le kvalitetna skladba, v kateri najdemo skupni imenovalec.
V načrtu imamo snemanje Kogoje/ vih skladb, ki jih Mladinski zbor ni posnel tako, da bi imeli posnet integralni opus za mladinske zbore. Skušali bomo občinstvu predstaviti še ostale naše zaslužne skladatelje, začenši z Ivanom Grbcem. Pozabili pa ne bomo niti na zborovsko dediščino Jakoba Petelina-Gallusa ob 440. obletnici njegovega rojstva. Načrtov in hotenj je veliko, morda jih je preveč celo za poklicni zbor. Ne smemo pa pozabiti, da smo številčno majhna skupina in da je dovolj tudi da zmanjkata dve pevki in smo ponovnov težavah. Zato vabimo v svoje vrste dekleta, ki so že pele v Mladinskem zboru, pa tudi tiste, ki še niso nikoli »uradno« pele, vse bomo toplo sprejeli. Vaje imamo v torkih in petkih ob 19.30 na šoli Glasbene matice. Začeli smo študirati nov program, zato je ta čas najholj primeren za nove »nakupe«.
DPZ
Včeraj prva seja deželne skupščine Furlanije-Julijske krajine v letu 1990
V naši deželi zaenkrat ne bo nobenega referenduma o lovu
Carbone o zapletljajih v Centru pri Padričah
V Furlaniji-Julijski krajini, vsaj zaenkrat, ne bo nobenega referenduma o lovu. Tako je včeraj sklenila deželna skupščina, ko je zavrnila predloga o razpisu dveh referendumov, s katerima bi se moralo prebivalstvo F-JK izreči o prepovedi lova na selitveno divjad v goratih predelih in lova nasploh v parkih in območjih krajinske zaščite. Skupščina je z absolutno večino glasov odločila, da predloga o razpisu teh dveh referendumov nimata pravne osnove, da bi lahko pobudniki sploh nadaljevali s postopkom, to je z zbiranjem 20.000 overovljenih podpisov, kot je predvideno v novem deželnem zakonu o referendumih,
O utemeljenosti predloga o sklicanju dveh referendumov bi se sicer moralo izreči predsedstvo skupščine, dopolnjeno s tremi zunanjimi člani-stro-kovnjaki. Tako namreč določa deželni zakon, po katerem pa se mora ta organ za "predložljivost" ali obratno vsakega referenduma izreči soglasno, sicer mora o tem vprašanju sklepati skupščina. Tako se je zgodilo ob tej priložnosti. Svetovalske klopi, pa tudi klopi deželnih odbornikov so bile polno zasedene, kot ob malokateri priložnosti (med razpravo o proračunskih dokumentih, s katerimi se določa nadaljnja usoda Dežele - na primer -je bilo stalno v sejni dvorani le nekaj svetovalcev in kvečjemu dva ali trije odborniki). Znano je, da politiki, eni izhajajoč iz realnih problemov, drugi Pa bolj ali izključno oportunistično in
demagoško, z veliko občutljivostjo gledajo na vprašanje lova nasploh, saj je ta sektor kar globok rezervoar glasov. Naj še k temu dodamo, da je bilo v sejni dvorani med včerajšnjo razpravo prisotnih veliko število lovcev in njihovih organizacij, pa tudi pobudnikov obeh referendumov in bo slika jasna, kakšno je bilo vzdušje v dvorani med diskusijo.
Deželna skupščina se je torej morala izreči, ali je sklicanje obeh referendumov sploh utemeljeno. Vrsto posegov je odprl svetovalec Cavallo (zeleni-mavrice), ki se je zavzel za sklicanje referendumov. Enakega mnenja je bil tudi svetovalec Wehrenfennig (zeleni-smejoče se sonce), za njim pa tudi predstavnik Liste za Trst Cecovini. Vsi trije so podčrtali, da so vprašanja, na katera bi moralo odgovoriti prebivalstvo, če bi do referendumov sploh prišlo, zelo jasna in da torej ni nobenega juridičnega razloga, da bi referendumov ne sklicali. Tudi misovec Coiro je bil tega mnenja.
Za sklicanje referendumov so se zavzeli tudi komunisti s svetovalcem Bratino, ki pa je posebej spregovoril o vlogi s tremi strokovnjaki dopolnjenega predsedstva skupščine, ki ni jasno obrazložilo, zakaj sta referenduma ne-predložljiva (o vlogi tega organa je bilo slišati tudi v besedah nekaterih drugih svetovalcev marsikatero kritično pripombo). KD je obtožil demagogije in izkoriščanja tega vprašanja v
volilne namene ter še dodal, da KPI-načelno ni proti lovu, čeprav v njeni sredi obstajajo tudi različna stališča o celotnem vprašanju. Za razpis referendumov se je nadalje odločno zavzel socialist Bruno Lepre, ki je poudaril, da imata oba predloga o referendumih, tako glede jasnosti kot s pravnega vidika, vse pogoje, da se ju lahko razpiše. Sicer pa je svetovalec Lepre dodal, da je treba korenito spremeniti deželni zakon o razpisu referendumov, ker pač s sedanjimi določili ustvarja velike težave. Prisegli smo, da bomo spoštovali zakone - je odločno pribil -in zato moramo sedaj omogočiti, da se bo prebivalstvo lahko izreklo o teh dveh vprašanjih. Nasprotnega mnenja je bil deželni tajnik stranke Zanfagni-ni, ki je s pravnega vidika obrazložil, kako sta predlagana referenduma ne-predložljiva predvsem zaradi nejasnosti vprašanj, na kateri bi moralo prebivalstvo odgovoriti. Podobno tezo je zagovarjal tudi svetovalec KD Brai-da, ki je zagovornike referendumov med drugim obtožil politične oportu-nosti.
Skupščina je nato z glasovi kompaktne KD, dela PSI, PRI, PSD1 in dveh misovcev zavrnila predlog o sklicanju obeh referendumov o lovu, medtem ko so se zanju zavzeli KP1, vse tri skupine zelenih, Lista za Trst, trije socialisti (Lepre, Blasig in Tersar), en misovec in Furlansko gibanje. Izid glasovanja je bil 33 proti 16.
A. S.
Deželni odbornik Carbone je včeraj, s sicer veliko zamudo, na začetku deželne seje odgovoril na vrsto vprašanj in interpelacij (vložene so bile meseca julija lani), ki so mu jih zastavile svetovalske skupine KPI, Zelene liste, misovcev, KD, socialdemokratov in Liste za Trst o vprašanju Centra za znanstvene raziskave na Padričah, potem ko je deželni tehnični odbor prekinil (na začetku meseca julija lani) proučevanje podrobnostnega načrta tega področja, ker je med analizo tega dokumenta prišlo do neskladij med razvojnimi potrebami in zaščito okolja. Deželni odbornik je nato pripomnil, da je deželni tehnični odbor odobril omenjeni podrob-nostni načrt s tem, da je znižal stopnjo zazidljivosti v prvem oddelku od 207 tisoč kubičnih metrov, kot jih je predvidel tržaški občinski svet, na 120 tisoč kubičnih metrov. Skupno z uresničevanjem tega načrta, je še dodal odbornik Carbone, je bilo treba sprožiti proces obnove in preureditve okolja z načrtom, ki je moral zajeti vsa področja komprenzorija. Tudi višino raznih zgradb, ker je področje vinkulirano z zakonom 1497/39, bo potrebno občutno znižati od predvidenih 13 metrov. Deželni odbor je nato osvojil mnenje deželnega teh-
ničnega odbora in podrobnostni načrt odobril konec novembra lani.
Z odbornikovim odgovorom je bil svetovalec KD Vattovani zadovoljen; obenem je odbornika pozval, naj stalno sledi razvoju dogodkov, da bi prišlo že spomladi do začetka del. Tudi Cecovinija je Carbonejev odgovor zadovoljil; dodal je še, da je treba lastnike zemljišč pravično odplačati -ponudba je po sedanjih cenitvah trikrat višja - in da je potrebno čimbolj omejiti prostor, na katerem bodo zrastle te strukture. Povsem nezadovoljen pa je bil svetovalec Poli (KPI), ki je predvsem ožigosal zadržanje javnih ustanov do tega vprašanja, v prvi vrsti deželne uprave in tržaškega občinskega sveta. Dodal je še, da upravitelji v teh ustanovah niso na ravni, kot dokazuje primer tajnika tržaške KD, ki je bil imenovan v upravni svet družbe Sincrotrone. Poli je tudi ostro obsodil, da že deset let manjka celovita vizija glede uporabe kraškega teritorija, čeprav, je pristavil, se je v zadnjem času končno nekaj premaknilo. Tudi svetovalec Zelene liste Wehrenfennig je bil z odbornikovim odgovorom nezadovoljen, ker sploh ni spregovoril o uporabi teritorija in še pristavil, da se povsod po svetu raziskovalni centri gradijo znotraj mestnih središč, pri nas pa je prav obratno.
Po podatkih o porastu življenjskih stroškov
Deželni politiki o razkolu v jugoslovanski partiji
Trst spet prvi na lestvici
najdražjih italijanskih mest
Politične sile FJK zagovarjajo odločitev komunistov Slovenije
Trst je ponovno na prvem mestu lestvice najdražjih italijanskih mest. V zadnjem mesecu so življenjski stroški v Trstu porasli namreč kar za en odstotek v primerjavi s prejšnjim mese-cernl tako da naše mesto spet "prednjači" pred vsemi drugimi italijanskimi mesti, ki jih navajajo sicer nedo-končni podatki statistične službe Občine Trst (to so Bologna, Milan, Turin in Genova).
K ponovnemu porastu življenjskih stroškov so ponovno največ prispevali izdatki za elektriko, gorivo in kurivo, ki so v zadnjem mesecu porasli kar za 4'4 odstotka (to je za kar en odstotek jmč v primerjavi z decembrom 1989). bledijo stroški za razne potrebščine, ki s° porasli za 1,2 odstotka (prejšnji mesec so porasli samo za 0,2 odstotka), stroški za stanovanje (+ 0,9% — prejšnji mesec niso porasli) in stroški za Prehrano, ki so ta mesec porasli za 0,6 pdstotka (to je nekoliko manj kot prejšnji mesec, ko so porasli za 0,7 odstotka). Edini sektor, v katerem se cene Jaradih sezonskih razprodaj niso povišale, so oblačila (prejšnji mesec pa je oil porast 0,2 odstotka).
Kot rečeno, je glede na porast življenjskih stroškov Trst ponovno najdražje mesto v Italiji. Takoj za njim pride Bologna z mesečnim porastom 0,9 odstotka, krepko za Trstom in Bo-lonjo pa Milan (+ 0,6 odstotka) ter Turin in Genova, kjer so življenjski stroški porasli za 0,5 odstotka.
Če letošnje januarske podatke primerjamo z lanskimi, bomo ugotovili, da se je v Trstu najbolj podražila energija, najmanj pa so porasle cene* oblačil. V primerjavi z januarjem 1989 je bil porast pri posameznih postavkah v Trstu namreč naslednji: energija + 12,3 odstotka, "razno" + 6,8 odstotka, stanovanje + 6,7 odstotka, prehrana + 6,3 odstotka in oblačila + 6,2 odstotka. Inflacija je povprečno znašala torej 6,9 odstotka.
Če je na osnovi mesečnih podatkov Trst najdražje mesto, pa je na osnovi enoletnih podatkov "šele" na tretjem mestu. Prva je na lestvici namreč Genova (+ 7,3 odstotka), druga je Bolo-nja (+ 7,1 odstotka), za Trstom pa sta še Milan (+ 6,6 odstotka) in Turin (samo + 6 odstotkov).
Razkol v Zvezi komunistov Jugoslavije je, kot je bilo pričakovati, povzročil val komentarjev tudi v Furlaniji-Julijski krajini. Vrsta vidnih deželnih politikov je, sicer z različnimi naglasi, podprla zavzemanje slovenske partije za brezkompromisno uveljavitev demokracije v Sloveniji in Jugoslaviji in njeno odločnost za evropsko prihodnost republike Slovenije. Posredujemo vam izjave, ki jih je zbral tržaški dopisnik RTV Ljubljana Igor Gruden.
Po mnenju deželnega svetovalca zelenih Andrea VVehrenfenniga je odločitev Zveze slovenskih komunistov pomemben korak v smeri demokracije, pluralizma in Evrope. Odločitev je bila nujna, istočasno pa ustvarja možnosti, da bi se Slovenija lahko vključila v širok okvir demokratičnega pluralizma, medtem ko težnje po zapiranju, ki jih predvsem izražata Miloševičev in Srbija, vodijo k vedno'večji izolaciji. Kot zeleni seveda podpirajo zelene v Sloveniji, vendar tudi vse demokratične sile v Sloveniji.
Tudi deželni tajnik PSI Piero Zan-fagninije poudaril, da je stališče, ki so
ga zavzeli slovenski delegati na zveznem kongresu v Beogradu, zelo pomembno. Pomembno, ker je ponovno naglasilo stališče, ki ga je predsednik Kučan zelo jasno izpostavil na nedavnem kongresu v Ljubljani. Gre za stališče, ki zagovarja uveljavitev demokratične, samostojne in reformistične sile. Zanfagnini se nadeja, da bi se tudi v drugih jugoslovanskih republikah dokončno uveljavil tako napreden demokratičen proces.
Z vidika deželnega svetovalca KPI Uga Folija pa je zaskrbljujoče, da je bila v Beogradu v bistvu poražena odločitev delegatov slovenskih komunistov, ki je izredno koerentna. Po njegovem mnenju so tudi italijanske politične sile in vlade članic EGS krive, ker niso dovolj jasno pokazale, da je za njih bistvenega pomena vsebina reform za demokratizacijo jugoslovanske družbe. Res pa je, pravi Poli, da so zahodne sile igrale na dvoumnosti in se delale, kot da bi mislile, da se v Jugoslaviji bije boj med narodnostmi, medtem ko je v bistvu od nekdaj spo-
Nepričakovana smrt dr. Botteghellija
V tržaških znanstvenih in upravnih krogih je včeraj močno odjeknila vest ° nepričakovani smrti načelnika sek-;°/ja za javno higieno in okolje pri Tr-2aški krajevni zdravstveni enoti Ro-j^na Botteghellija, ki je po kratki bo-®zni umrl včeraj v glavni bolnišnici v letu starosti.
Botteghelli, ki se je rodil leta 1930 v Dstu, je študiral medicino v Modeni ^ ,Se je specializiral na različnih pod-0cJih, in sicer iz preventivne medici-j*6 in higiene, iz krvnih bolezni, sodne h zavarovalne medicine ter iz bolniš-l®ke tehnike in higiene.
leto dni po dokončanem študiju jgJhedicine v Modeni, in sicer leta K , se je zaposlil v tržaški glavni mnišnici, kjer je leta 1974 postal ravstveni poddirektor. Nato je bil le ^.^tnik ravnatelje bolnišnice za na-2,zljive bolezni pri Magdaleni in Umstvenega kompleksa pri Sv. Iva-št>ei!‘et;a le Postal zdravstveni in-je Nor Občine Trst, leto pozneje pa zdr1St° tnnkcijo imel tudi v socio-kra^VStvenern konzorciju tržaške po-j l^ske uprave. Leta 1982 je zmagal dir/1/ natečaj za mesto zdravstvenega I<7pktorja združenih bolnišnic Tržaške hie« aPrila 1983 Pa so mu ponudili giesto načelnika sektorja za javno hi-VSfin° in okolje, kateremu je načeloval let Prezgodnje smrti. Še pred enim U , ta ga je upravni svet zdravstvene ahove imenoval za namestnika p^stvenega koordinatorja v naši
j^jj^tteghelli zapušča 20-letno hčerko J10- Pred dvema letoma je izgubil 6no Nidio Cossi.
Odkrili bodo ploščo Vekoslavu Špangerju
Na Proseku pokopali Josipa Pertota
V nedeljo ob 11. uri bo na pokopališču na Proseku spominska svečanost povezana z odkritjem spominske plošče na družinski grobnici, v katero so pred nedavnim prekopali posmrtne ostanke domačina Vekoslava Španger-ja - Lojzeta. Na spominski plošči bo napis: "Za svoj narod - proti fašizmu".
Svečanost prireja domača sekcija VZPI-ANPI v imenu bivših partizanskih borcev in aktivistov OF, na njej pa bosta sodelovala moški pevski zbor Prosek-Kontovel in domača godba na pihala, govornik pa bo predstavnik sekcije VZPI-ANPI za Prosek-Kontovel Mario Briščik.
Gre za pomembno svečanost, s katero se želijo domačini, domača sekcija VZPI-ANPI, borci, aktivisti in politični preganjenci pa tudi vsi napredni in zavedni Slovenci spomniti pokojnega Vekoslava Špangerja. Bil je predstavnik tiste generacije slovenskih primorskih ljudi, ki niso klonili fašizmu in terorju, temveč so se mu z vsemi svojimi silami uprli in stopili v boj za pravice svojega naroda. Z bazoviškimi ju-
naki in soborci Bidovcem, Marušičem, Milošem in Valenčičem, se je neizbrisno vpisal v knjigo vseh tistih borcev za svobodo, ki so tvegali smrt ali dolga leta zapora samo, da so ostali zvesti svojim idealom, svojemu narodu, za katerega pravice je tudi pokojni Špan-ger stopil v boj tudi kot borec v partizanskih prekomorskih enotah.
Za vse, ki ga morda niso poznali, naj zapišemo, da je bil rojen 29. januarja na Proseku, kjer je umrl decembra 1971. leta. V povojnem času je aktivno sodeloval pri obnavljanju slovenskega kulturnega in gospodarskega življenja ter je tako bil med drugim predsednik
Društva bivših političnih preganjancev na Proseku, predsednik domačega društva "Ivan Vojko". Bil je med ustanovitelji Kmečke zadruge, aktivno je delal v odboru društva "Rade Pregare" v Trstu, kandidiral je kot član takratne Neodvisne socialistične zveze na občinskih volitvah, bil pa je tudi podpredsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev od samega začetka delovanja odbora pa vse do svoje smrti.
Svojim tovarišem in soborcem - bazoviškim junakom se je tudi oddolžil s knjigo "Bazoviški spomenik", ki jo je leta 1965 izdal v samozaložbi.
Za vse, ki so Vekoslava Špangerja poznali, bodo navedeni podatki nekaj, kar so o njem in njegovem delu že vedeli. Za mlade rodove so to le bežni orisi človeka, ki je in mora ostati pomnik pa tudi ideal vsem, ki se borijo za mir in demokracijo v svetu, tu pri nas pa za spoštovanje naših pravic in za mirno sožitje z večinskim narodom.
(N. L.)
Na Proseku so včeraj pokopali Josipa Pertota - Možinovga, najstarejšega bivšega partizanskega borca iz te vasi, kjer se je rodil 30. marca 1899.
Po poklicu je bil kmet, pa tudi cvetličar, ki se je v času odpora proti fašizmu in nacizmu vključil v osvobodilni boj in stopil v partizanske enote 15. februarja 19... Dodeljen je bil Kosovelovi brigadi v Krajni vasi na Krasu, kjer je najprej delal v kuhinji, nato pa je bil kot aktivni borec v »bačački« četi iste brigade, kjer je sodeloval v napadih na sovražne postojanke pri Idriji in Kotidrijšci.
Julija 1944 je bil premeščen v VIL korpus, kjer je bil dodeljen komandi mesta Metlika. Tu je zbolel za tifusom in se zdravil v bolnišnici Leseni kamen pri Kočevju. Čeprav še vedno slabega zdravja, se je januarja 1945 vrnil v Metliko, odkoder so ga aprila poslali v Kaštel-novi v Dalmaciji, kjer je tudi dočakal konec vojne. 20. januarja 1945 je bil demobiliziran in se je ponovno vrnil na svoj dom. (ni)
Izterjevalnica v Sesljanu ne bo več na voljo ljudem
Župan devinsko-nabrežinske občine Bojan Brezigar je izrazil zaskrbljenost zaradi stanja, ki je nastalo v tržaški pokrajini v zvezi s spremembami postopka za izterjevanje davkov ter raznih državnih terjatev. Omenjene spremembe, ki jih je uvedlo finančno ministrstvo, določajo, da ne bo več mogoče poravnati davkov in raznih terjatev v izterjevalnici v Sesljanu, ampak samo v izterjevalnici v Trstu oz. v Miljah. Nov postopek povzroča prebivalcem devinsko-nabrežinske občine ter prebivalcem okoliških vasi, ki so se dolgo časa posluževali izterjevalnice v Sesljanju, znatne težave. Prebivalstvo se ni posluževalo sesljanske izterjevalnice samo zaradi bližine, ampak tudi zaradi možnosti parkiranja v bližini, predvsem pa zaradi funkcionalnosti (npr. čakanje v vrsti pred okencem).
pad med progresisti in konservativci. Stališče slovenskih komunistov zasluži veliko spoštovanje in podporo, ker izhaja, pravi Poli, iz zavesti o nuji radikalni riform, da bi se v Jugoslaviji izognili travmatičnim pretresom, ki so pretresli druge vzhodnoevropske socialistične države.
»Mislim, da je bilo to, kar se je zgodilo v Beogradu, neizbežno,« je dejal deželni svetovalec SSk Bojan Brezigar. Glede na centralistične težnje srbske partije in tudi drugih partij v Jugoslaviji je po Brezigarjevem mnenju logično, da je slovenska partija morala ubrati slovensko pot pred jugoslovansko. Takšen razvoj dogodkov odpira nove razmere znotraj jugoslovanske partije in Jugoslavije, jasneje pa bodo prišle do izraza na spomladanskih volitvah.
Zelo jasna je ocena tržaškega občinskega svetovalca KPI in urednika slovenskega glasila partije Ravla Kodriča. »Ta razporoka je bila pogojno napovedana, tako da je težko govoriti o kakšni lahkomiselnosti tako pri enem kot pri drugem partnerju. Eno je gotovo, prostora za posredniško vlogo v' kakšnem zatišju, v kakšni senci ni več. Tisti, ki se upirajo dogmatizmu znotraj Zveze komunistov Jugoslavije, morajo zdaj na plan.«
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi
Massimiliano Puntar
Pogreb bo danes, 24. t. m., ob 15. uri iz cerkve na Proseku.
Žalujoči mama Irma, oče Nevio, nona Bruna, zaročenka Silvia ter vsi sorodniki.
Trst, Podgora, Prosek, 24. januarja 1990
Zapustila nas je teta
Marija Grahonja
Pogreb bo danes, 24. t. m., ob 15. uri na pokopališču v Vrhpolju pri Kozini.
Žalostno vest sporoča nečak Oskar z družino.
Gročana, Vrhpolje, 24. januarja 1990
t
Sporočamo, da bo pogreb našega dragega
Franca Žagarja
jutri, 25. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Pesek.
SVOJCI
Draga, 24. januarja 1990
TK TRŽAŠKA KNJIGARNA	Knjižne izdaje
Vas vabita na predstavitev nove Javorškove knjige
SPOMINI NA SLOVENCE i n
ki bo v prostorih Tržaške knjigarne v Ul. sv. Frančiška 20, jutri, 25. t. m., ob 18. uri.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Tennessee Williams
Tetovirana roža
Režija Mario Uršič
Premiera v petek, 26. t. m ., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Abonma RED A.
Ponovitvi: v soboto, 27. t. m., ob 20.30 - Abonma RED B
v nedeljo, 28. t. m., ob 16. uri -Abonma RED C
__________gledališča______________
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L.
V	petek, 26. t. m., ob 20. uri bo v
gledališču Verdi na sporedu premiera Lebarjeve opere VESELA VDOVA (red A). Dirigent Daniel Oren, režiser Gino Landi. V glavni vlogi bo nastopila Luciana Serra, ostali interpreti so: D. Mazzu-cato, R. Frontah, M. R. Cosotti, G. Riva, E. Pandolfi G. Vanzelli, D. Zerial, G. Bolta, R. Susovski, M. Volo, M. Lubini, P. Zuzich, G. Jenco.
V	ponedeljek, 29. t. m., ob 18. uri bodo v mali dvorani gledališča Verdi v sklopu ciklusa VIDEO FILMOV predvajali video s protagonistom H. von Karajanom in pianistom A. Weissenbergom.
ROSSETTI
Danes ob 16. uri bo skupina OSI 85 predstavila Gardnerovo delo RAPPA-PORT. Režija E. Coltorti. V abonmaju odrezek št. 10 A. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve do 28. t. m.
V	okviru ciklusa ODLOMKI IZ AMERIŠKE MITOLOGIJE bodo danes v kinematografu Alcione predvajali ob 16. in 20. uri SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA - režija V. Scholoedorff in ob 18. in 22. uri VELIK NOŽ R. Aldricha. Vstop prost.
Od 30. t. m. do 4. februarja se bosta v gledališču Rossetti predstavila Dario Fo in Franca Rame z delom IL PAPA E LA STREGA Daria Foja. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
GLEDALIŠČE CRISTALLO -
LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 bo v gledališču Cris-tallo ponovitev glasbene komedije As-hmana in Menkena LA PICCOLA BOT-TEGA DEGLI ORRORI.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil KVINTET ACADEMIA.
Glasbena matica vabi ljubitelje glasbe in abonente na premiero operne predstave Kogojevih ČRNIH MASK, ki bo v torek, 30. t. m., ob 19. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prijave sprejema tajništvo Glasbene matice, tel. 418605.
KD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da koncert Igorja Kureta - violina ter Francesce Frigotto - harfa, ki je bil najavljen za petek, 26. t. m., ODPADE zaradi bolezni.
kino
ARISTON - 17.45, 22.15 II cuoco, il lad-ro, sua moglie e Famante, r. Peter Greenaway.
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Orchidea sel-vaggia, i. Mickey Rourke, Jacgueline Bisset, □ □
EKCELSIOR AZZURRA - 15.45, 21.45 E stala via, i. Peggy Aschroft, Geraldine James.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Vittime di guerra., i. Michael J. Fox, Sean Penn.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Sorveglia-to speciale, i. Sylvester Stallone.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Viziose adolescenti, porn., □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Sono affa-ri di famiglia, i. Dustin Hoffman, Sean Connery.
GRATTACIELO - 16.30, 22.10 Ritorno al
futuro 2, r. Robert Zemeckis, i. Michael J. Fox.
MIGNON - 16.30, 22.00 Alla ricerca del-la valle incantata, ris., prod. Števen Spielberg.
EDEN - 15.30, 22.00 II sesso sulle labbra in Spudorata, porn., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Willy Signori... e vengo da lontano, r.-i. Francesco Nuti, Isabella Ferrari. -
LUMIERE - 17.00, 22.15 La lettrice.
ALCIONE - 17.15, 22.00 L'attimo fug-gente, i. Robin Williams.
RADIO - 15.30, 21.30 Tutto animal, porn.
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
včeraj - danes
Danes, SREDA, 24. januarja 1990
FRANČIŠEK
Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 16.59 - Dolžina dneva 9.24 - Luna vzide ob 6.12 in zatone ob 14.19.
Jutri, ČETRTEK, 25. januarja 1990
SAVEL
PLIMOVANJE DANES: ob 1.59 naj-nižja -1 cm, ob 7.31 najvišja 39 cm, ob
14.40	najnižja -59 cm, ob 21.30 najvišja 31 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,2 stopinje, zračni tlak 1030,3 mb pada, brezvetrje, vlaga 90-odstotna, nebo oblačno z meglo, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Elia Pieri, Daniele Zorni.
UMRLI SO: 80-letni Odino Saftich, 78-letni Lucio Miceli, 74-letni Giuseppe Cressevich, 91-letna Carmela Colessi vd. Obersnel, 90-letni Giuseppe Pertot, 87-letni Giuseppe Saj o vi tz, 77-letna Antonia Benvegnu vd. Radesic, '80-letna Teresa Biondini por. Lacpvi.g, 77-letni Giovanni Andrejasic, 75-letni Guido Ladovaz, 85-letna Giuseppina Hvastia, 49-letna Ernesta Pontirolli vd. Dudine, 78-letni Mario Colmani, 75-letna Cleopatra Spadoni vd. Orni, 89-letna Maria Blaschich, 82-letni Giordano Piazza, 77-letna Laura Presiren vd. Pockay, 90-letni Giacomo Sfecci, 65-letni Aguilino Pozzi, 62-letni Giulio Cumin, 86-letni Guido Taccheo, 81-letna Maria Bubich vd. Smilovich.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 22., do sobote,
27. januarja 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 '
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, UL. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
BAZOVICA (226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
GOSTILNA na Krasu išče natakarico. Tel. 226710.
24-LETNA študentka iz Nove Gorice s pasivnim znanjem italijanskega jezika, išče resno zaposlitev v Gorici. Tel. (003865) 54543.
MLADA GOSPA išče službo par ur dnevno za vsa gospodinjska dela, posebno pridna kuharica. Tel. v večernih urah na št. 575145.
KUKUKEVI v Doberdobu so odprli osmi-co. Nudijo svež kruh in vino; v shrambi pa visijo dobrote iz jesenskih kolin.
NUDIM inštrukcije iz italijanščine in latinščine. Tel. 948080.
ZAZIDLJIVO zemljišče v tržaški ah zgo-niški občini iščem. Plačilo v gotovini. Tel. 413142 po 20. uri.
LOKAL dajem v najem v Ulici Rismon-do, uporaben za različne dejavnosti. Tel. 742363.
ČE POTREBUJETE majhno šiviljsko popravilo, se lahko zglasite vsako sredo dopoldne pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah, v pritličnih prostorih.
DRVA za kurjavo in akacijeve kole prodajamo. Tel. 421508 po 20. uri.
IŠČEM inštrukcije iz angleščine za prvi razred višje šole. Tel. 764206.
PRODAM homologiran stolček za avto za otroke do 9 mesecev starosti. Tel. ob urah kosila na št. 228785.
PRODAM golf GTI, 16 ventilov, letnik 88, v dobrem stanju, za 18.000.000 lir. Tel. na tel. št. 364511.
PRODAM zelo dobro ohranjeno leseno otroško posteljico. Prilagojena za novorojenčka in do pubertetnika. Tel. 639536.
PRODAM traktor ferrari LRM, 30 KM, in fiat 500, 54 KM - Tel. (0481) 531741.
IZREDNO ugodno prodam alfo 33, letnik '87, odlično vzdrževano. Tel. na št. 213233.
PRODAM fiat 127 super, letnik '81, v odličnem stanju, prevoženih 90.000 km, za 2.200.000 lir. Tel. na št. 232265 ob uri kosila.
RENAULT 18 GTS v dobrem stanju prodam za 2.500.000 lir. Tel. (0481) 533535 ob uri kosila.
PRODAM domače klobase. Tel. 327240.
PRODAM golf menfis, letnik '88, po dobri ceni. Tel. 226355.
PRODAM ford fiesta 500, letnik '79, za
1.200.000	lir. Tel. 299537.
NA POKRITEM TRGU v Trstu prodam prostor za prodajo cvetja. Tel. v večernih urah na št. 381006.
šolske vesti
Osnovna šola Ivan Grbec v Škednju
obvešča, da poteka vpisovanj e_ za prvi razred za šolsko leto 1990/91. Šola ima tudi popoldanski pouk do 16.15 z vključenim kosilom. Za informacije tel. na št. 814379 od ponedeljka do petka od 8.15 do 16.15, ob sobotah od 8.15 do 12.15.
Mestna osnovna šola Karel Širok, Ul. Donadoni 28, ima podaljšani pouk do 16.30, ko se otroci ukvarjajo z različnimi zanimivimi dopolnilnimi dejavnostmi. Vse informacije dobite v šoli od 8.30 do 16.30, tel. 391529.
Rok za vložitev prošnje za premestitev v vrtcih, osnovnih šolah in nižjih srednjih šolah zapade jutri, 25. t. m., za višje srednje šole pa 5. februarja. Obrazci in informacije so na razpolago pri SSŠ v Ul. Carducci 8/II, v torek in četrtek od 11. do 12. ure ter v sredo in petek od 16. do 17. ure.
razna obvestila
Predsedstvo VZPI-ANPI Trst obvešča vse člane pokrajinskega odbora, da je seja zaradi bolezni nekaterih članov preložena na jutri, 25. t. m., ob 19. uri v Domu na Opčinah. Prosimo za polnoštevilno udeležbo.
Sekcija VZPI-ANPI iz Boljunca prireja tradicionalno družabno večerjo v soboto, 10. februarja, v hotelu Maestoso v Lipici. Zabavah vas bodo Veseli godci iz Boljunca in orkester iz hotela Maestoso. Vpisovanje pri posameznih vaških sekcijah do 8. februarja.
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu, Ul. Machiavelli 22, bo podelilo danes, 24. t. m., ob 18. uri na svojem sedežu univerzitetnim študentom štipendije iz sklada Mihaela Flajbana. Obenem bo tudi kratka spominska svečanost za pokojnim odbornikom inž. Borisom Sancinom. Vabljeni!
Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec
vabi člane na skupni sestanek, ki bo v petek, 26. t. m., ob 19.30 v srenjski hiši v Borštu. Razgovor bo o važnih organizacijskih vprašanjih ter ob tej priliki bo vsakdo dobil člansko izkaznico za tekoče leto.
razne prireditve
KD Lipa priredi v petek, 26. t. m., ob
20.30	v Bazovskem domu SREČANJE s psihologoma Marijo in Vinkom Skalarjem na temo: "Vzgojni stiki in narcizoit-nost". Vabljeni!
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 27. t. m., na SREČANJE S PISATELJEM LOJZETOM KOVAČIČEM. Predstavila ga bo prof. Zora Tavčar - Rebula, člani gledališkega krožka pa bodo brali značilne odlomke iz pisateljevih del. Začetek ob 18.30. Vsi prisrčno vabljeni.
KD Kraški dom vabi na ogled komedije Josipa Tavčarja LOČITEV v izvedbi, amaterskega odra Jaka Štoka. Režija Drago Gorup. Prireditev bo v nedeljo, 28. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 29. t. m., govoril dr. Edi Kovač na temo: IZZIV IZROČILA V NOVI DOBI. Začetek ob 20.30.
čestitke
Danes praznuje svoj rojstni dan naša draga IRMA. Vse najboljše ji prisrčno vošči pevski zbor sv. Vincencija.
Naši Lauri in Oskarju se je pridružil prvorojenček
DEV AN
Srečnima staršema čestita
kolektiv TKB
___________razstave______________
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava kiparja PETRA JOVANOVIČA.
V	pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN ŠKERK.
Vedno vam na razpolago
PELUCCERIA CERVO
TRST — Drev. XX. septembra 16 Telefon 767914
VELIKA IZBIRA: krzen, jop, našitkov Izredna kakovost Modni kroji po ugodnih cenah
menjalnica_______________ 23.1.1990
TUJE VALUTE	FIXING 	 MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar		. 1269,500	1260,—	Japonski jen 		8,685	8,400
Nemška marka		. 744,150	742.—	Švicarski frank		836,750	832.—
Francoski frank ...	. 218,900	217.—	Avstrijski šiling		105,694	105,250
Holandski florint .	. 660,250	658.—	Norveška krona		193,050	191,—
Belgijski frank		.	35,574	35,200	Švedska krona		204,160	202,—
Funt šterling		. 2087,400	2070,—	Portugalski eskudo .	8,450	8,—
Irski šterling		. 1971,900	1950.—	Španska peseta 		11,452	11,—
Danska krona		. 192,210	190,—	Avstralski dolar		991,250	975.—
Grška drahma		7,986	7,500	Jugoslov. dinar 		—	102,—
Kanadski dolar		. 1076,100	1060.—	ECU		1514,700	—
					
Vsi	jjj fjp' V dat frnjTgp
Celoletna
Mesečna
192.000 lir
20.000 lir
□	Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 192.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 240.000 + 500 lir kolka.
□	Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke.
□	Naročnino lahko poravnate:
—	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
—	pri raznašalcih časopisa
—	preko pošte na t/m ZTT št. 13512348
—	in pri vseh slovenskih denarnih zavodih.
Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika.
24. JANUAR 90
CTE
ZAKLADNE ZADOLŽNICE V EVRODEVIZI
Naložba, vezana na evropsko denarno enoto
•	CTE so italijanski državni efekti v ECU (European Currency Unit — Evropska denarna enota) in sicer denarni enoti, ki jo sestavljajo devize držav članic Evropske gospodarske skupnosti.
•	Obresti in kapital CTE so izraženi v ECU, izplačujejo pa se v lirah na osnovi menjave lira/ECU dva delovna dneva pred zapadlostjo.
VARČEVALCI JIH LAHKO PODPIŠEJO PRI SLEDEČIH BANČNIH ZAVODIH: BANCA DTTALIA, ISTITUTO BANCA-RIO S. PAOLO Dl TORINO, MONTE DEI PASCHI Dl SIENA, BANCA NAZIONALE DEL LAVORO, BANCO Dl NAPOL!, BANCO Dl SICILIA, BANCA COMMERCIALE ITALI-ANA, CREDITO ITALIANO, BANCO Dl ROMA, BANCA NAZIONALE DELL'AGRICOLTURA, NUOVO BANCO AMBRO-SIANO, BANCO Dl SANTO SPIRITO, BANCA EUROMOBILIARE, CASSA Dl RISPARMIO DELLE PRO-VINCIE LOMBARDE, BANCA INTERNAZIONALE LOMBARDA, ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CASSE Dl RISPARMIO ITALIANE, CITIBANK N. A., BANOUE PARIBAS, REPUBLIC NATIONAL BANK OF NEW YORK, BANOUE NATIONAL DE PARIŠ, CHASE MANHATTAN BANK, MORGAN GUARANTV TRUST CO. NEW YORK, BANKERS TRUST CO.
•	So na razpolago po 1.000 ECU in več v ponudbi ' alla pari"; v podpis na osnovi menjave lira/ECU dne 22. januarja.
•	»Banke agenti« lahko prevzemajo v podpis tujim državljanom neposredno v ECU.
•	CTE so kotirani na vseh italijanskih borzah, kar omogoča lažjo unovčljivost v primeru potrebe.
V podpis 24. in 25. januarja
Emisijska cena v ECU
100%
Bruto
obrestna mera
11,15%
Rok
5 let
Renzo Arbore in Lino Banfi skupaj »Čakata na Sanremo«
RIM — Problem ni življenjske važnosti, kljub temu pa je le prijetno, če zvečer lahko sedeš pred televizijo v prepričanju, da se obeta zanimiv in zabaven program, ob katerem se lahko nasmeješ, ne da bi pameti in inteligence pustil pred hišnimi vrati. Zato se je marsikdo spraševal, kam je izginil Renzo Arbore, potem ko je z oddajama »Ouelli della notte« in »Indietro tutta« ter vsaj delno z Doc razveselil zahtevnejše in samoironično televizijsko občinstvo. Mediji so že nekaj časa namigovali^ da bo Arbore skupaj z Banfijem »Čakal na Sanremo«, možnost pa so potrdile reklamne napovedi, ki jih že nekaj dni predvajajo po mrežah državne televizije. Včeraj pa sta se Arbore in Banfi končno odločila, da tudi uradno razblinita vse dvome in sta na tiskovni konferenci potrdila, da bosta skupaj »Čakala na Sanremo«.
Varietejska oddaja, ki bo na programu pet zaporednih sobot (prva je na sporedu že ta teden), je z marsikaterega vidika pomembna novost. Predvsem, ker jo bosta vodili tako različni osebnosti, kot sta Arbore in Banfi, ki sta bili doslej usmerjeni k različni publiki, pa tudi zato, ker se je Arbore
po dolgoletnem sodelovanju z drugo mrežo prvič opredelil za prvo televizijsko mrežo in za oddajo, ki naj bi bila namenjena najširšemu občin-stvu.Za to priložnost so scenografi po navodilih Arboreja in Banfija spremenili gledališče Vittorie, ki je prizorišče vseh velikih varietejskih »podvigov« prve mreže, v univerzitetno dvorano. Na marmornatih stolih bodo sedela prikupna dekleta, za katedrom pa bosta o senčnih in sončnih plateh 40 let festivala italijanske popevke predavala »profesorja« Arbore in Banfi s pomočjo nekaterih demonstratorjev.
V pogovoru z novinarji se je Lino Banfi pohvalil, da mu je uspelo prepričati Arboreja ža skupni nastop. »Bolj kot argumenti,« je dejal Arbore, »me je prepričalo dejstvo, da sva res nena-. vadna dvojica. Čeprav sva zelo različna, osebno zelo cenim Linov komični talent in njegov klasični humorizem.« »Med pripravami oddaje sva opazila,« je dodal Arbore, »da se iz najinega igrivega prerekanja, iz stalnega podajanja žogice lahko oblikuje nenavadna dvojica.«
Bivši admiral oddaje »Indietro tutta« meni, da je zanj »Čakanje na Sanre-
mo« velik izziv, pravi skok v temo. »Večkrat počnem to, kar ne bi smel,« je s hudomušnim nasmehom priznal Arbore novinarjem, »saj sem se udeležil festivala italijanske popevke, sodeloval sem pri Doc, medtem ko so bile na sporedu ponovitve oddaje »Indietro tutta«, zagrešil sem še veliko drugih neumnosti, ki mi niso koristile. Najbrž je v meni nekaj provincialnega anti-konformizma. Kako se bomo prikupili občinstvu, ki je precej različno od našega dosedanjega? To je velik izziv. Če nam uspe, da pripravimo zelo ljudsko oddajo, ki pa bo pomežiknila tudi tistim, ki pričakujejo nekaj več, bo stava dobljena...«
Arbore in Banfi nista hotela povedati nič več o oddaji, češ da mora biti za gledalce presenečenje. Dodala sta le, da bo pri vsaki oddaji sodelovalo osem pevcev, ki bodo v dvojicah predstavljali štiri desetletja sanremskega festivala. Tako bodo v soboto prisotni Nilla Pizzi in Giorgio Consolini (desetletje 40-50), Domenico Modugno in Betty Curtis (50-60), Ricchi e Poveri in Marcella Bella (60-70) in Toto Cotug-no ter Fiordaliso (70-80). Pevci ne bodo tekmovali med seboj, pač pa bodo skupno z voditeljema Arborejem in Banfijem prikazali štiridesetletno obdobje italijanske popevke, v igranje pa se bodo vključile tudi »slušatelji-ce«, da s pesmijo dokažejo, česa so se naučile.
Dekleta, ki bodo nastopala v oddaji, so po svoje tudi novost: nič več izzivalnih dolgonogih plesalk ali prav tako očarljivih in izzivalnih kokošk, katerih sta se doslej posluževala Banfi in Arbore, pač pa le prikupna vsakodnevna dekleta, ki sta jim voda in milo edino lepotilno sredstvo. Tudi s tega vidika sta komika dokazala, da se prilagajata občinstvu, obenem pa znata z znatno tenkočutnostjo dojeti nove težnje, obenem pa postaviti zabavne izzive.
Na slikah Lino Banfi (levo) in Renzo Arbore (desno), nova dvojica italijanskega humorja in varieteja.
Ženska in njena stvarnost bredapahor
Vika Potočnik ■ Slovenka 89
Da je politično dogajanje zadnje čase v središču vsesplošne pozornosti, posebej še jugoslovanske in slovenske, je trditev, ki v bistvu ne potrebuje dodatnih dokazov. O prenovljenem zanimanju za delo slovenskih predstavnikov v raznih telesih na zvezni ali republiški ravni priča tudi izvolitev Slovenke leta, saj so se bralci revije Jana odločili za Viko Potočnik, izzivalno nastrojeno slovensko delegatko v Zvezni skupščini SFRJ.
Gre za drugo tovrstno pobudo revije Jana, ki je lani, sicer za leto 88, prvič podelila naslov »Slovenka leta« novinarki in kandidatki za predsednico SR Slovenije Mojci Murko-Drčar. Že prvič so torej bralke in bralci revije sodili, da je najbolj raprezentativna Slovenka vsaj deloma doma v politiki, letos pa so politično aktivnost še odločneje izpostavili.
Vsekakor je to zelo zanimiva ugotovitev, če upoštevamo, da so bile npr. v ožjem izboru izredno uspešna športnica, kot je brez dvoma Mateja Svet, ali pa znane televizijske komentatorke in voditeljice, ki sodijo med najbolj znane ženske obraze in imena.
Ob tem gre še enkrat podčrtati, da
je Vika Potočnik, ki sodi v mlajšo generacijo slovenskih politikov, znana predvsem po odločnem nastopanju in provokantnih vprašanjih, ki jih je postavljala na vseh ravneh. Prav »nespoštljiv« odnos do »nedotakljivih«, kot so v jugoslovanski federaciji npr. predstavniki vojske, je Viki Potočnik prinesel sloves brezkompromisne zagovornice vsesplošnih interesov navadnih državljanov (Potočnikova je namreč članica Komisije za vojsko pri Zvezni skupščini).
Seveda pa Potočnikove ne odlikuje samo besedna napadalnost: ko je bila še članica predsedstva ZSMS, se je odločilno potegovala za bistveno izboljšanje republiškega zakona o porodniškem dopustu.
Za Slovenko leta 1989 so Viko Potočnik uradno proglasili pred dvema tednoma v ljubljanskem hotelu Belle-vue. Tudi prireditev sama oziroma sestava gostov sta odražali večjo pestrost, s katero se lahko danes ponaša slovenska politična arena.
Na sliki (povzeti po reviji Jana) glavna urednica Bernarda Jeklin izroča Viki Potočnik stekleno skulpturo, delo kiparke Ljubice Kočice.
današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 1
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Creature grandi e piccole
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Variete: Ci vedlamo
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Piacere RAI 1
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Occhio al bi-glietto
14.10	Dok.: Kvarkov svet
15.00	Pogreb sen. Mariana Rumorja
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Iz parlamenta in vesti
18.05	Aktualno: Italia ore 6
18.40	Kviz: Lascia o raddop-pia?
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	TV film: I promessi spo-si (kom., It. 1989, r.-i. So-lenghi-Marchesini-Lo-pez, 3. del)
21.30	Film: Giallo alla regola (krim., It. 1988, r. Stefane Roncoroni, i. Remo Girone, Daniela Poggi)
23.15	Šport v sredo, vmes boks Kalambay-DeH'A-guila in italijanski nogometni pokal 0.30 Dnevnik in vreme 0.45 Mezzanotte e dintorni
7.00	Otroški variete: Patat-rac in risanke
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Dok.: Lepote zemlje
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Quando si ama
14.45	TV igri: L'amore e una cosa meravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes (15.50) nanizanka Alf
17.00	Kratke vesti
17.05	Iz parlamenta
17.10	Odprti prostor
17.30	Rubrika: Tutto sul due
18.20 Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: Miami Vice
19.30	Rubrika: Rpsso di sera
19.45	Dnevnik, šport in vreme
20.30	Aktualnosti: La notte della Repubblica (7. del)
22.45	Dnevnik, vreme, horoskop
23.00	Film: La Bandera - Mar-cia o muori (pust., VB 1977, r. Dick Richards, i. Terence Hill)
0.35 Film: I Docks di New Orleans (krim., ZDA 1948, r. Derwin Abra-hams, i. Roland Wi-nter)
12.00	Dok. oddaja: Meridiana - Tavolozza italiana -Legende naših gradov, Človek in okolje
14.00	Deželne vesti
14.30	Znanost: Galileo Gali-lei, nato Izbrane rime Francesca Petrarce
15.30	Šport: hokej na ledu in atletika
16.45	Black and Blue
17.00	BlobCartoon
17.15	Nanizanki: I mostri,
17.45	Vita da strega
18.10	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob - Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato
20.30	Film: La notte dei generali (dram., VB 1967, r. Anatole Litvak, i. Peter OToole, Omar Sharif), vmes (21.45) dnevnik
23.00	Oddaja o aktualnostih: Fluff (vodi Andrea Bar-bato)
0.05 Nočni dnevnik
{ RAI 2	^ RAI 3	TV Ljubljana 1	| ^ TV Koper
9.00	Zimski počitniški spored: Risanka, 9.10 Smrk-ci, 9.35 Ljubezenske zgodbe, 10.10 Kam, kje, kako med počitnicami,
10.15	Sokoli (8. del),
10.40	dok. Zambezi eks-press, 11.40 risanka
11.45	TV drama: Deški bič (pon.)
13.05	Nad.: Vedno popoldne
15.25	Teleski '89 (pon.)
15.55	Žarišče (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.45	Mozaik. Dokumentarca: Netopir pod srajco in Merilni dajalniki
17.55	Spored za otroke in mlade. ZBIS - Storžkovo popoldne, 18.20 Gedališ-ka predstava Ostržek,
18.45	Preproste besede
19.00	Risanka in TV Okno
19.20 Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik, šport in vreme
20.05	Film tedna: Trije kondorjevi dnevi (dram., ZDA 1975, r. Sydney Pollack, i. Robert Red-ford, Faye Dunaway, Cliff Robertson)
21.45	Dnevnik, šport in vreme
22.05	Videogodba
13.30	TVD Novice
13.45	Teniški turnir Austra-lian Open: čertfinale (iz Melbourna)
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke Box - Zgodovina športa po želji
20.30	Košarka NBA
22.00	Teniški turnir Austra-lian Open: četrtfinale (iz Melbourna, vodijo Rino Tommasi, Gianni Cleri-ci in Ubaldo Scanagat-ta)
|	TV Ljubljana 2	|
17.40
18.30
19.00
19.30
20.00
22.00
23.00
Svet športa Alpe Jadran Dokumentarna oddaja: Skrivnostni svet (zadnji del)
Dnevnik in TV Okno Slavnostni koncert ob 80-letnici Marijana Lipovška (prenos iz Cankarjevega doma), vmes Žarišče Svet poroča
Poskusni satelitski prenosi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Soft mušic; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Z opernega in koncertnega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Revija ZCPZ; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Vojna in mir (17. del); 17.25 Mladi val: Radio za vas - vi in radio; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Mer-kurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Glasbeni portret; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Odlomki iz opere Črne maske; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni spored in Nočna glasba.
cr
CANALE 5		RETE 4	ITALIA 1		ODEON
Nanizanke: Fantasilan-		8.00 Nan.: Il Virginiano	7.00 Otroška oddaja: Caffe-		12.30 Nan.: Good Times
dia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat
’0.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-pie
15.00	Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Cercoeoffro
6.00	Zdravniški pregled
6.30	Canale 5 za vas ' 00 Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9, 19.45
2r, „ Tra moglie e marito •^5 Variete: Striscia la noti-zia
Variete: Stasera che sera! (vodijo Lorella Cuccari-hi, Ezio Greggio in Raf-faele Pišu, sodelujejo Corrado, Red Ronnie, Carol Alt, Gerry Scotti,
22	in Narco Columbro)
23	sc ^ubrika: Forum 0 sc ^an-: T°P Secret
5 Variete: Striscia la noti-, zia(pon.)
TO Nanizanki: Lou Grant,
2.10	Bonanza
20.35
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Čosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore
12.40	Otroški variete: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.35	Topazio, 15.25 La valle dei pini, 16.00 Ve-ronica, il volto delPamo-re, 17.00 General Hospi-tal, 17.35 Febbre d'amore
18.00	Variete: Star 90
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si
20.30	Film: La spina dorsale del diavolo (vestern, It. 1971, r. Niška Fulgozi, i. Richard Crenna, Bekim Fehmiu)
22.25	Film: Il vecchio e il mare (dram., ZDA 1958, r. John Sturges, i. Spencer Tra-cy, Felipe Pazos)
0.10 Film: Scobie Malone (krim., Avstral. 1975, r. Terry Ohlsson, i. Jack Thompson)
2.05	Nanizanka: Dragnet
latte in risanke
8.30	Nanizanke: SuperVicky,
9.00	Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	Glasbena oddaja: Dee-Jay Television
15.30	Nanizanka: Batman
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Arnold
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Nanizanki: A-Team - Ar-rivano i nostri, 19.301 Robinson - Bentornata Denise
20.00	Risanka: Denver
20.30	Nanizanka: I ragazzi della 3. C - Il professore cer-ca časa
21.30	Aktualnosti: Pronto poli-zia
22.30	Nanizanka: I-Taliani -L'ho comprata in lifting
23.00	Dokumentarec: Sorrisi e filmini
23.10	Nogomet: finale za pokal Žico
13.00	Otroški variete: Sugar
15.00	Nadaljevanke: Avenida Paulista, 16.00 Pasiones,
17.00	Mariana, il diritto di nascere
18.00	Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo
18.30	Dok.: Človek in zemlja
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.15	Variete: Sportacus
20.35	Film: L'amante proibita
(dram., VB, r. Alan Brid-ges, i. Michel Piccoli, Claudia Cardinale)
22.45	Variete: Sportacus
23.00	Šport: Excalibur
23.30	Rally Pariz-Dakar
24.00	Nanizanka: Night Heat
TMC
9.30	Nadaljevanka: Adamo contro Eva
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.45	Nad.:Terresconfinate
11.30	Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja
13.30	Vesti in šport
14.30	Glasba: Clip clip
15.00	Risanke in nan. Segni particolari - genio
16.00	Film: Lasciarsi (kom., ZDA 1978, r. Delbert Mann, i. Lee jtemick)
18.00	Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Non c'e pošto per nascondersi (krim., ZDA 1977, r. Jack Sterret, i. Lee Van Cleef, Tony Musante)
21,55	Dok.: Galileo
22.45	Vesti in šport
24.00	Film: Buona notte, amore mio (krim., ZDA 1972, r. Peter Hvams, i. Richard Boone)
TELEFRIULI___________
12.30	Nadaljevanka: Vida de mi vida
13.00	Dnevnik
13.30	Nadaljevanka: I diamanti della morte
15.30	Musič box
17.15	Nad.: Diciotfanni, Versi-lia 1966,18.00 Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrike: Dan za dnem,
20.00	Appuntamento '90,
20.30	Pogovor z županom
22.00	Nanizanki: Kodjak, 22.30 Matt Helm
23.30	Dnevnik in News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja;
11.30	Jtaliana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi turistični napotki; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in Yu; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba.
Na pobočju grajskega griča bodo uredili mestni park
V četrtek koncert pianista D. Rivere
Občinski svet je odobril izvršilni načrt za ureditev mestnega parka na severnem pobočju grajskega griča. Pravzaprav je šlo za ratifikacijo sklepa, ki ga je na svoji decembrski seji (12. dec. ) sprejel ožji odbor. Za ratifikacijo omenjenega sklepa se je izrekla večina, medtem ko so glasovali proti predstavniki komunistične partije, liberalcev, misovcev z izjemo svetovalca Nosellija in predstavnik zelenih Fi-orelli. Kaj namerava pravzaprav občinska uprava urediti na severnem pobočju grajskega griča? Tu se je v zadnjih nekaj desetletjih narava neverjetno razbohotila, saj se je razvil manjši gozd, kjer je dobilo zatočišče večje število živali. Odborništvo za urbanistiko je na tem območju sklenilo urediti mestni park. Izvšilni načrt je izdelala arhitektinja Luisa Codellia. Načrt predvideva ureditev pešpoti,' prostore, ki bodo namenjeni nedeljskemu piknikanju in manjše površine, kjer se bodo lahko otroci igrali, odrasli pa uživali lep razgled proti bližnji Rožni dolini in Trnovski planoti. Dela bodo veljala več kot pol milijarde lir. Načrt predvideva dve vstopni točki v park, in sicer levo od Bombijevega predora pod gradom in tik pod vrhom Ulice Šalita Monte Verde, ki pelje z goriškega gradu proti Rdeči hiši.
Proces v Vidmu: včeraj na vrsti priče
Pred porotnim sodiščem v Vidmu se je včeraj nadaljeval proces zaradi umora L. Cleopazza. Zločin se je pripetil, kakor zunano, 4. avgusta lani v Centi.
Včeraj je sodišče zaslišalo priče (vseh je nad dvajset), med temi pa tudi, na zahtevo zagovornikov, nekega Angela Baracchinija, ki je sicer trenutno v priporu. Le ta naj bi osvetlil nekatere dogodke v Cleopazzovem življenju, še v času ko je le ta delal v Lignanu.
Proces se nadaljuje, v pričakovanju, posebnih novosti, zlasti kar zadeva vlogo, ki naj bi jo v zadevi imel Edy Godeas, stric Maurizia Romanzina, enega od dveh soobtežnih za umor Cleopazza. Romanzin je, kakor znano, doma v Lečniku.
Kulturni dom v Sovodnjah bo v petek, 26. t. m., gostil sedmo zborovsko revijo Sovodenjska poje. Gre za pobudo kulturnega društva Sovodnje, na njej pa bo nastopilo osem zborov, oziroma pevskih skupin. Glavno besedo bodo seveda imeli zbori, ki delujejo
Omenjena ratifikacija je že bila na dnevnem redu občinskega sveta, ki se je sestal v ponedeljek, 15. januarja. Tedaj je župan Scarano nepričakovano prekinil sejo med posegom predstavnika zelenih Fiorellija. Kamen spotike je bila kaseta, na katero je Fi-orelli posnel intervju z žensko, ki živi na gozdnatem območju goriškega gradu. Svetovalec je namreč nameraval predvajati posnetek občinskemu svetu, vendar župan se s Fiorellijevem namenom ni strinjal in je zato prekinil komaj tri ure dolgo sejo.
Prejšnji ponedeljek je občinske svet po običajnih uvodnih vprašanjih nekaterih svetovalcev nadaljeval z obravnavo sporne točke o izvršilnem načrtu mestega parka. Župan Scarano je še enkrat obrazložil Fiorelliju svojo odločitev, češ da se na ta način lahko oglasi na občinskem svetu vsak državljan, ki ni občinski svetovalec. Fiorelli je menil, da gre za tonski citat, ki bi moral biti popolnoma enakovreden citatu, ki ga pove ta ali oni občinski svetovalec med svojim posegom. Po več-minutnem dopovedovanju in odgovarjanju je župan sklenil prekiniti sejo za sedem minut, da bi na ta način lahko Fiorelli predvajal intervju.
Polovica svetovalcev je zapustila dvorano, drugi pa so skušali poslušati
Pred dvema tednoma odprti sedež univerze v Gorici bodo v kratkem opremili tudi z menzo za študente. Izvedbo bo omogočil Univerzitetni sklad, v sodelovanju s Trgovinsko zbornico v Gorici. Tako so se dogovorili na nedavnem sestanku med predstavniki omenjenega sklada in Predsednikom Trgovinske zbornice dr. E. Bevilacguo. Prostore bodo pridobili in uredili v stavbi malega semenišča, torej v istem poslopju, kjer so 8. t. m. že uradno odprli sedež univerze. Menzo bodo uredili v pritličnih, oziroma kletnih prostorih. Za tak poseg je menda že tudi izdelan načrt in druga dokumentacija.
Kakor izhaja iz poročila za tisk, bo Univerzitetni sklad financiral dela, za
na območju občine, v goste pa so povabili moški pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine, ki ga vodi Aleksander Rojc. Zbor deluje ze več kakor dve desetletji. Posebej velja opozoriti na nastop kar treh otroških, oziroma mladinskih zborov.
kvalitetno slabo registracijo. Sledila je obravnava, v kateri so se oglasili še nekateri občinski svetovalci. Komunistični predstavnik Busolini se je zgražal nad hiperproduktivnostjo občinskega odborništva za urbanistiko v zadnjih nekaj tednih, češ da upravne volitve že močno trkajo na vrata in je treba nekatera še nerešena vprašanja izpeljati do konca pred iztekom mandata. Komunistična skupina občinskih svetovalcev, je dejal med drugim Busolini, meni, da bi bilo primerneje denar poraditi za nakup nekaterih drugih zapuščenih privatnih zelenih površin, ki bi jih bilo primerno urediti v manjše parke.
Proti omenjeni ureditvi parka so se izrazili tudi misovci, v njihovem imenu je izbiro utemeljil svetovalec Cos-ma, medtem ko je načelnik socialistične komponente Brunello dejal, da ne bodo socialisti sodelovali zaradi načina vodenja seje v občinskega sveta v tem primeru. Svetovalec zelenih Fiorelli je predlagal, da bi bilo treba omenjeno zeleno površino ohraniti takšno kot je. Pametneje bi bilo, je med drugim dejal Fiorelli, da bi raje uredili zeleno površino okrog bivšega malega semenišča. Na gradu, je še dodal, pa bi lahko namestili postojanko, kjer bi lahko opazovali živali v njihovem naravnem okolju.
izvedbo pa bo poskrbela Trgovinska zbornica. Kasneje, ko bodo dela dokončana, bo za upravljanje skrbel Univerzitetni sklad.
Na sestanku s Predsednikom Trgovinske zbornice je bil govor tudi o stanovanjski problematiki. To vprašanje je aktualno predvsem za študente, ki prihajajo iz bolj oddaljenih krajev.
V prvi fazi naj bi študente nastanili predvsem v stavbah, ki so last javnih ustanov, v kasnejši fazi pa bi morali nujno preiti na drugačne oblike reševanja tega vprašanja.
Zdi se, da pri Skladu ne mislijo na gradnjo in ureditev nekakšnega zavoda, ampak na nastanitev študentov v raznih krajih v mestu. Ta način bi
Na svoji prvi letošnji seji se je včeraj popoldne sestal goriški pokrajinski svet, ki bo z delom nadaljeval tudi danes. Nova seja pa je napovedana za 6. februar.
Svetovalska vprašanja so imela prednost na včerajšnji seji, potem pa je stekla razmeroma dolga razprava o štirih različnih resolucijah.
Upravna decentralizacija, slovesnost ob odprtju univerze, neoportuno imenovanje s strani Dežele predstavnika v Upravnem odboru Goriške hranilnice, deželni načrt posegov socioasistenci-alne službe, večja pozornost do dejavnosti glasbenih šol in večja pristojnost komisije za kulturo, ekološka problematika v zvezi s kamnolom v Zagraju.
To so vprašanja na katera so bodisi v ustni obliki, kakor pisno opozorili svetovalci. Na nekatera je Predsednik Crisci tudi odgovoril. Socialist Sacca-vini je predlagal osnutek resolucije, ki se zavzema za čimhitrejšo odobritev normativov glede decentralizacije upravne' avtonomije. Načelnik komunistične svetovalske skupine Salomoni je hotel vedeti za ozadje sovesnosti ob odprtju Univerze ter kako je bilo z imenovanjem novega predstavnika v upravni svet Goriške hranilnice, Devetakova pa je opozorila na dvoje vprašanj: na potrebo po večji vlogi ko-
Po daljšem obdobju lepega vremena, se je v ponedeljek ponoči v spodnjem delu goriške pokrajine pojavila gosta megla, zaradi vlage v zraku ponekod pa tudi poledica. V takih vremenskih razmerah se je, zlasti včeraj zjutraj, pripetilo precej prometnih nesreč. V Turjaku je Videmčan Andrea Roman Rossa z avtom zadel 68-letno kolesarko Olivo Cirnella iz Turjaka. V bolnišnico so jo sprejeli s prognozo ozdravitve v mesecu dni.
V bližini Begliana je, prav tako včeraj zjutraj, prišlo do naleta osmih avtomobilov. Na srečo je v verižnem trčenju nastala le gmotna škoda.
V četrtek, 25. t. m., ob 20.30 bo v deželnem avditoriju nastopil pianist Daniel Rivera. Koncert prireja kulturno društvo R. Lipizer v sodelovanju z občinsko upravo in pod pokroviteljstvom Dežele, Ministrstva za turizem, italijanske radiotelevizije in Goriške hranilnice.
Četrtkov gost, ki je po rodu Argentinec, vendar že več let živi v Italiji, spada kvalitetnejše svetovne pianiste. Rivera se je preselil v našo državo že leta 1973, ko je osvojil prvo mesto in študijsko podporo na glasbenem tekmovanju "Italia". Sedaj živi v Firencah, kjer se je po doseženi diplomi v domovini tudi glasbeno izpopolnjeval pri prof. Alessandru Specchiju. Kasneje se je šolal tudi v Miinchnu pri prof. Ludwigu Offmanu.
Daniel Rivera je nastopil na številnih mednarodnih tekmovanjih, kot so npr. "Dino Ciani" v Milanu, "Reine Elisabeth" v Bruslju, "Busoni" v Bocnu in "Beethoven" na Dunaju, kjer je bil deležen laskavih priznanj in osvojil med drugim tri prva in dve drugi mesti. Imel je tudi številne samostojne koncerte širom po svetu.
Glasbenik bo v prvem delu večera podal goriškim poslušalcem štiri Schubertove improvvise op. 90 in Schummanovo "Noveletta op. 21". V drugem delu koncerta, ki bo posvečen Lisztovim skladbam, bo zaigral paraf-
študente
omogočal tudi hitrejše vključevanje mladih v stvarnost mesta. Pozitivno pa bi se to odražalo tudi na področju komercialnih dejavnosti.
Oddaja o L. Gaspariniju
V okviru oddaje Osebnosti in dogodki na Goriškem, Ljudskega radia -Radio Popolare, bodo danes ob 18. uri osvetlili lik prvega povojnega župana v Gradišču, Leopolda Gasparinija. V oddaji bosta sodelovala sedanji župan v Gradišču Romano Travan in Giorgio Redivo, predsednik sekcije ANPI v Gradišču.
misije pri obravnavanju prošenj glasbenih šol in potrebo po večjem posluhu do te problematike. Komunistična svetovalka je opozorila na stalno prisotno vprašanje zaprtja peskokopa v Zagraju, kjer kljub številnim protestom in obljubam, še ni znano, kakšna usoda je namenjena objektu.
Na nekatera vprašanja je predsednik Crisci odgovoril že včeraj. Tako glede slovesnosti ob odprtju Univerze (organizacijo je imela Univerza sama), pa o (ne)imenovanju predstavnika Pokrajine v upravni svet Goriške hranilnice. Saccaviniju je zagotovil, da bo resolucija predmet razprave na seji 6. februarja, na druge intervencije pa ni odgovoril.
Za poživitev sicer dokaj poklapanega ozračja je poskrbel predstavnik Zelenih, Fiorelli, ki je v dvorano prinesel maketo goriške železniške postaje in vlakec v miniaturi, da bi zelo efikasno opozoril na vprašanje posodobitve ali vsaj uskladitve železniškega prometa. Na dnevnem redu seje je bil namreč tudi načrt ureditve prometa na Goriškem. O tej problematiki so, tako meni Fiorelli, razpravljali že ničkolikokrat, vendar je bila razprava jalova. Dovolj bi bilo če bi med tem časom vsaj uspeli nekoliko uskladiti vozni red vlakov.
Gosta megla je včeraj zjutraj močno ovirala tudi letalski promet na deželnem letališču v Ronkah. Dve letali so zato preusmerili v Benetke. Popoldne so se razmere znatno izboljšale. Sinoči pa se je megla že spet pojavila, čeprav je bila vidljivost nekoliko večja.
Nekaj lažjih nesreč je bilo zjutraj tudi na državni cesti skozi Dol, ki je, posebej v zimskih razmerah, precej nevarna.
Vremenoslovci napovedujejo sprem-membo vremena, vendar šele proti koncu tedna. Do tedaj bo treba, kot kaže, potrpeti z meglo.
razo iz koncerta Verdijevega Rigoletta in Hexameron.
Predprodaja vstopnic za četrtkov koncert v turistični agenciji IOT v Ul. Oberdan (tel. 533838) ali neposredno pred koncertom pri blaganji avditorija.
Goriška v okviru Mundiala 90
Svetovno nogometno prvenstvo se bliža hitrih korakov in velik organizacijski stroj zaključuje še zadnje programske načrte. To velja tudi za našo deželo, saj se bo v Vidmu odvijala kvalifikacijska faza prvenstva. S tem v zvezi je goriška Pokrajina že pred meseci sestavila tehnični odbor, ki je imel nalogo sestaviti vrsto pobud, ki bi jih pripravili pred in med samim svetovnim prvenstvom s ciljem, da se tudi Goriško vključi v turistično ponudbo, ki bo dokaj zanimiva zaradi prisotnosti novinarjev iz celega sveta.
Sam odbor, v katerem so predstavniki Pokrajine, goriške Občine, Turistične ustanove, olimpijskega odbora, Prefekture in Trgovinske zbornice, se je že nekajkrat sestal s predsednikom društva »Udine 90« Manliom Cescutti-jem, kateri je obljubil, da bo vrsto ponujenih prireditev vključil v uradni koledar mundiala.
Goriški tehnični odbor, ki ga vodi pokrajinski odbornik Bressan, pa se bo v kratkem sestal tudi z Dinom Bruses-chijem, ki načeljuje deželnemu organizacijskemu komiteju COL.
Na goriškem valu
Današnje srečanje Na goriškem valu Radia Trst A bo oblikovalo lepo število sodelavcev. O kulturnem dogajanju bo spregovoril Marko Čubej, Igor Tuta se bo pogovarjal s prof. Petrom Stressom, Lučana Budal pa je pripravila zapis o publikaciji Podgora -Piedimonte in o Novinčevi razstavi v KD. Franka Ferletič se bo pogovarjala s prof. Samom Pahorjem, oddajo bo sklenil Vili Prinčič, ki se bo pogovoril z Jernejem Abramičem, Zlatkom Ob-lokarjem in Albinom Spacalom o uspehih slovenskega kajakaštva.
razna obvestila
KD Briški grič vabi v petek, 26. t. m., ob 20.30 na Bukovje, kjer bodo predvajali diapozitive z lanskega pohoda Kekec — ,Trglav. Planinski druščini, ki je opravila zahtevno pot, so se pridružili tudi nekateri Števerjanci. Mimo tega pa je pohod šel tudi skozi Števerjan in Brda. Na petkovem večeru bodo tako udeleženci podoživljali tedanjo "muko", drugi pa si bodo prav gotovo z zanimanjem ogledali, kaj je zabeležila kamera.
čestitke
Danes je Zdravko Tomšič srečal Abrahama. Slavljencu prisrčno čestitajo mama in vsi sorodniki.
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Orchidea selvag-gia«. Prep. ml. pod 18. letom.
VERDI 18.00-22.00 »Giochi di morte«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Intimita bestiali di una moglie«. Prep. ml. pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE (Občinsko gledališče) 20.30 »Piccola citta«. Gledališka predstava.
EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri 17.30-22.00 »La via proibita«. Prep. ml. pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA - Nova Gorica 18.00 »Čarovnice iz Eastwicka«, 20.00 »Pet pogumnih«.
SVOBODA - Šempeter danes zaprto. Jutri ob 20.00 »Čarovnice iz Eastwic-ka«.
DESKLE Danes zaprto. Jutri ob 19.30 »Nebeške licice«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al moro - Trg de Amicis (Koren) 10 -Tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna št. 2 - Ul. A. Manilo 14 - Tel. 480405.
__________pogrebi_____________
Danes ob 9.30 Francesco Bone iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče, ob 11. uri Suzana Jakin vd. Kresevec iz splošne bolnišnice v cerkev pri Madoni-ni in na glavno pokopališče, ob 12.30 Corrado Pussini iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče.
KULTURNI
DOM
Vabi na "srečanje z avtorjem"
Miran Košuta - Rapsodija v treh stavkih Ace Mermolja - Premišljevanja na meji
V četrtek, 25. januarja, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici
Dogovor Trgovinska zbornica - Univerzitetni sklad
Kmalu menza za
V Sovodnjah v petek revija domačih zborov
Univerza in razna imenovanja Razprava v pokrajinskem svetu
Gosta megla ovira promet na cestah in letahšču
V petek ob 20.30 v tržaškem Kulturnem domu
Nova premiera našega gledališča
»Tetovirana roža« Tennesseeja Williamsa z Mirando Caharijo in Borisom Cavazzo v glavnih vlogah je delo, ki ga bo Slovensko stalno gledališče ponudilo abonentom kot svojo tretjo uprizoritev v tej sezoni. Običajnega mrzličnega vzdušja predpremierskih dni to pot ni zaznati, saj je režiser Mario Uršič svoje delo opravil pravočasno in posveča te zadnje vaje samo zglajevanju prehodov. Tudi s to režijo nadaljuje in poglablja svojo vse bolj izrazito odrsko estetiko, ki je zadnja leta rodila nekaj resnično izjemnih predstav. Nedvomno bo občinstvo navdušila tudi »Tetovirana roža«, katere umetniško podobo so ob igralcih oblikovali še scenograf Marjan Kravos, kostumografinja Marija Vidau in glasbenik Urban Koder. Na sliki (foto Montenero): Boris Cavazza, Miranda Caharija in Lučka Počkaj.
Nova knjiga Aleša Debeljaka
Postmoderna sfinga
Pesnik in sociolog kulture Aleš Debeljak je že večkrat dokazal, da spada med tiste avtorje, ki se z veliko mero zavzetosti in strokovnega znanja lotevajo vprašanj postmodernega časa oz. postmoderne epohe,- le ta naj bi prinesla prelom z modernizmom in moderno dobo nasploh ter tako zaključila več stoletij trajajoče novoveško obdobje človeštva. Vprašanja, kot je mogoče videti že iz slednjega, niso majhna in zanemarljiva, nasprotno: če se izrazimo nekoliko bolj patetično, lahko rečemo, da gre za usodo človeka, kar pričenjajo v zadnjem času slutiti - v povezavi s politiko in ekologijo - tudi navadni ljudje z ulice. Nič čudnega ni torej, da se s postmoderno kot globalnim pojmom bivanja na zemlji zelo zavzeto ukvarjajo kulturni ustvarjalci, umetniki in družboslovci. Mednje spada tudi Aleš Debe-Ijak.
V novi knjigi - Postmoderna sfinga - ki jo je tokrat izdal založnik Wi-eser v Celovcu, se Debeljak nekaterih ključnih vprašanj loti temeljiteje in bolj poglobljeno, pri čemer se moramo znova načuditi spričo njegove široke teoretske razgledanosti. Navzlic temu, ali pa prav zaradi tega, avtor v nekaterih izvajanjih ni tako odločen kot v prejšnji knjigi, manj je izdelanih zaključkov, zato pa je več odprtih vprašanj, nakazanih poti raziskovanja, včasih zgolj z namigom opozorjenih težav pri opredeljevanju duha naše dobe, kar knjigi vsekakor zvišuje kvalitetno raven.
Težišče Debeljakove knjige nista modernizem in postmodernizem kot slogovno umetniško razlikujoča se pojma, marveč v prvi vrsti njuno zaledje, širok družbeno-kulturni in miselni kontekst, iz katerega šele nasta-
V gledališču Cristallo nova predstava
Zabaven in pisan muzikal
Glasbena komedija je kdaj pa kdaj tudi razbremenjujoča, sveža in privlačna. Ob lepih melodijah, šarmantnih protagonistih in protagonistkah, petju, na-lvni zgodbici in živopisni sceni se človek kratkočasi, če že ne zabava. Pogoj pa seveda je, da mora biti inscenacija na višini, brez mrtvih točk in tekoča, skratka visoko profesionalna. Tak je muzikal »Mala trgovina grozot« (La piccola botte-degli orrori), ki ga skupina Compagnia della Rancia ta čas igra v gledališču ristallo v okviru abonmajske sezone Contrade (premiera je bila v soboto). v Predstava teče vseskozi veselo in razbremenjujoče, v ozadju je nepogrešlji-® ljubezenska zgodba in nadrealistični »čudež«, ko vajenec v neki cvetličarni in *r‘ie Posebno rastlino - krvosesa. Ta rastlina se hrani samo s človekovo krvjo v zameno zanjo izpolnjuje vse želje vajenca Seymoura, ki jo hrani s to za ; °Ve^a nepogrešljivo »tekočino«. Rastlina raste in raste in začne goltati vse, c‘i samega Seymoura, ki prepozno spozna, da se v njej skriva čudno bitje, zern?:ra marsovec. In v vsaki ameriški hiši so ti krvosesi, ki bi radi zasvojili tak1 i°‘ a ne samo nle ' cel° gledalce v dvorani, saj se rastlina v drugem delu Ro močno razraste, da se prebije prav do parterja...
Zelo zabavna predstava torej, ki steče od začetka do konca kot blisk, seve-Q ob prijetni glasbi in petju, grotesknih situacijah, komičnih utrinkih in ele-entih horrorja. V njej se protagonisti zabavajo in zabavajo avditorij, tako da uspeh zagotovljen, občinstvo zadovoljno. Veliko zaslug za to ima režiser averio Marconi, ki se je zavedal, kakšno blago ima v rokah in ni iskal kakih ntoloških ah drugačnih premis, temveč je oblikoval natančno to, kar je moral: Pzikal. Zato so bili tudi igralci sproščeni in nosilci glavnih vlog pridni. To gn^a. za Giampiera Ingrassio, Edi Angelillo, Guglielma Ferraiola in Cesareja cci/a, a tudi za ostale in nenazadnje za tri izvrstne črnke-pevke Blanfordovo evelsovo m VJhitejevo. Lepa zabava, ki bo v Cristallu vse do konca tedna.
MARIJ ČUK
Nove freske z upodobitvijo Kristusovega križevega pota
Zadnje desetletje se tudi v našem prostoru opazi občutnejša skrb za ohranjanje sakralne kulturne dediščine, kjer gre tako za vzdrževanje zunanjščin kot notranjščin sakralnih objektov, pa tudi za nove likovne posege, tako slikarske kot kiparske. Ti upodabljajo številno motiviko iz življenja svetopisemskih oseb in prav med pogostimi motivi je tudi upodabljanje križevega pota, torej poti, ko kateri je v Jeruzalemu Kristus nesel križ na Kalvarijo. V Evropi so jo ponazarjali od križarskih vojn dalje, od konca 17. stoletja dalje pa jo ponazarjajo s štirinajstimi postajami: torej likovni ustvarjalec upodablja štirinajst prizorov, ki se prično s podobo Kristusa pred Pilatom in se zaključijo z motivom, ko Jezusa polagajo v grob. Ti motivi so najpogosteje upodobljeni v notranjosti cerkva, velikokrat pa so postaje križevega pota v obliki kapelic ob cesti, ki pelje k cerkvi. Vse te značilnosti zasledimo v razvoju slovenske likovne umetnosti tako v preteklosti kot v sedanjem času, kar.nedvomno velja tudi za primorski prostor.
Dolga desetletja je na Primorskem to motiviko ponazarjal slikar Tone Kralj, ki je naslikal nekaj izvrstnih upodobitev križevega pota, v zadnjih nekaj letih pa so nastale tri vidnejše realizacije tega ikonografskega motiva: v novi cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici, ki ga je izrezljal kipar Stane Jarm, poslikave v kapelicah ob poti na Mirenski grad avtorja mlajše generacije Lojzeta Čemažarja, ki se je odločil za zgrafito tehniko, konec oktobra lani pa je v Gradišču pri Vipavi Frajic Krištof - Zupet, slikar srednje generacije, dokončal celoten križev pot, s štirinajstimi postajami, v fresko tehniki. Slikar Franc Krištof Zupet, ki se v svojem iskanju življenjskih in
umetniških resnic najraje izraža v portretni likovni zvrsti, kjer najlažje vzpostavlja svoj likovni dialog, vedno izhajajoč iz fuguralne likovne opredelitve, se rad zateka tudi v razglabljanje svetopisemskih resnic in v upodabljanje verske tematike. Tudi v teh upodobitvah štirinajstih postaj z motivi križevega pota prepoznamo značilen Zupetov slikarski rokopis, ko s hitrimi nanosi, ki so v fresko tehniki še kako nujni, ujame z značilno potezo obrise protagonistov vsebine. Kompozicijsko so te slike grajene na prvem planu, ki prinaša glavno zgodbo, v ozadju so le dopolnilne podobe ujete samo v obrisih. Figure so z močnimi barvami, kjer izstopata predvsem zelena in plava, ekspresivno poudarjene, včasih z rahlim infantilnim pridihom, in izražajo vse trpljenje Kristusa na svoji zadnji poti. Izraz trpljenja, izraz bolečine in tudi strahu pred tistim najhujšim trenutkom, ko se Kristus, tudi človek poslavlja od tostranstva.
Slikar Franc Krištof Zupet v poslikavah križevega pota, kjer se je z veliko suverenostjo in veliko mero meti- • erskega znanja spopadel s fresko tehniko, ki zahteva tudi tehnično in tehnološko spretnost, je izrazil globoko izpoved, ki ni samo pripoved neke znane verske vsebine, pač pa globoka avtorjeva izpoved o problematiki človekove psihe, njenega bolečega odzivanja na probleme, ki jih poraja naše vsakdanje življenje. V podobah je podoživeto izražena bolečina, ki je del tudi naše in slikarjeve bolečine.
Freske z upodobitvijo križevega pota so prepričljiva avtorjeva izpoved in nedvomno tudi kvaliteten doprinos v zbirko primorske umetnosti in v zakladnico slovenske likovne umetnosti ter sakralne umetnosti sploh.
NELIDA SILIČ - NEMEC
jajo določene oblikovno-slogovne zvrsti. Temu primerna je tudi razdelava poglavij: Osnove postmoderne kibernetike, Struktura postindustrijskih družb, Postmoderna razveza vrednostnih sfer, Temelji modernega projekta itd. Debeljaku se pozna ameriški vpliv, bodisi pri analizi družbe, kakor tudi njenih kulturnih fenomenov: o tem priča ovrednotenje protestantske etike in vrednosti dela, avtorjev pristop k zgodovinski tradiciji je izjemno strpen, razmeroma neobremenjen in predvsem afirmativen, kar je v popolnem nasprotju s tradicijo marksistične misli, ki tudi v svojih današnjih izpeljavah ohranja do družbenih pojavov destruktivno naravnanost (v imenu neke idealne nreditve). V tem oziru lahko beremo avtorja tudi polemično, saj si je doma že večkrat prislužil oznako neokonservativca, kar naj bi pomenilo nekaj slabega. Poglobljen pogled v problematiko, ki jo Debeljak obravnava v svoji knjigi, pa nas kmalu prepriča, da stvari niso tako preproste. Zanimivejši in inovativnejši je predvsem drugi del knjige, kjer nas avtor, potem ko je dodobra obdelal modernost in njene najizrazitejše izrastke - avantgarde, sooči s postmoderno kulturo, ki je praktično šele v nastajanju.
Prelom med eno in drugo ni tako jasen, niti ne tako radikalen, kot smo še pred kratkim mislili in zatrjevali, da je z modernimi projekti enkrat za vselej konec. Debeljak je pri opredelitvi prehoda previden; najbrž gre res za to, da človeštvo izstopa iz novoveškega obdobja, ki se je pričelo z renesančnim humanizmom, ko je človek stopil na sredino sveta, in Des-cartovim subjektom, temeljilo pa je na znanosti in razsvetljenski racionalnosti. Ozadje novoveške logike je predstavljala vera, da se svet razvija, da je vrhunec. tega razvoja zahodni človek, in, končno - a bistveno - da ■potuje ta razvoj enoznačno in nedvoumno k popolnosti. Sledeč tem predpostavkam nas je naša zahodna barka pripeljala do Hegla, do Nietzscheja, ki je izjavil, da je Bog mrtev, in seveda do Mana, ki je hotel raj postaviti že kar na zemlji. Avtor Postmoderne sfinge lepo pokaže, kako modernizem ohranja vero v Ideal, kakor ni naključje, da so se umetniške avantgarde kot skrajni izraz modernizma politično povezovale bodisi s komunisti (boljševiki), kot s fašisti, npr. Marinettijevi futuristi. Temelj modernih gibanj je nekakšna posvetna eshatologija, vera v poslednje, končne reči.
Nova, postmoderna paradigma se pričenja nakazovati šele v šestdesetih letih, nekako z razcepom, ki se je pojavil v Franciji med Sartrom in po-ststrukturalisti (Derrida, Foucault, Lacan); posebej značilen zamah pa je dobila z družboslovci na ameriških univerzah, katerim tudi naš avtor največ dolguje. Debeljak si glede ključnega preloma pomaga tako, da povzema znano polemiko med nemškim filozofom Habermasom, ki vztraja na projektu razsvetljenstva in moderne, ter Lyotardom, ki je zagovornik postmoderne razsrediščenosti, konca Velikih zgodb (ideologij in revolucij), priznavanja drugačnosti kot drugačnosti in načelne enakovrednosti vseh kultur. Avtor se zavzema za drugo opcijo, pri čemer pa pokaže, da je tudi pri Lyotardu nekaj stvari še nedorečenih, nejasnih in dvoumnih. Na vprašanje, ali je danes umetnost v krizi, pa nam Debeljak odgovarja, da ne: postmoderni umetnik je nomad, ki se prosto giblje po ogromnem prostoru kulturnega izročila, resigniran nad iskanjem ene in edine absolutne resnice, zato pa toliko bolj zavezan svoji lastni, ne več toliko subjektni, kolikor človeški resničnosti, ki ne stremi samo po prometejski racionalnosti, marveč jo obeležujeta tudi orfejsko hrepenenje in domišljija.
IGOR ŠKAMPERLE
Mermolja in Košuta jutri v goriškem KD
Srečanja z avtorjem v goriškem Kulturnem domu so vsekakor zanimiva pobuda. Na eni strani se na njih občinstvo seznani z delom in mislijo posameznih ustvarjalcev, v isti sapi pa jih lahko vprašuje o vsem mogočem, predvsem seveda o tem, s čimer ni seznanjeno. V Gorici je bilo že več takih večerov in domala na vseh je bil odziv zelo živahen.
Jutri bosta v mali dvorani Kulturnega doma (ob 18. uri) gostova Miran Košuta in Ace Mermolja. Miran Košuta se bo predstavil s svojim literarnim prvencem »Rapsodijo v treh stavkih«, krajšo prozo, ki razkriva nekatere vidike našega bivanja, Ace Mermolja pa z zbirko esejev »Premišljevanja na meji«. Najbrž dovolj, da bo večer izzvenel zanimivo in živo pa tudi poučno.
V veleslalomu za svetovni pokal v Veysonnazu
Spet avstrijsko zmagoslavje
VEVSONNAZ — Avstrijsko zmagoslavje v petem veleslalomu sezone: v manj znanem švicarskem > smučarskem letovišču Veysonnaz so avstrijski smučarji osvojili prvo, drugo in tretje mesto in s tem ponovili uspeh iz Alta Badie. Tudi tokrat je na najvišjo stopničko stopil še do pred nekaj tednov povsem neznani Richard Krdll; »večno drugi« Hubert Strolz je tudi včeraj upravičil svoj sloves: že 23-krat je stopil na oder zmagovalcev, a še nikoli ni posegel po prvem mestu. Tretji, s stotinko zaostanka za Strolzem, je bil svetovni prvak Nier-lich. Vse kaže, da bo postal Krbll nova veleslalomska zvezda, seveda, če bo nadaljeval v tem zmagovitem slogu. Že sedaj se je priljubil novinarjem, saj po vsakem spustu presrečno ponavlja le »Superlauf, Superlauf!«, tako da so ga nekateri že prekrstili v »Superkrblla«
Če so se Avstrijci po včerajšnji tekmi veselili, pa so bili Švicarji dokaj poklapani. Na domačem terenu so sicer vključili med prvo petnajsterico štiri svoje smučarje, a kaj ko je bil najbolje uvrščeni Švicar Hans Pieren šele sedmi. Pieren je po prvem teku dobro obetal: bil je drugi, le 12 stotink za Krbllom. V drugem teku pa je povsem razočaral in zdrknil po lestvici globoko navzdol.
Po svoje je bil včeraj v Veysonnazu tudi jugoslovanski dan. Modri so uvrstili med petnajsterico tri smučarje, kar se ni dogajalo od časov Križaja, Strela, Franka in Kuralta. Najboljši med slovenskimi smučarji je bil Tomaž Čižman, enajsti. Takoj za njim se je uvrstil Sašo Robič, ki je v drugem teku dosegel izvrstni četrti najboljši čas. Prvo točko v svetovnem pokalu pa je osvojil komaj 18-letni Mitja Kunc. V drugem teku je bil sijajen osmi, kar mu je omogočilo, da je izpolnil letošnji plan (osvojitev prve točke v svetovnem pokalu, sevedaj. V skupnem seštevku je smučar iz Črne na Koroškem zaostal za slovitim Zurbriggnom le pičlih 7 stotink sekunde! Medjarvo trideseterico se je uvrstil še Robert Zan (22.).
Čižman po tekmu ni bil preveč zadovoljen. Kljub temu da je osvojil prve točke v letošnji sezoni, pa se je jezil zaradi napak, ki jih je napravil na tekoči in ne . prav težki progi.
Med ugodnimi presenečenji včerajšnje preizkušnje velja omeniti fantastični drugi tek Norvežana Kjetila Andra Amodta. Po prvem teku je bil 14., v drugem pa daleč najboljši, kar mu je omogočilo preskok do zanj odličnega 6. mesta.
Italijanski predstavniki se včeraj niso izkazali. Alberto Tomba ni startal, saj
pravi, da si mora še dodobra pozdraviti poškodbo na rami. V njegovi odsotnosti je trener Gustav Thbni položil največ upanja v Pesanda, Camozzija in perspektivnega Ladstatterja. Prvi je bil na koncu 24., drugi 28., tretji pa se ni uvrstil med najboljših trideset.
VRSTNI RED VELESLALOMA
1. Krbll (Av.) 2,46"62| 2. Strolz (Av.) 2'47"15; 3. Nierlich (Av.) 2'47'T6; 4. Furu-seth (Nor.) 2,47"24; 5. Mader (Av.) 2'47"72| 6. Aamodt (Av.) 2'48"04| 7. Pieren (Švi.) 2'48'T2; 8. Von Grunungen (Švi.) in Sal-zgeber (Av.) 2'48"38; 10. Walk (Av.) 2'48"41; 11. Čižman (Jug.) 2,48"49; 12. Robič (Jug.) 2'48'60: 13. Locher (Švi.) 2'48 '84; 14. Zurbriggen (Švi.) 2'49"23i 15. Kunc (Jug.) 2'49''30; 24. Pesando (It.) 2'50"72; 28. Camozzi (It.) 2'51"24.
LESTVICA SP
1. Zurbriggen (Švi.) 212 točk, 2. Furu-seth (Nor.) 180, 3. Bittner (ZRN) 144, 4. Mader (Av.) 133, 5. Accola (Švi.) 100, 6. Nierlich (Av.) in Strolz 90, 8. Pičcard (Fr.) 83,9. Gstrein (Av.) 81, 10. Eriksson (Šve.) 77.
LESTVICA SP VELESLALOM
1. Furuseth (Nor.) 88 točk, 2. Mader (Av.) 86, 3. Strolz (Av.) 51.
Pred zadnjo etapo rallpja r Montecarlu za SP
Auriol ohranja vodstvo
MONTE CARLO — Francoz Auriol na vozilu lancia delta martini vodi tudi po tretjem dnevu rallyja po Montecarlu, vendar pa ohranja le štiri sekunde prednosti pred Špancem Sain-zem na toyoti celica 4WD. Ta dva pilota sta tudi daleč najboljša na tej preizkušnji za SP, saj je Auriol osvojil doslej devet posebnih voženj, Sainz osem, Saby (lancia france) dve, svetovni prvak Biasion (ki je na skupni lestvici tretji) pa le eno. Sainz je pred zadnjo včerajšnjo posebno vožnjo celo prevzel vodstvo, vendar pa je Auriol naposled spet zmagal z 9" prednosti in se znova povzpel na vrh začasne lestvice.
Vrstijo se medtem odstopi. Med temi velja zlasti omeniti odstop Vata-nena (mitsubishi), nedavnega zmagovalca rallyja Pariz-Dakar.
Današnja zadnja etapa meri 585 km in vsebuje deset posebnih voženj.
Zdravstveno stanje francoskega pilota Jean-Claudeja Bertaudiereja (37 let) ostaja nespremenjeno. Bertaudeie-re si je hudo poškdoval hrbtenico in bo nemara ostal hrom. V nesreči, do katere je prišlo med sedmo posebno vožnjo ponedeljkove etape, je kot zna-
no izgubilk življenje 47-letni sopilot Francis Malaussene.
Vrstni red: 1. Auriol (lancia martini) 4.16'00"; 2. Sainz (toyota 4WD) po 4"; 3. Biasion (lancia martini) 2'26"; 4. Cerra-to (lancia martini) 4'51"; 5. Schwarz (toyota 4WD) 5'42"; 6. Salonen (mazda 323) 8'12": 7. Saby (lancia france) 1201"; 8. Delecour (peugeot 309) 15T9".
Smelt Olimpija - Enimont
PESARO — Med današnjimi četrtfinalnimi tekmami za košarkarski Kora-čev pokal bosta tudi dva italijansko-jugoslovanska derbija. V Pesaru se bosta pomerila Scavolini in Zadar, v Ljubljani pa Smelt Olimpija in Enimont.
Bosna bo v Solunu igrala z Irakli-som, Phonola iz Caserte pa v Moskvi proti ekipi CSKA.
V pokalu pokalnih zmagovalcev bo bolonjski Knorr igral v Kaunasu proti Žaljgirisu.
Italijanski športni sodnik je medtem v zvezi z nedeljskimi tekmami A-l lige za dve koli diskvalificiral košarkarja Messaggera Lorenzona in Knor-ra Johnsona zaradi medsebojnega obračunavanja.
Mednarodno teniško prvenstvo Avstralije
Grafovi ni bilo lahko
MELBOURNE — Deveti dan mednarodnega teniškega prvenstva Avstralije je bil domena deklet. Superfa-voritinja turnirja, Zahodnonemka Stef-fi Graf, ni v četrtfinalnem dvoboju z Američanko Patty Fendick (34. igralka sveta) imela lahkega dela. Prvi niz je dobila s 6:3, a v drugem je že izgubljala z 2:5, nato pa si je le opomogla in nasprotnici ni prepustila več niti igre.
V	polfinalu se bo Grafova pomerila s heleno Sukovo (ČSR), ki je s 6:4, 6:3 odpravila Bolgarko Katerino Maleevo.
V	drugem polfinalu bosta merili moči Američanka Mary Joe Fernandezova in Zahodna nemka Claudia Porwick. Fernandezova je z 1:6, 6:2, 8:6 premagala rojakinjo Zino Garrisonovo, Por-wickova pa s 6:4, 6:3 Američanko Angelico Gavaldon.
Današnji moški četrtfinalni pari: Lendl (ČSR) - Cesnokov (SZ); Becker (ZRN) -Wilander (Šve.); Edberg (ŠveJ - Wheaton (ZDA); Noah (Fr.) - Pernfors (Sve.).
Nogometni pokal: danes 3. kolo
RIM V današnjem 3. kolu četrtfinalnega dela za italijanski nogometni
pokal bodo padle odločitve o polfinalistih. Spored je sledeč:
SKUPINA A: danes Inter - Roma. Lestvica: Roma in Ascoli 2, Inter 0.
SKUPIUNA B: danes Fiorentina -Napoli. Lestvica: Napoli in Bologna 2, Fiorentina 0.
S KUPINA C: danes Atalanta - Milan. Lestvica: Milan 2, Atalanta in Messina 1.
SKUPINA D: danes Juventus -Sampdoria. Lestvica: Sampdoria in Juventus 2, Pescara 0.
V polfinale napreduje zmagovalec skupine. Polfinali tekmi bosta 31. ja-nuraj in 14. februarja.
Le trening za modre
Nogometaši jugoslovanske nogometne reprezentance under 21, ki so se mudili na pripravah v Poreču, so pod vodstvom selektorja Osima v Sal-zanu pri benetkah odigrali prijateljsko tekmo z ekipo Fulgor, ki nastopa v meddeželnem prvenstvu. Jugoslavija je zmagal s 5:0 (1:0. Dva gola je dosegel Prosniečki, ostale pa Brnovič, Bo-šič in Mijatovič.
Med mladimi reprezentati bo Osim črpal rezerve za svetovno prvenstvo.
Naše ekipe v nižjih namiznoteniških ligah
Borovke uspešne, krasovci praznih rok
Igralke Bora Farco so se v soboto dobro zavedale, da je eden izmed glavnih pogojev za obstanek v ženski namiznoteniški B ligi zmaga nad močno goriško postavo Azzurre. Dvoboj s to ekipo je bil že v prvem delu prvenstva izredno izenačen, saj se je končal s 5:4. Toda tedaj je govoril v prid Filipasovim varovankam tudi faktor presenečenja, saj preizkušene Goričanke niso računale na tak podvig mladih novink. Zato je bilo pričakovati, da bo v povratnem dvoboju v Trstu Azzurra nastopila z vse drugačno odločnostjo. Toda zgodilo se je drugače. Plave so tudi v tem srečanju zaigrale nadvse srčno. Poleg »običajnih« točk, ki jih ekipi pribori Gorkičeva, je tudi tokrat prispevala v začetnem delu dvoboja svoj delež najprej Bersanova. Srečanje se je nato odvijalo tako, da ni bila v rezultatu nikoli več kot točka razlike. Pri stanju 4:4 je vsa teža odgovornosti padla na Posegovo, ki je uspešno prestala hud psihični pritisk in priborila svojim barvam to izredno pomembno zmago, (boj)
Kras Coreum pa je v 9. kolu počival. Stanje na prvenstveni lestvici B skupine sedaj izkazuje kar tri ekipe s po 12 točkami: Recoaro Agostini Bočen, Kras Coreum in Bor Farco. Treba pa je dodati, da imata Recoaro in Kras Coreum tekmo
manj ter da je do konca prvenstva še pet kol. Minimalna je tudi razlika (dveh točk v dvobojih) med bocenskim društvom in Krasom Coreum. Razplet v B skupini bo v.zadnjem kolu prvenstva, ko je načrtovano srečanje med Krasom Coreum in Recoarom Agostini. Ni dvoma, da bo lanski prvoligaš Recoaro dal vse od sebe za napredovanje, prav tako pa dekleta Krasa Coreum, ki stremijo v tem prvenstvu po zmagi, da bi z njo nadaljevale 19-letno neprekinjeno nastopanje društva v A ligi.
IZIDI 9. KOLA: Karneid - Fincantieri Trst neod.; Bor Farco Trst - Azzurra Gorica 5:4; Rencio - Recoaro Agostini Bočen 1:5; Kras Coreum počitek.
LESTVICA (skupina B): Recoaro Agostini Bočen, Kras Coreum, Bor Farco Trst 12; Azzurra Gorica 8; Karneit 6; Rencio Bočen 2; Fincantieri Trst 0.
Moška C liga
Fantje so izgubili srečanje v Bocnu proti Alto Adige z izidom 5:3. Vse tri točke je osvojil Cristian Mersi. Domača ekipa je bila bolje pripravljena kot smo pričakovali. Poleg tega pa je dal Igor Milič lahko le 50-odstotni prispevek, saj proti hitremu Malbertiju ni smel vleči spinov
zaradi stare poškodbe hrbtenice. Kljub temu, da mu je bilo odvzeto glavno orožje, je odigral tri sete z Walzlom in izgubil na minimalni razliki. Najmlajši Krašovec Marjan Milič se je izkazal v srečanju z istim igralcem, kateremu je odvzel set. Zlata sredina je sedaj imperativ Krašovcev, kajti višje bo zelo težko priti, saj jih čaka še pet tekem, od katerih lahko iztržijo največ eno (upajmo da več).
ALTO ADIGE - KRAS	5:3
Bernardini - M. Milič 2:0 (21:15, 21:14); Malberti - I. Milič 2:0 (21:18, 21:13), Walzl - Mersi 0:2 (17:21, 19:21); Malberti - M. Milič 2:0 (21:17, 21:19); Bernardom - Mersi 0:2 (19:21, 11:21); Walzl - I. Milič 2:1 (18:21, 21:16, 21:19); Malberti - Mersi 0:2 (13:21, 14:21); Walzl - M. Milič 2:1 (16:21, 23:21, 21:15).
IZIDI 9. KOLA (skupina E): Redentore Este - Cassa Rurale Villazzano 1:5; Azzurra Gorica - Fincantieri Trst 5:4; Recoaro Agostini Bočen - CMM Trst 1:5; Alto Adige Bočen - Kras Zgonik 5:3.
LESTVICA: CMM Trst 18; Fincantieri Trst 14; Cassa Rurale Villazzano 12; Kras Zgonik, Azzurra Gorica, Alto Adige Bočen 8; Recoaro Agostini Bočen 4; Redentore Este 0. (J. J.)
naše košarkarske ekipe v mladinskih prvenstvih - naše košarkarske ekipe v mladinskih prvenstvih
Bor in Kontovel zmagala med državnimi kadeti
DEŽELNI MLADINCI
CORRIDONI FOGLIANO -
KONTOVEL TECHNA 122:60 (56:36)
KONTOVEL: Vremec 1 (1:2), Marjan Gruden 6 (2:2), Briščik 20 (6:7), Matej Gruden 8 (1:3), Bizjak 5, Hmeljak 5 (1:2), Černe 3 (1:2), Godnič 12 [2:3).
PM: 14:21. ON: 14. TRI TOČKE: Bizjak (1), Matej Gruden (1).
Zdesetkana ekipa Kontovela je morala igrati z deželnimi kadeti, ker standardni igralci niso bili razpoložljivi. Kadeti niso dali vsega od sebe, ker so prejšnjega dne igrali težko tekmo s Sabo. Za nekatere je bila to že četrta tekma v preteklem tednu, kar se je na igrišču tudi poznalo. Kontovelci so slabo začeli in v 8. min. zaostajali za 14 točk (18:4). Od takrat do konca prvega polčasa so gostje stisnili zobe in obdržali razliko skorajda nespremenjeno.
V drugem polčasu smo bili priča pravemu polomu v igri Kontovela. Našim košarkarjem ni uspelo organizirati dobrih akcij; zanašali so se le na protinapade. Kontovelce so vsekakor »pokopalknasprotnikovi meti za 3 točke (kar 7 v d. p.). V tem delu se je izkazal Briščik, ki je dal 14 od 24 Kon-tovelovih točk. (J. E. G.)
DRŽAVNI KADETI
BOR - LEGNONORD VIDEM 74:72
(38:37)
BOR: Bajc 1 (1:2), Brus 0, Simonič 17 (3:3), Debeljuh 18 (1:3), Starec 2, Posse-ga 14 (2:2), Škabar 0, Tomšič 4, Petti-rosso 3 (1:4), Pavlica 15 (3:7).
TRI TOČKE: Debeljuh 1.
Borovci so dosegli proti moštvu Legnonord svojo peto zaporedno zmago, obenem pa so se Videmčanom oddolžili za pekoč poraz v prvem delu prvenstva. Naši sicer niso igrali tako učinkovito kot v zadnjih nastopih. Nepričakovano slabo so namreč izvajali napade proti postavljeni obrambi.
Tekma ni bila dopadljiva. Na obeh straneh je prevladovala napetost. Gostje so takoj vzeli pobudo v svoje roke, nakar so borovci pritisnili na plin, izvedli nekaj lepih protinapadov ter povedli za deset točk (36:26). Tedaj so Videmčani vendarle reagirali, zaključili polčas s točko zaostanka ter na začetku drugega povedli za celih osem pik (39:47). Vse je kazalo, da je tekme konec, kajti imeli smo vtis, da so bili naši brez moči proti sicer neiz-rednemu nasprotniku. Domačini pa niso popustili in počasi nadoknadili zamujeno. Zadnje minute srečanja so bile že spet zelo napete. Borovci so povedli za nekaj točk, zapravili pa so nekaj prostih metov in tako omogočili gostom, da so izenačili. Prav v poslednji sekundi pa je Tomšič dosegel zmagoviti koš. (Andrej Pavlica)
FERROVIARIO -
KONTOVEL TECHNA 57:136 (44:69)
KONTOVEL: Ban 5 (1:3), Kralj 28 (2:7), Budin 27 (1:1), Pečar 14 (2:7), Danieli 2, Rebula 27 (3:6), Krevatin 12 (0:1), Gregori 23 (1:2).
Odlična obramba, skupinski protinapad in prisotnost veterana Pečarja so bili odločilni za zmago Kontovela. Kljub nihanju v igri, predvsem v prvem polčasu, so »plavi« s consko obrambo, obrambo 1:3:1 in s klasično obrambo mož moža preprečili nasprotnikove uspešne akcije in tako zaključili prvi polčas s precejšnjo prednostjo.
V nadaljevanju so z izredno spretnostjo in točnostjo prednost še povečali (delni izid 50:12) in pustili šibkega nasprotnika daleč za sabo. (B. E.)
DEŽELNI KADETI
BREG - LATTE CARSO	86:77
BREG: Punis 8, Salvi 18, Barini 28, Virno, Martini 12, Rudež 16, Corbatti 3.
TRI TOČKE: Barini 2.
Kljub zelo okrnjeni postavi je našim uspelo zmagati proti sicer poprečne-
mu nasprotniku. V prvem polčasu so si naši pridobili določeno prednost, a so v zadnjih minutah precej popustili, kar je nasprotnik izkoristil in zmanjšal zaostanek. Podobno je bilo v drugem polčasu. Zaradi veliko izgubljenih žog, zgrešenih podaj in osebnih napak so naši igrali zadnji dve minuti v štirih. Nasprotniki so zmanjšali zaostanek na sami 2 točki, brežani pa so stisnili zobe in z odlično in požrtvovalno igro še povečali prednost.
Pohvalo zaslužita tokrat Barini in Salvi. Slednji je dokazal, da se z odločnostjo in voljo daleč pride. (DIESSE)
KONTOVEL TECHNA - SABA 67:122
(29:56)
KONTOVEL: Turk 19 (6:10), Vre-menc 11 (5:7), Godnič 4 (0:2), Briščik 14 (6:7), Gruden 10 (4:6), Bizjak 7 (0:1), Hmeljak 2.
PON: Godnič (26). TRI TOČKE: Turk (3), Bizjak (1). ON: Kontovel 23.
V tretjem kolu se je okrnjena ekipa Kontovela A pomerila z močno Sabo. Kontovelci so igrali brez štirih standardnih igralcev in so tekmo visoko izgubili. Vtis smo imeli, kot da bi Kontovelci startali s prepričanjem, da bodo poraženi zapustili igrišče. Že na koncu prvega polčasa je bila jasno, da je tekma za Kontovel izgubljena. Naši košarkarji so odpovedali v obrambi in so mnogo grešili v napadu. Tekmo so začeli v sedmih in že po 26 minutah je moral Godnič z igrišča zaradi petih osebnih napak. Nekaj minut kasneje mu je sledil še poškodovani Briščik. Kontovelci so tako končali tekmo s petimi igralci. Za pokazano zagrizenost si tokrat zaslužijo pohvalo Turk, Briščik in Gruden, (j. e. g.)
DOM - ITC	58:73 (32:26)
DOM: Pečanac 11, Pavšič 11, Skok, Covi 4, Sfiligoj, Špacal 11, Silič 21, Primožič.
PON: Pavšič (34'). ON: Dom: 20.
Prvi del košarkarskega prvenstva kadetov se ni zaključil najboljše za
domovce, ki so v šestih srečanjih le enkrat zmagali. Kar zadeva zadnje srečanje pa ni opravičil za domači poraz, saj tržiški nasprotnik ni pokazal nič posebnega.
Domači so zadovoljivo igrali v prvem polčasu. V nadaljevanju pa smo prisostvovali pravemu polomu in napake so se vrstile kot na tekočem traku. (S. Primožič)
NARAŠČAJNIKI
KONTOVEL - STEFANEL 74:123
KONTOVEL: Škrk 7 (1:2), Spadoni 12 (0:2), Križman 9, Budin 28 (2:3), Cin-gerla, Emili 9 (1:6), Čeme 9 (1:3).
3 TOČKE: Križman 1. PON: Emili v 7. min. d.p.
Na začetku je bila tekma borbena, čeprav je bil rezultat po 10. min. že 36:18 za nasprotnike. V drugem polčasu se je razlika v točkah še večala; največja je bila med 25. in 30. min. igre. Kontovelci so imeli največ preglavic z visokimi igralci Stefanela in v skokih v obrambi in v napadu. Tekmo bi lahko vseeno bolje zaigrali.
(Dean Černe)
DEČKI
BREG - FERROVIARIO 119:63 (45:22)
BREG: Kocjančič 2, Cah 8, Pintarelli 6 (0:2), Mingot 17 (3:3), Klabjan 14, Bembich 4, Gobbo 26 (0:4), Zeriali 42 (2:4).
Proti šibkemu nasprotniku so brežani v bistvu odigrali le dobro trening tekmo. Presenetljivo sta tokrat zaigrala Klabjan in Cah, ’ ki je zelo dobro vodil igro svojih. (David Čok)
SGT - BREG	100:72 (53:52)
BREG: Kocjančič 2, Cah 8 (2:2), Pintarelli 4 (0:2), Mingot 12, Klabjan 2, Bembich, Gregorič 8, Gobbo 8, Zeriali 28 (0:3).
Ni v naši navadi iskati v sodnikih krivce za poraz, treba pa je omeniti,
da so v tekmi proti SGT našim košarkarjem sodniki dosodili 33 osebnih napak, nasprotnikom pa le 13. Razmerje v prostih metih pa je bilo celo 7:47 vedno v korist Tržačanov. V takih pogojih brežani niso mogli zmagati, čeprav so v prvem polčasu vodili s 36:25, v drugem pa zaostajali le za točko.
(David Čok)
.IBERTAS - BREG 101:76 (44:31)
BREG: Cah, Koren 11 (1:3), Pintarelli
(0:1), Mingot 10 (4:5), Bembich, Gob-IO 19 (3:8), Zeriali 32 (4:13).
Proti Libertasu so brežani nastopili ■ zelo okrnjeni postavi, tako da so bili irisiljeni igrati drugi polčas v štirih, lelno pa, potem ko je Cah zagrešil leto osebno napako, celo v treh. To se im je seveda na koncu tudi maščeva-o. Naj omenimo samo, da je bil izid v retjem polčasu, ko sta si stali nasproti lajboljši peterki, povsem izenačen 25:25). Vsekakor moramo našim očita-i premalo zagrizenosti v boju za odbi-
obvestili
ŠD MLADINA
Smučarski odsek ŠD Mladina prireja v nedeljo, 28. t. m., v sodelovanju s Shinkaj Karate Cluba smučarski izlet v Valzoldano (Civetta). Vpisovanje in informacije v društvenem baru Doma A. Sirk v Križu od 18. ure dalje še jutri, 25. t. m., in pri odboru Shinkaj Karate Cluba.
ŠD POLET
vabi na redni letni občni zbor, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah v sredo, 31. januarja, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila, razprava in volitev novega odbora. Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji društva.
Na Tržaškem so se začeli nastopi tudi v obeh 1. divizijah inv B skupini ženskega prvenstva under 14
Pokrajinska odbojkarska prvenstva stekla s polno paro
Na Tržaškem 1. MOŠKA DIVIZIJA
VOLLEV CLUB - SLOGA SAGOR 0:3
(10:15, 8:15, 12:15)
SLOGA SAGOR: Jercog, David in Marko Kralj, Maver, Pahor, Riolino, Zgu-bin.
V	soboto je steklo tudi moško prvenstvo 1. divizije. Pri Slogi Sagor je letos prišlo do več sprememb v primerjavi z lansko sezono. Bruna Miliča je na trenerski klopi zamenjal Franko Drasič, spremenjen pa je tudi igralski kader. Zaradi študijskih obveznosti v Rimu ne igrata več Mario Čač in Branko Sain, Edi Božič si je resneje poškodoval koleno, doprinos Marka Kerpana, ki služi vojaški rok, pa seveda ne bo reden. V prvo ekipo pa so pristopili nekateri mlajši igralci, ki so lani nastopali v mladinskem prvenstvu oziroma v drugi ekipi društva. V krstnem nastopu so slogaši čeprav okrnjeni zmagali brez najmanjše težave, kakšne pa so realne možnosti ekipe v tem prvenstvu, bomo ugotovili, ko bo za nami nekaj kol. (Inka)
CLUB ALTURA - BOR	3:2
(11:15, 15:6, 11:15, 16:14, 15:11)
BOR: Pernarčič, Betocchi, Škabar, Gombač, Martinolich, Gasparo.
V	uvodnem kolu so Bor zastopali skoraj samo starejši odbojkarji, ker so bili mladinci še zaposleni s prvenstvom under 18. Če bi bili plavi le malo bolj uigrani bi nemara to tekmo lahko dobili brez večjih težav. (Igor)
OSTALI IZIDI 1. KOLA: La Marmotta - DLF 3:0, S. Andrea - Prevenire 3:1, Le Volpi - NPT 0:3.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
SLOGA SAGOR - OMA	2:3
(5:15, 15:9, 15:13, 13:15, 11:15)	.
SLOGA SAGOR: Bizjak, Danjela in Kristina Bogateč, Brišnik, Ferluga, Fonda, Kosmina, Mahnič, Starc, Tensi.
Slogašice nastopajo v tem prvenstvu z ekipo, ki igra tudi v prvenstvu under 16. Glavni cilj, ki so si ga pri društvu zastavili, pa je nabiranje tekmovalnih izkušenj in sevecla obstanek v ligi. Svojo prvo tekmo je Sloga Sagor izgubila, vendar je bil trener Peterlin z igro svojih varovank zadovoljen, saj so mlade igralke pokazale dokajšen repertoar pridobljenega znanja. Škoda, da je gripa nekoliko okrnila Šlogine vrste, saj bi bil drugače lahko rezultat celo povoljnejši. (Inka)
OSTALI IZIDI 1. KOLA: CUS - Virtus 3:0, Club Altura - Killjoy 3:2, Rozzol - Bor Friulexport nocojšnja tekma, Breg ni igral.
UNDER 18 MOŠKI
BOR - SLOGA	3:1
(14:16, 15:4, 15:5, 15:1)
BOR: Strajn, Rizzo, Žalna, Chert, Gombač, Stulle, Pavlica.
SLOGA: Malalan, Maver, Čuk, Mijot, Rupel, Stopar.
S slovenskim derbijem se je končalo letošnje mladinsko pokrajinsko prvenstvo. V povratnem srečanju so se borovci oddolžili za poraz v prvem srečanju, a resnici na ljubo moramo omeniti, da so bili gostje močno okrnjeni. Zmaga gosti-
teljev bi lahko bila še bolj prepričljiva, če v prvem nizu po vodstvu z 12:6 ne bi napravili nekaj začetniških napak. V nadaljevanju je Slog:a povedla le še enkrat in sicer v tretjem nizu, ko je bil delni izid 4:0.
Na končni lestvici je Sloga premočno druga, borovci pa so se s tremi zaporednimi zmagami prebili na odlično 3. mesto. (G. F.)
OSTALA IZIDA ZADNJEGA KOLA:
Pallavolo TS - DLF 3:1, Inter 1904 - Vol-ley Club 3:0.
KONČNA LESTVICA: Inter 1904 18, Sloga 16, Bor 8, Volley Club, DLF in Pal-lavlo Trieste 6.
UNDER18 ŽENSKE
BOR FRIULEKPORT -
CLUB ALTURA	3:0
(15:4, 15:2, 15:4)
BOR FRIULEKPORT: Ažman, Čok, Gregori, Legovič, Neubauer, Vitez, Vodopivec, Zubalič, Marija in Petra Krapeš.
Zbrane in motivirane plave so tokrat v 55. minutah igre prepustile le 10 točk nasprotnicam. To tudi priča o korektnem prestopu borovih mladink k temu prvenstvu, čeprav imajo njihove nasprotnice tudi po štiri leta več. Tekma kot taka ni bila dokaj privlačna, saj so plave poredkoma grešile in obenem nizale točke kot na tekočem traku. (Igor)
JUHA - BOR FRIULEKPORT	0:3
(9:15, 8:15, 4:15)
BOR FRIULEKPORT: Čok, Gregori, Legovič, Vitez, Zubalič, Giugovaz, Pernarčič.
Tudi brez treh standardnih igralk so mlade borovke takoj odpravile ekipo Juhe, ki zaseda predzadnje mesto na začasni lestvici. Plavim tokrat zmaga res ni mogla uiti, čeprav so v tem prvenstvu krepko pod starostno mejo. (Igor)
CUS -
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 3:0
(16:14, 15:4, 15:2)
KONTOVEL: Pertot, Čebulec, Briščik, Kralj, Bogateč, Černe, Bezin.
Prvi set je bil zelo izenačen, saj sta obe ekipi pokazali dobro igro in učinkovit napad. Kontovelke so sicer imele prvi set v rokah, ko so nasprotnice pri rezultatu 13:9 po napakah naših nadoknadile zaostanek in dobile niz. Kontovelke so nato popolnoma popustile. Kontovelkam je na igrišču manjkala predvsem gotovost pri igri. (Tanja Černe)
BREG AGRAR - JULIA	3:0
(15:0, 15:10, 15:5)
BREG: Tatjana in Nataša Canziani, Žerjal,'Pertot, Gaburro, Giorgi, Seganti, Kralj, Ota.
Tekma, ki se je začela z zamudo zaradi odsotnosti sodnika, se je kmalu končala v prid domačink. Slovenska ekipa je proti nemočni Julii prikazala, predvsem v prvem setu, zelo dobro igro. Omeniti moramo, da so tokrat pripomogle k zmagi vse razpoložljive igralke. (Ota)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -BREG AGRAR 0:3 (10:15, 11:15, 6:15)
KONTOVEL: Pertot, Grilanc, Černe, Briščik, Kralj, Komina, Bezin, Semec.
BREG: Canziani, Žerjal, Kralj, Pertot, Sancin, Giorgi, Gaburro, Canziani, Seganti.
Kontovelke so tokrat nastopile proti vidno močnejšim in bolj izkušenih igralkam Brega, saj je bila ekipa KontoVela sestavljena le iz mladih igralk under 16. Kljub temu so Kontovelke pokazale uspešno in borbeno igro, posebno v napadu. Brežanke so se izkazale predvsem z učinkovitimi servisi. (Černe Tanja)
CLUB ALTURA OMSE -
SLOGA KOIMPEK 0:3 (5:15, 8:15, 7:15)
SLOGA KOIMPEK: Bizjak, Danjela in Kristina Bogateč, Cipcchi, Fabrizi, Lupine, Mahnič, Škerk, Žbogar.
Tekma je za Slogo Koimpex predstavila predzadnjo formalnost pred dejanskim zaključkom prvenstva. Odkar je že tudi z matematično gotovostjo Sloga Koimpex pokrajinski prvak, slogašice seveda ne igrajo več tako zbrano kot doslej. Altura pa našim odbojkaricam kljub temu nikoli ni bila enakovreden tekmec. (Inka) LESTVICA: Sloga Koimpex in Bor Fri-ulexšport 30, CUS in OMA 18, Breg 16, Kontovel Electronic Shop in Club Altura 8, Julia 2, Prevenire 0.
UNDER 16 ŽENSKE
Skupina A SLOGA SAGOR-
ZAULE RABUIESE	3:0
(15:4, 15:12, 15:7)
SLOGA SAGOR: Bizjak, Danjela in Kristina Bogateč, Brišnik, Ferluga, Fonda, Kosmina, Mahnič, Starc, Tensi.
Zadnje kolo prvega dela prvenstva je za nami,'Sloga Sagor je pa kot edina nepremagana ekipa seveda na prvem mestu na lestvici. Tudi nedeljski nasprotnik slogašicam ni bil dorasel, veliko število točk pa so gostje v drugem nizu dosegle v glavnem zaradi nepazljivosti naših igralk pri sprejemu servisa. (Inka) LESTVICA: Sloga Sagor 10, CUS 8, Virtus 6, Zaule Rabuiese 4, Ricreatori in Prima Scuola 2, Breg 0.
Skupina B
BOR FRIULEKPORT -KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 3:0 (15:8, 15:10, 15:8)
BOR FRIULEXPORT: Ažman, Čok, Gregori, Legovič, Neubauer, Vitez, Vodopivec, Zubalič, Krapež.
KONTOVEL: Pertot, Briščik, Černe, Kralj, Grilanc, Comino, Bezin, Bogateč.
Kontovelove mladinke so tokrat zaposlile sovrstnice Bora Friulexport le nekaj več kot dobro uro, saj so bile le-te trdno prepričane, da popravijo slab vtis iz prejšnjega kola. Nekoliko bolj napet je bil le drugi niz, ko so gostinje skoraj izenačile pri rezultatu 11:10. Toda tudi ta delni spodrsljaj so borovke takoj popravile, ko so v naslednji menjavi na mah prišle do petnajstice. Na koncu tekme je bila trenerka Beti Nacinovi precej zadovoljna nad igro svojih varovank, saj so se le-te odlično odzvale nekaterim taktičnim spremembam, ki so jih v tem srečanju prvič odigrale. (Igor)
LESTVICA: Bor Friulexport 12, OMA in Ricreatori 10, Kontovel Electronic Shop 6, Club Altura OMSE in L'Arcoba-leno 2.
UNDER14 ŽENSKE
Skupina A
SLOGA SKLAD MITJA ČUK -ARCOBALENO	t	2:0
(15:7, 15:10)
SLOGA SKLAD MITJA ČUK: Carli, Ciocchi, Cosucci, Dapretto, Ferluga,
Mahnič,_ Milič, Perini, Radetti, Stignani, Stopar, Živec.
Pri našem vzhodnokraškem društvu so tudi letos odločili, da poimenujejo svojo mladinsko ekipo Sloga Sklad Mitja Čuk in torej po svojih močeh pripomorejo k popularizaciji te naše humanitarne organizacije. Slogašice so tudi v svojem drugem nastopu prepričljivo zmagale, pa čeprav so tokrat zaigrale slabše. (Inka)
OSTALA IZIDA 2. KOLA: OMA B -Ricreatori 1:2, Club Altura - Kontovel Electronic Shop 2:0. Bor Friulexport A ni igral.
LESTVICA: Sloga Sagor in CUS 4, Bor Friulexport A in Club Altura 2, Kontovel Electronic Shop, L Arcobaleno in Ricreatori 0.
Skupina B
BOR FRIULEKPORT B - OMA A 0:2
(15:7, 15:3)
BOR FRIULEKPORT B: Orlič, Debe-Ijuh, Vianello, Oleni, Tersar, Faimann, Fischer, Scheimer.
Krstni nastop so dekleta 'trenerke Mevlje odpravila nad vsemi pričakovanji. Povedati moramo namreč, da ima OMA v tej skupini svojo najboljšo ekipo, ki tudi spada v ožji krog favoritov. Predvsem v prvem nizu so borovke pokazale, da bodo trd oreh za marsikatero ekipo, saj so bile stalno tik za nasprotnicami in z malo športne sreče več bi lahko osvojile še marsikatero točko. V nadaljevanju so nekoliko popustile, saj so si igralke OMA takoj priborile 9 točk prednosti kar na servisu. (Igor)
OSTALA IZIDA 1. KOLA: DLF - Sokol Indules 2:1, CUS - Ricreatori Melara 2:0.
Na Goriškem 1. ŽENSKA DIVIZIJA
AGOREST - MOSSA	0:3
(13:15, 6:15, 10:15)
AGOREST: Braini, Fajt, Tabaj, Paulin, Gaeta, Krašček, Pavšič, Fabi, Černe.
Proti vodilni ekipi Mosse so predstavnice združene ekipe klonile že po treh nizih. V prvem setu so igrale zelo odločno in vodile vse do konca. V odločilnih trenutkih je sodnik prestrogo ocenjeval igro Agoresta, kar je igralkam odvzelo samozavesti in vneslo pretirane živčnosti. Tekma je bila tako praktično konec že po prvem setu. (-jo-)
VILLESSE - AGOREST	2:3
(15:6, 8:15, 9:15, 15:8, 8:15)
AGOREST: Braini, Fajt, Tabaj, Fabi, Krašček, Pavšič, Černe, Gaeta.
Igralke Agoresta so po izenačeni tekmi povsem zasluženo v gosteh premagale ekipo iz Vileša. Zaradi neobičajne telovadnice so v začetku naše predstavnice veliko grešile predvsem v serviranju in sprejemu. Zelo dobro so odigrale v zadnjem setu, ko so brez treme napadale in učinkovito servirale. V tej tekmi je posebno dobro igrala Krašček, ki je tudi dosegla zadnje tri točke, (-jo-)
SVAG CAPRIVA -
SOČA CASSA Dl RISPARMIO	1:3
(11:15, 16:14, 4:15, 6:15]L
SOČA: E.S.A. in M. Černič, K. in S. Princi, Devetak, Tuniz in Florenin.
Čeprav je bila igra slaba so sočanke brez težav osvojile nadaljni točki. Ekipa
s Koprivnega je velika slabša in je v glavnem osvajala točke zaradi napakah gostinj. Po prvih setih neodločenosti in neborbenosti so sočanke zaigrale požrtvovalno in nasprotnice dobesedno pregazile. Nasplošno pa igra ni bila zanimiva. Še vedno izstopa pri sočankah slab sprejem, ker so preveč statične. (E. Č.)
1.	MOŠKA DIVIZIJA
SOČA SOBEMA - CALDINI	1:3
(12:15, 15:9, 14:16, 12:15)
SOČA: Š„ M. in I. Cotič, Battisti, Pel-legrin, Muscao, Čavdek, Tomšič, Pahor, Klede, Milocco.
Pred domačimi gledalci so Sočani okusili prvi prvenstveni poraz. Tekma je bila izredno borbena, kot pričata tudi dve uri igranja in le 2 točki razlike v skupnem seštevku točk. Vsekakor je bila igra zanimiva in na obeh stranej je bilo videti veliko lepih akcij. Največje neodločnosti pa so se pokazale v sovodenjski ekipi prav pri zadnjih točkah setov, kar je tudi botrovalo porazu. (C. Pellegrin)
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
MORARESE - OLVMPIA	1:3
(13:15, 15:12, 7:15, 10:15)
OLVMPIA: Bertolini, Antoni, Brisco, De Biasi, A. in K. Corsi, Bratina, Bevilac-qua, Zotti.
V srečanju, ki je trajalo skoraj dve uri, je o končnem zmagovalcu odločal tretji set, ko so se igralke 01ympie znebile začetne treme in zaigrale tako, kot znajo ter preko razpoloženih Erike Brisco na mreži in Adrijane Corsi pri servisu popolnoma premagale odpor domačink. V zadnjem nizu, ko je 01ympia izbojevala precejšnjo prednost, so imele priložnost tudi mlajše igralke, da so se preiskusile v prvenstvenem srečanju.
UNDER16 ŽENSKE
SAN LUIGI -
SOČA GOSTILNA DEVETAK	1:3
(8:15, 15:13, 3:15, 10:15)
SOČA: E., A., V„ Mi. in Ma. Černič, Princi, Devetak, Tuniz.
Razen tretjega seta sočanke niso igrale dobro. V prvem setu so na začetku grešile precej sprejemov in so zaradi tega gradile slabe akcije. V drugem setu je bila igra slaba, ker je sonce sijalo v telovadnico in spravljalo v težave igralke. V tretjem setu so pokazale to kar znajo. Odločen servis in napad ter dober sprejem. Tehnično je ekipa S. Luigi slabša in Sočanke si sploh ne bi smele dovoliti iz? gubo seta. (E. Č.)
FARRA - SOVODNJE AGOREST 3:1
(6:15, 15:11, 15:2, 15:3)
SOVODNJE AGOREST: Sošol, Jakin, Sfiligoj, de Rocco, Peric, Devetak.
Mlade predstavnice združene postave so v Fari morale priznati premoč domačink. V začetku in še posebno po drugem setu je kazalo, da sta si ekipi ena? kovredni, v nadaljevanju pa so naše predstavnice precej popustile.
(Strgar)
naši nogometaši v mladinskih prvenstvih - naši nogometaši v mladinskih prvenstvih
Štiri zmage (Breg, Zarja in dvakrat Primorje) v šestih tekmah
UNDER 18
POGLIANO - PRIMORJE 3:0 (1:0)
PRIMORJE: Blason, Švab, Zorzut, Prasselli, Tence, Škabar, Prinčival, Stoka, Štolfa, Trampuš, Sedmak, Batti-9eRi, Ota.
V prvenstvu under 18 so končno °digrali tekmo, ki je bila na Proseku dvakrat prekinjena (pri rezultatu 1:1 Oziroma 5:0 v korist gostov). Poraz naših je bil neizbežen, saj večina igralcev (razen petih ali šestih fantov) ni henirala žepoldrugi mesec. Po dolgem Ptemoru je zopet zaigral Prinčival, ki 2aradi poškodbe ni stopil na igrišče od aPrila lani. Na nedeljski tekmi je bila razveseljiva le požrtvovalnost in srčnost nekaterih nogometašev. Upajmo fe, da se bodo fantje v prihodnje zveč-jo voljo zavzeli do dela; na ta način tudi dobri rezulteti ne bodo izostali. (Maxi)
NARAŠČAJNIKI
SKUPINA A
BREG - FORTITUDO	4:1 (3
STRELCI ZA BREG: Ferluga 2, Bi r,(P°chetti (ll-metrovka).v „ Tp: Giglifano, Mauri, Štrajn, Lau do , eia' Švab, Bandi, Rocchetti, Mc
®hzzV m*n'	Ferlur
talfreŽan' 50 s* Prav gotovo zasluž in 1° Visoko zmago, saj so igrali dob lra 6 redkokdaj pustili nasprotnike je	Prostor. Moramo reči, da
okrat bolje odrezala napadalna i dvj, vandar sta med branilci manjke so i standardna igralca. Že v začeti hostTu1 reŽani nekai ugodnih prilc So '1 pa ]lh niso izkoristili. Pove; kn Si? e nekai kasneje z enajstmetro u, ki jo je Bregu v korist dosodil r tudi tokrat povprečen sodni
Strel z bele pike je realizirallll Rocchetti. Kmalu zatem so domačini podvojili z Buzzijem in še potrojili s Fer-lugo.
Drugi polčas so gostitelji dobro začeli, realizirali spet s Ferlugo, nato pa so nekoliko popustili. Čeprav bi lahko še povečali prednost, so zaigrali vob-rambi zmedeno. Posledica tega je bila enajstmetrovka, ki jo je sodnik piskal gostom v korist. Fortitudo je lahko tako znižal rezultat na 1:4. (Luka)
OSTALI IZIDI: CGS - Costalunga 2:0, Muggesana - Olimpia 2:1, Triesti-na - Campanelle 6:2.
LESTVICA: Triestina in CGS 4 točke, Muggesana 3, BREG in Olimpia 2, Campanelle 1, Chiarbola, Costalunga in Fortitudo 0.
SKUPINA B
PRIMORJE - MONTEBELLOl:0 (1:0)
STRELEC: Natalicchio.
PRIMORJE: Franza, Battigelli, Pahor, Puntar, Sardoč, Škabar, Kariš (Reggen-te), Vremec, Križman, Natalicchio, Gruden.
Prosečani so kljub okrnjeni postavi osvojili obe točki. Tekma ni bila tehnično posebno lepa, igralci pa so igrali zelo požrtvovalno in povedli z Nata-licchiom, ki je bil — po prostem strelu Vremca z levega krila — najbolj spreten med gnečo igralcev pred vrati na-protnikov. Tržačani so do konca polčasa poskušali izenačiti, a Franza je bil vedno na mestu.
V drugem polčasu so imeli domačini rahlo terensko premoč. Proti polovici polčasa so zapravili še eno izredno priložnost, kmalu zatem pa bi lahko tudi Tržačani realizirali v protinapadu, saj je končal diagonalni strel napadalca po osebni akciji na levem krilu le za las ob vrata. (Š. M.)
OSTALI IZIDI: Portuale - S. Andrea 5:2, Opicina - Domio 3:1, Don Bosco 3:1.
LESTVICA: Portuale 4 točke, Don Bosco 3, Azzurra, Zaule, Opicina in PRIMORJE 2, Montebello 1, S. Andrea in Domio 0.
NAJMLAJŠI
SKUPINA A
ZAULE - PRIMORJE	3:1 (2:0)
STRELEC: Emili.
PRIMORJE: Plehan, Husu, Guštin, Kristjan Pahor, Gherbassi, Paselli, Aleš Pahor, Emili, Ostrouška, Rebula.
V	zdesetkani postavi so naši še kar zadovoljili proti solidni ekipi iz Že-velj. V prvem polčasu so domačini prevladovali na sredini igrišča in svojo premoč kronali z dvema zadetkoma. V drugem polčasu so naši reagirali: zaigrali so mnogo bolj prodorno in zapravili vrsto priložnosti. Zadetek Primorja je dosegel Emili.
V	drugempolčasu so rdeče-rumeni dokazali, da bi lahko z dobro igro v prvem polčasu dosegli pozitiven rezultat. Poleg Rebule in Aleša Pahorja zasluži tokrat pohvalo vsa ekipa.
(Maxi)
OSTALI IZIDI: Triestina - Opicina 4:1, Vivai Busa - Olimpia 0:0, Domio -CGS 2:2.
LESTVICA: Triestina 4 točke, CGS in Olimpia 3, S. Giovanni in Zaule 2, Vivai Busa in Domio 1, Opicina in PRIMORJE 0.
SKUPINA B
ZARJA - ROIANESE	5:1 (4:0)
STRELCI: Jurincich 3, Umek 1, Cas-tellano 1.
ZARJA: Poropat, Sasa, Silli, Pussini, Tence, Castellano, Biondi, Umek, Jurincich, Gregori.
Zadnje čase postaja največji nasprotnik mladinskih ekip Zarje gripa. Trener naraščajnikov je imel tudi tokrat velike preglavice s sestavo ekipe. Uspelo mu je zbrati deset nogometašev, s katerimi je Zarja stopila na igrišče.
Igralci so se dobro zavedli svojih težav, zato so že od prve minute s hitro in agresivno igro dobro napadali in kmalu povedli z Jurincichem. Nasprotniki so dobro reagirali, a Poropat je odlično branil Zarjina vrata. Čeprav z igralcem manj je Zarja pokazala premoč na igrišču in je z lepo igro in uspešnimi akcijami v kratkem še trikrat zatresla nasprotnikovo mrežo, in sicer z Jurincichem, Umkom in Cas-tellanom. Po dvajsetih minutah je tako Zarja že vodila s 4:0. Rezultat bi bil lahko še izdatnejši, saj so zarjani zgrešili enajstmetrovko in dvakrat zadeli prečko.
V drugem polčasu je Zarja malo popustila, nasprotniki so to fazo izkoristili in prišli tudi do gola. Igra ni bila več tako lepa kot v prvem polčasu, a premoč Zarje je bila očitna. Proti koncu tekme je Jurincich še enkrat zatresel nasprotnikovo mrežo in tako postavil končni izid. (Umek Giorgio)
OSTALI IZIDI: Servola - S. Andrea 1:2, Campanelle - Fortitudo 7:1, Don Bosco - Ponziana 1:3.
LESTVICA: Campanelle in Ponziana 3 točke, Portuale, S. Andrea, Don Bosco, Fortitudo in Zarja 2, Servola in Roianese 0.
ZAČETNIKI
SKUPINA A
IZIDI ZAOSTALIH SREČANJ: Vivai Busa - Fani B 2:0, Domio - Ponziana B 0:1, Fulgor - S. Vito 4:0.
LESTVICA: Soncini A 26 točk, S. Andrea 32, Fulgor 19, Portuale 18, Domio 17, Vivai Busa 16, Ponziana B 13, ZARJA 11, Fani B 10, Campanelle 9, Esperia in Altura 6, S. Vito 4, Muggesana 2.
SKUPINA B
PRIMORJE - BREG	5:0 (1:0)
STRELCI: Sardoč 2, Turk 2, Velikonja 1.
PRIMORJE: Husu, Milič, Bukavec, Millani, Luxa, Pertot, Emili, Sardoč, Velikonja, Turk.
BREG: Jercog, Čuk, Lovriha, Bandi, Rocco, Danjel Šik, Ivo Šik, Martini, Čurman, Ota, Štok.
Prosečani so popolnoma pregazili brežane. Čeprav so domačini nastopili v desetih, so povedli že v prvi minuti z Velikonjo, ki je odvzel žogo branilcu. Brežani so si ustvarili edino priložnost z 11-metrovko, ki jo je Čuk sicer dobro izvedel, a jo je vratar Husu še bolje ubranil. Odtlej dalje so primorja-ši zagospodarili na igrišču. Štiri »asis? ti« odličnega Emilija so privedli do prav tolikih zadetkov Sardoča in Turka. (Maxi)
OSTALI IZIDI: S. Nazario - S. Ser-gio 2:2, Montebello - Fortitudo 0:2, Soncini B - CGS 0:2, Don Bosco - Chiarbola 0:2, Zaule - Opicina 1:5, Fani A - Ponziana A 1:1.
LESTVICA: Ponziana A in Fortitudo 22 točk, Opicina 21, Soncini B in S. Giovanni 20, Fani A 19, S. Nazario 19, S. Sergio 15, CGS 12, PRIMORJE 11, Chiarbola 8, Montebello in Zaule B 6, Don Bosco 4, BREG -1.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4.- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70,- din (700.000.- din), polletno 390.- din (3.900.000.- din), letno 780.- din (7.800.000,- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst.13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem Oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 ESI I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
sreda, 24. januarja 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VVaitritsch
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Po predčasnih podatkih iz vzorčnih mest
Inflacijska stopnja januarja rahlo padla
RIM — S fronte drobnoprodajnih cen prihajajo ta mesec pozitivne novice, saj se je letna inflacijska stopnja v januarju znižala z decembrskih 6,5 odstotka na 6,3 odstotka. Tako vsaj kažejo podatki iz sedmih vzorčnih, mest, katerim pa se je ta mesec pri predčasnem ugotavljanju inflacije pridružil še Neapelj. S 6,3 odstotka je inflacija po lanskem februarju dosegla naj nižjo stopnjo, vendar pa najbrž kljub temu še ne moremo trditi, da je inflacija že ukročena.
V posameznih vzorčnih mestih je inflacijska stopnja v Milanu padla z decembrskih 6,9 odstotka na januarskih 6,6 odstotka, v Turinu s 6,6 na 6, v Genovi s 7,6 na 7,3, v Neaplju s 6,5 na 6,4, v Bologni se je inflacijska stopnja zadržala na decembrski ravni, ko je znašala 7,1 odstotka, le v Trstu je inflacija v primerjavi z decembrom narasla za
0,5 odstotka in je tako znašala 6,9 odstotka.
Naraščanje inflacije v Trstu lahko pripišemo dejstvu, da so drob-nobrodajne cene v Trstu januarja v primerjavi z decembrom narasle kar za cel odstotek, v Bologni, kjer se letna inflacijska stopnja tudi ni znižala, so bile januarske cene za 0,9 odstotka višje od decembrskih, v Milanu za 0,6, v Genovi, Turinu in Neaplju za 0,5 odsotka, »najcenejše« pa je bilo življenje januarja v Palermu in Benetkah, kjer so se cene v primerjavi z decembrom ta mesec dvignile le za 0,4 odstotka.
Kot predvidevajo na državnem statističnem zavodu ISTAT, naj bi se na vsedržavni ravni mesečna rast cen januarja ustalila pri 0,6 odstotka, letna rast drobnoprodajnih cest pa naj bi se spustila na 6,3 odsotka pod pogojem, da bodo podatki o gibanju cen v osmih vzorčnih mestih potrjeni tudi na vsedržavni ravni.
Veliko zanimanje za nakup delov porušenega zida
Zloglasni zid v Berlinu bodo najbrž podrli do konca leta
BERLIN — Obmejne enote Nemške demokratične republike so v noči na torek začele z rušenjem berlinskega zida. Kot so uradno sporočili, bodo v prvi fazi rušenja podrli približno 320 metrov zida v berlinski četrti Mitte,
ostalega zida, niso sporočili, toda opazovalci menijo, da bodo v prihodnjih mesecih močno pohiteli z deli in bi tako zid v celoti podrli že do konca
bo imela »zob« na vrhu, temveč naj bi predstavljala le simbolično mejo med obema Nemčijama.
Ruševine zida pa je že odkupilo zunanjetrgovinsko podjetje Liemex, ki jih bo nato prodajalo posameznikom in organizacijam po »komercialni ceni«. Poročajo, da je zanimanje za nakup precejšnje.
tega leta. Namesto zida bodo postavili 1,9 m visoko železno ograjo, ki pa ne
dela pa bodo potekala samo ponoči. Po predvidevanjih naj bi vsako noč porušili 20 metrov zloglasnega zida. Kdaj bodo nadaljevali z rušenjem pre-
Z ruševinami zida bo služilo neko zunanjetrgovinsko podjetje (Telefoto AP)
Kronanje japonskega cesarja med protestom skrajnežev
TOKIO — Skoraj leto dni po smrti japonskega cesarja Hirohita, umrl je 7. januarja lani, so se včeraj začeli obredi kronanja njegovega naslednika Akihita (na sliki AP). Obredi bodo trajali vse do 12. novembra, ko bo Aki-hito končno okronan, zahvalni dan pa bo deset dni pozneje. Prvi obredni dan je potekal v treh salonih cesarske palače, prisostvovala pa mu je lahko le ožja skupina izbrancev, med katerimi je bila tudi Akihitova soproga Mičiko. Zenska prisotnost na obredih kronanja je bila še za časa prejšnjega cesarja tabu. Po smrti Akihitovega očeta Hirohita je za Japonce nastopila tudi doba »hieseja«, to je doba doseženega miru.
Tradicija kronanja cesarja in monarhija na splošno pa nekaterim levičarskim skupinam ni po godu. Na sedmih železniških progah, ki povezujejo tokijsko središče s predmestjem je včeraj prišlo do velikih zastojev, ki so jih povzročili številni požari na vlakih. Doslej neznani atentatorji so odvrgli zažigalne petarde, ki pa so povzročile le velik preplah in znatno gmotno škodo. Že pred dvema tednoma so levičarski skrajneži povzročili požar v rezidenci cesarjevega brata Hitačija. Levica odločno nasprotuje načrtu o privatizaciji železnice. Poleg levice pa se na japonskem nevarno prebujajo tudi desničarska gibanja, katerih pripadniki so pred petimi dnevi napadli župana iz Nagasakija Hitošija Motoši-mo. Župan se jim je zameril zaradi izjav o Hirohitovih vojnih zločinih.
Po štiridesetih dneh suše pričakujejo prve padavine
RIM — Sodeč po včerajšnjih prognostičnih kartah se bo v prihodnjih dneh končno zaključilo več kot štirideset dni trajajoče sušno obdobje. Danes se bo prehodno pooblačilo, ponekod v severni Italiji bodo občasno manjše padavine, ki bodo snežne nad 2000 metrov. V višinah že doteka od zahoda toplejši zrak, medtem ko bo v nižinah pihal jugo. Prehod prve atlantske motnje torej ne bo povzročil bistvenih padavin, bo pa porušil greben anticiklona, ki je dosedaj preprečeval frontalnim motnjam, da bi vdrle v Sredozemlje. Že jutri popoldne meteorologi pričakujejo od zahoda nove pooblačitve, v noči na petek bodo severno Italijo in Slovenijo zajele padavine. Po prehodni otoplitvi bi se moralo v noči na soboto ohladiti, veter se bo z južnega obrnil na severovzhodni kvadrant, tako da bo hladneje in da se bo lahko meja sneženja nekoliko spustila.
V soboto in nedeljo bo torej nekoliko hladneje z občasnimi padavinami. Že v nedeljo popoldne pričakujejo izboljšanje z občutnejšim padcem temperature.
O nadaljnjem razvoju vremena so meteorologi skrajno previdni. V letošnji zimi je namreč še
izrazitejše kot v zadnjih dveh letih skoraj stalno
prisotna sredozemska barična os, pri kateri se azorski anticiklon preko Sredozemlja spaja z ruskim anticiklonom, tako da gredo valovi frontalnih motenj severno od Alp. Letos je bilo tudi manj hladnih front,, ki bi prešle Apeninski polotok s severozahoda proti jugovzhodu, kar navadno povzroča padavine v južni Italiji. Več takih motenj pa je prešlo Balkanski polotok, kar so občutili predvsem v Makedoniji, kjer so bile neobičajno nizke temperature z obilico snega.
Se ena smrtna nesreča na delu
Crn dan za rimski kaotični promet
ISERNIA — Nesreče na delu so žal vsakdanja praksa, kljub temu pa vselej pustijo človeku grenak priokus. Na gradbišču podjetja ITT se je včeraj smrtno ponesrečil 22-letni električar Donato Pallotta. Delal je za zasebno podjetje, ki je imelo v zakupu dela za električno napeljavo. Pallotta se je povzpel na zidarski oder, vendar je iz doslej še neznanih razlogov izgubil ravnotežje in padel v praznino. Umrl je zaradi hudih notranjih poškodb. Žrtev ni imela ne varnostnega pasu ne čelade.
RIM — Kaotični rimski promet je včeraj zjutraj dosegel višek in mestni redarji so 23. januar že vpisali v črni koledar. Od sedmih- do devetih zjutraj se je zgodilo kar 13 (številka je zelo zgovorna) nesreč, ki k sreči niso imele hujših posledic. Ža črni dan sta bila kriva dva dejavnika: v mestnem središču so odpovedali semaforji, v predmestju pa hitijo z deli na stadionu, saj je nogometno svetovno prvenstvo pred vrati.
Najhujša prometna nesreča se je zgodila prav v neposredni bližini gradbišča, kjer se je neki avtomobil prevrnil in obležal na strehi. Voznik in sopotniki so jo odnesli le z nekaj praskami in obilico strahu. Do verižnih trčenj pa je med sedmo in deveto uro prišlo na južni obvoznici ter na začetku avtoceste Rim -Firence.
Romuni seznanjeni z razvadami naraščaja družine Ceausescu
BUKAREŠTA — Išči, išči, končno smo le odkrili, da je neki romunski dnevnik le objavil vest, ki so jo vsi težko pričakovali: Ceausescu je prav tako kot Drakula sesal otrokom kri, oziroma si je privoščil transfuzije otroške krvi, ker je bil prepričan, da bo tako ostal mlad tudi v visoki starosti. Mimo tega, da mu je revolucija prekrižala račune, pa velja omeniti, da je romunski tisk najbrž že razbrskal dno soda, če je objavil to vest, poleg tega pa še nekaj reportaž o zasebnem življenju Ceausescove hčerke Zoie.
O njej pravijo, da je bila prava »Mesalina«, ki je delila svojo posteljo z vsem, kar je lezlo in šlo. Od politikov do barmanov, vse je moralo k njej, če je bilo le kolikor toliko prijetno na pogled. Od tega, kako so se možakarji izkazali, pa naj^ bi bilo odvisno napredovanje v službi. Pa še to, Zoia je menda pila kot žolna, če naj verjamemo dnevniku Adevarul, ki je poskrbel tudi za dodatno informacijo, da je vsako noč izpila do dna vsaj dve steklenici vodke. Podatek je presenetljiv že za naše pojme, pomislite pa za Romune, ki so smeli dobiti liter vodke na družino in to enkrat na mesec.
Britanski cariniki so zviti
LONDON Britanski finančni stražniki so strah in trepet vseh zvitorepcev, ki mislijo, da so cariniki le za to, da se pustijo prelisičiti. Kot sta v bližnji preteklosti pokazala že primera nekega sorodnika kraljice Elizabete in hčerke železne dame Margaret Thatcher, pa so finančni stražniki vse prej kot »gluhi« in »slepi«.
Tokrat je v njihovo past padla trojica laburističnih poslancev, med katerimi je bil tudi »minister v senci« za prevoze John Prescott. Ob povratku z nekega potovanja so na letališču prijavili lažno vrednost blaga, ki so ga kupili v tujini, finančni stražniki pa so to ugotovili in trojici poslancev priselili globo v vrednosti 800 funtov šterlingov, kar znaša v italijanski valuti nekaj več kot dva milijona lir.
Do neljube carinske afere je prišlo pred dnevi, ko so se laburistični poslanci vrnili iz Singapurja s tremi videokamerami v prtljagi. Šele po 20-minutnem prerekanju so poslanci pristali na to, da poravnajo globo. Sicer bi bili morali naravnost pred sodnika.
Panamski predsednik Endara je na uradnem obisku v Kostariki
Guillermo Endara je v svojstvu panamskega predsednika včeraj obiskal Kostariko in se zadržal v daljšem razgovoru s tamkajšnjim predsednikom Ariasom	(Telefoto AP)
Družina je sama sodila očetu
WERL — V zahodnonemškem mestu Werl je 47-letni pek presedel v zaporu dolgih šest let, ker ga je sodišče priznalo za krivega spolnega nasilja nad mladoletno hčerko. Moški je od sodnikov zahteval, naj ga pustijo v zaporu vse do zadnjega, saj je bil prepričan, da bodo tudi domači prej ali slej poravnali račune z njim.
Žal se v tem ni motil in je na prostosti prebil le nekaj minut. Ko je zapustil kaznilnico, je hotel namreč telefonirati, pa mu ni uspelo, ker ga je kar na ulici pričakal 25-letni svak, ki je proti njemu streljal kar 14-krat, nato pa ga je še mahnil po glavi s pištolo.
V avtomobilu, ki je bil parkiran nekje v bližini, je sedela vsa družina, ki je prisostvovala umoru, a ga je pred tem še skupinsko pripravila. Policija je tako aretirala pekovo hčer Manue-lo, ki ima sedaj 24 let, njeno svakinjo ter bivšo pekovo ženo.
Umorjeni pek se je nekaj let spolno izživljal nad Manuelo, ki je bila takrat še otrok. Pri petnajstih letih je zanosila z očetom in je zaradi tega zbežala. Takrat je prišla na dan vsa žalostna resnica izkrivljenega družinskega življenja. Žena je zahtevala razporoko, peka pa so prijavili sodišču, ki ga }e obsodilo na najvišjo možno kazen, a je bila kazen očitno še prekratka.