rc/»E 1 1 P "7 f POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ECE 1 ff N1 1% I Leto XV. [^Štev. 59 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 in 2S-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25—67 Poslovalnica Ljubljana, Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celie. Prešernova 3. telefon 380 Maribor, ponedeljek 17. februarja 1941 NAROČNINA NA MESEC Preleman v opravi ali oo oošti 14 din Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. P O S T N T ČEKOVNI PACUN? 11.409 Cena 1 din f— | Krvavi boii na albanskem bojišču Grška ofenziva se nadaljuje, vendar ne poročajo o nobenih podrobnostih rezultatov dosedanjih, že tri dni trajajočih silno srditih vojnih operacij na najtežjem in močno utrjenem ozemlju ITALIJANSKO POROČILO RIM, 17. febr. Stefani. Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je izdalo včeraj sledeče poročilo o grškem bojišču in letalskih napadih: Grško bojišče: Včeraj so so odigravali srditi boji na odseku 11. armade. Naša letala so bombardirala zbirališča čet in intendanfske oddelke. Preteklo noč so britanska fetala letela nad Catanio, Sirakusami in Brindizijem. Protiletalska obramba italijanske mornarice je sestrelila v Brndiziju dvoje letal. En član posadke, kf se je spustil s padalom z letala, je ujet. GRŠKO IJRADNO POROČILO ATENE, 17. febr. At. Ag. Uradno poročajo, da so grške čete zavzele več novih postojank in zajele 200 vojakov ter zaplenile večje količine vojnega mate- riala. Grška letala so uspešno bombardirala sovražne položaje. Sestreljeno ie bilo eno italijansko letalo. Sovražna letala so napadla Prevezo. Ena oseba je bila ranjena, materialne škode ni. ATENE, 17. febr. Ag. d’Ath. Grško uradno poročilo, ki je bilo izdano sinoči, pravi, da je'bilo v 4 dnevih ofenzive zajetih 1600 italijanskih vojakov in včeraj 250 ter mnogo vojnega materiala. Grški bombniki so napadali italijansko zaledje, lovci pa so sestrelili 1 italijanski bombnik. Angleški bombniki so pomagali pri rušenji: zaledia. POROČILA RADIA ATENE, 17. febr. Reuter. Atenski radio je sinoči objavil poročilo grškega vrhovnega poveljstva, ki pravi, da se razvija nova grška oienziva na normalen način. Poedinosti grških operativnih načrtov vrhovnega poveljstva se uresničujejo tako, da so bile vzdolž vse fronte zavzete nove postojanke. Osvojena je bila neka posebno močno utrjena sovražna postojanka, a lokalni sovražni protinapadi so bili odbiti. Sovražnik je imel velike izgube, Tudi vsi napadi, ki so bili izvedeni ponoči, so bili povsod zavrnjeni. ATENE, 17. febr. AP. Neuradne vesti govorijo o zajetju 2000 vojakov italijanske armade. IZJAVA VLADNEGA POOBLAŠČENCA ATENE, 17. febr. UP. Vladni pooblaščenec je sinoči izjavil, da so imeli Italijani po 24 urni bitki okoli 1000 mrtvih ter da sta dva fašistična bataljona uni- Operacije na afriških bojiščih V Libiji ni nobenih važnejših dogodkov — V Eritreji, Abesiniji in Somaliji se nadaljujejo angleške ofenzivne operacije ITALIJANSKO POROČILO IZ AFRIKE RIM, 17. febr. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče Uradno poročilo: Severna Afrika: Nemška letata so učinkovito bombardirala vojaške naprave na nekam sovražnikovem oporišču. Naši letalci so metali bombe na neko sovražnikovo letalsko oporišče na Kreti in poškodovali nekaj letal. Sovražnikove letalci-so vrgli, pekaj zažigahnb bomb malega kalibra na otok Rodos. — Vzhodna Afrika: Na severnem bojišču je sovražnih: izvedel. napadeGut odseku pri Koreni v severni Eritreji. Napadi so, bili odbiti. Na južnem področju pri reki Džu- bi se boji nadaljujejo v okolici Chisimaio. Sovražnik je nekajkrat napadel z letali posamezne kraje v Eritreji. Protiletalska obramba je sestrelila pri Massaui eno angleško letalo. Drugo sovražnikovo letalo je bilo zbito na tla v pokrajini ob reki Džuba. V LIBIJI Nič NOVEGA KAHIRA, 17. febr. RP. Nadaljevanje angleškega napredovanja v Trlpolitanijo se še ni pričelo, ker je treba prei popolnoma urediti zavzeto Cirenajko in pripraviti vse potrebno za operacije, ki bodo moraie računati z velikimi razdaljami in težavnim puščavskim ozemljeni. BOJI V VZHODNI AFRIKI KHARTUM, 17. febr. RP. V Eritreji se nadaljujejo vojne operacije v treh smereh: pri Keromi, ki so ga angleške čete obkolite, proti Asmari južno od tod in proti abesinski mej iter s severa ob Rdečem morju, kjer napredujejo angleške čete s ciljem, da dosežejo Masauo, najvažnejše italijansko pristanišče ob Rdečem morju. Operacije v Abesiniji Sand so se na severozahodu razširile na področja južno od Galabada. Tod so v teku priprave, ki bodo kljub težkemu terenu omogočile hitrejše napredovanje. V južni Abesiniji so angleške čete zavzele več Viharji v Španiji in Portugalski V Santandru v Španiji gori 200 hiš - Na Portugalskem ie vihar povzročil velika razdejanja, potopil več ladij in uničil letala VIHARJI V ŠPANIJI IN PORTUGALSKI SANTANDER, 17. febr. Havas. Davi R v pristanišču Sautandra nastal velik Požar. Ni še jasno, kako je začelo goret; '■a neki trgovski ladji, ki jc bila natovorjena z bencinom. Po veliki eksploziji se je ogenj razširil na obalo in se vedno bolj večal. Požar jc zajel nad 200 poslopij na obali in prebivalstvo se je v paličnem begu zateklo tia bližnji hrib. Tbč-"o število žrtev še ul znano, vendar sodih*, da jih ne bo mnogo. Doslej se je Drijavilo 30 ranjencev. Po vesteh radia ogenj zaradi velikega viharja, ki pustoši ob atlantski obali Portugalske in seveniozahodne Španije, zelo naglo širi. Vse ostale prometne zveze so prekinja« "e. iz VaJladpHda, Bprgosa, Bilbaa in San Scbastiaita so prihitele v Saniander pehotno in pionirske čete na pomoč. Moto-rtzlrane edinico pomagalo pri gašenju. Iz W dveh dneh negotovosti je Jugoslavija včeraj zjutraj z vidnim zadovoljstvom pričakala vrnitev svojih državnikov. Cvetkovič in dr. Markovič sta se vrnila iz Nemčije popolnoma zadovoljna, v duši sta bila gotovo še bolj zadovoljna, ker sta v šefih Nemčije naletela na popolno razumevanje delikatnega položaja, ki ga ima Jugoslavija na Balkanu in v Evropi. Prepričana sta, da je zunanja politika sil1 v soglasnosti z življenjskimi interesi Jugoslavije.« Siam ni odstopil Japonski baz BANGKOK, 17. febr. Re.uter. Siamska vlada je zanikala ,da bi bila odstopila Japoncem nekatere pomorske baze v zvezi z nameravanim napadom na Singapur. Japonska vlada doslej ni dala niti najmanjšega takšnega znaka, da bi bilo treba te baze odstopiti. Prebivalstvu priporoča vladni proglas, naj ohrani nji. no kri in prisebnost. Vlada se trudi, da se vse revizionistične težnje naroda uresničijo. NAPAD NA MALTO LA VALETTE, 17. febr. Reuter. V noči na 16. t. m. so sovražna letala vrgla nekaj bomb, neka hiša je poškodovana, ena oseba ranjena. Zjutraj je krožilo nad Malto sovražno letalo, moralo se je pa umakniti. Kasneje jc prišlo več sovražnih lovcev. KRALJ FARUK ZDRAV KAHIRA. 17. febr. Reuter. Fgiplski kralj Faruk je spel popolnoma zdrav. Uničevalni napadi na zahodu Med Nemčijo in Anglijo se je pričela nova, silno poostrena letalska vojna, v kateri sodeluje več sto bombnikov in drugih letal — Uničevanje baz, mest, industrij in iadii VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 17. febr. DNB. Nemško vrhovno vojno poveljstvo je včeraj poročalo: Večje skupine bojnih letal so v noči od 15. na 16. februar napadle važne vojaške naprave v jugovzhodni in srednji Angliji ter britanske ladje. Vržene so bile bombe na več letališč, kjer so izbruhnili veliki požari in kjer so bila razdejana zavetišča in letala, razvrščena po tleh. Veliko škodo so naša letala povzročila na ladjedelnicah ob Temzi in v neki drugi sovražnikovi trgovski ladji je pristaniškem področju nekega mesta ob zahodni obali. Potopljeni sta bili dve trgovski ladji s skupno 8000 tonami. Na nastal požar. Neko bojno letalo je vrglo bombe na lahko križarko. Poskusi sovražnih poletov nad zasedenim ozemljem so bili ob obali zavrnjeni. Pri tem je sovražnik izgubil pet letal, dva lovca in tri bojna letala. Na razne kraje zasedene Nemčije je vrgel sovražnik v zadnji noči manjše Število zažigalnih in razstrelilnih bomb, ki so terjale nekaj žrtev med civilnim prebivalstvom. Na gospodarskih ali vojaških objektih ni bilo škode. Naši nočni lovci so pri tem sestrelili 4 letala, protiletalsko topništvo je pa zbilo eno. Skupno je sovražnik izgubil 10 letal, mi pa pogrešamo eno. POTOPITEV BRODOVJA BERLIN, 17. febr. AP. Vrhovno poveljstvo javlja potopitev 37.000 ton angleškega ladjevja. ANGLEŠKI LETALSKI NAPADI LONDON, 17. febr. AP. Angleži izvršujejo že nekaj dni strahovite letalske napade na invazijske baze Nemcev v severni Franciji, Belgiji in Holandiji, pa tudi na objekte in posamezna mesta v Nemčiji. Največji vseh dosedanjih anjpe-ških letalskih napadov na ta področja so bili izvršeni v noči od sobote na nedeljo in je sodelovalo pri njih več sto angleških bombnikov, ki so zmetali na cilje ogromne količine razstrelilnih in zažigal-nih bomb. Vsi kraji ob Rokavskem prelivu so bili več ur v plamenih in strašne detonacije bomb so zbudile vse prebivalstvo lužne in južnCvzhodne Anglije Nekateri kraji so goreli vSe do jutra in čez nedeljo. LONDON, 17. febr. Reuter. V tednu, ki se je končal v petek, so angleški bombniki napadli trikrat Calais, Boulogne in Rotterdam, dvakrat Hannover, Ostende, Dunkerque in Vlissingen, po enkrat pa Bremen, Mannheim, Christijansund na Norveškem in Tystedt na Danskem. V teni tednu je bilo izgubljenih 12 angleških bombnikov. MANJŠA AKTIVNOST VČERAJ LONDON, 17. febr. Reuter. Od včeraj je biio malo sovražne aktivnosti nad Anglijo. V teku noči je bilo le nekaj leta! nad Anglijo ter je bilo vrženih majhno število bomb. Ministrstvo za letalstvo javlja, da nima ničesar poročati o dogodkih ponoči. PRAV TAKO TUDI PONOČI LONDON, 17. febr. Reuter. V noči na ponedeiiek je letelo nad Anglijo le manjše število letal. Bomba je padla na neko mesto v severnovzhodni Angliji. Poškodovanih je nekaj zgradb, ljudskih žrtev je malo. Več bomb je padlo v vzhodni Angliji, a žrtev ni bilo, tudi ne materialne škode. Govor angleškega ministra Attleea LONDON, 17. febr. Reuter. Minister Attlee, vodja angleške delavske stranke in član vojnega kabineta, je imel v Swansenu govor, v katerem je med drugim dejal: »Ako nas bo sovražnik skušal napasti s strupenimi plini, ni treba, da nas to navda s paniko, ampak moramo biti pripravljeni na protiukrepe. Angleški narod je pokazal doslej sijajno morafo in jo bo gotovo tudi vnaprej. Prav tako se tfldi lahko zgodi, da sovražnik poizkusi z invazijo. Kdaj bo to in ali sploh bo. mi ne vemo, biti pa moramo pripravljeni na vse.« Svoj govor je Attlee zaključil z vero, da bo po sedanji vojni nastalo dolgo obdobje miru in blagostanja. LONDON, 17. febr. Reuter. Minister Attlee, Vodja socialistične stranke, je izjavil na shodu v Walesu, da delajo angleški komunisti to, kar je Nemčiji v kc-rist. Dogodki na Daljnem vzhodu Lavaiu ponudijo podpredsedniško VICHY, 17. febr. AP. Politični krogi pričakujejo, da bo admiral Darlan odšel v Pariz na konferenco z Lavalom ter mu bo ponudil podpredsedništvo vlade, sam pa ho postal predsednik. Računajo pa tudi z možnostjo, da bo Lava! sam prišel v Vichy. TOKIO, 17. febr. DNB. Tisk poroča iz Baiavije, da so zaradi razvoja političnih priiik na Daljnem vzhodu začeli japonski držvHani v Bataviji pripravljati na odhod. Na vseh japonskih ladjah, ki vozijo po )bTah Južnega morja, so rezer/irani prostori tja do srede aprila. V političnih krogih Batavije z veliko pažnjo zasledujejo razvoj gospodarskih pogajanj med japonsko in Holandsko Indijo, ker so mnenja, da je od rezultata teh konferenc odvisen nadaljnji obstoj odnošajev med obema vladama. TOKK), 17. febr. DNB. List »Tokio Niči Niči« je mnenja, da so vse alarmantne vesti o napetosti na Daljnem vzhodu delo Anglije, ki hoče pospešiti dobavo ameriške pomoči in spraviti USA v vojno. Anglija hoče preprečiti uspehe japonskih mirovnih naporov pri posredovanju med Siamom in Indokino. London hoče spraviti Siam v nervozo živčne vojne. Anglija se je v svetovni vojni posluževala istih metod in je res spravila USA v vojno. NEW YORK, 17. febr. Reuter. Willkie je dejal, da bo skoro odletel na Kitajsko, preučit prilike Čangkajškove vlade. Nemci o angleških padalcih BERLIN, 17. febr. DNB. »Volkischer Beobuchter« ironizira angleški poizkus, spusiiti padalce na južno Italijo. »Angleži so hoteli izvesti nekaj podobnega, kar so delali I;. ?e delajo naši paUa’c; Ni bilo težko najti kandidatov za takšne podvige, ker Angležem ni nikoli primanjkovalo hrabrih ljudi. Posadili so jih v letalo in iz tega so odskočili na neko pokrajino v južni Italiji. Do tega trenutka je nemški primer odlično funkcioniral, potem se je pa ustavil. Ni bilo tako enostavno, kakor so si to zamislili Angleži. Uniforma in skok iz letala, to je le začetek, če hoče akcija padalcev popolnoma uspeti, je treba izvesti vse zadane naloge, zalo je pa treba visokih vojaških vrlin in sposobnosti. Takšna svojstva se ne morejo kar tako posneti od drugod. Angleški padalci so bili odkriti takoj, čim so sc spustili na zemljo in niso mogli dospeti do cilja.« Pričetek debate v ameriškem senatu VVASHINGTON. 17. febr. AP. Danei se )e začela debata o Rooseveltovem načrtu v senatu. Po sprejetju njegovega načrta bo Roosevelt predložil zahtevo po kreditu 1 milijarde dolarjev za izgradnjo tankov, ladij, letal in topov ter muiiicije, Danes bodo govorili senatorji George. Barkley (oba demokrata) in republikanec Austin. Misli se, da bo s£i»at sprejel načrt v 10 do 14 dnevih. MANIFEST KRALJA ALFONZA RIM, 17. febr. UP. Bivši španski kralj Alfonz je v manifestu na španski narod odstopil od svojih pravic do španskega prestola ter se odpovedal na korist svojega 27 letnega sina dona Juana asturij-skega princa, Kralj Alfonz je manifest podpisal na bolniški postelj', kjer je pri. kovan od drugega srčnega napada v kratkem času. BERN, 17. lebr. lluvas. Stanje Alfonza XIII., ki leži v Rimu, se je v noči nekaj izboljšalo. Srce je pa še vedno slabo, zalo obstaja nevarnost za življenje še dalje. Mnogo prijateljev prihaja stalno v hotel, kjer bolnik leži, zanimajo novotarije, ki begajo v iskanju svojega izraza iz ekstrema v ekstrem. On veruje v umetnost, kot del samostojnega življenja,' zato je sam sebi enak, umirjen in dosleden v svojem delti. Prav lepo harmonijo1 dajejo celotni razstavi dela naših kiparjev Zdenka Kalina in K. Putriha. Kalin govori jezik lepote, jasnosti in prefinjenega oblikovanja. Njegova dela: «Spe-ca«, »Po. kopanju« in »Torzo« so iz istega vrelca, nastala so po notranji potrebi in zgovorno tolmačijo, mojstrsko linijo, ki jo je umetnik v njih upodobil. Glava mlade »Metke« je prav tako ljubka kot resnična. Kadar pa hoče umetnik razgibati gornjo plast mrtve gmote in vtisniti izraz, globine v svoje delo, se poslužuje čisto obratnega načina v modeliranju, kakor nam to kaže odlično delo »Moj oče«.s Od Putrihovih del, ki še niso bila razstavljena, so: »Samota« in »Žena z grozdom«. Že samo prvo delo, ki je med največjimi in najpomembnejšimi na razstavi, opravičuje lepo afirmacijo, ki jo je dosegel v Zagrebu in .drugod na svojih dosedanjih razstavah. Celjska publika naj se izkaže vredna razstave na taki višini. Prof. Lojze Bizjak. Širite »Večernik"! ibei &r>stnaQf*tslke vesti K predlogu novega banovinskega preračuna Dvignita treba kmetUsko In lesno proizvodnjo, uredništvu izbos sata plače m ga zaščititi '1 Banovinske davščine in druge dajatve slovenskega ljudstva znašajo težke milijone. Zato ni vseeno, če so naježene piodonosno ali ne. Najmanj pa je 'n vseeno danes. Naš kmet je danes na slabšem, kakor je bil pred leti. Na bežni pomlad se zd: ta trditev .neosnovaiia. kajti kmetu se danes ob konjunkturi cen vendar dobro godi, krompir prodaja za 100% in več draže kakor ga je prodajal pred letom, z mlekom je isto, sploh z vso njegovo produkcijo. Resnica pa je drugačna. Kmet proda v jeseni, če je dobra cena in potreba po denarju velika, proda več kakor lii .smel. Za svojo produkcijo pa imra kupovati potrebščine stalno, zdržema in to v veliko večjem razmerju podražitve, kakor je on st? o j malenkostni produkt prodal. Tako se njegova glavnica zmanjšuje. Razmerje cen poljedelskih produktov ih cen industrijskih izdelkov, ki jih kmet rabi v svoji produkciji, so bile'že nekdaj ncskladfte,-danes pa je ta razlika še veliko večja in tako draži kmet svoje produkte brez haska za sebe. S tem draženjem pa je težko prizadet uradniški sloj. Ta svojih plač ne shranjuje, vsak belič gre sproti za življenjske potrebščine. Te so se dvignile od 100 do 120%. Smo agrarna država, šele po uvedbi krušnih kart smo spoznali, da pridelamo v Sloveniji polovico žitaric za svojo prehrano premalo. Industrijske države so dvignile produkcijo žita tudi za 100%, mi je nismo dvignili v zadnjih letih niti za pet. Za javna dela so šli težki milijoni, gradli smo poleg vaških potov tudi avtomobilske ceste. Za melioracije, ki so menda tudi javna dela, kjer bi bili prav tako. zaposleni brezposelni delavci, smo dali stotinko v razmerju, kar smo vrgli v ceste. Naša polja, naše njive obdelujemo skoraj še z istimi stroji, kakor so jih obdelovali naši pradedje. Imamo tovarne umetnih gnojil, te so skoraj brez naročil in gnojilo je drago tudi zaradi malega odjema, njive in travniki pa stradajo gnoja. Kmetstki pregovor je, da krava pn gobcu molze in morali bi se zavedati, da vetja to tudi za njive in travnike. Nič boljše kakor s preskrbo žitaric je z našo živinorejo. Naš kmet bo varoval v hlevu par repov, namesto da bi imel hlev do kraja zaseden. Kajti vedeti moramo, da bo po končani vojni prost uvoz in da bodo sedanje cene padle tako globoko, kakor jih kmet še ni poznal v najhujši krizi. Zavedati se moramo, da kriza cen, danes mislimo da smo izven nje glede polj- skih produktov, ni glavno zlo — za nas ie pogibelj produkcijska kriza in v to lezemo dan za dnem globlje. Kmet sam je v tem spoznanju mnogo dalekovidneiši kakor pa oni, ki ga vodijo; on se je vedno zavedal, da mora ob nizki ceni — pač več producirati. V današnjem času pa kmet produkcije ne more sam poljubno dvigati, To Je danes deio in dolžnost uprave in javnih sredstev. Poljedelec mora zboljšati svojo zemljo, orno kakor travniško, in jo razširiti. !e tako bo mogel zdržati tudi svojo črne dni. Banovinski sosve* naj se tema vprašanju posveti. Posveti pa naj še tudi paž-njo rezervi vsake kmetije, to je lesni produkciji. Večina naših kmetov je že Sedaj izsekala vs@ do hmelovk, ko bo stiska najhulša, ne bodo mogli ničesar več vzeti iz gozda. Banovinski sosvet pa naj tudi dvigne svoj glas, da dobi državno ur:uV»štvo, katerega večina živi itak med narodom višjo plačo, da dobi, kakor je dobil svo-ječasno kmetski stan zaščito, sedaj tudi on. Državni uradniki plačujejo od svojih plač mesečno v Sloveniji četrt milijona dinarjev za stare dolgove, ki bi pač morali v tem hudem času počakati na bofjše prilike. Mnogo' podrobnosti bi moral še banovinski sosvet spraviti pri sklepanju letnega preračuna na dnevni red zasedanja. Če pa bo tokrat pokrenil času potrebne reforme vsaj v glavnih vprašanjih. bo dokazal, da se zaveda svoje odgovornosti v teh težkih časih. —• V. M. udeležita baletno ;i' pomoči, ki .1° 1 n Kiugiaja Olga so je 1 premil ero v korist zimsk. ,-------- bila v Narodnem gledališču v Beogradu. Kneginja Olga je tudi predsednica akcij' skega odbora za zimsko pomoč ler je ona baletna prireditev pod njenim pokroviteljstvom. 11 Dan Malije Gubca in dr. Antona Radiča so svečano obhajali po raznih krajin banovine llrvatske, posebno pa So v Zagrebu, kjer so bile svečanosti na kraju Gubčevi' smrti ter v gledališču, mnoge akademije in pevski nastopi. li Spominske proslave Karadjordja ni junakov iz prve srbske 'vstaje so svečano obhajali v Beogradu. _ n Obletnico smrti Ljiiboinirn Davidovica sik obhajali njegovi prijatelji v raznih krajih, posebno v Srbiji. V Žiči ji' imel spominsko službo božjo 1 škof dr. Nikolaj. n Promet med Jugoslavijo in Bolgarijo pri Caribrodu je po petih dneh spet vzpostavljen. n .100(1' izvodov korana bomo izvozili v Bolgarijo če bo uslišana prošnja bolgarskega velikega niufUja, ki je te dni reis ul ulemo beliima Spano zaprosil za tozadevno posredovanje. Ukrepi za pospeševanje kmetstva Na konferenci za povečanje kmetijske proizvodnje, ki je bila v kmetijskem ministrstvu, so se zedinili med drugim za nekaj nujnih ukrepov, ki naj bi dvignili našo poljedelsko proizvodnjo. S strogimi ukrepi je treba zagotoviti obdelavo še neobdelanih površin; še pred setvijo se morajo zajamčiti kmetovalcem rentabilne minimalne cene ter vse cene v državi po možnosti stabilizirati. Terensko delo v kmetijski službi je treba okrepiti ter preskrbeti denarna sredstva banovinskim semenskim skladom za izplačevanje razlik med cenami semenskega in trgovskega blaga. Prometno ministrstvo naj zagotovi čim hitrejše odvažanje semenskega blaga; Prizadovo izdajanje odpremnih dovoljenj za semensko blago naj se ukine ali pa brez odlašanja daje banskim upra- vam; živinorejcem je treba zagotoviti potrebne količine semena krmilnih rastlin, tovarne olja, pa naj odstopijo 1000 vagonov oljnih tropin po kalkulaciiski ceni za oljne cene, prav tako sladkorne tovarne suhe rezance po ceni, kot so jo same plačevale pridelovalcem. Zajamčiti treba sredstva za zadružno in izvenza-družno selekcijo ter nakup zadostnega števila izbranih moških plemenskih živali; izbrane plemenske živali naj se oproste vpoklicev do skrajne sile, prepreči naj se tudi klanje moškega in ženskega plemenskega zaroda. Vse te sklepe bo izvajal poseben stalen odbor kmetijskega ministrstva, ki se naj ustanovi iz zastopnikov zainteresiranih ministrstev in kmetijstva. n Skadarsko jezero je preplavilo sedem vasi in so se morali prebivalci zateči na pri li samo s pri mogoče DOBAVA SOVJETSKEGA BOMBAŽA bo izvršena koncem lega meseca in sicer v dogovorjenem roku ter v vrednosti 1 milijona 200.000 dolarjev. Zastopstvo tekstilnih tovarn, v katerem sta bila tudi dva slovenska induslrijca, je sklenilo v Moskvi pogodbo za dobavo bombaža za 1 milijon dolarjev v kliringu, za 1 milijon dolarjev v svobodnih devizah ter 000.000 din bombažnih odpadkov. Preko SSSR bomo dobivali tudi kavčuk iz USA in Japonske. Tranzit za kavčuk pa bomo plačevali v kavčuku. V SSSR bomo le' dni odposlali 33 vagonov masti. g JugosIovansko-nemSki lesni odbor bo zasedal v Splitu začetkom marca ter razpravljal o odpovedi fiksnih izvoznih cen, Ker so sedanje prenizke. g Enotne cene za pralno milo je določil urad za kontrolo cen. Pričakujejo, da bodo tc dni maksimirane tudi cene luksuznemu milu. / g 15.000 ton celuloze v Francijo bomo izvozili, če uspejo pogajanja med zastopnikom 'francoske industrije in s Sipadom. g Izvoz gradbenega lesa v 1. 1010 je znašal 100.055 vagonov, dočim je bil v 1. 1939. 101.141 vagonov. Čeprav je po količini nazadoval, se je njegova denarna vrednost povečala od 835 milijonov din v I. 1939 na 1147 milijonov din v lanskem letu. g> Gene električnemu toku bo določalo ministrstvo za prehrano iu preskrbo, ki je edino kompetentno, da določa cene električni energiji. g Oddelek za nadzorstvo nad cenami opozarja, da se morajo vsi pridelovalci, proizvajalci in trgovci, držali določenih cen in vseh drugih predpisov. Vsi tisti, ki sc ne bi točno držali predpisov, bodo najstrožje kaznovani. Prav lako bodo kaznovane po zakonu vse osebe, ki širijo neresnične vesti v zvezi s kontrolo cen in o nadaljiuli odredbah glede cen na splošno, kakor tudi glede cen posameznih predmetov. strehe. Do vasi je čalni. n 100.000 din za napredek vrtnarstva j*' podaril upokojeni učitelj Svetozar Popovič iz Smederevske Palanke Srbskemu p«" Ijedelskemu društvu. Svoje dolgoletne prihranke je določiI za izdajanje popularnih knjig, namenjenih kmečkim vrtnarjem, k* bi jih naj prejemali po režijski oeni. n Z enim udarcem prsta razbije najtrS* oreh 80 letni Mile Dugonjič iz Bugojna. Nekoč je bil najmočnejši človek daleč naokrog ler je ob neki priliki razbil svojemu nasprotniku lobanjo samo z enim prstom. n I‘o 23 lotili je našel mater s pomočjo časopisnega oglasa 2(5 letni Lajoš Ilaniar, ki je bil ob prevratu v otroškem domu v Sobotici ter so ga nato z ostalimi otroki preselili v druge kraje. Mali mu živi v Budimpešti. Oh ne zna niti besedice madžarski, ona pa ne srbski. Dopisujeta si s pomočjo tolmačev. Mati je že vsa lela poizvedovala za njim, pa ga nikakor ni mogla najti, dokler se ni odločila za inse-rat, ki je imel popoln uspeh. Radio TOREK, 18. FEBRUARJA Ljubljana, 13.02 koncert slovanske glasbe. 17.30 klavirski koncert ge. Ostere-Valjalove. 18.15 »Odmevi iz Bolgarije« (pl.), 19.25 v nacionalni uri govori Ivan Hribar. 20 večerni koncert RO. — Beograd, 13 arije iz Mozartovih oper. 17.25 zabavni koncert. 19.40 violinski koncert Nade Jevdjenijevie-Brandlove. 20.25 zabavna glasba. 22,50 plesna gl. — Zagreb, 17.15 koncert francoske gl. 20 bosanske sevdalinke. 20.15 klavirski koncert M, Lipovška. 22.15 Cl. Debussyjeve skladbe. --Praga, 15.45 koncert komorne gl., 19.50 pisan koncert. — Sofija, 20 Beethovenova sim-fonieta. 22 plesna gl. 21 lahka gl. 22 plesna gl. — Ankara, 20 lahka gl. 20.45 turška gl-23.45 plesna gl. '■— Anglija I., 19.20 solisti ali zabavna in pl. gl. 21.15 pisan koncert. 23.15 plesna gl. Budimpešta, 13.30 lahka gl. 17.15 ciganska gl., 21.15 violončelo,23.30 operetna gl. — Italija I., 16.15 pisan koncert. 18.40 zabavna gl. — Dunaj, io.35 in 13.15 zabavna gl. — Berlin, 19.15 pisan koncert. 21.15 zabavni koncert. 23.15 lahka gl. ms W. E. BAHTIIELL: 50 ZENA V DŽUNGLI EksotSini roman Iz SHDIJE Cluvraman Bhuta z bičem v rokah. To ni bila Agnes. To je bila ciganka. Kakor bolna žival so je Beata pomikala po zemlji. Potem sc ju zgrudila, s čelom na trohneči zemlji. Kako dolgo jc ležala v temi razočaranja, tli vedela. Ropot koles jo je zdramil. Vprav je oddrdral zadnji voz ciganov na cesto. Charaman Bhuta, žena in dekle so odšli. To je vrglo Beato kvišku. Še enkrat vse upanje izgubljeno? Še enkrat izgubiti, kar se ji je zdelo, da že ima?... Vihar je prišel nad njo, bučna moč je vzela njenim udom vso težo. Kakor roparske žival za svojim plenom je drvela po mehkih tleh. Prihitela je do zadnjega voza. Oprijela se ga je, se vlekla kos poti z njim, splezala nanj, stala. Z obema rokama je odrinila zapah in se zavihtela v voz... Rezko iti prestrašeno sta zakričali dve ženi. Na kolcnili, kakor , je priletela v voz, it? ležala pred dekletom z dolgimi, črnimi lasmi in koralno verižico. Ti!« je proseče govorila v svojem domačem jeziku. »Si ti Agnes? Ali pa jo poznaš? Pela si pesem s Himavata!« !Mašno’ se mlada ciganka umakne. Voz sc. ustavi. Pred vhodom je stal »Kaj hoče tujka!« je zakričal nanjo v slabi angleščini. »Bičal te bom!« »Ali!« Beata, še na kolenih, se obrne. »Ti si Charaman Bhuta! Ti si našel mojo hčer! Ob prepadu pri Dardshillingu, na meji Sikkima! Govori!« Cigan je zaškripal z zobmi. »Tujka laže! Nihče ni našel belega dekleta!« »Potem me pusti samo iskati! Ti moraš vedeti, kje jel »Nimam časa! Moram proč!« Zopet je zavihtel bič nad Beatino grla-' vo. »•Če me ne pustiš tu, obvestim zopet policijo! Tedaj boš moral zopet v ječo — ker si ogražal belo ženo!« Beata je stala na nogah, »čuvaj se, Charaman Bhuta! Jaz sem mati, ki išče svojega otroka!« »Lahko ostaneš, žena!« pravi za njo žena, ki jo je bil cigan pretepel. »Jaz ti pravim, jaz, Kalida!« Cigan je kriknil kletev. Toda Kalida je molče položila ; roko na pleča mlade ciganke in gledala preko nje na moža. S sovražnimi očmi je ta obšel vozilo. Ploha divjih kletvic —• in voz sc je pomaknil naprej. Medtem je prišla Mawasa s svojo skodelico mleka in klicala svojo gospodarico. Toda od nikoder ni bilo odgovora. Polna strahu je odložila mleko in se plazila skozi gozd, klicala, našla še tleči ogenj — in gledala gori na cesto. Pre-strašno se je zgrabila za glavo. Daleč zadaj so drčali trije vozovi. Toda nič ni odgovorilo na njene klice. Obupana je blodila sem in tja po gozdu in tekla zopet v vas. Vpraševala jc, jokala — nihče ni videl njene gospodarice. Tedaj se zvesto dekle zgrozi. Kam? Mem-saliib jo je zapustila — pozabila —- kam je odpotovala? In kam jo vodi zdaj njena lastna pot? Videla je Forrestov dobri obraz in Wil-gard-sahiba, samotnega starega moža.|Na plečih je začutila Ghagirino sarangi... Vsa v solzah je počepnila ob cesti, odprla usnjeno denarnico in preštela rupije... Mogoče bodo zadostovale, da pride v Kalkuto... Še enkrat se je brezupno ozrla okoli. Potem je spila mleko, skrila skodelico v prt in se s krvavimi nogami napotila po zadnji poti v Mirzapur. DESETO POGLAVJE Urda »Tu imaš zopet svojo sarangi, Gha-gira!« Hišnik Musimv/alli se je zdrznil iz zamišljenosti. Pred vrati je stala Mavvasa in mu molila zavoj. »Ma —!« Hlastno ga je iztrgal in začel odvijati. Toda kakor osramočen se je ustavil in sc zastrmel v dekle. »Ti!.« pravi. »Ti!« Spustil je sarango na preprogo in segel po Mavvasini roki. »Ti si tu? — Ti?« Takoj se je ves razživel. »Ispad je dejal, da si najlepše dekle ob vsem Gangu navzgor in navzdol — da-to je dejal.« ■ »Kdo je Ispad?« vpraša dekla ra-zmi-šljeno. »Ispad? — Saj si bila vendar pri njem! — Juvelir... v Allahabadu'—« V Mavvasai so se vrstile pisane, zmedene podobe njenega trdega popotovanja. Ah, tisti prijazni juvelitf — »Da!«, jč'dejala in čakala. Ghagirine oči so jo predirale. »Mawasa — begal sem po Allahabadu in te iskal — drvel sem na policijo — in shujšal sem« — pogledal se je otožno navzdol. »Samo od hrepenenja po tebi. •— Vse, kan sem kuhal, ni sahibu več dišalo ! Dejal sem sahibu, naj si najame drugega kuharja, toda tedaj je —« »Da,« pravi Mavvasa, se malo zaobrne in zgrudi brez zavesti poleg sarange tki tla. Za hip je stal Gimgiira prestrašen pred njo. Vrgel sc je čes nezavestno in jo po-' 1 jubljal na čelo, oči, lica in usta. »O Vishnu!« je mrmral, planil kvišku, sunil sarangi z nogo vstran in skočil k svoji leseni omarici z zdravili. (Dalje.) Novice Svečana promocija ministra g. Ivana Hribarja za častnega doktorja slovenske univerze V soboto dopoldne so napolnili zbornično dvorano ljubljanske univerze odlični predstavniki našega javnega življenja. Zbrali so se k svečani promociji odločnega narodnega in kulturnega delavca, izrednega poslanika, pooblaščenega ministra in pokrajinskega namestnika g. Ivana Hriba r j a za častnega doktorja Slovenske univerze, ki jo je pomagal ustanavljati. Slovesnosti, kakršne so bile doslej na ljubljanski univerzi samo tri (častni doktorji so predsednik CSR Masaryk, dr. Danilo Majaron in dr. Anton Korošec), i ženske zveze so se udeležili tudi gg. ban dr. N a 11 a- itd. č e n , župan dr. A d 1 e š i č , škof dr.1 Promotor univ. prof. g. dr. Polec je Rožman, zastopnik komandanta divizije polkovnik Gruber, predsednik Akademije znanosti in umetnosti univ. prof. dr. Nahtigal, predsednik vrhovnega sodišča dr. Konda, predsednik apelacije dr. Goli a? bivša ministra dr. Marušič in inž. S e r n e c , senator dr. Gregorin, predsednik Narodne galerije dr. W i n d i s c h e r, predsednik Penikluba upravnik Narodnega gledališča Oton Župančič, predsednik Odvetniške zbornice dr. Žiro v-n i k, direktor Železniške direkcije inž. Kavčič, predsednica Jugoslovanske Minka G o v e k a r j e v a pričel svečani akt promocije z lepim govorom, v katerem je orisal plodovito delo častnega doktorja prava g. Hribarja in naštel vso dolgo vrsto zaslug za naš narod in njegov procvit. Posebej pa se mu je promotor zahvalil za izredne zasluge pri ustanovitvi Alrnae Matris Ale-xandrinae. Po izročitvi diplome se je 90 letni častni doktor g. Ivan Hribar vidno ginjen zahvalil za izredno visoko počastitev ter obudil nekaj spominov iz svojega velikega dela za naš narod. Spomnil se je tudi svojih prijateljev in sodelavcev na narodnostnem in kulturnem polju, nakar so mu odličniki iskreno čestitali. Par iament$i©¥enskega strojnega osebla Zveza strojnikov, strojevodij in kurjačev Jugoslavije,_ oblastna uprava v Ljubljani. je imela v nedeljo dopoldne v Delavski zbornici občni zbor, ki je bil izredne važnosti za slovensko strojno osebje. Pred delegati iz vse Slovenije in Predsednikom centralne organizacije iz Magreba g. Ž i 1 e t i č e m je predsednik oblastne uprave v Ljubljani g, 1' o n i otvoril občni zbor in pozdravil vse navzoče , z željo, da bi zborovanje rodilo sadove, ki iili želi vse strojno osebje. Nato so pozdravili skupščino predsednik Centralne uprave iz Zagreba' in ostali slovenski delegati. 1/, tajniškega poročila so navzoči izvedeli o velikem delu v pretekli poslovni dobi, postbej pa je omeniti zlasti podpore nezaposlenim in bolnim članom, izhajanje »Strojniškega vestnika^, razne intervencije, mezdne akcije in pravne zaščite članov. Pri volitvah je bil izvoljen ponovno odbor s predsednikom Petrom Tonije m na čelu. Pri slučajnostih so soglasno potrdili predlog, da naj odslej izhaja »Strojniški vestnik« v Ljubljani in ne več v Zagrebu. V interesu strojnega osebja so bile odposlane v Beograd na odločujoča mesta dve resolucije. med njimi ena ministru za socialno politiko in narodno zdravje dr. Bii-, disavljeviču. Popoldne so si udeleženci ogledali razne strojne naprave v pivovarni Union. ! ZAGORSKO ŽUPNIŠČE SE JE SKORAJ PORUŠILO Župnišče v Zagorju so nameravali povečati in prezidati. Zato so delavci na enem delu župnišča odkopavali zemljo. Ponoči se je stena nepričakovano sesula in velik del hiše se je zrušii. Ljudje so se morali po lestvah rešiti iz stanovanji ker je bil hodnik porušen. Človeških žrtev pri tej nesreči ni bilo, ker se je zgodila ponoči, kx4 ni bilo delavcev. Tragedija Preksmsrea p© vrnitvi h &usig@ o Trboveljske drobne novici1. Troovelj-ski poštni urad II. je končno dobil Platonsko celico. Doslej je bilo telefoniranje i/. tega urada pravcata muka. zlasti oh navalu občinstva ali ob ropotu poštne;;.t pečata. — Meningitis se je pojavila v Tr-| bovljah. — Na mesto Križnika Filipa je imenovan za banskega svetnika za lasG okraj .Tešili Adolf, nameščenec 'ITI'. Turnir za klubsko. prvenstvo bo priredil šahovski klub ..Trbovlje", 'furnir sc prične v lorek, 18 .1. m., ob 19. v rudniški restavraciji. in sc nadaljuje vsak čepelek in torek. — Predsednik akcijskega odbora državnih uslužbencev- katehet Žmavc' je ni! te dni v Beogradu, kjer je posredoval za ugodno rešitev prošnje za uvrstilev Trbovelj v višji draginjski razred. - Občina je pričela z razdeljevanjem nakaznic za petrolej za februar in marec. PtU! p Dramsko društvo priredi v torek, 18. t. m., ob 20. .t-Veseli večer«. Na sporedu so razni šaljivi prizori, skeči in pevske točke. Smeha in zabave bo dovolj za vse! p Porušena javna pot. Zaradi nastale jugo-vine se je nad promenadno potjo, ki vodi i/. Ljudskega vrta na Mestni v;rh, odtrgala z drevjem vred obširna plast zemlje 'ter porušila to javno pot v veliki daljavi. Škoda -je zelo občutna in pot do nadaljnjega zaprta Mestni preskrbovalni urad Ptuj. At. P. L. Prekmurski kmet Matija Horvat iz Otovcev jc bil v svetovni vojni v ruskem ujetništvu. V kubanjski guberniji je obdeloval zemljo in mislil rta vrnitev v domovino, kjer je pustil ženo, situ in posestvo, Ker Horvata dolgo vrsto let ni bilo nazaj, so ga naše oblasti na ženino zahtevo proglasile za mrtvega. Posestvo je bilo prepisano na ženo. ki se je ponovno omožila. Med tem je dobil naš Prekmurec dovoljenje za vrnitev iz Rusije. Toda kako je bil razočaran, ko je našel svo:o ženo Pri drugem moškem in ko ga žena ni hotela več za moža. pa tudi pravico do posestva mu je odrekala. Ko se je Horvat otresel prvega razočaranja, je vložil tožbo za vrnitev' posestva. Pravdo je dobil ih z njo tudi zemljo. Stroški so pa tako narasth, da so spravili njegovo dojmtčijo na boben, dan dražbe je v Soboti dokazoval, da se mu godi krivica. Dejansk:' se je lotil tudi sodnega predstojnika, odvetnika ir, sodne uradnice. Bil je ves iz sebe in jc razgrajal ter žalil sodne organe. Zato so ga klicali na sodišče. Te dni je bila v Murski Soboti zaradi opisanega sodna razprava proti Horvatu. Na podlagi mnenj zdravnikov-izveden-:ev je bil 59 letni mož spoznan za duševno bolnega. Oddali so ga v umobolnico. o Limbuški Sokol priredi v nedeljo, 2">. t. m., ob to. v Sokolskem domu družablio pustno prireditev. Sodeluje tudi koncertni pevec g Slavko Lukman. Prireditev, za katero je precejšnji' zanimanje, je v korist kril ja slroškov gradnje Sokolskega doma. o Prehranjevalnemu odboru v Liniln;sn predseduje trgovec g. Adolf Turnšek, tajnik je njegov sin g. Adolf Turnšek, v odboru pa so gg. Anton Sumandl, Alojz Sunlner in Anion Gartner. o V \ovem mesiti je štorklja kar na ulici oubiskala .'Sli letno posestnikovo ženo Terezijo Veselovo iz Šmihela, ki je bila namenjena v bolnišnico. Porodila je dvojčka, ki sla izredno lepo razvita in zdrava. Tudi srečna mali je zdrava, o V Pol ju ob Sol H so neznani razbojniki 'Na! vdrli v hišo poseslnice Anlonijc Kasteličeve in jo težko ranili. (Jtbiesli so precej denarja, masli in svinjskega mesa. o V l aikovi vasi pri Sv. Pavlu pri Preboldu je umrl posestnik lij Kos, ki se je uspešno udejstvoval pri podružnici Sadjarskega društva. NOV VLAK NA PROGI LJUTOMER-ORMOŽ Na progi Ljutomer—Ormož bo prevaža! pričenši oO _J0. februarja potnike vlak št. 8763. Čas odhoda je naslednji: Ljutomer 12.55, Ljutomer-posta.iališče 12.59. Žerovinci 13.22, Svetinje-Jeruzalem 13.46. Pavlovci 13.55 in prihod v Ormož 14.05. V srn** namdnhku p bo razdeljeval nakaznice za petrolej. Stranke, naj dvignejo nakaznice otl 17. t. m. dalje pri uradu med 13. in 17. uro na Mestnem poglavarstvu. p Zid se bo poruši! od Cvetkovega trga da Vseh svetnikov ulice v Ptuju nn razdalji v e e metrov. Temu, navzven in navznotraj Je stoječemu zidu, je mraz toliko škodil, da je pri pasaži tako močno razpokan, da obstoja resna nevarnost zrušenja. Pasanti s strahom stopajo mimo te nevarnosti. Odgovorne prosimo, naj ukrenejo potrebno, da se ta nevarnost odstrani. p Ptujske ulice so skoraj vse 'očiščene snega. Mestna občina je poskrbela, da so voz niki pridno odvažali sneg v Dravo in r, ten' omogočili, da se je promet skoraj neoviran vršil po ulicah. p Karambol dveh kolesarjev. Na cesti v bližini Sv. Vida pri Ptuju sta dva kolesarja treščila skupaj. Kolesi sta delni poškodovani Pri padcu sta dobila nekaj prask. VSA NAKAZILA IN VSE DOPISE ZARADI NAROČNINE NAJ DOP- NIKI POŠILJAJO UPRAVI »V EC ER NIKA« TOČNO Z NASLOVOM PRAVEGA NAROČNIKA. NE PA Z NASLOVOM KOGA DRUGEGA, KER SICER I iFiKO NASTANEJO PRI VPISOVANJU NETOČNOSTI IN PRI POŠILJANJU H STA NELJUBE POMOTE. Csfie ftezervn* podčastniki so zborovali aka- (;ospod i iu:i)\iK! Dne 17. jan. sc je obrnil na V^s neki. gospod, ki je v pismu uredniku v ,.Veterniku'1 navajal nekatere nestvarnosti o mesarski in slaninarski obrli. Navaja, da j ■ jneso v Ptuju dražje kakor pa v Mariboru *n (In nekateri mesarji plačujejo pri nakupu živine višje cene. samo iz razloga, 'la bi lahko poleni dosegli višje prodaj "e cene mesu. Banska uprava je s svojo septembrsko uredbo določila prodajne cene svežemu "lesu za celo banovino, in sicer za prvo-'Tslno 10 KS din za kg. Pitijski prolidra-guijski odbor je lo ceno takoj znižal na 1! k; c! j 11, kakor ludi vse oslale cene m,-s,i- Banska uprava jc sicer maksimirala eene v drobni prodaji, ni pa maksimirala '-•en pri producentu, lega ludi niso slorili krajevni prolidraginjski odbori. Iz tega sledi ,da pač ni mogel noben mesar plačevali pri nakupu živine višjih cen, ker j»u banska uprava, še manj krajevni od* bor na podlagi kalkulacij, nisi dovolili z\"šanja cen :.\ ./"inu mesu. Mesarske orga nizacije v vsej dravski banovini že nad °"0 Iclo prosijo bansko upravo in proti 'Iraginjske odbore, da se jim dovoli ona lH'(:dujna cena. ki jim naj omogoči še redno Poslovanje. Odbori vse le prošnja pavšalno j^zpavljjj:> ter sc na predložene kalku-ij.■ ne ozirajo. Ona živini je od I 11).'!!). '."•rasla za okoli 110 odd. medlem, ko s •!l' po\ prečita c na svežemu mesu dvignil za 50 00 odsl. Pitijski mesar. Lfufolana a O prakulUirnili bajkah v slovenščini bo v okviru Slavističnega društva predaval v torek ob 20. v dvorani trgovski demije na Blehveisovi cesti dr. Ivan fenauer. Vslop je prost. a Premiera v Drami- V soboto zvečer j je naslopil s prodornim uspehom v dram-1 skem gledališču mladi, lelenlirani igralec' Jože Tiran v Prahovi- igri ,, Zaprta v rala". Ostale, vloge so že s priznano umetniško višino odigrali ga. Savičeva in g. Kralj, (iledališče je bilo razprodano in občinstvo ni Sledilo s ploskanjem in cvetjem. a 10. jubileja! rep-msnlanf.nl pks tehnikov na Taboru je prav lepo uspel. Poleg zastopnikov'civilnih in vojaških oblasti jo bil osebno navzoč ludi pokrovitelj plesa dekan tehnične fakultete inž. Hrovat z mnogimi profesorji, a Znani karikainris’ kondor, poznan že iz pndšnjih let je otvoril razstavo karikatur v palači Bale * Otroški ringaraju Utrne bo na pustno nedeljo ob pol 1G. uri v Kazinski dvorani pod geslom ..deca za dcco'. dalj prebitek ])riredilve je namenjen prvenstvena za kril ja slroškov Oriopetis':?«*:! sr.ivnda za ((efektno rteco l:i vzdrževanje linfižnlco in čiialnlce za mladino a- Prečni ulici. Obleka za obiskovalce ringarnja je kaj preprosta in cenena Iskrica sončka v očeh, iya-lo odkritosrčnega smehljaja na ustnih, da zablesle beli zobčki. umile ročice, očiščeni čeveljčki, za povrh še kos dobi"' volje, pa jc gotova vsa priprava za ringarajn. Včeraj so v Celju zborovali člani Udru-ženja rezervnih podčastnikov. tZl>orova-nja se je kot zastopnik vojske udeležil major Dragiša Ž e k o-v i c, glavni odbor Udruženja v Beogradu je zastopal g. Popovič iz Zagreba. Zborovanje je |vodil predsednik g. Anton Ulaga. Iz t;,-;,, j poročil funkcionarjev je bilo razvidno j uspešno delovanje v organizaciji, ki šteje sedaj 186 članov. Najmočnejše poverjeništvo je v Trbovljah, Za predsednika je bil zopet izvoljen g. Anton Ulaga, za pod- predsednika g. Avgust P a v č n i k . za tajnika g. Franjo Vltavsky. za blagajnika g. Franc Škufca, za knjižničarja g. Ludvik G a j š e' k . predsednik nadzornega odbora je g. Janko W a g- li e r. Po volitvah je občni zbor pozdravil zastopnik vojske major Žekovič. ki. je v lepem govoru orisal dolžnosti rezervnih podčastnikov, v imenu glavnega odbora pa je zborovalce pozdravil odposlanec Popovič, ki je, poročal ludi o de-a glavne uprave v Beogradu. SMRTNA NESREČA PRI CELJU Ko se je v soboto zvečer vračal liišiu posestnik in vojni invalid Anton Goršek domov k svojemu posestvu na vrhu hribčka v Pečovniku pri Celju, je tako nesrečno padel, da se je in zadol v drevo ter si razbil glavo. Bi! je na mestu mrtev. Kfreo t? si * KINO .MATICA. 'IVI št. 22-11. Najy.ua* menilejši film sezone ,,Ljudje iz var ja‘. I.a .lana. Alibi llorbiger, Hans Maser. * KINO SLOKA. 'IVI 27-:«): bilmska komedija „Prvi poljub” «s 1‘rančiško (hud. * KINO UNION. Tei. 22-21. Cirkus" ruski velcfibn z Ljubo Orlovo. le o Prašič ga je ugriznil Ko :-hipec Jakob Božič klal prašiča, ga luko močil > ugriznil v roko, da j ral v ljubljansko bolnišnico. :il ielni j - le I1M- c Opozorilo celjskim nameščencem. V sredo, 19. t. ni., ob 19. bo v vrtni dvorani hotela »livrope« širša seja zastopnikov vseh celjskih nnmeščenskih organizacij. Na seji bodo razpravljali o raznih perečih nameščen-skih vprašanjih, c. Mestno gledališče. V četrtek, 20. t. ni. skotalil po hribu I priredita prva soloplesalca ljubljanske onere ! Erna Moharje va in Boris Pila to s sodelovanjem pianista dr. Danila Švare samostojen baletni večer. Predprodaja vstopnic v Slomškovi tiskovni zadrugi. c Za popravila na regulaciji Koprivnice -.e mestni svet odobril 206.580 din, c Pragovo igro »Zaprla vrata« bodo uprizorili člani ljubljanske drame v petek, 21. t. m., ob 20. v mestnem gledališču. Abonma. c Disciplinsko sodišče za mestne uslužbence sestavljajo gg.: preds. okr. nač. dr. Zobce, namestnik okr. podnač. dr. Otrin, direktor šubic ia Jerič. Namestniki so: Kroflič Jože. Prelog Vinko, dr. Kalan Zdravko, prof, Bitenc, Repnik in Janko Kramar c Nova tarifa za pogrebne vozove bo stopila I. marca v veljavo in bo sledeča: voz o .. . , . „ I- razr s četverno vprego 1200 din, z dvoino Pomanjkanje vode je v Celju večkrat zelo vprego 900 din; voz. II. razr. 500 din, lil ra V občutno. Kapaciteta vodovoda je premajhna. ; >25 din, IV razr. 80. din. c Mestni prehranjevalni urad je razdelil krušne karte vsem upravičencem v Celju. Gostilničarji smejo gostom postreči s kruhom samo proti izročitvi odrezkov krušnih kart. Brez karte smejo oddajati samo luksuzno pecivo. c Slanine je zmanjkalo v Celju, c Aeroklub v Celju ima občni zbor v sredo, 19. t. m., ob 20. v hotelu Evropi . Mestni svet je na zadnji seji Aeroklubu podelil 3000 din podpore v očigied velike važnosti delovanja Aerokluba posebno v sedanjih časih. c Predavanje o gnojenju vrtov bo v sredo, ob 20. v okoliški deški šoli. c ” c Zvišane V letošnji proračun je vstavljena večja vsota za pojačanje kapacitete vodovoda. Nujno bi i [davnina: voli/ krave bilo. prebivalstvo opozoriti na štednjo z vodo, dokler pomanjkanje ne bo odpravljeno. c V gradbeni odbor mesta Celja so bili izvoljeni na seti mestnega sveta dr. Skoberne, dr. Flajs, inž. Komel, ravn. Brinar, dr Podpečan in inž. arh. Drobnič. c Ljudsko vseučilišče. Drevi ob 20. piedava univ, prof. dr. Boris Zarnik iz Zagreba o temi : činitelii embrionalnega razvoja. . Predavanje bo s skioptičnimi slikami. pristojbine v mestni klavnici. . telice, biki wl -18 na 65 ; din, teleta od 18 na 25 din. Svinje, 60 kg • težke, od 25 na 35 din, od 30 do 40 kg od 20 na 28 din, drobnica od 5 na 8 din. Hladilni ::i: voli, krave, telice, biki od 22 na 25 din, tele e od 10 na 12 din, svinje nad 00 kg teži: ■ ue l-l na 18 din, svinje od 30 do 60 kg od 9 na 12 din, drobnica od 5 na 8 din. Led: pri kosa, dostavljeno na dom od 1 na 8 din, 1 do 10 I kosov od 4 na 5 din, od 11 kosov dalje pa od i 3 na 4 din. Zanimivosti Fantastične napovedi o letalski brzini V Setalu z brzino 1.200 kilometrov na uro V pruski akademiji znanosti v Berlinu je imel pred dnevi dr. F. See\vand predavanje o vprašanju povečanja letalske brzine. Po končani bivši svetovni vojni Ob tem napredku letalske brzine se je samoposebi pojavilo vprašanje o struja-nju zračnih plasti. Pri doslej v praksi doseženih brzinah letal je bil »tlak«, ki je bila dosežena brzina nekaj nad 200 km na uro. Pred dobrima dvema letoma pa je že dosegel Heinklov lovski aparat pr,-bližno 750 km na uro, pred nedavnim je to brzino posekalo lovsko letalo tipa Messerschmitt. ga proizvaja zrak pri strujanju letala, majhen ter v ravnovesju z atmosferskim tlakom. Pri tem tlaku niso imele izpre-ineinbe volumna nobenega vpliva na Strujanje. Pri vseli fazah letenja je bilo mogoče zanesljivo uporabljati znane me- Ruska raziskovanja ledene dobe V ruskem znanstvenem svetu sta vzbudila veliko pozornost dva kongresa o geomorfologiji in geografiji ledene do- — Jaz te ljubim in nobena druga, zapomni si to že enkrat! be, ki ju je sklical Geografski institut Akademije, znanosti SSSR. Na obeh kongresih, ki se ju je udeležilo nad 400 znanstvenikov, je bilo podanih okoli 50 različnih referatov geografov, botanikov in geologov. Posebno zanimanje pa ie vzbudilo predavanje akademika Origor-jeva, v katerem ie iznesel svojo teorijo -o strujanju zračnih plasti. S svojo teorijo je Grigorjev podrl dosedanje domneve o kliniatičnih razmerah, ki so vladale v ledeni dobi ter prikazal nekdanjo lede no dobo v povsem novi luči. tode hidrodinamike, ki so znanstveno dognane. »Tlak«, ki ga izvaja letalo pri svojem poletu na zračno plast, se dviguje približno v kvadratu brzine. Prej ko slej bo ta* zakon veljal tudi za še večje brzine, ki jih je mogoče že, sedaj pričakovati, vendar pa bo treba upoštevati tudi zgoščevanje zraka in podobne vplive, ki trenutno še ne' prihajajo pri sedanji brzini letenja v poštev. Čim pa se bo posrečilo doseči z letalom brzino 1200 kilometrov na uro (ki odgovarja brzini zvoka), potem bo današnja tehnika postavljena pred zdaj še nedoločene probleme. V tej smeri je bilo storjenih že več poskusov, ki naj bi pokazali, kako bi bilo mogoče čim prej doseči z letalom brzino 1200 km na uro. Poskusi so težavni, ker so zvezani z ogromnimi izdatki ter gradnjo specialnih aparatov. Cim pa bo dosežena brzina 1200 km na uro, kar odgovarja brzini zvoka, lahko rečemo, da bo letalec lete Trgovski potniki na posiv Trgovski potniki saim najbolje vedo, da se jih pojiekoč nič kaj ne razveselijo, ko potrkajo na vrata. Občutljivi seveda ne smejo biti, kajti njih služba jim vdeva, da neprestano trkajo na vrata, ponujajo blago in se pogajajo. V Laramru v ameriški zvezni državi Wyoming pa so zadevo glede potnikov uredili nekoliko drugače. Policija je izdala uredbo, ki pravi, da se potniki smejo oglasili v trgovinah le, če jih pokličejo ali povabijo, nakar šele smejo ponuditi blago in ga prodati. Seno kot zdravilo Marsikomu ni znano, da je naše navadno seno izvrstno zdravilo. Seno (ali še bolje seneni ■ zdrOb) je treba dobro skuhati v vodi. Ta voda je posebno priporočljiva za kopeli vsem onim, ki trpijo na revmatizmu ter raznih obolenjih kosti. Kopeli morajo biti precej vroče, lahko so parne ali pa vodne. Kopanje v vodi, v kateri se je prekuhalo seno, izvrstno deluje na živce in krvni obtok. Biserjanec: Ureza se m«i/e.... črnec je vas v severnem delu Slovenije. Vas ima štiriindvajset hiš, med njimi cerkev, župnišče, šolo, štiri trgovine in tri gostilne. Ker leži vas na prometnem križišču, ie življenje zelo razgibano in tudi tujci se radi ustavljajo v njej. V vasi je pred desetimi leti živela premožna družina Košenjakova. Gospod Košenjak je bil ravnatelj velikega industrijskega podjetja, V vasi je užival svoj pokoj. Star je bil šestdeset let, velike postave in bil je ljubitelj vesele družbe. Njegova žena je bila stara komaj trideset let, prikupne zunanjosti in v družbi je bila vedno veselo razpoložena. Življenje v družini je bilo harmonično in dva otroka sta bila staršem, v posebno veselje. Vaščani, ki pazijo vedno na življenje sose-. dov, so vedeli povedati, da vlada v družini > največje zadovoljstvo. Ob lepem vremenu je družina hodila na sprehod, v nedeljo popoldne pa sta mož in žena zahajala v gostilno »Pri lovcu«, kjer sta se v prijetni družbi kratkočasila. Neko nedeljsko popoldne, ko je bila zopet zbrana vsa družba ;>Pri lovcu«, se je pridružil družbi tudi neki gospod iz mesta. Sedel je zraven gospe Košenjakove in ves popoldne je minil v prijaznem razgovoru med gospo in gospodom iz mesta. Ob razhodu je bilo njuno slovo lepo. Drug drugemu sta obljubila, da se bosta kmalu zopet videla in z besedami Na svidenje!« sta se razšla. Gospa Košenjakova, polna mladega življenja, ni mogla pozabiti jv oj ega novega znanca. Ko sta še po nekaj tednih spet videla Pri lovcu«:, je bilo svidenje veselo in prisrčno. Gospod iz mesta je vedno pogosteje prihajal v črnec in polagoma se je med njim in gospo ravnateljevo razvilo pravo ljubezensko razmerje. Da ljudem prikrijeta svoje oduošaje, sta se pozneje sestajala pri ravnateljevi prijateljici '1'a.nji. toda/ljudem na vasi tudi to ni ostalo prikrito, zato ju je prijateljica opozorila na ljudsko govorico. Življenje v ravnateljevi družini je potekalo v soglasju naprej. Ravnatelj ni opazil pri ženi nobene spremembe in motila ga tudi ni večkratna nerazpoloženost žene, ki se je zadnje čase cesto pojavljala. Mož je bil sicer malo nejevoljen, da je hodila njegova žena večkrat sama na izprehod, česar pred letom ni bilo, da je pogosto zahajala k prijateljici Tanji, toda prikupni hčerkici sta nui vedno odgnali nevšečne misli o ženi. t Nenadoma pa se je po vasi raznesla vest, da je med ravnateljevo ženo in njenim oboževalcem konec ljubezni. Ljudje so celo sumili, da si je gospod iz mesta poiskal drugo, mlado vaško lepotico. T oda vaščani, zlasti radovedne vaščanke, niso mogle verjeti, da bi bilo resnično konec te ljubezni. Vaščanke so pazile na vsak korak gospe Košenjakove in gospoda iz mesta. V svoji prirojeni iznajdljivosti so opazile, da hodi zadnje čase gospod iz mesta na sprehode proti gozdu. Radovedne vaščanke so takoj iztaknile, da lahko ti izprehodi rešijo uganko. Ko se je tako nekega dne gospod‘zopet pripeljal v črnec, sta dve vaščanki opazili njegov prihod in moža zasledovali. Po kratkem postanku Pri lovcu« je gospod še! naravnost po poti, ki vodi v gozd. Vaščanki sta mu sledili po drugi poti, pazeč, da ju gospod ne opazi. Ko so bili vsi trije v gozdu, vaščanki skriti za debelo hojko, sta videli, da se je gospod ustavil pred visoko, mlado brezo in ko se je ozrl na vse strani in videl, da ni nikogar v bližini, je začel tresti vitko brezo Vaščanki sta se spogledali in tiho spraševali, kaj naj to pomeni. čez kakšnih petnajst minut je bila zagonetka pojasnjena. Iz ravnateljeve hiše, ki je stala ne daleč od gozda, je prihajala gospa Košenjakova. Kmalu nato sta se zaljubljenca predala svojim čustvom, valovom sreče in vroče ljubezni, prepričan;'., da ju nihče ne vidi . . s toliko brzino, da za seboj ne bo več slišal brnenja lastnega, aparata. Vse to so ueslutenc možnosti, ki pa so lahko že danes ali jutri stvarnost, tako je zaključil dr. Seewand svoje zanimivo predavanje. (lSto9p belih kosti" Pred okoli 50 leti ie občinska uprava kitajskega mesta Liang Co sklenila, da prekoplje staro pokopališče, ki se je široko raztezalo v okolici mesta. Potrebno je bilo namreč najti prostora za novo pokopališče. Ko so bili z delom končali, se je nabrala ogromna skladovnica kosti; našteli so jih nekaj milijonov. Po sklepu občinske uprave so kosti zmleli ter naredili iz kostne moke pokojnikov nekak gradbeni material. Iz njega so potem zgradili velik stolp, ki so ga imenovali »Stolp belih kosti«. Stolp je še danes v mestu Liang Co največja zna menitost. ’ X Turki se učijo latinščino, Turški prosvetni minister je s posebnim odlokom osnoval prosvetni oddelek za latinski jezik. V turške srednje šole bo v kratkem uvedeno obvezno učenje latinskega jezika. X Domovina kuge je prav za prav Severna Afrika, in sicer v onih predelih-kjer so pravkar v teku najhujši boji med Angleži in Italijani. V Evropi se je kuga pojavila prvič v 6. stoletju, ko so jo prinesle iz Sev. Afrike podgane, ki so bile na ladjah. X Na dan poroke izročijo japonske nc veste svojim staršem vse darove, k> s0 jih prejeli od sorodnikov in znancev, da se na ta način vsaj malo oddolžijo staršem za trud, k< so ga imeli z njimi, ko so jih vzgajali. Vitamin C dajejo v obliki neke vrste sladkorja otrokom v industrijskih predelili Nemčije, kjer primanjkuje zelenjave in sadja. Vodja Nemčije Adolf Hitler govori nemškemu narodu ob osmi obletnici vlado nacionalnega socializma Roke dveh velikih mož >NJKOLI NISEM VIDEL, DA BI Ob smrti svojega osebnega- prijatelja, znamenitega izumitelja in človekoljuba Edisona, je avtomobilski kralj Henry Ford dejal: »Nikoli nisem videl, da bi mu roke drhtele!« Ford je imel prav. Edison je bil tipičen predstavnik anglosaške rase. Hladnokrven, uravnovešen, nikoli nervozen, četudi je mnogo delal in malo spd». Prsti njegovili rok so brez dvoma storili mnogo za vse človeštvo. In če bi ti prsti ne bili mirni, če bi roka velikega izumitelja drhtela, kdo ve, če bi njegova dela uspela?! Ti prsti so pletli najtanjše žice in kovine, ti prsti so prodirali v tajne pri. rode, ki jih človeštvo takrat ni slutilo. Mirni in hladni so ostali do zadnjega diha. Roka pokojnega Aristida Brianda, velikega francoskega državnika, je bila 30 let koščena, nekam žolta, toda • lepa in plemenita roka starca, ki je imel do smrti j čudovito mladostno srce. Stisk Briandove j roke je bil mehak in topel. Skozi roko in ; prste m n je strujila vsa njegova duševna | plemenitost. V tej roki si čutil velikega prijatelja in moža poštenjaka od glavo do pet. Kadar se je rokoval s svojimi nasprotniki, je bil Briand skeptik, ki je s svojo roko oprezno meril »politični utrip,. i MU ROKE DRHTELE! svojega nasprotnika. Briand je čestokrat nervozno bobnal s prsti po mizi, takrat so vsi vedeli, da premišljuje nekaj važnega. Ko je nekoč obiskal grob nemškega državnika Strescmauna in položil venec, so prisotni opazili, kako so Briandu Aristide Briande (karikatura) drhtele roke, ko je polagal venec :>a ?rob. Znabiti je bila tudi v tein gesta plemenite pietete do miroljubnega nemškega 'državnika. •jaritmr Vinogradniki se bore za zboljšanje svojih prilik V-čeraj dopoldne je bil v tukajšnji banovinski vinarski in sadjarski šoli občni zbor Vinarskega društva v Mariboru, ki ga je vodil predsednik košaški župan g. Franc Kirar. Zborovanje je bilo izredno dobro obiskano, saj je moralo mnogo vinogradnikov oditi, ker niso dobili več prostora. Po daljšem predsedniškem poročilu 0 podružničnem delovanju v preteklem letu, ki je orisalo ludi vse težave, s katerimi sc mora boriti naš vinogradnik, je o podrobnem društvenem delovanju poročal tajnik g. Drolc. Ta je poročal Ludi o finančne^ položaju mariborske podružnice. Pri volitvah jc bil izvoljen celotni stari odbor z dosedanjim zaslužnim predsednikom g. Kirar je m na čelu. Najzanimivejši del zborovanja je bila razprava o važnih in zelo perečih vprašanjih našega vinogradništva. Mnenje večine slovenskih vinogradnikov je bilo, da so vse preveč razpravljali 0 sladkanju vin, kar naj bi ne bil glavni problem naprednega vinogradništva. Ce pa sc že izkaže potreba po sladkorju, naj odgovorni poskrbe za pravočasno in čim izdatnejšo dostavo brez-trošarinskega sladkorja. Na zborovanju so zahtevali tudi, naj se pivo obdavči v isti višini kakor vino, Prav tako so izrazili željo, naj bi dobili naši vinogradniki pravočasno modro galico. Sklep občnega zbora jc ludi bil, naj sladkor za sladkanje vin odslej nabavlja Vinarsko društvo za vso Slovenijo. Predsednik g. Kirar je priporočal škropljenje vinske trte, ki pa naj ne bo prezgodnje, ker si s tem vinogradniki več škodujejo kakor pa koristijo. Ob zaključku uspelega zborovanja je govoril še zastopnik banske uprave, pravni referent G. oddelka g. dr. Zorn o novem viničarskem redu. Njegovo tolmačenje so vinogradniki toplo pozdravili. Ob zaključku so zborovalci sprejeli obširno resolucijo z že opisanimi zahtevami glede sladkorja, modre galice, nabave brezlrošarinskega cementa za vinogradnike, enakega obdavčenja piva kakor vina itd., ki so jo poslali mariborski vinogradniki na odločujoča mesta. Med zborovalci smo opazili tudi 'ustanovitelja Vinarskega društva in podružnice g. ravnatelja Andreja Žmavca, ki so ga slovenski vinogradniki iz mariborskega okoliša prav toplo pozdravili, ter zastopnika Vinarske šole in Vinarskega društva g. prof. Pečovnika. Elitna prireditev mariborskih Rusov Tukajšnja Ruska Matica priredi vsako leto tradicionalni ruski ples, ki je vedno najelitnejša plesna prireditev sezone. To je bil tudi letos. V okusno okrašenih dvoranah ^larodnega doma so se zbrali mariborski Rusi in njihovi prijatelji. Med odličniki smo opazili tudi zastopnika vojske g. podpolkovnika Maslača, zastopnii ka mariborskega župana magistralnega ravnatelja g. Rodoška in številne zastopnike tukajšnjih narodnih društev ter organizacij, industrijce, trgovce in obrtnike. Lep umetniški užitek sta nudila set beograjskega baleta g. An atol Žukdvski in primabalerina gdč. Janja Vasiljeva, ki sta žela za brezhibno izvajanje toplo priznanje. Oba sta z mojstrskim plesom seznanila številne obiskovalce s slavno tradicijo ruskega baleta. Prireditev mariborskih Rusov je prav lepo uspela in pokazala njihovo tesno povezanost z vsem javnim, zlasti pa kulturnim življenjem naše obdravske prestolnice. Zborovanje absolventov gozdarskih šol Včeraj je bil v Mariboru v prostorih gozdarske šole V. redni občni zbor Zveze absolventov gozdarskih šol. Poleg številnih članov iz vseh delov Slovenije so se udeležili zborovanja tudi njihovi nekdanji vzgojitelji: ravnatelj inž. Ziern-feid, inž. Sotošek in Vodopivec. Po pozdravu društvenega predsednika ie šolski ravnatelj v svojem govoru poudaril predvsem tovarištvo in povezanost, ki naj druži članstvo in je zaželel novih uspehov v bodočnosti. Njegove bodrilne besede so dale absolventom vero v boljšo bodočnost položaja absolventov gozdarskih šol. Za njim je inž. Sotošek orisal delo »Gozdarskega vestnika«, ki je prvi in edini slovenski strokovni list te vrste. Med drugim je omenil, da imajo tudi absolventi gozdarskih šol svoje poslanstvo pri. zboljšanju našega goz- darstva. Nato so sledila poročila posameznih odbornikov, ki so dobili razrešni-co in nekateri tudi pohvalo. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika Anton Sedlar, za odbornike pa Faust Križmanič, Jakob Preželj, Stanko Zmazek, Viktor Žnidar, Klemen T-?abič, Srečko Lakožič, Venčeslav Štraus, Franc Ulčar in Franc Zam-ljen. Po volitvah se je razvila debata o raznih stanovskih vprašanjih, članom je bilo priporočeno, naj vstopijo v Slovensko gozdarsko društvo in naj še vnaprej ostanejo zvesti člani zveze. Mnogi so poudarjali, da je potrebno nameščati v gozdarski službi le primerno izobraženo osebje in da je nujno nastaviti pri okrajnih načelstvih in občinah okrajne in občinske gozdarje in logarje. K. Letni obračun železničarske IS Železničarska skupina Jadranske straže-v Mariboru je imela svoj občni zbor v gostilni Furlan na Tržaški cesti. Zborovanje je otvoril in vodil postajni načelnik Perme, ki se je v uvodnih besedah spomnil Nj. Vel. kralja Petra II. Kot delegata oblastnega odbora JS v Mariboru sta bila navzoča gg. Pirc in Lavrenčič. Iz poročil predsednika Permeta, tajnika Lasiča in blagajnika Pilaja je razvidna Predvsem velika skrb odbora za zbiranje sredstev za letovanje dece na morju. Letos je bilo na morju 31 otrok, ki so bili Potrebni okrevanja. Društvo šteje sedoi 948 članov, njegovo premoženje pa znaša 22.253.60 din. Ves odbor je bil jako marljivo na delu. Po poročilu revizorja Požgaja in raz-rešnici staremu odboru so bile volitve, pri katerih jc bila izbrana sledeča uprava: predsednik Perme, odborniki A. Atna-ličtti, dr. F. Vrečko, Pšeničnik, Merz, Lašič, Pilaj, Žiberna, Čretnik, Pirš, Prelog, Arhar, Dvoržak, German, Varl, Še-bek, Muravs, Volavšek, Bizjak, Goderer, nadzorni odbor pa tvorita Požgaj in Paučnik. Pred zaključkom zborovanja sta pozdravila občni zbor še častni predsednik Rozman ter delegat oblastnega odbora Pirc, ki sta pohvalila dosedanje prizadevanje ter vzpodbujala k nadaljnjemu delu. mostu. Hodnik za pešce je pogosto močno zaseden. Skrajno neprevidno je, ako pešec v prehitevanju stopi na cestišče, ne da bi se popreje prepričal o tem, ali ni za njim vozilo. Državni most je edina prometna zveza, uporabna za težka vozila, med levim in desnim bregom v našem mestu ter je zaradi tega preobložen s prometom. Krivde za posamezne prometne nezgode torej nikakor ni mogoče pavšalno zabeležiti na račun ene ali druge vrste prometnih sredstev, oziroma na , račun pešcev. Malo več pazljivosti in discipliniranosti je treba pri vseh in vsakem na mestnih ulicah, računati je treba z vedno naraščajočim prometom, pa bo Izostala marsikatera prometna nezgoda. ZIMSKA POMOČ NA POBREŽJU Ustanovna seja odbora za zimsko pomoč je bila na Pobrežju, prisostvovalo ji je 15 zastopnikov raznih društev s Pobrežja in Teznega in ostalih krajev občine. Predsednik poslovnega odbora je župan Karel Stržina, blagajnik občinski tajnik Albin Ban, tajnik šol. upravitelj Janko Živko, prisednika Strnad in čera-ko. Odbor bo imel redne tedenske seje. Prvi darovalci so Tiroma z 10.000 din, kolesarsko društvo »Olimpia« 500 din, Delavsko kolesarsko društvo 100 din trgovec Bogovič 300 din. Tudi pešci so cesto krivi prometnih nezgod one, ki si jo sami izberejo. Zlasti velja to za ona mesta, kjer je promet živahnejši, kakor na pr. na obeh stratjeh državnega mostu, na križišču Vetrinjske in čeprav je naš promet v zadnjem času zaradi pomanjkanja pogonskih gorfv malo omejen, so vendar naše mestne ulice še polne najrazličnejših vozil, zlasti pa bodo oživele sedaj, ko bo kmalu zopet •hogoče kolesarjenje. Intenzivnost prometa seveda tudi v precejšnji meri poveča nevarnost raznih prometnih nezgod. ki jih nekateri pripisujejo krivdi kolesarjev, drugi avtomobilistom, le malokdo pa se spomni pešcev, ki pogosto v •zdatni meri sodelujejo. To je posebno vidno na nekaterih križiščih ulic v mestu ter na državnem mostu. Med križišči so mišljena tu predvsem °tia, Kjer se steka več ulic in ki so zaradi male obsežnosti in tesnih ulici bolj Nepregledna: to so istočasno najnevarnejše točke Tu bi trebalo na vsak način preprečiti, da gredo pešci preko njih po bližnjicah v vseh mogočih smereh, ter določiti kot edino dovoljeno smer pravo kotno na ulico, čeprav je malo daljša od Tattebachove, na križišču Meljske in Aleksandrove itd. Zlasti na državnem mostu ie opažati, da se pešci bore malo ozirajo na jeklene plošče v tlaku, ki kažejo dovoljeno smer za prehod, ter gredo proti Pobreški cesti v poševni smeri preko mostu, tako da so mnogo dalje časa na cestišču, kakor bi to bilo potrebno ter izpostavljajo tako ev. nevarnosti sebe in druge. Isto velja v veliki večini za pešce, ki so namenjeni z mosta proti Mariborskemu dvoru in dalje. Zlasti je nevarno tako hojenje preko prometnih križišč, kjer so bolj nepregledna, kakor na pr. pri izteku Vetrinjske ulice na Glavni trg, kjer predstavlja še posebno nepriliko, da baš na tem mestu križajo ulico mestni avtobusi proge 1. Poglavje zase je tudi prehitevanje na m Petindvajsetletnico poroke obhaja danes v krogu svoje družine znani narodni in kulturni delavec Peter Maroh, inšpektor pošle Maribor tl, s svojo soprogo Julijo. m V ljubljanskem radiu poje drevi ob 20.30 članica mariborske opere ga. Za-mejič-Rovičeva skupaj z g. Pranclom operne samospeve in dvospeve. kjer so se mu pridružili še delavec Garncž Edmund iz Zičkega prehoda ter šc neka ženska in moški, oba znana delomrzneža. Slednja dva sta poslala naprarn Mlakarju kar preveč zaupna, medlem pa je izkoristil priliko Garncž ter mu izmaknil 1300 din v bankovcih. Takoj nato je vsa trojica odšla. Garncž jc na poti v Studence obiskal šc neko gostilno na Pristanu ter vrgel znancem na mizo 200 din, češ zapij Le, jih. Ta denar je oddal Josip Gutmahcr na stražnici. Garncž je nato popival še v Studencih. Ko so ga ponoči aretirali na Glavnem trgu, je imel še 18 din. Izjavil je, da je ostalo razdelil svojima pomagačema, precej pa jc dal tudi za pijačo v Stu- dencih. in Kolesarsko društvo .,Olimpia1' na Pobrežju je imelo svoj občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen zasebni uradnik Leopold Sluga, predsednik pobreške občine Karel Stržina pa jc dobil diplomo kot častni član . m Karbidovka ja eksplodirala v roki /.eni pomožnega ključavničarja Pa la veča v Studencih ter jo poškodovala po licih in nad očmi. m Slabo je ravnala s 5 letnim rejenčkom jiosestnica M. Z. v Rošpohu, ki je večkrat odhajala za več časa od doma ter medtem zaklepala oLroka v stanovanjc. Orožniki so se na ovadbo o tem prepričali ter prijavili posestnico sodišču. m Stružnica je zmečkala prst na roki 17 letnemu kovinostrugarskemu vajencu Hubertu Gutmaherju s Pobrežja. * Proti nizki vstopnini sc lahko lepo zabavale! „KoIo“ Vam nudi to v soboto zvečer. * L en j. občinstvo opozarjamo, da so vrši prireditev društva „Koio‘* v soboto, 22. t. m., v Sokolskem domu. * Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“, Maribor. * Hotel, kavarna in restavracija „Orel“ soboto, 22 .t. m. ,,domača veselica11, torek, 25. t. m. „pustna zabava". Sredo, 26. t. mi „Kulinarska razstava" in skunkova pojedina. Vsaki dan sveže morske in sladkovodne ribe. Prva kuharska razstava na pepelnično sredo 26. t. m. v veliki dvorani restavracije GSItlbrlllUS Državna razr. loterija GLAVNO ŽREBANJE RAZREDNE LOTERIJE 6. dan glavnega žrebanja. Din 60.000.—: 13622 Din 40.000.—: 3536 Din 30.000.—: 28806 95883 98003 Din 24.000.—: 27983 84392 Din 20.000.—: 39818 81832 Din 16.000.—: 94326 Din 12.000.—: 42751 Din 10.000.—: 11400 11649 30093 31635 76596 82130 83749 96191 Din 8000.—: 13277 17558 31570 40411 45467 61302 63294 84050 96117 98165 99731 Din 6000.—: 31636 38472 41559 42530 42903 61411 62274 74013 90872 94498 96172 Din 5000.—: 9072 13772 18397 22187 33383 64424 82271 92731 Din 4000.—: 1584 2748 7980 11620 14445 16430 17168 20093 23419 24718 36306 40322 42670 44419 51361 51603 56456 58716 65086 74810 74940 75103 80654 83373 91545 96909 91JM0 98839 (Brez jamstva.) Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1000.—. Vsi oni, ki so zadeli dobitke v naši kolek-turi, naj predlože srečke takoj v izplačilo. — Nove srečke so še na razpolago. Pri nas kupljene srečke so zadele m. dr. sledeče dobitke: Dne 15. t. m. din 6000 štev. 42530 in din 4000 štev 97040; dne 17. t. m. din 100.000 štev. 18623 (glasom telefonskega poročila). Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor Gosposka ulica 25 (tel. 20-97) ' m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 15. do vključno 21. febr. Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85 ter lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32. ' • r T-,r- ........ m Turing klub v Mariboru bo imel svoj občni zbor 18. febr., ob 18. pri „Orlu‘\ m Davčna uprava Maribor okolica poziva vse delodajalce ,ki so od 22. januarja 1.1. dalje pri upravi prijavili služkinjo in niso prejeli istočasno tudi davčnih kart, ki so predpisane po čl. 95 zakona o »op. davkih, temveč samo potrdilo o izvršeni prijavi, da se zglasijo pri tej upravi soba št. 12 v svrho plačila davka in prevzema davčnih kart. m Ljudska univerza v Mariboru. Drevi ob 20. bo predaval dr. Djuro Vranešič, šef-zdravnik sanatorija za živčne bolezni Ze-lcngaj v Zagrebu o zelo zanimivi temi: ,,Melanholija in samomor". Predavanje bodo pojasnjevale škioptičnč slike. in Materinski tečaj sc bo ta teden nadaljeval z dvema predavanj ima. Jutri ob 20. lio govorila prof. Dora Vodnikova o lemi „Moj olrok naj postane živ ud svojega naroda" ,v četrtek ,20. febr. pa dr. Leba-nova: ..Otroške bolezni v šolski in predšolski dobi". Obe predavanji bosta v dvorani Ljudske univerze. m 1300 din mu ja izmaknil. Kovač držav nih železnic Ivan Mlakar iz Nove vasi je včeraj obiskal neko gostilno ob Dravi, Narodno gledališče Ponedeljek, 17. febr.: zaprto. Torek, 18. febr.,ob 20.: ..Sumljiva oseba". Red B. Sreda, 19. febr.: zaprto. Četrtek, 20. febr., ob 20.: „Lepa Vida". Gostovanje Danilove in Kralja ,članov ljubljanske drame. Zanimivo gostovanje v „Lcpi Vidi". Upra- vi sc je posrečilo za še enkratno uprizoritev „Lepc Vide" pridobili prvaka ljubljanske. drame. go. Miro Danilovo in g. Emila Kralja. Zanimivo bo lo gostovanje, ker je imenovana dvojica „Lepo Vido" igrala že pri krstni predstavi na ljubljanskem odru. Kino v Mariboru * GRAJSKI KINO. Danes prekrasen francoski film „BHa sem pustolovka" izborna igra. — Pride ,,Brodarji na sinji Donavi". * ESPLANADE KINO. „Mcd dvema očetoma", češki film prekrasne vsebine s priljubljeno Stepniekovo v glavni vlogi. | * UNION KINO. Do ponedeljka „Milijo- nar Andy Hardy“ z družino llardy v glavnih vlogah. Salve smeha. , * KINO STUDENCI. Od tl. do 16 .febr. ; velenapeti film „Vainpir Zapadu" s priljubljeno igralko Marleue Ditrich. Soor: Peti mednarodni zimskošportni teden Ga-Pa V Uarmisch-Partenkirchenu so se pričela tekmovanja letošnjega V. mednarodnega zimsko športnega tedna s tekom na 18 km. Prijavilo se je 118 tekmovalcev 8 držav, posebno močno so bili zastopani Nemci in severnjaki, med drugimi 20 Fincev, 14 Švedov itd. Tek je prinesel izrazito nadmočno zmago severnjakom, ki so zasedli prvih šest mest, vendar med njimi ni nobenega, ki bi tekmoval tudi za kombinacijo, za katero je tako dosegel najboljše mesto Nemec Gustl Berauer. Najboljši čas v teku je dosegel Finec Olki-nuaro z odličnim rezultatom 1:00.09, 2. Gsten-son (Švedska) 1:00.17, 3. Lauronen (Finska) 1:00:27, 4. Silvunoinen (Finska) 1:01:25, 5. Wiklund (Švedska) 1:01:52, Berauer je rabil 1:02:15. V oceni za kombinacijo je najbolje plasiran svetovni prvak -iz Cortine d’Ampezzo Gustl Berauer, nato njegov rojak Gstrein ter Finca Karplas in Salonen. Dobro mesto ima tudi Jeseničan Razinger. Drugi dan .tekmovanju, je l>il dopoldne smuk za ženske in moške, poj>oldiie pa skoki za. kombinacijo. V smuški tekmi s sedla Krauzecka je Nemki Crnazovi sicer uspelo porazili svetovno prvakinjo iz Gortino. d' Ampezzo Italijanko Seghi, vendar sla prvi mesti odnesli Nemki K. Prosauf in II. Dolleschell v enakem času 3:55, jo. Clirisll Cranz s.‘1:57.1, 1. Resch 1:00.1, 5. Godi (vse Nemčija) 1 : (K).G. Posebno ogorčena je bila borba v moškem smuku, kjer so Nemci na. domačem vajenem terenu odnesli jasno zmago. Prvi je A, Pfeifer v 4 :03.8 pred svetovnim prvakom .Tomie\vein6m s 1 : (11.1 iu R. Granzom C.*? 1:04.3, slede še (rije Nemci. Med Jugoslovani je zasedel najboljše meslo Bertoncelj s časom 1:13.2, . nato Lukane s 1:15 in Žvan s 5 :05 v vrstnem redil imajo številke nad 50 Naš najboljši tekmovalec dr. Heim* si jer žal že pri treningu zlomil nogo . Popoldne so bili skoki za kombinacijo Sigurno zmago je odnesel favorit Gustl 1’c-rfftier S skokoma 50 iu 53 m, najdaljši skok je dosegel Meergans s 55 m. Na drugem in tretjem mestu sla Nemca Gstrein in Mccrgtaiš. Mod našimi tekmovalci je najbolj uspel Jeseničan Tone Razinger s il in 15 m ter jo tako sanio za eno mesto poslabšal svoj' plasma 2a koiiiKinacijo, v teku je bil med tekmovalci za kombinacijo na 0. mestu. Gregor Klančnik je skočil 3!) in 41 m ter je v kombinaciji na 15. mestu. Slalom lire/ Jugbshivaimv Naši tekmovalci zaradi preslabega pla- smaja v smuku niso prjSli v poStev za slalom. V ženskem slalomu je. bila glavna borba med Nemko G^anzovo ler Italijanko Segli ijevo. Na 20 Om progi z 11 vratci je Nemki tudi tu uspelo zmagati v Mii.G, 2. Gertner (Nemčija) 154.9, 3. Seghi (Italija) 158.2. V slalomu za moške je zmagal Nemec Hudi Granz pred svojima rojakoma Ilei-derom in Jerme\vei|yini, Heider je zaradi svoje mladosti presenetil s tem, da je dosegel v slalomu najboljši čas s G l.G v eni vožnji. Plasma v kombinaciji ztiači neuspeli za oba svetovna prvaka iz Gortine d* Ampezzo. Med ženskimi je dobila naslov nemške prvakinje v kombinaciji Gh. Granz, sledita ji Nemki Dolleschcll in Gerlner ter Italijanka Seghi, med moškimi pii je bil vrstni red tale: 1. Rudi Granz, 2. Jen- neweiii, 3. Gabi, 4. Lanlsclmer (vsi Nemčija). Lep uspeh naših skakalcev Največje zanimanje je vladalo za konkurenco samostojnih skokov, kjer je tekmovalo 70 skakalcev iz 7 držav. Nemcu Kradli! je uspelo, da je }>o porazu ms svetcfvnem prvenstvu v Gortini d' Ampezzo dokazal, da spada vodno še. med najboljše. S skokom St m je izenačil rekord skakalnice. Pri drugi seriji skokov je sodniški zbor skrajšal zalet, vrslni red v oceni je sledeč: 1. Bradi (Nemčija) 226.5 (84 in'79 s,i), 2. M urama (Finska) 83 in 70 m, 3. \Veiler (Nemčija' 81 in 73 m, 4. Pahne (Nemčija), 5. Topila (Finska) itd. Rczullali kažejo ,da uspeli Fincev na svetovnem prvenstvu ni bil slučajen, temveč so se že. prerinili med elito tudi v smuških skokih. Tudi naši skakalci so pokazali velik napredek. Podrobne ocene še sicer niso znane, brez dvoma pa so zapustili za seboj tekmovalca več drugih držav. Najbolje je, odrezal, zlasti slilng, Albin Nov-šak z 08 in' Gl m, Karel Klančnik s 71 in 70 m ter' Priboršek s 75 in GO ni. Danes je zaključek tekmovanj s slafet-nim tekoin 4 X 10 km. Nastopilo bo tildi naše moštvo v. postavi Klančnik, Knific, Smolej, Razingen Na povraUtu v domovino bodo naši tekači in skakalci gostovali v Beljaku. • Ali naši hokejisti ne bodo v Ga-Pa? Drevi bi morala odpotovati z Jesenic v Ga-Pa naša hokejska reprezentanca, v katero sp dolo&ni po večini llirijani ter nekaj Zagreb- ■a čanov. Zaradi tega presneča objava Zimsko športne zveze kraljevine Jugoslavije, da je odhod zaradi nepredvidenih ovir odgoden. Naši bi morali po sporedu nastopiti v sredo v otvoritveni igri proti močnim Švicarjem, ki so ji i 1. 1939. premagali v Curihu kar s 23:0 MALI OGLASI do 20 besed stanolo z davkom vred 15.— din. Vsaka nadaljula beseda 1.— dl«. Kdor iiče službo, plača *a tak Otflas namesto 45 dl« sauto 12,— din. Mali oglasi za ženitve, dopise, posest, trgovsko In obrtno' reklamo pa staneio namesto IS.— din 20,— din. Vsaka nadaljnja beseda v teli oglasih stane 2.— din. Za pismene odgovore silede naslovov v malih oglastli znaia posebna pristojbina S.— din, kateri zruisftk I« treba priložiti v znamkah. Mali* oglii*e ic treba plačati takoj pri naročilu. Pri pismenih naročilih so lahko plača v znamkah. Za vse malo oglase, čo so debelo tiskani, vclla dVOlna tarlla. SLUŽBO DOBI do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 diu RAZNAŠALCA S KOLESOM iščemo za vsak delavnik od •/a 1' do 2. ure. Javiti se v upravi >.Več črnika«. 22963-2 DAPAVE IN RDEČKASTE ROKE POSTANEJO Z UPORABO PERMA KREME GLADKE IN LEPO BELE STANOVANJE IŠČE jo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Iščem ENOSOBNO STANOVANJE po možnosti s kopalnico, v bližini Melja, Ponudbe pod »Cimprej 500« na -oglasni oddelek »Večernika«. 2289516 OBRT • TRGOVINA do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnja beseda 2 din Prodajamo LEPE BOBOVCE 7—8 din za kg. Gospojna ul 4'!: 2*)46-lS R O C C R KANC ■BGHOiEEBEi do 20 besed 12 dfn. vsaka nad&ljrtja beseda 1 din POŠTENA SLUŽKINJA z znaniem kuhanja išče službo. NaSlov: R Novak, Maribor, Gregorčičeva 18. 22961-3 LOKAL do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnja besedo 2 din MESNICA z inv«ilnr|. i vred se odda takoj v najem. Meljska c. 33 22960" 10 Prijavite naročilo ua MODRO GALICO Kmetijski družbi, Maribor-Melje, tel. 20-83. 22809-13 OBVESTILA do 20 bCied 26 din. -vsaka nadaljnja beseda 2 din RAZGLASI Ccujoncinu občinstvu vljutl-ilo naznanjam, da sem dobil podeželsko zidarsko obrt. Vsakemu, kateri namerava zidati manjšo zgradbo kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila sc najtopleje priporočam. S spoštovanjem Taferner Ivan, Hotinja vas pri ^itriboru. : 22965-26 I Tek za prvenstvo MZSP raiveS avlfen V izvedbi 1SSK Maribora je bilo včeraj v Ribnici na Pohorju prvenst^ podzveze v norveški kombinaciji in skoCTTi. Južno viharno vreme jo popolnoma pokvarilo markacije na progi. Ker tako teka ni bilo mogoče smatrati za regularnega, ga je sodniški zbor razveljavil. Popoldne je bilo tekmovanje v smuških skokih, kjer so bili zaradi snega in močnega vetra doseženi tudi malo slabši rezultati. Naslov prvaka podzveze si je osvojil Welle (ISSK Maribor) z 102.G točke, 2. Jurič (Ptuj) 101.7, 3. Škofič 98.6, 4. Cop (oba SPI) Maribor) 88.2, 5 Skočir, 6. Burnik, 7. Fers (vsi Maribor), 8. Habjanič (Maraton). V konkurenci so dosegli najdaljše skoke Čop Franu z 18.5 m in 18 m (p), Welle in Jurič in Škofič 16.5 m, izven konkurence pa je skočil Cop Franci 20.5 m (najboljši rezultat dneva), Škofič in Welle 18.5 m. Jurič 18, Skočir 165 m itd. Orožnov smuk v snežnem mefežu Včeraj je bil na preko 50 km dolgi progi Mariborska koča — Vuzenica letošnji IX. Orožnov smuk, h kateremu je startalo 22 tekmovalcev, med njimi tudi nekaj dam. Orožnov smuk je smuška tura, ki predstavlja že pri ugodnih vremenskih prilikah težko prezikuš-njo za vsakega udeleženca, posebno težka pa je bila letos, ko so se morali izletniki boriti s snežnim viharjem. Izmed 22 jih je dospelo na cilj samo 14, in sicer; Evgen Vuga, ki je bil obenem vodja ture, Franc Reich, Srečko Šumer' Stanko Škerl, Breda Voglar, Engelbert Gasperič, Franc Čelofiga. Herbert Motoh, Jože Fras, Helena Dejenko, Ivo Švent-ner, Vane Srebotnjak, Jože Radič, Franc Oman. Med udeleženci je bi tudi letos doktor Orožen, ustanovitelj te vsakoletne konkuren- ce, ki pa je zaradi pretrganih vezi moral prJ ;> Planinki« odstopiti. HRVATSKA IN SRBSKA LIGA Dočini v srbski ligi ni bilo večjih dogodkov, preseneča v hrvatski, da je Gradjanski ponovilo. oddal enp piko. Rezultati lirvatske lige: Gradjanski — Has^ 1:1 (0:1), Concordia — Slavija (V) (4:0), Hajduk — Železničar 3:0 (1:0), Slavija (O) — Split 4:0 (3:0), Sašk — Backa 2:0 (1:0). Srbska liga: BSK — Jedinstvo 1:0 (0:0)’ Jugoslavija — Bask 6:0 (2:0). Jugoslavija (j) — Bata 3:1 (0:0), Vojvodina — Slavija (S) 0:0, Žak — Gradjanski (S) 1:1 (1:0)- Drobne vesti PRIHRANKI NAŠIH DELAVCEV V NEMČIJI Naši sezonski in drugi delavci, ki so na delu v Nemčiji, smejo pošiljati svojcem v Jugoslaviji mesečno po 60 mark od svojih prihrankov. Nakazilo .se izvršiDUr tom delodajalca ua filijalo »Putnika« v Berlinu, protivrednost v dinarjih pa nakazuje na javljene naslove v Jugoslaviji centi-ala »Putnika« v Beogradu. Na prošnjo »Putnika« je nemško gospodarsko ministrstvo sedaj odobrilo, da delavci svojcem v Jugoslaviji lahko nakažejo tudi večje prihranke kakor 60 mark me-sečno. V tem primeru morajo delavci preko svojih delodajalcev na filijalo »Puttrika<' v Berlinu nasloviti; posebne prošnje s j>odatki o višini zaslužka in o skupnem znesku prihrankov, ki so ga v letu 1940 nakazali v domovino. Tudi nas’, delavci, ki so zaposleni na Poljskeni lahko pošiljajo z istim potoni do 60 mark mesečno svojcem v Jugoslavijo. n Violine-izdeluje kmel Anton Juhas \t vasi Paneira v bačkotopolskcm okraju. Prodaja jih po 2500 din. Trdi, da se, mu U’ ■pB!>TCČll6" Izdelati pravo obliko violin, la odgovarjajo izdelkom starih mojstrov. n 20.000 din jo poslala hči, ki o njej 7 let ni ničesar vedel Ramadanu Mcovi-6u iz Meovica pri Beranah. Denarni pošu.l* ki je priložila obširno pismo, kjer pojasnjuje, kako je pred 7 leli odšla preko Skoplja v Brus z mladim turškim trgov* cem, s katerim se je poročila in ima 2 njim dva otroku. Njegovo premoženje znaša več milijonov din. n NMHMI vajencev ne obiskuje ne vajeniških šol ne tečajev v banovini Ilrvatski-Skupno jih je 18000, šole pa obiskuje le !>.500. RAZNO do 20 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din BUKOVE HLODE za takojšnjo dobavo knpuie Kmetijska družba, skladišče Maribor. 22746-28 Nogavic« traine po »Nimala« kopeli « Zahvala Za vse izraze sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob izgubi nase matere, gospe Grosek Jožefe se vsem in vsakomur najtopleje zahvaljujemo. MARIBOR, 17. februarja 1941. IVAN, sin, in ostali sorodniki. >NlMELA< K prapraSul« }/ spiitCan)* patalj (zank) Din 30'->NIMELA< SAMOTROOAJA CILJE, poitnl pradal 2 Pob! se v drogerijah in trgovinah Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da hab je v cvetu mladosti za vedno zapustil naš ljubi sin in brat, gospod Josip Petek sin šolskega sluge 11. dekliške ljudske šole, previden s tolažili sv. vere, star komaj 20 let. Pogreb nepozabnega se bo vršil jutri, dne 18. febr. 1941, ob 15. uri (3. uri) iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Sv, maša zadušnica se bo brala, v sredo, dne 19. febr. 1941, ob 7. uri zjutraj v magdalenski cerkvi. MARIBOR, dne 17. febr. 1941.. Žalujoči: Petek Jurij, oče; Petek Marija, mati; Petek Sarlota, sestra; Graltič Rudolf, stric; Grahič Terezija, teta in ostali sorodniki. VSAKO HIŠO „V E C E R N I K PROSTOVOLJNA GASILSKA CETA RUSE naznanja žalostno vest, ‘ da je umrl njen soustanovitelj in častni član, tovariš REPOLUSK FRANC predsednik nadzornega odbora odlikovan s srebrno kolajno za državljanske zasluge in z zlato kolajno za dolgoletno službovanje. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 18. februarja, ob pol 5. uri popoldan na ruško pokopališče. Dragega tovariša bomo ohranili v častnem spominu! RUŠE, dne 16. februarja 1941. Izdala .n urejuju AUULt UlUMKAlt v Mariboru, liska Mariborsko tiskarna d d., predstavnik STANKO DE 1 ELA v Mariboru. - Uglasi po ceniku - «okopls> st ne vračajo. - Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. - Tclelon uredništvu štev. 25-67 in uprave štev. 28-67- - Poštni Čekovni račun štev 11. 409-