Inserati se sprejemajo invejja tristopna vrsta: 3 kr., ue se tiska lkrat, 12 „ „ „ ,. 2 „ ,» a n n ^ „ Pri večkratnem tiskanji se #ena primerno zmanjša. Rokopt s I se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Po pošti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. Za polleta . . 5 i( _ Za četrt leta . 2 " 50 " V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr Za pol leta Za četrt leta 4 2 20 „ 10 Politični lisi nsliirasli narafl. V Ljubljani na dom posiljen ' velja (!0 kr. več na leto. Vredništvo na Dunajski ce?tt£'' štev. 15 v Medijatovi hiši. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torok, četrtek in soboto. Gospod vitez Schneid prosil ua« ie, da sledečo pismo objavimo: V Kostanjevici, 16. septembra. Moja bolezen me sili, da se častnemu mandatu za državni zbor, katerega mi je izročila večina ljubljanskih volilcev, odpovem. Pri tem za mene res tužnem povoiu ne morem si kaj, da ne bi razlagal stališča, po katerem se po mojem mnenji ima moje, naše politično vedenje zaznamovati, ter da ne bi prosil Bvojih čestitih volilcev, da se po teh načelih ravnajo pri volitvi mojega naslednika. Jaz se tem gotoveje zanašam, da se ta moja prišuja ne bode prezirala, ker baš zastopniki kranjske dežele, katere zgodovina v vseh 600 letih združenja z Avstrijo ni skaljena niti po jednem činu nezvestobe proti presvitli cesarsk rodbini ali upora proti skupni domovini, za dostu.o samo volji in tradic ji dežele in naroda, ako se odvračajo od tiste tako zvane progresističue stranke, katera skoro povsod v Evropi, namestu da bi resnično pospeševala napredek in svobodo, samo na to dela, da slafcf monarhične ustavne temelje. Mar nijBO progresiBtične stranke uže v največ deželah parlamentarizem kompromitovale s tem, da so omejile legitimno oblast krone ter pri vBakej priliki Be trudile in se še trudijo, mej krono in narodom ustvarjati protivje? Kranjsko ljudstvo, katero je v sto bitkah krvavelo za čaBt AvBtrije in bilo v obrambi Avstrije decimovano, ne more se izneveriti svojej zgodovini, ne more po svojih zastopnikih izraževati druge volje od one, katero je uže pred 600 leti slovesno izjavilo in po katerej je dosihmal zvesto živelo: voljo, našemu naj-milostijivejšemu cesErju v ptžrlvovalnej uda-nofcti 111 brezpogojni pokorščini biti privrženim in ne samo k Avstriji spadat1, ampak tudi Avstrija biti. In, kakor se ljubezen do vladarja in do neminljive domovine izrazuje samo le v okle-panji do državne misli in v dejanskem pospeševanji moči in slave naše velike oČetnjave tako tudi pravi rodoljubi nikdar ne bedo b kratkovidno varčnostjo omejevali sredstva za državno moč z odbrisanjem malenkostnih zneskov za vojsko in brodovje. Poslanci se pri tem ne bodo dali slepiti od navadnih navideznih razlogov ter ne pozabili, da v trenotku, ko vzplamti vojska, se celo z najogromnejšimi svotami ne morejo poravnati škode, katere v teh nevarnih čaBih vsakoletno odbriBanje malo milijonov zadaje državnej vojnej sili. Naj mi bode denes, ko se poslovim od svojih čestitih volilcev, še dovoljeno, da se oziram na današnji položaj. Podučljivo sliko vidimo pred seboj, sliko: do kacega nasilnega mišljenja, do kake trdo-srčnosti m neliberalnosti in do kakšnih negativnih uspehov je prišla uatavoverna stranka vzlic nedvomno silnih pričttkov in iz početka dobrih namenov in samo za tega delj, ker se nij mogla ubraniti prisiljenej zvezi hudobnim nasvetom in naposled odločujočemu uplivu ekscesivnega, brezznačajnega in hujskajočega časnikarstva. Skrbimo tedaj, da ostane naše časnikarstvo značajno in zanesljivo ter da so možje, katerim je izročena odgovornosti polna naloga, da opazujejo in izrazujejo javno mnenje, pravi rodoljubi in poštenjaki. Današnji politični položaj obvlada delovanje ustavoverne stranke, da bi se preustrojila, njeni strastni boji proti vladi in vedno bolj naraščujoče narodno vprašanje. Naša razmera k vladi je tedaj baš v tem trenotku velike važnosti. Sedanji kabinet, kateri vodi tri leta državno krmilo, nij nikako strankarsko minister stvo, ne odvisi od uiknkih straokarskih vodij in nij organ nikake večine. Ministerstvo obstoji ne vsled kake strankarske zmage, ampak vsled potrebe miru mej avstrijskimi narodi. Ono ima v sebi pogoje obstanka in ne po trebuje za svoj obstanek nobenih organičnih vtikanj, nobeno privatne pol cije, nobenega preganjanja druzega mnenja, nobenih izrednih naredeb. Mi Bmo temur ministerstvu pokazali svoje zaupanje in jaz menim, da bi ga tudi odsihmal ne smeli zapustiti v nobenem vprašanji politične važnosti, kajti ravno nas najbolj zanima, da je pravična in blaga vlada tudi močna. In ko bi tej vladi celo nemogočo bilo takoj in vsa naš« zahteve, katere opravičeno stavimo glede narodnost', izpolnjevati, ne Bme nikdo pozabiti, da mora vlada le počasno, neofenzivno, po skušnjah iu posredovalnih na redbah postopati, ako hoče zvesta ostati svojemu pomirljivemu programu. Bila bi napaka nepopravljiv«, da bi ne megla ostati brez nasledkov, ko bi se izredno težka vladna ukcija v narodnem vprašanji preprečila po uporih in sklepih, kakoršne ustvarja samo kratkovidna nezadovoljnost in politična neukretnoBt. A nasprotno jo upati, da bode ravno sedanjemu ministerstvu, katero je danes celo svoje nasprotnike prisililo k spoštovanju, kmalu se posrečilo, da zadostuje terjatvi avstrijskih narodov po jezikovnej ravnopravnosti ter tako konec stori za 19. stoletje Bramotnej zmoti in zavržljivemu mnenju, da se smejo narodi zaradi nekojih upravnih ali gospodarskih koristij iznenaroditi, to je, da se smejo v razvoji in rabi svojega jezika zadržavati, žaliti in ovirati. Izpeljava narodne ravnopravnosti se more le od vlade zahtevati, ker le vlada jo more dovoliti in zagotoviti, nikoli pa kaka stranka in nikdar kot plačilo za kak kompromis. — Pa, da smem še jedenkrat izreči svoje uverjenje: kadar poneha nezaupnoBt in Bkrb pred germanizaetjo za vbb dežele in narode te velike države, potem nastane dolžnost, da Be odkritosrčno in v mejah po državnem interesu zaznamovan h oziramo na nemški jezik ter s tem izpolnjujemo državno protizahtevo, katera je tako stara kakor Avstrija, in katera se ne sme opuščati, ako se neče opasno rušiti vez, ki oklepa vse narode, oslabeti naše vojne sile ter nevarno omajevati celo državno upravo. Konečno imam do svojih čeBtitlh volilcev le še to prošnjo, da me ohranijo v dobrohotnem spominu. Josip vitez Schneid m. p. Iz tega pisma je razvidno, tia se misli g. vitez Schneid odpovedati državnemu poslanstvu zarad svojega zdravja, ki se mu je Bicer zbolj-šalo, pa mu nikakor še ne pripušča vdeleževati se zborovib sej. Kot veBten in pošten mož pa misli, da vsacega državnega poslanca veže dolžnost tudi dejansko izvrševati mandat, ali pa Be poslanstvu odpovedati, ako tega iz kterega koli vzroka ne more. On neče od volilcev, in naj si bode tudi le od nekterih, ali-šati očitanja, da se samo za svojo osebo briga, da le svoje koristi išče, da pa oni nimajo zastopnika, ker jim je na potu, da ne morejo izvoliti druzega poslanca itd. Take misli, pravimo, morda g. Schneida navdajajo, njegovi volilci pa vse drugače sodijo; oni hvaležno pripoznavajo, koliko se je za splošnje koristi trudil g. Schneid, dokler mu je zdravje pripuščalo, ter za trdno upajo, da mu bode še kedaj mogoče, svoje blagodejno javno delovanje nadaljevati. Zato pa 30 b li vsi jako osupnjeni zvedevši, da se misli poslanstvu odpovedati, in Bplošnja misel je bile, naj tega vsaj zdaj po nobeni ceni ne stori, ampak naj mandat še obcirž', ob enem si pa prizadeva, da zgubljeno zdravje zopet pridobi. Zarad zastopništva mu ni treba biti v skrbeh, ker drugi poslanci slovenski zastopajo tudi koristi mesta ljubljanskega. To občno mnenje pripravilo je uarodni klub, da je v seji 18 t. m. enoglasno sklenil, g. viteza Schneida prositi, naj Bvoje poslanstvo še obdrži, ker upamo, da bo še prišel čas, ko ga bode mogel izvrševati, iu da se v tem smislu g. Schneidu pošje pismo, ki ga bodo naši listi objavili, kakor so objavili pismo Schneidovo. K. Deželni zbor kranjski imel je v torek 19. t. m. 4. sejo, kteri je predsedoval deželnega glavarja namestnik gosp. Grasselli, ker Be g. deželni glavar grof Thu rn, ki je bil 18. t. m. povabljen k dvornemu obedu, še ni bil vrnil iz Trsta. — Prebere in potrdi se zapisnik zadnje seje deželnega zbora. Poslancu Kobierju se podaljša dopust za 8 dni. — Došle peticije ali prošnje Be izročč raznim odsekom. — Po nasvetu barona Tauftererja se razni oddelki letnega de-želno-odborovega poročila izročč raznim odsekom in sicer: V letnem poročilu v sklepanja deželnega zbora naBvetovani predmeti štev. 1 upravnemu, štev. 2 do 15 finančnemu odBeku, kteremu Be izroče tudi §. 4 in 9, dalje prizidavanja v redutnem poslopji (stran 128), §, 8 do oddelka o povrnitvi posojila ob- čine Trata (inelusive str. 150), pa 2., 3. in 4. točka §. 10, in tožba državne sodnije; §§. 3 , 5. in 6. upravnemu odseku, vse druge reči pa nalašč za pregled tega poročila izvoljenemu odseku. Poročilo deželnega odbora o nekterih cestah, ki se imajo opustiti kot okrajDe ceste potem o preložitvi cdftte čez ,Boncar se izroči upravnemu odseku j ravBO tako poročilo deželaega odbora o najnovejšem dopisu c. k. deželne vlade glede Osnove glavnih občin. — Poročilo o prolračunu sad e in 'vinorejske šole ua Slapu za 1. 1883 se po nasvetu viteza Kaltenegerja z dnevnega reda odstavi, ker se je še le v tej seji finančnemu odseku izročila prošnja učitelja Ranta s Prema, ki je s tem proračunom v tesni zvezi. — Za tem se potrdijo računski sklepi bolnišnega, porodišnega, najdenišnega in norišnega zaklada za leto 1881. VBeskupnih dohodkov je bilo 1,252.900 gld. 32'/g kr., stroškov za prejšnja leta 292.457 gld. 50 kr. za 1. 1881 pa 960 tisuč 442 gld. 82'/„ kr. Premoženja je bilo koncem I. 1881 v imenski vrednosti glavnic 930.922 gld. 59 kr., vrednost poseBtev 568 tisuč 447 gld. 96Va kr- tO™j skupaj 2,125 958 gld. 29'/a kr.; v primeri b premožnjem koncem 1. 1880 v znezku 2,171.142 gld. 43'/a kr. ee kaže zmanjšanje premoženja za 45.184 gld. 14 kr. Ker je bilo pa treba za pretekla leta zaostale stroške poravnati, ostalo je koncem 1. 1881 čiBtega premoženja 1,760.951 gl. 29 kr., tedaj se je v primeri s čistim premoženjem na koncu 1. 1880 v znesku 1,781.121 gl. bl^kr. premoženje zmanjšalo za 20.170 gld. 28'/« kr. Po nasvetu poročevalca barona Apfaltrerna se na to reši predlog finančnega odBeka o stavbi shrambe na dvorišči bolnišnične cerkve in se v ta namen dovoli 1850 gld. Ravno tako Be potrdi proračun raznih deželnih podzakladov in sicer je nastavljeno: pri bolnišnem zakladu potrebščine 63.821 gld. '/„ kr., zaklada pa 10 018 gld. 91 Va kr. tedaj primanjkuje 53.802 gld. 9 kr. ; pri porodnišnem zakladu : potrebščine 4704 gld. 38 kr., zaklada da 755 gld. 60 kr. toraj s primanjkljejem 8949 gld. 28 kr.; pri najde niš ne m zakladu: potrebščine 8637 gld. 44 kr., zaklada 308 gld. 20 kr. tedaj primanjkljeja 8329 gld. 24 kr., pri norišnem zakladu: potrebščine 41.636 gld. 95 kr., zaklada 6820 gld. 89 kr. tedaj bode primanjkovalo 34.816 gld. 6 kr. Primanjkljeji vseh imenovanih zakladov ss imajo poravnati iz deželnega zaklada. — Potrdi se dalje računski sklep kranjskih vstanovnih zakladov za 1. 1881. 1. Dijaški zaklad: dohodkov in Btroškov 34.415 gld. 82 kr. 2. Dekliški VBtanovni zaklad: 1807 gld. 16 kr. 3. Grof Saurauov VBtanovni zaklad: 272 gl. 2'/a kr. 4. Glavarjevi zaklad: 11.477 gld. 73% kr. 5. Sirotinski VBtanovni zaklad: 33.223 gl. 99'/2 kr. 6. Ilirski vstanovni zaklad: 1633 gld. 65'/2 kr., Btroškov pa 1567 gld 90V2 kr. 7. Ces. Elizabete invalidni zaklad: 537 gl. 5 kr. 8. Postojnsko-jam-Bki invalidni zaklad: 57 gld. 70 kr. 9. Trevisinova vstanova za invalidni zaklad: 128 gld. 47% kr. 10. Metelkova invalidna vstanova 57 gl. 8 kr., stroškov pa 37 gl. 80 kr., 11. Invalidni zaklad ljubljanskih gospa Št. I. 67 gl. 20 kr., št. II 695 gl. 82 kr. 12. Muzejni zaklad 23 tisuč 659 gld. 73'/a kr. 13. Kalistrov vsta-novui zaklad 18.413 gld. 73 kr. 14. Hold-heimova vstanova za gluhoneme: 820 gld. 93V2 kr. 15. Wolfova vstauova za gluhoneme: 1267 gl. 47ys kr. 16 Dr. Lovro Tomanova vstauova 336 gl. 20 kr. 17 En gelhauserjeva vstanova: 1164 gld. 15- 18. Flodnigovi vstanovi za slepe: 3434 gl. 99 '/a kr. Stan vsega vstanovnega premoženja je koncem i. 1881 znašal 1,468.866 gl. 35 kr. tedaj se je v primeri s premoženjem kancem 1. 1880 (1,342.892 gld. 23 kr ) pomnožil za 125 974 gl. 12 kr. Obenem Be potrdi proračun vstanovnih kranjskih zakladov za leto 1883 -* Dalje t-e potrdi račun zemljišno-odveznega zaklada za 1881 in proračun za 1. 1883. Potrebščine bo: 596 ti-buč 356 gl. 20 kr. zaklada pa 524.833 gl. 35 kr., tedaj bode primanjkovalo 71.522 gld. 85 kr., ki se bode poravnal z drž. obrestnim posojilom. Deželni doneski pa se bodo poravnali s 16% pri-klado na vse direktne davke, potem pa z 20% pri-klado na vžitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa. — Dr. Kaltenegger nasve-tuje konec seje, ki se sprejme, prej pa g. predsednik še naznani, daje bilo izročeno nekaj prošenj, ki jih razdeli odsekom, in da so poslanci Klun, Navratil in tovariši izročili s pri-četkom seje interpelacijo do preblagorodnega g. deželnega predsednika, ki jo g. zajisni kar prebere. Interpelacijo smo že zadnjič objavili v „Slovencu.". G. predsednik potem sklene ob '/a2, ur' sejo in prihodnjo sejo napo<6 za petek 22. t. m. Našim županom nekaj. (Konec.) Ko smo tako vsaj površno našteli nekaj predmetov za županske shode, prestopimo k vprašanju: kako, in po kolikokrat in na kterih krajih naj bi se shajaližu-pani k posvetovanju? Spredej že smo omenili, da bi za važneje zadeve imel biti Bhod dvojin: širji in ožji. Š;rji shod bi se imenoval shod županov enega političnega okraja, ožji pa shod pooblaščencev iz takih širjih shodov, bodi si vse dežele ali pa vsaj iz več okrajev skupaj; zadnji bi bil — Be ve da — le redkokrat in le o važoib, vso deželo ali vsaj nje velik del zadevajočih rečeh in vprašanjih, kakor smo nektera taka že prej omenili. Ožji ali okrajni shodi županov bi bili lahko v kterem koli kraji, najbolje tam, kjer je sedež okrajnega glavarstva. Natančno odločenih obrokov za-nje bi skoro še treba ne bilo, marveč Bklicavali bi se župani za vsako važno zadevo posebej, kar bi se godilo prav lahko po okrožnici, ktero eden izmed njih spiše; če se za vsako tako reč posebno ne mudi, bi se čakalo s shodom, da se več gradiva za posvetovanje skup nabere. Posveto vanje bi ee vršilo po šegi navadnega zborovanja, da bi vse giadkeje teklo. Kedar bi pa bilo posvetovati se in Bklepati o kaki zadevi tikajoči se vse dežele ali vsaj več skupnih okrajev, bi se zbrali župani vseh prizadetih okrajev, VBak okraj posebej na bvo-jem kraji, in kedar so se o svojem sklepu enoglasno ali po večini zedinili, bi pooblastili izmed sebe enega, ki bi Be s tem sklepom podal k ožjemu Bhodu, to je k shodu vseh pooblaščencev v glavnem mestu ali na kakem drugem, vsem najbolj priležnem kraji. Na Kranjskem n. pr. bi bila za take ožje shode pooblaščencev iz vse dežele Ljubljana, samo za Notranjsko Postojna, za Dolenjsko Novo-mesto, za Gorenjsko pa Rauoljica ali Kranj, če ne celo Ljubljana. Sploh bi se pa župani in pooblaščenci o kraji shodov morda lahko sproti dogovorili, to bi odločila stvar, o kteri bi se imeli posvetovati. Kar bi tak ožji Bhod sklenil, bilo bi veljavuo na vzgor in na vzdol. Pa utegne kdo vprašati: ,,Kje li bo pa župan ob Bvojih domačih in županskih že tako preobilnih opravilih imel še časa za take shode? Kdo mu bo povrnil stroške? Radi pripoznamo, da je ta ugovor tehten, a zavrniti g« moremo kazajoč na splošno sedanje politično življenje. Latinski pregovor pravi: „vigilautibu8 jura" — čuvajočemu pravica; kdor ne lovi pravice, ampak jo puBti memo sebe iti, je ne bo našel, naj večkrat bo obrok zamudil ia slabe nasledke ima le svoji popustljivosti, nemarnosti na rovaš zarezali. Razen tega je pa vsakega državljana dolžnost, vdeieževati se političnega življenja, kakor so volitve in Bhodi, kajti škoda, ki utegne iz njegove nemarnosti izrasti, ne zadene le njega, marveč tudi sosede, rojake; taka nemarnost je toraj greh zoper sebe samega, pa tudi zoper svojega bližnjega. Če n. pr. jaz na svojem sadnem vrtu ne preganjam gosenic, ne škodujem samo sebi, marveč vsem Bosedom, kterim se mrčes iz mojega vrta vseluje na njihove vrte. Zato je nektere takih zadev tudi postava v roke vzela in kdor jih zanemarja, je ob vsi svoji škodi še kaznovan. Pri vsem tem bi pa taki shodi županom ne bili Bog ve kaka nadlega. Širjih shodov bi morda ne bilo več ko kaki štirje na leto ali vsako četrtletje po eden; včasih bi pa morda bila komaj po dva na leto. Večkrat bi se dal za to odločiti kak dan, ko ima že tako po več županov na zbirališči, pri okrajnem glavarstvu, davkariji, sodniji itd. kaj opraviti; o takih prilikah bi toraj o zamudi časa in stroških skoro ne bilo govorjenja. Še bolj poredkoma bi bili ožji shodi pooblaščencev, namreč morda na leto komaj po enkrat ali pa še ne. K tem bi morali pooblaščeni možje župani pač iz daljih krajev prihajati, ali če se pomisli, kolike koristi bi bili ti shodi njim občinam, in narodni stvari naši, se stroški in zamuda časa še v račun jemati ne sme, ker vse to bi se po dobrih vspeh h stoterno povrnilo. Staviti pa je veliko proti prav maltmu, da bi župani, ko bi le parkrat bili na takih shodih, privadili se jih tako, da bi se jih kar veselili in jih komaj čakali — da, staviti bi bilo celo, da bi marsikteri nalašč kako dobro misel sprožil, ki bi Be potem pretresala o takem shodu. S tem bi se i>e le bistril um, marveč vzbujalo tudi veselje do veče delavnosti, živahnoBti, do političnega življenja, kakoršno je razvito po deželah, kj*>r ljudstvo vživa že več let državljanske pravice v obiluejši meri, kakor dozdaj še pri nas, in to je na Francoskem, v Ameriki in na Anglt-škem, kjer že skoro vsak ve, da je potrebno kolo pri državnem vozu in da svoje osode ne sme prepustiti popolnem drugim rokam in drugih pameti. Pri nas Slovencih se je politični voz do zdaj žalibog vozil le preveč brez pomoči ljudstva, ki je le gledalo, kako se vozi, dobro ali slabo, pomagalo pa pri tem ni, in če je, le nerado in po priganjanji drugih. Zato smo pa tudi še v raznih nadlogah, iz kterih se ne moremo skobacati. Premalo zreli smo še, zato uas tu in tam kdo z lepo ali grdo na limanice vjsme, da se potem za ušesom praskamo. Res je, da imamo — hvala Bogu in zaBlužnim domoljubom — že veliko možakov, ki nas vodijo po pravi poti; vendar to ni zado9ti, kajti kdor le vedno hodi za drugimi in se cd-nje zanaša, kaj bo počel, če naenkrat ostane sam? Ali bo vedel, kje je prava pot? Ravuo zdaj se nam bližajo zopet volitve za deželni zbor. Za tako važao reč je treba pripravljati se že o pravem času, dd, že zdaj, da dobimo deželni zastop dežele vreden. Iu k;e je več prilike razgovarjati se o tej zadevi, kakor ravno pri županskih shodih? Kdo je bolj zmožen, kdo bolj poklican k temu, kakor ravno župani? Mož, za kterega se bodo oni in ž njimi njihove občine odločile, — ali ne bo ta najboljši zagovornik njihov^ ali se ne bo ravno on najbolje poganjal za vsestranski blagor volilcev? Ali ne bo desetkrat boljfi' od onega, ki bi ga dobili zadojo uro od drugod kje — morda le ua priporočilo drugih? Naj bodo za daues sklenjena ta premišljevanja. Popolna niso, r,o vemo m pričakujemo, da se bo o tej zadevi še kdo oglasil. Veseli bomo, Ča bomo zapazili, da te v prvi vrsti našim vrlim županom namenjene besede niso •bile govorjene giubim ušefom. Politični pregled. V Ljubljani 20. septembra. Sx Mira umre so šli Njih Veličanstvo 19. t. m. ob 7. uri 40 minutah. Po slovo so prišli ministri, namestnik, vojaški poveljnik b. Kuha iu načelniki oblasti. Vse vojaške ladije zasidrene od Miramare do Trsta so bile raz-svitljene. Nastolnik in soproga sta odšla 20 .t. m. ftjik %'cličiiEiMtvo, prišedši s posebnim vlakom iz Miramare so ne pripeljali sinoči ob 11. uri 26 minut v Ljubljano, odšli so ob 11. uri 36 minut. Na peronu je bil c. k. deželni predsednik, c. k. vladni tajnik grof Pace iu župan Graselli. Vlak je spremljal dvorni svetovalec vitez Kiaudy in ravnatelj prometa Henrik Ptefer. Cesarjevič Rudolf in princesinja Štefanija sta se ob 3lx\X peljala skoz Ljubljano. Na črti Ormož — Središče se je vsled proplava posedel prevoz, a v 3 urah je bilo vse popravljeno in tako je vlak po programu via Pragarsko prišel v Goio'6. \ Koncili, mestecu na cesti proti Akvileji so zgrabili 16. t. m. človeka, ki je nesel dve bombi v TrBt. Stvar se je godila tako le: V jutro 16. t. m. je šla kareta iz Brazzana, ki je že na avstriiski meji, proti Viscone. To kareto sreča voznik iz Viscone, ter vpraša onega pridšega iz Laškega: „Nibi li pripeljal potnikov?1' — Dva sta, ali na meji sta stopila iz voza. Vozniku iz Viscone se je zdela stvar sumljiva, on to brž naznani županu v Visconi, ta se je peljal v Gradisko k okrajnemu poglavarstvu. Od tod se je naznanilo žandarjem v Monfalconi, ki so poslali ljudi na vse kraje. V Rotichi je zvedel žendarm, da je voz z dvema potnikoma v krčmi in da sta šla Italijana v svojo sobo. Žendarm hoče v sobo, potrka, odpre mu mož in ko žendarma zagleda, potegne revolver izza srajce in ustreli. Žendarm ga prime za roko in krogla je udarila v strop. Moža so zvezali, pajdaš je ušel. Preiskovali bo vse. Kovčeg je bil prazen, a v omari so dobili 2 bombi, ravno taki, kakoršoo so bili vrgli 2 avgusta. Vjetega so odpeljali v Monfalcone, a tudi voznika so zaprli. Vjeti je Mihael Oberdank, iz Trsta doma, njegova družina žd dolgo živi v Gorici. Pred 3 leti je ušel polku Weber in šel v Rim, kjer je poslušal matematiko na politehniki. — Druga, ki je bržkone bežal v Trst, niso še zassč li. Pokazalo se je, da sta hudodelca hotla po noči 16. priti v Trst. — Bog obvarui nam cesarja I hočemo še zauaprej Boga prositi! Iz Lvovn, 4, septembre. Profesor Saraoievič prosi pripomoči ;z deželnega zaklada, da preišče zarad-starin kraj okoli Huliča, kjer so najdli sled stari cerkvi, prošnja odda se odseku za predštev. — Viada predaga predštev zemljišče-odveznega zakiada. — Predlog deželnega odbora zarad nekaterih adm nistrativnih nare- deb v poljedeljski učilnici v Dublar.y odka-zuje se poučnemu odseku. Merunovič utemeljuje svoj predlog zastran orejenja pravnih razmer judov in izreče, njegov nasvet ni jednak ne z nemško, ne z oger-sko antisemitsko propagando, in z njih izjavo v Draždanih, on noče, da bi se zarad tega izbudil nemir v deželi zoper jude, marveč on hoče da bi Be odpravile posamezne izjeme, ki se nahajajo v postavah in ukazih, v smislu sklepa deželnega odbora in v duhu prave jed-n&kopravnosti. Ko govornik omeni kazaje na slučaj Solymost-y in drug njemu podoben v Galic ji, da judje rabijo krščansko kri pri svojih obredih, vzdigneta se judovska poslanca Zucker in Goldmann in temu oporekata. Zucker zahteva, da zbor naroča odseku, da naj v 14 dneh o Meruoovičevem predlogu poroča. Goldmann hoče, Merunoviča meritorno (Btvarno) zavračati, a deželni glavar reče, da se to ne strinja z opravilnim redom. Goldmann vendar ne neha, in dež. giavar ga kliče k redu. Me-runovičev nasvet gre opravnemu odseku v po-ročevanje v štirih dneh. Ghrzanovski utemeljuje svoj nasvet zastran vravnanja rek, kaže na večkratno povoden) in pravi da se temu ne ubrani drugače, ako se vode po načrtu vravnajo, za kar pa je treba mnogo denarja, ki se morda dobi po kakem državnem posojilu. Nasvet se izroča kulturnemu zavoau. Zbor voli potem davkarski in zemljišče-odvezni odsek, potem se bere nasvet grofa Janeza Stadnickega, vsled katerega se ima deželni odbor porazumeti z vlado zastran železnice Rzesova v Nadbrezice. Vnanje države. Anti-Scmitjc t. j. ljudje, ki se vzdi-gujejo zoper jude, ker jim očitajo, da kriBt-jane odirajo, imeli so Bvoj thod te dni od 9. do 12. t. m. v Draždanah na Nemškem, iz Oger-skega so bili tam med drugimi: Istoczij, Si-monij in Quodi. Izdelali bo oklic do vlad in ljudstev, v katerem odkrivajo zvijače judovske, prekaojenoBt tega ljudstva napram kristjanom, svare ljudstvo in vlade pred Judi in nasve-tujejo postave, katere bi zaprečile judom zatirati kristjane. — Vsaka Bila rodi protiBilo, Judje bo začeli neposrednje ali posreduje gospodariti kristjanom, vse postave so znali tako za uk&t , da so bile le njim na korist, med narodnostmi pa prepir podpihali in vselej bili tam, kjer je šlo cerkev zatirati in preganjati, pri tem pa so kristjane, obrtnike in trgovce, brez noža drli, a to je rodilo tak gnev, tako sovraštvo do njih, da je prišlo po nekaterih deželah n. p. na Ruskem do očitne vstaje zoper Jude, na Nemškem pa, kakor je že tam navada, govore, sklepajo in bi radi vse jude v žlici vode utopili — z besedo in resolucijami, a dokler se kristjanje sami ne poboljšajo, oatali jim bodo zmirom judje za pokoro. Kristjanje naj odpravijo lažnjivi liberalizem iz svojih zakonov, ob kratkem rečeno, države in vlade nai postanejo zopet krščanske, potem Be pa ne bo treba bati judov. V zdravem lesu niso črvi, le tam, kjer vse trohni in razpada, redi Be vsaka golazen......Resnično vam povem, ta rod ne bode prešel, preden bode vse to videl...." Bolj kakor nekdaj se spoluujejo te besede.... Judje begajo iz kraja v kraj. — Spomladi je vse bežalo iz Ruskega, najpred v Avatrijo, potem pa po vsem svetu v daljno Ameriko in v Azijo. Od tod Be zopet povra-čajo nazaj, in kar jih je ostalo v Amerik', pa tarnajo in javkajo, rekoč, ko bi bili toliko delali, kakor moramo tukaj, bolje bi bilo nam v Rusiji, kakor tukaj. — Juije ostanejo to, kar so bili, narod za se, živa priča za Jezu-' sov nauk, a tudi bič kristjanom. Modra po-stavodaja se povsod ozira na te zgodovinske dokaze. Iz Aleksandri je. Poveljnik v Da-miette Abdelall je rekel, da pričakuje povelja od Khediva, da se podvrže. Pošta gre zopet v Kahrro; Khedive in ministri imajo kje iti jutri (v četrtek.) Škoda, ki jo ima Egipet po vojski, se ceni na poldrugo miliardo, 1500 miljonov fran kov. Drevesne volne ne bode, vse je zgubljeno, malo upanja je, da bi kaj sladkornega trBta dobili, ako v 2 mesecih dežela ne bode pomirjena, nihče nebodesejal, tedaj tudi ne bode žetve. Revščine ne bode ne konca, ne kraja, kako bode dežela plačala stroške za vojno? Domače novice. V Ljubljani, 21. septembra. (.Dnevni red mestnega odbora seji)y katera bode v danes 21. dan septembra 1882 ob 6. uri popoludne. I. Naznanila prvosedstva. II. Personalnega in pravnega odseka poročila: a) o prošnji Jostfa V. Withalma gledč vkvarti-ranja vojakov v Kolizeji; b) o prošnji ravnateljstva Trnovske meščanske vojašnice zaoproš-čenje vojašničnih lastnikov od splošnega plačila za vkvartiranje vojakov. III. Poročila stavbarskega odseka; a) o izvedenji načrta gledč Resljeve ceste; b) o uravnavi prostora za škofijo in sv. Nikolaja cerkvijo; c) o dovr-šitvi druzega oddelka tovorne ceste na južno-zapadni strani mesta preko Latermanovega drevoreda. Zapisnika o sejah dne 31. mi-nolega in 12. tekočega meseca sta v magistralnem ekspeditu gospodom mestnim odbornikom razpoložena za pregledovanje. (Slovensko učiteljsko društvo.) (Dalje.) G. Brezovnik govori zoper vsako izjavo o tej stvari, sicer bi se razrušilo ravno pričeto zjedinjenje slovenskih učiteljev, ki se je začelo, odkar je vredništvo „Tovarša" prišlo v drnge roke. Ako se občni zbor ne izreče za šolsko novelo, Kranjcem to ne bode na škodo, ako pa Be izreče za njo, bodo sebi največ škodovali, slovensko štajarski učitelji se bodo obrnili nameBto v Ljubljano v Gradec. Oa želi, naj se opusti VBaka resolucija v tej zadevi. G. Lapajne misli, da bi b lo VBekako umestno, da se občni zbor izreče o noveli, katera ima mnogo praktičnih toček. Moravski učitelji so se tudi izrekli (* Lundenburgu) za § 1. šolske novele. Če se 8letna šolska dolžnost izpelje v mestih in trg h, je to dovolj, na deželi pa vstreza 61etna šolska dolžnost. G. Stanonis misli, da bi bilo za tako ceno zedinjenje predrago, kranjski učitelji si morajo ohraniti samostalnost tudi v tem oziru. G. profesor Šukle ne ve, od kod ta strah slovenskih štajerskih učiteljev pred šolsko novelo, on je sploh te miBli, da se o noveli, ako znižuje šolsko dolžnost na 6 let, ne more reči, da je reakcijonarna. Sicer pa on govori iz lastnega prepričanja, da tudi po nemških kro-novinah, na Dolenjem Avstrijskem, šolstvo ni tako Bijajno, kakor se sploh misli. Na dalje praša, kdo pa je oponiral Lieubacherjevemu Bolskemu predlogu? Ali niso ti ljudje z mačjo godbo pokazali, koliko spoštujejo svobodo, ako ni govornik njim po volji? Lienbecherjev predlog meri le na to, dovoliti izjeme posameznim deželam, ako se za to oglase, no, to je tudi prejšno ministerstvo dovolilo nekaterim deželam. La dvoje je mogoče, pravi med drugim, ali „Burgerministerium" ni spolnovalo svoje dolžnosti, ko je dovolilo izjeme, ali pa je videlo, da postava ni praktično izpeljiva povsod. Kar je g- profesor govoril o poučevanji otrok, 0 njih nadzorovat)! po oddelkih, je toliko praktično in vzeto iz šolskega življenja, da se redko kedaj Bliši kaj bolj temeljitega, bolj pre-udarjenega, da so se učitelji kar spogledovali; to niso bile gole traze, marveč beBede, ki so označile šolski trud in šolsko delavnost, toliko bolj pa se je iz tega govora pokazalo, kako je miuisterstvo pravo zadelo b to šolBko novelo, in kako nepremišljeno ravnajo učitelji, ki si hote sami trud povekšati, ko zagovarjajo osem letno šolsko dolžnost, in vae, kar je ž njo v dotiki, namreč poučevanje po Bkupinah (Ab theilungs-Unterricht nach Gruppen); učitelj ima že dosti truda, da jeden sam oddelek poučuje, in kolikor bolj razdeljuje Bvoje moči, toliko alabeje poučuje. — Konečno reče govornik, da vidi pri ti šolski noveli začetek dobrih reform, in da je zato, kar je g. Govekar po-vdarjal. (Konec prih.) (Vabilo) k slavnosti blagoslovenja društvene zastavo in ž njo združenih veselic dn6 24. in 25. aeptembra 1882. (Konec.) II. Velika beseda v Dreherjevem velikan-Bkem salonu v Bošketu. Začetek točno ob 7. uri zvečer. 1. Potpourri iz Blovanakih napevov — godba. 2. Dav. Jenko. — „Naprej" — pojo vsi zbori Bkupaj. 3. pl. Zajec. — „Živila Hrvatska" — poje pevsko društvo „Kolo" iz Zagreba. 4. Telovadba — izvršuje ljubljanski „Sokol". 5. Carli. — „Slavjanka" poje mešani zbor tržaški. 6. Gj. Eisenhut. — a) Tebe zlato, b) Čeznuče za dragom, — poje društvo „Kolo" — stopaj — pojeta tržaški in skedenjBki pevski zbor. 9. pl. Zajec. — „Črnogorac čr-uogorki" — poje pevsko društvo „Kolo". 10, Hajdrib. — „JadranBko morje" — po^o vsi zbori ekupaj. 11. Srečkanje na te le darove: 1. 5 cekinov, 2. 4 cekine, 3. 3 cekine, 4. 2 cekina, 5. 1 cekin, 6. 2 tolarja, 7. 1 tolar, 8. 1 goldinar. Razen teh bode še 15 druzih daril v vrednosti najmanj GO gld. in 5 daril za šalo in smeh. 12. Ples v gornjem salonu bošketa n prosta zabava v salonu, ker bode svirala tukajšnja veteranska godba; pri pleau pa veteranska godba goriška. Vstopnina k besedi, pletu z igralno številko vred za neude80kr.; za ude samo 50 aoldov; pa a pogojem, da morajo kupiti vstopnico do 23. 8ept. zvečer v društvenem uradu, ker ca vratih ae bodo prodajale le vstopnice po 80 kr., za otroke 20 kr. Reserviraui sedeži v prvih vrstah 30 kr., drugi sedeži 10 kr. Sodelovalci so prosti vaacega plačila. Vstopnice in listi za Bedeže se bodo prodajali: 1. v pisarni delalskega podpornega društva, 2. pri čuvaju tržaške čitalnice (Monte verde), 3. v prodajalnici g. F. Žitko. Corsia Stadion št. 1., do zadnjega dn6 opoludne; potem pa Bamo pri denarničarju na vratih pred Dreherjevim Balonom, katera bodo odprta ob 6. uri popoludne. 1. Izlet po morju. V ponedeljek 25. aept. ob 8. uri zjutraj zbeio se gostje na Molo 8. Carlo, kder ae vkrcajo v nalašč za ta namen pripravljeni Lleydov parnik ter se odpeljejo v Miramar, od tam pa v L!oydov arBenal, iz katerega odidejo v razBtavo, da vbc ogledajo. Zvečer ob 7. uri ae snidejo vsi gOBtje pred hrvatskim paviljonom, kder bode prouta zabava. Dotične vstopnice dobd goatje 10. t. m. Do-stavek. Tiata društva in deputacije, ki ae še mislijo udeležiti Blavnosti, naj to prijavijo naj-dalje do 20. t. m. Društva ao naprošena, da pridejo fce zaatavami. Kedor hoče stanovanje po primerno nizkej ceni, oglaBi naj se pod adreao delalskega podpornega društva (oddelek za stanovanja) v Trstu najdalje do 20. sept. Za razstavo preskrbi poseben odaek znižano vstopnino. Za vse druge olajšave gostom bode skrbel poseben odaek za sprejem. Kedor želi še kaka pojaanila, naj se obrne do pred aedništva omenjenega društva. Slavnost bode pri lepem ali Blabem vremenu. Trst, i. aeptembra 1882. Odbor. Razne reči. — Iz Koroškega dohajajo silno žalostna sporočila o povodnji v Dravski dolini. V Gorenjem Dravbergu Btoji voda 1% metra visoko, srednji Bteber železničnega mostu je kar izginil. Voda je pobrala moBt v Greifen-burg v Sachsenburg iu v v Paternionu. Voda, ki se vali po vsi gorenji dravaki dolini od brega do brega je napravila ailno škodo na polju, pri poslopji. Cesar bo dali 5000 gld. iz svojega iu deželni predsednik je ukazal milo-darove nabirati po vsi deželi. — VLombardo-Beneškem so stopile iz svojih bregov reke: Adige, Brenta Piave. Verona je do dobrega poplavljena. Voaa je še više Btopila za 85 ctm. kakor 1. 1868. Ljudje ao bežali na atrehe. — Lahko »i mislimo, koliko sveta je Adige proplavila, koliko škode učinila na Tirolib, kjer ima svoje vire, dotoke in pritoke. V Tridentu je stala 22 ctm. nad železnico, pred Tridentom pa 33. Med Rove-redom iu Tridentom je železnični most poškodovan. Škode je Bamo na južnih Tirolib 2 miljona, cesar ao dali 10000 gld. iz Bvojega ponesrečenim. Od jednacih povodenj se Bliši iz Koroškega po Gorenji dravski in po zilski dolini. — Novo čeBko šolo ? Brnu vzdržuje Matice škotska, ker občina se ne zmeni za to, da bi se šola otvorila dasiravno je deželni šolski svet privolil v napravo šole. V I. razredu je 102 otroka. — Judovje bilo v Brodi 10. t. m. še 2570, odaihmal ae jih je vrnilo na Rusko 362 tako, da jih ostane v Brodu 2208. Jnviic drnžbe. 23. septembra. 3. eks. držb. pos. Matije Klančar iz Studenca 1655 gld. Ljubljana 1. ekB. držb. pos. Jožefa Starman iz Žlobo 8449 gld. Ljubljana. 1. oks. držb, Janeza Legat iz Koroško Belo 352 gld. Kranjska gora. 1. eks. držb. Janeza Sover iz Brezovico 1850 gld, Ljubljana. 1. oks. držb. Janeza Žagar iz lirsta 410 gld. Ljubljana. 1. eks. držb. Martin (Justin iz Vidošič 3967 gld. Metlika. Teiegrnttcne n«rnp cene 20. septembru. Papirna rent* 16.80 — Rr&bernft r*nt» 77 35 — hl»tn renta 96 30 — lSttOlecio io Festo unseres Ilerrn Jcsub Christus. Dogmatische Predigten. Zwoi Biinde fl. 4-08. NH. Dicses VVerk vvnrdc durch mehroro Zeitscbriften als praktiseb verwendbar empfohlen. Sclllciniger, Mustcr des PredigcrB. Fcino Aus-wabl rednerseher Beispielo aus dem liomi-letiscbcn Schatze »ller Jabrhunderte. Zum Gobrauche beim homilotisehon llntcrricht und znin Privatgcbrauche. II. Aullage, 1016 Seiten, fl. 5"04. NB. Prospekte mit speciiizirtcr Inbaltsan-gabo werden auf AVunsch grutis vor-Bendet. l)r. Jakob Scliniitt, Katholischo Sonn- und FesUags-Prodigten. II. Jahrgang ft, 4'02, der erste, nunmehr bereits in mehreren Auflagon erscbieneno Band kostet II. 3-60. Weninger's Predigten iv. Band. Anfangs Oktober wird ersebeinen: Originelle kurzgefasste praktische Marianische Festreden. Zur Peier dos Mai-Monates. Droi Jabrgilngc in einem Bande; vervendbfir fin allo Marienfostc im Kirehonjabrc. Von P. Franz Xaver \Veninger, Missioniir dor G o s e 11 s c b a f t Jesu. Preis jI. 3.14. Nobenih pridig se v novejšem času ni toliko prodalo, kakor p. Woningorja, in bodo gotovo tudi njegovo Marijno pridige enako dopiullo, kakor nedeljsko in prazniške, ker jih ziuiioro zarad splošnjega obsega praktično rabiti vsak duhovnik, kar pa o stanovnih pridigah no velja. Naročnikom dozdaj izdanih zvezkov W ening orj o vi h pridig bomo poslali tudi IV. zvezek: Marijino pridige, kakor hitro pridejo na uvitlo, ako ho naročilo ne od-pov6. Novi naročniki lahko dob6 tudi prvo zvezko (I. nedeljske, II. prazniško, III. stanovsko pridige. __ Izbrane reči pošljemo prav radi. Katoliška bukvarna v Ljubljani pred, Škofijo štev. 6.