5 6 Špela Petric Slovenski vecbesedni leksemi z vidika slovaropisja Slovenski vecbesedni leksemi z vidika slovaropisja Špela Petric Ljubljana 2018 Zbirka: Lingua Slovenica 12 Urednica zbirke: Helena Dobrovoljc Špela Petric Slovenski vecbesedni leksemi z vidika slovaropisja Urednica: Aleksandra Bizjak Koncar Recenzenta: Erika Kržišnik, Robert Grošelj Oblikovanje: Brane Vidmar Prelom: Simon Atelšek Izdal: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Zanj: Marko Snoj Založila: Založba ZRC, ZRC SAZU Zanjo: Oto Luthar Glavni urednik: Aleš Pogacnik Tisk: Cicero Begunje, d. o. o. Naklada: 300 izvodov Prva izdaja, prvi natis Ljubljana 2018 Izid knjige je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS s sredstvi za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2017. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 81'374 PETRIC, Špela Slovenski vecbesedni leksemi z vidika slovaropisja / Špela Petric. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2018. - (Zbirka Lingua Slovenica, ISSN 1855-9425 ; 12) ISBN 978-961-05-0073-5 294238208 Vsebina Seznam krajšav.............................................................................................8 Uvod.............................................................................................................9 1 Kronološka predstavitev proucevanja vecbesednih leksemov v slovenistiki............................................................17 2 Utemeljitev leksikalnosti stalnih besednih zvez.......................................21 2.1 Leksemi z vidika strukturalnega pomenoslovja.................................22 2.2 Potrjevanje leksikalnosti besednih zvez na naglasni ravnini v sodobni cešcini................................................26 3 Skladenjsko-pomenski vidiki samostalniških vecbesednih leksemov.......29 3.1 Pridevnik kot levi prilastek v samostalniški besedni zvezi.................30 3.2 Desni (samostalniški) prilastek samostalniške zveze.........................65 3.3 Novi besedotvorni in pomenotvorni vidiki proucevanja stalnih besednih zvez....................................................86 3.3.1 Skladenjskobesedotvorni vidik besednih zvez.........................86 3.3.2 Pomenotvorni vidik: opomenjanje vecbesednih leksemov....104 3.4 Besedne zveze z vidika stopnje pomenske zlitosti med besedami v smeri frazeologizacije............................................121 3.4.1 Zamejitev podrocja frazeološkega raziskovanja: osnovni pojmi in definicije.............................................................122 3.4.2 Pomen frazema.....................................................................129 4 Tipologija vecbesednih leksemov z vidika pomenske zlitosti sestavin in posledicne pomenske trdnosti zveze..........................137 4.1 Zasnova tipologije...........................................................................137 4.2 Zrasleki...........................................................................................143 4.3 Sklopi.............................................................................................146 4.4 Skupi...............................................................................................152 4.5 Sestave............................................................................................163 5 Slovaropisni vidik vecbesednih leksemov...............................................169 5.1 Analiza slovenskih slovarjev z vidika obravnave samostalniških vecbesednih leksemov............................................169 5.1.1 Starejši slovenski slovarji.......................................................169 5.1.2 Sodobni slovenski slovarji.....................................................183 5.2 Analiza slovarjev slovanskih jezikov z vidika obravnave samostalniških vecbesednih leksemov............................................205 5.3 Smernice uslovarjanja vecbesednih leksemov...................................214 5.4 Problemi uslovarjanja vecbesednih leksemov...................................215 5.4.1 Osnovna delitev vecbesednih leksikalnih enot z vidika slovaropisja...............................................................216 5.4.2 Kriteriji za locevanje stalnih besednih zvez od prostih zvez.........217 5.4.3 Uslovarjanje vrstnih pridevnikov..........................................222 5.4.4 Slovarska obravnava vecbesednih leksemov glede na pomensko zlitost njihovih sestavin..........................225 Zakljucek..................................................................................................231 Povzetek....................................................................................................239 Summary..................................................................................................241 Viri in literatura........................................................................................245 Imensko kazalo.........................................................................................253 Stvarno kazalo..........................................................................................255 Priloga......................................................................................................259 Slovenski vecbesedni leksemi z vidika slovaropisja Slovenski vecbesedni leksemi z vidika slovaropisja Uvod Skladenjsko-pomenski vidiki samostalniških vecbesednih leksemov Tipologija vecbesednih leksemov z vidika pomenske zlitosti sestavin ... Slovaropisni vidik vecbesednih leksemov Viri in literatura Priloga 7 8 Predgovor Monografija Slovenski vecbesedni leksemi z vidika slovaropisja temelji na doktorski disertaciji, nastali pod mentorstvom prof. dr. Andreje Žele. Obravnava eno od osrednjih slovaropisnih vprašanj, tj. možnosti uslo­varjanja vecbesednih leksemov, ki so v novejšem slovenskem besedju ve­dno pogostejši, in prinaša vecji nabor novejšega stalnobesednozveznega gradiva. Z izpostavljanjem slovaropisnih problemov in s podajanjem možnih odgovorov na slovaropisna vprašanja skuša v strnjeni in pregle­dni obliki dopolniti slovenisticna spoznanja o problematiki. Za dragocene komentarje, nasvete in spodbudo pri raziskovalnem delu se zahvaljujem študijski mentorici prof. dr. Andreji Žele. Za zani­mive strokovne pogovore se zahvaljujem prof. dr. Majdi Merše, prof. dr. Eriki Kržišnik in doc. dr. Mateji Jemec Tomazin. Hvala urednici zbirke Lingua Slovenica doc. dr. Heleni Dobrovoljc in urednici monografije doc. dr. Aleksandri Bizjak Koncar za natancno branje in svetovanje. Za podporo pri izdaji monografije se zahvaljujem predstojniku Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša prof. dr. Marku Snoju. Za prijetno sodelovanje in neizcrpen vir znanja hvala vsem sode­lavcem na Leksikološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramo­vša, za prijazne nasvete pa se posebej zahvaljujem dr. Domnu Krvini, doc. dr. Nataši Jakop, dr. Nini Ledinek, dr. Mateju Metercu in dr. Miji Michelizza. Velika zahvala za vso pomoc in podporo gre staršem, Mihu, Urški, Ratku, Leonu in Julijanu. Seznam krajšav eSSKJ Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016 SNB Slovar novejšega besedja slovenskega jezika SP Slovenski pravopis 2001 SSKJ Slovar slovenskega knjižnega jezika SSSJ Slovník súcasného slovenského jazyka USJP Uniwersalny slownik jezyka polskiego WSJP Wielki slownik jezyka polskiego Uvod V leksikografiji je stalno navzoca potreba po sprotni jezikoslovni obrav­navi nove leksike. Z vidika skladenjsko-pomenskih lastnosti so jezi­koslovno zanimivi in problemski zlasti vecbesedni leksemi, ki jih je v novejšem slovenskem besedju vedno vec, zato gre za eno od osrednjih slovaropisnih vprašanj. Monografija prinaša tipologijo samostalniških nefrazeoloških vec­besednih leksemov s potencialnim terminološkim pomenom, izdelano na podlagi jezikoslovne analize razpoložljivega gradiva in dosedanjih ugotovitev domacih in tujih avtorjev, ter merila za njihovo uslovarjanje, pri cemer so upoštevane tipološke tendence, ki jih s svojimi skladenj­sko-pomenskimi lastnostmi nakazujejo novejši vecbesedni leksemi, in že uveljavljene smernice v slovanskem slovaropisju. Cilji Temeljna usmeritev pricujocega dela je prenos teoreticnih spoznanj (zlasti A. Vidovic Muha, J. Toporišica in E. Kržišnik) na slovarsko delo. Jezikoslovna obravnava novejših1 samostalniških vecbesednih leksemov nefrazeološkega tipa s potencialnim terminološkim pomenom za potre­be razlagalnega slovarja2 vkljucuje analizo (posameznih sestavin) vecbe­sednih leksemov zlasti s skladenjskega in leksikalnopomenskega vidika. 1 Novejša leksika je opredeljena kot leksika, ki se je pojavila zlasti v zadnjih dvaj­setih letih, gl. Analiticna osvetlitev novejše slovenske leksike (Gložancev v: Glo­žancev idr. 2009: 9–36); gl. tudi Gložancev - Kostanjevec 2006: 90. 2 Na podlagi analize so bila izdelana merila za izbiranje, razvršcanje in razlaga­nje tovrstnih leksemov. Na podlagi analize leksikalnopomenskih lastnosti (sestavin) tovrstnih vecbesednih leksemov, osvetljenih s pomenskosestavinskega, pomeno­tvornega in skladenjskobesedotvornega vidika, je izdelana njihova ti­pologija, ki temelji na jasno opredeljenih stopnjah pomenske zlitosti sestavin vecbesednega leksema. Z opredelitvijo stopnje pomenske zlito­sti sestavin stalne besedne zveze tipologija omogoca ugotavljanje leksi­kaliziranosti vecbesednih leksemov, ki je pogojena z razlicno stopnjo prenesenosti in leksikaliziranosti pomenov sestavin, in prikaz dinamike procesa stopnjevanja pomenske trdnosti (od sestave proti zrasleku, ki obdrži možnost tolmacenja kot proste zveze3). Tako utemeljena tipolo­gija vecbesednih leksemov je v pricujocem delu zasnovana na dopolnje­ni tipologiji stalnih besednih zvez ruskega jezikoslovca Nikolaja Maksi­movica Šanskega (11963, 62011), ki se je pokazala kot najprimernejša za slovaropisne namene. Stalne besedne zveze glede na stopnjo pomenske zlitosti sestavin deli v štiri skupine (sestava, skup, sklop in zraslek).4 Skupi so pri navajanju gradiva v celotnem besedilu oznaceni tako, da je sestavina s prenesenim pomenom podcrtana. Tipologija skupaj z upoštevanjem ustreznih teoreticnih izhodišc in že uveljavljenih smernic v slovanskem slovaropisju prinaša jezikoslov­no utemeljene predloge za konsistentno uslovarjanje tovrstne leksike, zlasti v zvezi z izborom vecbesednih leksemov, z mestom vecbesednih leksemov znotraj slovarskega sestavka, z razlikovanjem tovrstnih vec­besednih leksemov od prostih zvez in od frazemov, z obravnavanjem (pomensko neprozornih) terminoloških zvez, z upoštevanjem morebit­ne sinonimije in vecpomenskosti vecbesednih leksemov ter v zvezi s slovarskimi razlagami zlasti vrstnega pridevnika kot sestavine samo­stalniškega vecbesednega leksema. Rešitve navedenih problemov so do neke mere odvisne tudi od koncepta slovarja. 3 Povzeto po pogovoru z A. Žele (24. 4. 2013). 4 Izraze je iz rušcine prevedel J. Toporišic (1973/74: K izrazju in pojmovanjem slovenske frazeologije). Gl. poglavje 4. Metodologija Gradivo jezikoslovne analize so nefrazeološki samostalniški5 vecbese­dni leksemi s potencialnim terminološkim pomenom.6 Osnovni gra­divski viri za vecbesedne lekseme so Slovar novejšega besedja slovenskega knjižnega jezika (v nadaljevanju SNB), prva izdaja Sprotnega slovarja slovenskega knjižnega jezika7 in Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016 (v nadaljevanju eSSKJ). Zaradi težnje po cim natancnejšem jezikoslov­nem opisu vseh tipov vecbesednih leksemov, ki se pojavljajo v besedilih, so bile v analizo vkljucene vse besedne zveze iz navedenih slovarjev. Z rezultati korpusnih8 statisticnih izracunov vzajemnih vrednosti MI3 in LL lahko preverjamo, ali je dovolj pogosta sopojavnost sestavin v besedni zvezi, da lahko govorimo o stalni besedni zvezi. Korpusni kompleksni statisticni izracuni nam tako pomagajo locevati stalne be­sedne zveze od prostih in iz množice besednih zvez izlociti besedne zveze s statisticno višjo stopnjo stalnosti. Z metodo korpusne statisticne analize novejših vecbesednih leksemov sem preverjala stopnjo stalno­sti besednih zvez iz monografije Novejša slovenska leksika (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri)9, ki so bile izlocene iz geslovnika SNB10 (gl. razdelek 5.1.2.1 Vecbesedni leksemi v prvi in drugi izdaji Slovarja sloven­skega knjižnega jezika, v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2016 in v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika, zlasti Analiza izlocenega gradiva iz geslovnika Slovarja novejšega besedja slovenskega jezika). 5 Gradivo je omejeno na samostalniške vecbesedne lekseme, ker so za nefraze­ološke stalne besedne zveze s potencialnim terminološkim pomenom najti­picnejši. Pri njih se uresnicujejo vsi slovnicno-pomenski tipi, zato služijo kot prikaz tipoloških tendenc novejših vecbesednih leksemov. 6 Takšno opredelitev gradiva povzemam po M. Jemec Tomazin (pogovor z dne 8. 4. 2015). 7 Domen Krvina, Sprotni slovar slovenskega jezika, razlicica 1.0, www.fran.si, dostop 14. 10. 2014. 8 Za tovrstne izracune je bil v prvi fazi dela uporabljen besedilni korpus Fida­PLUS, kasneje pa Gigafida. 9 Alenka Gložancev idr., 2009: Novejša slovenska leksika (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri), Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 10 Za to pobudo se zahvaljujem E. Kržišnik. Kljub temu, da pridemo s pomocjo besedilnega korpusa na eno­staven nacin do podatkov o stalnosti besednih zvez, ki temeljijo na statisticnih izracunih stopnje povezovalnosti (kolokabilnosti) doloce­ne besede, je treba za vsak nacrtovani slovar tako pridobljene podatke ustrezno interpretirati, gradivo pa natancneje prouciti in izdelati tipo­logijo vecbesednih leksemov za slovaropisne potrebe. Glavno merilo za tipologiziranje vecbesednih leksemov je jezikovna raba, potrjena v gradivu, ki ga zajemajo besedilni korpusi. Pri zasnovi tipologije izhajam iz vzrocno-posledicne povezave med stopnjo prenesenosti pomena na eni strani ter med stopnjo pomenske zlitosti sestavin in s tem povezano leksikaliziranostjo, ustaljenostjo vec­besednega leksema na drugi strani, ki se odraža tudi v omejeni povezo­valnosti sestavin vecbesednega leksema. Na stopnjo povezovalnosti besed kot sestavin stalnih besednih zvez in s tem na stopnjo stalnosti oz. pomenske trdnosti celotne zveze vplivajo pomenski prenosi posameznih sestavin, ki so dveh vrst: leksikalizirani (ki vodijo v pomensko osamosvojitev sestavine zveze – le-ta tako dobi samostojni pomen in ima vec povezovalnih možnosti, zato tvori vec stal­nih besednih zvez) in neleksikalizirani (sestavina besedne zveze z nele­ksikaliziranim pomenom ima samo eno povezovalno možnost – gre za enopovezovalne (monokolokabilne) sestavine). Z manjšanjem povezoval­nih možnosti se veca stopnja stalnosti11 – najvecjo stopnjo stalnosti imajo torej besedne zveze z neleksikaliziranim pomenom obeh sestavin (ki z vidika stopnje pomenske zlitosti sestavin spadajo med zrasleke). Ker izhajam iz predpostavke, da jezikovni pojavi niso nastali po nakljucju, ampak so sistemska lastnost razvoja leksike, cilj raziskave ni samo popis (tipov) vecbesednih leksemov, ampak odkrivanje tendenc njihovega opomenjanja. Ob pripravi tipologije sem se tako ukvarjala tudi s postopnim ustaljevanjem vecbesednih leksemov. Iz rezultatov analiz sem izpeljala splošna nacela ustaljenosti vecbesednih leksemov in posledicno njihove pomenske trdnosti. Pri tem me je zanimalo, katere stopnje pomenske zlitosti sestavin prevladujejo pri obravnavanih vecbe­sednih leksemih in katere tendence pri tem izkazuje gradivo novejših 11 Prim. Mel’cuk 1960: 73; Kržišnik 1986: 439.vecbesednih leksemov. Tako zastavljena tipologija omogoca odkrivanje tipicnih procesov razvoja besednih zvez v smeri terminologizacije in frazeologizacije, ugotavljanje produktivnosti posameznih tipov in iz­boljšavo slovaropisnih rešitev (v zvezi z obravnavo vecbesednih lekse­mov s potencialnim terminološkim pomenom). Stopnje pomenske zlitosti sestavin zveze v prvi vrsti dolocamo s po­mocjo pomenskosestavinske analize tako, da slovarske razlage izbranih vecbesednih leksemov primerjamo s slovarskimi razlagami posameznih sestavin zvez in ugotavljamo spremembe v pomenskosestavinski zgrad­bi, ki so posledica pomenskih prenosov. V drugi fazi vecbesedne lekseme razvršcam glede na vrsto po­menskega prenosa (metafora ali metonimija). Vecbesedne lekseme tipa skup in sklop razvršcam glede na neleksikaliziranost oz. leksikalizi­ranost pomenskega prenosa sestavin(e) – merilo za leksikaliziranost je dejstvo, da se sestavina dolocene zveze pojavlja tudi kot sestavina drugih zvez (pomen se osamosvoji). Zgoraj povedano dobro ponazarja naslednji navedek: »Leksikalizacija (uslovarjenje) pretvori metaforo v metaforicni po­men. [...] Najprej [...] [pride] do opomenjanja (semizacije) – pretvor­be v pomensko sestavino – tiste vsebinske lastnosti, ki je pravzaprav sprožila povezavo dveh denotatov, šele nato se ta pomenska sesta­vina lahko leksikalizira (uslovari) kot nova, vendar za metaforicni pomen odlocilna« (Vidovic Muha 2000a: 149). Pri tipologiziranju tako opazujemo dve razmerji: (1) razmerje med pomenom, ki ga ima beseda kot sestavina zveze, in izhodišcnim pomenom12 te sestavine (pri cemer so tri možnosti: (a) se­stavina zveze je v izhodišcnem pomenu, (b) sestavina zveze ima leksi­kalizirani preneseni pomen in (c) sestavina zveze ima neleksikalizirani preneseni pomen) ter (2) razmerje med pomeni sestavin in pomenom zveze, ki nam pove, ali je pomen besedne zveze vsota pomenov sestavin (oz. ali je pomen zveze 12 Za ugotavljanje pomenskih prenosov ter dolocanje razmerja med izhodišcnim in izpeljanim pomenom se opiram na ureditev pomenja iztocnic, zabeleženo v SSKJ.izpeljiv iz izhodišcnih pomenov sestavin) ali ne; pri tem ugotavljamo tudi, ali je prenesen pomen ene sestavine ali vec (vseh – v tem primeru je pomenski prenos vezan na celotno zvezo).13 Zveze, katerih pomen ni izpeljiv iz pomenov sestavin, glede na me­rilo sinhrone razvidnosti motivacijskega izhodišca po N. M. Šanskem (11963, 62011) uvršcamo v dve skupini: zrasleki in sklopi. Pomenotvorna analiza novejših vecbesednih leksemov razkriva tudi zakonitosti razvoja pomenja pri vecbesednih leksemih. Pomenska in izrazna ravnina sta pri novejšem besedju pogosto asimetricni (gl. Vidovic Muha 2000a: 19), kar pomeni, da lahko pri nekaterih novej­ših (vecbesednih) leksemih iz zgledov rabe, tipicnih zvez, izpeljemo vec razlicnih pomenov,14 po drugi strani pa se pojavlja vec sinonimnih razlicic,15 zlasti pri novejših prevzetih leksemih (kar velja celo za zveze s potencialnim terminološkim pomenom).16 Za slovarske razlage vecbesednih leksemov je med drugim po­membno tudi, kolikšen je obseg pomenja vecbesednih leksemov. No­vejše besedje tudi v tej smeri izkazuje dolocene tendence in kaže, ali se pomenje širi ali so tovrstni leksemi – kot termini – vecinoma enopo­menski. Vzporedno z izdelavo tipologije se torej ugotavlja tudi obseg pomenja in sinonimije pri samostalniških vecbesednih leksemih v po­vezavi s terminologizacijo – determinologizacijo. 13 Gl. Kržišnik 1986: 435; Kržišnik 1994: 138–144. 14 Primer podiztocnice iz Slovarja novejšega besedja slovenskega jezika: odprti te­lefon. Gradivo iz korpusa Nova beseda: Na brezplacnem odprtem telefonu je odgovarjal minister; Odprti telefon bo odprt za javnost enkrat tedensko, vsakokrat o drugi temi; Prvi letošnji odprti telefon je namenjen vprašanjem s podrocja delo­vanja vrtcev, osnovnih in srednjih šol (pregledano 21. 3. 2011). Ena od razlag bi lahko bila: organizirano neposredno komuniciranje državljanov z odgovornimi o aktualnih vprašanjih, problemih po telefonu – nekaterim zgledom rabe pa bi ustrezala tudi drugacna razlaga, na primer telefonska zveza/linija, namenjena komuniciranju državljanov z odgovornimi o aktualnih vprašanjih, problemih. 15 A. Žele govori o t. i. istopomenskih zgradbenih razlicicah: »[...] [S]oobstoj tudi isto- in podobnopomenskih besednih in besednozveznih razlicic je z vidika razvojne živosti in aktualnosti jezika nekaj povsem samoumevnega« (Žele 2004: 147). 16 Primer podiztocnice iz Slovarja novejšega besedja slovenskega jezika: stiki z jav­nostmi/javnostjo, odnosi z javnostmi/javnostjo. Slovnicno-pomenska analiza vecbesednih leksemov je zasnovana zlasti na treh temeljnih delih, in sicer Nova slovenska skladnja (1982) J. Toporišica ter Slovensko leksikalno pomenoslovje (Govorica slovarja) (2000a) in Slovensko skladenjsko besedotvorje (1988a) A. Vidovic Muha. Pri samostalniških vecbesednih leksemih z levim prilastkom so na osnovi tipologije pomenskih skupin razmernih pridevnikov A. Vidovic Muha zlasti s slovaropisnega vidika (za potrebe slovarskih razlag vrst­nih pridevnikov) obravnavani vrstni pridevniki v prilastku, pri cemer so izpostavljene tipološke tendence novejšega besedja. Po Slovenskem leksikalnem pomenoslovju so povzeti tudi skladenjski, oblikoslovni in skladenjskobesedotvorni kriteriji za razlikovanje vrstnih pridevnikov od kakovostnih, z vidika slovaropisne prakse pa so prikazani mejni pri­meri vrstnih pridevnikov. Stalna besedna zveza z desnim prilastkom je po skladenjskobe­sedotvorni teoriji A. Vidovic Muha potencialna skladenjska podstava zloženke, kar služi kot dodatna potrditev leksemskosti obravnavanih zvez.17 S skladenjskobesedotvornega vidika proucujemo pomenska raz­merja med dvema samostalnikoma, ki se lahko v jeziku pojavljajo v obliki samostalniške zveze z desnim prilastkom, v obliki samostalni­ške zveze z levim prilastkom (s popridevljenjem prilastka) ali v obliki zloženke (s pretvorbo desnega samostalniškega prilastka v dolocujoci del zloženke). Skladenjskobesedotvorni vidik besednih zvez služi kot merilo za tipologiziranje teh pomenskih razmerij (kar je uporabno za slovarske razlage) in razkriva njihove izrazne (besedilne) možnosti. Pri tipologiji so upoštevani rezultati problemske analize pregleda­nega gradiva novejših vecbesednih leksemov po posameznih jezikovnih ravninah, in sicer na oblikoslovni ravnini (pridevniška beseda kot sesta­vina vecbesednega leksema s stališca kategorije dolocnosti, stopnje, be­sednovrstne opredelitve), na skladenjski ravnini (skladenjska struktura samostalniških vecbesednih leksemov z desnim prilastkom; stavcne vloge besed kot sestavin vecbesednega leksema), na besedotvorni ravnini (npr. samostalniška besedna zveza z desnim prilastkom kot podstava zloženke; medponskoobrazilne zloženke novejšega tipa) in na leksikalnopomenski 17 Povzeto po pogovoru z A. Žele (24. 4. 2013).ravnini (pomenskosestavinska zgradba pomena vecbesednih leksemov; vecbesedni leksemi s pomenotvornega vidika; pretvorbne možnosti vec­besednih leksemov; pomenska razsežnost motivirane pridevniške besede; vecpomenskost in sinonimija vecbesednih leksemov). Z vidika frazeologije v ožjem smislu je obravnavano tudi vpraša­nje locevanja nefrazeoloških samostalniških vecbesednih leksemov, ki imajo potencialni terminološki pomen, od frazemov.18 Primerjava de­finicije frazema v ožjem smislu kaže, da je edina razlikovalna lastnost prisotnost oziroma odsotnost konotativnega dela pomena in ekspresiv­nega ucinka v besedilu. Izpostavljena je problematika mejnih primerov. Nekatere lastnosti frazemov so lahko hkrati tudi lastnosti nefraze­oloških samostalniških vecbesednih leksemov, saj gre za podoben po­stopek opomenjanja. Tudi nefrazeološki vecbesedni leksemi so namrec lahko pomensko neprozorni (kar je definicijska lastnost frazeološkega pomena), zato lahko njihov pomen proucujemo z isto metodo kot po­men frazema: z ugotavljanjem razmerja med pomenom dolocene sesta­vine vecbesednega leksema do njenega izhodišcnega (neprenesenega) pomena ali z ugotavljanjem razmerja med pomenom ene sestavine vec­besednega leksema do pomena celotnega vecbesednega leksema (Krži­šnik 1986: 435; Kržišnik 1994: 138). V istem razdelku je povzeta tudi problematika pomensko nepro­zornih terminoloških zvez. Pri dolocanju meril za uslovarjanje vecbesednih leksemov mi je v smislu ugotavljanja smernic v slovaropisju pomagala tudi primerjava slovenskih slovarjev in primerjava nacel enojezicnih razlagalnih slo­varjev drugih slovanskih jezikov (ki so skladenjsko-pomensko najbližji slovenšcini), in sicer ceškega, slovaškega, ruskega, hrvaškega slovarja in dveh poljskih slovarjev. Novejša slovaropisna praksa teži k navajanju vecbesednih leksemov kot podiztocnic ali iztocnic (Slovar novejšega be­sedja slovenskega knjižnega jezika jih v nasprotju s tradicijo Slovarja slo­venskega knjižnega jezika (v nadaljevanju SSKJ) in Slovenskega pravopisa (v nadaljevanju SP) navaja kot podiztocnice). 18 Temeljna literatura za to poglavje je doktorska disertacija E. Kržišnik Slovenski glagolski frazemi: ob primeru frazemov govorjenja (1994). 1 Kronološka predstavitev proucevanja vecbesednih leksemov v slovenistiki Na vecbesedne lekseme in njihove skladenjsko-pomenske lastnosti je v slovenskem jezikoslovju opozorjeno zlasti v zadnjih treh desetletjih. J. Toporišic je v letniku 1973/1974 revije Jezik in slovstvo objavil prispe­vek z naslovom K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije,19 kjer med drugim povzema teorijo pomenske zlitosti sestavin vecbesednih lekse­mov iz monografije N. M. Šanskega.20 Frazeologijo definira kot stalne besedne zveze ali nauk o stalnih besednih zvezah (Toporišic 1982: 361). Za osnovno enoto frazeologije uvaja izraz frazeologem, kot varianto fra­zeologema pa frazeologizem. Frazeologem je vedno le stalna zveza vec besed (ne more biti ena sama beseda, niti zloženka ali sklop); lahko je zveza predlog + x ali okrajšava tipa avgusta (= meseca avgusta), lahko pa obsega vec povedi. K frazeologemom uvršca tudi strokovne vecbesedne izraze (pri katerih se prilastki ne dajo zamenjati z drugimi) (Toporišic 1982: 362–363). V Toporišicevi slovnici najdemo naslednjo definicijo stalne besedne zveze: »Besedne zveze, ki se dalj casa ohranijo v spominu ljudi (tako, kakor se tudi besede), imenujemo stalne besedne zveze (SBZ) ali frazeologemi. [...]Take SBZ, kadar jih v govoru rabimo, gotove jemljemo iz spomina (kakor besede), ne pa da bi jih šele delali po dolocenih skladenjskih vzorcih. SBZ, ki so primerljive besedam, imajo lahko zgradbo be­sedne zveze: novo leto, iz dna srca [...], lahko pa polstavcno: cakajoc na Godota, receno storjeno, ali stavcno: kot bi mignil/trenil [...], ne pa 19 Clanek z naslovom K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije je objavljen v reviji Jezik in slovstvo ter v avtorjevi monografiji z naslovom Nova slovenska skladnja. 20 Nikolaj Maksimovic Šanskij, ........... ............ ........ ....., 11963, 62011.tudi zgradbe povedi: Zarecenega kruha se najvec poje, Clovek cloveku volk [...]. SBZ, ki nimajo vrednosti povedi, imenujemo rekla, tiste z vrednostjo povedi pa recenice« (Toporišic 2000: 133). Teorija besednih zvez je podrobneje razdelana v Novi slovenski skladnji istega avtorja (1982: 39–130). Teorijo N. M. Šanskega je leta 1988 v svojem clanku21 uporabila tudi A. Vidovic Muha, in sicer kot pripomocek za tipologiziranje vecbe­sednih strokovnih izrazov. Sicer pa je teorija besednozveznih leksemov z razlicnih vidikov (skladenjsko-pomenskega, pomenotvornega in bese­dotvornega) razdelana v monografiji Slovensko leksikalno pomenoslovje (2000a) iste avtorice, ki bo v nadaljevanju še posebej obravnavana. E. Kržišnik je v 2. polovici 80. let uvedla zahtevo po locevanju med stalnimi besednimi zvezami in frazeološkimi enotami, katerih temeljna lastnost je poleg stalnosti in vecbesednosti tudi »neslovarski pomen (vsaj ene od) sestavin«, kar je pogoj, ki iz frazeologije izlocu­je terminološka vecbesedna poimenovanja. Kot pomembno merilo pri dolocanju frazeoloških enot je definirala povezovalnost prvin in uvedla novo poimenovanje za osnovno enoto frazeologije, frazem (Kržišnik 1994: 30–34). Lastnosti frazemov so vecbesednost oziroma fraznost, omejena povezovalnost sestavin, neslovarskost pomena vsaj ene od se­stavin oziroma pomenska neprozornost, ustaljenost v smislu preštev­nosti leksikalnih in drugih variant, pretvorbna omejenost ob ohranitvi celostnega frazeološkega pomena in opazna ekspresivna vloga zveze kot celote (Kržišnik 1994: 22). J. Keber se v obširni bibliografiji ukvarja s frazemi tudi z etimolo­škega vidika (npr. v prispevkih na radiu Val 202 in v tedniku 7D), leta 2011 pa je izšel njegov zelo obsežen Slovar slovenskih frazemov. M. Vrbinc, ki se ukvarja zlasti z dvojezicnim slovaropisjem, se fra­zeologiji in kolokacijam posveca z vidika njihovega prevajanja in obrav­nave v dvojezicnih slovarjih (Vrbinc 1998 in 2001). 21 Ada Vidovic Muha, 1988b: Nekatere jezikovnosistemske lastnosti strokovnih be­sednih zvez, XXIV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 4.–16. julij 1988, Zbornik predavanj, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 83–91. P. Gantar, ki frazeologijo v širšem smislu proucuje zlasti z vidika besedilnega korpusa, vecbesedne lekseme glede na stopnjo trdnosti in pomenske prozornosti deli na kolokacije, stalne besedne zveze in fraze­ološke enote (Gantar 2007: 10–11; 66–67). Za proucevanje problematike vecbesednih leksemov so pomembne tudi ugotovitve N. Logar Berginc, ki je v okviru stilisticnih proucevanj slovenšcine obravnavala tudi medponskoobrazilne zloženke novejšega tipa in poenobesedenje (gl. zlasti Logar 2003: 95–125). N. Jakop proucuje zlasti podrocje pragmaticne frazeologije. Potr­dila je domnevo, »da so pragmaticni frazemi v bistvu samo medmetni in clenkovni frazemi« (Jakop 2006: 64; 164) in s tipologijo pragmatic­nih pomenov naredila korak naprej v leksikografski obravnavi tovrstnih frazemov (in tudi vseh jezikovnih enot s pragmaticnim pomenom), saj je zanje predlagala ustrezne slovarske razlage, ki temeljijo na dolocenih pragmaticnih kategorijah, leksikaliziranih prvinah konteksta, ki posta­nejo obvezna sestavina pomena jezikovnih enot in s tem del jezikovnega sistema (Jakop 2006: 64). Pomemben doprinos k slovenski frazeologiji predstavlja delo M. Meterca, ki proucuje zlasti slovensko paremiologijo (Meterc 2017). 2 Utemeljitev leksikalnosti stalnih besednih zvez Ker je cilj raziskave jezikoslovna analiza stalnih besednih zvez za potre­be slovaropisja, izhajam iz stališca, da je stalna besedna zveza leksem, tako kot tvorjena ali netvorjena beseda22 (stalne besedne zveze so tako kot nosilke leksikalnega pomena izenacene z besedo). Leksemske lastnosti stalnih besednih zvez proucujemo zlasti z leksikalnopomenskega vidika, saj so le-te izenacene z besedo na po­menski ravnini. Pri proucevanju pomena vecbesednih leksemov zato teoreticno izhajam iz strukturalnega pojmovanja pomena leksema, ki kot lekseme vkljucuje tudi stalne besedne zveze. (Samostalniški) leksem ima lahko strukturo (le ene) besede (tvor­jene ali netvorjene), nestavcne stalne (avtomatizirane) besedne zveze (z levim ali desnim prilastkom)23 in leksikalizirane krajšave – vse to pred­stavlja leksiko dolocenega jezika. Skupna lastnost vseh tipov leksemov je denotat, ki ga je mogoce strukturalno predstaviti s pomocjo pomen­ 22 Zato naj bi bile stalne besedne zveze v slovarjih obravnavane enako kot druge leksikalne enote. 23 Definiciji leksema ustrezajo samo besedne zveze, ki so nestavcne in stalne; le pri teh je namrec mogoce denotat prikazati s pomocjo pomenskih sestavin, oziroma: »samo te zveze doloca »besedna« funkcija, se pravi referencnost z is­tim tipom denotata, kot je znacilen za izrazno (eno)besedne lekseme; na ravni pomena se to kaže v prekrivanju pomenskosestavinske zgradbe besede in bese­dne zveze […]« (Vidovic Muha 2000a: 24). »[G]re torej za »globinske« besede. Posebnost tovrstnih besednih zvez je avtomatiziranost, kar pomeni, da so kot take sestavine slovarja – prav zato po govornem dejanju ne razpadejo. Avto­matiziranost kot razpoznavna lastnost vecbesednih leksemov je v nasprotju z aktualiziranostjo kot razpoznavno lastnostjo neleksikaliziranih besednih zvez – slednje po govornem dejanju dosledno razpadejo [...]« (Mikuš 1960; 1972 v: Vidovic Muha 2000a: 24).skih sestavin (semov).24 Leksikalno pomenoslovje torej obravnava tudi besedotvorne morfeme, stalne besedne zveze in frazeme, saj gre pri vseh pojavnih oblikah za besedno, poimenovalno funkcijo. (Vidovic Muha 2000a: 22–24; 2003: 37–39; 2011: 25) 2.1 Leksemi z vidika strukturalnega pomenoslovja Prve obravnave slovenskega strukturalnega pomenoslovja imamo že v poglavju Strukturalno pomenoslovje besed v Novi slovenski skladnji (To­porišic 1982: 347–359). Obširnejšo teoreticno razdelavo z vkljucevanjem slovarskega gra­diva pa prinaša monografija A. Vidovic Muha. Teoreticna izhodišca za analizo gradiva novejših vecbesednih leksemov v pricujocem delu so tako zasnovana na za slovensko leksikologijo in leksikografijo te­meljni monografiji Slovensko leksikalno pomenoslovje (Govorica slovarja) A. Vidovic Muha (2000, 22013), ki izhaja iz leksema kot klasicnega jezikovnega znaka in se ukvarja predvsem s strukturalno interpretacijo slovarskega pomena.25 24 »Pomen leksema kot aktualizirane vsebine jezikovnega znaka je mogoce opredeliti v smislu hierarhicno urejenega zbira tistih vsebinskih lastnosti, ki omogocajo (jezikovnosistemsko) pomensko prepoznavnost tako znotraj (vec­pomenskega) leksema kot sploh v razmerju do pomenov drugih leksemov. Vsebinske lastnosti s pomensko razpoznavno vrednostjo imenujemo pomenske sestavine, sicer tudi semanticne komponente (Orešnik 1972, npr. Hansen idr. 1985), pogosto pa semi (npr. Lyons 1980 I: 336); do njihove izbire pripelje opomenjevalni postopek ali kratko opomenjanje« (Vidovic Muha 2000a: 21). 25 Gl. tudi Toporišic Strukturalno pomenoslovje besed v: Nova slovenska skladnja (1982: 347–359). Pomenska zgradba vecbesednega leksema Leksemi imajo obvezni (kategorialni in denotativni) in neobvezni (ko­notativni) pomen (Vidovic Muha 2000a: 29). Kategorialnost je mogo­ce znotraj slovarja jezika vezati na denotativni in besedotvorni pomen (pri predvidljivi množici tvorjenk, pretvorbno povezanih s propozicijo povedi) (Vidovic Muha 2000a: 29; 2011: 24). Kategorialne slovnicne lastnosti so na ravni slovarja hkrati tudi kategorialne pomenske sestavi­ne skladenjskofunkcijsko dolocene (pod)množice besed – besednih vrst (Vidovic Muha 2000a: 23).26 Pomen vecbesednih leksemov lahko analiziramo strukturalno, tj. s pomocjo pomenskih sestavin.27 Razlicne stopnje pomenske zlitosti se­stavin vecbesednih leksemov28 se z vidika pomenskih sestavin odražajo kot razlicne pomenskosestavinske kombinacije, ki povzrocajo razlicno stopnjo leksikalizacije (Žele 2004: 136; Žele 2005: 243–244). Za sestave (gl. razdelek 4.5) je zaradi odsotnosti pomenskih pre­nosov znacilna razpoznavnost pomenskih sestavin posameznih besed iz pomenskosestavinske zgradbe celotne zveze. Skladenjska pomena sesta­vin navadno ostajata znotraj izhodišcnopomenske razpoznavnosti (Žele 2004: 143). Po A. Vidovic Muha se v okviru pomenskih sestavin pri (strokov­nih) besednih zvezah z lastnostjo sestave tudi izrazno ponovijo koren­skomorfemske besede ali vsaj korenski morfemi. 26 Prek potencialne stalnosti skladenjskih funkcij postajajo kategorialne (slovar­ske) lastnosti pomenske sestavine besednih vrst (Vidovic Muha 2000: 32). 27 Táko razumevanje pomena se odraža tudi v konsistentnem sistemu slovarskih razlag temeljnega razlagalnega slovarja slovenskega jezika, SSKJ. Razlage en­dogenih leksemov imajo obliko podredne nestavcne besedne zveze z uvršceval­no pomensko sestavino v jedrnem delu in razlocevalnimi pomenskimi sestavi­nami v odvisnem delu (Vidovic Muha 2000a: 15). 28 Tu se opiram na tipologijo stalnih besednih zvez N. M. Šanskega, ki sta jo v slovenistiki povzela zlasti J. Toporišic in A. Vidovic Muha in bo v nadaljevanju podrobneje predstavljena (gl. poglavje 4). »T. i. stalnost izvira iz vrste, bolje oblike skladenjske zveze, kar po­meni, da veljajo za posamezne besede in besedne zveze iste pomen­ske sestavine kot za celotno (terminološko) besedno zvezo« (Vidovic Muha 1988b: 85).29 Samostalniške zveze tega tipa se v slovarju navajajo kot ponazarjalno gradivo pri pomenu vrstnega pridevnika ali jedrnega samostalnika in navadno ne potrebujejo razlage. Razlaga ima pri sestavah bolj pojas­njevalno, obvestilno funkcijo v smislu podrobnejšega opisa, dodajanja informacij o okolišcinah, obvezno pa razlago potrebujejo sestave termi­nološkega tipa. Za skupe, sklope in zrasleke (gl. razdelke 4.2, 4.3 in 4.4) je zaradi pomenskega prenosa (ene od) sestavin in s tem povezane spremembe skladenjskopomenskega odnosa med sestavinama znacilna višja stopnja pomenske zlitosti sestavin in leksikaliziranosti celotne zveze, ki se glede na pomenskosestavinsko zgradbo posameznih sestavin kaže kot nova pomenskosestavinska kombinacija. V pomensko novi besednozvezni enoti nova skladenjskopomenska kombinacija besed spremeni pomen­skosestavinsko zgradbo ene ali vec vkljucenih besed, zato gre za zveze z višjo stopnjo pomenske zlitosti sestavin in leksikaliziranosti (Žele 2004: 142; Žele 2005: 243). Opomenjanje aktualne povezovalne vsebinske lastnosti, ki se vzpostavi med izbranima denotatoma, v pomensko se­stavino vzpostavi vzajemno vsebinsko in predstavno povezavo med be­sedama; nova zveza z novo skladenjskopomensko kombinacijo sestavin spremeni pomenskosestavinsko zgradbo vsaj ene od podstavnih besed v jedru ali prilastku besedne zveze (skup) in ji tako da nov skladenjski pomen (Žele 2004: 142; Žele 2005: 243–244). 29 Avtorica navaja primere sestav: psih. cutna prevara; gradb. baritni beton; jezi­kosl. dvozložna beseda; med. bedrni živec; pravo obtožni predlog; med. barvna slepota; jezikosl. besedna analiza; jezikosl. besedotvorna skladnja; jezikosl. pove­dna skladnja; jezikosl. enomorfemsko obrazilo; jezikosl. desni prilastek; jezikosl. tožilniški delovalnik (Vidovic Muha 1988b: 84). A. Vidovic Muha navaja naslednje znacilnosti skupa: »[V]saj ena izmed besed, v veliki vecini je to jedrna, /je/ pomenskose­stavinsko predvidljiva, ali natancneje, tudi v skupu ohrani pomenske sestavine svojega osnovnega pomena; druga beseda (vec besed) pa v besedni zvezi z lastnostjo skupa dobi nove (metaforicne, metonimicne ipd.) pomenske sestavine [...]« (Vidovic Muha 1988b: 85).30 Pri sklopih sta obe skupini pomenskih sestavin izrazno neprekrivni z besedami iz besedne zveze. »[P]osamezne besede iz besedne zveze /imajo/ drugacne pomenske sestavine, kot jih imajo v sklopu. [...] /G/re za poimenovanja, nastala z metonimicnimi, metaforicnimi in drugimi pomenskimi prenosi, vendar vedno z ohranjeno (razvidno) asociativno potjo (z ohrani­tvijo pomenskosestavinske povezave)« (Vidovic Muha 1988b: 86).31 V besednih zvezah z lastnostjo zrasleka pa sta (kot pri sklopih) obe skupini pomenskih sestavin izrazno neprekrivni z besedami iz besedne zveze. »[R]azlika med sklopi in zrasleki je vezana na nepredvidljivost po­menskih sestavin besed iz zrasleka – tako kot pri besedi se je treba tudi pri vecbesedni zvezi, ki je zraslek, pomena nauciti; njegove po­menske sestavine niso v nobeni asociativni povezavi s pomenskimi se­stavinami njegovih posameznih besed«32 (Vidovic Muha 1988b: 86). 30 Avtorica navaja primere vet. belgijski konj, vet. belgijska pasma, jezikosl. vrstni pridevnik (Vidovic Muha 1988b: 85). 31 Avtorica navaja naslednje primere sklopov: rel. beraški red, bot. brezov goban, jezikosl. skladenjska podstava, jezikosl. povedkovo dolocilo, rac. krmilna palica, rac. svetlobno pero, rac. zbirna koda, rac. programski jezik, rac. strukturirani jezik, voj. crni smodnik, med. bela krvnicka, metal. beli žar, metal. bela kovina (Vidovic Muha 1988b: 86). 32 Avtorica navaja naslednje primere zraslekov: gastr. belokranjski matevž, bot. bodeca neža, etn. babo žagati, etn. kozo biti, zool. crni dular, filoz. naravna luc, med. crne koze (Vidovic Muha 1988b: 86). 2.2 Potrjevanje leksikalnosti besednih zvez na naglasni ravnini v sodobni cešcini Dokaze za leksemskost stalnih besednih zvez lahko v sodobni cešci­ni najdemo tudi na naglasni ravnini. Potrditev hipoteze, da se stalne besedne zveze razvijajo kot ena pomenska (in naglasna) celota, torej kot leksem, ceprav so sestavljene iz vec pomenskih (in naglasnih) enot, lahko izpeljemo iz rezultatov raziskave spreminjanja praslovanske na­glasne paradigme a33 v cešcini na gradivu samostalnikov ženske a-jevske sklanjatve, ki jo je v okviru diplomskega dela opravila K. Hollan (Spre­minjanje praslovanskega naglasnega sistema v stari in sodobni cešcini na gradivu samostalnikov ženske a-jevske sklanjatve, 2013). Na praslovanskih staroakutiranih34 dvozložnicah je v cešcini pr­votna dolžina (Trávnícek v: Hollan 2013: 70). Ceška dolžina, ki je od­raz psl. starega akuta, se pri delu psl. samostalnikov a-sklanjatve, ki pripadajo akcentski paradigmi a, posploši na celotno paradigmo, pri cemer se lahko v orodniku ednine nepricakovano pojavlja (sicer v tem sklonu zaradi psl. trizložnosti prvotna) kracina. K. Hollan v svojem diplomskem delu ugotavlja, da so krajše oblike vcasih vezane na stalno besedno zvezo, in navaja primere plnou parou, vší silou, znacnou merou; or. mn. šetrit silami (ceprav je sicer zaradi prej omenjene analoške izrav­nave v orodniku ed. párou, sílou, mírou; or. mn. sílami) (Hollan 2013: 74). V paradigmah, kjer je sicer prišlo do analoške izravnave, se tako kot sestavine stalnih besednih zvez pojavljajo okamnele prvotne oblike s kracino. Ker so stalne besedne zveze v zavesti kot ena pomenska enota, so se te orodniške sestavine zveze izognile delovanju analogije znotraj paradigme. 33 Po norveškem jezikoslovcu Ch. S. Stangu (1957). 34 Praslovanski stari akut (") je znacilen za akcentsko paradigmo a (nepremicno naglasno mesto na osnovi skozi celotno paradigmo) – pojavlja se le na dolgih psl. zložnikih. Odraz psl. starega akuta v cešcini je dolžina v enozložnicah in dvozložnicah (npr. psl. *..ra > c. víra), v veczložnicah pa se je skrajšala (npr. psl. *mal.na > c. malina). Drugi dokaz za to, da se stalne besedne zveze razvijajo kot ena po­menska celota, pa je v cešcini v nekaterih paradigmah tožilnik ednine, kjer se vzporedno z zaradi dvozložnosti pricakovano dolžino pojavlja kracina. Gre za samostalnik víra (tož. ed. víru), ki ima samo kot sestavi­na stalne besedne zveze razlicico s kracino, npr. na mou veru. K. Hollan kracino, vezano na sestavino stalne besedne zveze, razlaga kot kracino v veczložnici, kjer se je samoglasnik pricakovano skrajšal (Hollan 2013: 75), iz cesar lahko sklepamo, da je bila stalna besedna zveza v zavesti kot ena (veczložna) pomenska (in zato naglasna) celota. 3 Skladenjsko-pomenski vidiki samostalniških vecbesednih leksemov Novejši vecbesedni leksemi, ki sestavljajo obravnavano gradivo (gre za nefrazeološke vecbesedne lekseme s potencialnim terminološkim po­menom), imajo najpogosteje podredno strukturo in lastnosti samostal­niške besede (gl. Toporišic 1982: 41).35 Glagolski, prislovni in pridevni­ški nefrazeološki vecbesedni leksemi so manj tipicni, pogosti.36 J. Toporišic, ki v Novi slovenski skladnji (1982) in v Slovenski slov­nici (2000) obširno obravnava besedne zveze v ožjem pomenu (s skla­denjskopomenskega vidika so besedne zveze zgradbene enote v stavcnih povedih),37 jih imenuje tudi stavcne fraze (sestavine, iz katerih delamo stavcne clene); delijo se glede na besedno vrsto (so vecbesedni ustrezniki besednih vrst) (Toporišic 1982: 39–130; 2000: 557–606).38 35 Tudi A. Vidovic Muha ugotavlja, da so strokovni termini v veliki vecini samo­stalniški, terminološke zveze pa so vecinoma s pridevniškim prilastkom (Vido­vic Muha 2000a: 26). 36 V Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika najdemo tudi nekaj pridevniških, prislovnih in glagolskih podiztocnic, npr. okolju prijazen, obcutljiv na dotik, energetsko/energijsko varcen; na kip; pisati peš. 37 Prim. definicijo besedne zveze v Enciklopediji slovenskega jezika: »Odvisnostno ali logicno povezane besede kake besedilne enote. Glede na medsebojno raz­merje sestavin so troje: podredne, ko je ena izmed vsaj dveh besed vodilna, druga odvisna (lepa hiša, govoriti resnico, tam zgoraj), priredne, ko je od dveh enakovrednih besed prva vendarle jedrna, druga spremljevalna (oce in mati, lepo in prav), in soredne, ko sta besedi logicno enakovredni (o domovina; o, domovina).« (Toporišic 1992: 7). 38 »Besedne vrste same [...] so gole (ali nezložene) besedne zveze. [...] [S]o speci­alizirane sestavine jezika za posebne skladenjske vloge [...]. Besednim vrstam ustrezajo posamezne besedne zveze, tako da samostalniški besedni vrsti ustre­za samostalniška besedna zveza [...]« (Toporišic 1982: 39). 3.1 Pridevnik kot levi prilastek v samostalniški besedni zvezi Najpogostejše samostalniške stalne besedne zveze so tiste z levim pri­lastkom39 (Toporišic 1982: 42–43; 55). Na skladenjski ravnini opazuje­mo stavcnoclensko vlogo pridevnika (ali nastopa samo kot levi prilastek ali tudi v povedkovem dolocilu). Pridevniška sestavina vecbesednih le­ksemov je na oblikoslovni ravnini obravnavana z vidika možnosti skla­denjske dolocnosti in stopnjevanja. Pomenskosestavinska zgradba pridevnikov Z vidika strukturalnega pomenoslovja locujemo dve skupini leksemov glede na to, ali slovarski pomen dolocenega leksema vsebuje oba tipa pomenskih sestavin: uvršcevalno pomensko sestavino (v nadaljevanju UPS) in razlocevalne pomenske sestavine (v nadaljevanju RPS). No­tranjo pomenskosestavinsko zgradbo imajo endogeni (samostalniki in glagoli), zunanjo pa eksogeni leksemi (pridevniki, prislovi in povedkov­niki) (Vidovic Muha 2000a: 53). Pridevniki kot eksogeni leksemi znotraj svojega pomena ne izkazu­jejo uvršcevalne pomenske sestavine, ampak le množico razlocevalnih pomenskih sestavin, ki dolocajo pomensko ustrezno samostalniško je­dro.40 Zato lahko pri pridevnikih kot eksogenih leksemih govorimo o povezovalnih pomenskih sestavinah, saj povezujejo lekseme s skupno temeljno lastnostjo (Vidovic Muha 2000a: 63). 39 Na desni se rabi levi prilastek stilno zaznamovano, zlasti v vzklikih: strela gromska, bog nebeški, prijatelj moj dragi … pod vplivom tujih jezikov (Mestno gledališce ljubljansko). Levi prilastek na desni in desni na levi je figura: Vida lepa se zajoka huje; Dni mojih lepši polovica; mladosti leta (Toporišic 1982: 55). 40 Tako samostalnik kot tudi glagol kot jedro zveze s pomenskofunkcijskega vi­dika ne moreta biti pravi UPS, saj nimata vloge naceloma neposredne nadpo­menke, se pravi uvršcanja denotata v višje pojmovno in s tem pomensko polje (Vidovic Muha 2000a: 63). Vrstni pridevnik kot dolocujoca sestavina stalne besedne zveze lah­ko na pomenski ravni povezuje vec pomensko ustreznih samostalniških jeder z doloceno skupno lastnostjo. Zgled za to je obširna množica vec­besednih leksemov s prilastkom digitalni ali elektronski, nastala kot po­sledica digitalizacije, široke uporabe racunalnikov s tem, ko so doloceni predmeti in dejavnosti dobili svojo elektronsko ali virtualno razlicico oz. nadomestilo (na primer kot internetno storitev). Dolocujoca sestavi­na tovrstnih samostalniških besednih zvez, tj. levi prilastek, je v svojem osnovnem pomenu, jedrna sestavina pa nastopa v svojem metaforicnem pomenu (gl. razdelek 3.3.2 Pomenotvorni vidik: opomenjanje vecbese­dnih leksemov). Zlasti pridevnika digitalni in elektronski namrec z RPS (ki v tem primeru pomensko dolocajo samostalniška jedra kot digital­ne, elektronske41 razlicice izhodišcne pojavnosti) povezujeta denotate vec razlicnih jedrnih samostalnikov, kot sta npr. pošta, redovalnica, v metaforicnem pomenu, pa tudi samostalnikov s podkategorijo cloveško v prvem pomenu, npr. tajnica, varuška, kjer je prek metafore ohranjena funkcija dolocenega poklica, izgubi pa se kategorialna sestavina živost. Primeri: (1) predmeti: redovalnica, denar, tablica, slovar, crnilo (sklopi elek­tronska redovalnica (UPS: storitev, RPS1: ki staršem omogoca pre­gled nad šolskimi ocenami [...], RPS2: prek interneta),42 elektronski denar (UPS: denar, RPS1: na racunih, RPS2: ki je namenjen brez­gotovinskemu poslovanju med razlicnimi racuni), elektronski slovar (UPS: slovar, RPS: v elektronski izdaji), elektronsko crnilo (UPS: tehnologija, RPS: ki omogoca graficni prikaz podatkov na poseb­nih zaslonih, ki niso obcutljivi na soncno svetlobo) in skup elek­tronska tablica43 (UPS: elektronska naprava, RPS1: majhni tablici podobna, RPS2: za evidentiranje prehodov cestninskih postaj)) ali (2) storitve, dejavnosti: pošta (in s tem povezan naslov), forum, podpis, poslovanje, trgovanje (sklopi elektronska pošta (UPS: sistem, RPS1: za pošiljanje sporocil, RPS2: med uporabniki racunalnikov 41 Oziroma internetne. 42 Vsi primeri in razlage so, ce ni drugace navedeno, iz SNB. 43 Skupi so pri navajanju gradiva oznaceni tako, da je sestavina s prenesenim pomenom podcrtana.ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja), elektronski forum (UPS: spletno mesto, RPS: na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja mnenja, sta­lišca), elektronski naslov [sinonima e-poštni naslov, e-naslov] (UPS: naslov, RPS1: za pošiljanje in prejemanje elektronske pošte [...]), elektronski podpis [sinonima digitalni podpis, e-podpis] (UPS: kodi­rana datoteka, RPS: ki omogoca preveritev istovetnosti podpisni­ka), elektronsko poslovanje (UPS: poslovanje, RPS: prek internetnega omrežja), elektronsko trgovanje (UPS: trgovanje, RPS: prek interne­tnega omrežja)). Kopicenje elektronskih naprav je vzrok za novo pojavnost – okrepljeno škodljivo sevanje elektromagnetnega polja; vecbesedni leksem elektric­ni smog s sinonimno razlicico elektronski smog je ravno tako nastal po metaforicni poti – asociativna prvina je podobnost z onesnaževanjem okolja s strupenimi plini. Pridevniki glede na vrsto denotata Glede na vrsto denotata A. Vidovic Muha pridevnike loci v dve temeljni skupini: (1) pridevniki, katerih pomen je povezan z govornim dejanjem, so pridevniki, nastali iz krajevnih in casovnih prislovov (npr. zgornji, lan­ski), in vrstni vrstilni pridevniki (vrstilni števniki), nastali iz (glavnih) števnikov44 (Vidovic Muha 2000a: 46); (2) pridevnike, katerih pomen je od govornega dejanja neodvisen, glede na neposrednost ali posrednost izražanja denotata oz. iz njega izhajajocega pomena locujemo na (2.1) pridevnike z lastnim, nepridobljenim denotatom (gre za kolicinske in last­nostne pridevnike) in (2.2) pridevnike z obvezno pridobljenim deno­tatom. Pomen le-teh je dolocen z besedotvorno podstavo motivirajoce be­sede; gre za vrstne in svojilne pridevnike (Vidovic Muha 2000a: 65–66). Ker je težišce obravnave pri pridevnikih kot sestavinah stalnih besednih zvez, se v nadaljevanju osredotocam na del druge skupine 44 A. Vidovic Muha dodaja, da so v slovenskih slovnicah ti pridevniki uvršceni med vrstne, ceprav ne izkazujejo temeljnih lastnosti »klasicnih« vrstnih pridev­nikov (Vidovic Muha 2003: 46).pridevnikov, katerih pomen je od govornega dejanja neodvisen, »pred­metnostni« (Vidovic Muha 2000a: 63–64). Kot sestavine stalnih bese­dnih zvez so relevantni tvorjeni pridevniki iz slednje skupine; denotat samostalnikov v podstavi teh pridevnikov A. Vidovic Muha deli na štiri tipe, ki nakazujejo štiri pomenske skupine pridevnikov: (1) pri svojil­nih pridevnikih je denotat vezan na pomen, ki ga oznacimo s cloveško (izrazno predvidljivi obrazili iz edninske svojilnorodilniške podstave sta -ov in -in); (2) pri snovnih pridevnikih so denotat snovne prvine (ti pridevniki so nastali s pretvorbo predložnega (iz) rodilnika; oznacimo ga s podkategorijo neživo, znotraj tega razlocevalno snov, snovne prvine glede na vse drugo neživo, npr. cokolad-ni, jagod-ov); (3) pri vrstnih svojilnih pridevnikih so denotat sestavine koga ali cesa; priponsko obrazilo je nastalo s pretvorbo glede števila nezaznamovanega svojil­nega rodilnika, npr. tovarniški (dimnik), cloveška (roka), lasni koren, šivankino uho;45 (4) pri pravih vrstnih pridevnikih pa je denotat lahko katera koli predmetnost (Vidovic Muha 2000a: 66).46 Od osnovnih štirih pomenskih skupin tvorjenih (razmernih) pridev­nikov v gradivu novejših vecbesednih leksemov kot sestavine vecbesednih leksemov prevladujejo t. i. pravi vrstni pridevniki in vrstni svojilni pri­devniki (npr. sestavi ozonska plast (sinonimni skup: ozonski plašc), podrocna koda, skupi dijaški parlament, pišcancja gripa in pticja gripa, prašicja gripa,47 ženska pisava; macja bolezen); sledijo jim konverzni48 izlastnostni vrstni pridevniki, najpogosteje pridevniki barve, pri cemer samostalniško jedro (oz. njegov denotativni pomen) povzroci konverzijo. 45 Svojilni vrstni pridevniki – Pridv(sv) so nastali iz predvidljivega sklona, in sicer svojilnega, številsko nezaznamovanega rodilnika, pogovorno vezanega na pre­dlog od. Pomensko samozadostni so ti pridevniki le, ce njihov podstavni samo­stalnik poimenuje žival, npr. lisic-ji . (od) lisic-e (Vidovic Muha 2000: 72–73). 46 Gl. tudi razdelek 5.4.2 Kriteriji za locevanje pomensko prozornih samostalniških stalnih besednih zvez od prostih zvez, zlasti Pomenskorazmerna dolocnost pridev­nika v stalni besedni zvezi. 47 Pri pridevnikih pticji, pišcancji in prašicji gre v teh zvezah morda za pomen vzrocnosti oziroma izvora. 48 Gre za znotrajpridevniško konverzijo oz. sprevracanje znotraj iste besedne vrste glede na razlicni tip pridevnika (Vidovic Muha 2000a: 27, 72); gl. še Konverzni vrstni pridevniki v gradivu novejših vecbesednih leksemov v istem razdelku. A. Vidovic Muha pomen samostalnika, ki motivira pravi vrstni pridevnik, opredeljuje kot abstraktni in ekstenzivni pomen; pomen takš­nega pridevnika je zato mogoce opredeliti zelo abstraktno, npr. cer­kveni ‘povezan s cerkvijo’ (Vidovic Muha 2000a: 66). V SSKJ je izhodišcni pomen vrstnih pridevnikov podan s tipom sklicevalne razlage nanašajoc se na + motivirajoca beseda.49 Izpeljani po­meni, navadno na ravni podpomenov in pomenskih odtenkov pa so podani posredno, prek pomenske razlage posameznih stalnih besednih zvez, ki jih slovar navaja za poševnicami, t. i. kolicki. Natancnejša opredelitev pomena vrstnega pridevnika kot sestavi­ne stalne besedne zveze bi zahtevala metajezikovni opis razmerja med pomenom samostalniškega jedra stalne besedne zveze in pomenom sa­mostalnika, ki je motivacijsko izhodišce dolocujoce sestavine zveze in ga razkrije pretvorba v zvezo s samostalniškim desnim prilastkom (sa­mostalnik v vlogi desnega prilastka je motivacijsko izhodišce vrstnega pridevnika). Pomen vrstnega pridevnika (ki je vedno sestavina stalne besedne zveze) je namrec odvisen tudi od pomena samostalniškega je­dra, ki ga pridevnik doloca, npr. sestava abstinencni sindrom – sindrom zaradi abstinence (pomensko razmerje vzrocnosti, tudi izvora).50 Tip slovarske razlage vrstnega pridevnika predstavlja nabor razloce­valnih pomenskih sestavin pomena vecbesednega leksema (gre za tip [ta] ki …),I ki podrobneje dolocajo uvršcevalno pomensko sestavino oz. samostalniško jedro stalne besedne zveze: (sindrom,) ki se lahko pojavi pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku (gl. spodnji naslov Pomenska tipologija vrstnih pridevnikov). I Vidovic Muha 2011: 142. 49 Gre za besedotvorno razlago. A. Žele ta tip razlag (poleg nanašajoc se na še v zvezi s/z in (svojilni) pridevnik od) imenuje splošnorazmerne razlage, ki »po­mensko zajamejo vse vrstne in svojilne pridevnike [...]« (Žele 1998: 132). 50 »O izbiri denotata jedrnega samostalnika pri tvorjenem pridevniku odloca podstavna oz. motivirajoca beseda, najprej njena besednovrstnost [...]« (Vido­vic Muha 2000a: 63). Skladenjskobesedotvorni vidik besednih zvez pokaže, da je obrazilo pretvorba katerega izmed sklonskih pomenov: »šele pomen skladenjskojedrnega samostalnika omogoca (pomen­sko) konkretizacijo pridevnika – abstraktna podstava priponskega obrazila se konkretizira s posameznimi sklonskimi pomeni, npr. tovarniški delavec ‘delavec v tovarni’, tovarniška dvorana ‘dvorana v tovarni’, tovarniški dimnik ‘dimnik (od) tovarne’« (Vidovic Muha 2000a: 66). Omenjena razmerja so namembnost (npr. pralni ki je namenjen za pra­nje (pralni stroj; pralni prašek, pralno sredstvo)) oz. posredna namemb­nost (npr. nogometni ki je namenjen za igranje nogometa (nogometna žoga, nogometno igrišce)), krajevnost (npr. vrtni ki je na vrtu (vrtna lopa, uta)), casovnost (zimski ki je pozimi (zimski dan, zimska pokra­jina)), spremstvenost (npr. briljantni na katerem je briljant (briljantni nakit, prstan)) in snovnost (npr. jagodni ki je iz jagod ali vsebuje jagode (jagodni sok; jagodni sladoled)) (primeri so iz SSKJ). Zlasti pomena krajevnosti in casovnosti vrstnega pridevnika lahko de­limo dalje na pomenske odtenke,51 npr.: vrtni 1. ki je na vrtu 1.a. ki poteka, se izvaja na vrtu (vrtna veselica); kožni 1. ki je v, na koži (kožni pigment, kožne celice) 1.a. ki se pojavlja na koži, prizadene (najprej) kožo (kožni rak, kožne spremembe); gozdni 1. ki je v gozdu ali iz gozda (gozdni požar; gozdna cesta, pot; gozdne živali) 2. ki ima gozd, na katerem je tudi gozd (gozdne površine, gozdno zem­ljišce) 2.a. ki ima gozd v lasti (gozdni posestnik).52 51 Zglede z razlagami mi je posredoval D. Krvina. Gl. tudi Koncept 2015: 37–38. 52 Nekateri vrstni pridevniki imajo vec podpomenov oz. pomenskih odtenkov, npr. kožni 1. ki je v, na koži (kožni pigment; kožne celice, plasti, pore) 1.a. ki se (Prim. razdelka 3.1 Pridevnik kot levi prilastek v samostalniški be­sedni zvezi, zlasti Pomenska tipologija vrstnih pridevnikov, ter 5.1.2.1 Vecbesedni leksemi v prvi in drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika, v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2016 in v Slovarju novej­šega besedja slovenskega jezika). Konverzni53 vrstni pridevniki v gradivu novejših vecbesednih leksemov A. Vidovic Muha v sklopu obravnave vecbesednih terminov navaja zna­cilnosti lastnostnih pridevnikov, zaradi katerih ne morejo tvoriti termi­nološke besedne zveze: Lastnostni pridevniki »izražajo relativnost vrednotenja, ocene, last­nosti, kar je mogoce formalno najpreprosteje dokazati s sposobnostjo stopnjevanja, najsi bo obrazilnega ali opisnega, npr. lep, globok – lep­-ši, globlji, bolj/manj/nekoliko lep, globok [...] [S]talne besedne zveze in v tem okviru tudi strokovna poimenovanja, natancneje njihove pri­devniške sestavine, pa lahko izražajo samo lastnosti, ki se dajo defini­rati kot absolutne in zato stalne, nespremenljive – skupaj s samostal­nikom gre za vrstne (genericne) pojme« (Vidovic Muha 2000a: 26).54 pojavlja na koži, prizadene (najprej) kožo (kožni melanom, rak; kožne bolezni, reakcije, spremembe) 1.b. ki se izvaja na koži (alergijsko kožno testiranje) 2. ki je namenjen za kožo (kožni obliž, pripravek; kožni presadek) 3. ki je tak kot pri koži (nogavice kožne barve), ali gorski 1. ki je v zvezi z goro (splošno razmerje) (gorski greben; gorski vrhovi) 2. ki je, se nahaja v gorah (krajevnost) (gorski zrak; gor­ska cesta; gorske rastline, živali) (zgleda kožni in vrtni sta povzeta po Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika (2015: 37–38), primer gozdni pa je iz 1SSKJ). 53 Gre za znotrajpridevniško konverzijo oz. sprevracanje znotraj iste besedne vrste glede na razlicni tip pridevnika. V teh primerih navadno obravnavamo neprvo­tne vrstne oz. izpridevniške vrstne pridevnike (Vidovic Muha 2000a: 27, 72). 54 Gl. tudi razdelek 5.4.2 Kriteriji za locevanje pomensko prozornih samostalniških stalnih besednih zvez od prostih zvez, zlasti Pomenskorazmerna dolocnost pridev­nika v stalni besedni zvezi. Vecbesedne lekseme z lastnostmi skupa, sklopa ali zrasleka55 lahko po­leg pravih vrstnih in vrstnih svojilnih pridevnikov tvorijo tudi konver­zni vrstni pridevniki. Konverzne pridevnike obravnavamo v okviru vecpomenskosti; iz­hodišcni pomen pridevnika potrjujejo nestalne, proste besedne zveze, izpeljane (konverzne) pomene pa praviloma stalne besedne zveze,56 zato je v takih primerih v slovarju iztocniška, izhodišcna oblika pridevnika nedolocna, ceprav gre pri enem pomenu za kakovostni pridevnik, pri drugem pa za vrstni pridevnik.57 Konverzija se pri skupih z jedrno sestavino v izhodišcnem pome­nu in pri sklopih pojavlja samo ob dolocenih samostalniških jedrih, ki zahtevajo poseben opis, pomensko širitev. Iz tega lahko sklepamo, da so denotativne in kategorialne lastnosti samostalnika v jedru tiste, ki jo povzrocijo.58 Sodec po primerih novejših vecbesednih leksemov, kon­verzijo dopušcajo tudi kategorialne lastnosti samostalnika, kot sta na primer živost, cloveškost (npr. zlati prinašalec, zlati maturant).59 Konverzni vrstni pridevnik v prilastku zveze lahko izkazuje tudi izrazitejši metaforicni pomenski prenos, kot npr. pri skupih crno od­ 55 A. Vidovic Muha v razdelku o vecbesednih terminih piše, da »[z]a vse besedne zveze s konverznimi vrstnimi pridevniki velja, da so strokovne, glede na stop­njo pomenske zlitosti so predvsem skupi ali sklopi, zdi se, da nikoli sestave, kar je glede na definicijske lastnosti te stalne besedne zveze smiselno; nekaj primerov: les. mehki, trdi les, bot. crni, rdeci bor, žel. razsuti tovor, um. tolceni baker ipd.« (Vidovic Muha 2000a: 27). 56 Zveze, ki dokazujejo pomen, F. Novak imenuje tipicne zveze, vse tipicne zveze skupaj pa imenuje mrežo tipicnih zvez (Novak 1975: 38). 57 Prim. npr. iztocnico anksiozen v SNB (Fran, pregledano 26. 12. 2014): 1. psiht. ki je v zvezi z anksioznostjo: anksiozna motnja; anksiozno stanje; Poskušala sem zmanjšati depresivne in anksiozne simptome 2. neprijetno vznemirjen, napet zaradi obcutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga; tesnoben [...]. 58 Povzeto po pogovoru z A. Žele (24. 4. 2013). 59 A. Vidovic Muha s tem v zvezi piše, da je »[i]z primerov v SSKJ [...] mogoce sklepati, da dobi lastnostnost poimenovalno moc, se pravi, da poimenuje (pod)vrsto tega, kar poimenuje samostalniško jedro v primerih, ko je ta lastnost zelo obsežna, intenzivna ali nepricakovana, npr. lahki beton, cisti bencin, beli žar, skratka, ko je v izraziti predstavni povezavi navadno z osnovnim ali pa s katerim drugim, vendar izrazitim pomenom« (Vidovic Muha 2000a: 27).lagališce, rumeni casopis; goveja glasba, jogurtna revolucija, pri katerih pomen pridevniške sestavine ni neposredno izpeljiv iz izhodišcnega po­mena pridevnika barve oziroma snovnega pridevnika. Prvi tip konverzije predstavljajo vrstni pridevniki, ki so nastali iz svojilnih (npr. skup Alzheimerjeva bolezen). V drugi, bolj razvejeni tip konverznih pridevnikov pa sodijo vrstni pridevniki, nastali iz mernih (kot del širše kakovostnih, ki spadajo med lastnostne),60 npr. skupi hitra hrana, hitra pošta, malo delo, malo gospo­darstvo ter sklopa drobni tisk, mladi raziskovalec, in pravih kakovostnih, in sicer iz ožjelastnostnih pridevnikov (npr. sestave leva poševnica, ne­varni odpadek, rizicni odpadek, skrajni rok, skupi dobri holesterol, meh­ka droga, trda droga, mehka pornografija, trda pornografija, nore gobe, tiha okužba, usodna ženska [sinonim fatalna ženska], vroca linija, vroci telefon, sklopi domaca stran, kisli dež, kriticna javnost, pametna tabla, prosti dostop), iz pridevnikov barve (npr. skupi crna tocka, crno odlaga­lišce [sinonim divje odlagališce], rdece meso, rumeni casopis, zelena meja, zelena trgatev, zlata maturantka, zlati maturant, sklopi crni rak, oran­žna revolucija, zlati prinašalec) in iz snovnih pridevnikov (npr. sestavi vodna postelja, zracna blazina, skupi goveja glasba, jogurtna revolucija, krompirjeve pocitnice, mesna štruca, pomarancna koža, sojin sir, vinilna plošca, žametna revolucija). Tretji tip konverzije pa predstavljajo vrstni pridevniki, nastali iz deležnikov; med novejšim besedjem najdemo npr. sestave gostujoci pro­fesor, šumeca tableta, loceno zbiranje in skupa uravnotežena prehrana in varovano stanovanje [sinonim oskrbovano stanovanje]. Poseben tip konverzije predstavljajo podobnostni lastnostni pri­devniki, ki so »vedno tvorjeni in razen pri obrazilu -(e)n : -ni lahko homonimni z vrstnimi, tip je zelo kmecki, kmecka nevesta : kmecko delo ipd.« (Vidovic Muha 2000a: 27). Nastali so po konverziji iz vrstnih pridevnikov, npr. epski 1. nanašajoc se na epiko: epske oblike; epska pesem; epsko delo 2. ki nadrobno in na široko literarno popisuje, podaja: 60 Lastnostni pridevniki se delijo na kakovostne in kolikostne. Kakovostne de­limo na prave kakovostne in merne, prave kakovostne pa na ožjelastnostne pridevnike, atmosferske pridevnike, pridevnike barve, pridevnike stanja in snovne pridevnike (Vidovic Muha 2000a: 292–300).omenjeni pisatelj je izrazito epski; epsko pripovedovanje, ali iz snovnih, npr. bakren 1. ki je iz bakra: bakren novec; bakrena cev, plocevina, posoda, žica 2. po barvi podoben bakru: pijancek z bakrenim nosom; bakreni lasje.61 Locevanje vrstnih pridevnikov od lastnostnih Na podlagi pridevniških lastnosti so izoblikovana merila za razloceva­nje vrstnih pridevnikov od drugih tipov.62 Merila v celoti povzemam po A. Vidovic Muha, ki pridevnike s tega vidika deli v dve skupini. V prvi skupini so pridevniki, pomensko vezani na govorno dejanje (po A. Vidovic Muha vrstni izprislovni in vrstni vrstilni pridevniški skupini, v vseh slovenskih slovnicah uvršceni med vrstne), svojilni in lastnostni pridevniki. Lastnosti: (a) tvorijo aktualizirano imensko zvezo (sproti v konkre­tnem govornem dejanju); ker s pomensko ustreznim samostalnikom ne tvorijo stalne besedne zveze, so samostojni leksemi; (b) ker s samostal­nikom tvorijo nakljucne, od govornega dejanja odvisne besedne zveze, so naceloma lahko v vseh skladenjskih vlogah; (c) lastnostni pridevniki se lahko stopnjujejo, zanje so znacilni skladenjska dolocnost, ki je lahko izražena tudi koncniško -ř : -i (zelen plašc : zeleni plašc), dopolnila na desni strani (bogat rud, dober kot kruh), možnost rabe v povedkovem dolocilu katere izmed pomenskih sestavin samostalnika v osebku (pleo­nazem; (Vsa) trava je zelena) in vprašalnica kakšen; (c) razvršcajo se levo od snovnih, svojilnih vrstnih in pravih vrstnih pridevnikov. V drugi skupini je pridevniška pomenska skupina, ki jo v celoti doloca posredno izražanje denotata in je bila v dosedanjih slovenskih slovnicah obravnavana kot vrstna. Lastnosti: (a) s samostalniškim je­drom tvorijo stalno besedno zvezo (zveze s samostalniškim jedrom so globinske besede, torej endocentricni leksemi); (b) v celoti ne morejo 61 Razlage in zgledi izbranih primerov so iz SSKJ. 62 Gl. tudi razdelek 5.4.2 Kriteriji za locevanje pomensko prozornih samostalniških stalnih besednih zvez od prostih zvez, zlasti Pomenskorazmerna dolocnost pridev­nika v stalni besedni zvezi.prehajati v povedkovo dolocilo, iz njih torej ne morejo nastajati (kon­verzni) povedkovniki;63 (c) ne morejo tvoriti besedne zveze s prislovi stopnje (se ne stopnjujejo), nimajo desnih dopolnil in ne morejo biti besedilni aktualizatorji;64 (c) imenska zveza z vrstnim pridevnikom de­luje pri pretvarjanju v pridevnik tudi formalno kot ena beseda, npr. lite­rarna zgodovina – literarnozgodovinski. (Vidovic Muha 2000a: 64–71) V slovaropisni praksi vrstne pridevnike dolocamo na podlagi zgo­raj navedenih meril, pri cemer izhajamo iz jezikovne rabe (gl. razdelka 5.4.2, zlasti Pomenskorazmerna dolocnost pridevnika v stalni besedni zve­zi in 5.4.3, zlasti Uslovarjanje konverznih vrstnih pridevnikov). Za slovarski prikaz vrstnosti so problematicni kakovostni pridev­niki barve65 in snovni pridevniki, ki imajo možnost prehajanja med vrstne in so za potrebe slovaropisja kot konverzni tipi obravnavani v okviru vecpomenskosti. Drugo problematicno skupino pa tvorijo neka­teri izdeležniški pridevniki, ki v jezikovni rabi (kot se odraža v korpu­snem gradivu) v povedkovem dolocilu še izkazujejo nedolocno obliko 63 A. Vidovic Muha zveze kot (Ta) stroj je šivalni razlaga z izpustom: (Ta) stroj je šivalni (stroj), pri cemer je »razmerje med vsebino samostalnika v osebku in samostalnika v povedkovem dolocilu [...] nad-/podpomensko [...] Veljavnost trditve je [...] odvisna od tega, kaj postavljamo v povedkovo dolocilo – jedro stalne besedne zveze ali njen prilastek. Zadrega glede zapolnitve povedkovega dolocila odpade, ce je v osebku nadpomenka jedra stalne besedne zveze, torej njena posredna nadpomenka, npr. (To) drevo je crni bor; (Ta) naprava je šivalni stroj; (Ta) beseda je dovršni glagol, prislovni zaimek. Ti zadnji zgledi še dodatno potrjujejo, da so obravnavane zveze leksemi – torej slovarske enote, ki poime­nujejo samo podvrsto dolocene vrste« (Vidovic Muha 2000a: 69). 64 »Sprememba katere izmed navedenih lastnosti – zelo preprost preizkus je mo­žnost stopnjevanja, seveda tudi opisnega (prislov stopnje) – vpliva na spremem­bo pomena pridevnika oz. na (konverzni) prehod Pridv1 med druge pomenske skupine pridevnikov, ali obratno: konverzni prehod npr. lastnostnih pridev­nikov med Pridv1, npr. (Ta) razlaga je zelo šolska; (Ta) koroška vas je še precej slovenska [...]« (Vidovic Muha 2000a: 72). 65 Pri pridevnikih barve je zanimiv zgled crn scenarij, ki je (frazeološka) stalna besedna zveza, ceprav samostalniško jedro doloca kakovostni pridevnik (ki ga dokazuje tudi preizkus s stopnjevanjem: bolj crn scenarij, najbolj crn scenarij). Zveza sicer zaradi ekspresivnega ucinka v besedilu spada med frazeme, zato se ni uvrstila v SNB.in s tem deležniški pomen, v poziciji levega prilastka pa so že vrstni pridevniki, formalno izkazani z dolocno obliko (prim. alocirani). Zgled alocirani je bil tako v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika obravnavan kot vrstni pridevnik: alocírani -a -o prid. […] fin. razporejeni: alocirane obveznosti banke; alocirana sredstva državnega proracuna; Za delitev financnih sredstev bi lahko uporabili metodo, ki jo je za alocirani dolg nekdanje federacije pred leti uporabil Mednarodni denarni sklad E .alocírati66 Prehajanje vecbesednih leksemov v enobesedne: poenobesedenje Eno od meril za stalnost besedne zveze je prehajanje vecbesednih lekse­mov v enobesedne z zlaganjem in poenobesedenjem (univerbizacijo). Med gradivom iz SNB je veliko primerov poenobesedenja. Primeri: alzheimer ‘alzheimerjeva bolezen’ anabolik ‘anabolicni steroid’ anonimka ‘anonimno sporocilo’ bolšjak ‘bolšji trg’ dolgometražec ‘dolgometražni film’ (filmski žargon) ležalka ‘ležalna podloga’ lokalec ‘lokalni prebivalec, vlak, avtobus, radio’ maturanec ‘maturantski ples, izlet’ (šolski žargon) nacionalka ‘nacionalna televizija, ustanova’ nadnacionalka ‘nadnacionalna družba’ perzijec ‘perzijski macek’ perzijka ‘perzijska macka’ popravec ‘popravni izpit’ (šolski žargon) predšolec ‘predšolski otrok’(šolski žargon) prevedenka ‘prevedena beseda’ (jezikoslovje) priložnostnica ‘priložnostna beseda’ (jezikoslovje) prisilka ‘prisilna poravnava’ (pravni žargon) 66 Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, 3. 4. 2016. protipotresnik ‘protipotresni zidak’ (gradbeništvo) racunalnica ‘racunalniška ucilnica’(šolski žargon) spalka ‘spalna vreca’ (kvalifikator pogovorno) sprejemec ‘sprejemni izpit’ (šolski žargon) trajnik ‘trajni nalog’ (bancništvo, zavarovalništvo) triletka ‘triletno obdobje’ trivialka ‘trivialna knjiga’ ustvarjalnica ‘ustvarjalna delavnica’ vzajemec ‘vzajemni sklad’ (bancništvo, zavarovalništvo) žepnica ‘žepna knjiga’ Možnost poenobesedenja imajo sestave in skupi (s preneseno jedrno ali prilastkovno sestavino); sklopi in zrasleki te možnosti nimajo. Ceprav je za poenobesedenje (v nasprotju z besedotvornim postopkom izpeljave) znacilno, da izhodišcna besedna zveza v rabi obstaja,67 se v SNB le-ta navadno pojavlja le v razlagi ali v etimološkem razdelku, redko pa je uslovarjena tudi (sinonimna) stalna besedna zveza, kot npr. genericno zdravilo – generik. Pojav poenobesedenja povzroci prehod nezaznamovano rabljene be­sedne zveze v navadno zaznamovano rabljeno tvorjenko, ki je zlasti žar­gonizem ali slengizem, vendar pa »zaradi jezikovne gospodarnosti v veliki meri in razmeroma hitro izgubljajo svojo konotativnost; postopek poeno­besedenja je naceloma tak, da se jedro besedne zveze preprosto opusti, v najboljšem primeru pa morfemizira« (Vidovic Muha 2000a: 100).68 A. Vidovic Muha navaja naslednje tipe poenobesedenja: poime­novanja študentov glede na smer študija (biolog, geograf); izdelek glede na snov (baker ‘posoda iz bakra – bakrena posoda’); razne pasme, zlasti konj (belgijec ‘konj belgijske pasme – pasme iz Belgije’); širše znana ter­minološka poimenovanja (brom ‘kalijev bromid’, hipermangan ‘vodna 67 Povzeto po pogovoru z A. Žele (24. 4. 2013). 68 V poglavju o sopomenskosti A. Vidovic Muha univerbizacije, poenobesedenja omenja kot poseben tip primerov, »ki jih je SSKJ pac glede na (takratno) gradi­vo zaznamoval s pogovorno, ne da bi zanje imel ustrezno nezaznamovano so­pomenko, tip astrahanka ‘cepica ali kucma iz astrahana’ ali tip biolog ‘slušatelj oddelka za biologijo’, cešnja ‘pohištvo iz cešnje’, dežurna ‘dežurna služba’ idr.« (Vidovic Muha 2000a: 164).raztopina hipermangana’); prevozno sredstvo, zlasti vlak glede na smer vožnje (dolenjec, gorenjec ‘vlak, ki vozi na Dolenjsko, Gorenjsko’);69 pri­delki, znacilni za doloceno pokrajino (zlasti vina kot vipavec, štajerec); oseba glede na podjetje, v katerem je zaposlena (smeltovec);70 avtomobil glede na znamko (beemvejevec, fico, ficko; katrca); poimenovanja, nasta­la iz kratic oz. krajšav (esesovec);71 poleg tega še npr. igrati dolocene igre (hazardirati, bijardirati), eksati ‘piti na eks’, garažirati ‘dati v garažo’ ipd.;72 leksemi, po izvoru iz (stvarnih) lastnih imen, npr. kalodont ‘pasta za zobe’, globin ‘krema za cevlje’, aspirin ‘zdravilo proti glavobolu’ idr. (Vidovic Muha 2000a: 100). Poenobesedenje v gradivu novejših vecbesednih leksemov sega zla­sti na podrocje tehnike, cest, prehrane in oblacil. Primeri: tehnika (naprave, deli naprav): antivirusnik ‘antivirusni program’, brizgalnik ‘brizgalni tiskalnik’, daljinec ‘daljinski upravljalnik’, digitalec ‘digitalni fotoaparat’, dirkalnik ‘dirkalni avtomobil’, dis­ketnik ‘disketna enota’, dlancnik ‘dlancni racunalnik’, dostavnik ‘dostavni avtomobil’, elanka, elanovka ‘smucka tovarne Elan’, fo­tokopirec ‘fotokopirni stroj’, halogenka ‘halogenska žarnica’, iglicar ‘iglicni tiskalnik’, krmilka ‘krmilna tipka’, masažnik ‘masažni apa­rat’, mikrovalovka ‘mikrovalovna pecica’, mobilnik ‘mobilni telefon’, neonka ‘neonska žarnica’, plašilka ‘plašilna pištola’, prenosnik ‘pre­nosni racunalnik’, protivirusnik ‘protivirusni program’, registrirnik ‘registrirni stroj’, sedalnik ‘priprava za sedenje’, sekljalnik ‘aparat za sekljanje’, snemalnik ‘snemalna naprava’, terenec ‘terensko vozilo’ 69 V gradivu novejših vecbesednih leksemov se pojavlja še kamnican ‘vlak, ki vozi med Kamnikom in Ljubljano’ (2. pomen ‘vzdolžni ali precni klin, izdelan v Kamniku’). 70 Med novejšim besedjem so sorodni primeri dnevnikovec, mobitelovec, moriso­vec, petrolovec, poptevejevec in radijka (radijska delavka). 71 V gradivu novejših vecbesednih leksemov najdemo primere, kot so embeajevec, enbeajevec, ertevejevec, esdeesovec, esdejevec, eselesovec, eskadejevec, hadezejevec, kforjevec, kudovec, natovec, NBA-jevec, penovec, SD-jevec, SDS-ovec, SKD-jevec, SLS-ovec, sforjevec, tevejevec, unicefovec, unproforjevec. 72 V gradivu novejših vecbesednih leksemov so primeri glisirati, grafitirati, grana­tirati in kelnariti ‘delati kot kelnar’. ceste: dolenjka ‘dolenjska avtocesta’, dvopasovnica ‘dvopasovna ce­sta’, magistralka ‘magistralna cesta’, regionalka ‘regionalna cesta’ prehrana: dunajec ‘dunajski zrezek’, kristalka ‘kristalna solata’, peh­tranka in pehtranovka ‘pehtranova potica’, rjavka ‘rjava solata’, tata­rec ‘tatarski biftek’ (kval. pog.) oblacila: leviske, minica, plisirka ‘plisirana kikla’ (kval. pog.), žamet­ke ‘žametne hlace’ (kval. pog.) Pogosto se univerbizirajo stalne besedne zveze, ki oznacujejo osebe, zla­sti z vidika njihovega poklica, delovanja oziroma funkcije ali pa po kaki negativni lastnosti (pri teh je poudarjena ekspresivnost). Primeri: civilnik ‘kdor je na civilnem služenju vojaškega roka’ dodiplomec ‘dodiplomski študent’ dopoldanec ‘dopoldanski uslužbenec, vlomilec’ forumovec ‘sodelujoci na forumu’ igralnicar ‘lastnik igralnice’ igricar ‘kdor igra racunalniške igrice’ izbrisanec ‘kdor je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva Slo­venije [...]’ jahtar ‘kdor pluje z jahto’ kamionar ‘voznik kamiona’ kronik ‘kronicni alkoholik’ marihuanar ‘kdor uživa marihuano’ metadonec ‘kdor je odvisen od metadona’ nahrbtnikar ‘popotnik, turist z nahrbtnikom’ oskarjevec ‘dobitnik oskarja’ razvojnik ‘razvojni inženir, svetovalec’ regionalec ‘regionalni predstavnik, prebivalec’ poslovnica ‘poslovna ženska’ rekreativka ‘rekreativna športnica’ režimec ‘režimski clovek’ rušenec ‘lastnik stavbe, predvidene za rušenje’ socialec ‘prejemnik socialne podpore’ scenec ‘scenski delavec’ slavnež ‘kdor je slaven’ smetišcar ‘kdor živi na ali ob smetišcu’ specialec ‘specialni policist, vojak’ totalitarec ‘totalitaren clovek’ sponzoriranec ‘kdor je sponzoriran’ spustaš ‘športnik, ki se ukvarja s spustom [...]’ transseksualec ‘transseksualni clovek’ stolpicar ‘kdor piše stolpice’ totalitarnež ‘totalitaren clovek’ smolcek ‘kdor je rojen 29. februarja’ (kvalifikator ekspresivno) zgubar ‘neuspešen clovek’(kvalifikator ekspresivno) ziheraš ‘kdor je izredno previden in ne tvega’ (kvalifikator pogovorno) Med novejšimi primeri poenobesedenja so tudi poimenovanja za pripa­dnike dolocenega gibanja, dolocene smeri. Primeri: gongovec, greenpeaceovec, hamasovec, jungovec, krišnovec, lionist, prim. tudi metalec, raeljanec, raeljanka, rogovec, rotarijanec, valovec Med gradivom so tudi poimenovanja za clane, pristaše, privržence do­locenih politik, politicnih strank: janševec, kucanovec. V posebno skupino sodijo poimenovanja za tolarske bankovce (s kvalikatorjem pogovorno): cankar ‘bankovec s podobo Ivana Cankarja’; prim. še kobilca, plecnik, prešeren in trubar, in poimenovanja za ljudi, roje­ne v dolocenem astrološkem znamenju: kozorog, kozoroginja, lev, levinja. V gradivu novejših vecbesednih leksemov najdemo tudi poeno­beseditve prostih besednih zvez (priložnostnic, vzetih neposredno iz govora).73 Primeri: emocionalec ‘emocionalen clovek’ japonec ‘japonski avto’ korejec ‘korejski avto’ kampanjec ‘kampanjski ucenec’ kontemplativec ‘kontemplativen clovek’ marginalec ‘marginalen clovek’ odštekanec ‘odštekan clovek’ 73 Povzeto po pogovoru z A. Žele (z dne 4. 6. 2014). negativec ‘negativen lik, clovek’ pozitivec, pozitivka ‘pozitiven clovek, ženska’ (kvalifikator pogovorno) suhica ‘zelo suha ženska’ stigmatiziranec ‘stigmatiziran clovek’ zaslužnež, zagretež ‘zagret clovek’ (kvalifikator ekspresivno) zafrustriranec ‘zafrustriran clovek’ zakompleksanec ‘zakompleksan clovek’ (kvalifikator pogovorno) zamaskiranec ‘zamaskiran clovek’ zavrtež ‘zavrt clovek’ (kvalifikator ekspresivno) zdolgocasenec ‘zdolgocasen clovek’ (kvalifikator ekspresivno) Pomenske skupine pridevnikov glede na mesto v levem prilastku Nekakovostni izpeljani pridevniki (svojilni, vrstni in kolicinski) se raz­vršcajo v levoprilastkovni samostalniški zvezi v stalnem in nezamen­ljivem zaporedju,74 ki ga doloca njihova skladenjska podstava, ki se da izraziti z desnim nepridevniškim prilastkom.75 S pomocjo pretvorbe v pomensko ustrezno zvezo z desnim prilastkom A. Vidovic Muha pri­devnike v levem prilastku razvršca v sedem osnovnih pomenskih skupin s podskupinami (Vidovic Muha 1981: 124, 132; 2000a: 70, 310–311).76 74 J. Toporišic v Novi slovenski skladnji pridevniške besede v levem prilastku razporeja po naslednjem vrstnem redu: (1) vrstilni števniki /prvi/, ce so zamenljivi z izrazi, kot vsi; (2) kolicinske pridevniške besede /trije, pet/; (3) svojilni pridevniki /vaš, bra­tov/; (4) kakovostni pridevniki /dober/; (5) vrstni pridevniki /mali/ . vsi/prvi trije vaši dobri mali avtomobili. Kazalni zaimki stojijo pred navadnimi pridevniškimi besedami (ti mali avtomobili, taki mali avtomobili), s kolicinskimi nezaimenskimi pridevniškimi besedami pa se vežejo po vzorcu trije taki mali avtomobili, ti prvi trije mali avtomobili, zgornji prvi trije mali avtomobili (Toporišic 1982: 43–45). 75 Samostalniško jedro besedne zveze s svojim pomenom in slovnicnimi lastnost­mi vpliva na uvrstitev nekaterih pomenskih skupin t. i. razmernih pridevnikov (po J. Toporišicu odnosnih) v levi prilastek (Vidovic Muha 1981: 124). 76 »[...] [N]a glagolniško jedro so vezani vrstni sredstveni, predmetni, pa tudi nepravi svojilni: tovorni ladijski prevoz; ocetovo delo; ob glagolnikih oziroma ob lastnostnih samostalnikih so pridevniki smeri delovanja: globinska razsežnost, debelinski prira­stek; na samostalnike, ki poimenujejo nosilce dejanja, stanja, so vezani razmerni svojilni pridevniki: otrokov ucitelj, materin brat« (Vidovic Muha 1981: 132). Pomen teh pridevnikov doloca »podstavna beseda, razvidna v po­mensko ustrezni nepridevniški besedni zvezi, in pa t. i. jedro, se pravi tisti samostalnik, ob katerem se pridevnik uveljavlja s svojo osnovno, tj. prilastkovno skladenjsko vlogo« (Vidovic Muha 1981: 124). Pomenske skupine pridevnikov, ki se utemeljujejo s stalnim (nezamen­ljivim) mestom v levem prilastku, so Pridsn / (Pridv(sv)) / Pridv1 (Sam) v stalnih besednih zvezah, npr. plasticna (otroška) igraca, oziroma Zaimd / Pridsv / Pridv3 / Pridkol / Pridv2 / Pridl (Sam), npr. te njegove (otroko­ve) prve tri lanske majhne (igrace)77 v prostih besednih zvezah (Vidovic Muha 2000a: 70). Pomenska tipologija vrstnih pridevnikov V tem razdelku so, izhajajoc iz tipologije A. Vidovic Muha, podrobneje opisane pomenske skupine vrstnih pridevnikov kot sestavin samostal­niških vecbesednih leksemov glede na mesto v levem prilastku. Leksikalnopomenska analiza vrstnega pridevnika kot dolocujoce sestavine vecbesednega leksema vkljucuje skladenjskobesedotvorni vi­dik, ki omogoca obravnavo pomensko prozornih besednih zvez oziroma takih z leksikaliziranim pomenskim prenosom sestavin(e) kot pretvor­bo skladenjskih razmerij (gl. Žele 2008: 41). S postopkom pretvorbe zveze z levim pridevniškim prilastkom v zvezo z desnim samostalni­škim prilastkom, ki je motivacijsko izhodišce vrstnega pridevnika, se doloca skladenjska podstava vrstnega pridevnika, ki razkrije razmerje med pomenom besede, ki pridevnik tvori, in besede, ki jo pridevnik doloca (samostalniškega jedra). 77 Pridsn = snovni pridevnik, Pridv(sv) = vrstni svojilni pridevnik, Pridv1 = pravi vrstni pridevnik, Zaimd = kazalni zaimek, Pridv3 = vrstilni števnik, izpeljan iz glavnega števnika, Pridv2 = pridevnik, izpeljan iz krajevnega ali casovnega prislova, Pridkol = kolicinski pridevnik, Pridl = lastnostni pridevnik, Sam = samostalnik. Pogoj za pomensko analizo vrstnih pridevnikov je sinhrono razvidna povezava med pomenom vrstnega pridevnika kot sestavine vecbesednega leksema in pomenom besede, ki pridevnik motivira. Taka analiza pridev­nika v levem prilastku zato ni smiselna pri vecbesednih leksemih z naj­višjo stopnjo leksikaliziranosti. Pri skupih in sklopih z neleksikaliziranim pomenom posameznih sestavin ter pri zraslekih so pomeni posameznih sestavin namrec že tako zliti, da je vecbesednost samo izrazna, globinsko pa gre za eno, pomensko nedeljivo leksemsko enoto, katere pomenskose­stavinska zgradba zaradi skladenjskorazmerne spremembe med sestavina­ma kot posledice pomenskega prenosa ni izpeljiva iz pomenskosestavin­ske zgradbe izhodišcnih pomenov sestavin vecbesednega leksema. Za primerjavo: frazem je definiran kot vecbesedna leksikalna enota z najvišjo stopnjo pomenske zlitosti sestavin (ki je posledica neleksikalizi­ranosti pomenov posameznih sestavin besedne zveze); temeljna lastnost frazema je tudi visoka stopnja anomalnosti – nemožnost pretvorbe (gl. Kržišnik 1994: 22; 98–113; gl. tudi razdelek 3.4). Tako so iz novejšega besedja z vidika tipologije vrstnosti obravnavani le pridevniki v zvezah z lastnostmi sestave, dela skupov s preneseno jedrno, samostalniško sestavino ali z leksikaliziranim prenosom prilast­kovne sestavine, kjer pridevnik nastopa v svojem, zaradi manjše stopnje pomenske zlitosti sestavin zveze iz pomena celotne zveze še razvidnem izhodišcnem pomenu. S tem so iz obravnave izkljuceni tudi skupi z ne­leksikaliziranim pomenom vrstnega pridevnika v levem prilastku. Vec­besedni leksemi, pri katerih analiza vrstnega pridevnika zaradi zgoraj navedenih razlogov ni možna, so s pomenotvornega vidika obravnavani v razdelku o pomenotvorju (3.3.2). Zadnji skupini vrstnih pridevnikov po tipologiji A. Vidovic Muha tvorijo vrstni izprislovni in vrstni vrstilni pridevniki (katerih pomen je povezan z govornim dejanjem), ki niso nikoli del vecbesednega le­ksema, zato podrobneje navajam le prve štiri skupine s podskupinami. V novejšem besednozveznem gradivu se pojavlja nov produktivni tip vrstnega pridevnika: pridevnik, ki je pretvorbno povezan s prislovnim dolocilom notranjih okolišcin, tj. vzroka in nacina. (1) Vrstni izsvojilni pridevniki so v levem prilastku ob samostal­niku, tvorjeni so iz lastnih imen; gre za poimenovanja po izumitelju (papinov lonec . lonec (od) Papina . lonec, ki ga je izumil Papin) in po tipicni lastnosti, podobnosti komu, cemu (npr. avgijev hlev) (Vidovic Muha 2000a: 315). Med novejšim besedjem najdemo samo dva primera izsvojilne vrst­nosti; to sta skupa alzheimerjeva bolezen (Alzheimerjeva bolezen) in creu­tzfeldt-jakobova bolezen (Creutzfeldt-Jakobova bolezen). (2) Vrstni jedrnovariantni pridevniki se delijo na neglagolniško­jedrne in glagolniškojedrne pridevnike (Vidovic Muha 2000a: 316). (2.1) Vrstni neglagolniškojedrni pridevniki se delijo v štiri pod­skupine. Ti pridevniki »posredno ali neposredno izražajo dejanje, ki ga lahko opravlja z jedrom poimenovani predmet. Prvostopenjska pretvorba ima obliko predložnega tožilnika, njena vprašalnica pa je za koga, kaj: (ljubljansko) šolsko hokejsko vadbeno igrišce . igrišce za vajo za igranje hokeja za uporabo šoli (v Ljubljani) [...]« (Vidovic Muha 2000a: 316) Neglagolniškojedrni namenski in posrednonamenski vrstni pridevniki skupaj s samostalniškim jedrom tvorijo najproduktivnejši tip vecbesednih leksemov. Prevladujoca težnja pri nastajanju vecbese­dnih leksemov je torej vzpostavljanje namenskosti celotnega leksema. (2.1.1) Vrstni namenski pridevniki so na drugem mestu v levem prilastku. V gradivu se pogosteje pojavljajo pri sestavah kot pri skupih. »Tvorijo jih v glavnem glagoli s priponskimi obrazili -alni, -ilni, -ivni, -(e)ni, -(a)tivni. Podstava ima obliko prilastkovega odvisnika z neprehodnim glagolom v povedku: dvigalni mehanizem . meha­nizem, s katerim se dviga; šivalni stroj . stroj, s katerim se šiva [...]« (Vidovic Muha 2000a: 316). Primeri78 za sestave: bivalni vrt . vrt za bivanje, tako še fotokopirni stroj, negovalna bolnišnica, plašilna pištola, preizkusna lutka, premo­stitvena operacija, previjalna miza, prodajni agent, raziskovalna novi­narka, raziskovalni novinar, opozorilna stavka, testna lutka [sinonim preizkusna lutka], ucna pot, vlecni pes. Primeri za skupe: igralna palica, igralni plošcek, jadralna deska, nego­valna kozmetika, placilna kartica, parkirni listek, plužna enota, pre­vajalno orodje, prodajna veriga, raziskovalna politika, tržna znamka, zašcitne slušalke (vse z metaforicnim pomenskim prenosom jedrne sestavine zveze); zašcitni faktor (metonimicni pomenski prenos je­drne sestavine zveze). (2.1.2) Še pogosteje se pri novejšem stalnobesednozveznem gradivu po­javljajo vrstni posrednonamenski pridevniki. Ti imajo podstavni samostalnik v tožilniku s predlogom za – dejanje je razvidno v drugo­stopenjski pretvorbi, kjer postane prvotni predmet prilastek glagolnika. S stališca razvrstitve v levem prilastku sta mogoci dve podskupini, t. i. nehomonimna in homonimna (Vidovic Muha 2000a: 316). (2.1.2.1) Vrstni posrednonamenski nehomonimni pridevniki, ki so v levem prilastku na tretjem mestu, so najobširnejši tip vrstnih pri­devnikov v gradivu novejših vecbesednih leksemov. Ti pridevniki niso homonimni s svojilno pomensko skupino.79 Tvorjeni so navadno iz gla­golnikov oziroma samostalnikov, ki so povezani z glagolskim dejanjem: nogometno igrišce . igrišce za nogomet . igrišce za igranje nogometa / na katerem se igra nogomet (Vidovic Muha 2000a: 316–317). Primeri80 za sestave: dokapitalizacijski delež . delež za dokapita­lizacijo, faksna številka . številka za pošiljanje faksov, gospodinj­ska soba . soba za opravljanje gospodinjskih del, imunski sistem . sistem za vzdrževanje imunosti; tako še: konkurencna klavzula, 78 Izbrani primeri so iz analiziranega gradiva novejših vecbesednih leksemov. 79 »Obravnavana pomenska skupina ima torej dvojno pretvorbeno možnost in zato seveda tudi možnost dvojne uvrstitve v levem prilastku: levja kletka . kletka (od) levov / za bivanje levov« (Vidovic Muha 2000a: 316). 80 Izbrani primeri so iz analiziranega gradiva novejših vecbesednih leksemov.krajinska arhitektura, arhitekt, mestno kolo, nagibni vlak,81 napenjal­na rjuha, napotni zdravnik, obrazni lifting, obrtno-industrijska cona, podjezicna tableta, predklicna številka, prenosni racunalnik, prenosni/mobilni telefon, prenosno stranišce, protipotresni zidak, smerna tipka [sinonim smerniška tipka], stopnišcni vzpenjalec [sinonim stopnišcni vzpenjalnik], telovadna žoga [sinonim terapevtska žoga], transplanta­cijska medicina, turisticna kmetija,82 turisticni vlakec, ustanovitveni kapital, varnostna kopija, varnostna nitka, varnostna blazina [sinoni­ma zracna blazina, varnostni meh], zobna nitka, ženska kvota. Primeri za skupe83 z metaforicnim prenosom jedrne sestavine: deba­tna kavarna . »kavarna« (prireditev) za debato, drevesna kirurgija . »kirurgija« za sanacijo poškodovanih dreves; tako še: družinska politika, financna policija, genetski inženiring [sinonima gensko inže­nirstvo, genska tehnologija], glasbeni stolp, glikemicni indeks . »in­deks« za dolocanje povecanja glikemije, graficna kartica, graficna tablica, graficni vmesnik, izbirna vsebina, jezikovno orodje, kuhinjski otok, naravovarstvena policija, parkirna hiša [sinonim garažna hiša = spremstveni], pralna steza, programska podpora, programski jezik, programski pas, prometni stožec, racunalniška pismenost, racunalniško opismenjevanje, snežna deska, snežno kolo, sobno kolo, strešni kovcek, telefonska tajnica [sinonim avtomatska tajnica], transakcijski racun, transplantacijska mreža, tržna niša,84 zvocna kartica [sinonimni sklop glasbena kartica]; skup z metonimicnim prenosom jedrne se­stavine: avkcijska hiša. (2.1.2.2) Nekaj manj je vrstnih posrednonamenskih pridevnikov, ki so homonimni s svojilno pomensko skupino in so na cetrtem mestu v levem prilastku. Tvorjeni so iz neglagolniških samostalnikov in imajo možnost tretjestopenjske pretvorbe v prilastkov odvisnik: šolsko igrišce . igrišce za šolo, igrišce za uporabljanje šoli . igrišce, ki ga uporablja šola; konjski hlev [...], aranžerska šola, cevna plocevina (Vidovic Muha 2000a: 317). 81 Možna je tudi interpretacija vlak z nagibom (razmerje spremstvenosti). 82 Možna je tudi interpretacija kmetija s turizmom (razmerje spremstvenosti). 83 Pri skupih je podcrtana sestavina s prenesenim pomenom. 84 Možna je tudi interpretacija niša na trgu (razmerje krajevnosti). Primeri85 za sestave: davcna številka . številka za davke / (od) davkov, družinski zdravnik . zdravnik za družino / zdravnik (od) družine, mladinski hotel . hotel za mladino / (od) mladine; tako še: ocetovski dopust, osebna številka, pasje zavetišce, podrocna koda, starševski dopust, študentski bon, študentsko delo, študentsko posojilo. Primeri za skupe z metaforicnim prenosom jedrne sestavine: bolecin­ski prag . »prag« za bolecino / (od) bolecine; tako še: disketni pogon [sinonim disketna enota], informacijska avtocesta, laserska plošca, ma­turitetna pola, maturitetni katalog, pasja šola, pasji hotel, pokojninski steber, programski vmesnik, programsko orodje, racunalniški virus,86 refleksna cona, robotska roka, rolkarski park, slikovna pika [sinonim slikovna tocka], telefonska kartica, tolerancni prag, uporabniško ime. Izglagolske vrstne pridevnike, ki spadajo med namenske ali med posre­dnonamenske vrstne pridevnike, sem razvrstila tudi glede na pretvorbno povezavo njihovega pomena s propozicijo (pomensko podstavo povedi). Udeleženske vloge samostalniškega jedra zveze so najpogosteje delovalniki: D1, vršilec (mesto osebka): fotokopirni stroj . stroj fotokopira, nego­valna kozmetika . kozmetika neguje, plašilna pištola . pištola pla­ši, plužna enota . enota pluži, prevajalno orodje . orodje prevaja, prodajni agent . agent prodaja, raziskovalna novinarka, politika . novinarka, novinar, politika raziskuje, jadralni padalec . padalec ja­dra, napotni zdravnik . zdravnik napoti, opozorilna stavka . stav­ka opozori, vlecni pes . pes vlece; prodajna veriga »veriga« prodaja, tržna znamka . »znamka« trži, zašcitni faktor . »faktor« zašciti, zašcitne slušalke . »slušalke« zašcitijo; D4, rezultat (mesto tožilniškega predmeta): napenjalna rjuha . na­penjati rjuho, izbirna vsebina . izbirati vsebino; D6, sredstvo (mesto orodniškega predmeta): jadralna deska . ja­drati z desko, preizkusna lutka . preizkusiti z lutko, placilna kartica . placati s kartico, premostitvena operacija . premostiti z operacijo; igralna palica, igralni plošcek . igrati s palico/plošckom; parkirni li­stek . parkirati z »listkom«. 85 Izbrani primeri so iz analiziranega gradiva novejših vecbesednih leksemov. 86 Možna je tudi interpretacija virus v racunalniku (razmerje krajevnosti). Precej manj pogosteje pa so vloge samostalniškega jedra vecbesednega leksema okolišcine; v gradivu se pojavljajo samo krajevne: bivalni vrt . bivati na vrtu negovalna bolnišnica . negovati v bolnišnici previjalna miza . previjati na mizi pralna steza . prati na »stezi« parkirna hiša . parkirati v »hiši« Namembni vrstni pridevniki lahko dolocajo tudi samostalnike s kate­gorijo živosti in cloveškosti: krajinski arhitekt prodajni agent raziskovalna novinarka borzni posrednik (2.2) Manj pogosti so novejši vecbesedni leksemi z vrstnimi glagolni­škojedrnimi pridevniki, ki dolocajo sredstvo in predmet dejanja, ki ga izraža jedrni glagolnik: (recni) tovorni ladijski prevoz . prevoz z ladjo tovora (po reki) (Vidovic Muha 2000a: 317). Imajo dve podskupini. (2.2.1) Med vrstnimi glagolniškojedrnimi pridevniki v gradivu novejših vecbesednih leksemov prevladujejo vrstni sredstveni pridevniki ali pridevniki sredstva, ki so na drugem mestu v levem prilastku. So iz predložnega orodnika, ta pa iz glagolskega stavka, v katerem je podstava pridevnika osebek, npr. ladijski prevoz . prevoz z ladjo . ladja prevaža (Vidovic Muha 2000a: 317). Primeri za sestave:87 balonska dilatacija [sinonim balonsko širjenje] . širjenje/dilatacija z balonom . balon širi, deležijsko izražanje . izražanje z deležjem . deležje izraža; tako še: kataloška prodaja, mrežni marketing [sinonim mrežno trženje], racunalniška simulacija, robotska operacija. 87 Izbrani primeri so iz analiziranega gradiva novejših vecbesednih leksemov. Primeri za skupe z metaforicnim prenosom jedrne sestavine: jezi­kovni imperializem, medijski atentat, svetlobno onesnaževanje. (2.2.2) Precej manj je v gradivu vrstnih predmetnih pridevnikov, ki so na tretjem mestu v levem prilastku. Podstava je brezpredložni rodilnik, nastal iz tožilniškega predmeta, npr. tovorni prevoz . prevoz tovora . prevažati tovor (Vidovic Muha 2000a: 317). Primeri za sestave:88 lastninsko preoblikovanje . preoblikovati lastni­no, podatkovno vodilo . vodenje podatkov . voditi podatke, žensko poimenovanje . poimenovanje žensk . poimenovati ženske. Primera za skupe: etnicno cišcenje . »cišcenje« etnosa (naroda) . »cistiti« etnos in jezikovno nacrtovanje . »nacrtovanje« jezika (z do­datnimi zakonskimi cleni in ustaljevanje jezika s posodobljenimi prirocniki). (3) Vrstnih izprislovnih pridevnikov, ki so »tvorjeni iz prislovne­ga dolocila, ki ima obliko predložnega samostalnika« (Vidovic Muha 2000a: 317), je med novejšimi vecbesednimi leksemi najmanj. Delijo se na vrstne pridevnike smeri delovanja in vrstne pridevnike okolišcin s podskupinami. (3.1) Vrstni pridevniki smeri delovanja so na petem mestu v levem prilastku; tvorjeni so iz predložnega tožilnika v vlogi prislovnega dolo­cila kraja: debelinski prirastek . prirastek v debelino; tako še: dolžinsko razrezanje, globinska razsežnost (Vidovic Muha 2000a: 317). Med gradivom novejših vecbesednih leksemov najdemo dve zvezi tega tipa. Primera: sestavi centralno zaklepanje . zaklepanje iz centra in da­ljinski upravljalnik . upravljalnik na daljino. 88 Izbrani primeri so iz analiziranega gradiva novejših vecbesednih leksemov. (3.2) Vrstni pridevniki okolišcin dolocajo jedro glede na obstajanje ali izvor. (3.2.1) Vrstni pridevniki nahajanja, obstajanja izražajo krajev­nost ali casovnost, nastajajo pa s pretvorbo iz mestniškega prislovnega dolocila (Vidovic Muha 2000a: 318). (3.2.1.1) Vrstni krajevni pridevniki nahajanja, obstajanja so na šestem mestu v levem prilastku: alpsko rastlinstvo . rastlinstvo v Alpah . rastlinstvo, ki je v Alpah (Vidovic Muha 2000a: 318). Primeri89 za sestave: balkanske vojne . vojne na Balkanu; cestna ovira . ovira na cesti (za zmanjševanje hitrosti na cesti), domaci studio . studio doma (za domaco rabo), evropski komisar, parla­ment . komisar, parlament v Evropi; poulicno gledališce, slovenski tolar . tolar v Sloveniji, ulicno gledališce . gledališce na ulici; živc­ni prenašalec . prenašalec med živci, pri živcih (sinapsah). Primeri za skupe: cestni obroc . »obroc« na cesti, ozonska luknja . »luknja« v ozonski plasti, pisemska bomba . »bomba« v pismu, slovenska pomlad . »pomlad« v Sloveniji; skup z metonimicnim pomenskim prenosom prilastkovne sestavine: žitni krog . krog na žitnem polju. (3.2.1.2) Vrstni casovni pridevniki nahajanja, obstajanja so na sedmem mestu v levem prilastku; podstava izraža casovnost obstajanja, lahko tudi v obliki prilastkovnega odvisnika: zimsko igrišce . igrišce v zimi . igrišce, ki je v zimi (Vidovic Muha 2000a: 318). Primeri:90 adventni vencek . vencek v casu adventa, predmenstru­alni sindrom . sindrom pred menstruacijo, referendumski molk . »molk« (prepoved predvolilne propagande) dan pred referendumom. 89 Izbrani primeri so iz analiziranega gradiva novejših vecbesednih leksemov. 90 Izbrani primeri so iz analiziranega gradiva novejših vecbesednih leksemov. (3.2.2) Vrstni izhodišcni pridevniki izražajo krajevno ali casov­no izhodišce; so iz rodilniškega prislovnega dolocila (Vidovic Muha 2000a: 318). (3.2.2.1) Vrstni casovni izhodišcni pridevniki, ki so na devetem mestu v levem prilastku (Vidovic Muha 2000a: 319). Med novejšim besedjem se ne pojavljajo. (3.2.2.2) Vrstni krajevni izhodišcni pridevniki so na osmem me­stu v levem prilastku; podstavna predložna zveza izraža kraj, okolje, iz katerega kdo, kaj izhaja, predložna zveza sama je iz prilastkovega odvi­snika: bavarsko pivo . pivo z Bavarske . pivo, ki je z Bavarske (Vidovic Muha 2000a: 319). Med gradivom novejših vecbesednih leksemov sta dva skupa z me­taforicnim prenosom jedrne sestavine: Primera: kitajski datelj . »datelj« iz Kitajske morski sadeži . »sadeži« iz morja Poseben tip predstavljajo skupi z metonimicnim pomenskim prenosom prilastkovne sestavine, ki tudi izražajo izvornost. Primeri:91 dunajski zrezek francoska štruca francoski rogljicek daytonski sporazum lymska borelioza (3.2.3) Med gradivom novejših vecbesednih leksemov najdemo nov tip vrstnih pridevnikov, to so vrstni pridevniki vzroka in nacina,92 ki so pretvorbno povezani s prislovnim dolocilom notranjih okolišcin, tj. vzroka in nacina. Ena od prevladujocih teženj nastajanja 91 Izbrani primeri so iz analiziranega gradiva novejših vecbesednih leksemov. 92 Tega tipa A. Vidovic Muha v svoji tipologiji ne navaja.vecbesednih leksemov je tako vzpostavljanje odnosa vzrocnosti in zlasti nacinovnosti, pri cemer gre za vzrok za potek glagolskega dejanja in nacin njegovega poteka. Nacinovne vrstne pridevnike lahko primerjamo z glagolniškojedr­nimi sredstvenimi. Razlika med njimi je, da nacinovni nikoli ne stojijo ob glagolniškem jedru, sredstveni pa so po definiciji glagolniškojedr­ni. Nacinovni namrec izražajo potek glagolskega dejanja, sredstveni pa konkretno sredstvo, orodje glagolskega dejanja. Sredstvene lahko in­terpretiramo podobno kot nacinovne, npr. svetlobno onesnaževanje . onesnaževanje s svetlobo, S cim? ali Kako?, nacinovni pa imajo samo eno možnost pretvorbe, npr. diahrono jezikoslovje in ekološki pridelova­lec . jezikoslovje (veda, ki proucuje jezik), Kako? (z diahronega vidika); pridelovalec (kdor prideluje), Kako? (na ekološki nacin). Sredstveni tako izražajo materialno sredstvo, pri nacinovnih pa je poudarek na abstrak­tnem (nacinu). Primeri vrstnih pridevnikov, izpeljanih iz prislovnega dolocila nacina: sestave: brizgalni tiskalnik . tiskalnik, ki tiska z brizganjem diahrono jezikoslovje . jezikoslovje, ki proucuje jezik z diahronega vidika digitalna fotografija, kamera, fotoaparat . fotografija, kamera, fo­toaparat, ki nastane, deluje na digitalni nacin ekološka kmetija, pridelovalec, kmetijstvo . kmetija, pridelovalec, kmetijstvo, ki prideluje na ekološki nacin elektronsko pisalo . pisalo, ki piše s pomocjo elektronike glasbena terapija . terapija s pomocjo glasbe iglicni tiskalnik . tiskalnik, ki tiska z iglicami kemicno stranišce [sinonima mobilno stranišce, prenosno stranišce] . ki namesto vode ucinkuje z dezinfekcijskim sredstvom za razkuževanje laserski gramofon . gramofon, ki predvaja z laserjem opticni bralnik, citalnik, disk (laserska plošca) . ki deluje s pomocjo laserske svetlobe partnerska šola . šola, ki v okviru svoje dejavnosti kot partner so­deluje z drugimi šolami […] prostorocno telefoniranje . ki se opravlja prostorocno, navadno v motornih vozilih racunalniška umetnost . ki nastane, deluje s pomocjo racunalni­škega programa satelitski telefon . telefon, ki deluje s pomocjo satelita toplozracni balon . balon, ki leti s toplim zrakom umetnostna terapija . terapija s pomocjo umetnosti vedenjska terapija . terapija, ki temelji na spreminjanju vedenja vibracijski nabijalnik . nabijalnik, ki deluje na vibracije zvocni semafor . semafor, ki opozarja z zvokom skupi z metaforicnim prenosom jedrne sestavine: elektronska tabli­ca, elektronska tajnica, elektronska varuška sklopi: elektronska denarnica, elektronska glasba, elektronska konfe­renca, elektronska pošta, elektronska redovalnica, elektronski casopis, elektronski denar, elektronski forum, elektronski naslov [sinonima e-poštni naslov, e-naslov], elektronski slovar, elektronsko crnilo . ki deluje, je prikazan s pomocjo elektronike oz. na digitalni nacin (primeri elektronsko poslovanje in trgovanje ter elektronski podpis [si­nonima digitalni podpis, e-podpis] in digitalni zapis [sinonim elek­tronski zapis] zaradi glagolniškega jedra spadajo k sredstvenim pri­devnikom) Zvezo elektricni smog [sinonim elektronski smog] lahko interpretiramo kot »smog« zaradi elektronike (razmerje vzrocnosti). Med gradivom novejših vecbesednih leksemov sicer najdemo dva primera vzrocnosti: pridevnik abstinencni v zvezah abstinencna kriza, abstinencni sindrom, katerega podstavo bi lahko interpretirali kot kriza/sindrom zaradi ab­stinence, in pridevnik elektromagnetni v zvezi elektromagnetno sevanje . sevanje zaradi valovanja elektricnega in magnetnega polja. Poseben primer predstavlja skup z metonimicnim pomenskim prenosom prilast­kovne sestavine: vietnamski sindrom (sindrom zaradi vietnamske vojne). (4) Vrstne videzne pridevnike povezuje »objektivno preverljivo opisovanje videza oziroma sestava tega, kar poimenuje jedro« (Vidovic Muha 2000a: 319). V novejšem gradivu se pogosteje pojavljajo videzni spremstveni in sestavni, snovnih je malo. (4.1) Vrstni spremstveni pridevniki so na desetem mestu v levem prilastku; so iz predložnega orodnika, ta pa iz oziralnega odvisnika: briljantni prstan . prstan z briljantom . prstan, na katerem je briljant (Vidovic Muha 2000a: 319–320). Primeri93 za sestave: arhitekturna krajina . krajina z arhitekturnimi znacilnostmi . na kateri so arhitekturne znacilnosti ekološka tržnica . tržnica z ekološkimi živili . na kateri so eko­loška živila evrsko obmocje . obmocje z evrom . na katerem je evro tako še: kvarcna ura, panoramska cesta, vecžarišcno steklo [sinonim progresivno steklo], vodna postelja, vodni park, zracna blazina [sino­nima varnostna blazina, varnostni meh]; posebna primera sestav tega tipa sta dezoksiribonukleinska kislina in poliklorirani bifenil Primeri za skupe z metaforicnim prenosom: energijsko polje . »polje« z energijo . na katerem je energija ergometricno kolo . »kolo« z ergometrom na katerem je ergometer tako še: vodno mesto Primer za skup z metonimicnim prenosom: solatni krožnik . »krožnik« s solato . na katerem je solata94 (4.2) Sestavno-snovni pridevniki »imajo podstavo v predložnem ro­dilniku, ki izraža dolocitev glede na snov, sestav tega, kar poimenuje jedro [...]« (Vidovic Muha 2000a: 320). (4.2.1) Vrstni sestavni pridevniki so na enajstem mestu v levem pri­lastku; podstavni predložni rodilnik imenuje sestavne clene in je lahko samo množinski, podstava predložnega rodilnika je deležniški polstavek ali prilastkov odvisnik: atletski klub . klub iz atletov . klub, sestavljen iz atletov . klub, ki ga sestavljajo atleti (Vidovic Muha 2000a: 320). 93 Izbrani primeri so iz analiziranega gradiva novejših vecbesednih leksemov. 94 Možna je tudi interpretacija krožnik s solato (razmerje spremstvenosti). Primeri95 za sestave: besedilni korpus [sinonim jezikovni korpus] . korpus iz besedil . ki ga sestavljajo besedila blagovno-trgovinski center crtna koda klinicni center kosovni odpadki . odpadki iz kosov Primeri za skupe z metaforicnim prenosom jedrne sestavine: dijaški parlament . »parlament« iz dijakov . ki ga sestavljajo dijaki racunalniška mreža racunalniško omrežje solatni bar [sinonim solatni bife] (4.2.2) Snovni pridevniki so na dvanajstem mestu v levem prilastku; so iz podstave s predlogom iz; podstava je iz pridevniškega polstavka s pridevniško besedo stanja narejen: lesen strop . strop iz lesa . strop, narejen iz lesa (Vidovic Muha 2000a: 320–321). Primera96 za sestavo: mesna štruca . štruca iz mesa vinilna plošca . plošca iz vinila97 Primeri za skup z metaforicnim prenosom jedrne sestavine: sojin sir . »sir« iz soje travni tepih . »tepih« iz trave živalska moka . »moka« iz živali98 95 Izbrani primeri so iz analiziranega gradiva novejših vecbesednih leksemov. 96 Izbrani primeri so iz analiziranega gradiva novejših vecbesednih leksemov. 97 Navedeni primeri zaradi ustaljenosti sodijo med stalne besedne zveze, pridev­niki pa imajo vrstni pomen, ne pomen snovnosti. 98 Navedeni primeri zaradi ustaljenosti in pomenskega prenosa sodijo med stalne besedne zveze, pridevniki pa imajo vrstni pomen, ne pomen snovnosti. Pridevnik kot sestavina stalne besedne zveze z vidika pomenske dolocnosti Slovenska slovnica A. Bajca, R. Kolarica in M. Rupla iz leta 1956 pri pridevniku obravnava skladenjsko dolocnost oziroma dolocno in nedo­locno obliko pridevnika; dolocna se rabi, »kadar govorimo o kaki do­loceni, že znani osebi ali stvari« (Bajec idr. 1956: 118). Vidika pomen­ske, neskladenjske dolocnosti pridevnika slovnica ne obravnava, ceprav locuje kakovostne, svojilne in vrstne pridevnike (Bajec idr. 1956: 117) in navaja primere posamostaljenih pridevnikov (duhovni, popotni) ter pridevnike v samostalniških stalnih besednih zvezah99 (Bajec idr. 1956: 119–120). V 70. letih 20. stoletja J. Toporišic že locuje med dolocnostjo, ki spada v besedilo, pri kategoriji seznanjenosti ali poznanosti in pri t. i. tipu znani zdravnik, ter med sistemsko jezikovno dolocnostjo pri po­samostaljenju pridevnika, predložno poprislovljenem pridevniku in pridevniku v stalnih (frazeoloških) zvezah (Toporišic 1978: 292). V nasprotju z dotedanjim slovenskim jezikoslovjem, ki pridevnike uvr­šca med nedolocne in dolocne oblike, J. Toporišic loci dolocnost besed od dolocnosti oblik.100 V ti dve kategoriji uvršca vse vrste pridevniških besed (pridevnike, deležnike, števnike in zaimenske ustreznike) (Topo­rišic 1978: 287). Nedolocni pridevniki so po J. Toporišicu samo pridevniki z izbiro (lep – lepi) – kakovostni, vsi drugi pridevniki (t. i. odnosni, in sicer svo­jilni in vrstni) pa so dolocni. Nedolocni pridevniki imajo torej lahko le svojo dolocno obliko. Dolocnost se izraža enkrat s samoglasniško konc­ 99 »Nekateri pridevniki dolocajo samostalniku vrsto in so nekak sestavni del ime­na samega; v takih primerih se ne vprašujem le: kakšen stroj, vrt, prah, pou­darek itd. je to, marvec k a t e r i, t. j. katere vrste stroj, vrt, laboratorij itd. je to? Stalno rabljeni, ukrasni in dolocilni pridevki imajo samo dolocno obliko« (Bajec idr. 1956: 120). 100 Iz Enciklopedije slovenskega jezika, geslo dolocnost: »Lastnost besednih vrst in oblik: imajo jo pridevniške besede (lep – lepi; lep – slovenski, bratov/materin; tak – neki, njen), samostalniške besede (te so naceloma dolocne), glagol (t. i. osebne oblike oz. dolocni in nedolocni glagoli)« (Toporišic 1992: 28).nico (tudi prazno), npr. slovenski, fajn, drugic pa z nicto imenovalniško za moški spol ednine (bratov) (Toporišic 1978: 288). Nedolocna oblika pridevniške besede je v Toporišicevi Enciklopediji slovenskega jezika pri pridevniku v redkih primerih posebna, nadomestna osnova, npr. maj­hen – mali, vecinoma pa le v im. ed. m. spola z -ř zaznamovana osnova nasproti oni z -i (dober – dobri). Imajo jo tudi po pomenu dolocni pri­devniki (ocetov, materin; lipov) [...] (Toporišic 1992: 129). Dolocne pridevniške besede so v Toporišicevi Enciklopediji sloven­skega jezika definirane kot vse tiste, ki nimajo možnosti, da bi imele v enih položajih nedolocno, v drugih pa dolocno obliko. To so pridevniki na -ski, -ški, -cki, -nji (slovenski, moški, kmecki, zgornji, današnji), vrstni pridevniški zaimki (ta, tisti, oni, neki, vsak, kateri …), vrstilni števniki vec vrst (prvi, drugi, tretji …; levi, srednji, desni; prvi, srednji, zadnji; predpretekli, pretekli, sedanji, prihodnji), posamezni primeri (obci, prav­ni), vsi s koncnico -i. Koncnico -ř imajo naslednje dolocne pridevniške besede: svojilni pridevniki na -ov/-ev ali -in (bratov, stricev, materin), tudi zaimenski (moj, njegov, njen, naš, njun), izjeme so redke (božji, slovenji/slovenj) (Toporišic 1992: 27–28). Dolocna pridevniška oblika pa je v Enciklopediji oblika lastnostnih pridevnikov, neopisnih deležnikov, množilnih in locilnih števnikov s koncnico -i v im./(tož.) ed. moškega spola (mladi, pretekli, dvojni, dvo­ji). Dolocna oblika lastnostnih pridevnikov se rabi: 1. ce se pridevnik posamostali (dežurni -ega m dežurna -e ž, belo -ega s); [...] 2. v stalnih zvezah (mala južina, véliki teden); 3. za vrstnimi kazalnimi zaimki (ta/tisti/oni dobri clovek); 4. ko gre za na dolocenem mestu besedila že uve­deno ali sicer znano lastnost (znani pisatelj). [...] Samo dolocno obliko imajo s priponskim obrazilom tvorjeni primerniki (in iz njih sestavljeni presežniki): prim. star oz. stari clovek proti starejši (najstarejši) clovek (Toporišic 1992: 28). Pri primerih, kjer sta možni dve pridevniški obli­ki, J. Toporišic v Slovenski slovnici navaja vlogo vprašalnic, ki odlocajo o rabi nedolocne ali dolocne oblike: »Kadar ima pridevnik eno samo obliko, se le-ta rabi v vseh položa­jih: ocetova pipa – pipa je ocetova, slovenski jezik – ta jezik je slovenski. Kadar sta možni dve obliki, uporabljamo dolocno, ce se po pridev­niku sprašujemo s kateri -a -o, katere vrste, sicer nedolocno.« (1976: 263). »Nedolocno obliko rabimo takrat, kadar odnosnico kakovost­no natancneje dolocamo, tj. kadar se po pridevniku sprašujemo s kakšen -šna -o [...]« (1976: 264). Nadaljnje raziskave dolocnosti so se osredinjale na proucevanje jezikov­ne dolocnosti nasploh in na proucevanje pomensko-skladenjske doloc­nosti oziroma vrstnosti pridevnika. A. Vidovic Muha jezikovno dolocnost obravnava na dveh ravneh: (a) znotraj jezikovnega sistema v razmerju do govora (v smislu obravna­vanja spremembe jezikovne zmožnosti – jezikovnosistemske nedoloc­nosti, slovarske pojmovnosti (virtualnosti) – govorecega v konkretno besedilo (govorna dolocnost)101 in prvin, ki to omogocajo) (b) ter znotraj besedila (tj. na ravni govorne dolocnosti) v razmerju (be­sedilna) dolocnost – nedolocnost (Vidovic Muha 1996: 115, 129). Be­sedilna dolocnost in besedilna nedolocnost sta razvidni iz razlicnosti njunih nosilcev, t. i. aktualizatorjev (Vidovic Muha 1996: 116). Aktualizatorji so »izražena ali zakrita jezikovna sredstva, ki so že po definiciji deikticna (kazalna) v najširšem smislu« (Vidovic Muha 1996: 116); mednje sodijo (a) lastna imena, (b) zaimki, (c) števniki in (c) ne­frazeološke, aktualizirane imenske zveze102 (Vidovic Muha 1996: 116). V vlogi prilastkov aktualiziranih zvez so lastnostni, svojilni in pridev­niki, ki so tvorjeni iz krajevnih in casovnih prislovov, pri katerih gre za »besedilno dolocni skupini, natancneje – njihova predmetnostna referenca je mogoca šele glede na govorno dejanje –, casovna orien­tacija glede na trenutek govorjenja, zdaj, prej, potem ipd., prostorska glede na govorecega, tu, zadaj, spredaj, zgoraj ipd., vrstna vrstilna gle­de na prostorsko razporeditev vsaj dveh prvin glede na govorecega kot orientacijsko tocko [...]« (Vidovic Muha 2000a: 73–74). 101 Pri tem gre za »sposobnost vzpostavljanja razmerij s konkretno predmetnostjo (vsebina – semiološka prvina), kolicino in prostorom oziroma casom« (Vidovic Muha 1996: 116). 102 S tem so mišljene t. i. proste, nestalne zveze (frazeološkost (v širšem smislu) tu pomeni neprozornost pomena in stalnost zveze). Zaradi tega je smiselno locevanje skupine, ki je po izvoru iz prislovov in kolicinskih pridevnikov glede na prave in svojilne vrstne pridevnike. Za skupino pridevnikov, ki tvorijo s samostalnikom aktualizirane zveze (vsi nevrstni: lastnostni, svojilni, števniški – gl. razdelek 3.1 Pridevnik kot levi prilastek v samostalniški besedni zvezi, zlasti Locevanje vrstnih pridevnikov od lastnostnih), velja, »da vnašajo v besedilo konkretni, besedilnodenota­tivni pomen samostalniškega jedra« (Vidovic Muha 2000a: 73).103 Stalne (»frazeološke«) besedne zveze z vrstnim pridevnikom avtorica definira kot neaktualizirane, jezikovnosistemsko nedolocne, v nasprotju z aktualiziranimi, ki po koncanem govornem dejanju razpadejo. Govorne dolocnosti ne morejo izražati samo vrstni pridevniki, tvorjeni iz samostal­nika, kot npr. mestni (svet), slovenski (izvoz) (Vidovic Muha 1996: 122). Za tiste pridevnike, ki tvorijo s samostalnikom stalno besedno zvezo, velja, »da imajo kot leksemi slovarski, posplošujoci (abstraktni) denotat. Tudi zanje tako kot za vse druge npr. enobesedne lekseme je mogoce reci, da so kot prvine slovarja nedolocni – v jezikih, ki formalno izra­žajo dolocnost, jim kot slovarskim enotam ustreza nedolocni clen, npr. v primerih zvez z vrstnim pridevnikom kot cestni promet, gorski prelaz, mrtva straža idr. [...] Ker ne morejo biti besedilni aktualizatorji, tvorijo lahko samo stalno besedno zvezo – kot take so del slovarskega fon­da. Ker ne gre za aktualizatorje, jim tudi ne moremo pripisovati vloge (besedilne) dolocnosti ali nedolocnosti. Izrazno so vezani predvsem na obrazili -ski in -ni ter (konverzni) -i« (Vidovic Muha 2000a: 73; gl. raz­delek 3.1 Pridevnik kot levi prilastek v samostalniški besedni zvezi, zlasti Locevanje vrstnih pridevnikov od lastnostnih). A. Vidovic Muha se s pomensko dolocnostjo t. i. razmernih (vrstnih, svojilnih in snovnih) pridevnikov ukvarja s pretvorbno-tvorbnega vidi­ka. Dolocnost utemeljuje na pomenski ravnini in izhaja iz pomenske oz. funkcijske vloge pridevnika (ne iz glasovnorazvojne razlage pridevniških oblik kot predhodniki od Kopitarja dalje; Vidovic Muha 1996: 127–129). V nasprotju z J. Toporišicem, ki dolocno obliko t. i. pridevnikov na -en 103 Gl. tudi razdelek 5.4.2 Kriteriji za locevanje pomensko prozornih samostalniških stalnih besednih zvez od prostih zvez, zlasti Pomenskorazmerna dolocnost pridev­nika v stalni besedni zvezi.(-.n) izpeljuje iz nedolocne oblike (pri cemer mu je nedolocna oblika pri­marna), locuje dve vrsti priponskih obrazil, in sicer -ni za vrstne in -(e)n za tvorjene lastnostne pridevnike, ki imajo možnost zamenjave koncnice -ř z -i, ko gre za skladenjsko dolocnost (Vidovic Muha 1996: 127). S pretvorbo samostalniških besednih zvez z levim prilastkom v besedne zveze z desnim prilastkom in z odkrivanjem stalnega mesta pridevnikov v levem prilastku samostalniške besedne zveze dokazuje vrstne pridevnike in jih deli na pomenske skupine (Vidovic Muha 1981; 2000a: 72–74; gl. razdelek 3.1 Pridevnik kot levi prilastek v samostalniški besedni zvezi, zlasti Pomenska tipologija vrstnih pridevnikov). Na prakticno slovaropisno uporabnost jezikoslovnih ugotovitev proucevanj pomensko-skladenjskih lastnosti pridevnika na primerih t. i. pridevnikov na -en opozarja A. Žele, ki je ob analizi pridevni­ških iztocnic na -en v Slovarju slovenskega knjižnega jezika opozarjala na nujnost upoštevanja teoreticnih ugotovitev o skladenjskooblikovni in besedni (genericni) dolocnosti pri pridevnikih ter podala tipologi­jo dosedanjega upoštevanja teh ugotovitev in predlagala nove rešitve (Žele 1998; podrobneje v razdelku 5.1.2.1 Vecbesedni leksemi v prvi in drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika, v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2016 in v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika). 3.2 Desni (samostalniški) prilastek samostalniške zveze Stalnobesednozvezno gradivo z desnim samostalniškim prilastkom sem glede na skladenjsko strukturo razdelila po tipologiji J. Toporišica,104 v tipologijo pa je vkljucen tudi pomenotvorni vidik (vecbesedni leksemi 104 Ker se med gradivom novejših vecbesednih leksemov ne pojavljajo, so izpušceni naslednji tipi desnega prilastka iz Toporišiceve tipologije: neujemalni sklonski dajalniški prilastek (himna domovini, nota vladi, pomoc ocetu, upiranje nasilju, dolg poklicu); neujemalni prislovni prilastek (hoja pocasi, clovek tam, tile tukaj, oni spodaj, tisti zgoraj, hiša desno), polstavcni (pridevniški, deležniški, nedoloc­niški) prilastek (otroci, siti vsega dobrega; clovek, želen zmage; ti, verujoca v sina; mladost, ponižana od trpljenja in pomanjkanja), stavcni prilastek (clovek, ki jes strukturo samostalniške zveze z desnim prilastkom se delijo še glede na stopnjo pomenske zlitosti sestavin, znotraj tega pa glede na vrsto pomenskega prenosa sestavin(e) – metafora ali metonimija). Nadaljnja pomenska klasifikacija novejših vecbesednih leksemov z desnim prilastkom s pretvorbno-tvorbnega vidika nam je lahko v pomoc pri slovarskem razlaganju stalnih besednih zvez z desnim pri­lastkom. Temelji na pretvorbnih možnostih samostalniškega desnega prilastka; z ugotavljanjem možnosti pretvorbe v levi (pridevniški) pri­lastek se pomenska tipologija desnega samostalniškega prilastka nave­zuje na tipologijo pridevniške vrstnosti A. Vidovic Muha, z vkljucitvijo skladenjskobesedotvornega vidika, tj. z možnostjo pretvorbe zvez z des­nim samostalniškim prilastkom v medponskoobrazilne zloženke, pa se potr­juje teza o leksemskosti stalnih besednih zvez.105 Tipologija zvez z desnim prilastkom glede na skladenjsko strukturo Osnovna tipa desnih prilastkov ob samostalniškem jedru sta (1) zveze z nesestavljenim desnim prilastkom in (2) zveze s sestavljenim desnim prilastkom (pri cemer je prilastek samostalniška besedna zveza). Zveze se dalje razvršcajo glede na to, (a) ali gre za metaforicni ali za metonimicni pomenski prenos, in (b) ali ima preneseni pomen jedrna ali prilastkovna sestavina stalne besedne zveze (samo pri skupih). Tudi pri zvezah z desnim prilastkom se je izkazalo, da v gradivu prevladujejo take z lastnostmi skupa; sledijo sestave, sklopi, zraslekov pa med gradivom ni. A. Vidovic Muha ugotavlja, da je strokovnih besednih zvez z de­snim samostalniškim prilastkom v jeziku neprimerno manj kot z levim (Vidovic Muha 2000a: 28), kar potrjuje tudi gradivo novejših vecbese­dnih leksemov. izgubil prepricanje; misel, ali ima prav; strah, da se ne bi izgubil; vprašanje, kdo bi bil to mogel storiti; misel, kam se podaja; J. Toporišic navaja tudi stalni zvezi tega tipa: clovek, kot jih je malo; clovek, da mu ni para (Toporišic 1982: 369)) in obza­imenski pridevniški prilastek (mi vsi, jaz sam, kdo vse) (Toporišic 1982: 52–55). 105 Povzeto po pogovoru z A. Žele (21. 3. 2013). Med novejšimi zvezami z desnim (samostalniškim) prilastkom so najštevilnejše tiste z neujemalnim sklonskim rodilniškim nepredlo­žnim prilastkom.106 Sestave:107 (1) nesestavljeni desni prilastek: certifikat kakovosti, enotna maticna številka obcana, lipa sprave, merilnik korakov, obnovljivi vir energije, pismo bralcev, sortirnica odpadkov (2) sestavljeni desni prilastek: center dobrega pocutja, varovanje oseb­nih podatkov [sinonim varstvo osebnih podatkov], varuh clovekovih pravic, varuhinja clovekovih pravic. Skupi: (A) metaforicni pomenski prenos v jedru: banka podatkov, baza podatkov, borza znanja, festival znanosti, darovalec organov, gong po­pularnosti, gong ustvarjalnosti, obremenjenost okolja, ranljivost okolja (B) metaforicni pomenski prenos v prilastku: (1) nesestavljeni desni prilastek: center odlicnosti, parada ponosa, ge­neracija X, generacija Y, status opazovalca, status opazovalke (2) sestavljeni desni prilastek: bolezen norih krav, kmetija odprtih vrat. Sklopi: (a) metafora: (1) nesestavljeni desni prilastek: državljan sveta, industrija zabave, katalog znanj, motnja hranjenja, noc carovnic, oce naroda, organ pre­gona, otrok cvetja, polje diskretnosti, pralnica denarja, pranje denarja, raztros pepela, smetišce zgodovine, ugovornik vesti, vojna zvezd 106 J Toporišic navaja primere prostih zvez: napredek mesta, pridelovanje krompir­ja, mož postave, hiša mojega oceta (Toporišic 1982: 50–51); primeri stalnih zvez: korenine zla, moc teme, dan mrtvih; primer s prilastkom, ki je sam samostalni­ška zveza: junak našega casa (Toporišic 1982: 368–369). 107 S številko (1) so oznacene zveze z nesestavljenim prilastkom, s številko (2) pa zveze s sestavljenim; pri sklopih so z malim (a) oznaceni metaforicni primeri, z malim (b) pa metonimicni; pri skupih so z velikim (A) oznacene zveze z me­taforicnim prenesenim pomenom jedra, z velikim (B) pa zveze z metaforicnim prenesenim pomenom prilastka. (2) sestavljeni desni prilastek: civilno služenje vojaškega roka, dan od­prtih vrat, dan samostojnosti in enotnosti (b) metonimija: (1) nesestavljeni desni prilastek: polaganje rok (2) sestavljeni desni prilastek: padec berlinskega zidu. Drugi najpogostejši tip samostalniškega prilastka med novejšimi samo­stalniškimi vecbesednimi leksemi je neujemalni predložni prilastek.108 Sestave: center za tujce, jadralec na deski, jadranje na deski, ribolov z obale, skakanje z elastiko, skok z elastiko, šola s prilagojenim progra­mom, zaslon na dotik. Skupi z metaforicnim pomenskim prenosom prilastkovne sestavine: delo na crno; davek na dodano vrednost, jed na žlico, otrok iz epruvete, otrok s posebnimi potrebami, skupina za razmislek. Sklopi z metaforicnim pomenskim prenosom: cona za pešce, dežela na soncni strani Alp, družba za upravljanje, družba z omejeno odgo­vornostjo, družba z neomejeno odgovornostjo, lovec na glave; možje v modrem, odnosi z javnostjo [sinonima odnosi z javnostmi, stiki z javnostmi], turizem na kmetiji. Tretji tip samostalniškega desnega prilastka je prilastek kot ujemalni samostalnik (namesto samostalnika je lahko tudi zložena samostalni­ška besedna zveza). Med gradivom novejših vecbesednih leksemov naj­demo le dve zvezi tega tipa, to sta • sestava avtomobil bomba (UPS: avtomobil, RPS: z razstrelivom, ki eksplodira kakor bomba) in • skup svinja bradavicarka (UPS: prašic, RPS1: svinji podoben, RPS2: z bradavicastimi izrastki [...]). 108 J. Toporišic navaja primere prostih, npr. noc pred vstajo, pesek v oci, strah pred kaznijo (Toporišic 1982: 53), in stalnih besednih zvez tega tipa, npr. umetnost zaradi umetnosti, clovek brez srca, boj za obstanek, kralj brez kraljestva, tekmova­nje za prehodno zastavico; s primerjalnim prilastkom: clovek kot gora (Toporišic 1982: 369). V zvezi dveh ujemalnih samostalnikov je prilastek vedno drugi, ceprav se »po tradicionalni slovnici trdi, da je prilastek ali prvi ali drugi« (To­porišic 1982: 47–50).109 Neujemalni imenovalniški prilastek (ali sam. zveza)110 se med gradi­vom novejših vecbesednih leksemov pojavi le enkrat: tipka ctrl (sestava).111 Pomenska tipologija samostalniškega desnega prilastka Pri pomenski analizi je besedne zveze z desnim prilastkom smiselno razdeliti na glagolniškojedrne in neglagolniškojedrne. Pri desnih prilastkih ob glagolniškem jedru lahko na podlagi pretvorbne povezave njihovega pomena s propozicijo (pomensko pod­stavo povedi) ugotavljamo, ali je pred posamostaljenjem povedka sa­mostalnik v desnem prilastku v vlogi vršilca dejanja (prvega delovalni­ka, mesto osebka v stavku), rezultata, ki ga dejanje prizadeva (cetrtega delovalnika, mesto tožilniškega predmeta v stavku), sredstva (šestega delovalnika, mesto orodniškega predmeta v stavku) ali okolišcin.112 109 J. Toporišic navaja primere prostih, npr. clovek žaba, lisica zvitorepka, France Prešeren, sosed Luka, in stalnih zvez, npr. ptica pevka, študent prorektor, volk samotar, sirota Jerica, Ljubljana Vic, Cankar kritik (Toporišic 1982: 368). Uje­malni prilastek je po Toporišicu tudi v primerih kot Ivanka Mežan, le da se tu priimek sklanja po nicti sklanjatvi; prim. tipe profesor Boršnikove, profesor Stanonika, mesto Ljubljana. Redki so primeri, da ima ujemalni samostalniški prilastek kak zaimek (jaz revež, mene reveža …; kateri vsi – v tipu kdo vse pa se vse verjetno sklanja po nicti sklanjatvi) (Toporišic 1982: 47–50). 110 Nesklonljivost tega prilastka se dokazuje z drugimi skloni; pri zvezah samostalni­kov z ujemalnim in imenovalniškim neujemalnim desnim prilastkom pa se jedro besedne zveze dokazuje z ujemanjem: novi študent prorektor se torej razlaga z drzen clovek žaba, mesto Ljubljana je lepo, vas Mostec je majhna (Toporišic 1982: 50). 111 J. Toporišic navaja primera hotel Turist in hotel Rdeca bukev, stalnih besednih zvez tega tipa pa ne navaja (Toporišic 1982: 368). 112 Pri glagolniškojedrnih samostalniških stalnih zvezah z desnim samostalni­škim prilastkom gre »v veliko primerih za leksikalizacijo podstavne glagolske zveze, npr. ekon. beg z dežele – bežati z dežele; biol. delitev bickarjev – bickarji se delijo; biol. boj za obstanek – bojevati se za obstanek; šport. jadranje na ledu – jadrati na ledu ipd.« (Vidovic Muha 2000a: 28). Za razumevanje posamostaljenja povedka prisojevalne zveze so pomembne ugotovitve M. Križaj-Ortar (1984), ki je ta tip pretvorbe prva natancneje razclenila. Besedotvorni pretvorbi povedkovega glagola v glagolnik sledi be­sednozvezna pretvorba osebka v rodilniški samostalniški prilastek (Križaj-Ortar 1984: 277–278), pri cemer pa so pretvorbe osebka odvisne od pomenskih lastnosti povedka (tj. +/– brezpredložna to­žilniška vezava) in osebka (tj. +/– biološka živost), pri biološko ži­vem osebku pa so pomembne tudi njegove slovnicne lastnosti (npr. +/– podredna zloženost, +/– izpridevniška konverznost itd.); pre­tvorb osebka je zato vec. (Križaj-Ortar 1984: 286) (1) Biološko živ osebek se po pretvorbi tožilniško vezavnega po­vedka pretvori v rodilniški samostalniški prilastek, ki pa je po­mensko dvoumen (npr. britje brivca), zato se obvezno pretvori v pridevniški prilastek (brivcevo britje). (2) Biološko živ osebek ob netožilniško vezavnem povedku se pretvori v rodilniški samostalniški prilastek (npr. Pijanec besni . besnenje pijanca), ker pa le-ta ni pomensko dvoumen, popridevljenje ni obvezno, je pa možno. (3) Ce je povedek netožilniško vezaven, osebek pa ni niti clovek niti žival, se osebek pretvori v rodilniški prilastek, nima pa mo­žnosti pretvorbe v pridevnik (npr. Hiše se blestikajo . blestikanje hiš, Luc bledi . bledenje luci). (4) Ce je povedek tožilniško vezaven, osebek pa biološko živ, a po­dredno zložen (npr. naš oce) ali konverzni izpridevniški (npr. mala) ali skupno ime (npr. ceta, odbor) ali lastno ime v množini (npr. Petri) ali nima ustrezne pridevniške izpeljanke (npr. ba­bice, telicki), pride do pretvorbe osebka v predložno prislovno zvezo s pomenom vršilskosti, izraženo s strani, npr. Naši plavalci beležijo /lepe uspehe/ . beleženje /lepih uspehov/ s strani naših plavalcev. Tudi J. Toporišic (1982) obravnava posamostaljenje: Samostalniške (glagolni­škojedrne) besedne zveze »naceloma lahko napravimo iz vsake proste ali podre­dno zložene povedi npr. tako, da povedek spremenimo v ustrezni samostalnik, preostale clene povedi pa v leve ali desne dele samostalniške besedne zveze: Vceraj sem prišel domov precej pozno . moj vcerajšnji precej pozni prihod domov. Možno je toliko posamostalitev glagolskega stavka, kolikor je v njem samo­stojnih fraz oz. celo besed, kakor hitro jih napravimo za jedra samostalniške besedne zveze« (Toporišic 1982: 56–57). (5) Ce je osebek biološko neživ, povedek pa tožilniško vezaven, pride do pretvorbe osebka v predložno prislovno zvezo, ki pomeni a) nosilskost, npr. Votlina je branila /ljudi/ . branjenje /ljudi/ z votlino (osebek je stvar), b) napravo, npr. Britev /me/ brije . britje /mene/ z bri­tvijo (osebek je orodje/naprava), c) tvarino, npr. Železo in premog bogati­ta /deželo/ . bogatenje /dežele/ z železom in premogom (osebek je snov). (6) Pretvorbo osebka v predložno prislovno zvezo imamo v primerih, ko je osebek stvar/predmet, iz katerega dejanje izha­ja, povedek pa je tožilniško vezaven, npr. Ognjenik bruha/bljuva/lavo/ . bruhanje/bljuvanje /lave/ iz ognjenika. (7) V primerih s casovnim osebkom (npr. pomlad) in tožilniško vezavnim povedkom imamo pretvorbo osebka v predložno pri­slovno zvezo s casovnim pomenom, npr. Pomlad budi /naravo/ . bujenje /narave/ v pomladi. (Križaj-Ortar 1984: 284–286) Avtorica poudarja, da zlasti pri pretvorbi osebka ne moremo izhajati le iz njegove izrazne/površinske strukture, ampak je treba upošte­vati tudi njegov pomen/globinsko strukturo, zlasti tedaj, ko povr­šinska struktura ni upovedenje globinske, ampak je njena pretvorba (Križaj-Ortar 1984: 286). Shematicni prikaz razmerij med glagolniškim jedrom in desnim pri­lastkom pri novejših vecbesednih leksemih,113 kot jih razkriva pretvorb­na povezava s propozicijo: JEDRO = GLAGOLNIK D. PRILASTEK = pretvorba vršilca dejanja (Os):114 (padec) berlinskega zidu (2.) = pretvorba rezultata dejanja (Predm4): (polaganje) rok (2.) = pretvorba zunanjih ali notranjih okolišcin dejanja (p. d. kraja – izvor, nahajanje – ali nacina – sredstvo): (ribolov) z obale (predl. pril.) (jadranje) na deski (predl. pril.) (skok) z elastiko (predl. pril.) (onesnaževanje) s svetlobo (predl. pril.) 113 Gradivo je iz SNB. 114 V oklepajih so oznake za mesto osebka (Os), predmeta v tožilniku (Predm4), prislovnega dolocila (p. d.), samostalniški desni prilastek v rodilniku (2.) in za predložni prilastek (predl. pril.). Primer iz gradiva novejših vecbesednih leksemov za pretvorbo prisojevalne zveze v zvezo z rodilniškim prilastkom, ki po tipologiji M. Križaj-Ortar spada k tretjemu tipu (tip Luc bledi – bledenje luci, pri katerem je povedek netožilniško vezaven, osebek pa ni niti clovek niti žival in nima možnosti pretvorbe v pridevnik): padec berlinskega zidu . Berlinski zid pade (osebek). Nekaj vec je primerov pretvorbe samostalnika kot tožilniškega predmeta v rodilniški desni prilastek: (varovanje/varstvo) osebnih podatkov . varovati osebne podatke (civilno služenje) vojaškega roka . civilno služiti vojaški rok (polaganje) rok . polagati roke Med gradivom najdemo tudi tri primere zveze s predložnim desnim prilastkom, ki je pretvorba prislovnega dolocila kraja ali nacina: (ribolov) z obale . loviti ribe z obale (jadranje) na deski . jadrati na deski (onesnaževanje) s svetlobo . onesnaževati s svetlobo (skakanje) z elastiko, (skok) z elastiko . skakati/skociti z elastiko Pri samostalniških zvezah z neglagolniškim jedrom lahko desni prilastek pretvorimo (razširimo) v stavek – prilastkov odvisnik, ki prikazuje skla­denjskopomenski odnos med jedrom in desnim prilastkom. Spodaj so shematicno prikazana razmerja med jedrom in desnim prilastkom, ki so razvidna z eno- ali dvostopenjsko pretvorbo v prilastkov odvisni stavek. JEDRO . GLAGOLNIK D. PRILASTEK = IMENOVALNIŠKI tipka ctrl – ctrl tipka D. PRILASTEK = RODILNIŠKI svojilnost (pismo) (od) bralcev namembnost (lipa) sprave sestavinskost (banka) podatkov (sestavinskost/snovnost [iz] (kolona) iz avtov, (liker) iz ananasa)115 115 Primera sta iz monografije Slovensko skladenjsko besedotvorje A. Vidovic Muha (2011). Zvez tega tipa ni med gradivom novejših vecbesednih leksemov. (D. PRILASTEK = DAJALNIŠKI116 (himna) domovini) D. PRILASTEK = TOŽILNIŠKI namembnost [za] (center) za tujce117 nacinovnost [na] (zaslon) na dotik D. PRILASTEK = MESTNIŠKI / (jadralec) na deski D. PRILASTEK = ORODNIŠKI spremstvenost (šola) s prilagojenim programom V gradivu novejših vecbesednih leksemov najdemo eno zvezo z neuje­malnim imenovalniškim prilastkom, in sicer tipka ctrl. Te zveze lahko naceloma prehajajo v zloženke z imenovalniško medpono, samostalnik v desnem prilastku pa lahko nastopa tudi kot pridevnik, sklonljiv z nic­to koncnico, v levem prilastku (prim. Toporišicev tip cekas žica – žica cekas – cekasžica); pri primeru tipka ctrl to zaradi krajšave v prilastku ni mogoce (ctrl tipka – tipka ctrl – *ctrltipka). J. Toporišic ugotavlja, da so prilastkovi rodilniki izosebkovi (napredek mesta . mesto napreduje), izpredmetni (pridelek krom­pirja . pridelati krompir), izprilastkovni (vsebinski: hiša modrosti 116 Primer je iz monografije Nova slovenska skladnja J. Toporišica (1982). Neuje­malni sklonski dajalniški prilastek ni nikoli sestavina stalne besedne zveze, hkrati pa tudi ne more biti v skladenjski podstavi vrstnega pridevnika. J. To­porišic navaja primere prostih zvez: himna domovini, nota vladi, pomoc ocetu, upiranje nasilju, dolg poklicu. Je dvojnega izvora: himna domovini . Himno pojemo domovini oz. domovini peta himna je en tip, drugi pa je pomoc ocetu, kjer se dajalniška vezljivost ohranja tudi pri glagolniku iz glagola z dajalniško vezljivostjo (Toporišic 1982: 52–53). 117 J. Toporišic locuje posamezne vrste predlogov: eni so morfemi glagola, pridev­nika ali tudi samostalnika iz glagola ali pridevnika, mogoce tudi povedkov­nika (misel na mater . misliti na mater, norost na gobe . biti nor na gobe; Škoda je denarja . škoda za denar, strah pred življenjem . strašiti se življenja, veselje do harmonike . veseliti se harmonike). Drugi predlogi spadajo res k prilastkom, nastalim iz prislovnih dolocil kraja, casa, vzroka, nacina: cricek za pecjo, noc pred vstajo, uboj iz mašcevalnosti, obsodba na dosmrtno jeco (Topori­šic 1982: 53).. hiša, v kateri je modrost; svojilni: hiša mojega oceta . hiša, ki jo ima moj oce ali delni: vznožje, ki je del gore, kakovostni: mož trdnih živcev . mož, ki ima trdne živce), izpovedkovodolocilni (strast pi­jancevanja . pijancevanje je strast – strastno pijancevanje) (Topo­rišic 1982: 50–51). Pri novejšem besedju gre najpogosteje za izražanje namembnosti leksema, pri cemer gre za posredno namembnost, ki je vezana na ne­glagolski samostalnik. Te zveze nimajo možnosti pretvorbe v levopri­lastkovno zvezo ali medponskoobrazilno zloženko. Primeri: lipa sprave – lipa, (namenjena) za simboliziranje sprave center dobrega pocutja – »center«, (namenjen) za omogocanje dobre­ga pocutja borza znanja – »borza«, (namenjena) za posredovanje znanja festival znanosti – »festival«, (namenjen) za promocijo znanosti gong popularnosti, gong ustvarjalnosti – »gong«, (namenjen) za nagra­jevanje popularnosti, ustvarjalnosti Med gradivom najdemo tudi odnosa svojilnosti in sestavinskosti. Primeri za odnos svojilnosti: enotna maticna številka obcana – [...] številka (od) obcana pismo bralcev – pismo (od) bralcev obnovljivi vir energije – vir (od) energije certifikat kakovosti – certifikat (od) kakovosti Primera za odnos sestavinskosti: banka podatkov – »banka«, sestavljena iz podatkov baza podatkov – »baza«, sestavljena iz podatkov Podtip zvez z desnim prilastkom ob neglagolniškem jedru predsta­vljajo zveze z jedrnim samostalnikom iz prehodnega glagola (tip tisti, ki [...]), pri cemer je desni prilastek (z vidika propozicije) pre­tvorba tožilniškega predmeta. Med gradivom novejših vecbesednih leksemov najdemo naslednje primere: sestave merilnik korakov (me­riti korake), sortirnica odpadkov (sortirati odpadke), varuh/varuhinja clovekovih pravic (varovati clovekove pravice) in skup darovalec orga­nov (»darovati« organe): JEDRO = tisti, ki [...] [+ TOŽILNIK] (PRETVORJENA GLA­GOLSKA ZVEZA S TOŽILNIŠKIM PREDMETOM) D. PRILASTEK = RODILNIŠKI (pretvorba tožilniškega predmeta) Ta tip zvez z desnim prilastkom je lahko potencialna skladenjska pod­stava medponskoobrazilnim zloženkam (tip dajalec posojila – posojilo­dajalec). Pretvorba tožilniškega predmeta je naceloma lahko tudi skla­denjska podstava vrstnim predmetnim pridevnikom. Ker izglagolski samostalniki ne morejo biti podstava vrstnim pridevnikom, pa pretvor­ba v levi prilastek (*posojilni dajalec) ni mogoca (gl. Vidovic Muha 2011: 293). Sestave merilnik korakov (meriti korake), sortirnica odpadkov (sor­tirati odpadke), varuh/varuhinja clovekovih pravic (varovati clovekove pravice) in skup darovalec organov (»darovati« organe) iz gradiva novej­ših vecbesednih leksemov nimajo tovrstne pretvorbne možnosti. Drugi podtip zvez z rodilniškim desnim prilastkom ob neglagolni­škem jedru, ki niso nikoli podstava zloženkam ali levoprilastkovnim zve­zam, predstavljajo zveze z jedrnim abstraktnim samostalnikom, nastalim iz pridevnika z glagolsko podstavo; v gradivu najdemo skupa obremenje­nost okolja (»obremeniti« okolje) in ranljivost okolja (»raniti« okolje):118 JEDRO = ABSTRAKTNI SAMOSTALNIK IZ PRIDEVNIKA Z GLAGOLSKO PODSTAVO D. PRILASTEK = RODILNIŠKI 118 Skladenjskobesedotvorni vidik: obremenjenost . [to, da je] obremenjen[-0], [ ] . -ost, obremenjen-; obremenjen . [tak, ki se] obremen[-i], [ ] . -en, obremen(j)-; ranljivost . [to, da je] ranljiv[-0], [ ] . -ost, ranljiv-; ranljiv . [tak, ki se da] ran[-iti], [ ] . -ljiv, ran-. Med gradivom novejših vecbesednih leksemov sta tudi dva primera zveze z desnim ujemalnim prilastkom. Leksema imata pomen sprem­stvenosti; gre za sestavo avtomobil bomba . avtomobil, ki vsebuje bombo in skup svinja bradavicarka . svinja, ki ima »bradavice«. Desni prilastek kot predstopnja levega prilastka Desni prilastek lahko nastopa kot predstopnja levega prilastka (ko se samostalnik popridevi).119 S posamostaljenjem povedja dobita prvi delovalnik (s pomenom vršilca dejanja, nosilca stanja) in cetrti delovalnik (s pomenom rezultata dejanja) ob pretvorbi obliko rodilnika.120 Le-ta se naceloma121 lahko 119 M. Jemec Tomazin opozarja, da je možnost tovrstne pretvorbe pri termi­noloških zvezah problematicna v smislu ustaljevanja (in uslovarjanja) ter­minologije, in navaja primer avtorska pravica (17.452 pojavitev v korpusu Gigafida) proti pravica avtorja (254 pojavitev v korpusu Gigafida – ne­precišcen seznam) (povzeto po pogovoru z dne 8. 4. 2015; gl. tudi Jemec Tomazin 2010: 86). 120 J. Toporišic ugotavlja, da v takih primerih ob posamostaljenju glagola lahko pride do dvojnega rodilnika (izosebkovega in izpredmetnega), »kar pa veci­noma ni sprejemljivo; stavek Puncka/puncke je našla/so našle gobo se lepo da pretvoriti v dvojne zveze tipa najdba punck/-e, najdba gobe, ni pa mogoce najd­ba punck(e) gobe; rešitev je v najdba gobe s strani punck(e), in bolj obicajno: punckina najdba gobe. Imenovalniški obglagolski samostalnik iz rodilnika se prestavlja v pridevnik prav zaradi te zadrege, potem pa se je to posplošilo tudi na primere, kjer zadrege ni bilo: Oce je prišel . prihod oceta . ocetov prihod (Toporišic 1982: 88). Ce iz glagola z rodilniško vezavo napravimo glagolnik, dobijo taki glagolniki vezavni predlog pred, nad, na, redko pa ohranijo rodil­niško vezavo: bati se cesa – strah/bojazen pred življenjem [...] Vcasih se h glagol­niku sili morfem se: lotevati se – lotevanje se težkih nalog« (Toporišic 1982: 90; 2000: 579–580). 121 Primeri za pretvorbo samostalnika kot tožilniškega predmeta v rodilniški de­sni prilastek iz gradiva novejših vecbesednih leksemov te možnosti nimajo, ceprav teoreticno obstaja (tip prevažati tovor . prevoz tovora . tovorni prevoz – primer je iz Slovenskega skladenjskega besedotvorja A. Vidovic Muha (2011)), naprej pretvori v pridevnik, ki tvori sinonimno levoprilastkovno zvezo, zlasti pri zvezah s predmetnim pomenskim razmerjem med jedrom in prilastkom, tj. tistih, pri katerih je desni rodilniški prilastek pretvorba tožilniškega predmeta. J. Toporišic ugotavlja, da je izpredmetni rodilnik pretvorljiv v pri­devnik redko (žetev ajde . ajdina žetev, košnja sena . senena košnja) in da je naceloma mogoce poprideviti osebkove prilastkove rodilnike (prihod oceta . ocetov prihod)122 (Toporišic 1982: 51; 88). M. Križaj­-Ortar pa meni, da je »nacelno možno le popridevljenje biološko živih osebkovih rodilniških prilastkov« (Križaj-Ortar 1984: 285). Po posamostaljenju povedja udeleženci, ki izražajo okolišcine, ob pretvorbi dobijo obliko predložnega prilastka, ki nima možnosti pre­tvorbe v pridevnik, zato ta tip zvez z desnim samostalniškim prilast­kom nima sinonimnih levoprilastkovnih zvez, npr. loviti ribe z obale . ribolov z obale . /; jadrati na deski . jadranje na deski . /; skakati/skociti z elastiko . skakanje z elastiko, (skok) z elastiko . /. Pri zvezah z neglagolniškim jedrom123 si lahko desni prilastek zamislimo kot pretvorbo stavka – prilastkovega odvisnika. A. Vidovic Muha ob pomenski analizi vecbesednih terminov ugotavlja, da »/n/ace­npr. polagati roke . (polaganje) rok . **rocno polaganje (primer iz gradiva novejših vecbesednih leksemov). 122 Avtor dodaja še primere popridevljenja t. i. logicnega osebka: Mame ni . ma­mina odsotnost, Jožku se je sanjalo . Jožkove sanje, Ancko je strah . Anckin strah, S fantom gre navzdol . fantova pot navzdol, Pri sosedih se prepirajo . sosedovi (ljudje) se prepirajo (vendar: diši po jabolkih . duh po jabolkih) (Topo­rišic 1982: 51). 123 Toporišic izprilastkovne desne prilastke ob neglagolniškem jedru deli na vse­binske (hiša modrosti . hiša, v kateri je modrost); svojilne (hiša mojega oceta . hiša, ki jo ima moj oce), delne (vznožje, ki je del gore) in kakovostne (mož trdnih živcev . mož, ki ima trdne živce) (Toporišic 1982: 50–51). Navaja tudi primere pretvorbe v levi pridevniški prilastek, in sicer pretvorbo vsebinskega rodilnika: zob modrosti . modrostni zob (: sedež modrosti . *modrostni sedež); delnega rodilnika: vznožje gore . gorsko vznožje; kakovostnega rodilnika: clo­vek dobrega srca . dobrosrcen clovek in svojilnega rodilnika: hiša našega oceta . ocetova hiša. (Toporišic 1982: 51–52).loma velja pravilo, da se desni prilastek v vecini primerov lahko popri­devi in preide na levo zlasti ob neglagolniškem samostalniškem jedru« (Vidovic Muha 2000a: 28). Edina primera dejanske tovrstne pretvorbe v gradivu novejših vecbesednih leksemov, potrjena v rabi, sta zvezi slana žetev – žetev soli in zvezi industrija zabave – zabavna industrija (UPS: dejavnost, RPS: ki organizira prireditve ali proizvaja izdelke za množic­no zabavo, zlasti filmske, glasbene, televizijske); obe zvezi spadata med skupe s preneseno jedrno sestavino.124 Zvezi z desnim ujemalnim prilastkom med gradivom novejših vecbesednih leksemov, sestava avtomobil bomba . avtomobil, ki vse­buje bombo in skup svinja bradavicarka . svinja, ki ima »bradavice«, ki imata pomen spremstvenosti, imata sinonimne zveze bradavicasta svinja (27 pojavitev v korpusu Gigafida proti 69 pojavitvam zveze svinja bradavicarka), avtomobilska bomba (152 pojavitev proti 994 pojavitvam zveze avtomobil bomba) in avtomobil z bombo (3 pojavitve),125 ki pa pre­tvorbno niso povezane z zgoraj navedenima zvezama. 124 A. Vidovic Muha za termine ugotavlja: »Ker imajo strokovne [besedne zveze] svojo, iz pomena besed, ki jo sestavljajo, nepredvidljivo ali samo deloma pred­vidljivo razlago, tudi levi popridevljeni prilastek ostaja pomensko nedvoumen, npr. filozofija eksistence – eksistencna filozofija; delci prasnovi – prasnovni delci; destilacija lesa – lesna destilacija. Res pa je, da bi popridevljanje vcasih pomenilo nepotrebno in zavajajoco homonimijo z nestrokovnimi zvezami, npr. filoz. vo­lja do moci : mocna volja ali nacelo protislovja : protislovno nacelo ipd.« (Vidovic Muha 2000a: 28). 125 Pregledano 13. 12. 2014. Zveza s pridevniškim (levim) prilastkom Zveza s samostalniškim neujemalnim imenovalniškim prilastkom Zloženka • ctrl tipka (Samo dve pojavitvi v Gigafidi : 688 za tipka ctrl (pregledano 13. 12. 2014).) jedro + sam. v imenovalniku • tipka ctrl • *ctrltipka Razmerje med jedrom in prilastkom Zveza s pridevniškim (levim) prilastkom Zveza s samostalniškim neujemalnim rodilniškim prilastkom Zloženka NEPRAVA SVOJILNOST (dejanjskost, stanjskost ...; sam. ni živ+, cl+) • obnovljivi energijski vir (32 (obnovljivi energijski vir) : 6227 (obnovljivi vir energije) (Gigafida, pregledano 13. 12. 2014).) • kakovostni certifikat (Pretvorba v levi pridevniški prilastek je teoreticno možna, vendar je zveza zaradi možnega zamenjevanja s prosto zvezo *kakovosten certifikat v korpusu redka.) • *arterijska skleroza jedro . glagolnik + sam. v brezpredl. rodilniku • enotna maticna številka obcana . [...] številka (od) obcana • pismo bralcev . pismo (od) bralcev • obnovljivi vir energije . vir (od) energije • certifikat kakovosti . certifikat (od) kakovosti *skleroza (od) arterij . skleroza, ki jo ima arterija • arterioskleroza Razmerje med jedrom in prilastkom Zveza s pridevniškim (levim) prilastkom Zveza s samostalniškim neujemalnim rodilniškim prilastkom Zloženka / // jedro = glagolnik + sam. v brezpredl. rodilniku (Zveza je pretvorljiva v glagolski stavek; osebkova skladenjska vloga – pretvorba vršilca dejanja/nosilca stanja.) • padec berlinskega zidu . Berlinski zid pade // PREDMETNOST • gospodarski razvoj (9341 (gospodarski razvoj) : 2034 (razvoj gospodarstva) (Gigafida, pregledano 13. 12. 2014).) • tovorni prevoz • osebna kontrola • družbena zašcita • gozdni nadzor jedro = glagolnik + sam. v brezpredl. rodilniku (Zveza je pretvorljiva v glagolski stavek; predmetna skladenjska vloga; iz tožilniškega predmeta – pretvorba rezultata dejanja.) • razvoj gospodarstva . razvijati gospodarstvo • polaganje rok . polagati roke • prevoz tovora . prevažati tovor / / • nadzor gozda // • **gozdonadzor Razmerje med jedrom in prilastkom Zveza s pridevniškim (levim) prilastkom Zveza s samostalniškim neujemalnim rodilniškim prilastkom Zloženka / • **najemni dajalec • **pravni branilec (Izglagolski samostalniki ne morejo biti podstava vrstnim pridevnikom.) jedro = pretvorjena gl. zveza s tožilniškim predmetom + sam. v brezpredl. rodilniku (predmetna skladenjska vloga) • *dajalec najema • *branilec prava • merilnik korakov • sortirnica odpadkov • varuh clovekovih pravic • darovalec organov • najemodajalec • pravobranilec / • okoljska obremenjenost (6 (okoljska obremenjenost) : 191 (obremenjenost okolja); 0 (okoljska ranljivost) : 58 (ranljivost okolja) (Gigafida, pregledano 13. 12. 2014).) • *okoljska ranljivost jedro = abstraktni sam. iz prid. z glagolsko podstavo + sam. v brezpredl. rodilniku (predmetna skladenjska vloga) • obremenjenost okolja • ranljivost okolja // Razmerje med jedrom in prilastkom Zveza s pridevniškim (levim) prilastkom Zveza s samostalniškim neujemalnim rodilniškim prilastkom Zloženka POSREDNA NAMEMBNOST // jedro . glagolnik + sam. v brezpredl. rodilniku (izprilastkovni) • lipa sprave – lipa, namenjena za simboliziranje sprave • center dobrega pocutja • borza znanja • festival znanosti • gong popularnosti // SESTAVINSKOST • podatkovna baza, banka (3567 (podatkovna baza) : 8680 (baza podatkov) (Gigafida, pregledano 13. 12. 2014).) jedro . glagolnik + sam. v brezpredl. rodilniku (izprilastkovni) • banka podatkov . »banka«, sestavljena iz podatkov • baza podatkov // SESTAVNOST (sam. jedro je pojmovno) - SESTAVINSKOST - SNOVNOST • atletski klub • *avtna kolona • ananasov liker jedro . glagolnik + sam. v rodilniku [iz] (predmetna skl. vloga) • *klub iz atletov • kolona iz avtov • liker iz ananasa • avtokolona • ananasliker Razmerje med jedrom in prilastkom Zveza s pridevniškim (levim) prilastkom Zveza s samostalniškim neujemalnim rodilniškim prilastkom Zloženka ZUNANJE OKOLIŠCINE (KRAJEVNO IN CASOVNO IZHODIŠCE) // jedro = glagolnik + sam. v rodilniku [s/z/iz] (prislovnodolocilni prilastek, ki ima obliko predložnega sam.) • ribolov z obale // Razmerje med jedrom in prilastkom Zveza s pridevniškim (levim) prilastkom Zveza s samostalniškim neujemalnim tožilniškim prilastkom Zloženka NAMEMBNOST (1) dejanje je izraženo neposred- no – pridevnik je izglagolski (2) dejanje je izraženo posredno – prek predmeta, ki ga dejanje prizadeva (z implicitnim glagolnikom) • šivalni stroj • nogometno igrišce • baletni mojster • konjski hlev jedro . glagolnik + sam. v tožilniku [za] • *stroj za šivanje • *igrišce za nogomet . igrišce za igranje nogometa • mojster za balet • hlev za konje • center za tujce • baletmojster • avtocesta SMER DELOVANJA • debelinski prirastek • dolžinsko raztezanje • globinska razsežnost jedro = glagolnik, lastnostni sam. + sam. v tožilniku [v] (prislovnodolocilni prilastek, ki ima obliko predložnega sam.) • prirastek v debelino // Razmerje med jedrom in prilastkom Zveza s pridevniškim (levim) prilastkom Zveza s samostalniškim neujemalnim mestniškim prilastkom Zloženka ZUNANJE OKOLIŠCINE (KRAJEVNO IN CASOVNO NAHAJANJE, OBSTAJANJE) (vrstni obstojni in vrstni izvorni prid.) • dunajske gostilne • alpsko rastlinstvo • gorske živali • *avtna/avtomobilska cisterna • južni Slovan • zimsko igrišce • aprilski sejem • jesenski dež jedro . glagolnik + sam. v mestniku (prislovnodolocilni prilastek, ki ima obliko predložnega sam.) • gostilne na Dunaju • rastlistvo v Alpah • živali v gorah • cisterna na avtu/avtomobilu • Slovan na jugu • *igrišce pozimi • *sejem v aprilu • *dež v jeseni • jadralec na deski • avtocisterna • Jugoslovan / // jedro = glagolnik + sam. v mestniku (Zveza je pretvorljiva v glagolski stavek; prislovnodolocilna skladenjska vloga; iz mestnika – pretvorba krajevnih okolišcin dejanja.) • jadranje na deski . jadrati na deski // Razmerje med jedrom in prilastkom Zveza s pridevniškim (levim) prilastkom Zveza s samostalniškim neujemalnim orodniškim prilastkom Zloženka SREDSTVO • svetlobno onesnaževanje (577 (svetlobno onesnaževanje) : 5 (onesnaževanje s svetlobo) (Gigafida, pregledano 13. 12. 2014).) • ladijski prevoz • motorna dirka • instrumentalni koncert • magnetni zapis • lesna trgovina jedro = glagolnik + sam. v orodniku (Zveza je pretvorljiva v glagolski stavek; prislovnodolocilna skladenjska vloga; iz orodnika – pretvorba okolišcin dejanja.) • skok z elastiko . skakati z elastiko • onesnaževanje s svetlobo . onesnaževati s svetlobo • prevoz z ladjo . ladja prevaža • dirka z motorjem . motor dirka • motodirka SPREMSTVENOST • briljantni prstan • mlecni riž • naglasno mesto • *basovski bariton • ogljikov vodik jedro . glagolnik + sam. v orodniku (prislovnodolocilni prilastek, ki ima obliko predložnega sam.) • prstan z briljantom • riž z mlekom • mesto z naglasom • bariton z basom . bariton, na katerem je bas • ogljik z vodikom • šola s prilagojenim programom • basbariton • ogljikovodik Razmerje med jedrom in prilastkom Zveza s pridevniškim (levim) prilastkom Zveza s samostalniškim ujemalnim prilastkom Zloženka SPREMSTVENOST // • svinja bradavicarka • avtomobil bomba // 3.3 Novi besedotvorni in pomenotvorni vidiki proucevanja stalnih besednih zvez 3.3.1 Skladenjskobesedotvorni vidik besednih zvez S pretvorbno-tvorbnim besedotvorjem sta se pri nas ukvarjala J. Topo­rišic v svoji Slovenski slovnici (1976, 1984, 1991, 2000) ter A. Vidovic Muha v monografijah Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk (1988) in Slovensko skladenjsko besedotvorje (2011), ki je druga, dopolnjena izdaja zgoraj omenjene monografije. Besedotvorna teorija, temeljeca na metodah strukturalizma, obrav­nava tvorjenke kot pretvorjene besedne zveze. J. Toporišic je na Sloven­skem prvi uveljavil misel o pretvorbni povezavi med besedno in mor­femsko zvezo. Pri tem uvaja pojem govorna podstava (besedna zveza, ki je pomenska vsebina tvorjenke), iz katere v besedotvornem postopku, opisanem s šeststopenjskim algoritmom, nastane nova tvorjenka: en del govorne podstave vecinoma poobrazilimo (razen pri sklapljanju), preostali (ali ves del) pa priredimo v sestavine bodoce tvorjenke. Te površinsko dobimo z glasovno-naglasno pretvorbo po morfemski lo­giki razporejenih sestavin bodoce tvorjenke. Glede na izbrano obrazilo nepoobraziljenemu delu podstave odvzamemo morfem(e) z doloceno slovnicno lastnostjo126 (Toporišic 1992: 8; 2000: 156). V 80. letih 20. stoletja so Toporišicev besedotvorni algoritem dopolnila nova spozna­nja A. Vidovic Muha. Besedotvorna teorija izhaja iz vzrocno-posle­dicne zveze »med skladnjo in besedotvorjem, med definirano besedno zvezo in zvezo morfemov, ki ima lastnost besede« (Vidovic Muha 1988: 5–6). Definira del skladnje, ki ima možnost takšne povezave (Vidovic Muha 1988: 5–6). Besedotvorna skladnja zajema »[...] vse tipe skla­denjskih podstav, najsibo s stališca slovnicnostrukturnih ali pa pro­pozicijskih – povednostrukturnih – lastnosti« (Vidovic Muha 1988: 5–6). Toporišicev izraz za skladenjski opis tvorjenke, govorna podstava, 126 Na primer: I. májhna rôka; zdravník za živíno; II. -íca, -o-; III. rôka, zdravník za živíno; IV. rok-, -zdravník, živín-; V. rok-/-rôk + -íca; živín- + -o- + -zdrav­ník; VI. rocíca/rôkica; živínozdravník (Toporišic 1992: 8; 2000: 156).je avtorica nadomestila z izrazom skladenjska podstava, ki je primernej­ši zato, ker je pretvorbno-tvorbno besedotvorje lahko samo sestavina jezikovnega sistema (Vidovic Muha 1988: 9, 175). Novost je tudi upo­števanje slovnicnega pomena v pretvorbno-besedotvornem postopku, ki je »omogocilo dokazati obrazilnost (morfemskost) medpone, kar je zlasti pomembno za zloženke tipa avt-o-cesta . cesta {za} avt{-o}, {} . -o-, -cesta, avt-, in predpone tvorjenk iz predložne zveze tipa za-glav­-je . [tam, kjer je] {za} glav{-o}, [ ] . za-, -glav- [...]« (Vidovic Muha 1988: 175–176). Skladenjska podstava, enota besedotvorne funkcijske skladnje, je jezikovnosistemska besedna zveza, katere predmetno- in slovnicnopomenske sestavine se pretvarjajo v sestavine tvorjenke. Vsaka tvorjenka je dvodelna, sestavljena iz besedotvorne podstave in obrazila, in je pretvorba skladenjske podstave, ki je naceloma podredna nestavc­na besedna zveza; »njena razlicna slovnicna zgradba vpliva na razlicnost besedotvornih vrst (izpeljevanje, zlaganje ipd.), razlicne pomenske vlo­ge njenih sestavin pa na razlicnost besedotvornih pomenov (dejanje, vršilec dejanja idr.)« (Vidovic Muha 1988: 176).127 Glede na to, katera sestavina skladenjske podstave se pretvarja v obrazilo (njeno jedro (x1) ali njen razvijajoci (dolocujoci) clen (x2)), A. Vidovic Muha loci štiri skladenjskopodstavne strukturne tipe in s tem štiri besedotvorne po­stopke (besedotvorne vrste).128 Pretvorbno-tvorbno besedotvorje je eden od dokazov, da je stalna besedna zveza leksem, tako kot tvorjenka ali netvorjenka, saj je besedna zveza v skladenjski podstavi globinsko (tj. na pomenski ravnini) beseda, ki jo je mogoce pretvoriti v enobesedni tvorjeni leksem.129 Ker nas za­nima (samostalniška) besedna zveza kot potencialna skladenjska pod­stava že obstojecim ali potencialnim zloženkam, je za nas relevanten tip 127 »Tvorjenka se torej prek zgradbe skladenjske podstave in prek razlicnih pomen­skih vlog njenih sestavin pretvorbeno povezuje tako s strukturno (funkcijsko) kot s povedno skladnjo (skladnjo povedi)« (Vidovic Muha 1988: 176). 128 Iz tipologije A. Vidovic Muha v glavnih znacilnostih navajam samo medpon­skoobrazilne zloženke, ki imajo za skladenjsko podstavo samostalniško besedno zvezo z desnim prilastkom, posebej pa so izpostavljene tudi medponskoobrazilne zloženke novejšega tipa, ki jih je v jeziku zaradi prevzemanja vedno vec. 129 Povzeto po pogovoru z A. Žele (21. 3. 2013).tvorjenke, ki je vezan na samostalniške medponskoobrazilne zloženke, tvorjene iz podredne samostalniške zveze. Nastale so po prevzetem be­sedotvornem vzorcu (Vidovic Muha 2011: 99) in so v jeziku vedno pogostejše, poleg tega pa imajo »vsaj hipoteticno sopomenko v besedni zvezi« (Vidovic Muha 2011: 400), npr. avtocesta – avtomobilska cesta, zo­bozdravnik – zobni zdravnik, angora volna – angorska volna, ananasliker – ananasov liker (Vidovic Muha 2011: 401).130 V medponsko obrazilo se pretvarja slovnicni pomen skladenjske podstave (neimenovalniški sklon samostalniškega prilastka), ki vedno izraža podredno razmerje med dvema samostalnikoma: x1{/}x2, pri cemer x1 . ni zaimek//ni glagolski primitiv (navadno samostalnikI), x2 . ni prilastkov odvisnik//ni stavc­ni clen (navadno samostalnik-I), { }. medponsko obrazilo. Medponsko obrazilo je lahko (1) izrazno samostojno, -o-/-e-jevsko, skupina sodi na­celoma med starejše (nekako konec 19. stoletja), npr. zob-o-zdravnik . zdravnik {za} zob{-e}, {} . -o-, zob-, -zdravnik, kar se zopet naceloma potrjuje z enonaglasnostjo, (2) izrazno mlajše, homonimne s koncnico, kar se potrjuje naceloma z dvonaglasnostjo npr. gólf-ř-igríšce . igrišce {za} golf{-ř}, {} . -ř-, golf-, -igrišce (Vidovic Muha 2011: 28, 34). Medponskoobrazilne zloženke novejšega tipa Med gradivom novejših vecbesednih leksemov se kot produktivni tip pojavljajo medponskoobrazilne zloženke novejšega tipa.131 S problemom tovrstnih zloženk se je ukvarjal že J. Toporišic (gl. zlasti Toporišic 1971, 130 Gl. A. Vidovic Muha: »[...] [K]akor je lahko (skladenjsko) medbesedno razmer­je izraženo še z besednim redom, levi, desni prilastek, oziroma besednovrstno (npr. definicijska lastnost pridevniške besede – levi prilastek), tako je odlo­cevalno tudi zaporedje morfemov, ki so v hierarhicnem razmerju, npr. zapo­redje korenskih morfemov besedotvorne podstave podrednih zloženk ustreza skladenjskemu – levo prilastkovni in desno jedrni clen, torej avt-o-garaža . garaža za avto . *avtna garaža oz. avtogaraža« (Vidovic Muha 2011: 108). 131 A. Vidovic Muha meni, da lahko »[d]anes [...] govorimo ne samo o strokovni ampak tudi publicisticni in sploh siceršnji razširjenosti teh zloženk. Mocno so se okrepile, tudi na novo nastale, zloženke z dolocujocimi sestavinami npr. agro-, bio-, e-, eko-, etno-, evro-, homo-, kiber-, mega-, tele-, turbo-, video-« (Vidovic Muha 2011: 296). Navaja ugotovitve A. Jedlicke (1974: 173–176) o »internacionalizacij/i/« prek obravnavanih zloženk zlasti strokovne zvrsti. Av­1972, 1974), obdelane so tudi v Slovenskem skladenjskem besedotvorju A. Vidovic Muha (2011). Problematicni besednovrstno hibridni prvi, dolocujoci del se za zdaj v teoriji opredeljuje zlasti kot prvi del zloženke, v novejših jezikovnih prirocnikih132 pa so (podobno kot že v SSKJ) to­vrstne sestavine, ki se glede na kategorialne lastnosti bližajo pridevniku, obravnavane (tudi) kot prilastki, s cimer so celotne leksikalne enote opredeljene kot samostalniške besedne zveze in ne kot zloženke. Proucevanje medponskoobrazilnih zloženk novejšega tipa, zlasti skladenjsko-pomenskih lastnosti posameznih sestavin tovrstnih lekse­mov, vkljucuje dva vidika. Pretvorbno-tvorbni vidik (po obstojeci skladenjskobesedotvorni teoriji A. Vidovic Muha) upošteva globinsko (pomensko) strukturo le­ksikalne enote. Doloceno pomensko razmerje (med samostalnikoma v skladenjskopodstavni besedni zvezi) se lahko pretvori samo v medpon­sko obrazilo zloženke ali v obrazilo vrstnega pridevnika, kar je dokaz, da gre v teh primerih lahko samo za zloženke. Prva sestavina zloženke je torej morfem, sestavina besede, zato z vrstnim pridevnikom kot sis­temskim ustreznikom strukturno nista enaka. Z vidika površinske strukture (glede na besedno vrsto sestavin le­ksema) lahko tovrstne zloženke razumemo tudi kot besedne zveze z dolocujoco sestavino s hibridno besednovrstno pripadnostjo in samo­stalniškim jedrom. Dolocujoca sestavina se namrec s tega vidika glede na kategorialne lastnosti približuje pridevniku – take primere lahko pojasnimo s procesom konverzije. A. Žele ugotavlja, da lahko pri zloženkah s prevzetimi sestavinami govorimo o sistemsko nepredvidljivih nacinih tvorjenja in »da z inten­zivnim prevzemanjem tujega izrazja postaja oz. ostaja drugotna in ne vec tako pomembna vec- ali enobesednost istega leksema, zato pri vseh zloženkah nacelno zelo niha pisava narazen-skupaj ali z vezajem« (Žele 2007: 16). Tovrstno besedje bi lahko tako razdelili na dva tipa: (1) v prvi tip se uvršcajo primeri, bližji zloženkam, pri katerih dolocujoci del ni tor navaja dolocujoce sestavine kot avto-, elektro-, energo-, foto-, gramo-, hidro-, kino-, mikro-, makro-, stereo-, mini- (Vidovic Muha 2011: 296). 132 Tu sta mišljena predvsem Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (2014) in Sodobni pravopisni prirocnik med normo in predpisom (2011).konvertit (ni nastal iz samostalnika s konverzijo) in je besednovrstno samostalnik, pri cemer ni nadomestljiv z vrstnim pridevnikom; (2) v drugi tip pa se uvršcajo primeri, bližji besednim zvezam, pri katerih so dolocujoce sestavine besednovrstno pridevniki, nastali s konverzijo; le-ti so nadomestljivi z domacim polnopomenskim pridevniškim ustre­znikom.133 Zaradi velike produktivnosti medponskoobrazilnih zloženk novejše­ga tipa, njihove skladenjskopomenske hibridnosti in (posledicne) nedosle­dnosti v zapisu so bile v teoreticnih razpravah in v jezikovnih prirocnikih razlicno obravnavane, zato bi bila na mestu ponovna skladenjskopodstavna analiza na osnovi obstojece skladenjskobesedotvorne tipologije. Slovarska obravnava medponskoobrazilnih zloženk novejšega tipa134 Prva in druga izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika dolocujoce sestavine medponskoobrazilnih zloženk novejšega tipa navajata zlasti v okviru samostalniških iztocnic, oznacene so glede na skladenjsko vlogo, z oznako nesklonljivi prilastek135 (tam, kjer raba izkazuje zapis narazen).136 Ce v rabi prevladuje zapis skupaj, pa jih slovar navaja v okviru podrednih zloženk (pri cemer je pri nekaterih zgledih zabeleže­ 133 Povzeto po pogovoru z A. Žele (22. 3. 2015). 134 N. Logar v magistrskem delu (2003) podaja natancnejši pregled obravnave tovrstnih zloženk v slovenskem jezikoslovju ter v starejših prirocnikih, zlasti v SSKJ in v Slovenskem pravopisu 2001 (2003: 96–100). 135 Skupina zloženk, ki je v celoti prevzeta oziroma kalkirana ali deloma kalkirana, je ohranila vecnaglasnost, npr. ávtocésta, kar v rabi vpliva na pisanje narazen. SSKJ zato dovoljuje pri zloženkah kot ávtocésta pisavo tudi narazen, torej ávto césta (SSKJ 1, 80), ceprav je (samostojno) besednost strukturno nemogoce ute­meljiti (Vidovic Muha 2011: 296). A. Vidovic Muha opozarja, da se »s slovar­skim dolocilom nesklonljivi prilastek samo pri nekaterih dolocujocih sestavinah zloženk [...] vnaša ne samo besednovrstna, ampak tudi delitvena zmeda znotraj teh zloženk samih: zakaj ima oznako nesklonljivi prilastek npr. beseda cocktail v zvezi cocktail obleka (SSKJ 1, 263) . obleka za koktail, ne pa npr. avto v zvezi avto garaža (SSKJ 1, 81) . garaža za avto« (Vidovic Muha 2011: 296). 136 Slovenska slovnica J. Toporišica, ki je prvic izšla leta 1976, je »z opredelitvijo konverzije kot prevedbe dolocene besedne vrste v drugo zaradi slovnicnih, npr. skladenjskih sprememb na nek nacin odprla vrata levemu mestu samostalnika kot dolocujoce sestavine jedra samostalniške besedne zveze, npr. bomba film na tudi pisava narazen (oznaceno s kvalifikatorjem in). J. Rigler je to odlocitev v odgovoru na kritiko prvega zvezka SSKJ J. Toporišica ute­meljeval zlasti z naslednjimi argumenti: da je pisava skupaj v nasprot­ju z dejansko jezikovno rabo; da prihaja pri pisavi skupaj do težav pri zlogovni meji; da ni ostre meje med zloženkami, sestavljenkami, sklopi in izpeljankami iz vecbesedne podstave; da ni posebne razlike med ana­nasov liker in ananas liker ter med otroški cevlji in baby cevlji;137 da lahko te nesklonljive prilastke podaljšamo s pridevniško koncnico (akvarelne barvice); da v primerih, kot je npr. najlon spalna srajca, ne gre za zložen­ke, ampak za zvezo nesklonljivega pridevnika s samostalnikom, torej ne za eno besedo (zahteva po pisavi skupaj se bije s Toporišicevo definicijo besede) (Rigler 1971: 457–459). Slovar Slovenskega pravopisa 2001 pri vseh primerih tovrstnih zlo­ženk, kjer v rabi prevladuje zapis narazen, uporabnika usmerja k nor­mativno ustreznejšemu zapisu skupaj tako, da je zapis narazen ozna­cen kot še dopustna knjižna dvojnica,138 npr. kámp.. tudi kámp prvi del podr. zlož. (a.) kámpprikólica tudi kámp prikólica. V Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika (2014) najdemo ve­liko primerov medponskoobrazilnih zloženk novejšega tipa, zapisanih (tudi) narazen, kot okrnjeni pridevnik ali konverzni izsamostalniški pridevnik ob samostalniškem jedru.139 Novost glede na slovar Sloven­skega pravopisa 2001 je torej hkratno upoštevanje jezikovne sistemskosti in jezikovne rabe – dejanskega zapisovanja skupaj oziroma narazen.140 SNB »uporabnika eksplicitno ne usmerja na pisavo skupaj/narazen (kjer sta predvideni obe možnosti). Nenormativnost se med drugim kaže [...], in tako implicitno podrla konverzno pridevniško (levoprilastkovno) usme­ritev samostalnikov« (Gložancev 2012: 127). 137 Ananas in baby imata vlogo pridevnika in bi bila v slovarju oznacena z ne­skl. pril. (kot npr. fejst), toda ker takih pridevnikov ne rabimo v povedni rabi, ampak le kot prilastke – torej nimajo kompletne pridevniške funkcije – je v slovarju to oznaceno z neskl. pril. (Rigler 1971: 457–459). 138 SP 2001: § 1066. 139 Slovar v vec kot dveh tretjinah primerov navaja le pisavo narazen (Kern 2012: 147). 140 »Ta odstop je bil potreben, ker v veliki vecini obravnavanih primerov v jezikov­ni rabi najdemo le zapis narazen« (Kern 2012: 143).tudi v dejstvu, da se v slovarju med dvojnicami – tako pisnimi, obli­koslovnimi kot izgovornimi – rabi le dvojnicni kvalifikator »in«« (Kern 2012: 148). Dolocujoce sestavine tovrstnih zvez so navajane kot iztocni­ce ali kot podiztocnice pri samostalniški iztocnici (ce obstaja vzporedna samostalniška iztocnica). Taki primeri so v slovarju oznaceni s pojasnilom v pridevniški rabi,141 pri cemer k morebitni zloženki (pisavi skupaj, ce je le-ta živa v rabi) usmerja dvojnicna oznaka in (npr. k iztocnici fáks v prid. rabi pod­iztocnica fáks módem in fáksmódem) oziroma glej tudi, npr. pri béta, démo, súmo v prid. rabi [...] gl. tudi beta..., demo..., sumo... (oznaka gl. tudi je navedena tudi pri t. i. zbirnem mestu, npr. pňp... gl. tudi pňp). Ce se kot ustreznik v gradivu pojavlja zveza s samostalniškim desnim prilastkom, slovar na to opozarja s kvalifikatorjem in v ponazarjalnem gradivu, npr. trap v prid. rabi trap disciplina in disciplina trap. Primeri, pri katerih ni izpricane pisave skupaj, so zlasti prevzete dvobesedne zveze (npr. all inclusive paket), prevzete besede, ki se rabijo kot prilastki in se nanašajo predvsem na glasbene zvrsti (metal koncert), kratice, ki so prešle v zapis z malimi crkami (dvd), t. i. crkovalne kra­tice (esemes), in nekateri drugi primeri (montessori pedagogika); v drugo skupino sodijo primeri, pri katerih glede na rabo prevladuje zapis na­razen – ta skupina je najmanj obsežna; pri leksemih iz zadnje skupine pa prevladuje zapis skupaj: pri teh je prva sestavina nastala s krnitvijo pridevnikov – ti primeri imajo poleg zbirnega mesta s prvim delom zloženk navedeno še iztocnico, ki je besednovrstno oznacena kot pri­devnik (npr. éko) (Kern 2012: 145 –147). Vec primerov: zapis narazen prevladuje pri alter scena (v SNB je dvojnica in alterscena), avdioknjiga (nima dvojnice), avtobomba (nima dvojnice), banana republika (dvojnica in bananarepublika), bar koda (nima dvojnice), biopridelava (dvojnica in bio pridelava), doktor roman (dvojnica in dr-roman), etnoglasba (dvojnica in etno glasba), fitnes klub 141 Ta odlocitev temelji na dejstvu, da z oznako neskl. pril. »ne bi popolnoma upra­vicevali navajanja sinonimov ob tovrstnih iztocnicah, ki je sicer v SNB izredno pogosto [...]. Poleg tega pa smo v poimenovanju oznake hoteli obdržati bese­dnovrstno kategorijo (prid.) in se s tem izogniti rabi nebesednovrstne oznake (neskl. pril.)« (Kern 2012: 144).(v SNB kot zgled samo zapis narazen), folk glasba (nima dvojnice), info center (v SNB kot zgled samo zapis narazen), plonk listek (nima dvojni­ce), pop pevec (v SNB kot zgled samo zapis narazen), pešcona (dvojnica in peš cona), vikend paket (v SNB kot zgled zapis narazen in skupaj). Zapis skupaj prevladuje pri afropop (nima dvojnice), avdiokaseta (nima dvojnice), avdiotehnika (nima dvojnice), avtoalarm (nima dvoj­nice), avtodvigalo (nima dvojnice), avtohiša (nima dvojnice), avtokozme­tika (nima dvojnice), avtoodpad (nima dvojnice), avtoplin (nima dvoj­nice), avtosalon (nima dvojnice), avtosedež (nima dvojnice), avtošport (nima dvojnice), azbestcement (nima dvojnice), biokmetija (dvojnica in bio kmetija), biovrt (dvojnica in bio vrt), cip kartica (dvojnica in cipkar­tica), ekošola (dvojnica in eko šola), ekokmetija (dvojnica in eko kmetija). Za nadaljnje analize tovrstnih primerov so pomembne tudi spodaj na kratko povzete ugotovitve A. Gložancev, ki so rezultat analize in slovarske obdelave (v okviru izdelave SNB) vecjega korpusa medpon­skoobrazilnih zloženk novejšega tipa: (1) problem opredelitve leksemske enote z zapisom narazen kot zlo­ženke (to je samemu pojmu kontradiktorno in s terminološkega vidika sporno; obenem se na ta nacin, gledano obratno, z zapisom zloženke narazen relativizira smiselnost terminološke besedotvor­ne opredelitve); (2) dejstvo, da so v slovarju SP 2001 narazen pisane zloženke oznacene kot manj ustrezne, je odtujeno od živega jezika; (3) problematicnost se odraža tudi na drugih jezikovnosistemskih rav­ninah (soglasniško dvocrkje (tarokkarte), za slovenšcino nemogoci soglasniški sklopi (npr. mecžogica), prva citatno pisana sestavina z necrkovno (vezajno) sestavino (npr. rent-a-carslužba); dolžina, izje­mna veczložnost, celo tronaglasnost; (4) odprtost za desna jedrna dolocila (vudu lutka, vudu magija, vudu rituali, vudu ideologija) in s tem povezana tudi razlicna stopnja kolokacijske trdnosti med sestavinami leksemskih enot: zloženka (ki po stopnji kolokacijske trdnosti ustreza stalni besedni zvezi) implicira seveda visoko stopnjo kolokacijske trdnosti in je zato pri­merna le za nekatere od zvez; tiste z nizko stopnjo kolokacijske trdnosti ostajajo na ravni prostih zvez; s tem je povezana tvorba priponskoobrazilnih pridevnikov kot sopomensko nadomestnih za prvo sestavino oz. izbira priponskega obrazila; (5) prve sestavine leksemskih enot omogocajo skladenjsko odprtost za realizacijo v vlogi levega ali tudi desnega prilastka (all inclusive po­nudba ali ponudba all inclusive) in tudi v vlogi povedkovega dolo­cila ter razdružljivost, npr. bonsai dekorativne rastline, all inclusive pocitniški paket; takšno razdružljivostno možnost zloženka zapira; (6) elipsa z metonimijo in prenesena raba prve, prilastkovne sestavi­ne leksemskih zvez tipa alfa samec, bonsai izvedba, fast food resta­vracija, instant kava – pomenotvornih procesov ne razvije prvotni samostalnik (fast food, instant), poraja jih šele njegova pridevniška raba, npr. fast food prehrana . fast food ideologija; v preneseni rabi je izpostavljena lastnostnost pridevniško rabljenega samostalnika, kar potrjuje morebitna sopomenska pridevniška zamenjava, npr. z vodilen/samozavesten (alfa samec); (7) kategorija leksemskih enot, katerih prva sestavina je lastnoimen­ska (ce bi bile zloženke, bi bil zapis *Termopansteklo, kar bi po­menilo, da je obcnoimenska zveza v zloženki postala lastno ime – take spremembe bi temeljno posegla v jezikovne entitete in jih le z zamenjanim besednim redom ne moremo upraviciti) (Gložancev 2012: 134 –137). Za razumevanje tovrstnih leksikalnih enot so pomembne tudi ugoto­vitve P. Weissa, ki navaja primere tovrstnih zloženk, pri katerih se prvi del konca na d, g, z, drugi del pa zacne na samoglasnik ali zvocnik – izgovor soglasnika se pred samoglasnikom ali zvocnikom razlikuje od koncnega soglasnika pred premorom in »primeri bekhendudarec, blu­mingvaljarna, hammondorgle, kampingoprema, kvizoddaja, ranglista in šundliteratura se vecinsko izgovarjajo tako, kot da bi bili zapisani dvo­besedno, torej z nezvenecimi nezvocniki pred pavzo: bekhend udarec, bluming valjarna, hammond orgle, kamping oprema, kviz oddaja, rang lista in šund literatura« (Weiss 2009: 146). Leksikalnopomenske lastnosti medponskoobrazilnih zloženk novejšega tipa Ce bi medponskoobrazilne zloženke novejšega tipa obravnavali s stali­šca stopnje pomenske zlitosti sestavin, bi ugotovili, da gre (tako kot pri samostalniških besednih zvezah) pretežno za skupe, npr.:142 bar koda, biokmetija, biopridelava, country glasba / kantri glasba, doktor roman, etnoglasba, fitness center, folk glasba, jumbo plakat, mailing akcija, mai­ling lista, peki papir, skejt park / rolkarski park. Po pogostnosti skupom sledijo sestave, npr.: bandži skok, cip kar­tica [sinonim cipna kartica], fitness oprema, fitness program, noni sok, plonk listek, rave zabava. Nekaj primerov izkazuje tudi lastnosti sklopa z metaforicnim po­menskim prenosom, npr. alter scena, banana republika, top lista, top model, vila blok in vilablok. Po tipologiji A. Vidovic Muha povzemam sklonskopomenska raz­merja med jedrnim samostalnikom in samostalniškim prilastkom, ki so podstava medponskega obrazila, dolocljiva zlasti pri pomensko pro­zornih zloženkah. A. Vidovic Muha ugotavlja, da »/i/z enakega podstavnega sklonske­ga pomena [kot pri medponskoobrazilnih zloženkah] lahko nastaja­jo tudi (priponska) obrazila (izsamostalniških) vrstnih pridevnikov, tip ananas-ř-liker . liker {iz} ananas{-a}, {} . -ř-, ananas-, -liker : {} . -ov, ananas-. Gre torej za (jezikovnosistemsko) sinonimni besedotvorni postopek« (Vidovic Muha 2011: 99). (1) Tožilnik s predlogom za; skladenjska vloga predložnega tožilnika je predmetni prilastek, ki posredno, s pomocjo (implicitnega) glagolnika, izraža namembnost, npr. avtocesta . cesta za avto, cesta za vožnjo avta; tovrstne zloženke imajo sinonimno zvezo z levim pridevniškim prilast­kom, npr. baletmojster . mojster za balet . baletni mojster (Vidovic Muha 2011: 291). 142 Analizirani primeri so iz Slovarja novejšega besedja slovenskega jezika (2014). Iz gradiva novejših vecbesednih leksemov bi lahko izpostavili npr. fitness center ‘center za fitnes’, tako še: mailing akcija, mailing lista, peki papir, skejt park [sinonim rolkarski park], plonk listek, alter scena, fitness oprema. (2) Orodnik; gre za prislovnodolocilni prilastek, ki izraža (a) sprem­stveno pomensko razmerje, znacilno za vrstne spremstvene pridevnike, npr. basbariton . bariton z basom . bariton, na katerem je bas, in (b) sredstvo, npr. motodirka . dirka z motorjem . motorna dirka. Zlo­ženke z orodniškim spremstvenim pomenskim razmerjem v podstavi so le teoreticno nadomestljive s samostalniško besedno zvezo, npr. oglji­kovodik . ogljik z vodikom . *ogljikov vodik; pri tistih z orodniškim pomenom sredstva pa je tovrstna sinonimija obicajnejša, npr. motodirka . dirka z motorjem . motorna dirka (Vidovic Muha 2011: 291). Iz gradiva novejših vecbesednih leksemov so tega tipa npr. bio kme­tija ‘kmetija z biopridelki’, cip kartica ‘kartica s cipom’, rave zabava ‘zabava z ravom’, in npr. bandži skok ‘skok z bandžijem’, bio pridelava ‘pridelava z biološkimi sredstvi’. (3) Rodilnik s predlogom iz; skladenjska vloga prilastka je predmetna; ce je samostalniško jedro pojmovno, je pomensko razmerje sestavno (pomen medponskega obrazila, nastal iz predloga in ustrezne koncnice, je sestavni, sicer pa snovni); zloženke izražajo (a) snovnost, npr. anana­sliker . liker (narejen) iz ananasa, ali (b) sestavinskost, npr. avtokolona . kolona (sestavljena) iz avtov; vse zloženke z rodilniškim pomenskim razmerjem v skladenjski podstavi imajo sinonimno možnost v zvezi z levim prilastkom,143 npr. ananasov liker, *avtna/avtomobilska kolona (Vidovic Muha 2011: 292). Iz gradiva novejših vecbesednih leksemov je npr. noni sok ‘sok iz nonija’. 143 »Tudi vecina primerov, zaznamovanih v SSKJ z »neskl. pril.«, ima takšne si­nonime: akvarelbarvica – akvarelna barvica, ananasliker – ananasov liker, dra­lonperilo – dralonsko perilo, makotkanina – verjetno makovna tkanina (ali kar z desnim prilastkom tkanina iz maka)« (Vidovic Muha 2011: 292). (4) (Predložni) mestnik; skladenjska vloga tega sklona je dvojna: (a) pri­slovnodolocilna; pomensko razmerje med podstavnima samostalnikoma izraža obstajanje v kraju (morda tudi izvornost), npr. Jugoslovan . Slo­van {na} jug{-u} – takšno SPo imajo tudi samostalniške zloženke v SSKJ z dolocitvijo neskl. pril., npr. matpozicija . pozicija v matu, bitglasba . glasba v bitu (beatu) – ali (b) predmetna – gre za primere z dolocanim korenskim morfemom -slov- in s pripono -je; -slov-je; tudi mestniško raz­merje (v vlogi prislovnega dolocila) je pridevniškopodstavno za t. i. vrstne obstojne ter vrstne izvorne pridevnike; zloženke imajo sinonim v besedni zvezi s pridevnikom, tvorjenim iz takega prilastka (vrstnih krajevno ali casovno obstojnih pridevnikov), npr. avtocisterna . cisterna na avtu/av­tomobilu . *avtna/avtomobilska cisterna; Jugoslovan . Slovan na jugu . južni Slovan (Vidovic Muha 2011: 293). (5) Rodilnik (brezpredložni); skladenjska vloga je predmetna; pri sa­mostalnikih gre v bistvu za pretvorjeno glagolsko zvezo s tožilniškim predmetom, ki je SPo tudi vrstnih predmetnih pridevnikov, npr. na­jemodajalec . dajalec najem{-a}, { } . -o-, najem-, -dajalec – dajati v najem, tako še posojilojemalec, bogoiskatelj, pravobranilec, elektromonta­ža, elektroinštalacija; zloženke z brezpredložnorodilniškim razmerjem v skladenjski podstavi imajo sopomenke v desnoprilastkovnih zvezah (dajalec posojila, najema); izglagolski samostalniki (dajalec, jemalec) ne morejo biti podstava vrstnim predmetnim pridevnikom, zato nima­mo sopomenk kot *posojilni, *najemni dajalec, jemalec (Vidovic Muha 2011: 293). (6) Svojilni rodilnik; skladenjskopodstavni je samo v primerih, ko ne gre za t. i. pravo svojilnost; nobeden od samostalnikov ne razlocuje cloveškosti ne živosti: arterioskleroza . skleroza (od) arterij (. sklero­za, ki jo ima arterija) . arterijska skleroza; zloženke v SPo nimajo (a) glagolniškega jedra z rodilniškim prilastkom (pretvorbo tožilniške ve­zave); iz takšne zveze nastaja lahko le t. i. predmetni (vrstni) pridevnik, npr. gozdni nadzor . nadzor gozda . *gozdonadzor; (b) svojilnega po­menskega razmerja s pretvorbo v edninski svojilni rodilnik in s pome­nom t. i. prave svojilnosti, nimamo torej zloženk tipa *ocetoklobuk (. klobuk oceta . ocetov klobuk) ali *ocetodelo (. delo oceta . ocetovo delo) (Vidovic Muha 2011: 290–295); zloženke s skladenjskopodstav­nim svojilnim rodilnikom imajo sinonimne levoprilastkovne zveze s svojilnim pridevnikom, npr. arterioskleroza . skleroza (od) arterij . arterijska skleroza (Vidovic Muha 2011: 294–295). Pri analiziranih primerih novejših medponskoobrazilnih zloženk gre torej najpogosteje za odnos namembnosti, sledi spremstvenost, sred­stvo, sestavnost, snovnost in obstajanje v kraju. Razmerje je po prica­kovanju podobno kot pri novejših stalnih besednih zvezah. N. Logar je v magistrskem delu Besedotvorna stilistika (2003) anali­zirala obsežnejšo množico zloženk in navedla nove podtipe, ki dopolnju­jejo temeljno tipologijo medponskoobrazilnih zloženk A. Vidovic Muha. Prvi trije podtipi spadajo k skupini zloženk s samostalniškim prilastkom v skladenjski podstavi, zadnji tip pa k skupini zloženk z nadomestnimi (prevzetimi) sestavinami skladenjske podstave (levi, desni ali oba dela be­sedotvorne podstave v slovenšcini nista skladenjskopodstavna): (a) Zloženke z glede na SSKJ novim morfemom v prvem delu be­sedotvorne podstave, ki je v izvornem jeziku nastal s krnjenjem dolocujocega dela skladenjske podstave, npr. Infoservis < servis za info(rmacij)-e (taki morfemi lahko postanejo samostojne besede). N. Logar je zabeležila primere avant-, narko-, alter-, latino-, filo-, info-, žurno-, demo-, vibra- in mobi-, ki so vsi že prevzeti kot okr­njeni (razen filo- v zloženki filofaks). Le demo in mobi se pojavljata tudi kot samostojni besedi. (b) Zloženke z metonimicnim razmerjem med podstavno besedo in njenim morfemom v tvorjenki. To so npr. tvorjenke s foto-, ki se nanašajo na fotografijo (fotorazstava < razstava fotografij), nekatere tvorjenke z video- se nanašajo na videorekorder, npr. videokaseta ipd. N. Logar navaja primere foto- < fotografija, homo- < homose­ksualec in tele- < televizija/telefon. (c) Zloženke z lastnim imenom v podstavi prvega dela besedotvorne podstave (Loka kava), ki imajo v skladenjski podstavi med jedrnim in prilastkovnim samostalnikom razmerje svojilnega rodilnika. Vecinoma gre za imena proizvajalca izdelka. (c) Zveze s citatnim prilastkom (on-line urednik), ki niso zloženke, saj citatnemu levemu prilastku ne moremo pripisati samostalniškosti. Zvez s citatnim prilastkom v slovenšcini torej ne moremo šteti za zloženke, in dokler ostajajo prilastki citatni, jih tudi ne pišemo skupaj, vendar pa »utrjujejo« zapis narazen pri zloženkah z med­ponskim obrazilom. (Povzeto in citirano po Logar 2003: 102–118.) N. Logar ugotavlja, da novo gradivo potrjuje, da so najštevilcnejše zlo­ženke iz svojilnega rodilnika in ne tiste s tožilniško zvezo med jedr­nim in prilastkovnim samostalnikom v skladenjski podstavi kot pri A. Vidovic Muha, medtem ko se v obravnavanem gradivu ne pojavljajo primeri zloženk iz rodilniške zveze s predlogom iz. Med primeri skla­denjskopodstavnega samostalniškega prilastka v mestniku v vlogi pri­slovnega dolocila avtorica najde tudi primere s pomenom nacina, ne le obstajanja v kraju, npr. solo nastop < nastop v solu, predmetno razmerje pa se izkazuje npr. tudi v zloženkah Pop cvek < cvek o popu, Jugo nostal­gija < nostalgija po Jugu, Bushvic < vic o Bushu. (Logar 2003: 110–111) Kategorialne lastnosti dolocujoce sestavine zloženke Skladenjsko-pomenska analiza najnovejšega gradiva medponskoobra­zilnih zloženk, ki so v jeziku vedno pogostejše, je pokazala, da dolocu­joci del lahko izkazuje razlicne skladenjsko-pomenske tipe. Ker vsi tipi ne ustrezajo povsem definiciji zloženke, lahko nekatere primere uvrsti­mo med zloženke, druge pa med samostalniške stalne besedne zveze s konverzno dolocujoco sestavino, ki se glede na kategorialne lastnosti bliža pridevniku. Na dejstvo, da je treba pri nekaterih primerih uvrsti­tev med zloženke sprejeti s pridržkom, morda kaže tudi zapis narazen. Z vidika globinske (pomenske) strukture z upoštevanjem skladenj­skobesedotvornega vidika besedne zveze gre v teh primerih lahko za zloženke, saj se doloceno pomensko razmerje (med samostalnikoma v skladenjskopodstavni besedni zvezi) lahko pretvori samo v medponsko obrazilo zloženke ali v obrazilo vrstnega pridevnika (izpeljanega iz sa­mostalnika kot desnega prilastka skladenjskopodstavne zveze) – s tega vidika zato prva sestavina zloženke (ki je morfem) in vrstni pridevnik kot sistemski ustreznik strukturno nista enaka (gl. Vidovic Muha 2011: 289–309). J. Toporišic kot dokaz, da gre bodisi za pridevnike bodisi za prvi morfem zloženke navaja zlasti preizkus možnosti pojavljanja v poved­kovem dolocilu (Toporišic 1971: 69–70; Toporišic 1972: 298–299, 310–311; Toporišic 1974: 34–35). Z vidika površinske strukture (gle­de na besedno vrsto sestavin leksema) lahko tovrstne leksikalne enote razumemo tudi kot besedne zveze z dolocujoco sestavino s hibridno besednovrstno pripadnostjo in samostalniškim jedrom (prim. Rigler 1971: 457–459, Gložancev 2012, Kern 2012). Dolocujoca sestavina se namrec s tega vidika glede na kategorialne lastnosti približuje pridevni­ku – take primere lahko pojasnimo s procesom konverzije (samostalnik hkrati s pomenskim prenosom izgubi svoje kategorialne lastnosti in pridobi pridevniške). Pri novejših medponskoobrazilnih zloženkah »je težko govoriti, da je dolocujoci clen vedno pretvorba (neimenovalniškega) samostalnika« (Vidovic Muha 2011: 297). Prva, dolocujoca sestavina medponskoo­brazilne zloženke novejšega tipa je izvorno lahko okrnjeni (kakovostni ali vrstni) pridevnik (kar sklepamo tudi glede na dejstvo, da vzporedni samostalnik ne obstaja) ali pa se pojavlja tudi kot samostalnik (v tem primeru gre za izsamostalniško konverzijo). Le-ta je lahko tudi iz okrnjenega pridevnika, in sicer kakovostnega ali vrstnega. Dolocujoca sestavina zloženk tipa bio-, eko-, alter- lahko prehaja med povedkovnike zaradi »dolocene oz. predvidljive razvrstitve ome­njenih dolocujocih sestavin« (Vidovic Muha 2011: 297). A. Vidovic Muha ugotavlja, da je lahko bio- tudi povedkovnik, »ce se razvršca na podstavo iz snovnih oz. s snovnostjo povezanih sa­mostalnikov, npr. bioetanol, -gnoj, -gorivo, -hrana, -izdelek, -kme­tija, -kokoš, -kruh, -meso, -odpadek, -orožje, -plin, -prehrana, torej lahko tudi Hrana, kokoš, meso, plin idr. je bio. Pomensko razmerje med (pravim) vrstnim pridevnikom biološki in zložensko sestavino bio-, ce se ta razvršca na podstavo iz omenjenih samostalnikov, ni sopomensko oz. drugace – bio- ‘biološki’ ima dodano kakovostno vrednost, se pravi, da bio- kot dolocujoca sestavina snovnega pome­na izvornega samostalnika opravlja vlogo kakovostnega pridevnika, torej biohrana = biološka hrana« (Vidovic Muha 2011: 297).144 Pri zloženki s sestavino eko- je glede na gradivo novejših vecbesednih leksemov »zgledov s potencialno povedkovodolocilno rabo znatno manj. Mogoca je ob pomensko podobnih samostalnikih kot sesta­vina bio-, torej ekoembalaža, -krma, -obleka, -proizvod ipd. – Krma, embalaža, obleka je eko. Vzpostavljena je torej razlika med eko- ‘eko­loški’, ko ta izraža vrednostno opredelitev sestavine zloženke iz do­locanega samostalnika, ko je skratka možna povedkovodolocilna raba glede na tip, ko ta ni mogoca, npr. ekokatastrofa ali ekoterori­zem« (Vidovic Muha 2011: 297–298). Primeri leksemov, ki so okrnjeni vrstni ali kakovostni pridevniki (npr. afro, alter, bio, demo, eko, impro, info, narko, promo), bi bili torej glede na svoje pomenske in funkcijske lastnosti lahko besednovrstno obrav­navani kot (vrstni oziroma kakovostni) pridevniki – njihov pomen je samo pridevniški (edina možna raba je kot dolocujoca sestavina samo­stalniške zveze/zloženke). Zlasti pri kakovostnih je možno pojavljanje v povedkovem dolocilu, npr. [Te glasbene skupine] so nekoliko alter na sicer mainstream sceni (Gigafida, pregledano 25. 1. 2015); pri vrstnih si lahko tovrstne primere razlagamo tudi z izpustom, npr. [...] posnetek je bil pravzaprav demo [posnetek] (Gigafida, pregledano 25. 1. 2015). Drugi tip dolocujocih sestavin novejših medponskoobrazilnih zlo­ženk pa je izsamostalniški konverzni tip, npr. banana (republika), bar (koda), fitnes (center), pop (glasba) ipd. Ti primeri so drugega tipa zato, ker se lahko naceloma rabijo tudi kot samostalniki (razen primeri z eno­povezovalno sestavino, npr. bar koda). Navadno jih obravnavamo kot izsamostalniške prilastke z nejasno besednovrstno pripadnostjo. Pomen­ski prenos izhodišcnega samostalnika vpliva na spremembo skladenjske vloge, zato gre za skladenjskofunkcijsko hibridni tip, ki nastopa samo kot levi prilastek. Izjemoma prehaja med povedkovnike (npr. [...] Zanimivo je to, da je Dylan na eni strani bral literarna imena, kot so Rimbaud, Apolli­naire in Ginsberg, po drugi strani pa poslušal Little Richarda in glasbo, ki je 144 A. Vidovic Muha navaja tudi zglede, kjer povedkovniška raba ni mogoca, npr. bioinženiring ali biopolitika, biolaser ipd.; »v teh primerih je bio- ‘biološki’ iz vrstnega pridevnika« (Vidovic Muha 2011: 297). bila pravzaprav pop [...] (Gigafida, pregledano 25. 1. 2015), in sicer samo takrat, ko ima tovrstna zveza istopomenski enobesedni ustreznik, ki je izrazno prekriven z dolocujoco sestavino, npr. vikend hiša = vikend, pop glasba = pop. V teh primerih se dolocujoca sestavina pomensko osamosvo­ji tako, da postane nosilka pomena celotne zveze. Primere, kjer je možno pojavljanje dolocujoce sestavine, ki je lahko a) okrnjeni vrstni pridevnik ali ki je b) nastala s konverzijo iz samostalnika, v povedkovem dolocilu, torej lahko razlagamo tudi z osamosvajanjem le-te. V teh primerih se v rabi dosledno vzporedno pojavljata tovrstna zveza in istopomenski enobesedni ustreznik, ki je izrazno prekriven z dolocujoco sestavino, npr. demo posnetek = demo; vikend hiša = vikend, pop glasba = pop. Iz tega lahko sklepamo, da v povedkovem dolocilu ni dolocujoca sestavina, ampak samostalnik, ki je rezultat pomenskega osamosvajanja dolocujoce sestavine (le-ta postane nosilka pomena celotne zveze). Izsamostalniški konverzni tip dolocujocih sestavin novejših med­ponskoobrazilnih zloženk, ki kot sestavina samostalniške besedne zveze oz. zloženke nima prenesenega pomena, lahko naceloma nadomestijo istokorenski priponskoobrazilni vrstni pridevniki, ceprav so taki pri­meri v rabi redki,145 npr. pop glasba – popovska glasba (1704 : 6 pojavitev v korpusu; popglasba 125), rock glasba – rockovska glasba (1216 : 313 pojavitev v korpusu; rockglasba 40), velnes center – *velneški center (12 pojavitev v korpusu; teoreticno možni zvezi *velneški center in *velne­scenter se v besedilnem korpusu ne pojavljata).146 145 Slovar Slovenskega pravopisa 2001 je tovrstne razlicice, ki so »pogosto videti žal kot povsem umetne, novoknjižne, namensko tvorjene in pomensko le zasilno ustrezne pridevniške oblike (alpakast jopic, kimonski rokav [...]) [...]« (Gložan­cev 2012: 132) pripisal 69 prvim sestavinam zloženk (teh je sicer v slovarju 222) (Gložancev 2012: 132). 146 Besedilni korpus Gigafida, pregledano 14. 12. 2014. N. Logar s tem v zvezi ugotavlja, da je, ce se zveza s takim pridevnikom pojavi hkrati z ustrezno zlo­ženko, besedna zveza z njim vsaj v formalni rabi manj zaznamovana kot (na­razen pisana) zloženka (npr. internet stran (št. pojavitev v Fidi: 23) : internetna stran (44)) (Logar 2005: 232). Primeri, pri katerih je v rabi mogoca zamenjava z istokorenskim ali s sinonimnim vrstnim pridevnikom, bi lahko spadali v podtip dolocujocih sestavin, ki so bližje pridevnikom (kar pomeni, da so v postopku izsamo­stalniške konverzije s spremembo kategorialnih in pomenskih lastnosti pridobili skladenjsko-pomenske lastnosti pridevnika). Ti primeri so zato bližji besednim zvezam kot zloženkam – v nasprotju z drugim tipom dolocujocih sestavin, pri katerih postopek konverzije ni bil popolnoma izpeljan in so zato ohranile samostalniške kategorialne in pomenske last­nosti – le-te zato nimajo možnosti nadomešcanja s sinonimnim vrstnim pridevnikom. Možnost zamenjave z vrstnim pridevnikom bi torej lah­ko kazala na to, da je dolocujoca sestavina pravzaprav sestavina besedne zveze – da torej v teh primerih ne gre za zloženko. Pri nekaterih se v rabi uresnicuje tudi poenobesedenje, pri katerem se samostalniško jedro pre­tvori v obrazilo, npr. vikend hiša . vikendica, disko klub . diskac, kar je dodaten argument za besednozveznost tovrstnih primerov.147 147 Povzeto po pogovoru z Andrejo Žele (24. 4. 2013). 3.3.2 Pomenotvorni vidik: opomenjanje vecbesednih leksemov Leksikalnopomenske lastnosti vecbesednih leksemov, ki potrjujejo le­ksemskost stalnih besednih zvez, so v pricujocem razdelku osvetljene s pomenotvornega vidika, pri cemer so obravnavane vrste pomenskih prenosov (sestavin) novejših samostalniških nefrazeoloških vecbesednih leksemov s potencialnim terminološkim pomenom. Razdelek se nave­zuje na osrednji del monografije, del o tipologiji, ki temelji na stop­nji pomenske zlitosti vecbesednega leksema. Pri tipologiji je namrec upo­števana vzrocno-posledicna povezava med stopnjo prenesenosti pomena (sestavin) vecbesednega leksema na eni strani ter med stopnjo pomen­ske zlitosti sestavin in s tem povezano leksikaliziranostjo, ustaljeno­stjo vecbesednega leksema na drugi strani, ki se odraža tudi v omejeni povezovalnosti posameznih sestavin vecbesednega leksema. Metoni­micni in metaforicni pomenski prenos prispevata k povezovanju pome­nov posameznih besed v besedni zvezi v enotni, celotni pomen in sta zato pogoj za leksikalizacijo stalne besedne zveze, ki je kot leksikalna enota clenjena samo navidezno, izrazno – globinsko, pomensko pa je celovita. Pomenski prenos, vezan na eno sestavino besedne zveze, je lahko leksikaliziran ali neleksikaliziran. Posledica leksikaliziranega pomen­skega prenosa je pomenska osamosvojitev sestavine zveze, ki ima tako vec povezovalnih možnosti, zato tvori vec (stalnih) besednih zvez. Se­stavina besedne zveze z neleksikaliziranim pomenom pa ima samo eno povezovalno možnost (enopovezovalnost oz. monokolokabilnost). Naj­vecjo stopnjo stalnosti imajo besedne zveze, pri katerih imata obe se­stavini neleksikaliziran pomen (le-te z vidika stopnje pomenske zlitosti sestavin spadajo med zrasleke). K pomenski trdnosti in ustaljenosti besedne zveze poleg pomen­skih prenosov prispeva tudi terminologizacija. Termini zaradi svoje be­sedilne funkcije nimajo možnosti pomenskega širjenja; možnost širitve pomenja pridobijo z determinologizacijo.148 Besedna zveza, ki ne razvija novih pomenov, ima tako možnost terminologizacije; ko se besedna zveza terminologizira, izgubi potencial za nadaljnje pomenske prenose in s tem pridobi stalnost. Zaradi natancne opredeljenosti in najvišje stopnje ustaljenosti terminološkega pomena tudi terminološki vecbese­dni leksemi z lastnostmi sestave (torej pomensko prozorni) potrebujejo slovarsko razlago. 148 M. Žagar Karer jezikovnosistemsko determinologizacijo deli na delno in po­polno. Pri delni ostanejo po prehodu iz znanstvenih besedil v splošna glavne pomenske sestavine prepoznavne, ostale pa se umikajo v ozadje (še vedno gre za isti pojem), npr. antena, cunami, holding. Za popolno determinologizacijo pa je znacilno, da na podlagi pomenskega prenosa nastane nov pomen, ki ne oznacuje vec istega pojma kot termin, npr. verižna reakcija (Žagar Karer 2007: 600). Metonimicni pomenski prenos Metonimija je enostavnejši pomenski prenos, saj se zgodi v okviru iste pojavnosti, pri cemer je le izpostavljen drugi del ali drugi vidik te po­javnosti – zato je v slovarju metonimicni pomenski prenos navadno prikazan kot podpomen oziroma pomenski odtenek. Z vidika pomenskosestavinske zgradbe je za metonimijo znacilno predvidljivo gibanje pomenskih sestavin motivirajocega pomena glede na metonimicni pomen; v ta pomen vstopa nova UPS, pomenske se­stavine motivirajocega pomena pa se ohranijo na ravni razlocevalnih pomenskih sestavin (Vidovic Muha 2000: 142). Skupi z metonimicnim pomenskim prenosom so v gradivu za no­vejše besedje redkejši kot skupi z metaforicnim pomenskim prenosom. Primeri za metonimijo v jedrnem (samostalniškem) delu zveze: avkcijska hiša149 (UPS: podjetje, ustanova, RPS: ki se ukvarja z or­ganizacijo dražb) balkanska pot (UPS: tihotapska organizirana pot, RPS: skozi države Balkanskega polotoka) solatni krožnik (UPS: jed, RPS: iz solate ter razlicnih hladnih in toplih sestavin, ponujena na krožniku) zašcitni faktor (UPS: stopnja na lestvici, RPS: številcno izražena, do katere krema, losjon ali gel za soncenje varuje kožo pred škodljivimi soncnimi žarki) ženska pisava (UPS: nacin leposlovnega pisanja, RPS: znacilen za ženske avtorice) Primer za metonimicni prenos prilastkovne sestavine zveze: desetdnevna vojna (UPS: vojna, RPS: za osamosvojitev Slovenije leta 1991) Primerjava pomena pridevnika kot prilastkovne sestavine vecbesednega leksema nuklearna medicina (1. UPS: medicina, RPS: ki za laboratorij­sko in klinicno diagnostiko in zdravljenje uporablja radioaktivne izotope; 2. UPS: oddelek, RPS1: nuklearni, RPS2: v bolnišnici) z izhodišcnim pomenom pridevnika, ‘ki je v zvezi z jedrom atoma’ (potrjenim npr. s sestavo nuklearna energija), kaže, da gre pri prvem pomenu za metoni­ 149 Pri skupih je podcrtana sestavina s prenesenim pomenom.micni pomenski odtenek oz. podpomen pridevniške sestavine zveze ‘ki je namenjen za zdravljenje z radioaktivnimi izotopi’. Drugi metonimicni pomen zveze je nastal s pomenskim prenosom, vezanim na celotno zve­zo, ki je tako dobila lastnosti sklopa (1. ‘medicina, ki za laboratorijsko in klinicno diagnostiko in zdravljenje uporablja radioaktivne izotope’; 2. ‘oddelek v bolnišnici za nuklearno medicino’). Prim. še opticni signal ‘ki je v zvezi s svetlobo’; opticni bralnik in opticni citalnik ‘ki bere s pomocjo svetlobe’ / opticno vlakno ‘po katerem potuje opticni signal’ / opticni kabel ‘ki je iz opticnih vlaken’ / opticni disk ‘ki je s podatki, ki se preberejo s pomocjo svetlobe’ (poševnice oznacujejo pomenske odtenke). Vecina skupov s preneseno prilastkovno sestavino izkazuje prevla­dovanje dveh izhodišcnih tipov vrstnega pridevnika, in sicer izkrajev­nega in izlastnoimenskega. Metonimija, vezana na prilastkovni del zveze, v teh primerih teme­lji na izpostavljanju vidika izvornosti pojavnosti. Primeri: Vrstni krajevni izhodišcni pridevnik angleški brak (UPS: lovski pes, gonic RPS: izucen zlasti za lov na zajce)150 daytonski sporazum (UPS: sporazum, RPS: med sprtimi stranmi na oze­mlju bivše SFRJ, podpisan novembra 1995 v Daytonu, s katerim se je kon­cala vojna v Bosni in Hercegovini ter se je odlocilo o njeni prihodnosti) dunajski zrezek (UPS: zrezek, RPS: paniran in ocvrt) evropski komisar (UPS: clan, RPS: kolegija Evropske komisije) evropski parlament (UPS: parlament (zakonodajni organ), RPS: Evropske unije) francoska štruca (UPS: štruca (kruha), RPS: ozka, dolga) francoski rogljicek (UPS: rogljicek (pecivo podkvaste oblike), RPS: iz kvašenega maslenega listnatega testa) kitajska medicina (UPS: vrsta zdravljenja, RPS: z odpravljanjem energij­skih blokad in poškodb, navadno z akupunkturo ali terapevtsko masažo) lymska bolezen [sinonim lymska borelioza] (UPS: bolezen, RPS: ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo) nordijska hoja (UPS: hoja, RPS: rekreacijska, s posebnimi palicami, pri kateri je aktiven tudi zgornji del telesa, navadno po razgibanem terenu) 150 Prim. npr. angleški park ‘urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine’ – tu gre za metaforo (gre za primerjavo, pri metonimiji pa se izpostavlja izvornost). Izsvojilni (izlastnoimenski) vrstni pridevnik alzheimerjeva bolezen (UPS: bolezen, RPS1: degenerativna, RPS2: pri kateri doloceni deli možganov odmrejo) creutzfeldt-jakobova bolezen (UPS: bolezen, RPS1: nalezljiva, RPS2: ki se z uživanjem mesa obolelega goveda prenaša na cloveka [...]) Sklopi, nastali z metonimijo, so v zbranem gradivu redkejši. Metoni­micna povezava je logicna in bolj razvidna od asociativne metaforicne povezave med izhodišcnim in novim pomenom (asociativna povezava se zaradi nejasnosti lažje izgublja). Primeri: ambientalna postavitev (UPS: umetniška razstava, instalacija, RPS1: postavljena znotraj ali zunaj galerije, muzeja, RPS2: izkorišcajoc dano okolje) bela halja (UPS: oseba, navadno zdravnik, RPS: v beli delovni halji) beli ovratnik (UPS: pripadnik, RPS: visokega družbenega sloja, zla­sti predstavnik politike, gospodarstva) bencinski tolar (UPS: denar, RPS1: namenjen za gradnjo avtocest v Sloveniji, RPS2: sprva dolocen kot delež od vsakega litra prodanega bencina in dizelskega goriva) centralno zaklepanje (UPS: sistem, RPS: za hkratno zaklepanje vseh vrat vozila) Metaforicni pomenski prenos Metaforicni prenos je zapletenejši pomenski prenos, ki se zgodi po aso­ciativni poti, pri cemer se z izhodišcnim izrazom poimenuje po videzu ali funkciji bolj ali manj podobna pojavnost, ki spominja na izhodišcno pojavnost.151 Ima vec kombinatornih možnosti kot metonimicni, ki je omejen na isto pojavnost, zato je leksikalna metafora pogostejša kot metonimija. Metaforicno pridobljeni leksikalizirani pomeni leksemov so v slovarju navedeni kot samostojni pomeni. 151 »Metaforicna zveza med dvema vsebinama (predstavama) je možna, ce vsebina enega denotata asociira dolocene vsebinske (predstavne) prvine drugega deno­tata« (Vidovic Muha 2000a: 142–143). S pomenskosestavinskega vidika gre pri leksikalni metafori za vnašanje novih pomenskih sestavin na podlagi medsebojnega vplivanja (interakcije) vsebin dveh denotatov (Vidovic Muha 2000: 143). Glede na razporejanje pomenskih sestavin je lahko metafora posplošujoca (ge­neralizirajoca) (metaforicni (motivirani) pomen je znotraj pojmovnega polja, ki ga s svojo UPS doloca motivirajoci pomen) ali specificirajo­ca (metaforicni (motivirani) pomen je zunaj takega pojmovnega polja) (Vidovic Muha 2000a: 145–147). Najvec novejših vecbesednih leksemov, nastalih z metaforicnim prenosom, ima lastnosti skupa.152 Skupov, pri katerih je metaforicnost vezana na jedrni del zveze,153 je vec kot tistih s preneseno prilastkovno sestavino. V podstavi metaforicnega pomena je lahko oblika: glasbeni stolp (UPS: elektronska naprava, RPS1: za predvajanje glas­be, RPS2: sestavljena iz vec komponent [...]) kitajski datelj (UPS: drevo ali njegov sad, RPS1: sredozemsko, RPS2: s svetlozelenimi sulicastimi usnjatimi listi, RPS3: jajcast, košcicast, rdece barve) kuhinjski otok (UPS: sklop, RPS1: kuhinjskih elementov, RPS2: po­stavljen sredi prostora) morski sadeži (UPS: organizmi, RPS1: užitni, RPS2: morski, razen rib) 152 Tudi A. Vidovic Muha ugotavlja, da je tako pri metaforicnih poimenovanjih kot pri metonimicnih »veliko zvez imenskih z metaforicnim (samostalniškim) jedrom uvrstljivih med skupe: pomenske spremembe (motivirani – metaforicni pomen) so vezane na eno izmed (predmetnopomenskih) sestavin samostalni­ške zveze. Pri obravnavanih samostalniških zvezah se oblikuje metaforicni po­men predvsem na podlagi fizicnih lastnosti (barva, oblika, velikost, snov …), pa tudi funkcije, namena« (Vidovic Muha 2000a: 151). 153 A. Vidovic Muha navaja primere skupov, pri katerih je metaforicnost »vezana na jedrni del samostalniške zveze, v podstavi metaforicnega pomena pa je npr. oblika: anat. ušesna troblja [...], barva: zool. progasta belouška [...], otip: biol. ušesno maslo, funkcija, namembnost: agr. elektricni pastir [...]. Poimenovanja delov cloveškega telesa velikokrat motivirajo jedro imenske terminološke zve­ze, lahko po obliki, funkciji, npr. agr. brada na koruznem storžu ‘lasje, laski’ [...]« (Vidovic Muha 2000a: 151–152). panoramska miza (UPS: plošca, RPS1: mizi podobna, RPS2: z zem­ljepisnimi imeni, navadno krajev, voda in vzpetin, RPS3: z nakaza­nimi smermi do njih) pralna steza (UPS: prostor, RPS: za avtomatsko pranje avtomobilov) zašcitne slušalke (UPS: priprava, RPS1: v obliki slušalk, RPS2: za zašcito sluha pri zelo velikem hrupu) V podstavi metaforicnega pomena je lahko tudi struktura: sojin sir (UPS: živilo, RPS1: siru podobno, RPS2: iz sesirjenega so­jinega mleka, RPS3: ki se uporablja zlasti v vzhodnoazijski in vege­tarijanski kuhinji) Prevladujejo primeri z metaforizacijo na podlagi funkcije ali namembnosti. Primeri: alternativna medicina (UPS: nacin ugotavljanja in zdravljenja bole­zni, RPS: ki v nasprotju z uradno medicino ne uporablja le znan­stveno preverjenih metod) bolecinski prag (UPS: mejna stopnja, RPS: prenašanja bolecin) borzni posrednik (UPS: kdor, RPS: opravlja borzne posle po nalogu komitenta) certifikatska luknja (UPS: presežek, RPS1 vrednosti lastniških certi­fikatov, RPS2: glede na vrednost lastninjenega premoženja, nastali v postopku lastninjenja) davcna oaza (UPS: država ali del države, RPS: kjer pravni red pred­pisuje nizke ali nicelne davke za dejavnost) dijaški parlament (UPS: predstavništvo, RPS: dijakov kake šole, šol­skega okoliša) domaca stran (UPS: spletna stran, RPS: z vsebino dolocene osebe, podjetja) drevesna kirurgija (UPS: veda, RPS: o sanaciji poškodovanih dre­vesnih rastlin) ekološka bomba (UPS: nevarnost, RPS: velika, za naravo, življenjsko okolje) elektronska denarnica (UPS: prostor, RPS: v racunalniškem sistemu financnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabniku tega sis­tema in njegovih vloženih sredstvih) elektronska konferenca (UPS: konferenca, RPS: na kateri s pomocjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci) financna policija (UPS: državni organ, RPS: ki preverja skladnost davcnih prijav poslovne dokumentacije) etnicno cišcenje (UPS: unicevanje, RPS1: nacrtno, RPS2: narodnost­nih, rasnih ali verskih skupin) humanitarni most (UPS: povezava, RPS1: za prevoz ljudi iz obko­ljenega podrocja, RPS2: ali za prevoz humanitarne pomoci ljudem v nesreci) informacijska avtocesta (UPS: omrežje, RPS: za hiter prenos podatkov) jezikovni imperializem (UPS: nadvlada, obvladovanje, RPS: jezi­kovna, družbe) jezikovno orodje (UPS: tehnologija, RPS1: ki olajšuje delo z jezikom, RPS2: vecinoma racunalniško podprta) medijska vojna (UPS: prepiranje, spopadanje, RPS1: dalj casa traja­joce, RPS2: prek medijev) medijski atentat (UPS: napad, RPS1: silovit, RPS2: prek medijev) naravovarstvena policija (UPS: organ, RPS1: nadzora in varstva, RPS2: pred škodljivimi in nevarnimi posegi v naravo) ozonska luknja (UPS: obmocje, RPS1: tanjšanja ozonske plasti, RPS2: zaradi onesnaževanja s plini) pasja šola (UPS: tecaj, RPS: namenjen urjenju in socializaciji psa) pasji hotel (UPS: podjetje, RPS: ki ponuja oskrbo za pse v casu, ko so njihovi lastniki odsotni) pisemska bomba (UPS: pismo, RPS: z razstrelivom, ki eksplodira ob odprtju) pokojninski steber (UPS: sklad, RPS: namenjen za zagotavljanje sredstev za pokojnine) polovicna avtocesta (UPS: hitra cesta, RPS: z enim voznim in od­stavnim pasom v vsako smer) prodajna veriga (UPS: pojav, RPS1: ko vse enote v prodaji uporablja­jo isto ime, RPS2: in sodelujejo v promociji) robotska roka (UPS: naprava, RPS1: z vgrajenim robotom, RPS2: ki samostojno prilagaja svoje gibe) snežno kolo (UPS: vozilo, RPS1: kolesu podobno, RPS2: za vožnjo po snegu) sobno kolo (UPS: naprava, RPS1: rekreacijska, RPS2: kolesu podob­na, RPS3: za krepitev mišic, zlasti nožnih) strešni kovcek (UPS: prtljažnik, RPS1: kovcku podoben, RPS2: av­tomobilski, RPS3: strešni) tolerancni prag (UPS: meja, RPS: do katere dolocen dejavnik še ni (prevec) motec) transakcijski racun (UPS: storitev, RPS: bancna, ki imetniku racuna omogoca prejemanje prilivov, dvigovanje gotovine in nakazovanje (denarja) tretjim osebam) transplantacijska mreža (UPS: oddajanje in sprejemanje, RPS1: or­ganizirano, RPS2: cloveških organov in tkiv za presaditev) travni tepih (UPS: trava, RPS1: vzgojena, RPS2: s koreninskim sis­temom in zemljo v obliki enakomerno izrezanih kosov) tržna niša (UPS: možnost, RPS1: nova, RPS2: še ne zasedena, RPS3: za trženje in prodajo) tržna znamka (UPS: zašcitni graficni, crkovni znak, RPS: za ozna­cevanje blaga, storitev) vinska kraljica (UPS: ženska, RPS: izbrana za najboljšo na tekmova­nju s podrocja vinogradništva, vinarstva in vinske kulture) vodno mesto (UPS: središce, RPS1: z vodnim parkom, RPS2: z vec vrstami vodne zabave) živalska moka (UPS: krmilo, RPS: ki se pridobiva s sežiganjem ži­valskih trupel) Primera za spremembo kategorialne pomenske sestavine samostalnika (tj. živosti in cloveškosti) ob metaforicnem pomenskem prenosu sta leksema avtomatska tajnica (UPS: naprava, RPS: ki predvaja posneto uporabnikovo sporocilo in shranjuje posnetke sporocil telefonskih kli­cev) ter elektronska varuška (UPS: priprava, RPS: za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor), ki kažeta, kako poimenovanja poklicev motivirajo jedro samostalniške (termino­loške) zveze po funkciji. Obširnejša množica vecbesednih leksemov s prilastkom elektronski kaže, kako lahko dolocujoca sestavina besedne zveze, tj. levi prilastek, prispeva k metaforizaciji besedne zveze. Tovrstne zveze namrec oznacu­jejo nove pojavnosti, nastale kot posledica digitalizacije, široke uporabe racunalnikov kot nadomestilo za nekatere predmete ali dejavnosti, tj. kot njihove elektronske, digitalne razlicice, zlasti v obliki internetnih storitev, npr. elektronska redovalnica. Pomenski prenos, vezan na jedro, je utemeljen na podobnosti po funkciji (zato isti izraz in novi pomen), vrstni pridevnik kot dolocujoca sestavina zveze pa je v svojem izhodišc­nem pomenu in doloca vrsto novih pojavnosti (elektronski, digitalni). Vecjo množico novejših skupov s preneseno jedrno sestavino, na­stalih zlasti z razmahom racunalništva, izkazujeta tudi pridevnika pro­gramski in racunalniški. Primeri: programska podpora (1. UPS: omogocanje, RPS1: delovanja doloce­nih opravil, RPS2: z ustreznimi racunalniškimi programi; 2. UPS: prodaja in vzdrževanje, RPS: programske opreme) programski jezik (UPS: skupek, RPS1: skladenjskih in pomenoslov­nih pravil, podatkovnih struktur in vmesnikov, RPS2: ki progra­merju služijo kot orodje pri izdelavi racunalniškega programa) programski vmesnik (UPS: del programske opreme, RPS1: ki omo­goca povezavo funkcij razlicne strojne opreme, RPS2: in prenos po­datkov med razlicnimi strojnimi platformami) programsko orodje (UPS: program, RPS: ki izvaja dolocena opravila, povezana z delovanjem racunalnika ali z drugim programom) racunalniška mreža (UPS: povezava, RPS: vozlišcnih in osebnih ra­cunalnikov) racunalniška pismenost (UPS: obvladanje, RPS1: temeljnih znanj in vešcin za ucinkovito uporabo racunalnika, RPS2: ter poznavanje nanj navezujocih se možnosti in vešcin za uporabo interneta ter ko­munikacije prek elektronskih medijev) racunalniška simulacija (UPS: predstavitev, RPS1: virtualna, RPS2: racunalniška, RPS3: predvidene, potencialne situacije, dogodka, abstraktnega modela, RPS4: pripravljena zlasti v eksperimentalne, raziskovalne namene) racunalniški virus (UPS: program, RPS1: racunalniški, RPS2: ki se je sposoben razmnoževati in širiti z enega racunalnika na drugega, RPS3: pogosto z namenom povzrocati škodo) racunalniško omrežje (UPS: sistemi, naprave, RPS1: ki so med seboj povezani, RPS2: zaradi izmenjavanja podatkov, informacij) racunalniško opismenjevanje (UPS: ucenje, pridobivanje temeljnih znanj in vešcin, RPS1: za ucinkovito uporabo racunalnika, RPS2: ter nanj navezujocih se možnosti in vešcin za uporabo interneta, RPS3: ter komunikacije prek elektronskih medijev) Primerov skupov s prenesenim pridevniškim prilastkom je med novej­šim besedjem nekoliko manj. V prilastku je lahko izpridevniški vrstni pridevnik (izkakovostni, izdeležniški), metafori pa so podvrženi tudi pravi vrstni pridevniki, gl. npr. fotografski spomin, adrenalinski šport ipd. Med vrstnimi pridevniki s prenesenim pomenom je v gradivu novejšega besedja precej takšnih, ki so nastali z metaforicnim pomen­skim prenosom iz kakovostnih,154 tj. iz pridevnikov barve (npr. crna tocka, rdece meso, rumeni casopis, rumeni tisk, zlata maturantka, zlati maturant); iz pridevnikov stanja, lastnosti155 (npr. agresivno zdravljenje, anonimni pokop, divje odlagališce, dobri holesterol, mehka droga, mladi raziskovalec, neskoncni papir, nore gobe, polsuho vino, tiha okužba, trda pornografija, trda mašcoba, vroca linija, vzporedni študij); iz pridevni­kov dejanja (npr. dežurni krivec, leteci cilj, montirani proces, parkirana delnica), pa tudi iz snovnih pridevnikov (npr. goveja glasba, jogurtna revolucija, žametna revolucija). Pri vrstnih pridevnikih, ki niso nastali iz kakovostnih, so lastnosti samostalnika v podstavi,156 na katerih temelji metaforicni pomen pri­ 154 A. Vidovic Muha navaja zglede terminoloških besednih zvez z metaforicnim, iz lastnostnega pridevnika nastalim vrstnim (pridevniškim) prilastkom: prilastek terminoloških besednih zvez izraža podobnost z barvo v njenem osnovnem pomenu (bot. crni bor ‘s temno sivo skorjo’); stanje, lastnost kot živ, mrtev, slep, gluh (biol. živo svetlikanje ‘sevanje za živali in rastline znacilne svetlobe’, lingv. mrtvi jezik ‘ki ga noben narod, ljudstvo vec ne govori’, anat. slepa pega za sve­tlobo neobcutljivo mesto mrežnice’, ceb. gluho jajcece ‘jajcece, iz katerega se ne razvije licinka’), mera, razsežnost (teh. lahki bencin ‘z majhno specificno težo’), dejanje (astr. utripajoca zvezda ‘zvezda, ki se periodicno širi in krci’, lingv. ra­stoca intonacija ‘z dvigajocim se ali nizkim tonskim potekom naglašenega zloga [...]’) (Vidovic Muha 2000a: 152–153). 155 »[K]ot pridevniški prilastki takšne zveze [se] lahko pojavljajo vse pomenske skupine pridevnikov, tudi takšne, ki so nastale s konverzijo iz kakovostnih, in kolicinski dolocni pridevniki, med njimi glavni števniki. Vse te pridevni­ške skupine lahko izkazujejo tudi metaforicni pomen« (Vidovic Muha 2000a: 152). »Pomenska skupina izvorno lastnostnih pridevnikov, ki zelo redko pre­haja med vrstne, je vezana na pridevnike relativne ocene tipa lep – grd, dober – slab ipd., ceprav tudi tu metaforicne terminološke zveze kot rel. dobro delo, bot. lepi jeglic, bot. lepa kislica« (Vidovic Muha 2000a: 152). 156 A. Vidovic Muha ugotavlja, da metaforicni pomen tvorjenega pridevnika v prilastku terminološke imenske zveze temelji najveckrat na podobnosti z na­slednjimi lastnostmi podstavnega samostalnika: videz, oblikovanost: »denotat devnika, videz, oblikovanost: kasetna bomba, palicni mešalnik, poma­rancna koža, vrvicni telefon; razsežnost: širokopasovna povezava; naha­janje v casu in prostoru: pomladna stranka; funkcija: fotografski spomin, gverilsko vrtnarjenje, verižni kadilec. Pretvorba stalne besedne zveze s pravim vrstnim pridevnikom, ki ima preneseni pomen, v zvezo z desnim prilastkom naceloma ni mogoca, ker zveza ob pretvorbi izgubi smisel, zato tudi pomenska analiza vrstnega pridevnika s prenesenim pomenom ni mogoca, npr. fotografski spomin ‘spomin **fotografskega aparata/fotografa’ ali krompirjeve pocitnice ‘po­citnice **iz krompirja’. Z neleksikaliziranim pomenskim prenosom se namrec spremeni tudi skladenjsko-pomensko razmerje med sestavinama besedne zveze. Morebitna pomenska pretvorba prilastkovnega dela zveze je možna le kot opis (razlaga) metaforicnega odnosa z izhodišcnim pome­nom motivirajoce besede pridevnika, npr. *spomin, v katerem so podatki shranjeni natancno, podrobno kot na fotografiji; ta princip je uveljavljen tudi v slovarskih razlagah tovrstnih zvez, npr. informacijska družba (UPS: družba, RPS: s tako informacijsko infrastrukturo, ki omogoca dostop­nost informacij vsakomur, na vsakem mestu in ob vsakem casu). V nasprotju z zrasleki in sklopi, kjer gre za pomenski prenos celo­tne zveze, je pri skupu prenesena ena sestavina, pri cemer gre lahko za leksikalizirani ali neleksikalizirani pomenski prenos. Pri skupih z leksikaliziranim pomenskim prenosom prilastkovne se­stavine je pomenska analiza vrstnega pridevnika s prenesenim pomenom podstavnega samostalnika doloca +konkretno: zool. uhati klobucnjak ‘[...] z uhljem podobnimi spolnimi organi’; tako še npr. teh. bradavicasta plocevina [...]« (Vidovic Muha 2000a: 153); otip: papir. svileni papir ‘bel ali barvast zelo tanek papir, navadno za okraske’; bot. puhasta breza, usnjati listi; teža: šport. papirna kategorija ‘kategorija težkoatletov telesne teže med 48 in 49 kg’; raz­sežnost: teh. brezkoncni vijak; dejavnost: voj. partizansko bojevanje; elektr. pa­razitsko nihanje; nahajanje v casu in prostoru: vrtn. angleški park ‘urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine’; barocni park ‘z razgibano in simetricno oblikovanimi, razporejenimi elementi’ [...]; sestavnost, npr. rel. beraški red ‘sa­mostanski red, ki se odpoveduje vsakemu premoženju’; namembnost, npr. ceb. eksportni panj ‘s premicnimi sati, ki ima samo plodišce’; navt. balastni tank ‘v katerega se nacrpa morska voda za obremenitev premalo obtežene ladje’ idr. (Vidovic Muha 2000a: 153–154).možna, ker se je metaforicno nastali pomen osamosvojil. Leksikalizira­nost pomena potrjuje besedilo;157 taki pridevniki dolocajo razlicna sa­mostalniška jedra, npr. pametni + hiša, kartica; zeleni + gibanje, gnojenje. Primeri: pametna hiša (UPS: hiša, RPS: z racunalnikom, ki centralno vodi in usklajuje dolocene sisteme in opravila z namenom zmanjšati upo­rabo energije) pametna kartica (UPS: kartica, RPS: plasticna, z vdelanim cipom za hranjenje informacij) pametna tabla in interaktivna tabla (UPS: tabla, RPS: elektronska, navadno povezana z racunalnikom in projektorjem, ki deluje kot zaslon na dotik) pametni telefon (UPS: elektronska naprava, RPS: ki združuje funk­cije prenosnega racunalnika in mobilnega telefona) zelena meja (UPS: obmocje državne meje, RPS: med mejnimi pre­hodi, zlasti nenaseljeno, gozdnato) zelena trgatev (UPS trganje grozdja, RPS: še nezrelega z namenom unicenja grozdov in posledicnega zmanjšanja presežnih zalog vina na tržišcu v zameno za državno denarno podporo) zeleni caj (1. UPS: poživljajoca pijaca iz posušenih listov cajevca (caj), RPS: nefermentiranih; 2. UPS: posušeni listi cajevca za pri­pravo te pijace, RPS: nefermentiranih) zeleni most (UPS: most, RPS: za varno gibanje predvsem divjih ži­vali prek avtoceste) zeleni podor / zeleno gnojenje (UPS: gnojenje, RPS: z zelenimi rastli­nami, ki se podorjejo) zeleno gibanje (UPS: delovanje, RPS: skupine, množice za varova­nje, ohranjanje narave, življenjskega okolja) 157 »Besedilne uresnicitve metaforicno motiviranega pomena so merilo stopnje le­ksikaliziranosti« (Snoj 2004: 166). Zveze, ki dokazujejo pomen, F. Novak ime­nuje tipicne zveze, vse tipicne zveze skupaj pa imenuje mrežo tipicnih zvez (Novak 1975: 38). Tudi S. Suhadolnik poudarja pomembnost sobesedila pri dolocanju pomena: »Iz spoznanja, da živita beseda in njen pomen le v sobesedilu, in sicer v tipicnem sobesedilu, bodo imele besede ob sebi tako navadne, proste zveze z ustreznimi vezavami kot posebne in stalne oz. terminološke ter frazeološke zve­ze. [...] Vse to gradivo potrjuje pomene in kaže možne realizacije v sobesedilu, s tem pa tudi stalnost in sistemskost knjižnega jezika« (Suhadolnik 1968: 222). Glede na razvidnost pomena zveze iz pomenov sestavin sklope delimo v dve skupini (gl. razdelek 4.3): (1) sklopi s sinhrono nemotiviranim prenesenim pomenom glede na motivacijsko izhodišce, ki so bližji zraslekom (pomeni posameznih sestavin so neleksikalizirani, neustaljeni, pomen vecbesednega lekse­ma kot celote pa je še asociativno razviden brez diahrone analize); (2) sklopi z leksikaliziranim prenesenim pomenom vsaj ene od sesta­vin, ki so glede na definicijske lastnosti bližji skupom – pri teh je pomenska analiza posameznih sestavin leksema mogoca, ker ima vsaj ena od sestavin leksikalizirani preneseni pomen. Sklopi z leksikaliziranim pomenom vsaj ene od sestavin bi bili v slovar­ski mikrostrukturi lahko vezani na posamezni pomen iztocnice, zaradi pomenskega prenosa, vezanega na vse sestavine, pa obvezno potrebujejo razlago. Pomenskoskladenjska analiza posameznih sestavin leksema je navadno možna, ker ima vsaj ena od sestavin leksikalizirani preneseni pomen. Metaforicni pomenski prenos je torej vezan na celo besedno zve­zo; asociativna prvina je lahko: (1) barva, npr. bela karavana (UPS: skupina smucarjev in njihovih spremljevalcev, RPS: ki se udeležujejo zimskih smucarskih tekmovanj v razlicnih krajih), modri planet (UPS: planet, RPS: Zemlja); (2) oblika ali otip: orodna vrstica (UPS: del sli­ke, RPS1: na racunalniškem zaslonu, RPS2: kjer so druga poleg dru­ge v eni smeri razvršcene ikone), pohorska omleta (UPS: sladica, RPS: iz biskvitnega testa, nadevana z vloženimi brusnicami in obložena s stepeno sladko smetano), sledilna kroglica (UPS: pripomocek, RPS1: podoben racunalniški miški, RPS2: za upravljanje s kazalcem na za­slonu), svetlobno pero (UPS: naprava, RPS: peresu podobna, vhodna, obcutljiva na svetlobo, ki z dotikom na racunalniški zaslon omogoca izbiranje ukazov in premikanje kazalca); najpogosteje pa (3) funkcija ali namembnost: adrenalinski park (UPS: park, RPS: za adrenalinske športe); funkcionalna pismenost (UPS: sposobnost, RPS: branja, pisanja, razumevanja prakticnosporazumevalnih besedil in osnov racunskih operacij ter matematicnih predstav), kronska prica (UPS: kdor, RPS: lahko v sodnem ali upravnem postopku odlocilno vpliva na izid po­stopka), miselni vzorec (UPS: skica, RPS1: s crtami in oblacki, RPS2: za prikaz pomembnih podatkov), naravna dedišcina (UPS: neokrnjena narava, RPS: ki jo narod, cloveštvo prevzame od prejšnjih generacij), notranje lastništvo (UPS: delnicarstvo, RPS: zaposlenih), pasovna širina (UPS: kolicina, RPS: prenosa podatkov na casovno enoto), sobotno leto (UPS: leto ali daljše obdobje do enega leta, RPS1: navadno brez delov­nih ali študijskih obveznosti, RPS2: namenjeno predvsem raziskovanju [...]), spletna stran (UPS: mesto, RPS1: na spletu, RPS2: na katerem so dostopne medijske, besedne, zvocne, filmske vsebine), spletni dnevnik (UPS: spletno mesto, RPS1: na katerem avtorji s pomocjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke [...]), tehnološki park (UPS: središce, RPS: ki združuje inovativna, tehnološka, na znanju temeljeca, predvsem mala in srednje velika podjetja), tematska delavnica (UPS: spoznavanje, RPS1: organizirano, RPS2: tem s specificnega podrocja udejstvovanja [...]), topla greda (UPS: proces, RPS1: otoplitve zemljine atmosfere in površja [...]), tretje oko (UPS: cakra, RPS1: šesta, RPS2: v sredini cela med obrvmi [...]), veliki brat (UPS: država, ustanova, RPS: ki zbira podatke o ljudeh zaradi nadzora nad njimi). Sinonimija in vecpomenskost vecbesednih leksemov Znacilnost novejšega besedja je pomenska asimetricnost (Vidovic Muha 2000: 19) kot posledica neustaljenosti oz. postopnega ustalje­vanja izraza in pomenja. Nekaterim izrazom je težko dolociti pomen, ker kot sestavina besednih zvez izkazujejo razlicne pomenske odtenke, po drugi strani pa imajo nekateri pomeni vec izrazov,158 ki so lahko popolni sinonimi, npr. civilna neposlušnost in državljanska neposlušnost (UPS: nepokoršcina, RPS1: nenasilna, RPS2: državnim organom). V obravnavanem gradivu se pojavljajo tudi pretvorbne zveze tipa industri­ja zabave – zabavna industrija. 158 A. Žele govori o t. i. istopomenskih zgradbenih razlicicah: »[...] [S]oobstoj tudi isto- in podobnopomenskih besednih in besednozveznih razlicic je z vidika razvojne živosti in aktualnosti jezika nekaj povsem samoumevnega« (Žele 2004: 147). Skupi s preneseno jedrno sestavino imajo zgradbene razlicice zlasti dveh tipov: (1) možnost zamenjave ima jedrna sestavina s prenesenim pomenom (teh primerov je manj), npr. disketni pogon in disketna enota, slikov­na pika in slikovna tocka, solatni bar in solatni bife; (2) možnost zamenjave ima prilastkovna sestavina v izhodišcnem po­menu (teh primerov je vec), npr. civilna neposlušnost in državljanska neposlušnost, digitalni podpis in elektronski podpis, digitalni zapis in elektronski zapis ipd. Tovrstne istopomenske razlicice pri skupih ne ostajajo vedno na isti stopnji pomenske zlitosti, npr. skup besedilni korpus ima razlicico z last­nostmi sklopa, jezikovni korpus, ozonski plašc pa sestave, ozonska plast; skup ekološki otok ima razlicico v obliki zloženke, ekootok, skup slana žetev pa ima sinonim v obliki zveze z desnim prilastkom, žetev soli. Vec razlicic ima skup genetski inženiring, in sicer gensko inženirstvo in genska tehnologija, kjer je možnost zamenjave prilastkovne in jedrne sestavine. Med skupi s preneseno prilastkovno sestavino najdemo le štiri pri­mere z istopomenskimi zgradbenimi razlicicami, in sicer divje odlaga­lišce in crno odlagališce, pametna tabla in interaktivna tabla, vroca linija in vroci telefon ter zeleni podor in zeleno gnojenje. Pri sklopih med novejšim besedjem najdemo vec istopomenskih zgradbenih razlicic, npr. globalna vas ali svetovna vas, navidezna resnic­nost in virtualna resnicnost in virtualna realnost, prazni tek ali prosti tek, vroci stol ali vroci stolcek, zabavna industrija in industrija zabave, pri cemer razicice ostajajo na isti stopnji pomenske zlitosti. Vecpomenskost se v gradivu pri skupih naceloma potrjuje le v primerih, ko isti leksem poimenuje dve pojavnosti, pomena pa nista metaforicno povezana, ampak ju povezuje samo preneseni pomen ene od sestavin vecbesednega leksema,159 npr. jogurtna revolucija (1. UPS: organizirana zborovanja, demonstracije, RPS: proti takratni oblasti v 159 Po tipologiji vecpomenskosti J. Snoj gre za posredno motivirano vecpomen­skost (Snoj 2004: 99–101): »Te vrste vecpomenskost obstoji tako, da imajo pomeni skupno izhodišce v enem pojmu, vendar samostojno obstojecem zunaj znotrajleksemsko povezanih pomenov in neodvisno od njih« (Snoj 2004: 99).jugoslovanski avtonomni pokrajini Vojvodini v letih 1988 in 1989; 2. UPS: oznaka, RPS: za organizirana zborovanja, demonstracije po letu 1991, usmerjene proti birokratskim in demokraciji odtujenim obla­stnim strukturam na razlicnih nivojih). Po tipologiji vecpomenskosti J. Snoj je primer analogen podtipu »[t]vorjenke, pri katerih so pomeni povezani posredno preko pomena (pomenov) leksema, iz katerega je besedotvorna podstava« (Snoj 2004: 100). Vecpomenski skupi lahko, izjemno redko, nastanejo z metonimic­nim prenosom160 (z metaforicnim glede na gradivo nikoli), npr. zeleni caj (1. UPS: poživljajoca pijaca iz posušenih listov cajevca (caj), RPS: nefermentiranih; 2. UPS: posušeni listi cajevca za pripravo te pijace, RPS: nefermentiranih). V gradivu so tudi primeri vecpomenskosti pri sklopih. Primeri: novi val (1. UPS: smer, RPS: v filmski umetnosti [...], 2. UPS: glas­ba, RPS: rokovska, iz 70. in prve polovice 80. let 20. stoletja, ki izhaja iz panka, s prvinami pop glasbe) odprta meja (1. UPS: mejni prehodi, RPS: nenadzorovani, prosti, med državami, navadno povezanimi zaradi skupnih ciljev v sku­pnost suverenih držav; 2. UPS: prehod, uvoz v državo, in odhod, izvoz iz nje, RPS: dovoljen) otroški parlament (1. UPS: predstavništvo, RPS1: ucencev kake šole, šol kakega obmocja [...]; 2. UPS: sestanek, zborovanje, RPS: tega predstavništva) prazni/prosti tek (1. UPS: vrtenje, RPS1: avtomobilskega motorja, RPS2: pri katerem ta ne poganja vozila; 2. UPS: stanje, RPS: v katerem kdo ne opravlja dela; 3. UPS: casovno obdobje, RPS: brez vsebinskih sprememb in ucinkov) transakcijska analiza (1. UPS: teorija, RPS: osebnosti in komunika­cije za osebnostno rast in pozitivno spremembo; 2. UPS: metoda, RPS1: psihoterapevtska, RPS2: ki temelji na analizi komunikacije posameznika z okoljem) 160 A. Vidovic Muha ugotavlja, da »ce se že pojavi znotraj terminološkega leksema vecpomenskost, je tip te vecpomenskosti predvidljiv – naceloma metonimicni [...]« (Vidovic Muha 2000a: 18). veliki pok (1. UPS: eksplozija, RPS1: snovi, RPS2: s cimer naj bi nastalo vesolje; 2. UPS: dogodek, RPS1: pomemben, RPS2: ki ga navadno spremlja hitra razširitev cesa) zašcitna znamka (1. UPS: znak, RPS: s katerim proizvajalec, trgovec opremi svoje proizvode [...]; 2. UPS: kar, RPS: zagotavlja prepo­znavnost koga ali cesa) zelena revolucija (1. UPS: povecanje pridelka, RPS1: izrazito, RPS2: zlasti visokodonosnih vrst pšenice, koruze, riža, [...]; 2. UPS: gibanje, RPS1: za spremembo odnosa in ravnanja družbe [...], RPS2: do okolja) 3.4 Besedne zveze z vidika stopnje pomenske zli­tosti med besedami v smeri frazeologizacije Frazeološka teorija predstavlja osrednji vidik proucevanja vecbesednih leksemov. V tem razdelku so navedena izbrana temeljna frazeološka dela z bolj ali manj razlicnimi pogledi na osnovno frazeološko enoto, katerih pregled prinaša osnovno frazeološko terminologijo, prek vsebinske opre­delitve predmeta proucevanja frazeologije v ožjem smislu pa tudi povze­tek kriterijev za zamejitev jedrnega podrocja proucevanja (ki frazeološke enote locujejo od drugih vecbesednih leksemov) in definicij osnovne frazeološke enote. Z zamejitvijo jedrnega dela frazeološkega proucevanja lahko tako izlocimo nefrazeološke samostalniške vecbesedne lekseme s potencialnim terminološkim pomenom,161 ki tvorijo jedro gradiva. V na­sprotju s frazemi v ožjem smislu imajo v besedilu le poimenovalno funk­cijo in so stilno nezaznamovani, termini pa se od neterminov razlikujejo po specializirani rabi (Jemec Tomazin 2010: 155).162 Ena od definicijskih lastnosti frazemov, ki je skupna tudi vecjemu delu nefrazeoloških vecbesednih leksemov, je pomenska zlitost sestavin, ki v pricujoci monografiji predstavlja osnovo za tipologiziranje gradiva. Metoda proucevanja stopenj pomenske zlitosti sestavin in s tem pove­ 161 Opredelitev je povzeta po pogovoru z M. Jemec Tomazin (z dne 8. 4. 2015). 162 Kriteriji za ugotavljanje terminologizacije stalne besedne zveze so zlasti: (1) pojav­ljanje v strokovnih besedilih, (2) pojavljanje v nespremenjeni obliki in (3) odso­tnost pomenske širitve (povzeto po pogovoru z M. Jemec Tomazin, 8. 4. 2015).zanega procesa frazeologizacije je tako uporabna tudi za obravnavo ne­frazeoloških stalnih besednih zvez. Zato je poudarek na leksikalnopo­menskih lastnostih frazeološke enote, zlasti z vidika stopenj pomenske zlitosti sestavin besedne zveze. 3.4.1 Zamejitev podrocja frazeološkega raziskovanja: osnovni pojmi in definicije Izraz vecbesedni leksemi poleg frazemov v ožjem smislu vkljucuje med dru­gim tudi terminološke stalne besedne zveze ter skupino (neterminoloških in nefrazeoloških, pretežno imenskih) stalnih besednih zvez, ki se od termi­noloških razlikuje po tipu denotata, ki ne definira znanstvenega pa tudi ne strokovnega podrocja, od frazemov pa po odsotnosti konotativnosti (Vidovic Muha 2013b: 113).163 S poimenovanjem vecbesedni leksem je po­udarjen predvsem besednozvezni vidik (avtomatizirane sintagme) – gre torej za besedne zveze kot nosilke leksikalnega pomena.164 Z izrazom stalna besedna zveza je poudarjeno stalno sopojavljanje sestavin besedne zveze; sestavine se stalno hkrati pojavljajo in predpo­stavljajo s skupnim pojavljanjem vsakokrat tudi isti pomen (Kržišnik­-Kolšek 1986: 435). Po J. Toporišicu stalne besedne zveze, kadar jih v govoru rabimo, gotove jemljemo iz spomina (kakor besede), ne pa da bi jih šele delali po dolocenih skladenjskih vzorcih (Toporišic 2000: 133). A. Vidovic Muha kot lekseme obravnava nestavcne in stalne, avtoma­tizirane besedne zveze, ki po govornem dejanju ne razpadejo (Vidovic 163 Stalne besedne zveze oz. vecbesedni leksemi so lahko (tako kot enobesedni leksemi) terminološkega ali neterminološkega tipa; za terminološke zveze velja le omejitev, da ne poznajo vecpomenskosti (gre za t. i. simetricne jezikovne znake) (prim. Vidovic Muha 2000a: 19), sicer pa so lahko ravno tako pomen­sko prozorne ali neprozorne in nimajo konotativnega pomena in ekspresivne funkcije v besedilu. 164 Leksikalno pomenoslovje (po A. Vidovic Muha) namrec poleg enobesednih le­ksemov obravnava tako problematiko besedotvornih morfemov, se pravi bese­dotvorja, kot tudi frazeologije, »saj gre v obeh primerih za poimenovalno vlogo jezika« (Vidovic Muha 2000a: 20; Vidovic Muha 2013b: 109–110, 112–113).Muha 2000a: 24). Izraz stalne besedne zveze uporablja kot nadpomen­ko, ki vkljucuje tudi frazeme (Vidovic Muha 2013b: 109–110). V delih E. Kržišnik, ki so posvecena zlasti frazemom v ožjem smi­slu, je izraz stalna besedna zveza omejen na pomensko motivirane (oz. prozorne) vecbesedne leksikalne enote (gl. Kržišnik 2013: 16). P. Gantar vecbesedne lekseme glede na stopnjo trdnosti in pomen­ske prozornosti deli na kolokacije, stalne besedne zveze in frazeološke eno­te. Kolokacije so v jeziku opazne zveze dveh ali vec besed, ki se pojavljajo v predvidenih slovnicnih vzorcih, sopojavljanje v njih pa je pricakovano in ne nakljucno (Vrbinc v Gantar 2007: 66). So pomensko prozorne/neidiomaticne, podrejajo se v jeziku pricakovanim slovnicnim pravi­lom, hkrati pa so zanje znacilne dolocene omejitve pri izbiri (Gantar 2007: 66–67). Stalne besedne zveze so vecbesedne leksikalne enote, ki v svoji pomenski zgradbi ne izkazujejo ocitnih pomenskih prenosov. Njihov pomen je mogoce razbrati iz pomena sestavin, so pomensko prozorne. V besedilu ne izražajo opazne ekspresivne vloge.165 Frazeo­loške enote so vecbesedne leksikalne enote, za katere velja, da njihovega pomena ni mogoce predvideti neposredno iz pomena sestavin. Njihova raba je v besedilu tako ali drugace zaznamovana. Delijo se na frazeme (strukturno trdne zveze, katerih pomen je posredno – metafora, meto­nimija – izpeljiv iz sestavnih delov)166 in idiome (ki obsegajo pomensko in zgradbeno popolnoma samostojne in od sestavin neodvisne celote)167 (Gantar 2007: 10–11). Jedrno podrocje frazeološkega proucevanja E. Kržišnik (1994), ki je postavila temelje slovenisticnih frazeoloških proucevanj, je uvedla zahtevo po locevanju med stalnimi besednimi zvezami in frazeološkimi enotami, katerih temeljna lastnost je poleg stalnosti in vecbesednosti tudi »neslovarski pomen (vsaj ene od) sesta­ 165 Glede na stopnjo pomenske zlitosti sestavin zveze so tako pojmovane stalne besedne zveze sestave. 166 Glede na stopnjo pomenske zlitosti sestavin zveze so tako pojmovani frazemi skupi in sklopi. 167 Glede na stopnjo pomenske zlitosti sestavin zveze so tako pojmovani idiomi zrasleki.vin«, in kot pomembno merilo pri dolocanju frazeoloških enot definira­la povezovalnost prvin ter uvedla novo poimenovanje za osnovno enoto frazeologije, frazem (Kržišnik 1994: 30–34). V svoji doktorski diser­taciji kot najpogosteje navajane lastnosti frazeološke enote izpostavlja naslednje: glede na obliko: vecbesednost, ustaljenost (in nezamenljivost sestavin), reproduciranost; glede na pomen: omejena pretvorbnost (in druge defektnosti), metaforicnost, neprevedljivost, ekspresivnost, emo­cionalnost (Kržišnik 1994: 22).168 Po obliki so lahko frazemi nestavc­ni (besednozvezni; samostalniški, pridevniški, prislovni, glagolski) in stavcni (nepregovorni ali pregovorni). Frazem v ožjem pomenu je tako pomensko in strukturno ustaljena besedna zveza s konotativnim po­menom (in ekspresivno funkcijo v besedilu), pri kateri ima vsaj ena od sestavin neslovarski, neleksikaliziran pomen (gl. Kržišnik 1986: 435; 1994a: 22; 1994b: 92–93). Frazemi v ožjem in širšem smislu Glede na namen, cilje in naloge frazeologije obstajajo razlicne možnosti tipologije frazemov. Frazeologi izpostavljajo razlicne lastnosti frazemov, saj kombinacija skladenjskega, pomenskega in pragmaticnega vidika ponuja vec razlicnih kriterijev za njihovo klasifikacijo. 168 Npr. W. Fleischer navaja oblikovne, pomenske in pragmaticne kriterije za kla­sifikacijo frazemov (Fleischer 1997: 23–24, 110–161). Osnovno enoto fraze­ologije v ožjem smislu imenuje besednozvezni leksem (nem. Phraseolexeme), frazeološko enoto v širšem smislu pa imenuje frazeologizem (Fleischer 1997: 69). Enote frazeologije v ožjem smislu so besedne zveze z najmanj eno avtosem­anticno komponento, ki imajo tri glavne znacilnosti (ki so hkrati kriteriji za za­mejitev frazemov od prostih besednih zvez in ustaljenih stavkov): (1) pomenska neprozornost (oz. idiomaticnost, nem. Idiomazität), »iregularni« odnos med pomenom sestavin besedne zveze in pomenom celote; (2) semanticno-leksikal­na stabilnost zaradi monokolokabilne sestavine (unikale Komponente), ano­malije v skladenjski zvezi sestavin frazema ali pretvorbne defektnosti, ter (3) leksikaliziranost in reproduciranost (besedna zveza ni sestavljena skladenjska konstrukcija, ampak že izdelana leksikalna enota, ki jo reproduciramo) (Flei­scher 1997: 30–68). Frazemi v ožjem smislu so po Fleischerju sporocanjsko­-slovnicno (v smislu glagolskega casa, osebe, nacina, glede na sklon samostal­niških frazemov) bolj ali manj spremenljivi (znotraj omenjenih omejitev). Tipologizirajo jih glede na obliko (nestavcni – samostalniški, pri­devniški, prislovni, glagolski – in stavcni frazemi), pomen (npr. stopnjo njihove pomenske motiviranosti: motivirani, delno motivirani) ali glede na funkcijo v besedilu (npr. po Fleischerju delitev na t. i. poimenoval­ne in sporocanjske; Fleischer 1997: 23–24, 110–161). Opis oblikovnih, pomenskih lastnosti frazemov in opredelitev njihove vloge v sporocanju omogoca tudi vpogled v obrobno podrocje proucevanja frazeologije ter v prehodni pas med podrocjema. Mejni primeri v frazeologiji Z vidika frazeologije v ožjem pomenu so mejni primeri v frazeoloških proucevanjih enote, ki jim manjka katera od tipicnih lastnosti. Predmet proucevanja frazeologije v širšem pomenu je opisan v spodnjem navedku. Frazeologija v širšem pomenu »vkljucuje tudi enote, katerih edina lastnost je stalnost, npr. vecbesedni strokovni izrazi (povedkov pri­lastek). Tudi vecbesedne izraze, katerih pomena ni mogoce nepo­sredno izpeljati iz pomena sestavin, je mogoce na podlagi njihove ekspresivnosti oz. neekspresivnosti razdeliti na a) jedrni del fraze­ologije in b) obrobni (mejni) del: macje oko, materina dušica; zbu­jati pozornost/radovednost/poželenje/neprijetne obcutke; dati predlog/pobudo« (Kržišnik v Križaj-Ortar, Bešter, Kržišnik 1994: 92–93). W. Fleischer navaja naslednje mejne primere: (1) potencialni ali individu­alni frazemi, ki so vezani na doloceno besedilo ali na dolocenega avtorja; (2) poimenovalni stereotipi (nem. Nominationsstereotype), pomensko pro­zorne besedne zveze s stalnim zaporedjem sestavin, ki so ustaljene zaradi pogoste rabe in katerih pomen se v celoti izpeljuje iz pomena njihovih sestavin (zveze tipa hudobni volk, težak udarec, klišeji, npr. za vsak okus; izkoristiti priložnost, politicni slogani in politicno-ideološki termini, npr. ekološko ravnovesje, pomensko prozorni nizi besed, npr. Zveza za okolje in zašcito narave); (3) komunikacijske formule (nem. Kommunikative For­meln), pomensko neprozorne ali pomensko prozorne stabilne predikacij­ske zveze s stavcno strukturo, rabljene kot sporocanjski znaki in ne kot poimenovalne enote, ali (4) frazeološki modeli (nem. Phraseoschablonen), zveze s stalnim pomenom modela (ta pri izpolnitvi z ustreznim leksikal­nim gradivom tvori besedno zvezo, katere pomen je že vnaprej dolocen preko pomena modela) (Fleischer 1997: 58–61). Ceški jezikoslovec F. Cermák je povezal t. i. rusko in t. i. ameriško teorijo in enote frazeologije poimenoval jednotky IF (idiom in frazem), pri cemer izraz frazem uporablja za poimenovanje izrazne strani enote (besedna in morfemska zveza), izraz idiom pa za poimenovanje pomena (neidenticnost med pomenom celote in vsoto pomenov delov) (v: Kr­žišnik 1994: 27; 2010: 87). Kot ena izmed lastnosti frazeoloških enot je izpostavljena tudi anomalnost (izraz anomalni mu pomeni ‘oblikovno, pomensko, kolokacijsko, pretvorbno neregularni’) (Filipec – Cermák 1985: 237). Avtor obravnava t. i. kvazifrazeme in kvaziidiome, mejne primere idiomov in frazemov, ki prehajajo v t. i. regularni jezik (c. pra­videlný jazyk) in pri katerih se posledicno manjša relevantno število kri­terijev anomalnosti. Kvazifrazemi in kvaziidiomi so: (1) zveze s konkretnim denotatom: kocicí hlava (tlakovec); (2) zveze terminološkega znacaja (eksaktna definicija pomena): mrtvý chod (‘prosti tek’); (3) nekatere zveze s sinsemanticnimi sestavinami: ve srovnání s nekým (‘v primerjavi s kom’); (4) nekatere zveze z desemantizirano sestavino: bejt napakovanej (‘ime­ti veliko denarja’), bejt potrebnej (‘potrebovati denar’) – pridevnik se lahko pojavlja samo v predikatni funkciji; (5) nekatere zveze z omejeno kolokabilnostjo sestavin: zaryte mlcet (‘zakrknjeno molcati’), otevrít dokorán (‘odpreti nastežaj’), širé more ( ‘mednarodne vode’), poulit oci ( ‘zijati’); (6) nekatere glagolsko-samostalniške zveze z abstraktnim samostal­nikom: dávat pozor (‘biti pozoren’), venovat pozornost (‘posvecati pozornost’) – omejena kolokabilnost abstraktnih samostalnikov – idr. (Filipec – Cermák 1985: 205; Cermák 2007: 42).169 169 Analizirano gradivo v pricujocem delu lahko opredelimo s prvima tipoma. Vecbesedni termini v frazeoloških proucevanjih V monografiji uporabljeno gradivo novejših vecbesednih leksemov sodi na obrobje proucevanja frazeologije v ožjem smislu, saj gre za nefrazeo­loške samostalniške vecbesedne lekseme s potencialnim terminološkim pomenom (prim. Cermákov prvi in drugi tip).170 Termini nastajajo kot neologizmi (pri zapolnjevanju poimenoval­nih praznin), z znotrajjezikovnim prevzemanjem (s terminologizacijo leksemov splošnega jezika), s prevzemanjem iz drugih jezikov, z meta­foro ali s kalkiranjem (Jemec Tomazin 2010: 163). Pri obravnavi vecbesednih terminov z vidika frazeologije v ožjem smislu oz. primerjavi terminološke zveze s frazeološko lahko izhajamo iz naslednjih lastnosti terminologije, kot jih navaja A. Vidovic Muha: (1) vecinskost samostalniške terminološke leksike; (2) enopomenskost; (3) pomenska neodvisnost od (znotraj)besedilnih, sploh pa pragmaticnih okolišcin; (4) terminološka leksika na sintagmatski (in paradigmatski) ravni ne spreminja svojih lastnosti; (5) termini ne morejo izražati kono­tativnega pomena; (6) sopomenskost in enakoizraznost sta v znanstve­nem besedilu nefunkcionalni; (7) terminološka ustaljenost; (8) termini so vkljuceni v pojmovni in izrazni sistem dolocenega podrocja znanosti ter slovarski sistem jezika (sistemskost termina); (9) terminološka leksi­ka je pomensko predvidljiva (vsebina termina je motivirana z lastnostmi denotata) (Vidovic Muha 2000a: 116–119). S problemom vecbesednih terminov sta se z vidka frazeologije v ožjem smislu ukvarjala F. Cermák in D. Mrševic-Radovic.171 Glavna 170 Termini (izrazje) so besede in besedne zveze, ki se v strokah dogovorno rabijo kot poimenovanja stvari in pojavov ter njihovih lastnosti, npr. zdravstveno, slovnicno, politicno, tehniško izrazje (Toporišic 1992: 69). 171 Fleischer navaja nekaj oblikovnih in pomenskih razlik med frazemi na eni stra­ni ter vecbesednimi lastnimi imeni in termini na drugi strani. Lastna imena in termini so lahko enobesedni ali imajo strukturo besedne zveze, medtem ko je za frazeme struktura besedne zveze nujna. Lastna imena obstajajo izkljucno samo kot samostalniki, termini vecinoma tudi, frazemi pa tudi kot glagoli, pridevniki ali prislovi. Termine lahko zaradi njihove dolocnosti in neodvisno­sti od konteksta kot poimenovalne enote izrazimo neposredno prek leksikal­nih elementov tujih jezikov, lastnih imen ne prevajamo, frazemi pa sodijo v poudarka: (1) težave pri umešcanju terminoloških zvez z neleksikali­ziranim pomenom v pojmovni in izrazni sistem podrocja znanosti; (2) terminologizacija in determinologizacija. Med vecbesednimi termini so problematicni zlasti tisti z neleksi­kaliziranim pomenom (katere od sestavin). F. Cermák ob obravnavi t. i. izrazov s konkretnim denotatom (ki spadajo med kvazifrazeme ozi­roma kvaziidiome), kot so ljudska poimenovanja za rastline (rajské jabl­ko), kjer gre za prehajanje terminologije v frazeologijo in idiomatiko,172 ugotavlja, da je njihova izrazita poteza sinhrono razumljena metafora oziroma pomenska anomalija v širšem pomenu besede, po svoji obliki pa so kvazifrazemi (in hkrati periferni termini) brez izjeme samostal­niki, obicajno v kombinaciji s pridevnikom. Glavna negativna lastnost ljudskih poimenovanj v terminologiji je njihova metaforicnost v širšem smislu, ki izkljucuje deskriptivnost in nakazuje možnosti ekspresivnega razumevanja. Ta lastnost preprecuje možnost izpolnitve sistemskosti in stereotipnosti ter modelnosti173 (Cermák 2007: 220–227). Po D. Mrševic-Radovic, ki prav tako iz proucevanja frazeologije izkljucuje terminološke zveze, je osnovna razlika med frazeološko in terminološko zvezo na funkcijski ravni: termin je, tako kot beseda, ne­posredno usmerjen na predmet oznacevanja, le da ima v nasprotju z be­sedo izkljucno poimenovalno funkcijo: s termini se oznacujejo posebni predmeti, ki se klasificirajo za razlicne namene, iz razlicnih potreb.174po­seben, edinstven jezik – tudi ce v vec jezikih obstaja ista podoba, so med njimi semanticne in pragmaticne razlike (Fleischer 1997: 74–75). 172 Tudi Fleischer izpostavlja problem zamejitve ljudskih poimenovanj bolezni, rastlin, živali od lastnoimenskih, terminoloških in frazeoloških besednih zvez (Fleischer 1997: 75). 173 Dodaja še, da je prakticna posledica obstoja izrazov, zasnovanih na metafori, fraze­ološko pa na razlicnih tipih anomalije, da jih ne obravnavajo niti terminologi niti frazeologi in se zato izmikajo sistematicnemu opisu (Cermák 2007: 220–227). 174 Podobno tudi W. Fleischer: termini oznacujejo znanstvene pojme in so v sistemu znanstvene terminologije pomensko drugace doloceni kot neterminološke besede v splošnem besednem zakladu, v cemer se terminologizirane besedne zveze razliku­jejo od neterminoloških (frazeoloških in prostih) besednih zvez. Termini pripadajo pojmom in so zato neodvisni od konteksta ter strokovni (Fleischer 1997: 71–72). Terminološka zveza lahko tako kot frazeološka nastane s pomen­skim prenosom nefrazeološke osnovne zveze (npr. zajcje uho – poime­novanje za rastlino). Ko taka zveza postane izkljucno poimenovanje za dolocen predmet, se prvotna motiviranost in ekspresivnost izgubita. Termini, ki so nastali s pomenskim prenosom, se lahko preobra­zijo v frazeološko enoto z remotivacijo nevtralnega poimenovanja. Na osnovi že zabrisanih posameznih konkretnih pomenov besed se obno­vi podoba, ki pridobi nove konotacije: poimenovanje za kak specificni predmet se prenese na nov pojav ne samo zaradi poimenovanja, ampak z namenom, da se na osnovi ekspresivnosti vzpostavi subjektivni odnos govorecega do pojava (Mrševic-Radovic 1987: 20–23). Pojav determinologizacije je proucevala tudi A. Žele, ki ugotavlja, da dolocen izraz navadno za novim denotatom prehaja iz terminološkega sis­tema v splošni sistem knjižnega jezika in navadno za novo vsebino postane del splošne zavesti. Postopni proces determinologizacije nakazujejo tudi npr. metaforicne terminološke zveze (pretežno sklopi), ki pogosto nasto­pajo v zaktualizirani metaforicni rabi: crna luknja v proracunski vreci [...]. Terminologizacijsko-determinologizacijsko zaokroženje oz. pomensko zao­kroženje leksema iz splošnega pomena v strokovni pomen in potem spet v splošni pomen, tj. splošna leksika > terminologizacija > determinologizacija > splošna leksika, potrjujejo primeri, kot so kratek stik, crna luknja, topla greda, verižna reakcija [...] (Žele 2009a: 458–459; Žele 2009c: 133). 3.4.2 Pomen frazema Pri frazemih in leksemih nasploh locimo dve vrsti pomena, denotativni in konotativni; le-ta pri frazemih v ožjem smislu predstavlja obvezni (kategorialni) del pomena.175 Konotativni pomen je namrec lastnost, ki frazeme locuje od drugih leksikalnih enot (gl. Kržišnik 1994: 162). 175 »Ce bi ekspresivnost sprejeli za kategorialno frazeološko lastnost, bi služila kot kriterij za diferenciranje frazeoloških enot od sorodnih sintagem ustaljene strukture in leksikalnega sestava, ki imajo funkcijo nominacije v jeziku, kot so npr. terminološke sintagme« (Mrševic-Radovic 1987: 17). Pomenska razmerja v okviru denotativnega pomena frazema E. Kržišnik navaja dve vrsti razmerja, v katerem lahko opazujemo vsa­ko od sestavin stalnih besednih zvez in frazemov: (1) v razmerju do pomena celotne stalne besedne zveze oz. frazema (sto­pnja in nacin udeleženosti pomena sestavin v pomenu frazeološke enote; pomen stalne besedne zveze je vsota pomenov posameznih sestavin ali pa to ni) (Kržišnik 1986: 435; Kržišnik 1994: 138) ali (2) v razmerju »do njihovega slovarskega pomena oz. njihovih slovarskih pomenov (osnovnih, prenesenih – a takšnih, v katerih se bolj ali manj prosto povezuje z drugimi besedami [...])« (Kržišnik 1986: 435). Razmerje med pomeni sestavin vecbesednega leksema in pomenom celote E. Kržišnik v doktorski disertaciji povzema klasifikacije frazemov raz­licnih avtorjev glede na razmerje med celovitim pomenom frazema in pomeni njegovih sestavin. Pomenske tipologije frazemov na podlagi tega razmerja kot merilo upoštevajo zlasti motiviranost (Kržišnik 1994: 138–144). Najosnovnejša je delitev frazemov (tj. frazeoloških enot v ožjem smislu) na dva tipa, in sicer na zveze, pri katerih je pomenski prenos vezan na celotno besedno zvezo, in na zveze, pri katerih je prenos ve­zan le na eno sestavino, kot npr. pri W. Fleischerju, ki frazeološke eno­te deli na (1) pomensko popolnoma neprozorne, npr. die Engel singen hören (‘cutiti mocno bolecino’, dobesedno **slišati angela peti), etwas auf Eis legen (‘odložiti za pozneje’, dobesedno **odložiti kaj na led) in na (2) deloma neprozorne besedne zveze, npr. das Bett hüten (‘bolan leci v posteljo’, dobesedno **paziti na posteljo), Blut und Wasser schwitzen (‘mocno se znojiti’, dobesedno **z znojenjem izlocati kri in vodo) (Fle­ischer 1997: 68–69). Po D. Mrševic-Radovic, ki obravnava glagolsko-samostalniške frazeme (avtorica uporablja termin frazeologizem) s sinhronega in di­ahronega vidika,176 je frazeološka enota po obliki spoj vec leksemov. 176 »Ker aktualni pomen [frazema] pogosto ni razumljiv brez poznavanja konkre­tne motivacijske baze, sinhrona analiza obvezno dobiva diahrono dimenzijo« (Mrševic-Radovic 1987: 69).Kot sestavljenemu znaku ji odgovarja en edinstven pomen, tj. splošni, globalni pomen. Glede na tip determinacije, ki obstaja na pomenski ravnini med leksemi, sestavinami frazeološke sintagme, avtorica raz­likuje dva tipa frazeoloških enot. V prvi tip spadajo frazemi, pri ka­terih obstaja vzajemna (dvosmerna) odvisnost med leksemi v funkciji sestavin frazema; njihov splošni pomen obicajno nastaja s semantic­no transpozicijo nefrazeološke sintagme kot osnovne oblike, npr. po metaforicni, metonimicni poti. Gre za globalne frazeološke enote. E. Kržišnik (1994a) zanje uvaja izraz celostni frazemi in delitev dopolnju­je z delitvijo frazemov po Vinogradovem oz. po Šanskem; celostni ali globalni frazemi so sklopi in zrasleki (Kržišnik 1994: 143; 174). Dru­gi tip predstavljajo komponentni frazemi z enosmerno odvisnostjo med komponentami, sestavinami frazeološke strukture. E. Kržišnik (1994a) zanje uvaja izraz sestavinski frazemi, po Vinogradovem oz. po Šanskem pa gre za skupe (Kržišnik 1994: 143, 174). V pricujocem delu (gl. zlasti razdelek 4) je podrobneje obravnava­na delitev stalnih besednih zvez po N. M. Šanskem (11963, 62011), ki je priredil tipologijo V. V. Vinogradovega, avtorja prve pomenske klasifi­kacije vecbesednih leksemov, in ki je rezultat proucevanja frazeologije v širšem smislu, saj med frazeološke enote (............) prišteva tudi pomensko prozorne stalne besedne zveze in vecbesedne termine. Razmerje med pomenom sestavine stalne besedne zveze in njenim slovarskim pomenom Frazemi v ožjem smislu imajo zlasti lastnosti skupov in sklopov z ne­leksikaliziranim pomenom ter zraslekov, stalne besedne zveze z vidika frazeologije v ožjem smislu pa izkazujejo slovarski, tj. leksikaliziran po­men sestavin (po pricujoci tipologiji, gl. poglavje 4, gre za sestave in skupe z leksikaliziranim pomenskim prenosom sestavine). Stopnja stalnosti besedne zveze je povezana tudi z leksikaliziranost­jo oz. neleksikaliziranostjo pomenov sestavin. E. Kržišnik je stalne be­sedne zveze z vidika frazeologije v širšem smislu (vkljucene so tudi zveze z neleksikaliziranim pomenom ene od sestavin) v Trubarjevi Cerkovni ordningi razvrstila v tri skupine, in sicer glede na slovarskost oziroma neslovarskost pomenov posameznih sestavin (Kržišnik 1986: 436). Po Mel’cukovi razpravi o stalnosti in idiomaticnosti (.. A. Me....., . ........ »............’« . »..............’«, ....... ........... 1960, št. 4, 73–80) povzema pojem napovedljivosti. V prvih dveh skupinah so stalne besedne zveze, pri katerih vse se­stavine nastopajo v slovarskem (leksikaliziranem) pomenu; »locuje ju medsebojna napovedljivost oz. predvidljivost sestavin« (Kržišnik 1986: 436). Pri prvi skupini »nobena sestavina ne napoveduje dru­ge v bistveno vecjem oz. manjšem odstotku«, to so besednozvezni vzorci, npr. iti z mirom, ali vecbesedna terminološka poimenova­nja, npr. božja beseda (Kržišnik 1986: 438). Pri drugi skupini »[s]talnost izracunamo po tisti sestavini, ki napoveduje skupno poja­vljanje ostalih sestavin bistveno bolj kot katera koli druga sestavi­na besedne zveze«, npr. beseda vbogajme, ki v visokem odstotku napoveduje besedno zvezo prositi vbogajme (Kržišnik 1986: 439). »Stopnja stalnosti besedne zveze je obratno sorazmerna s številom napovedujocih jo sestavin« (Kržišnik 1986: 439).177 V tretji skupini so »stalne besedne zveze, v katerih sestavi je vsaj ena taka beseda, ki ji je potrebno pripisati pomen, možen za dano besedo le pri nje­nem pojavljanju skupaj z vsemi ostalimi sestavinami besedne zveze. Zunaj te besedne zveze ima beseda drugacen pomen oz. drugacne pomene«, npr. k srcu vzeti (Kržišnik 1986: 440).178 177 Podobno ugotavlja tudi P. Gantar, ki stalnost vecbesednih leksemov obravnava s pomocjo korpusnega pristopa; korpusni statisticni izracun namrec kaže, da »beseda z obsežnim kolokabilnim potencialom ne tvori enako trdnih zvez kot besedi, ki se pogosto povezujeta le druga z drugo« (Gantar 2007: 174). 178 Ob tem ugotavlja, da »bi bile sestavine prvih dveh tipov del enobesednega slovarja, tretji tip pa bi sodil v posebni slovar stalnih besednih zvez. Zamisliti si je mogoce tudi enobesedni slovar, ki bi vsaki besedi pripisal poleg drugih tudi tiste enkratne (ali relativno enkratne) pomene, vezane na strogo doloceno besedno okolje« (Kržišnik 1986: 441). Avtorica sklene, da »[p]rimeri prehoda iz enega tipa v drugega (zlasti iz tipa 2 v tip 3) glede na status stalne besedne zveze v Trubarjevem besedilu [...] in pa v sodobnem slovenskem jeziku potrjujejo ra­zvojne spremembe tako v pogostnosti in pomenih stalnih besednih zvez, kakor tudi v pomenu nekaterih besed – njihovih sestavin« (Kržišnik 1986: 441). Frazeologizacija besednih zvez Pri ugotavljanju stopenj pomenske zlitosti sestavin vecbesednega lekse­ma in posledicne stalnosti je zaradi sistemske konsistentnosti zaželeno hkratno uzavešcanje dinamike pomenskega razvoja in motivacijskega izhodišca, ki je pobuda za sproženje procesa frazeologizacije, po F. No­vaku pojava, ko se pomenski premik (ki poteka po istih pomenskih postopkih kot pri goli besedi) veže na vecjo enoto, kot je beseda, to je lahko besedna zveza, stavek ali zloženi stavek.179 Besedna zveza dobi nove lastnosti; najvažnejša je njena ustaljenost (Novak 2004: 180). V nadaljevanju so navedene osvetlitve principov nastajanja frazemov, ki jih na kratko povzemam po avtorjih raziskav z vidika frazeologije v ožjem smislu.180 A. I. Molotkov ugotavlja, da vsak konkretni frazem (imenuje ga frazeologizem, stalna besedna zveza, za katero je, kot za besedo, znaci­len leksikalni pomen (1977: 19–23)) genetsko izhaja iz konkretne bese­dne zveze, prototipa (Molotkov 1977: 33). Pri tem ne gre za preinterpre­tacijo (r. ..............) posameznih besed v sestavine frazema, niti za delno niti za popolno preinterpretacijo besedne zveze, ampak za tako preobrazbo, pri kateri na osnovi realno možne konkretne besedne zveze nastane posebna jezikovna enota – frazem, ki lahko obstaja vzporedno z izhodišcno zvezo (Molotkov 1977: 15–16). 179 Frazeologizacija je sistemski pojav v bogatenju besednega zaklada pri besedah (Novak 2004: 182). 180 Metaforicna razmerja znotraj frazemov je mogoce proucevati tudi z vidika ko­gnitivne semantike, in sicer v okviru pojmovanja metafore kot dela clovekovega razumevanja/dojemanja sveta – v okviru konceptualne metafore (Lakoff 1998 v: Kržišnik 2007). E. Kržišnik je že v doktorski disertaciji (1994) v slovenistiko za potrebe pojasnjevanja frazeološkega metaforicnega prenosa pri primerih fra­zemov govorjenja in mišljenja, ki jih tradicionalno pojmovanje metafore (npr. s pomocjo modelnosti) ne more pojasniti, uvedla pojem konceptualna metafora (npr. predstava o besedi, misli, ki se giblje) (1994a: 187–188). S tega vidika je pozneje analizirala tudi metaforicne prenose pri frazemih govorjenja in izde­lala shemo notranje strukturiranosti verbalne komunikacije (Kržišnik 2007: 183; 191–199). V. M. Mokienko navaja, da se dolocene frazeološke enote tvorijo po modelih (Mokienko 1980: 40–75), pri cemer je strukturni frazeološki model »tip skladenjskih konstrukcij, po katerem se tvori vrsta stalnih be­sednih zvez« (Mokienko 1980: 42). Frazeološki model je »strukturno-po­menska invarianta stalnih besednih zvez, ki shematicno odraža relativno stabilnost njihove oblike in pomena« (Mokienko 1980: 43). D. Mrševic-Radovic na primeru glagolskih frazemov frazeologi­zacijo deli na prvotno in drugotno, pri cemer drugotna frazeologizacija pomeni nastanek novih frazemov z redukcijo že obstojecih frazeoloških enot (Mrševic-Radovic 1987: 142). Prvotna frazeologizacija pa je po­menska ali strukturna (skladenjska). Pomenski frazeologizacijski pro­cesi so procesi transponiranja pomena, strukturni procesi pa so po svoji naravi transformacijski (Mrševic-Radovic 1987: 32). Frazemi, ki nastanejo po pomenski transpoziciji, imajo kot osnov­no obliko nefrazeološko sintagmo relativno prostega ali ustaljenega le­ksikalnega sestava (npr. terminološka sintagma), katere pomen se naj­pogosteje transponira v frazeološki pomen po razlicnih tipih ekspresije (Mrševic-Radovic 1987: 32–33). Vecje število frazemov nastane s skladenjsko spremembo osnovne (nefrazeološke) oblike (Mrševic-Radovic 1987: 46). Po skladenjskem frazeologizacijskem procesu nastajajo frazeološke sintagme z ekspanzi­jo iz enot ožje, preprostejše nefrazeološke strukture, iz bolj zapletenih strukturnih enot pa z redukcijo (in t. i. kondenzacijo).181 Osnovna obli­ka frazema, ki nastane s skladenjsko frazeologizacijo, predstavlja torej, kadar gre za ekspanzijo, ali glagolski leksem, ki se širi s samostalniško 181 V. M. Mokienko govori o implicitnosti (manjšanje števila sestavin) oz. ekspli­citnosti (vecanje števila sestavin) frazeoloških enot; obe tendenci lahko pripe­ljeta tako do frazeologizacije kot tudi do defrazeologizacije. Implicitnost, ki ni toliko kolikostna, ampak bolj kakovostna sprememba jezikovnih enot, je povezana s pomensko kondenzacijo besedne zveze, tj. s poenostavitvijo do be­sede, pri cemer gre za jezikovno gospodarnost. Pri eksplicitnosti širitev frazema spodbuja pomenska pomanjkljivost, potreba po okrepitvi izgubljene ekspresiv­nosti besede (ali besedne zveze) in po nadomešcanju motivacije; najtipicnejši pojav, ki odraža ta princip, je parafraza (Mokienko 1980: 76–122).sestavino, ali glagolsko-samostalniško (obicajno dvodelno) sintagmo, katere samostalniška sestavina se širi z obveznim atributom (Mrševic­-Radovic 1987: 32). Pri redukciji in kondenzaciji je osnovna oblika fra­zema ustaljena fraza s stavcno strukturo, ki se kondenzira ali katere en del se reducira. Te procese obicajno spremlja transpozicija pomena ene sestavine (samostalniške) (Mrševic-Radovic 1987: 33). 4 Tipologija vecbesednih leksemov z vidika pomenske zlitosti sestavin in posledicne pomenske trdnosti zveze 4.1 Zasnova tipologije Tipologija novejših vecbesednih leksemov v tem delu lahko služi kot osnova za uslovarjanje vecbesedne leksike. Temelji na dopolnjeni klasifi­kaciji vecbesedne leksike z vidika stopnje pomenske zlitosti sestavin vec­besednega leksema ruskega jezikoslovca N. M. Šanskega (11963, 62011). Po N. M. Šanskem182 frazeološke zveze (................ ......) kot reproducirane jezikovne enote vedno predstavljajo eno smiselno celoto, ceprav je lahko odnos pomena frazeologizma (............)183 v celoti in pomena njegovih sestavnih delov razlicen. Z vidika pomenske zlitosti sestavin zveze (............. .........), tj. odnosa med splošnim po­menom frazeologizma in ‘delnimi’ pomeni njegovih sestavnih delov, lahko 182 N. M. Šanskij je izpopolnil klasifikacijo V. V. Vinogradovega, ki je preuredil frazeološko shemo Ch. Ballyja (Précis de stylistique, Genéve, 1905) (Šanskij 2011: 76). Ch. Bally je vse frazeološke zveze – za razliko od prostih besednih zvez – razdelil v tri razrede: navadne zveze (les groupements usuels, pri kate­rih je svobodna izbira do dolocene mere omejena, npr. une grave maladie ‘težka bolezen’), frazeološke skupine (les séries phraséologiques, ki se tvorijo, ko se dva pomena skoraj zlijeta v enega, npr. remporter une victoire ‘doseci zmago’), in frazeološki sklopi (les unites phraséologiques, ki oznacujejo eno nedeljivo celoto, npr. faire table rase ‘napraviti prostor’). V. V. Vinogradov je na podlagi Ballyjeve klasifikacije izdelal triclensko shemo zraslekov, sklopov in skupov, ki ji je N. M. Šanskij dodal še en tip: sestave (Šanskij 2011: 77). 183 Termina ................ ..o... in ............ sta pri N. M. Šanskem sinonima in pomenita vecbesedni leksem – vecbesedna jezikovna enota, ki se približuje besedi in se od prostih besednih zvez razlikuje po frazeološko veza­nem pomenu posameznih sestavin (Šanskij 2011: 24).frazeološke zveze sodobnega ruskega jezika razdelimo v 4 skupine: frazeo­loške zrasleke, frazeološke sklope, frazeološke skupe in frazeološke sestave. Prvi dve skupini predstavljata pomensko nedeljive zveze,184 v tretji in cetrti sku­pini (frazeološki skupi in frazeološke sestave) pa so pomensko deljive zveze, katerih pomen ustreza pomenu njihovih sestavnih delov (Šanskij 2011: 76). N. M. Šanskij ugotavlja, da je dolocanje razlikovalnih lastnosti skupov in sestav vecinoma neproblematicno, morebitne težave pri razvršcanju bi se lahko pojavljale le kot zamenjevanje teh dveh tipov frazeološke zveze s prostimi besednimi zvezami. Osnovni kriterij za diferenciacijo zraslekov in sklopov, ki je najbolj problematicna, je prisotnost ali odsotnost metaforic­nosti in motiviranosti.185 S sinhronega vidika nemotivirane in nemetaforic­ne zveze so zrasleki (Šanskij navaja prim. ........ ...... ‘železna cesta, železnica’, ... .... (...... ... .... ...... ‘preden se je zdanilo, pred zoro’) ‘navsezgodaj’, ...... .... (.. .. .... ...... ....) ‘v tem je mojster, v tem je dobro podkovan’ itd.). Ce je frazeološka zveza motivirana enota, ki ima doloceno metaforicno jedro, gre za sklop (.... . .... ........ ‘za­preti se vase’, ....... ...... .. ....... ‘pripravljati mašcevanje komu’, ...... . ...... ‘igrati se skrivalnice’, .... ........ ‘ne posvecati pozor­nosti’, ....... .. ...... ....... ‘razjariti’ idr.) (Šanskij 2011: 86). To tipologijo vecbesednih leksemov je v slovenistiki uveljavil J. Toporišic. V svojem prispevku K izrazju in pojmovanjem slovenske frazeolo­gije (Jezik in slovstvo 1973/74: 273–279 in 1982: 364–366) jo je prvic pov­zel po N. M. Šanskem in jo uporabil za analizo slovenskega stalnobesedno­zveznega gradiva. Gre za štiristopenjsko tipologijo vecbesednih leksemov (po J. Toporišicu frazeologemov) glede na predvidljivost pomena stalne 184 Ce so zrasleki in sklopi, ki najpogosteje nastopajo kot ekvivalenti besedam, obravnavani skupaj v isti skupini, se imenujejo idiomi ali idiomaticni izrazi (Šanskij 2011: 82). 185 D. Mrševic-Radovic je ob navajanju klasifikacije Vinogradovega (in Šanske­ga) izpostavila neenotnost kriterijev (gl. Kržišnik 1994: 144). Zrasleki (»enote brez notranje forme«) in sklopi (»enote z notranjo formo«) se od drugih tipov zvez locujejo po kriteriju odnosa do motivacijskega izhodišca; ta odnos je pri zraslekih na sinhroni ravni jasen, pri sklopih pa nejasen. Skupi (enote, v kateri ima ena sestavina frazeološko vezani pomen) pa se od drugih tipov locujejo na osnovi primerjave s prosto besedno zvezo, od katere se razlikuje z »neprosto vezanostjo besed« (Mrševic-Radovic 1987: 67).besedne zveze na podlagi pomena njenih posameznih slovarskih sestavin. Za ta namen je avtor poslovenil kljucne termine, ki pri Šanskem oznacujejo posamezne tipe vecbesednih leksemov: ................ ........ (zra­sleki), ................ ........ (sklopi), ................ ......... (skupi) in ................ ......... (sestave). Tipologijo N. M. Šanskega je za dokazovanje, da je razlika med eno- in vecbesednim strokovnim poimenovanjem186 samo izrazna, proces opomenjanja pa je v obeh primerih identicen, uporabila tudi A. Vidovic Muha,187 ki je upoštevala spreminjanje pomenskosestavinske zgradbe pomenov sestavin vecbesednega leksema skladno s stopnjo pomenske zlitosti sestavin in tako pri delitvi vecbesednih terminov poleg omenje­ne teorije upoštevala še pomenskosestavinski vidik.188 Z upoštevanjem števila in vrste korenskih morfemov, ki se v okviru pomenskih sestavin tudi izrazno ponovijo, tako locuje štiri tipe terminoloških in s tem stalnih oziroma frazeoloških besednih zvez (Vidovic Muha 1988: 83–84). E. Kržišnik je po Vinogradovem oz. Šanskem povzela stopnje po­menske zlitosti sestavin frazema pri pomenski klasifikaciji glagolskih frazemov govorjenja, ki jih deli na zrasleke, sklope in skupe. Skupe je razdelila še na na zrasleške in sklopovske189 (Kržišnik 1994: 174–180). 186 Termini so poimenovalne enote (strokovne) predmetnosti; njihove lastnosti so stalnost, ustaljenost (kot vse frazeološke enote). So sestavina besednega zaklada (Vidovic Muha 1988: 83). 187 Vidovic Muha, Nekatere jezikovnosistemske lastnosti strokovnih besednih zvez, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 1988. 188 Vsak predmetni pomen (»P«) in tako tudi pomen strokovnega izrazja vsebuje t. i. uvršcevalno pomensko sestavino (UPS), ki je vedno najbližji (neposredni) hipernim in tudi skladenjsko vodilni clen, ki mu ustreza vprašalnica npr. kaj je (za samostalnike), kaj dela (za glagole), kakšen, kateri … (za pridevnike) itd., in tolikšno število (x) razlocevalnih pomenskih sestavin (RPS), da je doseže­na pomenska neprekrivnost v okviru uvršcevalne pomenske sestavine. Vse to lahko zapišemo »P« . UPS/xRPS (/= podredno razmerje). Tako definirani pomen lahko velja tako za eno- kot za vecbesedna poimenovanja, ce so seveda »stalna«, npr. dovršnik: UPS . glagol, RPS . z omejenostjo v trajanju; dovršni glagol: UPS . glagol, RPS. z omejenostjo v trajanju (Muha 1988: 84). 189 Sklope je za potrebe raziskave razdelila na take, ki ne vsebujejo sestavine s pomenom ‘govorni organ ali njegov del’ in sestavin beseda in glas, in take, ki te sestavine imajo (Kržišnik 1994: 174–180). Tipologija novejših vecbesednih leksemov v tem delu temelji na dopolnjeni klasifikaciji N. M. Šanskega. Ker je tipologija novejših vecbesednih leksemov namenjena za prakticno uporabo v slovaropisju, je zasnovana tako, da upošteva vzrocno-posledicno povezavo med stopnjo prenesenosti pomena na eni strani in med stopnjo pomenske zlitosti sestavin in s tem poveza­no leksikaliziranostjo, ustaljenostjo vecbesednega leksema na drugi strani. Ta se odraža tudi v omejeni povezovalnosti sestavin vecbesed­nega leksema. Stalnost dolocene besedne zveze lahko izmerimo s statisticnimi izracuni stopnje povezovalnosti (kolokabilnosti)I dolocene besede, s cimer dobimo seznam statisticno bolj in manj ustaljenih besednih zvez. Gre za statisticne izracune verjetnosti sopojavljanja sestavin v zvezah: ce se dolocen element ne pojavlja zunaj dane zveze (enopo­vezovalnost ali monokolokabilnost), je ta verjetnost stoodstotna, ce pa se dolocen element nikoli ne pojavlja v zvezi z dolocenim drugim elementom, je ta verjetnost nicna; v tem primeru gre za nesmiselne zveze (Mel’cuk 1960: 73). Na ta nacin se pojem kolokabilnost oz. po E. Kržišnik povezovalnost (Kržišnik 1994: 33) povezuje s pojmom stalnost. Vsako zvezo besed glede na statisticno verjetnost opredelju­je dolocena stopnja povezovalnosti in s tem povezane stalnosti – sta­tisticna stalnost zato s tega vidika ne zavzema le skrajnih vrednosti, ampak ima lahko katero koli stopnjo od 0 do 100 % (zato besedne zveze niso samo stalne ali nestalne) (Mel’cuk 1960: 73). »Stopnja stalnosti besedne zveze je obratno sorazmerna s številom napovedu­jocih jo sestavin« (Kržišnik 1986: 439). I Pojem kolokabilnost izhaja iz anglisticnega jezikoslovja, v slovenistiki pa ga je skupaj z metodo korpusnega jezikoslovja za odkrivanje potencialnih vecbesednih leksikalnih enot uvedla P. Gantar (Gantar 2007: 173; gl. Kržišnik 2013: 22). E. Kržišnik je potegnila metodološko vzporednico med modernim korpusnim jezikoslovjem in raziskavami I. Mel’cuka, ki je že leta 1960 v svojem clanku O terminah »ustojcivost’« i »idiomaticnost’« dolocal stopnje stalnosti frazeoloških enot s podobno metodologijo, a seveda brez pomoci racunalniških izracunov (Kržišnik 2013: 22). Na osnovi Mel’cukovega razmišljanja je nastala tudi raziskava o stalnih besednih zvezah v Trubarjevi Cerkovni ordningi E. Kržišnik (Kržišnik 1986: 22). V prvi fazi iskanja oz. preverjanja izbora vecbesednih leksemov glede na ustaljenost je zato smiselna korpusna statisticna analiza, pri cemer nas »[v] izhodišcu [...] zanima pogostost besede in njene oblike, za katero predvidevamo, da je sestavina vecbesedne leksikalne enote, v nadalje­vanju pa dolocamo frazno jedro kot relativno trdno zvezo, za katero ugotavljamo, ali je v postopku leksikalizacije pridobila status samostoj­ne leksikalne enote.« (Gantar 2007: 37). T. i. frazno jedro je trdno in hkrati pogosto druženje dveh besed, ki ga je v korpusu mogoce izlociti s statisticnimi izracuni (Gantar 2007: 173). Kompleksni statisticni izracuni nam na ta nacin pomagajo locevati stalne besedne zveze od prostih in izlociti besedne zveze s statisticno višjo stopnjo stalnosti. Gradivo novejših vecbesednih leksemov je za­jeto iz Slovarja novejšega besedja slovenskega jezika in Sprotnega slovarja slovenskega jezika (Fran, pregledano 14. 10. 2014). Utemeljenost izbora gradiva sem preverjala s pomocjo besedilnih korpusov FidaPLUS in Gigafida, pri cemer sem najprej izolirala izbrane besedne zveze z isto jedrno, nato pa še prilastkovno sestavino. Najdene besedne zveze sem razvrstila padajoce glede na statisticne izracune vzajemnih vrednosti MI3 (Arhar 2007: 40–49). Tako sem dobila podatke o primerjavi tr­dnosti, stalnosti izbranih besednih zvez s trdnostjo, stalnostjo besednih zvez, ki imajo skupno vsaj eno sestavino (gl. razdelek 5.1.2.1 Vecbesedni leksemi v prvi in drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika, v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2016 in v Slovarju novejšega be­sedja slovenskega jezika, zlasti Analiza izlocenega gradiva iz geslovnika Slovarja novejšega besedja slovenskega jezika). Prvo merilo za tipologiziranje izbranega gradiva, s pomocjo katere­ga preverjamo, ali je dana besedna zveza stalna, je torej omejena pove­zovalnost posameznih sestavin besedne zveze, kot jo izkazuje jezikovna raba, razvidna iz besedil, ki jih zajemajo korpusi, zato lahko stopnjo povezovalnosti ugotavljamo s pomocjo (korpusne) statistike. Za potrebe uslovarjanja vecbesednih leksemov je treba tako pri­dobljene podatke še ustrezno interpretirati. Zgoraj omenjena merila za razvršcanje vecbesednih leksemov glede na stopnjo pomenske zlitosti sestavin so se pri tem izkazala kot najuporabnejša. Dopolnjena tipo­logija N. M Šanskega (11963, 62011) namrec predstavlja konsistenten sistem štirih tipov vecbesednih leksemov z dvema podtipoma – vsak nadaljnji (pod)tip predstavlja višjo stopnjo leksikaliziranosti zveze, ki zahteva svojevrstno, tocno doloceno slovaropisno obravnavo. Drugo merilo, s katerim preverjamo, ali je pomen vecbesedne iz­tocnice prepoznaven iz sestavin, ali torej katera od sestavin ne nastopa v svojem slovarskem pomenu (ali je prenesen pomen ene sestavine ali obeh/vseh), je pomenska (ne)motiviranost, (ne)prozornost. Vecja stopnja pomenske zlitosti pomeni tudi vecjo stopnjo stalnosti. Na stopnjo povezovalnosti besed kot sestavin stalnih besednih zvez in s tem na stopnjo stalnosti oz. pomenske trdnosti ter pomenske (ne)prozornosti besedne zveze vplivajo pomenski prenosi, ki so dveh vrst: leksikalizirani (ki vodijo v pomensko osamosvojitev sestavine zveze – ta tako dobi samostojen pomen in ima vec povezovalnih možnosti, zato tvori vec (stalnih) besednih zvez) in neleksikalizirani (sestavina stalne besedne zveze z neleksikaliziranim pomenom ima samo eno povezovalno možnost – gre za enopovezovalne (monoko­lokabilne) sestavine). Z manjšanjem povezovalnih možnosti se veca stopnja stalnosti (prim. Mel’cuk 1960: 73; Kržišnik 1986: 439) – najvecjo stopnjo stalnosti imajo torej besedne zveze s sestavinami z neleksikaliziranim pomenom obeh sestavin. Pomenski prenosi torej z zakrivanjem motivacijskega izhodišca posa­meznih sestavin povzrocajo povezovanje pomenov posameznih sestavin v celoto – v pomen stalne besedne zveze, s cimer se hkrati omejuje tudi povezovalnost (bolj ko so zveze frazeološke, idiomaticne, bolj je pove­zovalnost omejena). Stalne besedne zveze lahko s tega vidika proucuje­mo na podlagi dveh razmerij: (1) razmerje med pomenom, ki ga ima beseda kot sestavina zveze, in izhodišcnim pomenom te sestavine (pri cemer so tri možnosti: (a) sestavina zveze je v izhodišcnem pomenu, (b) sestavina zveze ima leksikalizirani preneseni pomen in (c) sestavina zveze ima neleksi­kalizirani preneseni pomen) ter (2) razmerje med pomeni sestavin in pomenom zveze, ki nam pove, ali je pomen besedne zveze vsota pomenov sestavin (oz. ali je po­men zveze izpeljiv iz izhodišcnih pomenov sestavin) ali ne; pri tem ugotavljamo tudi, ali je prenesen pomen ene sestavine ali vec (vseh – v tem primeru je pomenski prenos vezan na celotno zvezo) (gl. Kržišnik 1986: 435). Tipologija stalnih besednih zvez tako na podlagi jasno opredeljenih sto­penj pomenske zlitosti sestavin omogoca tudi opredelitev stopnje trdnosti stalne besedne zveze in s tem njene leksikaliziranosti (zlasti v kombinaciji z dolocanjem stopnje povezovalnosti z metodo korpusnih statisticnih iz­racunov) ter opis dinamike opomenjanja vecbesednih leksemov. Vecbe­sedni leksemi imajo z novimi pomenskimi prenosi možnost sistemskega prehajanja iz enega tipa v drugi (od sestave proti zrasleku, pri katerem se krog sklene, saj zrasleki v rabi nastopajo tudi kot proste zveze). Pri tipologiji so upoštevani rezultati problemske analize pregleda­nega gradiva novejših vecbesednih leksemov po posameznih jezikovnih ravninah, zlasti na pomenski ravnini (pomenskosestavinska zgradba pomena vecbesednih leksemov; vecbesedni leksemi s pomenotvornega vidika; pretvorbne možnosti vecbesednih leksemov; pomenska razse­žnost motivirane pridevniške besede; vecpomenskost in sinonimija vec­besednih leksemov). 4.2 Zrasleki Po N. M. Šanskem gre za pomensko nedeljive frazeološke zveze, ki so poimenovanja za razlicne pojave zunajjezikovne predmetnosti, analo­gna besedam, katerih motivacijsko izhodišce s sinhronega vidika ni razvidno. Celotni pomen tega tipa zvez ni v nikakršnem odnosu s po­sameznimi pomeni njihovih sestavin (Šanskij 2011: 79). J. Toporišic zrasleke opredeljuje kot »stalne zveze, katerih pomena niti približno ne moremo uganiti iz besed, ki ga tvorijo (nekatere teh besed ali oblik celo same sploh ne nastopajo in [...] povzrocajo obilico težav pri stilnem vrednotenju in pri normiranju)«190 (Toporišic 1982: 365). Leksemi, ki so sestavine zrasleka, imajo neleksikaliziran pomen, realiziran samo v doloceni besedni zvezi, z nerazvidno, zabrisano me­taforicnostjo, ki je zaradi zlitosti s pomeni drugih sestavin s sinhronega vidika nerazpoznaven. N. M. Šanskij (2011: 79) ugotavlja, da besede kot sestavine zraslekov nimajo lastnega pomena, zato pomena celotne zveze ne izpeljujemo iz pomena njegovih sestavnih delov. Besedna zveza .......... ........ (....) (‘obirati koga do kosti’) je lahko zraslek, po drugi strani pa tudi prosta zveza, ce sta besedi v prosti rabi, v nepo­srednem, poimenovalnem pomenu (Šanskij 2011: 80). Vzrok za najvišjo stopnjo pomenske zlitosti sestavin, ki je znacil­nost zraslekov, so lahko (1) zastarele (in zato s sinhronega vidika neja­sne) sestavine zraslekov, ki kot samostojne besede niso vec v rabi, (2) slovnicni arhaizmi kot sestavine zraslekov in (3) odsotnost prave skla­denjske povezave med sestavinami zrasleka (take, ki poraja pomen) ter prisotnost skladenjske neurejenosti in nerazclenjenosti (odsotnost jasnih in izrazitih skladenjskih povezav med besedami, motiviranih z vidika sodobnih slovnicnih pravil) (Šanskij 2011: 80–81). Navedene lastnosti lahko vzporejamo tudi z najpogosteje navaja­nimi lastnostmi frazeološke enote, ki jih pogojuje visoka stopnja pomenske zlitosti sestavin frazema: oblikovne lastnosti so npr. ustaljenost (in nezamenljivost sestavin), reproduciranost; pomenske lastnosti pa so omejena pretvorbnost (in druge defektnosti), meta­foricnost, neprevedljivost, ekspresivnost, emocionalnost (last­nosti povzete po Kržišnik 1994: 22; gl. razdelek 3.4.1 Zamejitev podrocja frazeološkega proucevanja: osnovni pojmi in definicije). 190 Avtor navaja naslednje primere: priti na kant, priti na boben, biti plat zvona, kozje molitvice, imeti za bregom, deveta briga, za vsako figo, iti rakom žvižgat, iti se solit, obesiti šolo na klin, na vse kriplje, polomiti ga ipd. (V zadnjem primeru je ga morda tudi samo besedotvorni morfem.) (Toporišic 1982: 365). Med gradivom novejših vecbesednih leksemov je ta tip najmanj pogost. Primeri: ameriški slamnik (UPS: zdravilna rastlina, RPS: s škrlatno rdecimi ali belimi cveti v koških) crna luknja (1. UPS: obmocje, RPS1: v vesolju, RPS2: s tako mocno gravitacijo, da posrka vase celo svetlobo, 2. UPS: kar, RPS: povzro­ca veliko izgubo, škodo, navadno materialno) libanonska zanka (UPS: zloraba, RPS1: placilne kartice, RPS2: ki jo tat izvede s pomocjo naprave, vstavljene v režo bankomata [...]) nore krave (UPS: bolezen, RPS1: nevarna, RPS2: zlasti goveda, RPS3: ki prizadene možgane, RPS4: ki se prenaša tudi na cloveka) nova doba (UPS: gibanje, RPS1: duhovno, RPS2: ob koncu 20. sto­letja, RPS3: za katero je znacilno zanimanje za alternativne duhov­ne in filozofske ideje) plavajoca vejica (UPS: nacin shranjevanja, RPS1: realnih števil, RPS2: od zelo velikih do zelo majhnih) Zrasleki v gradivu novejših vecbesednih leksemov so vecinoma eno­pomenski (izjema je samo terminološka zveza crna luknja, ki je v postopku determinologizacije razvila nov pomen, ki ima v besedilu ekspresivno funkcijo (primeri iz SNB: davcna crna luknja; crna luknja filmske fikcije; Za varcevalce je ostala le tretjina denarja, drugo je šlo v crno luknjo). Pri tovrstnih zvezah sinonimi v gradivu niso izpricani. Zaradi najvišje stopnje pomenske zlitosti sestavin in leksikalizira­nosti celotne zveze kot posledice neleksikaliziranih pomenskih preno­sov sestavin clenitev pomena s pomocjo pretvorbe ni mogoca. Tovrst­nih zvez zato v slovarju ne bi mogli navajati pri pomenih posameznih sestavin, ampak kot samostojne leksikalne enote z obvezno razlago in zgledi rabe. 4.3 Sklopi Sklopi so po N. M. Šanskem (2011: 81) »frazeološke enote, ki so, kot fraze­ološki zrasleki, pomensko nedeljivi in celostni, s to razliko, da njihov celo­tni pomen motivirajo posamezni pomeni besednih sestavin. Nedeljiv po­men frazeoloških sklopov je posledica povezovanja pomenov posameznih sestavin v enotni posplošeni pomen celote«.191 Glede na nedeljivost pomena se sklopi torej približujejo zraslekom, od njih pa se razlikujejo po pogojni odvisnosti njihovega pomena od pomena posameznih besed.192 Avtor ugo­tavlja, da sklopi »[z]a razliko od frazeoloških zraslekov [...] ne predstavljajo popolnoma trdne celote: med njihove sestavine se lahko vstavljajo druge besede. Ta lastnost frazeološke sklope locuje od frazeoloških zraslekov, pa tudi od vecine frazeoloških skupov in sestav« (Šanskij 2011: 82). Iz analize gradiva novejših vecbesednih leksemov je razvidno, da so sklopi po pogostnosti pojavljanja na tretjem mestu (najštevilcnejši so skupi, sledijo jim sestave in nato sklopi). Glede na razvidnost pomena zveze iz pomenov sestavin sklope de­limo v dve skupini, in sicer na: (1) sklope, ki so bližji zraslekom (pomeni sestavin so neleksikalizirani, neustaljeni, pomen vecbesednega leksema kot celote pa je še asoci­ativno razviden brez diahrone analize) in na (2) sklope, ki so bližji skupom (z leksikaliziranim,193 vendar izpelja­nim, neizhodišcnim pomenom vsaj ene od sestavin). 191 Po J. Toporišicu so sklopi frazeologemi (stalne besedne zveze) s prenesenim pomenom. Avtor navaja primere pretipati komu kosti ‘pretepsti koga’, zavihati si rokave ‘resno/odlocno se lotiti cesa’, belo pogledati ‘zacuditi se’, nastaviti zanko ‘napeljati koga na kaj’, dobiti svoje ‘biti tepen’, ipd. (Toporišic 1982: 364–365). 192 »V rušcini se kot sklopi pojavljajo metaforicni izrazi, sestavljene enote, katerih razumevanje je obvezno povezano z razumevanjem notranjega metaforicnega je­dra, na katerem so zgrajeni« (Šanskij 2011: 81). Po metaforicnosti se razlikujejo od homonimnih prostih besednih zvez (Šanskij 2011: 81–82). »Besedne zveze, kot so ........ ......, ..... . .... ...., ........ .. .... … so možne kot frazeološki sklopi (tedaj so metaforicni izrazi) in kot proste besedne zveze (tedaj so rabljene v svojih neposrednih, poimenovalnih pomenih)« (Šanskij 2011: 82). 193 Po F. Novaku je najbolj trden in jasen dokaz za nastanek drugotnega pomena celotni sistem zvez druge pomenske skupine pri kaki besedi (Novak 1975: 43). Novejši sklopi najpogosteje nastajajo z metaforicnim pomenskim pre­nosom, nekaj pa je tudi primerov metonimije. Sklopi iz gradiva so navedeni po naslednjem vrstnem redu: (I) zveze z levim prilastkom z metonimicnim pomenskim prenosom ((1) sklopi, ki so bližji zraslekom, (2) sklopi, ki so bližji skupom); (II) zveze z levim prilastkom z metaforicnim pomenskim prenosom ((1) sklopi, ki so bližji zraslekom, (2) sklopi, ki so bližji skupom); (III) metaforicne zveze z desnim prilastkom ((1) sklopi, ki so bližji zra­slekom, (2) sklopi, ki so bližji skupom); (IV) metaforicne zveze s sestavljenim desnim prilastkom ((1) sklopi, ki so bližji zraslekom, (2) sklopi, ki so bližji skupom). (I) Zveze z levim prilastkom z metonimicnim pomenskim prenosom (1) Sklopi, ki so bližji zraslekom Primeri:194 bela halja (UPS: oseba, navadno zdravnik, RPS: v beli delovni halji) beli ovratnik (UPS: pripadnik, RPS1: visokega družbenega sloja, RPS2: zlasti predstavnik politike, gospodarstva) rdece baretke (UPS: pripadniki, RPS: specialne policijske enote v Srbiji po letu 1996) rdeci karton (UPS: kazenski ukrep, RPS1: pri nekaterih športih, RPS2: ki ga sodnik podeli igralcu za resen prekršek, RPS3: ki po­meni takojšnjo prepoved nadaljevanja igre) rumene strani (UPS: del telefonskega imenika, RPS1: navadno tiskan na rumenem papirju, RPS2: s telefonskimi številkami podjetij [...], RPS3: urejen abecedno po posameznih gospodarskih podrocjih) rumeni karton (UPS: kazenski ukrep, RPS1: pri nekaterih športih, RPS2: ki ga sodnik izrece igralcu kot opozorilo ali kot zacasno iz­kljucitev iz igre) 194 Zaradi preglednosti so pri tem tipu navedeni samo vzorcni primeri. Drugi analizirani primeri so v prilogi na koncu monografije. (2) Sklopi, ki so bližji skupom Sklopi z leksikaliziranim prenesenim pomenom vsaj ene od sestavin195 so v slovarski mikrostrukturi lahko (zaradi razvidnosti pomenskega razmerja med sestavinami in možnosti clenitve pomena s pomocjo pre­tvorbe) vezani na posamezni pomen iztocnice, zaradi pomenskega pre­nosa, vezanega na vse sestavine, pa obvezno potrebujejo razlago. Primera pomenske clenitve: ambientalna postavitev (UPS: ume­tniška razstava, instalacija, RPS1: postavljena znotraj ali zunaj galerije, muzeja, RPS2: izkorišcajoc dano okolje) . »postavitev« v »ambientu«, ali bencinski tolar (UPS: denar, RPS1: namenjen za gradnjo avtocest v Sloveniji, RPS2: sprva dolocen kot delež od vsakega litra prodanega bencina in dizelskega goriva) . »tolar« od »bencina«. Primeri:196 centralno zaklepanje (UPS: sistem, RPS: za hkratno zaklepanje vseh vrat vozila) civilna družba (UPS: združenje, RPS1: državljanov, RPS2: ki zasto­pa javne interese nasproti ukrepom oblasti) civilna iniciativa [sinonima civilna pobuda in državljanska pobu­da] (UPS: organizirana skupina, RPS1: obcanov, RPS2: ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi) klicni dostop (UPS: vzpostavitev, RPS1: povezave do interneta, RPS2: prek telefonskega omrežja, RPS3: na zahtevo uporabnika) kršcanska demokracija (UPS: nazor, ideologija, RPS: ki zagovarja principe kršcanstva v javni politiki) ljudska iniciativa (UPS: pravica, RPS1: po predpisih organizirane skupine obcanov, RPS2: da zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi, iz katerih izhaja, RPS3: da predlaga kak zakon ali zakonsko spremembo) 195 Zveza z desnim prilastkom tega tipa je trening pisave (UPS: izboljševanje, spre­minjanje, RPS1: pocutja, samopodobe, RPS2: s spreminjanjem rokopisa). 196 Zaradi preglednosti so pri tem tipu navedeni samo vzorcni primeri. Drugi analizirani primeri so v prilogi na koncu monografije. (II) Zveze z levim prilastkom z metaforicnim pomenskim prenosom (1) Sklopi, ki so bližji zraslekom Primeri:197 bela karavana (UPS: skupina smucarjev in njihovih spremljevalcev, RPS: ki se udeležujejo zimskih smucarskih tekmovanj v razlicnih krajih) bela knjiga (UPS: zbirka pravil, navodil, reform, zahtev, RPS: za urejanje in upravljanje) crna skrinjica (UPS: elektronska naprava, RPS1: za zapisovanje po­datkov o poletu letala, RPS2: v obstojnem in lahko opaznem ohišju, RPS3: pomembna zlasti pri pojasnjevanju letalske nesrece)198 drobni tisk (UPS: besedila, RPS: namensko napisana v manjšem, težje prepoznavnem naboru crk, ki je dolocen za posebno vlogo) globalna vas [sinonim svetovna vas] (UPS: svet, RPS1: ves sodobni, RPS2: ki temelji na medkulturnem povezovanju, RPS3: ki je infor­macijsko, tehnološko, telekomunikacijsko povezan v celoto) kriticna masa (UPS: najmanjša stopnja, kolicina cesa, RPS: potreb­na za zacetek spremembe) (2) Sklopi, ki so bližji skupom Primeri:199 adrenalinski park (UPS: prostor, RPS1: urejen RPS2: za adrenalin­ske športe) alternativna medicina (UPS: nacin ugotavljanja in zdravljenja bole­zni, RPS: ki v nasprotju z uradno medicino ne uporablja le znan­stveno preverjenih metod) domaca stran (UPS: spletna stran, RPS: z vsebino dolocene osebe, podjetja) družbeni spol (UPS: znacilnosti, RPS1: vedenjske, kulturne in psi­hološke, RPS2: jih družba povezuje z enim od spolov) elektronski casopis (UPS: izdaja casopisa, RPS: elektronska, navadno na spletu) elektronski denar (UPS: denar na racunih, RPS: ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med razlicnimi racuni) 197 Zaradi preglednosti so pri tem tipu navedeni samo vzorcni primeri. Drugi analizirani primeri so v prilogi na koncu monografije. 198 Zveza je iz Sprotnega slovarja (Fran; pregledano 14. 10. 2014). 199 Zaradi preglednosti so pri tem tipu navedeni samo vzorcni primeri. Drugi analizirani primeri so v prilogi na koncu monografije. (III) Metaforicne zveze z desnim prilastkom (1) Sklopi, ki so bližji zraslekom Primeri: državljan sveta (UPS: kdor, RPS: je zaradi svojega mednarodnega delovanja poznan po svetu) organ pregona (sinonimna razlaga: policija in tožilstvo) otrok cvetja (UPS: pripadnik, RPS: gibanja mladih, nasprotnikov militarizma, sprva vietnamske vojne, ki zanikuje ustaljene družbe­ne norme) ugovornik vesti (UPS: vojaški obveznik, RPS: ki uveljavlja pravico do civilnega služenja vojaškega roka) (2) Sklopi, ki so bližji skupom Primeri: industrija zabave [zabavna industrija] (UPS: dejavnost, RPS: ki or­ganizira prireditve ali proizvaja izdelke za množicno zabavo, zlasti filmske, glasbene, televizijske) katalog znanj (UPS: seznam, RPS1: sistematicno urejen, RPS2: zahtevanih znanj in spretnosti dolocenega strokovnega podrocja, RPS3: kot podlaga za postopke preverjanja in potrjevanja nacional­nih poklicnih kvalifikacij) motnja hranjenja (UPS: motnja, RPS1: duševna, RPS2: ki se nava­dno kaže v nezadostnem zauživanju hrane ali v prekomernem zau­živanju hrane in bljuvanju) oce naroda (UPS: kdor, RPS: je zaradi svojih zaslug imenovan za voditelja naroda) polje diskretnosti (UPS: prostor, RPS1: pred okencem za poslovanje s strankami, RPS2: locen od ostalega prostora, navadno z zeleno crto) pralnica denarja (UPS: ustanova, skupnost, RPS1: ki nelegalno pri­dobljeni denar spravlja v legalni obtok, RPS2: in s tem zabrisuje njegov izvor) pranje denarja (UPS: spravljanje, RPS1: nelegalno pridobljenega denarja v legalni obtok, RPS2: z namenom zabrisati njegov izvor) (IV) Metaforicne zveze s sestavljenim desnim prilastkom (1) Sklop, ki je bližji zrasleku Primer: lovec na glave (UPS: kdor, RPS1: išce strokovnjake, primerne za do­loceno delovno mesto, RPS2: in jih poskuša prepricati, naj sprejme­jo zaposlitev pri drugem delodajalcu) (2) Sklopi, ki so bližji skupom Primera: dan odprtih vrat (UPS: predstavitev, RPS1: dela, RPS2: nacina ži­vljenja, RPS3: delovanja kake ustanove, RPS4: na kraju samem na dolocen dan) dan samostojnosti in enotnosti (UPS: praznik, RPS1: državni, RPS2: v Republiki Sloveniji, RPS3: ki se praznuje 26. decembra, RPS4: ki obeležuje razglasitev rezultatov plebiscita o samostojnosti in neod­visnosti Slovenije na ta dan leta 1990) Pri sklopih najdemo nekaj primerov popolne sinonimije,200 pri cemer so tudi sinonimi najveckrat sklopi npr. globalna vas – svetovna vas, ležeci policaj – sestava cestna ovira, privatizacijska vrzel – certifikatska luknja, kiberneticni prostor – kibernetski prostor, navidezna resnicnost – virtualna resnicnost, virtualna realnost, prosti tek – prazni tek, vroci stolcek – vroci stol, zracna blazina – sestavi varnostna blazina, varnostni meh, industri­ja zabave – zabavna industrija, glasbena kartica – skup zvocna kartica, pametna tabla – skup interaktivna tabla. Nekateri vecbesedni leksemi z lastnostmi sklopa so vecpomenski, npr. odprta meja (1. UPS: mejni prehodi, RPS1: nenadzorovani, RPS2: prosti, RPS3: med državami, navadno povezanimi zaradi skupnih ci­ljev v skupnost suverenih držav; 2. UPS: prehod, uvoz v državo, in od­hod, izvoz iz nje, RPS: dovoljen), okoljska vzgoja (1. UPS: vzgoja, RPS1: odnosa do okolja, RPS2: ravnanja z njim; 2. UPS: šolski predmet, RPS: s takšno vsebino), otroški parlament (1. UPS: predstavništvo, RPS1: 200 Popolna sinonimija je pri novejšem besedju zaradi postopnega ustaljevanja v rabi relativno pogosta.ucencev kake šole, RPS2: šol kakega obmocja, RPS3: ki na zborovanju zastopajo interese svojih vrstnikov; 2. UPS: sestanek, zborovanje, RPS: tega predstavništva), prazni tek [sinonim prosti tek] (1. UPS: vrtenje, RPS1: avtomobilskega motorja, RPS2: pri katerem ta ne poganja vozila; 2. UPS: stanje, RPS: v katerem kdo ne opravlja dela; 3. UPS: casov­no obdobje, RPS: brez vsebinskih sprememb in ucinkov), transakcijska analiza (1. UPS: teorija, RPS1: osebnosti in komunikacije, RPS2: za osebnostno rast in pozitivno spremembo; 2. UPS: metoda, RPS1: psi­hoterapevtska, RPS2: ki temelji na analizi komunikacije posameznika z okoljem), veliki pok (1. UPS: eksplozija, RPS1: snovi, RPS2: s cimer naj bi nastalo vesolje; 2. UPS: dogodek, RPS1: pomemben, RPS2: ki ga navadno spremlja hitra razširitev cesa), zelena revolucija (1. UPS: povecanje pridelka, RPS1: izrazito, RPS2: zlasti visokodonosnih vrst pšenice, koruze, riža, RPS3: doseženo z visoko uporabo gnojil, pestici­dov in drugih sredstev; 2. UPS: gibanje, RPS: za spremembo odnosa in ravnanja družbe, politike, gospodarstva do okolja). Nekateri izpeljani pomeni so nastali z metonimicnim pomenskim prenosom, npr. otroški parlament, transakcijska analiza (ti navadno ostajajo na stopnji sklopa), drugi pa z metaforicnim (ti imajo možnost prehoda med zrasleke, gl. npr. prazni tek in veliki pok). 4.4 Skupi Po N. M. Šanskem so skupi po strukturi stalne besedne zveze, ki se tvorijo iz besed s prostim in iz besed s frazeološko vezanim pomenom (Šanskij 2011: 83).201 Po J. Toporišicu gre za frazeologeme, v katerih imajo posamezne besede cisto poseben, enkraten pomen.202 Vcasih se 201 Primeri skupov: .......... ..., ..... ...., ......... .., ......... .... … 202 Avtor navaja primere kriva prisega, mokrocvetece rožce, ljubezen do bližnjega, castna rec, prijazne zvezde – navadno bi se reklo brez prenesene rabe: prisega na podlagi laži ali lažna prisega, nežne rožice, ljubezen do socloveka, castna beseda, cloveku naklonjene zvezde (Toporišic 1982: 364).ta skupina težje loci od sklopov, kjer gre za prenesen pomen celotne besedne zveze (Toporišic 1982: 364). N. M. Šanskij (2011: 84) ugotavlja, da skupi navadno nimajo ho­monimnih prostih besednih zvez. Njihova posebnost je, da se lahko sestavine s frazeološko vezanim pomenom zamenjujejo s sinonimnimi (.............. ...... – ......... ......, .......... ... – ....... ... itd.).203 Širši ko je nabor besed, s katerimi se lahko po­vezuje del frazeološkega skupa, ki nima proste rabe, bližje je tak skup sestavam.204 Skupi so najpogostejši tip novejših vecbesednih leksemov, ki se po­javlja v gradivu. Zrasleki in sklopi so namrec pogosteje zastopani med frazeološkimi enotami (zveze s konotativnim pomenom), ki imajo v besedilu ekspresivno funkcijo, ker je ekspresivna raba povezana tudi z višjo stopnjo prenesenosti pomena. Za vecbesedne lekseme s termino­loškim pomenom pa je najznacilnejši tip skup – ti zaradi izhodišcnega pomena ene od sestavin navadno ne morejo imeti ekspresivne vloge, za­radi pomenskega prenosa pa dosegajo višjo stopnjo leksikaliziranosti ter so pomensko in skladenjsko trdnejši od sestav. V gradivu novejših vec­besednih leksemov se pojavljajo (1) skupi z leksikaliziranim pomenskim prenosom sestavine in (2) pravi skupi z neleksikaliziranim pomenskim prenosom sestavine.205 203 Ta težnja se v gradivu novejših vecbesednih leksemov ne potrjuje. 204 Primer: skupa .......... ......, .......... ......... – zvezi besede .......... z besedama ...... in .......... Beseda .......... v tem pomenu nastopa samo v zvezah s tema besedama, tj. ima vezano rabo. Besedi ...... in ......... pa imata prosto rabo in se lahko povezujeta z razlicnimi besedami (Šanskij 2011: 83). 205 Leksikaliziranost oziroma neleksikaliziranost prenesenega pomena dolocene sestavine vecbesednega leksema preverjamo tako, da v besedilnem korpusu poišcemo morebitne besedne zveze s to sestavino v istem pomenu (s pomocjo korpusnih statisticnih izracunov (MI3) pa lahko hkrati tudi primerjamo stal­nost teh zvez). Leksikaliziranost je razvidna tudi iz uslovarjanja; sestavine z leksikaliziranim pomenom so navedene v SSKJ kot drugotni, izpeljani pomeni iztocnic. Skupi iz gradiva so navedeni po naslednjem vrstnem redu: (I) Vecbesedni leksemi z levim pridevniškim prilastkom (1) Metonimicni pomenski prenos (1.1) Metonimija, vezana na jedrni del zveze (1.2) Metonimija, vezana na prilastkovni del zveze (2) Metaforicni pomenski prenos (2.1) Metafora, vezana na jedrni del zveze (2.1.1) Skupi z leksikaliziranim pomenskim prenosom jedrne sestavine (2.1.2) Pravi skupi z neleksikaliziranim pomenskim prenosom jedrne sestavine (2.2) Metafora, vezana na prilastkovni del zveze (2.2.1) Skupi z leksikaliziranim pomenskim prenosom dolocujoce sestavine (2.2.2) Pravi skupi z neleksikaliziranim pomenskim prenosom dolocujoce sestavine (II) Vecbesedni leksemi z desnim samostalniškim prilastkom (1) Metaforicni pomenski prenos (1.1) Metafora, vezana na jedrni del (1.2) Metafora, vezana na prilastkovni del (1.2.1) Vecbesedni leksemi s sestavljenim desnim prilastkom (I) Vecbesedni leksemi z levim pridevniškim prilastkom206 (1) Metonimicni pomenski prenos (1.1) Metonimija, vezana na jedrni del zveze Primeri:207 avkcijska hiša (UPS: podjetje, ustanova, RPS: ki se ukvarja z orga­nizacijo dražb) balkanska pot (UPS: pot, RPS: tihotapska, organizirana, skozi drža­ve Balkanskega polotoka) garažna hiša [sinonim parkirna hiša] (UPS: stavba, RPS: za parki­ranje motornih vozil) jezikovno nacrtovanje (UPS: potrjevanje in utrjevanje, RPS: polo­žaja jezika z dodatnimi zakonskimi cleni in ustaljevanje jezika s posodobljenimi prirocniki) kriticna javnost (UPS: posamezniki ali skupina ljudi, RPS: ki kritic­no presojajo predvsem delo vlade in aktualna družbena dogajanja) maturitetna pola (UPS: test, RPS: z maturitetnimi vprašanji) (1.2) Metonimija, vezana na prilastkovni del zveze Pri teh skupih se pojavljata dva tipa vrstnega pridevnika: • izkrajevni vrstni pridevnik Primeri:208 angleški brak (UPS: pes, RPS1: lovski, RPS2: gonic, RPS3: izucen zlasti za lov na zajce) daytonski sporazum (UPS: sporazum, RPS1: med sprtimi stranmi na ozemlju bivše SFRJ, RPS2: podpisan novembra 1995 v Daytonu [...]) dunajski zrezek (UPS: zrezek, RPS: paniran in ocvrt) evropski komisar (UPS: clan, RPS: kolegija Evropske komisije) evropski parlament (UPS: parlament – zakonodajni organ, RPS: Evropske unije) francoska štruca (UPS: štruca (kruha), RPS: ozka, dolga) 206 V celotnem besedilu je gradivo z lastnostmi skupa oznaceno tako, da je podcr­tana sestavina s prenesenim, izpeljanim pomenom. 207 Zaradi preglednosti so pri tem tipu navedeni samo vzorcni primeri. Drugi analizirani primeri so v prilogi na koncu monografije. 208 Zaradi preglednosti so pri tem tipu navedeni samo vzorcni primeri. Drugi analizirani primeri so v prilogi na koncu monografije. • izlastnoimenski vrstni pridevnik Primera: alzheimerjeva bolezen (UPS: bolezen, RPS1: degenerativna, RPS2: pri kateri doloceni deli možganov odmrejo) creutzfeldt-jakobova bolezen (UPS: bolezen, RPS1: nalezljiva, RPS2: ki se z uživanjem mesa obolelega goveda prenaša na cloveka [...]) Primera za metonimijo sta še vecbesedna leksema desetdnevna vojna (UPS: vojna, RPS: za osamosvojitev Slovenije leta 1991) in nuklearna medicina (1. UPS: medicina, RPS: ki za laboratorijsko in klinicno dia­gnostiko in zdravljenje uporablja radioaktivne izotope; 2. UPS: odde­lek, RPS: nuklearni, v bolnišnici). (2) Metaforicni pomenski prenos (2.1) Metafora, vezana na jedrni del zveze (2.1.1) Skupi z leksikaliziranim pomenskim prenosom jedrne sestavine Jedro je samostalnik z leksikaliziranim pomenom, ki je nastal po me­taforicni poti. Samostalnik je tako v tem pomenu sestavina vec zvez. Nekatere so že zabeležene v slovarju, druge pa (še) ne ustrezajo fre­kvencnim kriterijem za slovarsko obravnavo. Primeri:209 center: blagovno-trgovinski center (UPS: velik kraj, prostor, RPS: s trgovski­mi, poslovnimi objekti) klinicni center (UPS: bolnica, RPS: ki združuje vec klinik) deska: snežna deska (1. UPS: deska, RPS1: navadno iz umetne snovi, RPS2: v obliki kratke široke smucke, RPS3: za vožnjo po snegu brez palic; 2. UPS: plošca, RPS: zglajenega, zbitega snega na cestišcu) jadralna deska (UPS: deska, RPS: z gibljivim jamborom za vožnjo po vodi s pomocjo vetra) 209 Zaradi preglednosti so pri tem tipu navedeni samo vzorcni primeri. Drugi analizirani primeri so v prilogi na koncu monografije. kartica: bancna kartica (UPS: plasticna kartica, RPS1: z magnetnim trakom [...], RPS2: ki se uporablja za brezgotovinsko poslovanje [...]) graficna kartica (UPS: plošca, RPS1: tiskanega vezja v racunalniku, RPS2: ki omogoca prikaz slik [...]) magnetna kartica (UPS: kartica, RPS1: plasticna, RPS2: z magne­tnim trakom, RPS3: za identifikacijo) placilna kartica (UPS: kartica, RPS: za brezgotovinsko placevanje) plasticna kartica (UPS: kartica, RPS1: iz plasticne mase, RPS2: z magnetnim trakom ali vdelanim cipom [...]) pomnilniška kartica (UPS: naprava, RPS1: majhni kartici podobna, RPS2: elektronska, [...], RPS3: za shranjevanje digitalnih podatkov [...]) zvocna kartica [sinonimni sklop glasbena kartica] (UPS: plošca, RPS1: tiskanega vezja v racunalniku, RPS2: ki omogoca snemanje in predvajanje zvoka) obroc: cestni obroc (UPS: cesta, pot, RPS1: speljana v obliki obroca, RPS2: okrog naseljenega kraja) (volanski, ramenski, avtocestni obroc)210 orodje: prevajalno orodje (UPS: racunalniški pripomocki, programi, RPS: za prevajanje, RPS2: ali za pomoc pri prevajanju) programsko orodje (UPS: program, RPS: ki izvaja dolocena opravila, povezana z delovanjem racunalnika ali z drugim programom) otok: ekološki otok [sinonim ekootok] (UPS: manjša površina, RPS1: na­vadno v naselju, RPS2: z zabojniki za loceno zbiranje odpadkov) kuhinjski otok (UPS: sklop, RPS1: kuhinjskih elementov, RPS2: po­stavljen sredi prostora) park: rolkarski park (UPS: prostor, RPS1: namenski, za rolkanje, RPS2: opremljen z zidki za drsenje, skakalnicami in klancinami) (krajin­ski, narodni, športni, zabavišcni, vozni park) politika: družinska politika (UPS: skupek nacel in ukrepov, RPS1: za izbolj­šanje razmer, RPS2: kakovosti življenja v družinah) jezikovna politika (UPS: urejanje, RPS: jezikovnih razmer in odlo­canje o njih na nacionalni ravni) raziskovalna politika (UPS: usmerjanje, vodenje in financno upra­vljanje, RPS: celotnega sistema raziskovanja) 210 Zveze v oklepaju za razlago so iz korpusa Gigafida, pregledano 12. 3. 2015. posrednik: borzni posrednik (UPS: kdor, RPS: opravlja borzne posle po nalogu komitenta) (borzni, nepremicninski, mirovni, financni, kreditni, tr­govski posrednik)211 prag: bolecinski prag (UPS: mejna stopnja, RPS: prenašanja bolecin) tolerancni prag (UPS: meja, RPS: do katere dolocen dejavnik še ni (prevec) motec) revolucija: genetska revolucija [sinonim genska revolucija] (UPS: sprememba, RPS1: velika, RPS2: hitra, RPS3: na podrocju raziskovanja genetike [...]) vmesnik: graficni vmesnik (UPS: graficni prikaz, RPS1: racunalniškega pro­grama, RPS2: na zaslonu, RPS3: ki uporabniku s pomocjo ikon, menijev omogoca delo s programom) programski vmesnik (UPS: del programske opreme, RPS1: ki omo­goca povezavo funkcij razlicne strojne opreme, RPS2: in prenos po­datkov med razlicnimi strojnimi platformami) (2.1.2) Pravi skupi z neleksikaliziranim pomenskim prenosom jedrne sestavine Pri tovrstnih skupih je možna osamosvojitev jedra; le-to prevzame po­men celotne zveze (npr. besedilni korpus – korpus, avtomatska tajnica – tajnica ipd.). Primeri:212 abstinencna kriza (UPS: skupek vegetativnih in psihicnih motenj, RPS: ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, al­kohola, mamila pri odvisniku) besedilni korpus [sinonimni sklop jezikovni korpus] (UPS: zbirka, RPS1: besedil, RPS2: v elektronski obliki, RPS3: s standardizirano obliko zapisa, RPS4: z izbranimi podatki) 211 Zveze v oklepaju za razlago so iz korpusa Gigafida, pregledano 12. 3. 2015. 212 Zaradi preglednosti so pri tem tipu navedeni samo vzorcni primeri. Drugi analizirani primeri so v prilogi na koncu monografije. certifikatska luknja (UPS: presežek, RPS vrednosti lastniških cer­tifikatov glede na vrednost lastninjenega premoženja, nastali v po­stopku lastninjenja) civilna neposlušnost [sinonim državljanska neposlušnost] (UPS: nepo­koršcina, RPS: nenasilna, državnim organom) davcna oaza (UPS: država ali del države, RPS: kjer pravni red pred­pisuje nizke ali nicelne davke za dejavnost) debatna kavarna (UPS: prireditev, RPS: navadno v okviru knjižne­ga sejma, na kateri se povabljeni avtorji pred obiskovalci pogovarjajo o doloceni temi, povezani s knjigami) (2.2) Metafora, vezana na prilastkovni del zveze (2.2.1) Skupi z leksikaliziranim pomenskim prenosom dolocujoce sestavine Vrstni pridevnik adrenalinski poleg zveze adrenalinski šport iz SNB (UPS: šport, RPS: za katerega je znacilno stanje povecane vznemirjeno­sti, psihofizicne aktivnosti, ki ga povzroca povecano izlocanje hormona adrenalina) tvori še zvezi adrenalinski odvisnež, užitek (sklop adrena­linski park pa izkazuje nov metonimicni prenos – ‘park za adrenalinske športe’).213 Primeri: balkanske vojne (UPS: vojne, RPS: na ozemlju nekdanje Jugoslavije v letih 1991–1995) biološka pridelava (UPS: pridelava, RPS: samo z uporabo naravnih, organskih snovi) biološko orožje (UPS: orožje, RPS: pri katerem mikroorganizmi povzrocajo množicna obolenja, smrt) biološko zdravilo (UPS: zdravilo, RPS: pridobljeno iz biološkega materiala, za zdravljenje raka, aidsa in drugih hudih bolezni) bolonjska reforma (UPS: reforma, RPS: sistema visokošolskega izo­braževanja, ki se je na podlagi Bolonjske deklaracije na slovenskih univerzah postopoma uvajala od leta 2005) 213 Zveze v oklepaju so iz korpusa Gigafida (pregledano 12. 4. 2015). (2.2.2) Pravi skupi z neleksikaliziranim pomenskim prenosom dolo­cujoce sestavine Primeri:214 agresivno zdravljenje (UPS: zdravljenje, RPS: s precej skrajnimi, ra­dikalnimi metodami in snovmi) ambientalno gledališce (UPS: gledališce, RPS: ki za uprizoritve izbi­ra okolja zunaj gledaliških stavb in skuša v prostoru zabrisati mejo med igralci in obcinstvom) anonimni pokop (UPS: pokop, RPS: pri katerem se pepel pokojnika raztrosi po za to doloceni trati na pokopališcu brez oznacbe imena pokojnika) balastna snov (UPS: snov, RPS: vlaknata, ogrodna, rastlinskih ce­licnih sten) balzamicni kis (UPS: kis, RPS: aromaticen, slajši, navadno temnejše barve, po izvoru iz Modene v Italiji) baterijska reja (UPS: reja, RPS: kokoši, pod umetno svetlobo in z omejenim gibanjem, navadno za cim vecjo proizvodnjo jajc, mesa) (II) Vecbesedni leksemi z desnim samostalniškim prilastkom (1) Metaforicni pomenski prenos (1.1) Metafora, vezana na jedrni del Primeri:215 banka podatkov (UPS: zbirka podatkov, RPS: velika, navadno javno dostopna, namenjena doloceni skupini uporabnikov) baza podatkov (UPS: urejena zbirka medsebojno povezanih podat­kov; RPS: ki je shranjena na nosilcu podatkov) borza znanja (UPS: središce, RPS: informacijsko, v katerem se zbi­rajo, urejajo in posredujejo podatki o ljudeh, ki znanje išcejo, in o ljudeh, ki znanje ponujajo) cona za pešce (UPS: predel, RPS: v prometni ureditvi mesta, kjer je prepovedan dostop z vozili) 214 Zaradi preglednosti so pri tem tipu navedeni samo vzorcni primeri. Drugi analizirani primeri so v prilogi na koncu monografije. 215 Zaradi preglednosti so pri tem tipu navedeni samo vzorcni primeri. Drugi analizirani primeri so v prilogi na koncu monografije. festival znanosti (UPS: prireditev, RPS: vecdnevna, ki omogoca pre­gled dosežkov na razlicnih podrocjih znanosti) gong popularnosti (UPS: nagrada, RPS: za najbolj popularno oseb­nost s podrocja radia, televizije, glasbe in filma po izboru bralcev casopisne priloge Vikend, ki se podeljuje vsako leto) (1.2) Metafora, vezana na prilastkovni del Primeri: center odlicnosti (UPS: center, RPS: visokokakovostne multidisci­plinarne skupine raziskovalcev, ki z uporabo sodobnih tehnologij povezuje znanost in gospodarstvo) delo na crno (UPS: delo, RPS: samostojno ali nesamostojno, ki ga kdo opravlja v nasprotju z zakonskimi dolocili brez nadzora pristoj­nih državnih organov ter brez placila davkov in prispevkov) družba za upravljanje (UPS: družba, RPS: ki se ukvarja z upravlja­njem (investicijskih) skladov) generacija X (UPS: generacija, RPS: rojena približno med letoma 1960 in 1980, ki se ne pocuti vpeta v sodobno družbo, je brez per­spektive in nezadovoljna, zavraca sprejete družbene norme) generacija Y (UPS: generacija, RPS: rojena približno med letoma 1980 in 2000, zrasla ob novih, digitalnih tehnologijah in za katero so znacilne prilagodljivost, podjetnost, samozavest) jed na žlico (UPS: jed, RPS: tekoca, navadno iz vec vrst živil, ki se je z žlico) (1.2.1) Vecbesedni leksemi s sestavljenim desnim prilastkom Primeri: bolezen norih krav (UPS: bolezen, RPS: nevarna, zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na cloveka) davek na dodano vrednost (UPS: davek, RPS: od vrednosti izdelka ali storitve, ko po dokoncni obdelavi pride na tržišce) družba z omejeno odgovornostjo (UPS: družba, RPS: za ustanovitev katere je potreben osnovni kapital, sestavljen iz vložkov družbeni­kov, in za katero ti naceloma odgovarjajo le do višine svojega vložka) družba z neomejeno odgovornostjo (UPS: družba, RPS: ki nima osnovnega kapitala in za katero družbeniki odgovarjajo z vsem svo­jim premoženjem) kmetija odprtih vrat (UPS: kmetija, RPS: izletniška, ki ima poleg svoje primarne dejavnosti še gostinsko in turisticno ponudbo, ne nudi pa nastanitev) otrok s posebnimi potrebami (UPS: otrok, RPS: ki zaradi motnje v razvoju, bolezni potrebuje pomoc, prilagoditev programa pri vzgoji in izobraževanju) Tudi pri skupih najdemo popolne sinonime (ki so najpogosteje tudi sku­pi), in sicer zvocna kartica – sklop glasbena kartica, disketna enota – dis­ketni pogon, gensko inženirstvo – genska tehnologija – genetski inženiring, ozonski plašc – sestava ozonska plast, civilna neposlušnost – državljanska neposlušnost, disketni pogon – disketna enota, elektricni smog – elektronski smog, genetski inženiring – gensko inženirstvo – genska tehnologija, inte­raktivna tabla – sklop pametna tabla, slana žetev – žetev soli, solatni bar – solatni bife, telefonska tajnica – avtomatska tajnica – sestava avtomatski (telefonski) odzivnik – sestava telefonski odzivnik (3), parkirna hiša – ga­ražna hiša, drseci delovni cas – gibljivi delovni cas – fleksibilni delovni cas. V gradivu najdemo nekaj primerov vecpomenskih skupov, in sicer sne­žna deska (1. UPS: deska, RPS: navadno iz umetne snovi, v obliki krat­ke široke smucke za vožnjo po snegu brez palic; 2. UPS: plošca, RPS: zglajenega, zbitega snega na cestišcu), laserski gramofon (1. UPS: napra­va, RPS: za predvajanje zvocnih posnetkov s CD-jev; 2. UPS: naprava, RPS: za predvajanje zvocnih posnetkov z gramofonske plošce z uporabo laserskega žarka),216 slovenska pomlad (1. UPS: cas, RPS: pred demo­kratizacijo in osamosvojitvijo Slovenije izpod komunisticnega režima v Jugoslaviji; 2. UPS: gibanje, RPS: za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije izpod komunisticnega režima v Jugoslaviji; 3. UPS: stranke, RPS: ki so nastale iz gibanja za demokratizacijo in osamosvojitev Slove­nije izpod komunisticnega režima v Jugoslaviji), plužna enota (1. UPS: organizacijska enota, RPS: za odstranjevanje snega s snežnim plugom; 2. UPS: obmocje, RPS: odstranjevanja snega s snežnim plugom), pro­gramska podpora (1. UPS: omogocanje, RPS: delovanja dolocenih opra­ 216 Ta zveza ima v drugem pomenu lastnosti sestave. Pri drugih primerih so pome­ni na isti stopnji pomenske zlitosti sestavin.vil z ustreznimi racunalniškimi programi; 2. UPS: prodaja in vzdrževa­nje, RPS: programske opreme), telefonska kartica (1. UPS: kartica, RPS: plasticna, za uporabo javnega stacionarnega telefona; 2. UPS: kartica, RPS: za polnjenje racuna mobilnega telefona), nuklearna medicina (1. UPS: medicina, RPS: ki za laboratorijsko in klinicno diagnostiko in zdravljenje uporablja radioaktivne izotope; 2. UPS: oddelek, RPS: nu­klearni, v bolnišnici). Pri nekaterih primerih lahko opazimo metonimicni odnos med pomeni, npr. nuklearna medicina, slovenska pomlad, plužna enota, npr. pri zvezah snežna deska, laserski gramofon in telefonska kartica pa pome­na nista izpeljiva drug iz drugega. 4.5 Sestave Po N. M. Šanskem (2011: 84) gre za po zgradbi in v rabi stalne fraze­ološke zveze, ki so pomensko deljive – sestavljene iz besed s prostim (nefrazeološkim) pomenom. J. Toporišic dodaja, da je pri sestavah »po­men frazeologema enak vsoti pomenov posameznih njegovih sestavin, tj. besed [...]«.217 (Toporišic 1982: 364). Specificna lastnost, po kateri se sestave razlikujejo od prostih be­sednih zvez, je dejstvo, da se v procesu sporocanja ne tvorijo sproti kot proste besedne zveze, ampak so že gotove enote s stalno zgradbo in stalnim pomenom (Šanskij 2011: 84).218 217 Toporišicevi primeri za sestave: Siti lacnemu ne verjame; odrasli otroci, nepre­skrbljeni otroci, dnevna soba, spalna srajca, osnovna šola, delavski svet, delavsko samoupravljanje, pravica do samoodlocbe, svoboda vesti in prepricanja, predmetni stavek, temeljna organizacija združenega dela ipd. Proste besedne zveze bi bile npr. prezebli otroci, srajca za spanje, posoda za ponoci, svet delavcev, pravica do samoodlocanja, osnovna organizacija združenega dela, organizacija skupnega dela ipd. (Toporišic 1982: 364). 218 »Raba frazeološke sestave ..... ... ........ ....... se razlikuje npr. od rabe povedi ..... ........ ........ ..... ............ . ......... po tem, da jo govorec vzame iz spomina v celoti, tako kot posamezno besedo ali frazeološke zveze, ekvivalentne besedi, medtem se stavek ..... ........ ........ ..... ............ . ......... po pravilih ruske slovnice N. M. Šanskij (2011: 85) navaja dve vrsti frazeoloških sestav: sestave komunikativnega tipa in sestave nominativnega tipa. Prve so stavcne (npr. Clovek – to zveni velicastno), druge pa besednozvezne, identicne samo do­locenemu delu stavka. Predstavljajo ubeseditev pojma in imajo, podobno kot besede, v jeziku poimenovalno funkcijo: ........ ......, .. ..... ....., ........... ....., ...... ....... ......... itd. V pricujoci tipologiji219 so kot sestave obravnavane samo stalne be­sedne zveze, katerih sestavine nastopajo v izhodišcnem, neprenesenem pomenu, pomen zveze pa je prepoznaven iz pomenov sestavin. Stalne besedne zveze, pri katerih ima katera od sestavin preneseni, drugotni pomen, ki je leksikaliziran, so uvršcene med skupe prvega tipa (skupi, ki so bližji sestavam). Zaradi odsotnosti pomenskih prenosov, ki prispevajo k vecji stop­nji stalnosti in leksikaliziranosti besedne zveze (gl. razdelek 3.3.2 Po­menotvorni vidik: opomenjanje vecbesednih leksemov), so sestave proble­maticne zlasti v smislu zamenjevanja s prostimi zvezami oz. z v rabi ustaljenimi kolokacijami. Merila za besednozvezno stalnost so: (1) omejena povezovalnost (kolokabilnost) sestavin besedne zveze, do­locljiva tudi s (korpusnimi) statisticnimi izracuni,220 (2) terminološkost besedne zveze (poudarjena poimenovalna funkcija), (3) vrstni pridevnik v prilastku samostalniške besedne zveze, (4) stalnost pomenskih razmerij, dolocljiva s pretvorbnimi možnostmi (stalnost lahko preverjamo s pomensko-skladenjsko analizo jedrne tvori iz posameznih besed v samem procesu sporocanja. Za frazeološko se­stavo ......... ..... (partijska izkaznica) je znacilno predvsem to, da se ne tvori sproti, ampak je kot beseda .......... Kar se tice zvez ......... ........., ......... ........., ......... .... itd., se tako kot zveze ..... . ...., ....... ....., ............... ..... itd. tvorijo v ustre­zni govorni situaciji« (Šanskij 2011: 84–85). 219 Zaradi preglednosti so v tem razdelku navedeni samo vzorcni primeri sestav. Drugi analizirani primeri so v prilogi na koncu monografije. 220 Primeri sestav z enopovezovalno (po E. Kržišnik (1994a: 33)) (monokoloka­bilno) sestavino iz gradiva novejših vecbesednih leksemov: predklicna številka, obrazni lifting, napotni zdravnik, nakladna revija, nakladno pisanje. V poseben tip terminoloških sestav z enopovezovalno sestavino spadata primera poliklori­rani bifenil in dezoksiribonukleinska kislina.in prilastkovne sestavine besedne zveze)221 (vec v razdelku 5.4.2 Kriteriji za locevanje pomensko prozornih samostalniških stalnih be­sednih zvez od prostih zvez). A. Vidovic Muha ugotavlja, da je »pri strokovnih besednih zvezah s samostalniškim jedrom in levim prilastkom [...] sestava omejena pred­vsem na zvezo samostalnika s tvorjenim vrstnim pridevnikom, ki pa ne more biti konverzni izkakovostni tip belo (blago), crni (ribez), blaga (smrt) ipd.« (Vidovic Muha 1988: 85). Zaradi odsotnosti pomenskega prenosa in zaradi s tem povezane manjše stopnje leksikaliziranosti zveze je mogoce pri sestavah s pretvorbo dolociti pomensko razmerje med sa­mostalniškim jedrom in motivacijskim izhodišcem vrstnega pridevnika v prilastku ter na ta nacin razcleniti pomen zveze na pomen vrstnega pridevnika in pomen odnosnice. Zato lahko sestave v slovarju navaja­mo pri (izhodišcnih) pomenih posameznih sestavin. Najpogostejše razmerje je razmerje posredne namenskosti. Primeri: ambientalna glasba, davcna številka, dokapitalizacijski delež, dru­žinski zdravnik, faksna številka, gospodinjska soba, imunski sistem, konkurencna klavzula, krajinska arhitektura, arhitekt, mestno kolo, mladinski hotel, nagibni vlak, napenjalna rjuha, napotni zdravnik, obrazni lifting, obrtno-industrijska cona, ocetovski dopust, pasje zave­tišce, podjezicna tableta, podrocna koda, predklicna številka, prenosni racunalnik, prenosni telefon [sinonim mobilni telefon], protipotresni zidak, stranišce, študentski bon, študentsko delo, študentsko posojilo, razvojna psihologija, smerna tipka [sinonim smerniška tipka], staršev­ski dopust, stopnišcni vzpenjalec [sinonim stopnišcni vzpenjalnik], te­ 221 Na pomenskosestavinski ravni je »stalnost (frazeološkost) sestave dokazljiva s skladenjsko dolocenostjo razmerja med uvršcevalno pomensko sestavino in razlocevalno oz. razlocevalnimi pomenskimi sestavinami; terminološka sesta­va iz samostalnika in vrstnega pridevnika ima torej možno eno samo pretvorb­no interpretacijo vrstnega pridevnika« (Vidovic Muha 1988: 84–85). Pomen­ske sestavine locujejo vecbesedne lekseme – stalne besedne zveze, tip rdeca mravlja, od prostih (nestalnih) besednih zvez, tip rdeca bluza; prve doloca sposobnost vzpostaviti strukturno enako pomenskosestavinsko zgradbo, kot jo ima beseda (Vidovic Muha 2000a: 112).lovadna žoga [sinonim terapevtska žoga], transplantacijska medicina, turisticna kmetija, turisticni vlakec, ustanovitveni kapital, varnostna kopija, varnostna nitka, varnostna blazina [sinonima zracna blazina, varnostni meh], zobna nitka, ženska kvota, živcni prenašalec Po pogostosti sledi razmerje namenskosti. Primeri: bivalni vrt, fotokopirni stroj, negovalna bolnišnica, plašilna pištola, preizkusna lutka, premostitvena operacija, previjalna miza, prodajni agent, raziskovalna novinarka, raziskovalni novinar, opozorilna stav­ka, testna lutka [sinonim preizkusna lutka], ucna pot, vlecni pes Redkeje se pojavljata razmerje vzroka in nacina, npr. abstinencni sindrom, brizgalni tiskalnik, diahrono jezikoslovje, di­gitalna fotografija, digitalna kamera, digitalni fotoaparat [sinonim digitalni fotografski aparat] in razmerje nahajanja, obstajanja v casu, kraju; smeri delovanja, npr. adventni vencek, cestna ovira [sinonimni sklop ležeci policaj], da­ljinski upravljalnik, daljinsko ogrevanje, daljinsko zaklepanje, domaci studio Najredkeje se v gradivu pojavljajo razmerje spremstvenosti, npr. arhi­tekturna krajina; sredstva, npr. balonska dilatacija [sinonim balonsko širjenje], deležijsko izražanje, in sestavnosti, npr. bitna slika, crtna koda [sinonim bar koda]. Pri sestavah najdemo zlasti primere popolne sinonimije, z vidika pomenske zlitosti sestavin pa sinonimi najpogosteje ostajajo na stopnji sestave. Primeri: balonska dilatacija – balonsko širjenje, cestna ovira – sklop ležeci poli­caj, crtna koda – bar koda, digitalni fotoaparat – digitalni fotografski aparat, državljanska neposlušnost – skup civilna neposlušnost, genet­sko spremenjeni organizem – gensko spremenjeni organizem, kemicno stranišce – mobilno stranišce, prenosno stranišce,222 kmecki turizem – sklop turizem na kmetiji – skup turisticna kmetija, lastninski certi­fikat – lastniški certifikat, premicna hišica – mobilna hišica, prenosni telefon – mobilni telefon, slikovna pika – slikovna tocka, smerna tipka – smerniška tipka, sonaravni razvoj – skup trajnostni razvoj, stopnišc­ni vzpenjalec – stopnišcni vzpenjalnik, telovadna žoga – terapevtska žoga, testna lutka – preizkusna lutka, transgenetska tehnologija – transgena, transgenska tehnologija, usodna ženska – fatalna ženska, varnostna blazina – zracna blazina, varnostni meh, varovanje osebnih podatkov – varstvo osebnih podatkov, vecžarišcno steklo – progresivno steklo, znanstvena medicina – uradna medicina Analizirano stalnobesednozvezno gradivo novejših vecbesednih lekse­mov ima v vecini potencialni terminološki pomen; v primeru termi­nološkosti stalnost ni vprašljiva, saj je le-ta povezana z definicijskimi lastnostmi terminoloških zvez (gl. razdelek 3.4.2 Pomen frazema). Slovarska razlaga je potrebna pri sestavah, pri katerih bi izpeljava pomena celotne zveze iz pomenov posameznih sestavin (kljub razvi­dnosti pomena zveze zaradi odsotnosti pomenskega prenosa) neza­dostno pojasnila pojavnost. V tem primeru je treba razlagi dodati vec informacij, da postane dovolj obvestilna. Zgledi: prenosni racunalnik, prenosni telefon in mobilni telefon – racunalnik, telefon za prenašanje : osebni racunalnik, ki v enem ohišju združuje vse enote namiznega racunalnika [...]; manjši brezžicni prenosni telefon [...];223 zobna nitka – nitka za zobe : mehka najlonska ali svilena nitka, ki se uporablja za odstranjevanje zobnih oblog; zašcitni zakon – zakon za zašcito : zakon, ki šciti slovensko manjšino v Italiji; vodna postelja – postelja z vodo : postelja, pri kateri je posteljni vložek napolnjen z vodo; prim. tudi raz­tros pepela (obred, pri katerem se pepel pokojnika raztrese na posebnem delu pokopališca ali posebej dolocenem prostoru). Posledicno imajo lahko sestave razlicen status v slovarski strukturi (hierarhiji). Sestave tega tipa se v SSKJ pojavljajo za poševnico, sledi pa jim stranska razlaga. 222 Gre za delno sinonimijo (gl. opombo 237). 223 Razlage so vzete iz SNB. Sestave, ki razlage ne potrebujejo, se v slovarjih lahko navajajo kot zgle­di rabe. Taki primeri so v gradivu novejših vecbesednih leksemov redki. Primeri (sestave, ki se lahko v slovarju navajajo kot zgledi rabe): bivalni vrt, faksna številka, fotokopirni stroj, glasbena terapija, kemic­no stranišce [sinonima mobilno stranišce in prenosno stranišce],224 kro­žno križišce, mestno kolo, napenjalna rjuha, obrtno-industrijska cona, pasje zavetišce, plašilna pištola, podjezicna tableta, poulicno gledališce [sinonim ulicno gledališce], protipotresni zidak, raziskovalna novi­narka, raziskovalni novinar, raziskovalno novinarstvo, skrajni rok, turisticni vlakec, umetnostna terapija, sortirnica odpadkov, vlecni pes Skupi se od sestav razlikujejo po metaforicnem ali metonimicnem po­menskem prenosu ene od sestavin. Primer za metonimijo: pridevnik op­ticni v svojem izhodišcnem pomenu tvori sestavi opticni signal in opticni bralnik (opticni citalnik) ‘bralnik/citalnik, ki bere s pomocjo svetlobe’, z metonimijo pridobljeni novi pomenski odtenki pa tvorijo skupe (npr. opticno vlakno ‘vlakno, po katerem potuje opticni signal’ / opticni kabel ‘kabel iz opticnih vlaken’ / opticni disk ‘disk, s podatki, ki se preberejo s svetlobo’ (poševnice oznacujejo pomenske odtenke)) (prim. razdelek 3.3.2 Pomenotvorni vidik: opomenjanje vecbesednih leksemov). Sestave v gradivu novejših vecbesednih leksemov so vecinoma eno­pomenske; primer vecpomenske sestave je zbirna mapa (1. UPS: mapa, RPS: z osnovnimi podatki o osebi, dokazilih o formalno in neformalno pridobljenem znanju; 2. UPS: mapa, RPS: v kateri se zbirajo ucencevi izdelki in podatki o njegovih dejavnostih in dosežkih) (oba pomena sta na stopnji sestave). 224 Tovrstne sinonime lahko utemeljujemo tudi z vidika prototipske semantike, ki uvaja prototip kot jedro pojmovnega polja dolocenega leksema in za katero je znacilno brisanje ostrine med posameznimi kategorijami (Vidovic Muha 2013a: 57–58). Npr. kemicno stranišce kot zveza s potencialnim terminološkim pomenom ni v odnosu popolne sinonimije z zvezama mobilno stranišce in pre­nosno stranišce, v splošnem slovarju pa imajo zveze isto razlago, ker v nestrokov­nih besedilih izkazujejo isti pomen. 5 Slovaropisni vidik vecbesednih leksemov 5.1 Analiza slovenskih slovarjev z vidika obrav­nave samostalniških vecbesednih leksemov 5.1.1 Starejši slovenski slovarji225 Za analizo obravnave samostalniških stalnih besednih zvez v starejših slovenskih slovarjih so bili izbrani razlicni tipi slovenskih tiskanih slo­varjev z bogatim (stalno)besednozveznim gradivom, in sicer trijezicni slovar M. Pohlina (Tu malu besedishe treh jesikov, 1781) kot prvi tiskani slovar s slovenskim izhodišcem, dvojezicna A. Murka (Slovénsko-Ném­shki in Némshko-Slovénski rózhni besédnik, 1833)226 in M. Pleteršni­ka (Slovensko-nemški slovar, 1894/95) ter enojezicni razlagalni slovar J. Glonarja (Slovar slovenskega jezika, 1936).227 Z gradivom segajo v obdob­je od srede 18. do 20. stoletja in tudi razvojno predstavljajo leksi­ 225 Razdelek je povzet po seminarski nalogi Stalne besedne zveze v starejših sloven­skih slovarjih, ki sem jo napisala pod mentorstvom prof. dr. Majde Merše. 226 Murkov slovar je bil izbran kot vzorec dvodelnega slovarja (slovensko-nem­ški in nemško-slovenski) s socasno aktualnim besedjem, Pleteršnikov pa kljub dvojezicni zasnovanosti kot vseslovenski slovar z zgodovinsko razsežnostjo in kot najvecji slovaropisni dosežek pred Slovarjem slovenskega knjižnega jezika. 227 Kolicina gradiva, ki je osnova za analizo, je dolocena sorazmerno z obsegom slovarjev. Iz Pohlinovega slovensko-nemško-latinskega slovarja Tu malu besedi­she treh jesikov so zajete vse samostalniške nefrazeološke besednozvezne iztoc­nice in podiztocnice, iz Murkovega slovarja Slovénsko-Némshki in Némshko­-Slovénski rózhni besédnik pa samo samostalniške nefrazeološke besedne zveze iz slovensko-nemškega dela pri iztocnicah od crke A do vkljucno crke G. Iz Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja so obravnavane besedne zveze pri iztocnicah od crke A do crke B, iz Glonarjevega Slovarja slovenskega jezika pa pri iztocnicah od crke A do vkljucno crke D.ko vse do casa, ki ga z zajetim gradivom obravnava Slovar slovenskega knjižnega jezika. Predstavljajo pomembne slovenske slovaropisne mejni­ke; vsi izhajajo iz slovenšcine (le-ta ima v slovarjih iztocniško mesto, ne mesto ustreznika) in vsi so imeli vpliv na prihodnja dela.228 Samostalniški vecbesedni leksemi so razvršceni glede na stopnjo pomenske zlitosti sestavin in posledicno stopnjo pomenske trdnosti leksemov, analiza pomenskih razlag in njihovega mesta v slovarju pa odkriva tendence pri obravnavanju samostalniških nefrazeoloških be­sednih zvez v starejših slovenskih slovarjih. Ker predvidevamo, da sta M. Pohlin in A. Murko pri obravnavi besednih zvez v vecji meri izhajala iz protistave z nemškimi zloženkami, je njuno besednozvezno gradivo razdeljeno v tri tipe glede na stopnjo ujemanja z nemškim ustreznikom. Ugotavljala sem tudi morebitno skladnost posameznega tipa z dolocenim vsebinskim podrocjem. Upoštevanje oblike in skladenjskega pomena pridevnikov kot sestavin vecbesednih leksemov v starejših slovenskih slovarjih Starejši slovaropisci pomenske dolocnosti oz. vrstnosti še niso zavestno povezovali z dolocno obliko pridevnika. Pri M. Pohlinu in A. Murku je pomenska dolocnost pridevnikov kot sestavin stalnih besednih zvez tudi oblikovno dosledno izkazana (kjer je razvidna iz oblike pridevnika). Primeri pri M. Pohlinu: grud svinske (Erdäpfel, cyclaminus) ker.tne dan (Tauftag; amphidromia) mashne plajsh (Meßkleid; ca.ula) stekle pes (windiger Hund; Canis rabidus) Le izjemoma se pojavljajo tudi stalne besedne zveze s pridevniki v ne­dolocni obliki. Primeri pri M. Pohlinu: svet vezher (heil. Abend, Vigilia) shegnan koren (Benediktenkraut; Geum) shmarn dan (Frauentag; marianus dies) 228 Povzeto po pogovoru z M. Merše (z dne 18. 10. 2012). Dolocnost ni izkazana tudi pri pridevniških iztocnicah, pri katerih druga sestavina stalne besedne zveze nastopa kot podiztocnica. Primera pri M. Pohlinu: selen, a, u .229 klobuk (Wolf.swurz; aconitum) smershen, a, u . klobuk (Beispappeln, malva) Primeri pri A. Murku:230 bru.en kamen drag kamen gledali.hen igraviz go.len lok Pri prostih besednih zvezah se pri A. Murku navadno pojavlja nedoloc­na oblika pridevnika. Primeri: prasen domi.hlik glaven del gniloploden roj Nedolocna oblika se pojavlja tudi med sestavami (bru.en kamen; drag kamen; dvoj.hki oder dvoj.hek porod; gledali.hen igraviz, go.len lok), med skupi, sklopi in zrasleki pa jih med izbranim gradivom ni. Pri M. Pleteršniku in J. Glonarju dolocna oblika vrstnih pridevni­kov v slovarskih iztocnicah ni dosledno izkazana. Vrstni pridevniki pa so dosledno zabeleženi kot sestavine stalnih besednih zvez (prim. ka­kovostne pridevnike v prostih zvezah: aboten clovek, blag mož, hud boj). 229 Besednozvezne podiztocnice pri M. Pohlinu navajamo ob enobesednih nadre­jenih iztocnicah, oznacene s pušcico. 230 »Pridevnik kot dolocilna beseda v stalnih besednih zvezah je v Murkovem slo­varju pogosto v dolocni obliki: beli grad, beli tok, mali traven, koncni zlog, srednji perst. Na zavest o tesni povezanosti obeh clenov zveze kažejo primeri pisave skupaj: malitraven, poleg mali traven, mali srpan; velikitraven oder veliki traven; sredniperst auch sredni perst« (Praznik 1999: 309). »Pridevniki z izbiro koncnice so praviloma navedeni v nedolocni obliki. [...] Koncnico -ř imajo ne­kateri posamostaljeni pridevniki in pogosto tudi dolocilni pridevniki v stalnih besednih zvezah« (Praznik 1999: 310). Primeri pri M. Pleteršniku: kositerni, zlati amalgam bagrenokisli amonijak cisti baker modri bakrenec koruzni bat pravdni doktor bojni krik borsni kurs barvni cut debeli bas beli bor mlecni brat mala, vélika beseda Primeri pri J. Glonarju: smrtni angel azbucni red cenzurni izvod poletni cas castni doktorat castni poziv celjustni krc Pricakovano je tako pri J. Glonarju med izbranim gradivom tudi nekaj stalnih besednih zvez s pridevnikom v nedolocni obliki, npr. diploma­ticen prepis: verno crko za crko, kakor stoji v predlogi (v filološkem smislu); droben denar, debel denar; dipodicen verz. Izrazno ujemanje vecbesednih leksemov iz Pohlinovega in Murkovega slovarja z nemškim ustreznikom Glede na stopnjo pomenske prekrivnosti z nemškim enobesednim ustre­znikom (zloženko) lahko izbrane besedne zveze iz Pohlinovega in Mur­kovega slovarja razdelimo na dva tipa. (1) V prvi tip se uvršcajo stalne besedne zveze, ki niso neposredni opis ali prevod nemškega ustreznika. Primeri pri M. Pohlinu: Brytveza .a je.ik spodre.ati (Chirurgisches Instrument) Busula brodnishka (Magnetnadel) Gebanza (ein Opferkuchen) – premurska (Egypti.ch Brey.) Grud svinske (Erdäpfel) Kopriva – .hegnana (Kordbenediktenkraut) Poresleza (Zienkraut) – .habja (Raßen.chwanz) Selen – klobuk (Wolfswurz) Shpehova potiza (Fettbrodt) Smershen – klobuk (Beispappeln) Uzhenu.t – v’pameti (die Theorie); – v’dijanju (die Praxis) Vojska – zherna (allgemeiner Au..tand) Tol.te – koren (Stern- Alantwurz) Travn velike (Wonnemonat) Primeri pri A. Murku: kraljev bat (der Zepter) bru.en kamen (der Schleifer) du.hno svelizhanje (die Seligkeit) boshji pot (die Wallfahrt) kre.no, la.hko oder rudezhe grosdizhje (Ribi..eln, Johannisbeeren) boshan.ska kraviza (der Blattkäfer, der Goldkäfer, der Sonnenkäfer; Coccinella punctata) babina du.hiza (eine .tark riechende Planze; Mentha polegion) mala go.podniza (das Fe.t Maria Geburt) vélika go.podniza (das Fe.t Maria Himmelfahrt) Prim. tudi stalne besedne zveze, pri katerih ena sestavina pomensko ustreza nemškemu enobesednemu ustrezniku oziroma delu zloženke, druga pa ne. Primeri pri M. Pohlinu: Burovske kola (Heerwagen)231 Dushiza – materna (Mutterkraut) Iver na kolenu (Knie.cheibe) 231 Stalna zveza poimenuje ozvezdje Veliki medved. Kasha – Jezhmenova (Ger.ten.chleim) Mashne plajsh (Meßkleid) Nagelnove .hebize (Gewürznägel) Obrazhna ko.t (das Wirbelbein) Pinenu mleku (Buttermilch) Pytne vofr (Opferwein) Ritnu zhevu (der Afterdarm) Shajfenu .elshe (Seiffenkraut) Shmarn dan (Frauentag) Shegnan koren (Benediktenkraut) Shitne mol (Getreidwurm) Sijalo.t teh ozhy (Herumgaffung) Tav.hent ro.he (Tau.endguldenkraut, Ranken) Primeri pri A. Murku: bobna.ta mrena (ein Trommelfellen) drag kamen (ein Edel.tein) vélika ze.ta (die Haupt.traße) gledali.hen igraviz (der Schau.pieler) gumba.ta igla (die Stecknadel) zvetni teden (die Palmwoche) zvetna nedelja (der .ech.te Sonntag in der Fasten, der Palm.onntag) mor.ka goba (der Bad.chwamm) gotovi denarji (baares Geld) gadji plod (die Schlangenbrut; das Viperngezücht) grom.ka .trela (der (erdichtete) Donnerkeil) (2) V drugi tip stalnih besednih zvez pa sodijo takšne, ki, morda izha­jajoc iz protistave z nemškim ustreznikom, clensko povsem, pomensko pa bolj ali manj232 ustrezajo nemškim zloženkam. Primeri pri M. Pohlinu: Kashnata klobasa (Breinwur.t) Kapeza farshka (Pfaffenkappel) 232 Razlike se npr. kažejo glede uporabe manjšalnice namesto nemanjšalnice (Pu­tna jameza – Ein Schweißloch), izbire poimenovanja dela namesto celote v sopomenski vlogi (Odamov kerhl – Adamsapfel), izbire približnih sopomenk (Sobina bole.n – das Zahnwehe), izbire oblikoslovno neenakih ustreznic (figa mosh – ein feiger Men.ch) itd. Ker.tne dan (Tauftag) – Kamen (gl. Ker.tirna: der Tauf.tein) Ledjena, ledjenska ko.t (das Darmbein) Odamov kerhl (Adamsapfel) Palmenu drevu (Palmbaum) Putna jameza (Ein Schweißloch) Sobina bole.n (das Zahnwehe) Nasramne verh (der Schaamberg) Popkova .hnora (die Nabel.chnur) Rajske tizh (Paradiesvogel) Ratne gospud (Ein Rathsherr) Sajzhja detela (Haasenklee) Savetnu dete (an Kindes.tatt angenommen) Sapertje tega trupla (eine Ver.topfung des Leibs) Sramotna ko.t (das Schambein) Svet vezher (heil. Abend) Volovske . je.ik (Och.enzunge) Primeri pri A. Murku: aprilj.ko vreme (das Aprilwetter) boshizhni .vetki (die Weihnachtsfeiertage) ziglena .treha (das Ziegeldach) zhlove.hki rod (das Men.chenge.chlecht) dolgotna mera (das Längenmaß) mozh duhova (duh; die Gei.teskraft) dvoj.hki oder dvoj.hek porod (die Zwillingsgeburt) figino drevo (der Feigenbaum) ternov germ (der Dornbu.ch) gnojna voda (das Mi.twaßer) gorzhizhno .emenze (das Senfkörnlein) goveja juha (die Rind.uppe) grosdne pizhke (die Traubenkerne) gruntna go.poj.ka (die Grundobrigkeit) bela nedelja (der weiße Sonntag) bolezhki [bolezhek] porodnizhni (die Geburtswehen) botrin.ke pogazhe (das Pathenbrot) zezatna shival (das Säugethier) zvetna moka, zvetni prah (das Blüthenmehl, der Blüthen.taub) drobni penesi oder dnarji (Scheidemünze; kleines Geld) fraj volja (der freie Wille) gledni kruh (das Schaubrot) go.len lok, auch bloss lozhez (der Geigenbogen, der Fiedelbogen) beli tok (der weiße Fluß) figa mosh (ein feiger Men.ch) Tipologija nefrazeoloških stalnih besednih zvez iz Pohlinovega in Mur­kovega slovarja z vidika stopnje pomenske prekrivnosti z nemškim eno­besednim ustreznikom (zloženko) je pokazala, da pri obeh avtorjih pre­vladujejo besedne zveze, ki niso neposredni opis ali prevod nemškega ustreznika. Iz analize izbranega gradiva lahko sklepamo, da se tematsko233 to­vrstne besedne zveze pri M. Pohlinu najpogosteje uvršcajo na podrocje hrane (pijace) in rastlinstva, medtem ko zveze, ki pomensko popolno­ma ali deloma ustrezajo nemškim zloženkam, pri M. Pohlinu sodijo zlasti k pojmom s podrocja cloveškega telesa. Iz tega bi lahko sklepali, da boljše pojmovno poznavanje dolocenega podrocja omogoca bolj sa­mostojno izbiranje slovenskih ustreznic. Tematska razvrstitev stalnih besednih zvez v Murkovem slovarju je pokazala, da pomenska prekriv­nost oziroma neprekrivnost z nemškim ustreznikom ni odvisna od po­menskega polja leksema. Izbor in obravnava vecbesednih leksemov v starejših slovenskih slovarjih Izbor besednozveznega gradiva je pri starejših slovenskih slovarjih po eni strani odvisen od njegove aktualnosti, po drugi pa tudi od poseb­nosti v rabi. S tem v zvezi je zanimiv primer Alzenov rog (Elendklaue; alcis ungula ‘kopito losa, severnega jelena’) iz Pohlinovega slovarja; z današnjega stališca utemeljenost zveze ni povsem jasna, vendar pa je povezava z doloceno vsebino tedaj vsekakor morala biti razvidna.234 233 Tematska obravnava vzorcnega gradiva stalnih besednih zvez v starejših slo­venskih slovarjih je pokazala, da so napogostejša vsebinska podrocja, ki se po­javljajo v slovarju, podrocje rastlinstva (imena rastlin, deli rastlin), živalstva (imena živali, deli živalskega telesa), hrane in pijace, cloveškega telesa (deli clo­veškega telesa), bolezni (imena bolezni, procesi v telesu, zdravila, zdravljenje) ter kulture, povezane z biblijo, verovanjem, cerkvijo (obredi, obicaji, prazniki). 234 Povzeto po pogovoru z M. Merše (z dne 14. 6. 2012). Proste in stalne besedne zveze se pri M. Pohlinu pojavljajo kot iz­tocnice in kot podiztocnice. Avtor je samostalnike, pridevnike, ki lahko tvorijo vec besednih zvez, izpostavil kot iztocnice, pri katerih je navedel tipicno, znano besedno zvezo (ali samo levi prilastek) kot podiztocnico. Primera: Anza, e, .h. – Moje anze Kasha, e, .h. – Jezhmenova Besedne zveze, ki jih je (morda zaradi uveljavljenosti, praviloma uskla­jene s pogosto rabo, ali pa redkejše pojavnosti in težje razumljivosti)235 želel posebej poudariti, pa je obravnaval drugace, kot iztocnice; med temi so stalne besedne zveze, zlasti terminološke, kot npr. Abecedikar­ska ver.ta, Busula brodnishka, Frigane ribe, Popkova .hnora, Stekle pes. Proste in stalne besedne zveze imajo v obravnavanih starejših slovan­skih slovarjih posebno mesto. Obširen in pester izbor besednih zvez kaže na dejstvo, da so se slovaropisci zavedali smisla ponazarjalnega gradiva besednih zvez, ki veckrat služijo za ponazarjanje pomena iztoc­nice kar namesto razlage.236 Primera pri M. Pleteršniku: das Aufhellen das Aufklären: bistrenje duha, razuma (iztocnica bistrenje) Primeri pri J. Glonarju: adoptiven otrok, oce (izt. adopcija) aluminijeva (.237 aluminijasta) posoda (izt. aluminij) dišeca ambra (izt. ambra) gotska cerkev (izt. cerkev) 235 Povzeto po pogovoru z M. Merše (z dne 14. 6. 2012). 236 »Ponazarjalno gradivo je tudi v slovarjih 19. stoletja, zlasti pri Pleteršniku, ne samo informativno, ampak normativno sredstvo: pri manj uporabljanih ali manj ustreznih besedah ga ne navajajo, pri manj znanih besednih družinah pa pri eni od besed, drugod pa ne. Pri iztocnicah, ki imajo nadrejeno bolj uporab­ljano ali primerno besedo, ni ponazarjalnega gradiva« (Humar 1998: 89–90). 237 Križec (.) je Glonarjeva oznaka za zastarelo. avstrijski cesar, nemški cesar, turški cesar = sultan (izt. cesar) štirje letni casi (izt. cas) tri božje cednosti (izt. cednost)238 Tudi v Pohlinovem in Murkovem slovarju najdemo proste besedne zveze. Primeri pri M. Pohlinu (tu se pojavljajo kot iztocnice ali podiztocnice): Anza, e, .h. – Moje anze (meines Standes, meś conditionis) Brytveza, e, .h. (Meßerchen; cultellus) – .a je.ik spodre.ati (Chirur­gisches Instrument; ancylotomum) Drage moj! (Mein lieber!; Chare mi! .odes) Puhla repa (wam.tige Rübe; Rapa flaccida) Stekle pes (windiger Hund; Canis rabidus) Primeri pri A. Murku: babzhin.ka vumno.t (izt. baba) sind die theoreti.chen Kenntniße, die eine Hebamme haben .oll zum unterschiede vom babzhni.ka rozhno.t, welches die Gewandt­heit, die Hebammenkun.t practi.sh ausüben zu können, bezeichnet brati ino .e.tre (izt. brat;239 das Ge.chwi.ter) velíka ze.ta (izt. ze.ta; die große Straße)240 zhi.ta diviza (izt. zhi.t; reine, keu.che Jungfrau) de.na .tran (izt. de.en) prasen domi.hlik (izt. domi.liti .e; eine leehre Einbildung) drav.ke ribe (izt. drava; Fi.che aus der Drau) glaven del (izt. glava; das Haupt.tück) glih misa (izt. glih; ein ebener, gerader, gleicher Ti.ch) gniloploden roj (izt. gnil; ein Bienen.chwarm, de..en Brut von Fäulniß angegriffen i.t) go.to .etvo (izt. go.t; dichte (nicht .chüttere) Saat) 238 J. Glonar je s tem v zvezi zapisal, da »naši brusaci in pisci terminologij vse pre­radi pozabijo temeljno resnico jezikoslovja, da kaka beseda sama zase še vedno nima pravega pomena, da ga namrec dobi šele v zvezi z drugimi besedami« (Glonar v: Suhadolnik 1984: 514). 239 V oklepaju najprej navajam iztocnico, h kateri sodi besedna zveza, za podpic­jem pa nemški ustreznik/razlago. 240 Prim. vélika ze.ta (sestava). Pomenski opis vecbesednih leksemov v starejših slovenskih slovarjih Analiza samostalniških vecbesednih leksemov (terminov) z vidika po­menske zlitosti sestavin241 je pokazala, da je med njimi najvec sestav, pogostnost pa pada v smeri od sestav proti zraslekom. Stalne besedne zveze so avtorji starejših slovenskih slovarjev ustrezno obravnavali kot vecbesedne lekseme. Namesto pomenskih razlag se pri M. Pohlinu in A. Murku ob njih pojavljajo drugojezicni ustrezniki v nemšcini (pri M. Pohlinu še v latin­šcini), ki s svojo strukturo, obicajno zloženke, nakazujejo leksemskost slovenskega besednozveznega ustreznika. Pri M. Pohlinu sta ob vsaki zvezi, tudi prosti, navedena ustrezni­ka v nemšcini in latinšcini. Pri prostih besednih zvezah je to navadno nemška besedna zveza (npr. Anza, e, .h. – Moje anze (Meines Standes, meś conditionis ‘moji pogoji’), pri stalnih pa zloženka (npr. Busula brodnishka (Magnetnadel; acus nautica ‘magnetna igla’), Ledjena, led­jenska ko.t (das Darmbein; os illi (lumbaris) ‘anat. crevnica’). V Murkovem slovarju imajo vse besedne zveze pomensko razlago. Pri razlagah je upoštevan preneseni pomen; pri sklopih in zraslekih se zaradi višje stopnje prenesenosti pomena oziroma nerazpoznavnosti po­mena iz pomena posameznih sestavin leksema naceloma navajajo opi­sne razlage in ne drugojezicni ustrezniki. Primeri: babina du.hiza (eine .tark riechende Planze; Mentha polegion, Linn.) mala go.podniza (das Fe.t Maria Geburt) vélika go.podniza (das Fe.t Maria Himmelfahrt) Druga možnost je oznaka, ki zvezo uvršca v neposredno višje pomen­sko polje, npr. beli tok (der weiße Fluß ‘Krenkheit’). 241 Pri dokazovanju stopnje pomenske zlitosti sestavin sem si pomagala s pretvor­bo stalne besedne zveze – njen pomen sem prikazala s pomocjo uvršcevalne in razlocevalnih pomenskih sestavin (primerjava z razlagami v Slovarju slovenske­ga knjižnega jezika). Namesto razlage se pri sestavah pojavlja drugojezicni ustreznik, nava­dno zloženka. Primeri: bolezhki [bolezhek] porodnizhni (die Geburtswehen) bru.en kamen (der Schleifer) bzhelni shalez (der Bienen.tachel) vélika ze.ta (die Haupt.traße) drag kamen (ein Edel.tein) drevno oder dreve.no, gemeiniglich la.hko olje (das Baumöl) Pri skupih se pojavljata tako razlaga kot tudi ustreznik. Primeri: beli grad (auch zu.ammen beligrad, vie Städte Stuhlweißenburg und Belgrad) bobna.ta mrena (ein Frommelfellen ähnlich ge.panntes Neß) botrin.ke pogazhe (das Pathenbrot) zezatna shival (das Säugethier) Murkovo razlikovanje med prostimi in stalnimi besednimi zvezami ter upo­števanje pomenske prozornosti oziroma neprozornosti neposredno dokazu­jeta razlicni razlagi besednih zvez velíka ze.ta (die grosse Strasse) in vélika ze.ta (die Haupt.trasse) ter izrazno (naglasno) razlikovanje med nedolocno in dolocno obliko pridevnika. Pri iztocnici zve.ti A. Murko navaja opombo, da pridevnik zveten nastopa samo v stalnih zvezah: zveten, tna, tno (nur in Verbindung mit Hauptwörtern gebräuchlich): zvetni teden (die Palmwoche); zvetna nedelja (der .ech.te Sonntag in der Fasten, der Palm.onntag); zvetna moka, zvetni prah (das Blüthenmehl, der Blüthen.taub). Pri obravnavi pomena besednih zvez v Pleteršnikovem242 in Glo­narjevem slovarju je upoštevan pomenski prenos; skupom, sklopom in 242 »Stalne besedne zveze so v Pleteršnikovem slovarju nedosledno oziroma zelo redko oznacene bodisi s »preneseno« ali z oznako »figurativno«. Po uvodu v slovar sta obe oznaki pravzaprav enaki, saj naj bi figurativno pomenilo: v pre­nesenem pomenu, v podobi receno, preneseno pa je pojasnjeno: v prenesenem pomenu; prim. fig. (figurativno)« (Humar 1998: 91).zraslekom je naceloma dodana pomenska razlaga oziroma sinonim, se­stavam pa le pri posameznih primerih. V Pleteršnikovem slovarju se poleg nemških ustreznikov že po­javljajo tudi pomenske razlage, veckrat pa so stalne besedne zveze navedene brez ustreznika ali razlage, »kar kaže na to, da je bil slovar namenjen zlasti slovenskemu uporabniku« (Humar 1998: 95). Proste besedne zveze kot del ponazarjalnega gradiva (npr. abecedna knjižica; aboten clovek, abotne besede; boleca rana, bolece oko; borna koca, borna obleka) najveckrat nimajo pomenske razlage. Sicer je pomen prostih in stalnih besednih zvez pri M. Pleteršniku podan z nemškim ustrezni­kom – pri prostih zvezah v obliki besedne zveze. Primeri: po abecednem redu [in alphabetischer Ordnung] lažnjivi, krivi bogovi [die falschen Götter] bratoljubni vzori [humanitäre Ideale] Pri stalnih zvezah je pomen podan z nemškim ustreznikom v obliki zloženke. Primeri: cisti baker [das Feinkupfer] bobnarski batec [der Trommelschlägel] blatobljuvni ognjenik [der Schlammvulcan] Le izjemoma je (stalni) besedni zvezi dodana polna razlaga. Primeri: botricna nedelja [der erste Sonntag nach Ostern (= bela nedelja)] botriška nedelja [t. j. prva po veliki noci] divje babe [bivajoce po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge] trsni bik [in einem Bogen angebundene Weinrebe] Lahko je dodano tudi krajše pojasnilo, npr. bobnicna otlina [die Pau­kenhöhle (im Ohr)]. Glonarjev slovar ima manj razlag, saj se je avtor ravnal po na­celu, da je pomen pri pogostejših, obicajnejših besedah razviden iz sobesedila, navedenega v slovarju; razlage je dodajal samo posebnim, manj znanim stalnim besednim zvezam, npr. babja duša ‘divji timi­jan, imenovan tudi materina duša, materina dušica’; beli cvet ‘beli tok, bolezen’. V slovarju je upoštevan pomenski prenos, saj je skupom, sklopom in zraslekom dodana pomenska razlaga oziroma sinonim, sestavam pa le pri posameznih primerih. Primeri: armiran beton: z vloženimi železnimi palicami mašne bukve, iz katerih moli duhovnik pri maši cenzurni izvod .: izvod za cenzuro glavna cesta (v nasprotju s kmetskimi kolovozi, ki služijo samo lo­kalnemu prometu iz hleva na polje, njivo in v gozd) casovno napredovanje (brez ozira na kvalifikacijo) casovni problemi (ki zanimajo kak dolocen cas, drugega pa ne) narodni davek: dajatev v narodne namene deževen veter (prinaša, napoveduje dež) dojna krava = na novi molži, ker se je pred kratkim otelila domaca naloga (ne šolska) domace blago (ne iz tujine) seneni drobir, senena drob: odlomljeni košcki sena, ki ne gredo na vile Sestava je lahko uporabljena v stavcnem zgledu, npr. javne dajatve (državi, mestu, društvom) so vedno neprijetna rec (pri iztocnici da­jatev). 5.1.2 Sodobni slovenski slovarji Vecbesedni leksemi v prvi in drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika, v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2016 in v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika Slovarski prikaz vecbesednih leksemov Vecbesedni leksemi v prvi in drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižne­ga jezika (1SSKJ in 2SSKJ) niso prikazani kot samostojna gesla. Naha­jajo se na razlicnih mestih v slovarskem sestavku.243 V terminološkem gnezdu najdemo tudi vecbesedne termine (vseh stopenj pomenske zlitosti sestavin, od sestave do zrasleka). Spodaj sta navedena skupa in sestava: pálica [...] . aer. krmilna palica del krmilne naprave v obliki palice, s katerim se uravnava položaj višinskega krmila, krilc; [...] fiz. kontrol­na palica priprava, s katero se uravnava delovanje jedrskega reaktorja; [...] šport. štafetna palica palica dolocene velikosti, ki jo udeleženci štafete izrocajo drug drugemu [...] (podcrtala Š. P.) Primeri za sklope: kríž [...] . alp. grebenski križ stikališce dveh ali vec grebenov; arheol. kljukasti križ enakoramni križ z na koncu v isto smer zalomljenimi kraki zlasti kot simbol sonca; svastika; arhit. nitni križ; vizirni križ; astr. Južni križ; Severni križ ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; film. malteški križ vrtljiva zaslonka v kinoprojektorju ali snemalni kameri; geom. osni križ [...] (podcrtala Š. P.) 243 Frazemi se v SSKJ naceloma nahajajo v frazeološkem gnezdu, ki je na koncu geselskega clanka ali za posameznim pomenom (ce »se vse frazeološko gradivo [...] povezuje z enim samim pomenom« (Majdic 1970: 138)). »Ker so fraze zveze dveh ali vec besed in imajo kot pomensko nerazdružljive celote samosto­jen, do pomenov sestavljajocih jih clenov bolj ali manj oddaljen pomen, so v slovarju obravnavane kot osamosvojene pomenske enote in obvezno razložene« (Majdic 1970: 138). V frazeološkem gnezdu najdemo frazeme (stalne besedne zveze s ko­notativnim pomenom in ekspresivno funkcijo v besedilu) z lastnostmi skupa, sklopa in zrasleka; primer za sklop: pálica  [...] . [...] ekspr. caka ga beraška palica beracenje, prosjacenje; priti na beraško palico popolnoma obubožati; spravil jih je na bera­ško palico povzrocil je, da so izgubili vse premoženje; star. živeti pod krivo palico imeti škofa za fevdalnega gospoda; preg. palica ima dva konca sovražno dejanje lahko škoduje tudi tistemu, ki tako dejanje stori [...] (podcrtala Š. P.) Izjemoma se v frazeološkem gnezdu pojavljajo tudi vecbesedni leksemi brez konotativnega pomena; spodaj so primeri sklopa in dveh zraslekov: kríž  [...] . [...] kljukasti križ v nacisticni Nemciji enakoramni križ z na koncu v isto smer zalomljenimi kraki kot simbol nacizma; Rdeci križ mednarodna zdravstvena organizacija; pog. rdeci križ rešilni av­tomobil [...] (podcrtala Š. P.) Vecbesedni leksemi se v SSKJ navajajo tudi kot samostojni pomeni ka­tere od sestavin leksema, ki ga uvaja pojasnilo v zvezi, (navadno) v zvezi ali (navadno) v zvezi s/z (v primerih, ko vecbesednega leksema zaradi neleksikaliziranega pomenskega prenosa sestavine ne moremo uvrstiti h kateremu od pomenov), npr. kácji  [...] 2. v zvezi kacji pastir velika žuželka z dvema paroma dol­gih ozkih kril in vitkim clenastim zadkom: nad vodo se spreletavajo živobarvni kacji pastirji [...] Fáhrenheitov [...] fiz., v zvezi Fahrenheitova lestvica lestvica za mer­jenje temperature z 32° pri ledišcu in 212° pri vrelišcu vode agregáten [...] 1. fiz., kem., v zvezi s stanje nanašajoc se na obliko, v kateri se snov pojavlja: trdno, plinasto agregatno stanje […] sámostojčc [...] navadno v zvezi s hiša ki stoji sam, se ne dotika druge stavbe: graditi samostojece in vrstne hiše kňš  [...] 4. navadno v zvezi prsni koš del telesnega ogrodja, ki ga sesta­vljajo rebra, prsna vretenca in prsnica: izbociti prsni koš / preiskovati prsni koš s poslušanjem [...] 6. navt., navadno v zvezi jamborni koš majhna zavarovana plošcad na jamboru: ladja z jambornim košem; izvidnik v košu (podcrtala Š. P.) Nefrazeološke in neterminološke zveze slovar navaja tudi za razlago, pri cemer so sestave (pomensko prozorne, motivirane stalne besedne zveze brez konotativnega pomena) vedno pri prvem pomenu (ce je ta izhodišcni) med zgledi ali za prvo poševnico brez stranske razlage, npr. híša  [...] 1. stavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi: hiša stoji na samem, ob cesti; graditi, obnavljati, zidati hišo; gaz je vodila od hiše do hiše; ustavil se je pred domaco hišo; kamnita, lesena hiša; kmec­ka, mešcanska hiša; nadstropna, pritlicna hiša; nova, velika hiša; hiša z balkonom; lastnik hiše / stanovanjska hiša / atrijska hiša pri­tlicna, navadno enodružinska, z ograjenim dvorišcem; enodružinska ali enostanovanjska hiša; montažna hiša; pocitniška hiša; vogalna, vrstna hiša / v osmrtnicah pogreb bo izpred hiše žalosti v kateri je umrli živel / mestna hiša sedež mestne uprave; knjiž. hiša božja cerkev; vznes. hiša pravice sodišce / ekspr. vsa hiša se je zbrala vsi pre­bivalci hiše . arhit. alpska hiša; panonska hiša [...] (podcrtala Š. P.) Manj motivirane (skupi in sklopi) pa so pri drugotnih, izpeljanih po­menih za poševnicami, pri cemer vsaka naslednja poševnica pomeni vecji pomenski odmik od izhodišca (zato se tu navadno navajajo skupi in sklopi). Skupom sledi stranska razlaga le v primeru, ko ima sestavina neleksikalizirani preneseni pomen in zveze zato ne moremo uvrstiti h kateremu od pomenov. V primerih, ko ima sestavina skupa leksikali­zirani preneseni pomen, ki je zabeležen v slovarju, stranska razlaga ni navedena, gl. npr. skup z leksikaliziranim prenesenim pomenom jedra blagajniško okno pri 3. pomenu besede okno. Zgled za sklop je latinski križ pri podpomenu 2. pomena besede križ (podcrtala Š. P.). ôkno [...] 1. odprtina v steni stavbe, prevoznega sredstva, narejena za­radi svetlobe, zracenja [...] 3. odprtina v pregradi, (vecjem) oknu zaradi poslovanja s strankami; okence: preriniti se do okna / blagajniško okno kríž [...] 2. rel. ta naprava, s podobo Kristusa ali brez nje, kot simbol kršcanstva: na steni je visel križ; pogrebni sprevod s križem na celu; lesen, železen križ (na grobu) / križ s podobo Kristusa / na verižici okrog vratu ji je visel zlat križ [...] // gib z roko ali s predmetom v obliki te naprave: delati križe; boji se ga kot hudic križa zelo / blago­sloviti s križem / narediti znamenje križa / latinski križ pri katerem se prsti dotaknejo cela, prsi, leve in desne rame Zrasleki se med ilustrativnim gradivom za poševnicami ne pojavljajo; pojavljajo se lahko kot pomen ene od (monokolokabilnih) sestavin zve­ze (v SSKJ tip v zvezi s/z, gl. zgoraj primer kacji pastir pri iztocnici kacji), v frazeološkem ali v terminološkem gnezdu. Stalne besedne zveze (terminološke in neterminološke) in frazeme Slo­var slovenskega knjižnega jezika 2016 (eSSKJ) obravnava v dveh loce­nih razdelkih (Stalne besedne zveze in Frazeologija). Neterminološke pomensko prozorne stalne besedne zveze (sestave), ki ne potrebujejo razlage, so prikazane ob kolokacijah pri pomenih oz. podpomenih eno­besedne iztocnice, npr. stenska ura (pri iztocnicah stenski in ura) (Kon­cept 2015: 54). Na makrostrukturni ravni slovar obravnava le enobe­sedne iztocnice. Vecbesedne leksikalne enote so obravnavane celovito, pripisani so vsi podatki, ki so navedeni tudi pri pomenskem opisu eno­besednih leksemov, slovarska razlaga, slovnicne preference in omejitve, stilno-zvrstni podatki, pojasnila v zvezi z normativnostjo, ponazarjalno gradivo ipd. (Koncept 2015: 54). Primer: stalna besedna zveza muškatna buca (Fran, pregledano 15. 11. 2017): Stalna zveza muškatna buca okrogla buca z rebrasto rdeckasto rjavo lupino in oranžnim mesom Zgledi rabe prid. beseda + sam. beseda Velike oranžne muškatne buce dozorijo v oktobru in novembru. sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku juha iz muškatne buce, izdelki iz muškatnih buc Odlicen jesenski krožnik je bila slastna krema iz muškatne buce, v kateri sta se kopala dva raviola, polnjena z racjim mesom. sam. beseda v imenovalniku + glag. Velike oranžne muškatne buce dozorijo v oktobru in novembru. sam. beseda + sam. beseda v rodilniku meso, seme muškatne buce Industrijska predelava muškatnih buc v prehrambne izdelke ne obstaja še nikjer na svetu, za izdelke pa se že zanimajo avstrijski trgovci in nekatere arabske dežele. Seme muškatne buce zlahka locimo od ostalih vrst, ker je umazano belo s hrapavim robom. števnik + kolicinski samostalnik + sam. beseda v rodilniku n g, n dag muškatne buce Za juho potrebuješ 1 kg muškatne buce. V razdelku Stalne besedne zveze so obravnavane vse nefrazeološke vec­besedne leksikalne enote, ki potrebujejo razlago – pomensko neprozor­ne in terminološke (ne glede na pomensko (ne)prozornost). Glavno me­rilo za obravnavo je s slovnicno-pomensko analizo izkazana potreba po pomensko-pragmaticnem opisu stalne besedne zveze v slovarju. Obrav­navane so na enak nacin kot enobesedni leksemi, niso pa onaglašene, besednovrstno opredeljene, navajajo se brez pregibnostno-naglasnega vzorca (Koncept 2015: 55). V Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika so navedeni naslednji tipi obravnavanih zvez: a) pomensko neprozorne stalne besedne zveze, pri katerih je vsaj ena izmed besed s pomenskosestavinskega vidika nepredvidljiva in ne tvori frazeološkega pomena, npr. morska krava velik morski se­salec z valjastim telesom, ki se hrani z morskim rastlinjem, zlasti morsko travo, francoska postelja postelja za dve osebi, ožja od za­konske; b) vse izhodišcno terminološke stalne besedne zveze, ki so v skladu s konceptom oznacene s terminološkimi kvalifikatorji, npr. živcni prenašalec iz medicine kemicna snov, ki prenaša impulze med živc­nimi celicami ali med živcnimi in mišicnimi celicami; c) vecbesedna pomensko neprozorna lastna imena, npr. Bela hiša rezidenca predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu (Koncept 2015: 55). Stalne besedne zveze so navedene v slovarski obliki, npr. zeleni caj, crni caj, vsaki enoti sledi razlaga in ponazarjalno gradivo, npr. zeleni caj [...] pitje, uživanje zelenega caja; skodelica zelenega caja; vrecka, žlicka zelenega caja; Raziskovalci so ugotovili, da zeleni caj znižuje raven ho­lesterola in lajša revmatizem (Koncept 2015: 56). Stalne besedne zveze so razporejene po abecedi. Ce se je stalna bese­dna zveza determinologizirala z razlicnih strokovnih podrocij, so pomeni razvršceni po abecedi terminoloških kvalifikatorjev (npr. iz antropologi­je, iz arheologije, iz medicine, iz tehnike ipd.) (Koncept 2015: 56). Primera: cáj -a sam., m [...] STALNE BESEDNE ZVEZE angleški caj [...]; beli caj [...]; caj mate [...]; caj rooibos [...]; crni caj [...]; indijski caj [...]; ledeni caj [...]; planinski caj [...]; pravi caj [...]; rdeci caj [...]; ruski caj [...]; sadni caj [...]; zeleni caj [...] elektrónski -a -o prid. [...] STALNE BESEDNE ZVEZE elektron­ska denarnica [...]; elektronska pošta [...]; elektronska varuška [...]; elektronski casopis [...]; elektronski naslov [...]; elektronski smog [...] (Koncept 2015: 56) V Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika (SNB) so vecbesedni leksemi ne glede na stopnjo pomenske zlitosti sestavin prikazani na ravni podiztocnice. Glede na postavitev na hierarhicno višje mesto v strukturi slovarja se tako vecbesedni leksemi v SNB približujejo enobe­sednim leksemom, ceprav so zaradi vecdelnosti na površinski, izrazni ravni uvršceni k enobesedni iztocnici, ki je sestavina vecbesednega le­ksema. Besedne zveze z levim pridevniškim prilastkom se nahajajo pri pridevniški iztocnici: abstinéncniSSKJ -a -o prid. (..) abstinéncna kríza -e -e ž (.., .) skupek vegetativnih in psihicnih motenj [...]244 244 Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, 25. 8. 2017. Analiza izlocenega gradiva iz geslovnika Slovarja novejšega besedja slovenskega jezika Ker je SNB glavni gradivski vir za analizo novejših vecbesednih lekse­mov, na tem mestu navajam izbor stalnobesednozveznega gradiva, ki je bilo izloceno iz geslovnika tega slovarja.245 Razloge za izlocitev tovrstnega gradiva, ki je zabeleženo v mono­grafiji Novejša slovenska leksika (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri) (2009), sem ugotavljala (a) s primerjavo rezultatov korpusnih statistic­nih izracunov stalnosti246 izlocenih zvez s stalnostjo uslovarjenih zvez v SNB s skupno sestavino in (b) s primerjavo rezultatov korpusnih sta­tisticnih izracunov stalnosti izlocenih zvez s stalnostjo še neuslovarje­nih zvez s skupno sestavino ter (c) z analizo korpusnih konkordanc, upoštevajoc stilno-funkcijski vidik besedne zveze in besedilni tip, kjer se le-ta pojavlja (ekspresivna funkcija v dolocenih tipih besedil kaže na frazeološkost, strokovno besedilo in poudarjena poimenovalna funkci­ja pa na terminološkost zveze). Izsledki analize kažejo, da so izlocene zveze štirih tipov. Korpusni statisticni izracun (MI3) in analiza konkordanc sta poka­zala, da se v slovar niso uvrstile: (1) proste, nestalne zveze, ki so v rabi kot (bolj ali manj) ustaljene kolokacije (z nižjo frekvenco), npr. brezmesno se prehranjevati (1 pojavitev v Gigafidi); brezžicno distribuiran (1 pojavitev v Giga­fidi); celostna obravnava (455 pojavitev v Gigafidi), oskrba (203 pojavitve v Gigafidi), (graficna) podoba (2 pojavitvi v Gigafidi), ponudba (171 pojavitev v Gigafidi), rešitev (331 pojavitev v Giga­fidi); cas obdarovanja (241 pojavitev v Gigafidi); crnilo v prahu (2 pojavitvi v Gigafidi), gelu (0 pojavitev v Gigafidi); emisija oglji­kovega dioksida (1141 pojavitev v Gigafidi), plinov (217 pojavitev v Gigafidi), emisija v okolje (167 pojavitev v Gigafidi), zrak (327 245 Za pobudo se zahvaljujem E. Kržišnik. 246 Glavni gradivski vir za SNB je besedilni korpus Nova beseda. Za statistic­no preverjanje sopojavljanja sestavin besednih zvez in njihovega besedilnega okolja pa sem uporabila besedilni korpus Gigafida (za pregled konkordanc in vrednosti MI3).pojavitev v Gigafidi); fašistoidna ksenofobija (1 pojavitev v Gigafi­di), fašistoiden režim (9 pojavitev v Gigafidi); lunaticen pesnik (0 pojavitev v Gigafidi); (2) besedne zveze s konotativnim pomenom in ekspresivnim ucinkom v besedilu (ker slovar naceloma ne obravnava frazemov), npr. ali smo se za to borili?; bežeci možgani; biti na cakanju; bližnje srecanje tretje vrste; brezzobi tiger; carovniški strel; crn scenarij; deklica za vse; decek za vse; dihati komu za ovratnik, dihati na škrge; voziti se na etanol; (biti, pristati) na igli; biti brez jajc; imeti jajca; ne imeti jajc; taktika korencka in palice; misija nemogoce; dati možgane na pašo; izklopiti možgane; mrtev papir; (pejt) v tri pirovske; (kot) vroce žemljice; živeti iz kovcka; (3) stalne besedne zveze z lastnostmi sestav, ki se v besedilnem korpu­su pojavljajo redkeje kot druge zveze s skupno sestavino ali glede na frekvencni kriterij ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev v slovar, npr. abolicionisticni sistem (0 pojavitev v Gigafidi; v SNB sta se uvrstili pogostejši sestavi abolicionisticna država in abolicionisticno gibanje); abiotska pestrost (0 pojavitev v Gigafidi; v SNB je zveza abiotski dejavnik); tega tipa so še: ekološko vozilo (okoli 170 po­javitev v Gigafidi); humanitarni turnir (42 pojavitev v Gigafidi); karierna ovira (0 pojavitev v Gigafidi); cvrsti jogurt (37 pojavitev v Gigafidi); mafijska afera (7 pojavitev v Gigafidi); maturitetne tocke (28 pojavitev v Gigafidi), maturitetno branje (23 pojavitev v Giga­fidi); oglaševalsko besedilo (24 pojavitev v Gigafidi); (4) zveze z ozko terminološkim pomenom, ki se v splošnih, nestrokov­nih besedilih redko pojavljajo in zato niso primerne za splošni slovar, npr. abjektna umetnost (0 pojavitev v Gigafidi); aerirani beton (3 po­javitve v Gigafidi); aeracijski bazen (14 pojavitev v Gigafidi); bovini spongiozni encefalitis (0 pojavitev v Gigafidi); disociativne motnje mi­šljenja (4 pojavitve v Gigafidi); karotidne žile (1 pojavitev v Gigafidi); legastenicna motnja (legastenicni: 10 pojavitev v Gigafidi). Slovarski prikaz pomenske dolocnosti pridevnika kot sestavine vecbesednega leksema v prvi in drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika, v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2016 ter v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika Vprašanje uslovarjanja vecbesednih leksemov je v slovenšcini tesno po­vezano s slovarskim prikazom pomenske dolocnosti oziroma vrstnosti pridevnika, ki ga zaradi svoje dvojne narave najbolje ponazarjajo snovni in svojilni pridevniki ter pridevniki barve (gl. razdelka 3.1 Pridevnik kot levi prilastek v samostalniški besedni zvezi in 5.4.2 Kriteriji za loce­vanje pomensko prozornih samostalniških stalnih besednih zvez od prostih zvez, zlasti Pomenskorazmerna dolocnost pridevnika v stalni besedni zve­zi). Prvi spadajo med razmerne pridevnike (skupaj z vrstnimi), drugi pa med kakovostne. Snovni in svojilni pridevniki ter pridevniki barve so lahko pomensko nedolocni ali (v stalnih besednih zvezah) pomensko dolocni (vrstni).247 Pomenska dolocnost je nelocljiva lastnost razmernih pridevnikov, kakovostni pridevniki pa s prenesenim pomenom dobijo obe možni dolocnosti – pomensko in oblikovno (Žele 1998: 130). »Osnova za do­locanje pomenskosti slovarske pridevniške iztocnice je osnovna/prvo­tna pomenska dolocnost razmernih pridevnikov proti pridobljeni/dru­gotni, t. i. konverzni pomenski dolocnosti kakovostnih pridevnikov« (Žele 1998: 131). V prvi in drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika po­menska dolocnost pridevnika, ki je sicer razvidna iz stalnih besednih zvez v ponazarjalnem gradivu in gnezdih, na iztocniški ravni formalno ni predstavljena – pridevniki na -en so na primer v slovarju kot iztocni­ce navedeni samo v nedolocni obliki. Tudi pri pridevnikih, ki so lahko le pomensko dolocni, je iztocniška beseda v nedolocni obliki.248 247 Stalnost in s tem tudi potencialna terminološkost je lastna vsem pomenskim skupinam tako ali drugace tvorjenih vrstnih pridevnikov (Vidovic Muha 2000a: 27–28). 248 A. Žele, ki je izdelala tipologijo upoštevanja pomenske in skladenjskooblikovne dolocnosti na podlagi vzorcnih gesel v 1SSKJ in dveh terminoloških slovarjih, s tem v zvezi pravi, da mora imeti »[v] splošnem razlagalnem slovarju [...] pri­ Snovni pridevniki (gl. razdelek 5.4.2 Kriteriji za locevanje pomen­sko prozornih stalnih besednih zvez od prostih zvez) le delno locujejo skladenjskooblikovno dolocnost; v stalnih besednih zvezah je opazen prehod iz snovnosti v vrstnost (sem spada predvsem skupina sestavno­-snovnih pridevnikov – vrstnosti je bližje pomen sestavinskosti: železni križ (proti železen/železov križ), asfaltni sloj, lésni pepel / lésni izdelek (proti lesén izdelek) (Žele 1998: 131; gl. tudi Žele 2009b: 77–78). Raz­laga v SSKJ v doloceni primerih ne opredeljuje natancno pomena pri­devnika v obeh tipih besednih zvez. Snovni pridevniki imajo v SSKJ naslednje tipe razlag: (1) nanašajoc se na [...] apnéncev [...] nanašajoc se na apnenec: apnencev prah; trdi apnen­cevi sloji / apnenceva siga (2) ki je iz [...] svilén  [...] 1. ki je iz svile: svilena nit, preja [...]249 (3) bogat z/s [...] ílovnat [...]  1. bogat z ilovico: ilovnat svet; trda ilovnata tla / ilovnata zemlja 2. ki je iz ilovice: ilovnata koca / ilovnati izdelki glinasti [...] Za primerjavo navajam zglede iz Slovenskega pravopisa 2001 (SP 2001), kjer se dolocna oblika pridevnika pojavlja kot t. i. mala podiztocnica k pridevniški iztocnici. Pridevniki v SP 2001 nimajo razlage, pomen je ponazorjen z zgledi rabe. Snovnost in vrstnost pridevnikov sta ustrezno loceni: devniška iztocnica vedno osnovni pomen (lastnostni/opisni ali razmerni), ki je obenem pomenska nedolocnost/dolocnost iztocnice, ne glede na možno prene­seno pomensko rabo v stalnih zvezah – ponazarjalno gradivo potem dodatno informira o sprevrženosti osnovnega pridevniškega pomena« (Žele 1998: 132). 249 Prim. tudi svílen [...] nanašajoc se na svilo: debelina svilne niti [...] iz SSKJ. Pridevnik svilén je snovni, **svílen pa vrstni, zato ima v rabi samo obliko svílni. Besedna zveza svilna nit ima tu pomen ‘nit, ki vsebuje svilo’, ne ‘nit iz svile’. Primerjava s SP 2001: svile´n [...] ~a obleka; Ta bluza je ~a svile´ni [...] ~ papir svi´len [...] svi´lni [...]~a industrija (podcrtala Š. P.). Možnosti uslovarjanja vrstnih pridevnikov sta dve: kot posebni pomen pri iztocnici kakovostnega, snovnega pridevnika ali kot samostojna iz­tocnica oziroma podiztocnica vrstnega pridevnika, ki je nastal iz ka­kovostnega. Razlika v pomenu se mora odražati v razlagi.250 Gradivo snovnih pridevnikov je treba razdeliti na besedne zveze, v katerih ima pridevnik pomen snovnosti, in (stalne) besedne zveze, kjer ima pridev­nik pomen namenskosti, spremstvenosti. Primeri iz SSKJ: apnén [...] nanašajoc se na apno: apneni belež; apnena malta; apne­ne snovi / apnena zemlja zemlja, ki vsebuje apnenec [...] bakrén [...] 1. ki je iz bakra: bakren novec; bakrena cev, plocevina, posoda, žica 2. po barvi podoben bakru: pijancek z bakrenim nosom; bakreni lasje . arheol. bakrena doba251 prazgodovinska doba, ki je sledila mlajši kameni dobi bákrov [...] nanašajoc se na252 baker: bakrova ruda; bakrove spojine . min. bakrov kršec rudnina železov in bakrov sulfid; halkopirit; tekst. bakrova umetna svila253 [...] 250 »Pomensko dolocnost pridevniških iztocnic bi morale potrjevati pomenske razlage [...]« (Žele 1998: 132). 251 Na tem mestu bi slovar lahko navajal vrstni pridevnik bakréni [...] z razlago ki je z / ki vsebuje [...] (v nasprotju z razlago ki je iz (ki kaže na snovnost)), saj so zveze, ki sledijo v terminološkem gnezdu, stalne (z vrstnim pridevnikom). Oblika bakreni se pojavlja še v terminoloških zvezah, kot sta bakreni antracol, bakreni dithane (razlaga: ki vsebuje [...]); v primeru zveze bakrena doba gre za izcasovni vrstni pridevnik. 252 Natancnejša razlaga bi bila ki je iz bakra (snovni pridevnik); zveze, ki sledijo v terminološkem gnezdu, so stalne besedne zveze. 253 Zgledi so prirejeni slovarski sestavki iz SSKJ. lesén  [...] 1. ki je iz lesa: lesen drog, klin, vijak [...] 2. ki vsebuje trda celulozna vlakna; lesnat: lesena koleraba, repa; redkvica je stara in lesena 3. ekspr. negiben, tog [...] .254 les. lesena blazina podloga iz trdega lesa [...] lésen255 [...] nanašajoc se na les [...] a) lesni izdelki; kuriti z lesnimi odpadki / gnojiti z lesnim pepelom; lesno oglje b) lesni kombinat; le­sna industrija, obrt, trgovina; lesno gospodarstvo, podjetje / lesni in gozdni delavci; lesni tehnik / lesni crv; lesni vijaki; lesna goba goba, ki raste na deblih, štorih ali na vgrajenem lesu c) lesni prirastek / le­sno vlakno c) prevzela ga je lesna tišina . agr. lesni brst brst, iz katerega se razvije mladika [...] želézen  [...] 1. ki je iz železa: železen drog, kavelj; železni križi v oknu; sodi z železnimi obroci; železna blagajna, ograja; železne palice // železov: železna rja / železna ruda; železne spojine256 2. ekspr. zelo mocen, krepek: železne roke / železen prijem, stisk // zelo trden, neunicljiv: ta obleka je železna 3. ekspr. zelo strog: ima železen glas; železen obraz / železen znacaj / železna nacela, pravila / v hiši vlada železen red; železna disciplina [...] (oznacila Š. P.) želézov [...] nanašajoc se na železo: železovi drobci; železov prah / že­lezove rude, spojine . kem. železov oksid; železov silikat; železov sulfat; železova sol; min. železov kršec pirit; železova sljuda hematit257 254 Zveza, ki sledi (v terminološkem gnezdu), je stalna besedna zveza, zato bi lahko slovar na tem mestu navajal vrstni pridevnik leséni. Prim. tudi vrstni pridev­nik lésni [...] nanašajoc se na les: a) lesni izdelki; lesno oglje b) lesni kombinat; lesna industrija, obrt, trgovina; lesno gospodarstvo, podjetje / lesni in gozdni delavci; lesni tehnik / lesni crv; lesni vijaki; lesna goba c) lesni prirastek / lesno vlakno [...] (prirejeno po SSKJ). 255 Tu je možna samo oblika lésni. 256 Zveze iz sestavka v SSKJ bi lahko locili takole: želézni [...] 1. ki vsebuje železo; železov: železna rja / železna ruda; železne spojine Frazemi ekspr. železni rep­ertoar gledališka, glasbena dela, ki se zaradi svoje umetniške vrednosti, priljub­ljenosti izvajajo vec sezon ekspr. potovati z železnim konjickom z avtomobilom, motornim kolesom; ekspr. železni ptic [...] 257 Zveze iz sestavka v SSKJ bi lahko locili takole: želézov [...] 1. ki je iz železa: železovi drobci; železov prah 2. ki vsebuje železo; železni: železove rude, spojine . kem. železov oksid; železov silikat; železov sulfat; železova sol; min. železov kršec pirit; železova sljuda hematit. Primerjava s SP 2001: apne´n [...] Voda je ~a apne´ni [...]~ belež [...] bakre´n [...] ~ kotel; ~ obraz bakre´ni [...]~ kovanec ba´krov [...] ~ kršec le´sen [...] le´sni [...] ~ pepel lese´n [...] ~ okvir; poud.: imeti cisto ~e noge |negibne, toge|; biti zelo ~ v družbi |neroden, okoren| lese´ni [...] ~ konjicek [...] (podcrtala Š. P.). žele´zen [...] ~ drog; poud.: ~ stisk |zelo mocen, krepek|; ~a nacela |zelo stroga| žele´zni [...] publ. ~ repertoar |pogosto izvajana gledali­ška, glasbena dela|; arheol. ~a doba; redk. ~a ruda železova ruda [...] žele´zov [...] ~ prah; ~ sulfat (podcrtala Š. P.). Pridevniki na -ski so naceloma pomensko dolocni, lahko pa so tudi snovni. Zgled je pridevnik kovinski iz SSKJ (snovnost se potrjuje v pr­vem pomenu, sicer pa tvori stalne besedne zveze). Primer iz SSKJ: kovínski [...] nanašajoc se na kovino: a) kovinski izdelki; kovinski vi­jak; kovinska cev; kovinska embalaža; kovinska galanterija; kovin­ska konstrukcija; kovinska palica, plošca, posoda b) kovinski lesk, sijaj; kovinski okus okus po kovini; kovinske in nekovinske lastno­sti / ekspr. govoriti s kovinskim glasom z zvonkim, ostrim glasom // kovinska barva c) dela v kovinski stroki; kovinska industrija indu­strija, ki oblikuje, obdeluje kovine v koncne izdelke . fiz. kovinski ba­rometer kovinska priprava za merjenje zracnega pritiska; aneroid [...]258 Primerjava s SP 2001: kovi´nski [...] ~ izdelek; poud. ~ glas |zvonek, oster| [...] 258 Zveze iz sestavka v SSKJ bi lahko locili takole: kovínski [...] 1. ki je iz kovine: a) kovinski izdelki; kovinski vijak; kovinska cev; kovinska embalaža; kovinska galan­terija; kovinska konstrukcija; kovinska palica, plošca, posoda b) kovinski lesk, sijaj; kovinski okus okus po kovini; kovinske in nekovinske lastnosti / ekspr. govoriti s kovinskim glasom z zvonkim, ostrim glasom / kovinska barva 2. nanašajoc se na kovino dela v kovinski stroki; kovinska industrija industrija, ki oblikuje, obdeluje kovine v koncne izdelke . fiz. kovinski barometer kovinska priprava za merjenje zracnega pritiska; aneroid; kem. kovinski oksid spojina kovine s kisikom [...] Pridevniki na -ov, -in, -ji Zgled so primeri besednih zvez s pridevniki bananov, bananin, jagodov, jagodni, gobov, gobji iz SSKJ: banánin [...] nanašajoc se na banano: bananin olupek / bananino mleko mleko z dodatkom banan banánov [...] nanašajoc se na banano ali bananovec: bananov list259 jágodov [...] nanašajoc se na jagoda 1: jagodovi listi / jagodov slado­led; jagodova marmelada jágoden [...] nanašajoc se na jagodo:a) jagodni cvet; jagodno list­je / jagodni sladoled, sok; jagodna marmelada / jagodna barva b) ja­godni izbor pri predelavi grozdja260 góbov [...] ki je iz gob: gobova juha, rižota góbji [...] nanašajoc se na gobe: gobji strup / gobje jedi261 Primerjava s SP 2001: bana´nov [...] ~ liker bana´nin [...] ~ olupek ja´godov [...] ~ sladoled ja´goden [...] ja´godni [...] ~ sladoled go´bov [...] ~a juha go´bji [...] ~a jed 259 Zveze iz sestavka v SSKJ bi lahko locili takole: banánov [...] nanašajoc se na ba­nano ali bananovec: bananov list, bananova palma; banánin [...] 1. nanašajoc se na banano: bananin olupek 2. ki vsebuje banane: bananin liker, bananino mleko. 260 Zveze iz sestavka v SSKJ bi lahko locili takole: jágodov[...] 1. nanašajoc se na jagoda (1): jagodovi listi, jagodova sadika 2. ki vsebuje jagode; jagodni: jagodov sladoled; jagodova marmelada; jágodni [...] 1. nanašajoc se na jagodo: jagodni cvet; jagodno listje 2. ki vsebuje jagode; jagodov (2): jagodni sladoled, sok; jago­dna marmelada 3. jagodni izbor pri predelavi grozdja [...]. 261 Zveze iz sestavka v SSKJ bi lahko locili takole: góbov [...] ki je iz gob: gobova juha, rižota; góbji [...] 1. ki je iz gob; gobov: gobje jedi 2. nanašajoc se na gobe: gobji strup, gobji tros (vrstni pridevnik). Preglednica 2: Primerjava (sinonimnih) besednih zvez s pridevniki bananin/bananov, jagodni/jagodov, gobji/gobov iz korpusa FidaPLUS (pregledano 3. 3. 2011), razvršcenih padajoce glede na vrednost MI3, ki potrjuje stopnjo njihove ustaljenosti v rabi. bananin Vrednost MI3 bananov Vrednost MI3 olupek   31.540668 olupek 16.997844 liker   20.833673 liker 10.848972 palacinka 20.564239 palacinka 17.265993 cips   18.831504 / / list   18.477866 list 14.493165 sladoled   17.979660 / / frape   17.818454 / / puding 17.087356 puding 14.068438 torta 16.530226 / / kolacek   16.450770 / / napitek   16.181139 / / mleko 15.604994 / / palma 15.571576 palma 8.885482 pire   14.977206 / / kruh   14.470326 kruh 6.696522 sok   14.466361 sok 7.202331 cvet   13.303881 cvet 10.284964 drevo 13.141797 drevo 6.455702  narastek 12.418212 narastek 15.909070 jogurt   12.291637 / / jagodni Vrednost MI3 jagodov Vrednost MI3 kožica   29.950652 kožica 10.357433 sok   23.628517 sok 17.544670 marmelada   22.671171 marmelada 20.333556 sladoled   20.301492 sladoled   21.513979 torta   19.992874 torta 16.765938 cmok 19.193023 cmok 12.685109 pire   18.842758 pire 10.300629 sirup 18.771576 sirup  16.782721 liker   18.522544 liker  10.436424 nasad 16.802636 nasad  18.804226 jagodni Vrednost MI3 jagodov Vrednost MI3 jogurt 16.436518 jogurt 13.615060 list 9.656962 list 15.046401 vitica   8.582662 / / gobji Vrednost MI3 gobov Vrednost MI3 jed 25.600924 jed 11.072597 bera 21.254575 / / klobuk 21.142374 klobuk   8.719804 / / bet   7.333871 specialiteta 20.973985 / / golaž 20.308316 golaž 12.098916 juha 19.453347 juha 30.792865 kompost   19.323786 / / letina 19.158569 / / nadev   16.445876 nadev   19.006366 narastek    16.051949 narastek 13.139153 omaka 15.808797 omaka   27.369286 tros 13.230121 / / rastišce 12.682736 / / micelij 11.614601 / / Kakovostni pridevniki so glede na pomen svojih možnih odnosnic pr­votno pomenskorazmerno nedolocni (Žele 1998: 131).262 Podobno kot snovni pridevniki lahko tudi pridevniki barve izražajo pomensko doloc­nost, ko tvorijo s samostalnikom stalno besedno zvezo.263 V teh primerih gre za konverzijo: tak pridevnik ima vedno preneseni pomen in obrazilo za vrstnost, pomenskodolocni -i (prekrivnost z vrstnim pridevnikom). 262 Pri frazeološki stalni besedni zvezi crn scenarij (slaba, pesimisticna napoved po­teka dogodkov) ima pridevniška sestavina kljub pomenskemu prenosu lastnost­ni pomen (je kakovostni pridevnik). 263 V dolocenih stalnih zvezah kakovostni pridevniki »postanejo pomenskorazmer­no dolocni oz. konverzno vrstni, tako da izgubijo prvotni lastnostni pomen, skla­denjskooblikovno nedolocnost in možnost stopnjevanja [...]« (Žele 1998: 132). Primera iz SSKJ: bél [...] 1. ki je take barve kot sneg ali mleko, ant. crn: bel cvet [...] 2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblacek [...] . [...] publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercija­ni; publ. beli premog vodna moc, ki se da izkorišcati za pogon elek­trarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre[...] . agr. bela žita pšenica, rž, jecmen, oves [...]264 crn [...] 1. ki je take barve kot oglje ali saje, ant. bel: crni lasje [...] 2. ki je temne barve: gost crn dim[...] . publ. crni kontinent Afrika; [...] crna lista seznam osumlje­nih oseb, prekrškov, nesrec; crna metalurgija metalurgija žele­za, mangana in kroma [...] publ. crno zlato premog; ekspr. ce pravim jaz, da je belo, trdi on, da je crno najini mnenji si po­polnoma nasprotujeta; ni ne belo ne crno je neizrazito, nejasno . antr. crna rasa; bot. crni bor, hrast, koren, trn, zobnik; etn. crni mož otroška igra, pri kateri eden od igralcev, crni mož, lovi dru­ge; crna kuhinja kuhinja, v kateri dim ni speljan v dimnik; geo­gr. Crna gora; gozd. crni gozd gozd z iglastim drevjem; crni les les iglastega drevja; igr. crni Peter otroška igra s kartami, pri kateri izgubi tisti, ki mu ostane karta s figuro crne glave; kem. crni smodnik streli­vo, zmes solitra, žvepla in lesnega oglja [...]265 264 Stalne besedne zveze iz sestavka v SSKJ bi lahko locili takole: béli [...] Stalne besedne zveze bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenicna moka, ki vsebuje majhno kolicino otrobov; belo vino vino ru­menkaste, zelenkaste barve // ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja; crno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od crne do bele; crno-bela tehnika; star. bel denar srebrn denar [...]. 265 Stalne besedne zveze iz sestavka v SSKJ bi lahko locili takole: crni [...] Stalne besedne zveze crni ribez; crna murva; crna redkev; crni fond, crna gradnja ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi; crna borza nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji; crno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od crne do bele; crno-bela fotografija; crn(i) kruh kruh iz crne moke; crna kava kava brez dodatka mleka; crna moka pšenicna ali ržena moka, ki vsebuje veliko kolicino otrobov; crno pivo, vino [...]. Primeri iz SP 2001: be´l3 [...] ~ cvet; Sneg je ~; snežno ~; ~ kot mleko be´li [...]~ kruh; poud. Knjiga je zagledala ~ dan |je izšla|; poud. plesati do ~ega dne |vso noc, do jutra|; publ. ~a celina Antarktika; ~a tehnika |elektricni gospodinjski aparati|; ~a garda; poud. biti ~a vrana |redkost, izje­ma|; ~o vino; publ. trgovina z ~im blagom z dekleti [...] crn2 [...] ~ plašc; poud. ~a slutnja |huda|; Oglje je ~o; vranje ~; ~ kot oglje; publ. ~a celina Afrika crni [...]~ kruh; ~a borza; ~o vino [...] (podcrtala Š. P.) Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016 na iztocniški ravni formalno locuje vrstne pridevnike od lastnostnih pridevnikov, na pomenski ravni pa je podrobneje prikazan leksikalni pomen vrstnega pridevnika, ki iz­haja iz pomenskega razmerja med motivacijskim izodišcem pridevnika in samostalniškim jedrom besednih zvez, ki jih tvori. Glavni pomenski (razlagalni) tipi izhajajo iz tipologije pomenskih razmerij (to so prostor­skost, casovnost, sestavinskost in namembnost) (gl. razdelek 3.1 Pri­devnik kot levi prilastek v samostalniški besedni zvezi, naslov Pomenska tipologija vrstnih pridevnikov). Primeri iz Koncepta novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika (Koncept 2015: 37–38): prostor­skost (vrtni ki je na vrtu: vrtna lopa, uta), casovnost (pooperativni ki je po operaciji: pooperativno obdobje), sestavinskost (jagodni ki je iz jagod ali vsebuje jagode: jagodni sok, jagodna marmelada; jagodni sla­doled, jagodna torta, jagodno pecivo), namembnost (pralni ki se upo­rablja za pranje: pralni prašek, pralni stroj, pralno sredstvo). Splošnorazmerna razlaga vrstnega pridevnika (ki je v zvezi s/z [...]) je navedena pri manj ustaljenih pomenih (ki jih potrjuje manj besednih zvez) oziroma kjer pomenskega razmerja ni mogoce dolociti, npr. postni ki je v zvezi s postom: postni dnevi, postne jedi, postna kura (Koncept 2015: 38). V Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika vrstni pridevniki kot iztocnice izkazujejo dolocno obliko, npr. azílni -a -o prid. (.) ki je v zvezi z azilanti ali azilom [...] si´vi (SSKJ) -a -o prid. (i´) si´ve ce´lice -ih -lic ž, mn. (i´, .) ekspr. možga­ni: male sive celice; Trenirajmo svoje možgane: sive celice morajo delati vsak dan, da ostanemo mladostni tudi v razmišljanju [...] Vecbesedni leksemi v Spletnem slovarju slovenskega jezika (2008–2012)266 V Spletnem slovarju slovenskega jezika vrstni in lastnostni pridevniki for­malno niso loceni. Iztocnice pridevnikov na -ni imajo namrec nedolocno obliko, ki je tako pojmovana kot izhodišcna,267 tako pri primerih, kjer je v rabi možna (ker je lahko sestavina prostih in stalnih zvez), npr. aler­gicen ([otrok] : [rinitis, šok]), kot tudi pri primerih, kjer ni možna (ker nastopa le kot sestavina stalnih zvez), npr. alkoholen [napitek, zvarek, koktejl], dneven [nacrt, ritem, urnik, cas].268 Pomensko razlikovanje269 je prikazano »na ravni (pod)pomenov z indikatorjem in/ali s pomenskim opisom, npr. klinicen – bolezenski : hladen, brezoseben. V takih prime­rih pricakujemo tudi razlikovanje pri kolokacijah, npr. [prevec] klinicen : klinicni [znaki, simptomi], in stalnih zvezah: klinicni center, klinicni psiholog« (Gantar 2015: 110–111), vendar pa se v Spletnem slovarju sloven­skega jezika ponekod nedolocne oblike vrstnega pridevnika neustrezno navajajo tudi v kolokacijah (s strukturo priredne zveze), npr. želodcen in crevesen pri iztocnici želodcen.270 V okviru tipicnih kolokacij se navajajo tudi primeri pridevniškega stopnjevanja, ki nakazujejo lastnostni pomen, z utemeljitvijo: »[c]e torej pri pridevniku (v iztocnici zastopanem z obliko na -en) prihaja do prehoda vrstnosti v lastnostnost in obratno, smo v LBS na pomensko razliko opozorili v samostojnem pomenu, pri cemer se 266 Spletni slovar slovenskega jezika kot poskusni slovar (vizualizacija gesel iz leksi­kalne baze) nima uvoda. Teoreticna izhodišca zanj so obravnavana v prirocniku Predlog za izdelavo Slovarja sodobnega slovenskega jezika (2013), v monografiji Slovar sodobne slovenšcine: problemi in rešitve (2015), zlasti pa v monografiji P. Gantar z naslovom Leksikografski opis slovenšcine v digitalnem okolju (2015). V tem razdelku je podrobneje obravnavano samo poglavje o vecbesednih leksemih. 267 Razlog za tako odlocitev je, da nedolocna oblika »ustreza lematizaciji v korpu­su Gigafida in leksikonu besednih oblik Sloleks« (Gantar 2015: 111). 268 Spletni slovar slovenskega jezika, pregledano 29. 6. 2017. 269 »Pridevniki so glede na svojo prevladujoco atributivno vlogo, ki se kaže v pomenski odvisnosti od odnosnice in v tvorjenju stalnih zvez, pomensko razclenljivi pred­vsem na ravni kolokabilnosti, ki pa se po pricakovanjih spreminja tudi glede na spremenjeno skladenjsko vlogo, npr. v vlogi povedkovnika« (Gantar 2015: 144). 270 Pregledano 29. 6. 2017.pri lastnostnih pomenih na ravni kolokacij in struktur (rbz PBZ0) lahko stopnjevanje s prislovi izraža kot tipicno: briljanten« (Gantar 2015: 134). Merilo za dolocanje stalnih besednih zvez v Spletnem slovarju sloven­skega jezika je (delna) neprozornost pomena zveze. Tako so obravnavane zveze, »katerih pomena ali sporocanjske funkcije ni mogoce izpeljati iz vsote pomenov posameznih sestavin«, v nasprotju s frazeološkimi enota­mi pa »njihov pomen kot celota ni metaforicen« (Gantar 2015: 53). Samostalniški nefrazeološki vecbesedni leksemi se navadno navajajo v samostojnih razdelkih slovarskega sestavka, bodisi vezani na posamezni pomen bodisi na koncu, neodvisno od pomenov. P. Gantar v zvezi s tem navaja, da je »[...] prepoznavanje pomenske povezanosti SZ kot celote s ka­terim od pomenov sestavin v nekaterih primerih ocitno in nedvoumno, pri drugih pa je taka povezava nejasno dolocljiva in prepušcena uporabnikovi presoji in prepoznavanju diahronih izhodišc« (Gantar 2015: 255). Slovar­ska shema za stalne besedne zveze in frazeološke enote predvideva »bolj ali manj enako zgradbo in vrsto leksikalnogramaticnih podatkov kot za posamezne (pod)pomene pri enobesednih iztocnicah« (Gantar 2015: 252). Stalne besedne zveze naj bi se naceloma navajale pri obeh (vseh) obravnavanih polnopomenskih iztocnicah (npr. izt. vino – arhivsko vino; izt. arhivski – arhivsko vino) (Gantar 2015: 256), vendar v slovarju to nacelo ni dosledno upoštevano (npr. pri iztocnici vino na seznamu stalnih besednih zvez ni enote arhivsko vino). Nacelo slovarske obdelave vecbesednih leksemov kot iztocnic je jezi­koslovno utemeljeno, saj bi bili na ta nacin vecbesedni leksemi izenaceni z enobesednimi. Z vidika izdelave slovarja pa je težje izvedljivo, zlasti zaradi casovnih omejitev. Ta problem se kaže tudi pri Spletnem slovarju slovenskega jezika, kjer se lahko sicer na podlagi »pomenskih in formalnih meril« (Gan­tar 2015: 102) vecbesedni leksemi obravnavajo tudi kot iztocnice, vendar pa nacelo ne more biti dosledno izpeljano oz. kot je navedeno v monogra­fiji: »Naceloma velja, da lahko kot samostojna iztocnica nastopa vsaka SZ, ki presega prag uvrstitve v LBS, vendar pa smo SZ beležili predvsem v sa­mostojnem razdelku geselskega clanka pri enobesednih iztocnicah« (Gan­tar 2015: 256). Osnovni merili za iztocniško obravnavo stalne zveze sta »pogostost in leksikaliziranost, ki se kaže v pomenski samostojnosti zveze kot celote« (Gantar 2015: 103). O obravnavi na ravni iztocnice odloca tudi »pomenska razvejanost« (Gantar 2015: 103) vecbesedne leksikalne enote. P. Gantar v svoji monografiji (2015) kot primere vecbesednih iztocnic navaja zveze državni zbor, nivojski pouk in žiro racun, v slovarju pa se kot iztocnici pojavljata zvezi državni zbor in nivojski pouk. Izbor prve se verjetno ute­meljuje s pomensko neprozornostjo in pogostnostjo pojavljanja v korpusu, izbor druge pa glede na navedena merila ni jasen, saj je zveza delno po­mensko prozorna (sestavina pouk ima leksikaliziran pomen), nima termi­nološkega kvalifikatorja, je enopomenska in tudi po pogostnosti ne izstopa (1070 konkordanc v Gigafidi, pregledano 16. 6. 2017), ce jo primerjamo npr. z uslovarjeno zvezo bolšji sejem, ki ni iztocnica (1360 konkordanc v Gigafidi, pregledano 16. 6. 2017). Vecbesedne leksikalne enote so lahko uvršcene tudi »na vec ravni geselske zgradbe (hkrati), npr. na raven kolokacij in stalnih zvez« (Gan­tar 2015: 103). V monografiji so navedeni primeri zvez osnovna šola, srednja šola, poklicna šola, ki so zabeležene kot kolokacije pri pomenu iztocnice šola, hkrati pa naj bi bile, opremljene z razlago, uvršcene tudi v razdelek s stalnimi besednimi zvezami, vendar pa v Spletnem slovarju slovenskega jezika kot stalne besedne zveze niso obravnavane. Stalne besedne zveze v Spletnem slovarju slovenskega jezika niso be­sednovrstno opredeljene, »ker je skladenjska vloga, ki odloca o besedni vrsti zveze kot celote zaradi besednozvezne zgradbe bolj podvržena raz­licnim pojavnim oblikam, npr. leksikalnim in skladenjskim variantam (Gantar 2007: 229), ki so v vecji ali manjši meri tudi pomensko pogo­jene (beraška palica – spraviti na beraško palico – biti na beraški palici)« (Gantar 2015: 262).271 Drugi razlog za odsotnost besednovrstne oznake 271 Primeri beraška palica – spraviti na beraško palico – biti na beraški palici, ki jih P. Gantar navaja kot zgled za variantnost stalnih besednih zvez, spadajo med fra­zeme (z vidika frazeologije v širšem smislu so frazemi seveda tudi stalne besedne zveze). Sklepamo lahko, da avtorica izraza varianta ne uporablja v terminolo­škem pomenu. Variantnost je namrec poleg drugih omejitev možna samo znotraj iste besedne vrste. Izkazujeta jo le glagolska frazema spraviti/biti na beraški palici (prim. tudi Gantar 2007: 237), samostalniški frazem beraška palica pa ni varian­ta, ker gre za loceno (besednovrstno razlicno) leksikalno enoto. Tipicni nefraze­ološki vecbesedni leksem je samostalniška zveza, ki ima lahko svojo sinonimno zgradbeno razlicico (npr. industrija zabave – zabavna industrija; odnosi/stiki z javnostmi; gl. Žele 2004: 142, 147), vendar vedno v sklopu iste besedne vrste.je predpostavka, »da splošnemu uporabniku zadostuje informacija o po­menu in tipicnem besedilnem okolju SZ, ki jo potrjujejo tudi korpusni zgledi« (Gantar 2015: 262). Stalni besedni zvezi v razdelku ponekod sledi razlaga (brez indikatorja, npr. namizno vino, slamnato vino, odprto vino), ponekod ne (samo indikator: npr. mirno vino, penece (se) vino, deželno vino, kakovostno vino, vrhunsko vino, predikatno vino, suho vino; brez razlage in indikatorja: sortno vino, mlado vino) in stavcni zgled(i), kolokacij in skladenjskih struktur pa slovar pri stalnih besednih zvezah ne beleži.272 Kolokacije in njihove skladenjske strukture so zabeležene le pri dveh stalnih besednih zvezah, ki sta iztocnici (državni zbor in nivojski pouk). Kriteriji za dolocanje posameznih tipov niso navedeni; v zvezi s tem: »Ker s pomenskimi indikatorji pri SZ ne oblikujemo po­menskega menija, tudi opredelitev SZ z indikatorjem ni vedno nujna: SZ je tako lahko opredeljena zgolj z indikatorjem (notranji glas) ali z razlago (globalna vas) ali pa se oba podatka medsebojno dopolnjujeta (namišljeni bolnik)« (Gantar 2015: 258–259). Vecpomenske zveze (npr. topla greda, gl. Gantar 2015: 253) se v slovarju navajajo kot nekakšne homonimne stalne besedne zveze, ki jim sledi razlaga in zgled, ker tak prikaz omogoca »samostojni pomenski opis ter navedbo oznak, besedilnega okolja in zgledov pri vsakem od pomenov« (Gantar 2015: 260). Stalno besedno zvezo sistem zadrge (gl. Gantar 2015: 253) slovar navaja dvakrat, brez razlage (z indikatorjema) in z zgledi, ki potrjujejo oba pomena, enkrat v razdelku za stalne besed­ne zveze, drugic v frazeološkem razdelku, v enaki obliki. Terminološke zveze, ki zahtevajo razlago, usklajeno s terminolo­škim podrocjem, in jim na podlagi splošne rabe ni mogoce dolociti ustreznega pomena, so v leksikalni bazi zgolj zabeležene in nimajo raz­lage (samo podrocni kvalifikator) (Gantar 2015: 259). 272 Ceprav P. Gantar navaja: »SZ s strukturo samostalniške besedne zveze se pogo­sto vežejo z glagoli, kar smo zapisovali v obliki kolokacij, npr. [sejati, posejati, posaditi] v toplo gredo [...]« (Gantar 2015: 254) in »[t]ipicno besedilno okolje SZ smo beležili, tako kot pri enobesednih iztocnicah, v elementu « (Gantar 2015: 262). 5.....................................................2................................................... Analiza slovarjev slovanskih jezikov z vidika ...ob­ravnave samostalniških vecbesednih leksemov Izdelava predlogov za uslovarjanje nefrazeoloških samostalniških vecbese­dnih leksemov vkljucuje tudi upoštevanje sodobnejših spoznanj in smernic v slovanskem slovaropisju. Primerjava obravnave tovrstnih leksikalnih enot v razlicnih slovarjih (kam so v strukturi slovarja uvršcene, kako so razla­gane in ali so obravnavane enotno, konsistentno) razkriva, kako tipološke lastnosti tovrstnih vecbesednih leksemov vplivajo na njihovo uslovarjanje. Slovník súcasného slovenského jazyka (I. (2006): A–G. II. (2011): H–L.) SSSJ uvaja pomembno novost, in sicer gnezdo stalnih besednih zvez neterminološkega in nefrazeološkega znacaja. Pomensko prozorne stalne besedne zveze (sestave) so del ponazar­jalnega gradiva in nimajo razlage, npr. dom domu pl. N domy m. 1. . budova, stavba urcená najmä na bývanie: rodinný d.; nájomný, družstevný d.; murovaný, tehlový, pa­nelový d.; drevený, montovaný d.; prízemný, (viac)poschodový, troj­podlažný; pavlacový d.; obytné domy; mestské domy; vidiecky, dedinský d.; stredoveký, meštiansky, secesný d.; rodicovský d.; císlo domu [...] Za ustreznimi kvalifikatorji se za ponazarjalnim gradivom navajajo tudi vecbesedni termini,273 npr. biely1 -la -le 2. st. belší príd. 1. . majúci farbu snehu, mlieka: b. cepiec, golierik; b. jogurt; b. mramor; biela lalia, snežienka; biela zá­ 273 Veliko vecino terminoloških zvez tvori samostalnik s klasifikacijskim prilastkom (SSSJ A–G: 40–41), npr. alkilna skupina, carski rez, elementarni delci. Navajajo se pri ponazarjalnem gradivu terminološke geselske besede, npr. celulárny -na -ne príd. 1. biol. lek. súvisiaci s celulou, syn. bunkový: celulárna štruktúra, celulárna fyziologia, ali pa ponazarjajo terminološko rabo besede primarno neterminološke iztocniške besede, npr. estonsky -ka -ke príd. súvisiaci s Estonskom, s Estoncami: ...šport. estonske podanie (vo volejbale) bocné podanie zhora. sterka; biele obálky; biele šachové figúry, figúrky; pren. biele Vianoce zasnežená krajina pocas Vianoc; b. svet kraj pokrytý snehom; anat. biela hmota mozgu a miechy; astron. b. trpaslík hviezda; biela die­ra hypotetické kozmické teleso žiariace do okolitého priestoru [...] (podcrtala Š. P.), nekatera vecbesedna lastna imena,274 npr. biely1 -la -le 2. st. belší príd. [...] cirk. Biela sobota sobota pred Velkonocnou nedelou; Bieli otcovia katolícky rád založený s cielom rozvíjat misijnú cinnost a bojovat proti obchodu s otrokmi, Spoloc­nost misionárov Afriky [...] (podcrtala Š. P.), pa tudi nekateri skupi, npr. biely1 -la -le 2. st. belší príd. 1. . majúci farbu snehu, mlieka: [...] pren. biele Vianoce zasnežená krajina pocas Vianoc; b. svet kraj pok­rytý snehom [...] (podcrtala Š. P.). Drugi zvezek slovarja (Slovník súcasného slovenského jazyka H–L) uvaja še gnezdo terminoloških zvez (crni kvadrat), ki se navaja le pri netermi­noloških iztocnicah. Stalne besedne zveze z desemantiziranim samostalnikom (glasbeno delo – skladba, diplomatski krogi – diplomacija), ki imajo enobesedno ustreznico, so pomensko popolnoma prozorne, navajajo pa se v geslu ustreznega samostalnika ali pridevnika.275 V gnezdu, ki ga uvaja oranžni kvadrat (.), se navajajo vecbesedna poimenovanja in stalne formule (SSSJ A–G: 15). Tam so pomensko 274 Vecbesedna lastna imena imajo lahko terminološki ali neterminološki znacaj. Imena terminološkega znacaja se navajajo skupaj z ostalimi terminološkimi zvezami za zgledi, npr. cesta [...] astron. Mliecna c., hist. Jantárová c.; amster­damský [...] polit. Amsterdamská zmluva (SSSJ A–G: 40–41). 275 Glagolsko-imenske besedne zveze s kategorialnim glagolom in abstraktnim samostalnikom, ki imajo enobesedno ustreznico (sinonimni glagol), se nava­jajo v slovarskem clanku ustreznih abstraktnih samostalnikov: robit agitáciu – agitovat, robit analýzu – analyzovat.neprozorne stalne besedne zveze, ki potrebujejo razlago (navadno skupi ali sklopi), npr. bela kava (z mlekom, ant. crna kava), crna skrinjica, francoska postelja, bolšji trg (blší trh kde sa predávajú obyc. staršie, opo­trebovaní veci), ker ima ena od sestavin besedne zveze, redkeje obe, pre­neseni pomen in sestavina, ki je iztocniška beseda, v zvezi ne nastopa v pomenu, ki ga opisuje razlaga (SSSJ A–G: 40). V gnezdu najdemo poleg skupov in sklopov (npr. biely prašok ....‘...he­roin’, biela tma ‘gosta megla’) tudi t. i. stalne formule (dali by ste mi k telefonu (pána, pani) XY; dat ruku [niekomu]; daj Boh štastia (pozdrav); nech vám dá Pán Boh zdravie, silu; dospievat! (vojaško povelje), dajže, Bože ‘ko bi vsaj’; v hrubých, hlavných crtách; bez komentáru ...). V istem gnezdu se navajajo tudi vecbesedna lastna imena netermi­nološkega znacaja. Gre za imena oseb (Cervená ciapocka), organizacij (Europsky parlament, Hlas Ameriky), praznikov (Božie narodenie, Den matiek), dokumentov (Deklarácia práv dietata, Cervená kniha), krajev (Africký roh), predmetov (Trat družby, Biely dom, Berlínsky múr), do­godkov (Ázijské hry, Bienále ilustrácií Bratislava). Frazemi (enote z zgradbo besedne zveze) in paremiološke enote (ustaljene zveze besed s stavcno strukturo) se navajajo na koncu gesel­skega clanka ustrezne geselske besede za znakom . (SSSJ A–G: 41). Med frazeme se uvršcajo tudi stalne primerjave in ekspresivni prag­maticni frazemi, kot na primer kletvice, žaljivke, svarila ipd. Frazemi so oznaceni s kratico fraz. Najprej se navajajo po abecedi razvršcene frazeološke primerjave (cierny ako atrament/kavka/kolomaž/kominár/noc [...]), nato pa drugi frazemi, razvršceni glede na strukturo po na­slednjem vrstnem redu: minimalni frazemi (ani biele, ani cierne ne­vyhranené, nejednoznacné z hladiska vlastností), imenski frazemi (cierna diera miesto, kde sa všetko stráca) in glagolski frazemi (cierna zem ho kryje/pokrýva al. leží v ciernej zemi zomrel, je po smrti). V okviru te clenitve se navajajo po abecednem redu prve sestavine. Frazemi so obdelani pri vseh polnopomenskih besedah. Pri frazemih, pri katerih je prisotna visoka stopnja custvene angažiranosti govorecega, izražena tudi z leksikalnimi prvinami frazema, z zgradbenim tipom ali z ne­navadnimi prispodobami, je ekspresivnost posebej oznacena (expr.), npr. na beton (‘popolnoma preprican’), nekateri pa imajo lahko tudi kvalifikator hrub. (grobo) ali vulg. (vulgarno). Vsak frazem ima razlago, zgledi rabe pa niso navedeni, razen za nekatere minimalne frazeme, npr. od gruntu al. z gruntu al. do gruntu od základu, celkom, úplne: robit nieco od gruntu, zacat z gruntu nový život, všetko do gruntu zhorelo. Slovník spisovného jazyka ceského (11960–1971, 21989) Posamezni zgledi rabe v ponazarjalnem gradivu so v tem slovarju med se­boj loceni s podpicjem, pomenski odtenki pa s pomišljajem. Nefrazeološki vecbesedni leksemi so navedeni pri vsaki od predmetnopomenskih sestavin vecbesednega leksema, stranska razlaga pa je navedena samo enkrat (razla­go za skup mražená káva tako najdemo samo pri iztocnici káva, za skupe cerná, bílá, turecká káva pa samo pri iztocnicah cerný, bílý, turecký). Spodaj so primeri za sestave (pražená k.) in sklope (zelená, cerná, bílá, turecká k.; mražená k.), ki so navedeni za prostimi zvezami (gl. spodaj šálek kávy). káva, -y ž. (z pol. n. mad. driv. arab.) 1. semena kávovníku: dovoz kávy; zelená, pražená k. 2. aromatický nápoj pripravovaný z roze­mletých pražených semen kávovníku: šálek kávy; cerná, bílá, turecká k.; mražená k. druh kávové zmrzliny 3. slabe sladovaná a pražená zrna žita n. jecmene používaná jako náhražka pravé kávy; kávovina: žitná, sladová k.; . expr. zdrob. kávicka (*kávinka), -y ž.; kafícko v. t.; — kávový v. t. Slovar prinaša tudi vecbesedna lastna imena (gl. Bílý dum pri iztocnici dum spodaj) in vecbesedne termine (gl. zadnji del slovarskega sestavka iztocnice cerný), ki sledijo terminološkemu kvalifikatorju. Znak . uvaja frazeološko gnezdo (gl. geslo cerný). dum, domu m. (6. j. -e, ridc. -u) 1. stavení, zprav. obytné; budova: obytný, rodinný, cinžovní d.; prízemní, jednopatrový, šestipatrový, rohový, nárožní d.; d. s ústredním topením a výtahem; stavba domu; staré drevené domy s podsínemi; chodit d. od domu, od domu k domu, pren. žebrat; snad se d. nezborí, pren. nebude tak zle; obyvate­lé domu cp. 452; d. U klícu, U dvou sluncu; d. Páne kostel; pohreb se koná z domu smutku v nemž zemrelý bydlil; Bílý d. (ve Washingtonu) sídlo presidenta Spojených státu amerických, pren. president USA a jeho spolupracovníci [...] 2. soucást oznacení sídla nej. instituce, organizace, podniku ap. n. soucást názvu nej. instituce atd. samé: kulturní, osvetové domy, méne vhodne domy kultury, osvety osvetové instituce; domy pi­onýru; národní domy, delnické domy nekdejší spolecenská n. kulturní strediska; Národní d. v...; Obecní d., Slovanský d. v Praze strediska spolecenského a kulturního života; Kulturní d. v Novém Jicine; D. pio­nýru v Praze; D. osvety v Tábore [...] (podcrtala Š. P.) cerný príd. 1. mající barvu sazí (op. bílý); tmavý, temný (op. svetlý): c-á barva; zbarvený do cerna; c-é vlasy, oci; c-á školní tabule; c-á deska (na úrední vyhlášky); c. oblek; chodit, být v c-ém v cerných (smu­tecních) šatech; c-á mše (zast.) zádušní (sloužená v cerném ornátu); c. pták, pren. hanl. knez, klerikál (podle cerného odevu); c. Rím kleri­kální n. fašistický; c-é košile, pren. fašisté; c-á komora (fot.) do kt. lze zcela zamezit prístup svetla, temná; c-á kuchyne s otevreným kourícím topeništem; – c-á noc tmavá; c. mrak; c. les hluboký, temný; c. chléb; c-é pivo (op. svetlé); c-á káva bez mléka (op. bílá); c-é brýle s tmavými skly; c-é uhlí kamenné (op. hnedé); c-é kovy technické železo; c-á me­talurgie hutnictví železa; c-é remeslo kovodelné; c-é umení tiskarství; c-á práce obycejná, nádenická, zprav. s necím špinícím; c-é mesto, c-é Kladno zacouzené továrním kourem n. hornické; – c. Petr karetní hra; div. c-é divadlo pri kt. cerne odení vodici pred cerným pozadím (a tím neviditelní) uvádejí do pohybu predmety a vyvolávají tak dojem jejich samovolného pohybu v prostoru; . lícit, malovat neco c-mi barvami chmurne, pesimisticky; držet c-ou hodinku vecer potme besedovat; není ani c., ani bílý je nijaký, charakterove n. názorove nevytríbený; delat z c-ého bílé prohlašovat neco špatného za dobré [...] – [...] v zemep. názvech: C-á Hora jedna ze svazových republik Federativní lidové repu­bliky Jugoslávie; C-á hora (v Krkonoších); C-é more; zool. cáp c.; datel c.; mlok c.; lyska c-á; bot. bez c.; topol c.; borovice c-á; kuch. ryba, zajíc na cerno (i nacerno) s tmavou sladkou omáckou; potrav. c. caj fermentovaný; c. koren koren hadího mordu španelského požívaný jako zelenina; med. c. kašel detské infekcní onemocnení charakterizované prudkými záchvaty kašle spojenými se zvracením; c-é neštovice (zast.) pravé; c-á smrt mor; mysl. c-á zver cerná (zpodst.); hist. c-á sotna nejreakcnejší statkárská strana v carském Rusku [...] (podcrtala Š. P.) ........ ....... ........ ..... (11992, 41997) Edino gnezdo v slovarju je frazeološko, uvaja ga znak .. Poleg frazemov vse­bujejo tudi nefrazeološke stalne besedne zveze, zdi se, da vecinoma sklope in zrasleke, vecbesedna lastna imena (npr. ..... ... pri iztocnici ...) in vecbesedne termine (ki jim v oklepaju sledi kvalifikator ........... brez dodatnih terminoloških zamejitev,276 nato pa še razlaga), npr. ....´-.´ ... ..´.. ... ....´., .. 1. .......... ... ........... .......... .... .. ....... .. . ...... ........ ..... [...] 2. ...... ...... ..... .. ........ (.....). [...] . ...... .... (.....) – .. ...... .......... ........... ......, .......... ...... ..... .......... [...] (podcrtala Š. P.) ..., -. (-.) , ... -.´ -.´., .. 1. ..... (... ... ..........) ....... ..-............ ........ .. .... .. ..... [...] 2. .... ....., . ..... ....., ...., ....... ......, .. .......... [...] 3. (... ...). ....., ... ..... ...., ............ ...... .........., ......... .............. [...] 4. .... ... ...... .........., ........., ............. .....-.. ........... ...... .. ....... .. ........... .. ....... .. ......... ...... ........ .. (........ ...... ........ ....). [...] . .. ....´ – ..... [...] ..´ ... – ....´.. [...] ..... ... – 1) .......... ............. .......... . ..........; 2) . ...... ....... ................. ...... [...] (podcrtala Š. P.) Sestave in skupi z leksikaliziranim pomenskim prenosom sestavine, ki je iztocnica, se navajajo kot ponazarjalno gradivo (sestave pri izhodišc­nih pomenih, skupi pa pri drugotnih, izpeljanih pomenih) – sledi jim razlaga. 276 Slovar ima sicer zunaj gnezda tudi terminološka kvalifikatorska pojasnila, ki v uvodu niso navedena, npr. . .........., . ...... ipd. Uniwersalny slownik jezyka polskiego (2004) in Wielki slownik jezyka polskiego (2007–2012) V USJP so frazeološke zveze prikazane v frazeološkem gnezdu z ozna­ko .. Znak . uvaja posebno paremiološko gnezdo (pregovori in reki). Terminološko gnezdo uvaja znak .. V njem so brez kvalifikatorja nave­dene tudi nefrazeološke in neterminološke neprozorne zveze. Zveze se navajajo pri vseh polnopomenskih sestavinah, razlage pa navadno samo pri iztocnicah, ki so nadrejene sestavine zveze. WSJP ima frazeološko gnezdo, kjer so poleg pravih frazemov (sku­pov, sklopov in zraslekov s konotativnim pomenom) navedeni tudi nefrazeološki vecbesedni leksemi in vecbesedna lastna imena; primer gnezda pri iztocnici dom: Bialy Dom, Dom Bozy dom czyjs jest otwarty dla kogos dom gry dom mediowy dom modlitwy [...] V WSJP najdemo neterminološke sestave med prostimi zvezami v pona­zarjalnem gradivu pri izhodišcnem pomenu sestavine besedne zveze, npr. dom [...] 1. budynek DEFINICJA: budynek przeznaczony na mieszkania lub na pomie­szczenia dla zakladów pracy i instytucji [...] POLACZENIA: drewniany, kamienny, murowany; dwupietrowy, jednopietrowy, parterowy, pietrowy; niski, wysoki; duzy, maly, wiel­ki; bialy, ciemny, czerwony, szary; okoliczny, narozny, sasiedni; krakowski, warszawski; letni; chlopski, podmiejski, wiejski; rodzi­nny; jednorodzinny, wielorodzinny; prywatny, wlasnosciowy; opu­szczony; stary, zniszczony; luksusowy, piekny dom (podcrtala Š. P.). Podobno je pri USJP: dom 1. «budynek przeznaczony na mieszkania, na pomieszczenia dla za­kladów pracy, instytucji itp.» . Dom murowany, parterowy, pietrowy, narozny. . Dom nowoczesny, stylowy, staroswiecki, zabytkowy. . Dom jednorodzinny, wielorodzinny, wlasnosciowy. . Dom z gankiem, z weranda. . Brama, front, sciany, wnetrze domu. . Administrator, dozorca, wlasciciel domu. . Budowac, stawiac, burzyc, rozbierac dom. . Dom stoi przy ulicy, przy placu [...] (podcrtala Š. P.) Med ponazarjalnim gradivom pri drugotnih, izpeljanih pomenih med prostimi zvezami najdemo skupe. Ti vecbesedni leksemi nimajo razla­ge, ker je pomen sestavine s prenesenim pomenom že razložen. Primeri: dom szeregowy ‘vrstna hiša’, przyjaciel domu, dom rencisty, dom noclego­wy, zajezdny, dom wczasowy, wypoczynkowy, wycieczkowy, dom bankowy, handlowy, dom aukcyjny, dom wydawniczy, wysylkowy, iz USJP: dom 1. «budynek przeznaczony na mieszkania, na pomieszczenia dla za­kladów pracy, instytucji itp.» [...] . bud. Dom blizniaczy zob.  blizniaczy w zn. a. . Dom szeregowy «dom nalezacy do zespolu identycznych domów sasiadujacych ze soba przez sciane, wybudowanych w jednej linii; segment, szeregowiec» . Fabryka domów zob.  fabryka w zn. 1. . Nakrycie domu zob.  nakrycie w zn. 2. . urz. Gospodarz domu zob.  gospodarz w zn. 5. .  fraz. Dom pod blacha zob.  blacha w zn. 1. [...] 3. «rodzina, domownicy; takze: mieszkanie wraz z jego mieszkancami»: Z rodzinnego domu wyniosla zamilowanie do ksiazek i muzyki. W domu niepokojono sie jego nieobecnoscia. . Przyjaciel domu. . Obudzic caly dom. [...] . fraz. Zalozyc dom zob.  zalozyc w zn. 1. . ksiazk. Glowa domu zob.  glowa w zn. 3b. [...] 6. urz. «instytucja panstwowa, spoleczna, handlowa itp., mie­szczaca sie zwykle w oddzielnym lokalu lub budynku; takze: bu­dynek, w którym sie ona znajduje; zaklad, przedsiebiorstwo» . Dom rencisty. . Dom noclegowy, zajezdny. . Dom wczasowy, wypoczynkowy, wycieczkowy. . Dom bankowy, handlowy. . Dom aukcyjny. . Dom wydawniczy, wysylkowy (podcrtala Š. P.) Veliki rjecnik hrvatskoga jezika (2004) Znak . uvaja frazeološko gnezdo, znak . pa uvaja gnezdo nefrazeolo­ških stalnih besednih zvez (skupaj s terminološkimi zvezami) – gre za neprozorne zveze, ki jim sledi razlaga. Primeri: m.k prid. 1. koji je podatan na pritisak, koji se lako ugiba pod pritiskom, opr. tvrd [~ a fotelja] 2. koji se lako obraduje, reže, ne pruža otpor alatu i orudu [~ o drvo] 3. pren. koji ne draži osjetila; blag, opr. jak, opor, oštar, žestok 4. koji je lak, gibak [~ korak] 5. pren. koji je popustljiv, pomirljiv [covjek ~a srca] . ~ a ruka 1. ruka laganih, neusiljenih pokreta [ovo je slikala ~a ruka] 2. sport. lagana ruka, ruka igraca koji lagano pogada (ob. u košarci); ~a voda slatka prirodna voda bez minerala, kišnica [...] . ~ kako pamuk 1. veoma mek (o predmetima) 2. popustljiv (o ljudima) Redko vecbesedni leksemi nastopajo med zgledi rabe (vedno z razlago) – pri tem gre lahko za sestave, npr. d.žac m (+ potenc.) opcenito rijec koja se širi na znace­nja ili nepostojece termine za predmete koji što drže ili kojima se što drži u ruci [~ (za novine) drveni okvir (rama) u koji se u kavanama ucvršcuju novine za citanje iz ruke; ~ za knjigu stabilan predmet koji ne da da se složene knige sruše i sl.] [...] ali za skupe, pri katerih ima prenesen pomen sestavina, ki je iztocnica, npr. mlŕdic m 1. mlad covjek koji još nije zašao u zrelu dob 2. mladi neoženjen covjek [stari ~ stari momak, onaj koji se nije oženio do starije dobi, koji se nije oženio onda kada se smatra da je vrijeme]. (Podcrtala Š. P.) 5.3 Smernice uslovarjanja vecbesednih leksemov Pregledani enojezicni razlagalni slovarji slovanskih jezikov vecbesednih leksemov ne navajajo kot iztocnice, ampak imajo te enote mesto v slo­varski mikrostrukturi, bodisi kot podiztocnice (slovaški SSSJ in poljski USJP) bodisi v gnezdih (terminološkem, frazeološkem ali v gnezdu lek­sikaliziranih zvez), ali pa med zgledi rabe (samo v SSKJ so od ostalega ilustrativnega gradiva locene s poševnico). V SSKJ in slovaškem SSSJ je možnost navajanja vecbesednih leksemov tudi kot samostojnega pome­na pri eni od sestavin leksema (ali pri obeh), ki ga uvaja pojasnilo v zvezi s/z. Izjemo predstavlja Spletni slovar slovenskega jezika, ki ima naceloma tudi možnost navajanja vecbesednih leksemov kot iztocnic. E. Kržišnik v prispevku na Strokovnem posvetu o novem slovarju slo­venskega jezika (Perdih 2009: 53–60) kot težnjo v slovaropisju izpostav­lja dve loceni gnezdi: gnezdo za stalne besedne zveze nefrazeološkega tipa, v katerem se poleg stalnih besednih zvez z razlicnimi stopnjami pomenske zlitosti sestavin navajajo tudi vecbesedni termini in vecbese­dna lastna imena, in frazeološko gnezdo, pri cemer ugotavlja, da je pri vsakem od gnezd po en nacelni odstop: v nefrazeološkem stalnobese­dnozveznem gnezdu se praviloma ne navajajo sestave (le-te se navajajo med ponazarjalnim gradivom), v frazeološkem gnezdu pa se navaja tudi paremiološko gradivo (Kržišnik v Perdih 2009: 54). Neterminološki vecbesedni leksemi z lastnostmi sestave se v vseh slovarjih navajajo pri ponazarjalnem gradivu (seveda samo pri prvem oziroma izhodišcnem pomenu besede kot iztocnice), skupaj s prostimi besednimi zvezami. Terminološke sestave pa se navajajo v terminološ­kem gnezdu (z obvezno razlago in kvalifikatorjem). Skupi se praviloma navajajo (a) kot ponazarjalno gradivo pri izpel­janih (neizhodišcnih) pomenih, ce so navedeni pri iztocnici, ki je nji­hova sestavina – v tem primeru razlage ne potrebujejo, saj je prenesena sestavina že razložena – in (b) kot samostojni pomeni ali v gnezdih raz­licnih tipov – v tem primeru gre za skupe, pri katerih pomen prenesene sestavine ni leksikaliziran, ustaljen (zato ni zabeležen kot novi pomen sestavine, ampak beseda v tem pomenu nastopa samo v doloceni zvezi). Sklopi in zrasleki se navadno navajajo v gnezdih. Frazeološke zveze, ki so sklopi in zrasleki, so v vseh slovarjih navedene v frazeološkem gnezdu. Nefrazeološki vecbesedni leksemi so glede na stopnjo pomenske zlitosti sestavin v slovarjih obravnavani enotno, v skladu s svojimi tipo­loškimi lastnostmi, ki vplivajo na njihovo uslovarjanje. Edini odstop od pravila predstavljajo terminološke sestave, ki imajo v nasprotju z nete­minološkimi vecbesednimi leksemi kljub pomenski prozornosti vedno razlago, ne glede na mesto v slovarju. 5.4 Problemi uslovarjanja vecbesednih leksemov Predlogi rešitev izpostavljenih slovaropisnih problemov temeljijo na iz­sledkih jezikoslovne analize obsežnejše množice novejših vecbesednih leksemov in na izsledkih problemske analize gradiva s slovaropisnega vidika skupaj z upoštevanjem teoreticnih izhodišc in že uveljavljenih slovaropisnih smernic.277 277 V tem razdelku navedeni predlogi so naceloma skladni z rešitvami, ki jih uva­ja Koncept novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika (2015) in 5.4.1 Osnovna delitev vecbesednih leksikalnih enot z vidika slovaropisja Z vidika slovaropisja je za potrebe slovarskega prikaza enot (doloca­nja mesta v slovarju, pomenskega opisa, ponazarjalnega gradiva ipd.) smiselno upoštevati besedilnofunkcijske in stilisticne lastnosti lekse­mov ter vecbesedne leksikalne enote razdeliti na frazeme in nefrazeološke vecbesedne lekseme (oz. stalne besedne zveze), ki so lahko terminološki ali neterminološki.278 Frazem je z vidika pomenske zlitosti sestavin stalna besedna zveza z lastnostmi zrasleka, sklopa ali skupa (pri cemer ima vsaj ena sestavi­na neleksikaliziran pomen), poleg tega pa mora imeti zveza kot celota tudi konotativni pomen.279 Nefrazeološki vecbesedni leksemi, za katere so sicer znacilne vse stopnje pomenske zlitosti sestavin (gl. tipologijo v razdelku 4), imajo za razliko od frazemov v besedilu le poimenovalno funkcijo in so stilno nezaznamovani. Edini dovolj zanesljiv kriterij za locevanje nefrazeoloških vecbese­dnih leksemov od frazemov v ožjem smislu je tako prisotnost ekspre­sivnega ucinka v besedilu. Z vidika slovaropisja so problematicni mejni primeri, pri katerih ekspresivni ucinek ni jasno razviden (npr. ležeci policaj, ki se zaradi izrazite poimenovalne funkcije po ucinku bliža ter­minu, zaradi jasno razvidne metafore in pogovornega izraza policaj pa se bliža frazemu). ki so uporabljene v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2016 (eSSKJ). Zgledi stalnih besednih zvez so, ce ni drugace navedeno, iz SNB, zgledi besedil pa iz korpusa Gigafida. 278 Pojem vecbesedni leksem oz. stalna besedna zveza je širši od pojma frazem, ki je z vidika pomenske zlitosti sestavin stalna besedna zveza z lastnostmi zrasleka, sklopa ali skupa, poleg tega pa mora imeti tudi konotativni pomen. 279 Glede na to se frazeološka proucevanja delijo na t. i. frazeologijo v ožjem in na frazeologijo v širšem smislu, ki obravnava vse tipe stalnih besednih zvez. 5.4.2 Kriteriji za locevanje stalnih besednih zvez od prostih zvez Temeljna faza izdelave slovarja je izbor eno- in vecbesednega gradiva, pri cemer je prepoznavanje vecbesednih leksikalnih enot še posebej zahtevno. Le-te se glede na svoje tipološke lastnosti (skladno s stopnjo leksikaliziranosti zveze) v slovarju dalje umešcajo na razlicne hierar­hicne stopnje. Problematicno je zlasti dolocanje meje med pomensko prozornimi stalnimi besednimi zvezami (sestavami) in tipicnimi kolo­kacijami (prostimi besednimi zvezami). Zaradi vezanosti na posamezne pomene sestavin zveze se oba tipa v eSSKJ sicer navajata na isti hierar­hicni stopnji, kot ponazarjalno gradivo. Pomenskorazmerna dolocnost pridevnika v stalni besedni zvezi Za (leksikalizirane) samostalniške stalne besedne zveze s strukturo levi (pridevniški) prilastek + samostalnik je znacilna pomenska vezanost pri­devnika na pomen samostalniške odnosnice (oz. pomenskorazmerna dolocnost; gl. razdelek 3.1 Pridevnik kot levi prilastek v samostalniški besedni zvezi, zlasti Pridevnik glede na vrsto denotata, Locevanje vrstnih pridevnikov od lastnostnih, Pomenska tipologija vrstnih pridevnikov in Pridevnik kot sestavina stalne besedne zveze z vidika pomenske dolocnosti). Pridevnik v prilastku tovrstne samostalniške zveze je navadno vrstni in se pojavlja v dolocni obliki (ce le-ta obstaja). Samostalniške stalne besedne zveze z lastnostnimi pridevniki imajo v besedilu navadno eks­presivni ucinek in se uvršcajo med frazeme, npr. crn scenarij (najbolj crn scenarij)280 ipd. Z vidika ugotavljanja besednozvezne stalnosti so manj problema­ticni pravi vrstni pridevniki, ki so tvorjeni iz samostalnikov281 ali gla­golov (npr. cestni, gugalni). 280 Zgled je iz korpusa Gigafida. 281 Oziroma iz »pomensko abstrahiranega samostalniškega poimenovanja, npr. gozdni cuvaj . cuvaj gozda (gozd kot slovarska – pojmovna prvina jezika) [...]«, zaradi cesar ne morejo biti besedilni aktualizatorji (tvorijo lahko samo stalno besedno zvezo) (Vidovic Muha 1996: 124). Stalnost besednih zvez z vrstnimi pridevniki, nastalimi s pomen­skim prenosom iz kakovostnih (npr. lastnostnega, dobri holesterol, ali pridevnika barve, rdeci karton) in mernih pridevnikov (npr. mladi raz­iskovalec), tudi ni problematicna (te zveze niso pomensko prozorne in potrebujejo slovarsko razlago). Zveze z mernimi pridevniki so sicer za­radi vecje množice kolokatorjev manj trdne stalne besedne zveze, samo­stalniška jedra se da izmeriti oz. izražajo razsežnost v prostoru (primeri: tri-, petnadstropna torta, (n-)litrska posoda).282 So pa s tega vidika problematicni pridevniki, ki imajo pomen snov­nosti oziroma svojilnosti, hkrati pa v dolocenih zvezah izkazujejo tudi pomen vrstnosti, ki je lahko razviden ali pa ne tudi iz oblike (oblikovno lahko sovpadata). Pri teh ugotavljamo stalnost pomenskih razmerij, ki je dolocljiva s pretvorbnimi možnostmi. Poleg dveh pomenskih možnosti je za ti dve skupini pridevnikov znacilna tudi manjša stopnja leksikaliziranosti zvez, ki jih tvorita, kar je posledica vecje množice kolokatorjev. (1) V prvi skupini so pridevniki, ki so • kakovostni s pomenom snovnosti (v tem primeru gre za pomen­skorazmerno nedolocnost; samostalnikom prisojajo lastnost, ki na odnosnice ni pomensko vezana, jih šele doloca, konkretizira, aktualizira): .ki JE IZ [...]', npr. lesen izdelek (prim. tudi izdelek je povsem lesen), volnene nogavice (nogavice so cisto volnene), jagoden/jagodov sok (sok je predvsem jagodov); • ali vrstni s pomenom sestavinskosti (pri teh primerih gre za po­menskorazmerno dolocnost, zveza kot celota je tipizirana glede na druge podobne zveze): .ki VSEBUJE [...]', npr. smetanova tor­ta, jagodna/jagodova torta (gre za vrste, tipe tort), gobja/gobova juha (vrsta juhe), jagodni/jagodov sok (vrsta pijace, ki vsebuje ja­goden/jagodov sok). 282 Zgledi zvez z mernimi pridevniki so iz korpusa Gigafida. (2) V drugi skupini so pridevniki, ki imajo • pomen svojilnosti (dolocljiv s pretvorbo v edninski rodilnik;283 pri teh primerih gre za pomenskorazmerno nedolocnost): .ki JE OD [...]' (.ki pripada [...]'), npr. državen kapital, cerkven denar;284 kravji gobec (prim. Ko sem se obrnil od slikarskega stojala, sem ko­maj še videl, kako so razcefrane platnice izginjale v kravjem gobcu); šolska knjižnica ([...] nova šolska knjižnica, ki ima 13.500 knjig, je najsodobneje opremljena); • ali pa razlicne pomene vrstnosti (pomenskorazmerna dolocnost), npr. macji iztrebek, mladic, samec, ugriz, macja bolezen, pasma, populacija, razstava (splošno razmerje – pomen ni dolocljiv, zato razlaga .ki je v zvezi s/z [...]'), macje stranišce; šolska reforma (posredna namenskost). Pridevniška vrstnost, ki jo ugotavljamo iz sobesedila, je tu preverljiva s pretvorbo v številsko nezaznamovani (needninski) rodilnik,285 npr. mac­ji ugriz ni .ugriz od (ene, dolocene) macke', ampak je vrsta ugriza (kot npr. tudi pasji ugriz). Pri konkretizaciji bi bil verjetno rabljen (pra­vi) svojilni pridevnik mackin, npr. mackin ugriz, mackina bolezen. Pri ugotavljanju pomenske dolocnosti pridevnika ne upoštevamo (samo) formalnega kriterija, ki je zaradi pogoste skladenjske dolocnosti ob nanašanju na enega, konkretnega ali predhodno že znanega referenta lahko precej nezanesljiv, ampak predvsem leksikalnopomenski kriterij. Pridevniki tipa šolski z obrazilom -ski lahko izražajo tako svojino kot vrstnost. Iz sobesedila razberemo, ali gre za npr. knjižnico v tocno doloceni šoli ali za tip knjižnice, prim. npr. besedili (1) [...] nova šol­ska knjižnica, ki ima 13.500 knjig, je najsodobneje opremljena in (2) [...] podatki ne zajemajo izposoj v šolskih knjižnicah. Pomen svojilnosti imajo tovrstni pridevniki zlasti, ce so izpeljani iz samostalnikov, ki imajo v dolocenem pomenu možnost poosebitve (institucija, ustanova, podjetje, organizacija ipd.). 283 Gl. Vidovic Muha 2000a: 66. 284 Primera sta iz monografije Slovensko leksikalno pomenoslovje A. Vidovic Muha (2000a: 305). Drugi primeri v teh dveh odstavkih so iz korpusa Gigafida. 285 Gl. Vidovic Muha 2000a: 66. Potencialna terminološkost besedne zveze Eden od (možnih) kriterijev za locevanje prostih besednih zvez od pro­zornih stalnih besednih zvez (sestav) je potencialna terminološkost oz. v besedilu izpostavljena poimenovalna funkcija zveze. Ta sporocanjski kriterij se upošteva pri analizi besednih zvez, ki imajo glede na struk­turne in oblikovne kriterije obe možnosti (ki so lahko proste ali stalne), to pa so zlasti zveze z desnim, samostalniškim prilastkom. Potencialna terminološkost imenske zveze se ugotavlja s primerjavo vec razlicnih besedil. Besedilna raba namrec potrdi predpostavko, da je dolocena zveza prosta ali stalna. Z vidika ugotavljanja ustaljenosti so manj problematicne imenske zveze s pridevniškim prilastkom. Upoštevanje predvsem sporocanjske­ga kriterija pride v poštev redko, samo, ce se ustaljenost zveze v gradivu oblikovno in pomensko neposredno ne potrjuje. Primer: Stalne besedne zveze dolgodlaka macka / dolgodlaki macek in krat­kodlaka macka / kratkodlaki macek (npr. Dolgodlake macke moramo pocesati vsaj enkrat na teden; posebna hrana za dolgodlake macke; Kratkodlake macke so: kartezijska macka, ruska modra, [...], dolgo­dlake pa so perzijske macke vseh barv [...]), ki pomenijo poseben tip mack, v besedilih redkeje nastopajo tudi kot proste zveze (npr. V Šentvidu se je izgubil bel dolgodlak macek s crno liso na hrbtu) s po­menom .(ta, dolocena) macka z dolgo/kratko dlako').286 Stalnih besednih zvez z desnim (samostalniškim) prilastkom je v gra­divu bistveno manj kot levoprilastkovnih stalnih besednih zvez. Ce v besedilih obstajata obe pretvorbni razlicici, npr. tiskovni ataše in ataše za tisk,287 in je zveza z levim prilastkom stalna, razlicico z desnim pri­lastkom navadno obravnavamo kot prosto zvezo (kot skladenjskopod­stavni opis, predstopnjo zveze s pridevniškim prilastkom). Te razlicice so navadno odprte za dodatne sestavine, npr. ataše za tisk in kulturo 286 Primerov, pri katerih tip pridevnika (vrstni ali lastnostni) ni razviden, je v besedilih malo. Tudi ta zgled bi lahko interpretirali kot napako, zapis brez i-ja zaradi vokalne redukcije v pogovornem jeziku. 287 Zgleda sta iz delovne razlicice gesla ataše v eSSKJ.(prim. tudi depresivni pacient (bolnik), depresivna oseba : pacient (bolnik, oseba) z depresijo). Pomensko prozorne stalne besedne zveze (sestave) z desnim pri­lastkom so omejene zlasti na termine ali imena, poimenovanja, nazive in naslove. Primeri: dopust za nego in varstvo otroka dom upokojencev doktor znanosti zavod za turizem288 Kljub manjši stopnji kolokacijske trdnosti so zaradi tovrstne ustaljeno­sti stalne besedne zveze tudi npr. svetovni dan zdravja (turizma / boja proti aidsu / knjige / Romov / ...) ipd.289 Kolokacijska trdnost in stopnja ustaljenosti besedne zveze Kriterij za ugotavljanje stopnje besedilne ustaljenosti besednih zvez z lastnostmi sestave je kolokacijska trdnost stalne besedne zveze, ki se kaže kot omejena povezovalnost (kolokabilnost) sestavin besedne zveze (omejeno število kolokatorjev) in je dolocljiva tudi s korpusnimi stati­sticnimi izracuni.290 Pri sestavah z levim, pridevniškim prilastkom ugotavljamo razlic­ne stopnje ustaljenosti. Pomensko najmanj trdne sestave so, ceprav sicer zadošcajo kriterijem stalne besedne zveze, tiste s potencialno neomeje­no možnostjo kolokatorjev. Le-te se v slovarju navajajo kot ponazarjal­no gradivo za pomen (zgledi rabe). Primeri za sestave z levim prilastkom: kuharski/slikarski/skakalni/... antitalent barski pianist/pult; barska plesalka/pevka/... 288 Zgledi so iz korpusa Gigafida. 289 Zgledi so iz korpusa Gigafida. 290 Tudi pri široki kolokabilnosti je stopnja sopojavljanja sestavin (dolocljiva s kor­pusnimi izracuni, npr. MI3 ali LL) lahko precej visoka, res pa je pri manjši navadno še vecja. alergijske/astmaticne/... težave degustacijski kozarec/tecaj/vecer/prostor/meni/...; degustacijska dvora­na/komisija/... slovenski/ameriški/nemški/... jezikoslovec litrski kozarec/loncek/vrc/... turisticni/naravni/skriti/kraški/tehnološki/glasbeni/... biser depresivni pacient/bolnik/depresivna oseba/... kmetijski/kulturni/tiskovni/... ataše291 Samostalniške besedne zveze z desnim prilastkom, ki niso termini, imena, poimenovanja, nazivi ali naslovi, se v slovaropisju obravnavajo kot proste zveze. Primeri za samostalniške proste besedne zveze z desnim prilastkom: kartica (kupon/bon/kuponcek/koda/izkaznica) za popust kartica za odklepanje (zaklepanje/vklop/zagon/odpiranje/...) kartica za bankomat (mobilni telefon/mobitel/brezžicno omrežje/pre­nosni racunalnik/prenosnik) izkaznica darovalca organov (prosilca za azil/podjetnika/...)292 5.4.3 Uslovarjanje vrstnih pridevnikov Slovarske razlage vrstnega pridevnika Tipologija pridevniške vrstnosti prispeva k možnosti izboljšave slovar­skih razlag vrstnih pridevnikov. Namesto zgolj besedotvornih, splošno­razmernih razlag vrstnih pridevnikov SSKJ-jevskega tipa v zvezi s/z ozi­roma nanašajoc se na se z upoštevanjem leksikalnopomenske tipologije pridevniške vrstnosti293 odpira možnost natancnejše pomenske razlage, ki temelji na opisu pomenskega razmerja med sestavinami stalne bese­dne zveze, pri cemer je v primerih, kjer je odnos težko definirati (npr. 291 Zgledi so iz delovnih razlicic sestavkov v eSSKJ. 292 Zgledi so iz delovnih razlicic sestavkov v eSSKJ. 293 Gl. Slovensko leksikalno pomenoslovje A. Vidovic Muha (2000a: 315–326). Prim. tudi razdelek 3.1 Pridevnik kot levi prilastek v samostalniški besedni zvezi, zlasti Pomenska tipologija vrstnih pridevnikov.sestava razvojna psihologija in skup vinska kraljica), najustreznejši nacin razlaganja s splošnorazmernimi razlagami. To velja zlasti za pridevnike, izpeljane iz terminološkega (pomena) samostalnika, ce so pomensko vezani izkljucno na terminološki pomen motivirajocega samostalnika, npr. kostna gostota – ki je v zvezi s kostmi; ozonski plašc, ozonska plast – ki je v zvezi z ozonom; litijev294 v zvezi litijev atom – ki je v zvezi z litijem proti litijeva baterija – baterija z litijem – ki vsebuje litij (v tem primeru gre za pomenski odtenek, odmik od izhodišcnega pomena pridevnika); prim. tudi ženska pisava – ki je v zvezi z ženskami. Natancnejšo pomensko razlago imajo lahko samo vrstni pridev­niki z leksikaliziranim pomenom (torej ti, ki v istem pomenu dolo­cajo vec samostalniških jeder). Razlago vrstnega pridevnika izlocimo iz pomenskega odnosa med motivirajocim samostalnikom v podstavi vrstnega pridevnika (npr. vrt za vrtni295 – gl. spodaj) in skupnim ime­novalcem pomenov samostalniških jeder, ki jih vrstni pridevnik doloca (npr. palcek, uta, lopa, pohištvo; kosilnica, škarje). Na ta nacin so tovrstne stalne besedne zveze (zlasti sestave in skupi, torej pomensko prozorne) v slovarju združene pod enim pomenom (vrstnega pridevnika) in zaradi možnosti pomenske delitve na pomen dolocujoce sestavine in pomen jedra nimajo samostojne razlage. Zgled za vrstni pridevnik – pomenski razmerji med motivirajocim samostalnikom vrstnega pridevnika in jedrom imenske zveze sta prika­zani kot pomen in podpomen; prvo je razmerje krajevnosti, drugo pa posredne namenskosti: vrtni [...] 1. ki je na vrtu: vrtni palcek, vrtna uta, vrtna lopa, vrtno pohištvo [...] 1.a ki je namenjen za urejanje vrta: vrtna kosilnica, vr­tne škarje [...]296 294 Zgled je iz Sprotnega slovarja slovenskega jezika. 295 Zgled je iz Koncepta novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika (2015: 37–38). 296 Zgled je prirejen po Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika (2015: 37–38). Uslovarjanje konverznih vrstnih pridevnikov Konverzne pridevnike v slovaropisju obravnavamo v okviru vecpomen­skosti. Na podlagi podrobnejše skladenjsko-pomenske analize lahko konverzne vrstne pridevnike locimo od izhodišcnih kakovostnih zno­traj enega slovarskega sestavka z vrstnim pridevnikom v podpomenu ali drugem, izpeljanem pomenu. Primer: crn  -a -o [...] 1. ki je take barve kot oglje ali saje: crni lasje; crn macek[...] crni -a -o Stalne besedne zveze crni ribez [...]; crna murva [...]; crna redkev [...]297 Zlasti izdeležniški vrstni pridevniki v povedkovem dolocilu še izkazuje­jo nedolocno obliko in s tem deležniški pomen stanjskosti (npr. Zdaj je samozaposlen v kulturi, predvsem pa je eden najuglednejših slovenskih pi­sateljev za otroke in mladino; deluje kot samozaposlen v kulturi), v poziciji levega prilastka pa so že vrstni pridevniki, formalno izkazani z dolocno obliko (npr. samozaposleni zavarovanec, zdravnik ipd.). Zanimivo je tudi potencialno prehajanje vrstnega pridevnika, ki je nastal s pomenskim prenosom pridevnika barve, nazaj med kakovo­stne pridevnike (z novim pomenskim prenosom), npr. pridevnik zeleni v pomenu ‘ki je v zvezi z varovanjem, ohranjanjem narave, življenjskega okolja’ v zvezah zelena tehnologija ([...] odlocajo o (ogromnih) kolicinah denarja, vloženega v razvoj cim bolj zelene tehnologije) (proti npr. zvezi zeleno gnojenje, kjer pridevnik nima možnosti stopnjevanja).298 V korpusnih besedilih zasledimo posamezne primere stalnih be­sednih zvez s pridevnikom »v nedolocni obliki« v povedkovniški vlogi, vendar gre najveckrat za z vidika knjižnega jezika napacen zapis osre­dnjeslovenske pogovorne razlicice pridevnika, ki je rezultat moderne vokalne redukcije, npr. prociklicen299 (Kritiziral je zadnji britanski pro­racun, ker je »na žalost prociklicen«.). 297 Razlaga in zgledi so iz 1SSKJ. 298 Primera zvez sta iz delovne razlicice sestavka zelen v eSSKJ. 299 Slovarski sestavek prociklicni je v Sprotnem slovarju slovenskega jezika. 5.4.4 Slovarska obravnava vecbesednih leksemov glede na pomensko zlitost njihovih sestavin Tipologiziranje vecbesednih leksemov v praksi temelji na analizi bese­dila, pri kateri s pomocjo sobesedila, tipicnih zvez, ki jih tvori leksikal­na enota, dolocamo pomen. Denimo zveza velikonocna torta bi, ce jo izlocimo iz sobesedila, lahko bila tudi sestava, vendar pa ravno sobesedilo dokazuje, da ne gre za kakršno koli torto, ki se jé ob veliki noci (sestava), temvec za posebno vrsto torte s posebnim receptom za peko (skup). Ker je cilj raziskave predvsem aplikativni prispevek k slovaropisju, je tipo­logija prilagojena vidiku umešcanja razlicnih tipov zvez v slovar in vidiku slovarskih razlag. Tako sta pri skupih in sklopih dodani po dve podsto­pnji (skupi in sklopi z leksikaliziranim prenesenim pomenom sestavin(e) ter skupi in sklopi z neleksikaliziranim pomenom sestavin(e)). V slovaropisni praksi vecbesedni leksemi niso izenaceni z enobe­sednimi – nimajo statusa iztocnice. V slovarju so obravnavani na mikrostrukturni ravni,* zato je z vidika umešcanja vecbesednih leksemov v slovar bistven tipološki kriterij deljivost/nedeljivost pomena zveze na pomene posameznih sestavin. * Na makrostrukturni ravni slovarji naceloma obravnavajo le enobesedne iztocnice. Vecbesedni leksemi z leksikaliziranim (prozornim) pomenom sestavin bi bili lahko delno pomensko opisani pri iztocnicah posameznih sesta­vin, vecbesedni leksemi z neleksikaliziranim (neprozornim) pomenom pa se navadno obravnavajo v posebnem razdelku znotraj slovarskega sestavka. G. Blagus Bartolec (2012; 2014) in B. Tafra (2016) ugotavlja­ta, da bi imeli status leksema (in posledicno slovarske iztocnice) lah­ko samo zrasleki, sklopi in skupi s preneseno jedrno sestavino,300 saj so tovrstne zveze nastale s procesom leksikalizacije. Sestave in skupe s 300 Primeri skupov iz SNB, pri katerih ima jedrna sestavina, ki je nosilec pomena zveze, neleksikalizirani preneseni pomen: davcna oaza, abstinencna kriza, bese­preneseno dolocujoco sestavino zveze (ki niso termini ali lastna ime­na) imenujeta kolokacijske zveze,301 nastale v procesu sintagmatizacije (trdnejšega skladenjskega spajanja), kar posledicno pomeni, da beseda (pridevnik), ki vstopa v zvezo kot dolocujoca sestavina (z izhodišcnim ali prenesenim pomenom), dodaja le pomen podvrste tega, kar pomeni jedrni samostalnik kot nosilec pomena zveze (Blagus Bartolec 2012: 53–56; 2014: 159–162; Tafra 2016: 528–529). Sestave se v slovarju navajajo kot ponazarjalno gradivo pri (prvem) pomenu vrstnega pridevnika ali samostalnika in navadno ne potrebuje­jo razlage. Ce sestava kljub pomenski prozornosti potrebuje pomensko pojasnilo v smislu podrobnejšega opisa, dodajanja informacij o okolišci­nah, je v slovarju zabeležena kot stalna besedna zveza (razlago obvezno potrebujejo tovrstne zveze terminološkega tipa). Sestave (npr. vrtna uta) in skupi z leksikaliziranim prenesenim pomenom ene od sestavin (npr. bancna kartica) so zaradi pomenske samostojnosti, leksikaliziranosti sestavin s pomenskega vidika manj trdne. Pomen tovrstnih stalnih be­sednih zvez je zato možno razdeliti na pomene posameznih sestavin, zato jih slovarji (tudi eSSKJ) navajajo pri ustreznih pomenih (kot po­nazarjalno gradivo za pomen, brez razlage). Uporabnik slovarja lahko pomen tovrstnih pomensko prozornih vecbesednih leksemov sestavi iz pomenov njihovih posameznih sestavin. Primeri za sestave: vrtni [...] 1. ki je na vrtu: vrtni palcek, vrtna uta, vrtna lopa, vrtno pohištvo [...] 1.a ki je namenjen za urejanje vrta: vrtna kosilnica, vr­tne škarje [...]302dilni korpus, debatna kavarna, elektronska tablica. Po G. Blagus Bartolec in B. Tafra se tovrstne zveze uvršcajo med lekseme. 301 Primeri skupov iz SNB, pri katerih ima dolocujoca (pridevniška) sestavina zveze ne­leksikalizirani preneseni pomen: agresivno zdravljenje, ambientalno gledališce, bala­stna snov, balzamicni kis, baterijska reja, deviško oljcno olje. Po G. Blagus Bartolec in B. Tafra so tovrstne zveze rezultat procesa sintagmatizacije – ker pomenijo podvrsto tega, kar pomeni samostalniško jedro, bi jih lahko v slovarju navajali pri ustreznem pomenu jedrnega samostalnika kot kolokacijske zveze s pomenskim opisom. 302 Zgled je prirejen po Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika (2015: 37–38). Primer za skup z leksikaliziranim prenesenim pomenom sestavine: kártica [...] 1. pravokoten kos papirja [...] 2. pravokoten kos plasti­ke, ki vsebuje strojno berljive osebne podatke: bancna kartica [...]303 Ce besedila izkazujejo vec stalnih besednih zvez z isto sestavino v istem pomenu, se s tem potrdi novi (ustaljeni, leksikalizirani) pomen te sesta­vine, ki se kot tak zabeleži tudi v slovarju. Ponazarjalne besedne zveze k temu novemu pomenu so stalne besedne zveze tipa skup s prenesenim, a leksikaliziranim pomenom sestavine. Leksikaliziran oz. neleksikaliziran pomen sestavin(e) vecbesednega leksema je hkrati tudi eden od kriterijev za locevanje frazemov od nefrazeoloških vecbesednih leksemov. Skupi z neleksikaliziranim prenesenim pomenom ene od sestavin se, kot tudi drugi tipi vecbesednih leksemov z višjo stopnjo leksikalizi­ranosti (sklopi, zrasleki), v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2016 (eSSKJ) v slovarski mikrostrukturi navajajo v posebnem razdelku stal­nih besednih zvez skupaj z razlago, tipicnimi kolokacijami in skladenj­skimi strukturami oz. vsaj zgledi rabe. Primera za skup z neleksikaliziranim prenesenim pomenom jedrne sestavine: oáza [...] porasla površina z vodo v pušcavi [...] Stalne besedne zveze davcna oaza država ali del države, kjer pravni red predpisuje nizke ali nicelne davke za dejavnost [...]304 žétev [...] 1. delo, dejavnost, povezana s pospravljanjem žita s polja [...] Stalne besedne zveze305 žetev soli pospravljanje soli na solinah; slana žetev [...]306 303 Razlagi sta prirejeni po SNB in 1SSKJ. 304 Razlagi sta prirejeni po SNB in 1SSKJ. 305 Vecbesedni leksemi z neleksikaliziranim pomenskim prenosom (ene od) sestavin so lahko v slovarju prikazani v razdelku nefrazeoloških vecbesednih leksemov. 306 Razlagi sta prirejeni po SNB in 1SSKJ. Primer za skup z neleksikaliziranim prenesenim pomenom dolocu­joce sestavine: agresíven [...] napadalen, nasilen [...] Stalne besedne zveze agresivno zdravljenje zdravljenje s skrajni­mi, radikalnimi metodami in snovmi [...]307 Ce se novi pomen sestavine vecbesednega leksema ne osamosvoji, ampak tvori samo eno zvezo, potem lahko tako zvezo kot trdnejšo leksikalno eno­to obravnavamo samo kot celoto (njenega pomena ne moremo razdeliti na pomene sestavin). Te zveze se zaradi nedeljivosti svojega pomena najbolj približujejo enobesednim leksemom in so v slovarski hierarhiji uvršcene višje. Vecbesedni leksemi z neleksikaliziranim pomenom (ene od) sestavin imajo torej trdnejšo pomensko zgradbo, ki je zaradi neleksikaliziranosti, ne­ustaljenosti ni možno slovarsko razcepiti na pomene posameznih sestavin. Zato jih slovarji ne navajajo pri pomenih, ampak so navadno obravnavane v posebnem razdelku in potrebujejo samostojno polno slovarsko razlago.308 Z vidika pomenskega opisa je zlasti zaradi slovarskih razlag in za­radi vecje možnosti napak pri dolocanju uvršcevalne pomenske sesta­vine (UPS) pri vecbesednih leksemih z neleksikaliziranim pomenom sestavin(e) (tj. pri zrasleških sklopih in zraslekih) smiselna delitev po kriteriju sinhrone (asociativne) predvidljivosti UPS.309 Primera za sklop: kártica [...] 1. pravokoten kos papirja [...] 2. pravokoten kos plasti­ke, ki vsebuje strojno berljive osebne podatke [...] 3. naprava ali deli naprave, s katero se doda namembnost elektronski napravi [...] Stalne besedne zveze graficna kartica plošca tiskanega vezja v racunal­niku, ki omogoca prikaz slik, podatkov na racunalniškem ekranu [...]310 307 Razlagi sta prirejeni po SNB in 1SSKJ. 308 Sklope, bližje zraslekom, z zrasleki povezuje dejstvo, da sestavine v tem pome­nu nastopajo samo v eni zvezi (so monokolokabilne), v nasprotju z zrasleki pa je njihova metaforicna motivacija še razvidna. 309 Primer: bela halja – zaradi razvidne asociativne povezave bomo prej pomislili na zdravniško osebje in v tej smeri prek analize besedil dolocali UPS. Pri zra­slekih (npr. plavajoca vejica) UPS ni asociativno predvidljiv, zato pomenski opis zahteva natancnejšo analizo besedil. 310 Razlage so prirejene po SNB in 1SSKJ. tísk [...] 1. prenašanje z doloceno tiskarsko tehniko na papir [...] Stalne besedne zveze drobni tisk besedila, namensko napisana v manjšem, težje prepoznavnem naboru crk, ki je dolocen za posebno vlogo [...]311 Primer za zraslek: vęjica [...] 1. manjšalnica od veja [...] Stalne besedne zveze plavajoca vejica nacin shranjevanja realnih števil, od zelo velikih do zelo majhnih [...]312 311 Razlagi sta prirejeni po SNB in 1SSKJ. 312 Razlagi sta prirejeni po SNB in 1SSKJ. Zakljucek Predmet raziskave je slovaropisni vidik slovenskih novejših samostalni­ških vecbesednih leksemov brez konotativnega pomena, ki imajo kot taki terminološki potencial. Osnovni gradivski vir je Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (2014). 1 Temeljna usmeritev pricujocega dela je prenos teoreticnih spoznanj na slovarsko delo. Ob upoštevanju teoreticnih izhodišc dosedanjega slove­nisticnega proucevanja vecbesednih leksemov je pri gradivu analizirana oblikoslovna, skladenjska in pomenska jezikovna ravnina; dopolnilno so pri analizi uporabljeni tudi kriteriji za ugotavljanje frazeološkosti in terminološkosti vecbesednih leksemov. Izsledki jezikoslovne analize gradiva so skupaj s teoreticnimi izho­dišci v slovenistiki in z že uveljavljenimi smernicami uslovarjanja vecbe­sednih leksemov v slovanskem slovaropisju temelj za osrednji, aplikativ­ni (slovaropisni) del raziskave. V njej osnovo za uslovarjanje vecbesedne leksike predstavlja tipologija, ki temelji na stopnji zlitosti pomenov se­stavin zveze v en pomen vecbesednega leksema (vecbesedni leksemi se tako delijo v štiri skupine: od pomensko najmanj trdne do najtrdnejše zveze si sledijo sestava, skup, sklop in zraslek). Glavno merilo za razvr­šcanje vecbesednih leksemov je jezikovna raba, potrjena v gradivu, ki ga zajemajo besedilni korpusi (zlasti Gigafida). Omenjena tipologija (v kombinaciji z dolocanjem stopnje povezovalnosti z metodo korpusnih statisticnih izracunov, zlasti MI3) tako omogoca ugotavljanje stopenj leksikaliziranosti vecbesednih leksemov, služi pa tudi kot prikaz dina­mike procesa stopnjevanja pomenske trdnosti besednih zvez. 1.1 Oblikoslovna analiza vkljucuje ugotavljanje (nedolocne oziroma dolocne) oblike pridevnikov kot dolocujocih sestavin besednih zvez in možnosti njihovega stopnjevanja. Izsledki analize so pomembni za ugotavljanje pridevniške vrstnosti in s tem stalnosti njihovih zvez s sa­mostalniškim jedrom. S tega vidika predstavljajo skupino s posebno problematiko zlasti kakovostni pridevniki barve in snovni pridevniki, ki v dolocenih zvezah prehajajo med vrstne – kar se pri samostalnikih moškega spola kaže tudi v njihovi obliki – in so s slovaropisnega vidi­ka kot konverzni tipi obravnavani v okviru vecpomenskosti (npr. crno odlagališce, rdece meso, rumeni casopis, zelena trgatev, zlati maturant; vodna postelja, zracna blazina, goveja glasba, krompirjeve pocitnice ipd.). Drugo problematicno skupino tvorijo nekateri izdeležniški pridevniki, ki v skladenjski vlogi prilastka izkazujejo dolocno obliko in s tem po­tencialno vrstnost, v povedkovniški vlogi pa izkazujejo nedolocno obli­ko – so še deležniki in imajo pomen stanjskosti (npr. Je samozaposlen proti Samozaposleni obrtnik bo placeval najvec 20 evrov na mesec, tisti, ki se ukvarjajo z domaco in umetnostno obrtjo, le deset evrov). 1.2 Na skladenjski jezikovni ravnini proucujemo skladenjsko vlogo pri­devnika (ali nastopa kot levi prilastek ali v povedkovem dolocilu), ki je skupaj s pridevniško obliko kazalec pridevniške vrstnosti in s tem stalnosti zveze, v kateri nastopa kot dolocujoca sestavina. S skladenjskega vidika se samostalniške besedne zveze delijo na ti­ste z levim, pridevniškim prilastkom in na zveze z desnim, (sestavljenim ali nesestavljenim) samostalniškim prilastkom. Na podlagi skladenjske analize v slovaropisju ugotavljamo razmerja med stalnimi besednimi zvezami z levim in tistimi z desnim prilastkom. Vecbesedni leksemi z desnim samostalniškim prilastkom so v jeziku manj pogosti kot vecbe­sedni leksemi z levim pridevniškim prilastkom, kar potrjuje tudi gra­divo novejših vecbesednih leksemov. Glede na skladenjsko strukturo so v stalnobesednozveznem gradivu najštevilnejši neujemalni sklonski rodilniški nepredložni samostalniški prilastki (npr. sestave certifikat ka­kovosti, enotna maticna številka obcana). 1.3 Skladenjskobesedotvorni vidik opozori na možnost pretvorb skla­denjskih razmerij znotraj besednih zvez. Skladenjska podstava vrstnega pridevnika se namrec lahko doloca z možnostjo pretvorbe zveze v desnem prilastku v levi pridevniški prilastek. Možnost pretvorbe imajo zveze, ka­terih sestavine imajo leksikaliziran pomen. Tako se s pomocjo pretvorb razkrije skladenjskopomensko razmerje med besedo, ki tvori pridevniški prilastek, in besedo, ki jo pridevnik doloca (samostalniškim jedrom). Skladenjskopomensko razmerje med jedrom in dolocujoco sestavi­no vecbesednega leksema se torej lahko v besedilu izrazi (1) s struktu­ro samostalniške zveze z desnim prilastkom, (2) s strukturo samostalniške zveze z levim prilastkom (samostalnik v desnem prilastku je, ce ima mo­žnost popridevljenja, obravnavan kot predstopnja levega prilastka) ali (3) s strukturo medponskoobrazilne zloženke (samostalnik v desnem prilast­ku je obravnavan kot skladenjska podstava zloženke); primer: *glasba pop – popovska glasba – popglasba. Z izpostavitvijo pomenskega razmerja med sestavinama samostal­niške stalne besedne zveze s strukturo samostalniško jedro + samostalni­ški desni prilastek, ki je lahko tudi skladenjska podstava medponsko­obrazilne zloženke, pretvorbno-tvorbni vidik omogoca natancnejšo clenitev leksikalnega pomena tovrstnih zloženk (hkrati pa se besedne zveze s tako strukturo, ki imajo možnost pretvorbe v medponskoobra­zilno zloženko, potrjujejo kot stalne in s tem kot leksemi). S pretvorb­nimi izraznimi možnostmi tovrstnih pomenskih razmerij je povezana tudi morebitna variantnost vecbesednih leksemov (med zvezo z desnim prilastkom in zvezo s pretvorjenim pridevniškim prilastkom), npr. in­dustrija zabave in zabavna industrija. Zaradi manjše stopnje pomenske trdnosti (v smislu spoja sestavin zveze v nov, nepredvidljiv pomen) pomensko prozorne besedne zveze oziroma zveze z leksikaliziranim pomenskim prenosom sestavin(e) na­vadno ni potrebe po slovarski razlagi tovrstne zveze kot celote. Ker je vsaka njena sestavina v istem pomenu hkrati tudi sestavina vec drugih zvez (ker je pomen posameznih sestavin torej leksikaliziran, ustaljen), je pomen tovrstne zveze kot celote mogoce slovarsko razcleniti na po­men vrstnega pridevnika in pomen samostalniškega jedra (oziroma ga kot uporabnik slovarja po obratni poti sestaviti iz razlag posameznih sestavin). Pretvorbno-tvorbni vidik besednih zvez z ugotavljanjem mo­rebitnega pomenskega razmerja med samostalniškimi jedri (vec) bese­dnih zvez in samostalnikom, ki motivira vrstni pridevnik kot dolocu­joco sestavino teh zvez, tako omogoca tudi izpeljavo in natancnejšo opredelitev leksikalnega pomena vrstnega pridevnika. S tem pa lahko postane natancnejša tudi slovarska razlaga vrstnega pridevnika (npr. vr­tni: ki je na vrtu (razmerje krajevnosti): vrtni palcek, vrtna uta [...]; ki je namenjen za urejanje vrta (razmerje posredne namenskosti): vrtna kosilnica, vrtne škarje [...]) in razširi, nadgradi splošnorazmerno slovar­sko razlago tipa ki se nanaša na [...] oz. ki je v zvezi s/z [...] (npr. ki je v zvezi z vrtom). Najproduktivnejši pomenski tip vrstnih pridevnikov pri novejših vecbesednih leksemih tvorijo namenski z neglagolniškim jedrom in posrednonamenski vrstni pridevniki (npr. bivalni vrt [za bi­vanje], bolecinski prag [za bolecino, pri bolecini], borzni posrednik [za poslovanje na borzi], davcna številka [za urejanje davkov, pri davkih], dokapitalizacijski delež [za dokapitalizacijo, pri dokapitalizaciji], igralna palica [za igranje]). Pogostejša pomenska razmerja so še krajevnost, ca­sovnost in sestavinskost. 1.4 Leksikalnopomenska analiza vkljucuje pomenskosestavinski vidik in pomenotvorni vidik vecbesednih leksemov. 1.4.1 Strukturalno analiziran pomen vecbesednih leksemov služi kot prikaz razlicnih stopenj pomenske zlitosti sestavin vecbesednih lekse­mov, ki se odražajo kot razlicne pomenskosestavinske kombinacije z razlicno stopnjo leksikaliziranosti. Za sestave je zaradi odsotnosti po­menskih prenosov znacilna razpoznavnost pomenskih sestavin posa­meznih besed iz pomenskosestavinske zgradbe celotne zveze. Za sku­pe, sklope in zrasleke pa je zaradi pomenskega prenosa najmanj ene od sestavin in s tem povezane spremembe odnosa med sestavinama znacilna višja stopnja pomenske zlitosti sestavin in s tem izrazitejša leksikaliziranost celotne zveze, ki se glede na pomenskosestavinsko zgradbo posameznih sestavin kaže kot nova pomenskosestavinska kombinacija. 1.4.2 S pomenotvornega vidika so obravnavane vrste pomenskih pre­nosov (sestavin) stalne besedne zveze; posledica le-teh so razlicne sto­pnje pomenske zlitosti sestavin vecbesednega leksema. Metonimicni (npr. avkcijska hiša) in metaforicni pomenski prenos (npr. avtomatska tajnica) namrec prispevata k povezovanju pomenov posameznih besed v besedni zvezi v enotni, celotni pomen in sta zato pogoj za leksikaliza­cijo stalne besedne zveze, ki je kot leksikalna enota clenjena samo navi­dezno, izrazno – globinsko, pomensko pa je celovita (s tocno dolocenim pomenom se nanaša na enega, enotnega referenta). Pomenski prenos, vezan na eno sestavino besedne zveze, je lahko leksikaliziran ali neleksikaliziran. Leksikaliziran pomen dolocene besede potrjuje množica besednih zvez, ki jih le-ta v dolocenem pomenu tvori (npr. pametni + hiša, kartica; zeleni + gibanje, gnojenje), v svojem neleksi­kaliziranem pomenu pa se beseda pojavlja samo kot (dolocujoca ali jedr­na) sestavina navadno le ene, edine stalne besedne zveze (npr. fotografski spomin). Stalna besedna zveza z novim pomenskim prenosom pridobi nov pomen in tudi višjo stopnjo ustaljenosti, trdnosti. S pomenotvornega vidika proucujemo tudi nadaljnje pomenske prenose leksikaliziranih zvez in tako ugotavljamo obseg pomenja vecbesednih leksemov. Izstopajoca znacilnost novejšega besedja je pomenska asimetricnost kot posledica neustaljenosti oz. postopnega ustaljevanja izraza in pome­nja. Nekaterim izrazom je pomen težko dolociti povsem dokoncno, ker kot sestavina besednih zvez izkazujejo razlicne pomenske odtenke, po drugi strani pa imajo nekateri pomeni vec izrazov, ki so lahko popolni sinonimi, npr. civilna neposlušnost in državljanska neposlušnost (UPS: nepokoršcina, RPS1: nenasilna, RPS2: državnim organom). Skupi s preneseno jedrno sestavino s popolnimi sinonimi so zlasti dveh tipov: (1) možnost zamenjave ima jedrna sestavina s prenesenim pomenom (teh primerov je manj), npr. disketni pogon in disketna enota, slikov­na pika in slikovna tocka, solatni bar in solatni bife; (2) možnost zamenjave ima prilastkovna sestavina v izhodišcnem pomenu (ti prevladujejo), npr. civilna neposlušnost in državljanska neposlušnost.313 313 Skupi so v besedilu oznaceni tako, da je sestavina s prenesenim pomenom podcrtana. 1.5 Temeljna faza izdelave slovarja je prepoznavanje in izbiranje eno- in vecbesednih leksikalnih enot (torej tudi besednih zvez z lastnostmi leksema). Pri tem je zahtevno zlasti locevanje vecbesednih leksemov od prostih besednih zvez in njihovo nadaljnje razvršcanje glede na tipolo­ške lastnosti, od katerih je odvisen nacin slovarske obravnave tovrstnega gradiva. Kot kriteriji za locevanje tovrstnih leksemov od prostih bese­dnih zvez so uporabni predvsem izsledki pomenske analize gradiva. Leksikalnost besedne zveze dokazujeta zlasti pomenskorazmer­na dolocnost pridevniškega prilastka (s potencialnim prehodom v vr­stnost) in kolokacijska trdnost besedne zveze oz. zmanjšana koloka­bilnost (manjše število kolokatorjev). Pomemben kriterij leksikalnosti besednih zvez predstavlja tudi sporocanjski vidik (ugotavljanje besedil­ne funkcije, tj. terminološkega potenciala besedne zveze ali imenske, poimenovalne funkcije besedne zveze). Ne glede na stopnjo pomenske zlitosti sestavin zveze ali kolokacijsko trdnost zveze (neodvisno od nji­hovih slovnicnih lastnosti) so zveze s terminološkim potencialom ali besedne zveze, ki pomenijo naziv, naslov, ime, poimenovanje ipd., goto­vo stalne besedne zveze. Ko se besedna zveza terminologizira, najmanj znotraj terminologije naceloma izgubi potencial za nadaljnje pomenske prenose in s tem pridobi stalnost. Zaradi natancne opredeljenosti in najvišje stopnje ustaljenosti terminološkega pomena tudi terminološki vecbesedni leksemi z lastnostmi sestave (torej pomensko prozorni), ra­zen ce so terminološki le izhodišcno, danes pa zelo široko poznani in uporabljani, vecinoma potrebujejo slovarsko razlago. Med temeljnimi slovaropisnimi nalogami je tudi razmejevanje med nefrazeološkim in frazeološkim besednozveznim gradivom. Zato je z vidika slovaropisja za potrebe slovarskega prikaza enot (dolocanja mesta v slovarju, pomenskega opisa, ponazarjalnega gradiva ipd.) smi­selno upoštevati stilisticne in besedilnofunkcijske lastnosti leksemov ter vecbesedne leksikalne enote razdeliti na frazeme in nefrazeološke vec­besedne lekseme (ti so lahko terminološki ali neterminološki). Frazem je z vidika pomenske zlitosti sestavin stalna besedna zveza z lastnostmi zrasleka, sklopa ali skupa (pri cemer ima vsaj ena sestavina neleksikali­ziran pomen), poleg tega pa mora imeti zveza kot celota tudi konotativ­ni pomen. Nefrazeološki vecbesedni leksemi, za katere so sicer znacilne vse stopnje pomenske zlitosti sestavin, imajo za razliko od frazemov v besedilu le poimenovalno funkcijo in so stilno nezaznamovani. Edini trenutno zanesljivi kriterij za locevanje nefrazeoloških vecbesednih le­ksemov od frazemov v ožjem smislu je tako prisotnost ekspresivnega ucinka vecbesednega leksema v besedilu. Na leksikaliziranost zveze kot celote vpliva stopnja leksikalizira­nosti posameznih pomenov sestavin zveze. Vecbesedni leksemi se glede na svoje tipološke lastnosti (skladno s stopnjo leksikaliziranosti zveze) v slovarju umešcajo na razlicne hierarhicne stopnje. V Slovarju sloven­skega knjižnega jezika 2016 (eSSKJ) vecbesedni leksemi z najvišjo sto­pnjo leksikaliziranosti zaradi besednozvezne zgradbe niso izenaceni z enobesednimi leksemi, saj se ne navajajo kot iztocnice, se pa v slovarski mikrostrukturi navajajo v posebnem razdelku stalnih besednih zvez skupaj z razlago, tipicnimi kolokacijami in skladenjskimi strukturami oz. vsaj zgledi rabe. Vecbesedne leksikalne enote, ki imajo deloma le­ksikaliziran pomen, se v eSSKJ navajajo kot tipicne kolokacije pri ustre­znem pomenu dolocene sestavine. Povzetek Monografija z naslovom Slovenski vecbesedni leksemi z vidika slovaropisja prinaša tipologijo novejših samostalniških vecbesednih leksemov s potenci­alnim terminološkim pomenom, zasnovano na teoriji ruskega jezikoslovca N. M. Šanskega (11963, 62011), ki temelji na štirih jasno opredeljenih stop­njah pomenske zlitosti sestavin vecbesednih leksemov. S pomocjo analize posameznih sestavin vecbesednih leksemov z oblikoslovnega, skladenjske­ga in leksikalnopomenskega vidika so ugotovljene tipološke tendence, ki jih s svojimi slovnicnimi in pomenskimi lastnostmi nakazujejo samostal­niški vecbesedni leksemi, ki so se pojavili zlasti v zadnjih dvajsetih letih. Pri tipologiji je upoštevana vzrocno-posledicna zveza med stopnjo prenesenosti pomena (sestavin) vecbesednega leksema na eni strani ter med stopnjo pomenske zlitosti sestavin in s tem povezano leksikalizira­nostjo, ustaljenostjo vecbesednega leksema na drugi strani, ki se odraža tudi v omejeni povezovalnosti posameznih sestavin vecbesednega le­ksema. Leksikalizirani ali neleksikalizirani metaforicni in metonimicni pomenski prenosi namrec prispevajo k novim pomenskoskladenjskim kombinacijam posameznih besed v besedni zvezi, k posledicnemu po­vezovanju njihovih pomenov v enotni pomen besedne zveze v smeri skupa, sklopa in zrasleka ter s tem k višji stopnji leksikaliziranosti in pomenske ustaljenosti vecbesednega leksema. Posledica leksikaliziranega pomenskega prenosa je pomenska osamosvojitev sestavine zveze, ki ima tako vec povezovalnih možno­sti, zato tvori vec (stalnih) besednih zvez. Sestavina besedne zveze z neleksikaliziranim pomenom pa ima samo eno povezovalno možnost (enopovezovalnost oz. monokolokabilnost). Najvecjo stopnjo stalnosti imajo besedne zveze, pri katerih imata obe sestavini neleksikaliziran pomen (le-te z vidika stopnje pomenske zlitosti sestavin spadajo med zrasleke). Tipologija v kombinaciji z dolocanjem stopnje povezovalnosti z metodo korpusnih statisticnih izracunov tako omogoca tudi ugota­vljanje stopenj leksikaliziranosti vecbesednih leksemov in prikaz dina­mike procesa stopnjevanja pomenske trdnosti (od sestave proti zrasleku, ki obdrži možnost tolmacenja kot proste zveze). Tako zasnovana tipologija skupaj z upoštevanjem ustreznih teo­reticnih izhodišc in že uveljavljenih smernic v slovanskem slovaropisju prinaša jezikoslovno utemeljene predloge za konsistentno uslovarjanje tovrstne leksike, zlasti v zvezi z izborom vecbesednih leksemov, z me­stom vecbesednih leksemov znotraj slovarskega clanka, z razlikovanjem tovrstnih vecbesednih leksemov od frazemov, z obravnavanjem (po­mensko neprozornih) terminoloških zvez, z upoštevanjem morebitne sinonimije in vecpomenskosti vecbesednih leksemov ter v zvezi s slo­varskimi razlagami vrstnega pridevnika kot sestavine samostalniškega vecbesednega leksema. Leksikalnopomenske lastnosti vecbesednih leksemov, ki potrjujejo leksemskost stalnih besednih zvez, so v pricujoci monografiji osvetljene s treh vidikov. S pomenskosestavinskega vidika so prikazane pomenska zgradba vecbesednega leksema in njene spremembe, ki so povezane s pomenski­mi prenosi (sestavin) stalnih besednih zvez. S pomenotvornega vidika so obravnavane vrste pomenskih preno­sov (sestavin) stalne besedne zveze; posledica le-teh so razlicne stopnje pomenske zlitosti sestavin vecbesednega leksema. Teza o leksemskosti stalnih besednih zvez se potrjuje tudi z vklju­citvijo skladenjskobesedotvornega vidika, tj. z možnostjo pretvorbe sa­mostalniških zvez z desnim samostalniškim prilastkom v medponsko­obrazilne zloženke. Pretvorba služi tudi kot prikaz razlicnih izraznih možnosti dolocenega pomenskega razmerja med dvema samostalniko­ma (samostalniška besedna zveza z desnim samostalniškim prilastkom kot predstopnja samostalniške besedne zveze z levim pridevniškim pri­lastkom (popridevljenje) ali kot skladenjska podstava zloženke). Poleg tega omogoca natancnejšo razclenitev pomena (sestavin(e)) vecbesedne­ga leksema, kar je neposredno uporabno za slovarske razlage dolocenih tipov vecbesednih leksemov – pomensko prozornih in takih z leksikali­ziranim pomenskim prenosom sestavin(e), kjer je to razmerje razvidno. Summary The present monography entitled A Study of Slovenian Multi-Word Lexemes from a Lexicographical Perspective provides a typology of newer nominal multi-word lexemes with potential terminological meaning, based on the theory of Russian linguist N. M. Shanskiy (11963, 62011) which brings four precisely defined levels of semantic merger of their components. The analysis of individual components of multi-word lexemes from a morphological, syntactic and semantic perspective reve­als typological tendencies of nominal multi-word lexemes which occur­red especially in the last twenty years. The typology takes into account the causal relationship between the level of semantic transfer (of the components) of a multi-word lexe­me on the one hand and the level of semantic merger of components of a multi-word lexeme and related lexicalization of a multi-word lexeme on the other hand, which is also reflected in the restricted collocability of their components. Lexicalized or non-lexicalized metaphorical and metonymic semantic transfers are contributing to the new semantic and syntactic combinations of individual words in the phrase, to the consequent integration of their meanings to form a single meaning of the multi-word lexeme and thus to a higher level of lexicalization and semantic firmness of a multi-word lexeme. The level of semantic merger of words as components of a fixed phrase and thus the level of lexicalization of a multi-word lexeme de­pends on the lexicalised and non-lexicalized semantic transfers. The component with lexicalized transferred meaning is semanticaly inde­pendent and has several collocational options, as opposed to the com­ponent with non-lexicalized meaning which has only one collocational option (monocollocability) and is capable of forming a phrase which is »fixed« to greater extent (semantically and structurally more stable). The highest level of semantic merger of the components is characteri­stic for multi-word lexemes with non-lexicalized meaning of both com­ponents (the meaning of those is not the sum of the meanings of its components). In this way the typology allows determination of the level of lexicalization of multi-word lexemes (especially in combination with the determing of the level of collocability by the method of corpus-ba­sed statistics) and shows the dynamics of the progress of semantic and structural stability (from the phrases the meaning of which is the sum of the meanings of its components, to the ones the meaning of which is not the sum of the meanings of its components – those retain the possibility of semantic interpretation as free combinations). The typology, together with consideration of the relevant theo­retical principles and the already established tendencies in the Slavic lexicography brings linguistically based suggestions for consistent lexi­cographical treatment of this kind of lexicon, particularly in relation to the selection of multi-word lexemes, the position of multi-word lexemes inside the entry, distinguishing this type of multi-word lexemes from phrasemes and idioms, treatment of (semantically opaque) terminolo­gical phrases, taking into account any varieties, synonymy, polysemy in multi-word lexemes, and definitions of the classifying adjective as a component of a multi-word lexeme. The semantic properties of multi-word lexemes which prove fixed phrases as lexemes are illustrated from three different perspectives. The perspective of the distinctive semantic features (semes) shows the semantic structure of a multi-word lexeme and its changes which are associated with semantic transfers (of the components) of set phrases. The types of semantic transfers (of the components) of set phrases which result in different levels of semantic merger of the components of multi-word lexemes are treated from a perspective of semantic deri­vation. The thesis that set phrases are single lexemes is also confirmed by the inclusion of the perspective of transformational (generative) word­-formation theory, with the possibility of the transformation of nomi­nal phrases with a noun modifier to compounds with an interfixal for­mant. The transformation also serves as a display of various possibilities of a certain semantic relationship between two nouns (a noun phrase with a noun modifier that is transformed into a noun phrase with an adjectival premodifier, or a noun phrase with a noun modifier as a syn­tactic base of a compound). In addition, the transformation provides a more accurate breakdown of meaning of (the component(s) of) multi­-word lexemes, which is directly applicable to the dictionary definitions of certain types of multi-word lexemes – semantically transparent and those with lexicalized semantic transfer of the component(s) where the relationship is apparent. Viri in literatura Viri Anic, Vladimir, 2004: Veliki rjecnik hrvatskoga jezika. Zagreb: Novi Liber. Bajec, Anton idr. (ur.): Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Slo­venska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik. I. (1970): A–H, II. (1975): I–Na, III. (1979): Ne–Pren, IV. (1985): Preo–Š, V. (1991): T–Ž, Dodatki A–Š. Dostopno prek: www.fran.si in http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html. Dostop od 14. 10. 2014 do aprila 2015. Besedilni korpus slovenskega jezika Gigafida. Dostop prek: http://demo.gigafi­da.net/. (Pregledano od februarja 2011 do aprila 2017.) Besedilni korpus slovenskega jezika FidaPLUS. Dostop prek: http://www.fida­plus.net. (Pregledano od februarja 2011 do aprila 2012.) Besedilni korpus slovenskega jezika Nova beseda. Dostop prek: http://bos.zrc­-sazu.si/s_beseda.html. (Pregledano od februarja 2011 do aprila 2017.) Bizjak Koncar, Aleksandra, Snoj, Marko (ur.): Slovar novejšega besedja slo­venskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2012. Dostopno tudi prek www.fran.si. Dostop 14. 10. 2014 do aprila 2015. Buzássyová, Klára, Jarošová, Alexandra (ur.): Slovník súcasného slovenského jazyka. Bratislava: VEDA, I. (2006): A–G, II. (2011): H–L, 2006, 2011. Dobrovoljc, Helena, Jakop, Nataša, 2011: Sodobni pravopisni prirocnik med normo in predpisom. Ljubljana: Založba ZRC. Dubisz, Stanislaw (ur.): Uniwersalny slownik jezyka polskiego. Wersja 1.0 (CD­-ROM). Warszawa: Wydawnictwo Naukowe PWN SA. 2004. Gantar, Polona, Krek, Simon idr., 2008–2012: Spletni slovar slovenskega jezi­ka. Dostopno prek: http://www.slovenscina.eu/spletni-slovar. (Pregledano junija 2017.) Glonar, Joža, 1936: Slovar slovenskega jezika. Ljubljana: Umetniška propaganda. Havránek, Bohuslav (ur.): Slovník spisovného jazyka ceského. Praha: Ceskoslo­venská akademie ved. 11960–1971, 21989. Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2014–, razlicica 1.0. Dostop prek: www.fran.si. (Dostop od 14. 10. 2014 do aprila 2015.) Koncept 2015. Gliha Komac, Nataša idr.: Koncept novega razlagalnega slo­varja slovenskega knjižnega jezika. Razlicica 1.1. Ljubljana: Inštitut za slo­venski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Dostopno prek: http://www.fran.si/179/novi-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/datoteke/Potrjeni_koncept_NoviSSKJ.pdf. Krvina, Domen: Sprotni slovar slovenskega jezika. Razlicica 1.0. Dostopno prek www.fran.si. Dostop 14. 10. 2014. Murko, Anton, 1833: Slovénsko-Némshki in Némshko-Slovénski rózhni besé­dnik: kakor se slovénshina govorí na Shtájerskim, Korňshkim, Krájnskim in v’ sahodnih stranih na Vógerskim. Slovénsko-Némshki dél. V’ Grádzi. Pleteršnik, Maks, 11894–95, 22006: Slovensko-nemški slovar I–II. Ljubljana. Elektronska izdaja na CD-ROM-u. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Pohlin, Marko Pohlin, 1781: Tu malu besedishe treh jesikov. Laybach. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Dostopno prek: www.fran.si. (Dostop od 14. 10. 2014 do aprila 2017.) Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izda­ja. Dostopno prek: www.fran.si. (Dostop od 14. 10. 2014 do aprila 2017.) Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016. Dostopno prek: www.fran.si. (Do­stop od 1. 1. 2017 do aprila 2017.) Dostop od 1. 4. do 1. 9. 2017. Švedova, 2008/......., ....... ....... (ur.), 2008: ........ ....... ........ ..... . .......... ........ . ............. ..... ......: .......... ........ ..... Toporišic, Jože (ur.): Slovenski pravopis. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2001. (CDROM) 2003. Zmigrodzki, Piotr (ur.): Wielki slownik jezyka polskiego. Kraków: Instytut Jezyka Polskiego PAN, 2007–[2012]. Dostopno prek: http://www.wsjp.pl. Literatura Arhar, Špela, 2007: Kaj poceti z referencnim korpusom FidaPLUS. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Bajec, Anton, Kolaric, Rudolf, Rupel, Mirko, 1956: Slovenska slovnica. Lju­bljana: Državna založba Slovenije. Blagus Bartolec, Goranka, 2012: Kolokacijske sveze prema drugim leksickim svezama u hrvatskom jeziku. Fluminensia 24 (2). 47–59. Blagus Bartolec, Goranka, 2014: Rijeci i njihovi susjedi, Kolokacijske sveze u hrvatskom jeziku. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje. Bokal, Ljudmila, Gložancev, Alenka, Jakop, Nataša, Kostanjevec, Polo­na, Vojnovic, Nastja, 2003: O nacrtovanem slovarju novejšega besedja slovenskega knjižnega jezika. Jezikoslovni zapiski 9. 7–47. Cermák, František, 2007: Frazeologie a idiomatika ceská a obecná. Praha: Univerzita Karlova v Karolinu. Filipec, Josef, Cermák, František, 1985: Ceská lexikologie. Praha: Academia. Fleischer, Wolfgang, 1997: Phraseologie der deutschen Gegenwartssprache. Tübingen: Niemeyer. Gantar, Polona, 2007: Stalne besedne zveze v slovenšcini: korpusni pristop. Ljub­ljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Gantar, Polona, 2015: Leksikografski opis slovenšcine v digitalnem okolju. Ljub­ljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Gložancev, Alenka, Kostanjevec, Polona, 2006: Novejše besedje slovenskega knjižnega jezika – seznam (A–O). Jezikoslovni zapiski 12. 89–159. Gložancev, Alenka, Jakopin Primož idr., 2009: Novejša slovenska leksika (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri). Zbornik na podlagi istoimenskega projekta 2007–2009. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Gložancev, Alenka, 2012: Novejša slovenska leksika v luci obravnave samostal­niških zloženk v Slovenskem pravopisu 2001. V: Jakop, Nataša, Dobro­voljc, Helena (ur.): Pravopisna stikanja: razprave o pravopisnih vpraša­njih. Ljubljana: Založba ZRC. 125–139. Gorjanc, Vojko, Gantar, Polona idr., 2015: Slovar sodobne slovenšcine: prob­lemi in rešitve. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Hollan, Korana, 2013: Spreminjanje praslovanskega naglasnega sistema v stari in sodobni cešcini na gradivu samostalnikov ženske a-jevske sklanjatve. Di­plomsko delo. Ljubljana. Holz, Nanika, 2003: Besedilni korpus Nova beseda in geslovnik za Slovar novej­šega besedja slovenskega knjižnega jezika. Jezikoslovni zapiski 9 (1). 89–94. Humar, Marjeta, 1998: Frazeologija kot ponazarjalno gradivo v Pleteršnikovem slovarju. V: Toporišic, Jože (ur.): Pleteršnikov slovensko-nemški slovar: zbornik s simpozija ‘96 v Pišecah, Pišece: Komisija »Maks Pleteršnik«; Novo mesto: Dolenjska založba. 87–96. Jakop, Nataša, 2006: Pragmaticna frazeologija. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Jemec Tomazin, Mateja, 2010: Slovenska pravna terminologija: od zacetkov v 19. stoletju do danes. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Keber, Janez, 2011: Slovar slovenskih frazemov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Kern, Boris, 2012: Pisanje skupaj in narazen v Slovarju novejšega besedja slovenske­ga jezika. V: Jakop, Nataša, Dobrovoljc, Helena (ur.): Pravopisna stikanja: razprave o pravopisnih vprašanjih. Ljubljana: Založba ZRC. 141–149. Krek, Simon, Kosem, Iztok, Gantar, Polona, 2013: Predlog za izdelavo Slo­varja sodobnega slovenskega jezika. Dostopno prek: http://www.sssj.si/da­toteke/Predlog_SSSJ_v1.1.pdf. Križaj-Ortar, Martina, 1984: O posamostaljenju povedka prisojevalne zve­ze. Slavisticna revija 32 (3). 277–288. Križaj-Ortar, Martina, Bešter, Marja, Kržišnik, Erika, 1994: Pouk slo­venšcine malo drugace. Trzin: Different. Kržišnik, Erika, 1986: Poskus razvrstitve stalnih besednih zvez v Trubarjevi cerkovni ordningi. V: 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kul­turi. Obdobja 6. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 435–445. Kržišnik, Erika, 1994: Slovenski glagolski frazemi: ob primeru frazemov govor­jenja. Doktorska disertacija. Ljubljana. Kržišnik, Erika, 1998: Normativno v frazeologiji. V: Jezicna norma i varijete­ti. Zagreb – Rijeka. 283–295. Kržišnik, Erika, 2007: »Metafore«, v katerih govorimo v slovenšcini frazeolo­ško – konceptualnometaforicna analiza frazemov govorjenja. V: Kržišnik, Erika, Eismann, Wolfgang (ur.): Frazeologija v jezikoslovju in drugih vedah. Europhras Slovenija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko. 183–203. Kržišnik, Erika, 2009: Kam in kako s frazeologijo v novem slovarju. V: Per­dih, Andrej (ur.): Strokovni posvet o novem slovarju slovenskega jezika. 23. in 24. oktober 2008. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 53–56. Kržišnik, Erika, 2010: Idiomatska beseda ali frazeološka enota. Slavisticna re­vija 58 (1). 83–94. Kržišnik, Erika, 2013: Moderna frazeološka veda v slovenistiki. V: Jakop, Na­taša, Jemec Tomazin, Mateja (ur.): Frazeološka simfonija: Sodobni po­gledi na frazeologijo, Ljubljana: Založba ZRC, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 15–26. Logar, Nataša, 2003: Besedotvorna stilistika. Magistrsko delo. Ljubljana. Logar, Nataša, 2005a: Norma v slovarju sodobne slovenšcine: zloženke in kra­tice. V: Družboslovne razprave XXI (48). 211–225. Logar, Nataša, 2005b: Filter vrecka ali filtervrecka, foto posnetek ali fotoposne­tek, ISDN paket ali ISDN-paket?. V: Jesenšek, Marko (ur.): Knjižno in narecno besedoslovje slovenskega jezika. Zora 32. Maribor: Slavisticno društvo. 222–249. Majdic, Viktor, 1970: Frazeologija. Slovar slovenskega knjižnega jezika. V: Naši razgledi 19 (5). 138–139. Mel’cuk, 1960/Me....., ..... A............, 1960: . ........ ».......­.....« . »..............«. ....... ........... (4). 73–80. Meterc, Matej, 2017: Paremiološki optimum : najbolj poznani in pogosti pregovo­ri ter sorodne paremije v slovenšcini. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Molotkov, 1977/........, ......... ........, 1977: ...... .....o­..... ........ ...... Leningrad: Nauka. Mokienko, 1980/........, ....... .........., 1980: .......... ............ Moskva: Vysšaja škola. Mrševic-Radovic, Dragana, 1987: Frazeološke glagolsko-imenicke sintagme u savremenom srpskohrvatskom jeziku. Beograd: Filološki fakultet. Müller, Jaka, 1980: Pomenske skupine in pomenska zgradba samostalnika. V: Toporišic, Jože (ur.): XVI. Seminar slovenskega jezika, literature in kul­ture. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 35–46. Müller, Jaka, 1981: Pomenoslovje samostalniških besed. Jezik in slovstvo 27. 10–16. Napotki 1981: Napotki za redakcijo samostalnika, pridevnika in glagola v SSKJ. 1. in 2. del. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik SAZU. Leksiko­loška sekcija. Tipkopis. Novak, France, 1975: Vloga skladnje pri dolocanju in dokazovanju pomenskih lastnosti besedja.  V: Orožen, Martina (ur.): XI. seminar slovenskega je­zika, literature in kulture, 7.–19. julija 1975. Ljubljana: Filozofska fakul­teta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 37–48. Novak, France, 2004: Samostalniška vecpomenskost v jeziku slovenskih prote­stantskih piscev. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Perdih, Andrej (ur.), 2009: Strokovni posvet o novem slovarju slovenskega jezi­ka, 23. in 24. oktober 2008. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Petric, Špela, 2011: Novejši vecbesedni leksemi v slovenšcini z vidika slovaropis­ja. Jezikoslovni zapiski 17 (1). 143–156. Petric, Špela, 2015a: Slovenski vecbesedni leksemi z vidika slovaropisja. Dok­torska disertacija. Ljubljana. Petric, Špela, 2015b: Samostalniški vecbesedni leksemi s pomenotvornega vi­dika. V: Smolej, Mojca (ur.): Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis. Del 2. Oddelek za slovenistiko, Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 579–586 Dostopno prek: http://www.centerslo.net/files/file/simpozij/simp34/zbornik%202/Petric.pdf. Praznik, Zvonka, 1999: Dolocna in nedolocna oblika pridevnika v Murkovem slovarju. V: Murkov zbornik: referati s Simpozija Anton Murko in njegov cas. Maribor: Slavisticno društvo. Rigler, Jakob, 1971: H kritikam pravopisa, pravorecja in oblikoslovja v SSKJ. Slavisticna revija 19. 433–462. Snoj, Jerica, 2004: Tipologija slovarske vecpomenskosti slovenskih samostalnikov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Snoj, Jerica, 2006: Metonimicni pomeni: sintagmatski vidik. V: Vidovic Muha, Ada (ur.): Slovensko jezikoslovje danes. Ljubljana: Slavisticno društvo Slovenije. 73–86. Stang, Christian S., 1957: Slavonic Accentuation. Oslo: Universitetsforlaget. Suhadolnik, Stane, 1968: Koncept novega slovarja slovenskega knjižnega jezi­ka. Jezik in slovstvo 13. 219– 224. Suhadolnik, Stanislav, 1984: Glonarjev slovar slovenskega jezika. Obdobja 5. 505–517. Šanskij, 11963, 62011/......., ....... .........., 11963, 62011: ......­..... ............ ........ ...... Moskva: Vysšaja škola. 11963. Mo­skva: Knižnij dom »Librokom«. 62011. Šekli, Matej, 2011: Sinhronija in diahronija v opisnem in zgodovinskem jeziko­slovju. V: Kranjc, Simona (ur.): Obdobja 30. 455–460. Tafra, Branka, 2016: Dvojbe pri odredivanju natuknice. V: Ristic, Stana, Lazic Konjik, Ivana, Ivanovic, Nenad: Leksikologija i leksikografija u svetlu savremenih pristupa: zbornik naucnih radova. Beograd: Institut za srpski jezik SANU. 515–532. Toporišic, Jože, 1971: Pravopis, pravorecje in oblikoslovje v Slovarju slovenske­ga knjižnega jezika I. Slavisticna revija 19. 55–75. Toporišic, Jože, 1972: Prevzete prvine slovenskega knjižnega jezika (glasovi, pisava, oblike, tvorba, besede). Slavisticna revija 20. 285–318. Toporišic, Jože, 1973/1974: K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije. Jezik in slovstvo 19. 273–279. Toporišic, Jože, 1974: Besednovrstna vprašanja slovenskega knjižnega jezika. Jezik in slovstvo 20. 33–39. Toporišic, Jože, 1976: Besedotvorna teorija. Slavisticna revija 24. 163–177. Toporišic, Jože, 1978: Imenska dolocnost v slovenskem knjižnem jeziku. Slavi­sticna revija 26. 287–304. Toporišic, Jože, 1982: Nova slovenska skladnja. Ljubljana: DZS. Toporišic, Jože, 1982: K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije. V: Topori­šic, Jože: Nova slovenska skladnja. Ljubljana: DZS. 273–279. Toporišic, Jože, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba. Toporišic, Jože, 11976, 42000: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja. Vidovic Muha, Ada, 1981: Fraza kot merilo pomenske delitve nekakovostnih pridevnikov. Jezici i književnosti jugoslovenskih naroda i narodnosti u XX. veku. Beograd: Filološki fakultet, Medunarodni slavisticki centar. 123–132. Vidovic Muha, Ada, 1988a: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk. Ljubljana, Partizanska knjiga. Vidovic Muha, Ada, 1988b: Nekatere jezikovnosistemske lastnosti strokovnih besednih zvez. V: XXIV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 4.–16. julij 1988. Zbornik predavanj. Ljubljana: Univerza Edvarda Kar­delja v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 83–91. Vidovic Muha, Ada, 1996: Dolocnost kot besedilna prvina v slovnicnem opisu slovenskega jezika (ob Kopitarjevi slovnici). V: Toporišic, Jože (ur.): Ko­pitarjev zbornik: mednarodni simpozij v Ljubljani. 29. junij do 1. julij 1994: simpozij ob stopetdesetletnici njegove smrti. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 115–130. Vidovic Muha, Ada, 12000a, 22013a: Slovensko leksikalno pomenoslovje: Go­vorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete (Raz­prave Filozofske fakultete). Vidovic Muha, Ada, 2000b: Cas v besedi (Tipologija leksikalne vecpomensko­sti). V: 36. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana, Filozofska fakulteta. 85–109. Vidovic Muha, Ada, 2003: Pomenska tipologija leksemov glede na vrsto de­notata. V: Požgaj Hadži, Vesna (ur.): Zbornik referatov z drugega slo­vensko-hrvaškega slavisticnega srecanja od 5. do 6. aprila 2001. 37–48. Vidovic Muha, Ada, 2006: Kategorialnost leksemov med slovarjem in slovnico. V: Vidovic Muha Ada (ur.): Slovensko jezikoslovje danes. Ljubljana: Slavisticno društvo Slovenije. 23–42, 377–399. Vidovic Muha, Ada, 2007: Izrazno-pomenska tipologija poimenovanj. Slavi­sticna revija 55. 399–408. Vidovic Muha, Ada, 2011: Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Vidovic Muha, Ada, 2013b: Frazem med besedo in stalno besedno zvezo. V: Jakop, Nataša, Jemec Tomazin, Mateja (ur.): Frazeološka simfonija: Sodobni pogledi na frazeologijo. Ljubljana: Založba ZRC. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 15–26. Vodušek, Božo, 1961: O leksikografskem ugotavljanju in urejevanju besednih pomenov. Jezik in slovstvo 7. 5–10. Vrbinc, Marjeta, 1998: Frazeološke enote, njihov status in vkljucevanje v slovar­je. Doktorska disertacija. Ljubljana. Vrbinc, Marjeta, 2001: Kolokacije in rojeni govorci – pomen vkljucevanja kolo­kacij v dvojezicne slovarje. V: Kržišnik, Erika (ur.): Skripta 5. Ljubljana: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete. 51–63. Weiss, Peter, 2009: Skupaj ali narazen v novem slovarju slovenskega jezika. V: Perdih, Andrej (ur.): Posvet o novem slovarju slovenskega jezika. Založ­ba ZRC, ZRC SAZU. Ljubljana. 145–152. Žagar Karer, Mojca, 2007: Determinologizacija v splošnih in terminoloških slovarjih. Obdobja 24. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slove­nistiko, Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik. 599–609. Žele, Andreja, 1998: Terminološka gnezda v Slovarju slovenskega knjižnega jezika s stališca pomenskih in skladenjskih lastnosti pridevnikov: pridevniške iztocnice na -en. V: Humar, Marjeta (ur.): Slovensko naravoslovno-teh­nicno izrazje: zbornik referatov s Posvetovanja o slovenskem naravoslov­no-tehnicnem izrazju. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramo­vša, Sekcija za terminološke slovarje. 129–137. Žele, Andreja, 2004: Aktualizacijsko širjenje/oženje pomenja ustaljenega besed­ja kot odraz besedilne razlicnofunkcijskosti. Obdobja 22. Ljubljana: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 133–148. Žele, Andreja, 2005: Novejša leksika z vidika aktualizacije pomenov in tvorbe­nih usmeritev. V: Jesenšek, Marko (ur.): Knjižno in narecno besedoslovje slovenskega jezika. Zora 32. Maribor: Slavisticno društvo. 240–248. Žele, Andreja, 2007: Današnja leksika med sistemom in rabo. V: Jesenšek, Marko (ur.): Besedje slovenskega jezika. Zora 50. Maribor: Slavisticno društvo. 12–20. Žele, Andreja, 2008: Osnove skladnje. Ljubljana: samozaložba. Žele, Andreja, 2009a: Enojezicni slovarji – sledenje pomenskosti besed oz. kaj in kako pravi raba. Obdobja 28. Ljubljana: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 457–461. Žele, Andreja, 2009b: O geslovniku za novi slovar slovenskega jezika. V: Per­dih, Andrej (ur.): Posvet o novem slovarju slovenskega jezika. Založba ZRC, ZRC SAZU. Ljubljana. 75–82. Žele, Andreja, 2009c: Pomenotvorne zmožnosti z vidika /de/terminologizacije (v slovenšcini). V: Ledinek, Nina, Žagar Karer, Mojca, Humar, Mar­jeta (ur.): Terminologija in sodobna terminografija. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 125–139. Stvarno kazalo Priloga Primeri vecbesednih leksemov, razporejenih glede na stopnjo pomen­ske zlitosti sestavin SKLOPI (I) Zveze z levim prilastkom z metonimicnim pomenskim prenosom (1) Sklopi, ki so bližji zraslekom sive celice (sinonimna razlaga: možgani) teniški komolec (UPS: vnetje komolca, RPS1: bolece, RPS2: zaradi ponavljajo­ce se pretirane obremenitve mišic iztegovalk prstov in zapestja, RPS3: nava­dno zaradi igranja tenisa ali drugih športov) zelena baretka (UPS: vojaška enota, RPS1: posebna, RPS2: v nekaterih drža­vah, RPS3: usposobljena za zahtevne vojaške operacije) (2) Sklopi, ki so bližji skupom magnetna resonanca (UPS: tehnika, RPS1: pregledovanja notranjih organov cloveškega telesa, RPS2: pri kateri se uporabljajo lastnosti magnetnega polja in radijskih valov) obrobna skupina (UPS: ljudje, RPS: ki niso vkljuceni v družbeno dogajanje, življenje) odprti telefon (UPS: komuniciranje državljanov, RPS1: organizirano nepo­sredno, RPS2: z odgovornimi, RPS3: o aktualnih vprašanjih, problemih, RPS4: po telefonu) ozemeljske vode (UPS: pas morja, RPS1: priobalni, RPS2: ki je pod oblastjo države, kateri pripada obala) prisilna poravnava (UPS: dogovor, RPS1: zakonsko urejen, RPS2: med dolžni­kom in upniki, RPS3: ki predvideva sanacijo dolžnika in poplacilo dolgov, RPS4: ki se lahko predlaga pred ali med stecajnim postopkom) (II) Zveze z levim prilastkom z metaforicnim pomenskim prenosom (1) Sklopi, ki so bližji zraslekom ležeci policaj [sinonimna sestava cestna ovira] (UPS: izboklina, RPS1: podol­govata, nizka, RPS2: ki poteka precno cez cestišce, RPS2: namenjena ome­jitvi, zmanjševanju hitrosti vožnje) milenijski hrošc (UPS: napaka sistema, RPS1: v programski kodi racunalniške­ga programa, RPS2: ki bi se lahko pokazala ob prehodu na 1. januar 2000 pri programih, ki niso mogli beležiti datumov od tega dne dalje) miselni vzorec (UPS: skica, RPS1: s crtami in oblacki, RPS2: za prikaz pomemb­nih podatkov, RPS3: pri cemer je osrednja tema podana v središcnem oblacku) novi val (UPS: glasba, RPS1: rokovska, RPS2: iz 70. in prve polovice 80. let 20. stoletja, RPS3: ki izhaja iz panka, RPS4: s prvinami pop glasbe) operacijski sistem (UPS: program, RPS1: glavni, RPS2: ki upravlja delovanje racunalnika, RPS3: povezuje strojno opremo s programsko, RPS4: omogo­ca uporabo drugih specializiranih programov) pasovna širina (UPS: kolicina, RPS1: prenosa podatkov, RPS2: na casovno enoto) prazni tek [sinonim prosti tek] (1. UPS: vrtenje, RPS1: avtomobilskega motor­ja, RPS2: pri katerem ta ne poganja vozila; 2. UPS: stanje, RPS: v katerem kdo ne opravlja dela; 3. UPS: casovno obdobje, RPS: brez vsebinskih spre­memb in ucinkov) privatizacijska vrzel [sinonim certifikatska luknja] (UPS: presežek vrednosti, RPS1: lastniških certifikatov, RPS2: v postopku lastninjena nastali, RPS3: glede na vrednost lastninjenega premoženja) refleksna cona (UPS: vsaka od tock, RPS1: na stopalih, dlaneh ali ušesih, RPS2: s katero je povezan dolocen organ ali del telesa) socialna kapica (UPS: omejitev, RPS1: prispevka za socialno varnost (ki sicer z višino zaslužka narašca), RPS2: pri višjih zaslužkih, RPS3: navadno za spodbujanje visokokvalificiranih delavcev)314 svetovni splet (UPS: sistem, RPS1: svetovni, RPS2: medijskih vsebin, bese­dnih, zvocnih, filmskih, RPS3: ki so med seboj povezane z nadpovezavami) težki metal (UPS: zvrst rokovske glasbe, RPS: za katero so znacilni mocno okrepljeni, agresivni zvoki) topla greda (UPS: proces, RPS1: otoplitve zemljine atmosfere in površja, RPS2: kot posledica emisij škodljivih plinov v ozracje) tretje oko (UPS: cakra, RPS1: šesta, RPS2: v sredini cela med obrvmi, RPS3: ki ima ob aktiviranju sposobnost jasnovidnosti, telepatije, vizualizacije in povezave z duhom) 314 Zveza je iz Sprotnega slovarja (Fran; pregledano 14. 10. 2014). trojanski konj (UPS: program, RPS1: racunalniškemu virusu podoben, RPS2: ki opravlja na videz neškodljivo funkcijo, RPS3: dejansko pa slabi, onemo­goca varnostni sistem racunalnika)315 vednozeleni gornik (UPS: rastlina, RPS1: gorska, RPS2: brusnici podobna, RPS3: z usnjatimi, zdravilnimi listi in rdecimi jagodami)316 veliki brat (UPS: država, ustanova, RPS1: ki zbira podatke o ljudeh, RPS2: zaradi nadzora nad njimi) veliki pok (1. UPS: eksplozija, RPS1: snovi, RPS2: s cimer naj bi nastalo ve­solje; 2. UPS: dogodek, RPS1: pomemben, RPS2: ki ga navadno spremlja hitra razširitev cesa) zlati prinašalec (UPS: pes, RPS1: srednje velik, RPS2: lovski, RPS3: z mehko, dolgo, rahlo valovito dlako smetanove do zlate barve) (2) Sklopi, ki so bližji skupom elektronski naslov [sinonima e-poštni naslov, e-naslov] (UPS: naslov, RPS: za pošiljanje in prejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @) elektronski podpis [sinonima digitalni podpis in e-podpis] (UPS: kodirana dato­teka, RPS: ki omogoca preveritev istovetnosti podpisnika) elektronski slovar (UPS: slovar, RPS: v elektronski izdaji) elektronsko poslovanje (UPS: poslovanje, RPS: prek internetnega omrežja) funkcionalna pismenost (UPS: sposobnost, RPS: branja, pisanja, razumevanja prakticnosporazumevalnih besedil in osnov racunskih operacij ter matema­ticnih predstav) informacijska revolucija (UPS: sprememba, RPS1: velika, RPS2: zaradi inten­zivnega razvoja informacijska tehnologije v drugi polovici dvajsetega stoletja) informacijska vojna (UPS: razširjanje, RPS1: informacij prek medijev, RPS2: z namenom, da se zmanjša ugled nasprotnika v javnosti) intelektualna lastnina (UPS: izdelek, RPS1: ki izhaja iz avtorjeve intelektualne dejavnosti na industrijskem, znanstvenem, literarnem ali umetniškem po­drocju, RPS2: do katerega ima avtor izkljucno pravico) jezikovno orodje (UPS: kar, vecinoma racunalniško podprta tehnologija, RPS: (ki) olajšuje delo z jezikom) kabelska televizija (UPS: sistem prenosa, RPS1: televizijskih programov, RPS2: po kabelskem omrežju) 315 Zveza je iz Sprotnega slovarja (Fran; pregledano 14. 10. 2014). 316 Zveza je iz Sprotnega slovarja (Fran; pregledano 14. 10. 2014). kabelski internet (UPS: tehnologija, RPS: ki za prenašanje podatkov z interne­ta uporablja kabelsko televizijsko omrežje) kapitalski trg (UPS: del, RPS1: financnega trga, RPS2: na katerem se trguje s kapitalom, navadno v obliki delnic, obveznic) kiberneticni prostor [sinonim kibernetski prostor] (UPS: okolje, RPS1: racunal­niško, RPS2: internetno) kitajski datelj (UPS: drevo ali njegov sad, RPS1: sredozemsko, RPS2: s svetlo­zelenimi sulicastimi usnjatimi listi, RPS3: jajcast, RPS4: košcicast, RPS5: rdece barve) krajinski park (UPS: obmocje, RPS: ki je zavarovano zaradi velike ekološke, biotske, krajinske vrednosti) kreditna kartica (UPS: kartica, RPS1: plasticna, RPS2: z magnetnim trakom, RPS3: z vdelanim mikrocipom, RPS4: ki se uporablja kot negotovinsko placilno sredstvo za placilo s kreditnega racuna uporabnika z odlogom ali za dvig gotovine na bancnih avtomatih) kulturni center (UPS: ustanova, RPS: ki usmerja in vodi kulturno dejavnost) mali šolar (UPS: ucenec, RPS: male šole) manualna medicina (UPS: tehnika zdravljenja, RPS1: s posebnimi prijemi, RPS2: pri bolecinah v hrbtenici, sklepih, pri glavobolih, vrtoglavici, mrav­ljincavosti) mladi raziskovalec (UPS: študent, RPS1: znanstvenega magistrskega ali dok­torskega študija, RPS2: ki je v okviru posebnega programa zaposlen na vi­sokošolski, raziskovalni instituciji ali v podjetju) mrežna kartica (UPS: kartica, RPS: ki omogoca hiter prenos podatkov po lokalnem omrežju in povezavo racunalnika s svetovnim spletom) naravna dedišcina (UPS: neokrnjena narava, RPS: ki jo narod, cloveštvo pre­vzame od prejšnjih generacij) navidezna resnicnost [sinonima virtualna resnicnost, virtualna realnost] (UPS: posnemanje, RPS1: stvarnega okolja, RPS2: z racunalniškimi napravami) nevrolingvisticno programiranje (UPS: tehnike, RPS1: psihološke, RPS2: za povecanje osebne ucinkovitosti) nordijsko zlato (UPS: zlitina, RPS1: bakra, aluminija, cinka in kositra, RPS2: ki se uporablja za izdelavo kovancev) novi liberalizem (UPS: teorija in gospodarskopoliticna smer, RPS1: ki spod­buja prosto trgovino, RPS2: ki nasprotuje posegom države v gospodar­stvo) notranje lastništvo (UPS: delnicarstvo, RPS: zaposlenih) odprta meja (1. UPS: mejni prehodi, RPS1: nenadzorovani, RPS2: prosti, RPS3: med državami, navadno povezanimi zaradi skupnih ciljev v skupnost suverenih držav; 2. UPS: prehod, uvoz v državo, in odhod, izvoz iz nje, RPS: dovoljen) oceanski beloplavuti morski pes (UPS: morski pes, RPS1: ki ima izrazito hrbtno plavut in dolge prsne plavuti z belimi konicami, RPS2: živi predvsem na odprtem morju, RPS3: ki se hrani z vsem, kar je na voljo)317  okoljska vzgoja (1. UPS: vzgoja, RPS1: odnosa do okolja, RPS2: ravnanja z njim; 2. UPS: šolski predmet, RPS: s takšno vsebino) orodna vrstica (UPS: del slike, RPS: na racunalniškem zaslonu, kjer so druga poleg druge v eni smeri razvršcene ikone) statusna vrstica (UPS: vrstica, RPS1: sporocilna, RPS2: na ekranu racunalni­ka, RPS3: ki služi izpisovanju obvestil, ki nam jih posreduje program) otroški parlament (1. UPS: predstavništvo, RPS1: ucencev kake šole, RPS2: šol kakega obmocja, RPS3: ki na zborovanju zastopajo interese svojih vrstni­kov; 2. UPS: sestanek, zborovanje, RPS: tega predstavništva) panoramska miza (UPS: plošca, RPS1: mizi podobna, RPS2: z zemljepisnimi imeni, RPS3: navadno krajev, voda in vzpetin, RPS4: in nakazanimi smer­mi do njih) pohorska omleta (UPS: sladica, RPS1: iz biskvitnega testa, RPS2: nadevana z vloženimi brusnicami, RPS3: obložena s stepeno sladko smetano) pozitivna diskriminacija (UPS: dodelitev, dodeljevanje, RPS: vec ugodnosti manjšim skupnostim kot velikim) presejalni test (UPS: preiskava, RPS: za zgodnje odkrivanje bolezni in nepra­vilnosti pri ljudeh, živalih) siva ekonomija (UPS: gospodarska dejavnost, RPS: ki temelji na opravljanju dela v nasprotju z zakonskimi dolocili, brez nadzora pristojnih državnih organov) siva pega (UPS: mesto, podrocje, RPS1: ki je, ostaja neopaženo, RPS2: zunaj dosega kake dejavnosti) sobotno leto (UPS: leto ali daljše obdobje do enega leta, RPS1: navadno brez delovnih ali študijskih obveznosti, RPS2: namenjeno predvsem raziskova­nju, izpopolnjevanju, potovanjem) spletna stran (UPS: mesto, RPS1: na spletu, RPS2: na katerem so dostopne medijske, besedne, zvocne, filmske vsebine) spletni dnevnik (UPS: spletno mesto, RPS: na katerem avtorji s pomocjo pre­prostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo nava­dno možnost komentiranja) transakcijska analiza (1. UPS: teorija, RPS1: osebnosti in komunikacije, RPS2: za osebnostno rast in pozitivno spremembo; 2. UPS: metoda, RPS1: psihoterapevtska, RPS2: ki temelji na analizi komunikacije posameznika z okoljem) varna hiša (UPS: ustanova, RPS1: na skrivnem mestu, RPS2: v katero se kdo zatece pred zlorabo ali nasiljem v družini) 317 Zveza je iz Sprotnega slovarja (Fran; pregledano 14. 10. 2014). varnostna nitka (UPS: plasticen trakec, RPS1: nitki podoben, RPS2: vstavljen v papir bankovca ali dokumenta, RPS3: kot dokaz njegove pristnosti, neponarejenosti) vinilna plošca [sinonim gramofonska plošca] vodni park (UPS: prostor, RPS1: urejen, RPS2: za plavanje, vodne igre, šport) vzajemni sklad (UPS: premoženje, RPS1: velikega števila oseb, RPS2: ki je nalože­no zlasti v vrednostne papirje, RPS3: ki ga upravlja posebna denarna ustanova) vzporedne volitve (UPS: anketa, RPS1: o odlocitvah volivcev, RPS2: ki poteka istocasno z volitvami, referendumom) zabavna industrija (UPS: dejavnost, RPS: ki organizira prireditve ali proizvaja izdelke za množicno zabavo, zlasti filmske, glasbene, televizijske) zelena revolucija (1. UPS: povecanje pridelka, RPS1: izrazito, RPS2: zlasti vi­sokodonosnih vrst pšenice, koruze, riža, RPS3: doseženo z visoko uporabo gnojil, pesticidov in drugih sredstev; 2. UPS: gibanje, RPS: za spremembo odnosa in ravnanja družbe, politike, gospodarstva do okolja) zgodovinski spomin (UPS: védenje, RPS1: ohranjeno, RPS2: o preteklih do­godkih zgodovinske vrednosti) zracna blazina [sinonimni sestavi varnostna blazina, varnostni meh] ženske študije (UPS: podrocje, RPS1: interdisciplinarno, RPS2: študijsko in raziskovalno, RPS3: namenjeno proucevanju vlog, izkušenj in dosežkov žensk v družbi) SKUPI (I) Vecbesedni leksemi z levim pridevniškim prilastkom318 (1) Metonimicni pomenski prenos (1.1) Metonimija, vezana na jedrni del zveze parkirni listek (UPS: potrdilo, RPS: o placani parkirnini na prostoru, kjer je parkiranje casovno omejeno) prometni stožec (UPS: prometni znak, RPS: v obliki stožca, ki oznacuje mesto izvajanja vzdrževalnih del na cesti) solatni krožnik (UPS: jed, RPS: iz solate ter razlicnih hladnih in toplih sesta­vin, ponujena na krožniku) telefonska kartica (1. UPS: kartica, RPS: plasticna, za uporabo javnega stacionar­nega telefona; 2. UPS: kartica, RPS: za polnjenje racuna mobilnega telefona) 318 V celotnem besedilu je gradivo z lastnostmi skupa oznaceno tako, da je podcr­tana sestavina s prenesenim, izpeljanim pomenom. zašcitni faktor (UPS: stopnja na lestvici, RPS: številcno izražena, do katere kre­ma, losjon ali gel za soncenje varuje kožo pred škodljivimi soncnimi žarki) ženska pisava UPS: nacin leposlovnega pisanja, RPS: znacilen za ženske avtorice) (1.2) Metonimija, vezana na prilastkovni del zveze izkrajevni vrstni pridevnik: francoski rogljicek (UPS: rogljicek (pecivo podkvaste oblike), RPS: iz kvašene­ga maslenega listnatega testa) kitajska medicina (UPS: vrsta zdravljenja, RPS1: z odpravljanjem energijskih blokad in poškodb [...]) lymska bolezen [sinonim lymska borelioza] (UPS: bolezen, RPS: ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo) nordijska hoja (UPS: hoja, RPS1: rekreacijska, RPS2: s posebnimi palicami [...]) (2) Metaforicni pomenski prenos (2.1) Metafora, vezana na jedrni del zveze (2.1.1) Skupi z leksikaliziranim pomenskim prenosom jedrne sestavine bancni avtomat (UPS: avtomatska elektronska naprava, RPS: s pomocjo katere ime­tnik dolocenih placilnih kartic sam dviguje gotovino [...]) (telefonski avtomat)319 dnevna koncentracija (UPS: povprecna vrednost, RPS: vseh urnih povprecnih vrednosti koncentracije posamezne snovi, izmerjenih v enem dnevu) (kon­centracija soli, koncentracija v zraku) energijsko polje (UPS: staticna energija, RPS: ki jo vsebuje naboj ali skupina nabojev v svoji okolici) (elektricno polje) gensko inženirstvo, genska tehnologija [sinonim genetski inženiring] (UPS: spre­minjanje in preurejanje, RPS: genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za cloveka bolj uporabni) (kmetijsko inženirstvo) glasbeni stolp (UPS: elektronska naprava, RPS: za predvajanje glasbe, sesta­vljena iz vec komponent, zlasti radia, CD-playerja, ojacevalnika) (antenski, kontrolni stolp) glikemicni indeks (UPS: število, RPS: (med 0 in 100), ki živila razvršca glede na to, kako zaužitje dolocenega živila vpliva na dvig krvnega sladkorja) (bor­zni, delniški indeks, UV-indeks) 319 V oklepaju za razlago so navedene zveze z istim samostalniškim jedrom, ki potrjujejo leksikalizirani pomen. Dodane zveze so iz SSKJ. humanitarni most (UPS: povezava, RPS: za prevoz ljudi iz obkoljenega podroc­ja ali za prevoz humanitarne pomoci ljudem v nesreci) (gospodarski most) igralna palica (UPS: naprava, RPS: v obliki pokoncne palice s podstavkom za igra­nje nekaterih racunalniških igric) (dirigentska, štafetna, pohodna, ribiška palica) izbirna vsebina (UPS: dejavnost, RPS: obvezna šolska ali zunajšolska, ki si jo ucenec sam izbere izmed ponujenih dejavnosti in omogoca pridobivanje takih znanj in spretnosti, ki zadovoljujejo ucenceve individualne želje in zanimanja) (vsebina pouka, vsebina ucne ure) izmenljivi disk (UPS: disk, RPS: ki je narejen za enostavno zamenjavo in pre­našanje) (trdi, izmenljivi, zunanji disk) laserski gramofon (1. UPS: naprava, RPS: za predvajanje zvocnih posnetkov s CD-jev; 2. UPS: naprava, RPS: za predvajanje zvocnih posnetkov z gramo­fonske plošce z uporabo laserskega žarka) (elektricni gramofon) racunalniška pismenost (UPS: obvladanje temeljnih znanj in vešcin, RPS: za ucinkovito uporabo racunalnika ter poznavanje nanj navezujocih se možnosti in vešcin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev) (bralna, funkcionalna, racunalniška, matematicna, naravoslovna pismenost) slovenska pomlad (1. UPS: cas, RPS: pred demokratizacijo in osamosvojitvijo Slove­nije izpod komunisticnega režima v Jugoslaviji; 2. UPS: gibanje, RPS: za demo­kratizacijo in osamosvojitev Slovenije izpod komunisticnega režima v Jugoslaviji; 3. UPS: stranke, RPS: ki so nastale iz gibanja za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije izpod komunisticnega režima v Jugoslaviji) (praška pomlad) jezikovna kultura (UPS: poznavanje in raba, RPS: jezika ter obnašanje v jeziku in do jezika)320 laserska plošca (UPS: plošca, RPS: okrogla, tanka, plasticna s kovino v sredi­ni, manjša od gramofonske, v katero so digitalno zapisani glasba, videopo­snetki ali drugi podatki, ki se preberejo z laserskim žarkom) (gramofonska, vinilna plošca) maturitetni katalog (UPS: seznam, RPS: z opredeljenimi cilji mature, številom maturitetnih predmetov, obveznimi in izbirnimi maturitetnimi predmeti, nacinom in obsegom zunanjega ocenjevanja znanja) (zvezdni katalog, kata­log umetnin) 320 V SSKJ je pri teh tipih samostalniških jeder pogosto oznaka, da se rabijo s prilastkom, npr. pri iztocnici kultura [...] 3. ed., navadno s prilastkom last­nost cloveka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih nacel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju [...] // s prilastkom lastnost cloveka, družbe glede na obvladanje, uporabljanje delovnih nacel, pravil, dosežkov dolocenih podrocij pri delu: ima visoko filmsko, gledališko, pevsko kulturo; uprizoritev tega dela zahteva izredno visoko govorno kulturo; igralec je presenetil z izrazito igralsko kulturo [...]. negovalna kozmetika (UPS: sredstva, RPS: za nego kože, zlasti na obrazu, in las) (tovarna kozmetike) plužna enota (1. UPS: organizacijska enota, RPS: za odstranjevanje snega s snežnim plugom; 2. UPS: obmocje, RPS: odstranjevanja snega s snežnim plugom) (vojaška enota) pralna steza (UPS: prostor, RPS: za avtomatsko pranje avtomobilov) (kolesar­ska, pristajalna steza) prodajni tecaj (UPS: cena, RPS: valute, po kateri jo je trg pripravljen kupiti) (uradni, obracunski tecaj) racunalniška simulacija (UPS: predstavitev, RPS: virtualna, racunalniška, predvidene, potencialne situacije, dogodka, abstraktnega modela, priprav­ljena zlasti v eksperimentalne, raziskovalne namene) (simulacija zracnega napada) racunalniško omrežje (UPS: sistemi, naprave, RPS: ki so med seboj povezani zaradi izmenjavanja podatkov, informacij) (trgovsko omrežje) racunalniško opismenjevanje (UPS: ucenje, pridobivanje temeljnih znanj in vešcin, RPS: za ucinkovito uporabo racunalnika ter nanj navezujocih se možnosti in vešcin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev) (digitalno opismenjevanje) slovenski tolar (UPS: denarna enota, RPS: Republike Slovenije od. 8. oktobra 1991 do 31. decembra 2006) širokopasovna povezava (UPS: internetna povezava, RPS: ki omogoca prenos podatkov s hitrostjo vec kot 1 megabit na sekundo) (internetna povezava) transplantacijska mreža (UPS: oddajanje in sprejemanje, RPS: organizirano, cloveških organov in tkiv za presaditev) (obvešcevalna mreža) tržna niša (UPS: možnost, RPS: nova, še ne zasedena, za trženje in prodajo) vinska kraljica (UPS: ženska, RPS: izbrana za najboljšo na tekmovanju s po­drocja vinogradništva, vinarstva in vinske kulture) (lepotna kraljica) živalska moka (UPS: krmilo, RPS: ki se pridobiva s sežiganjem živalskih tru­pel) (kostna moka)321 (2.1.2) Pravi skupi z neleksikaliziranim pomenskim prenosom jedrne sestavine dijaški parlament (UPS: predstavništvo, RPS: dijakov kake šole, šolskega okoliša) disketna enota [sinonim disketni pogon] (UPS: del racunalnika, RPS: ki omo­goca pisanje podatkov na diskete in branje z njih) 321 Primera lepotna kraljica in kostna moka sta iz korpusa Gigafida (pregledano 12. 4. 2015). disketni pogon [sinonim disketna enota] (UPS: del racunalnika, RPS: ki omo­goca pisanje podatkov na diskete in branje z njih) drevesna kirurgija (UPS: veda, RPS: o sanaciji poškodovanih drevesnih rastlin) elektronska tablica (UPS: elektronska naprava, RPS: majhni tablici podobna, za evidentiranje prehodov cestninskih postaj) elektronska tajnica (UPS: racunalniški sistem, RPS: ki sprejema sporocila upo­rabnikov v slikovni, zvocni ali besedilni obliki) elektronska varuška (UPS: priprava, RPS: za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor) elektricni smog [sinonim elektronski smog] (UPS: elektromagnetna polja, RPS: ki nastajajo ob vkljucenih elektricnih ali elektronskih napravah) financna policija (UPS: državni organ, RPS: ki preverja skladnost davcnih prijav poslovne dokumentacije) ergometricno kolo (UPS: naprava, RPS: rekreacijska, kolesu podobna, za krepi­tev mišic, zlasti nožnih, opremljena z ergometrom) etnicno cišcenje (UPS: unicevanje, RPS: nacrtno, narodnostnih, rasnih ali ver­skih skupin) genska banka (UPS: zbirka, RPS: sistematicno urejena, gensko znacilnih or­ganizmov ali njihovih delov, hranjena v ustreznih ustanovah v ustreznih razmerah, ki je namenjena ohranjanju vrst, genskega materiala) genetski inženiring [sinonima gensko inženirstvo, genska tehnologija] (UPS: spreminjanje in preurejanje, RPS: genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za cloveka bolj uporabni) graficna tablica (UPS: elektronska tablica, RPS: obcutljiva na dotik, ki se pri­kljuci k racunalniku in s pomocjo katere uporabnik premika kazalec na racunalniškem zaslonu tako, da po njej vlece s posebnim pisalom) interaktivna tabla [sinonimni sklop pametna tabla] (UPS: elektronska tabla, RPS: navadno povezana z racunalnikom in projektorjem, ki deluje kot za­slon na dotik) jezikovni imperializem (UPS: nadvlada, obvladovanje, RPS: jezikovna, družbe) lastninsko preoblikovanje (UPS: sprememba, RPS: v lastniški strukturi gospo­darske družbe) mesna štruca (UPS: jed, RPS: v obliki štruce iz mletega mesa, kruha, jajc in zacimb) morski sadeži (UPS: organizmi, RPS: užitni morski, razen rib) naravovarstvena policija (UPS: organ, RPS: nadzora in varstva pred škodljivi­mi in nevarnimi posegi v naravo) ozonski plašc [sinonimna sestava ozonska plast] (UPS: plast, RPS: v Zemljini stratosferi na višini 25–50 km z visoko koncentracijo ozona, ki absorbira vecino ultravijolicnega sevanja Sonca) pasja šola (UPS: tecaj, RPS: namenjen urjenju in socializaciji psa) pasji hotel (UPS: podjetje, RPS: ki ponuja oskrbo za pse v casu, ko so njihovi lastniki odsotni) pisemska bomba (UPS: pismo, RPS: z razstrelivom, ki eksplodira ob odprtju) pišcancja gripa [sinonima pticja gripa, aviarna influenca] (UPS: bolezen, RPS: zelo nalezljiva, hitro razvijajoca se, virusna, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in cloveka, pogosto s smrtnim izidom) podatkovno vodilo (UPS: vodilo, RPS: po katerem se prenašajo podatki med funkcionalnimi sklopi racunalnika) pokojninski steber (UPS: sklad, RPS: namenjen za zagotavljanje sredstev za pokojnine) prodajna veriga (UPS: pojav, RPS: ko vse enote v prodaji uporabljajo isto ime in sodelujejo v promociji, ceprav so lastniki in poslovodje enot samostojni) programska podpora (1. UPS: omogocanje, RPS: delovanja dolocenih opravil z ustreznimi racunalniškimi programi; 2. UPS: prodaja in vzdrževanje, RPS: programske opreme) programski pas (UPS: cas, RPS: predvajanja televizijskih vsebin) racunalniška igrica (UPS: igra, RPS: pri kateri igralec navadno z igralno pali­co, s pritiskanjem na tipke tipkovnice upravlja s podobami na zaslonu, ki jih ustvarja racunalniški program) racunalniška mreža (UPS: povezava, RPS: vozlišcnih in osebnih racunalnikov) racunalniško jezikoslovje (UPS: podrocje, RPS: vecdisciplinarno znanstveno, ki se ukvarja s statisticnim ali na pravilih slonecim modeliranjem naravnih jezikov z racunalniškega vidika) referendumski molk (UPS: prepoved, RPS: predvolilne propagande navadno dan pred referendumom) robotska roka (UPS: naprava, RPS: z vgrajenim robotom, ki samostojno pri­lagaja svoje gibe) slana žetev [žetev soli] (UPS: pospravljanje, RPS: soli na solinah) snežno kolo (UPS: vozilo, RPS: kolesu podobno, za vožnjo po snegu) sobno kolo (UPS: naprava, RPS: rekreacijska, kolesu podobna, za krepitev mi­šic, zlasti nožnih) sojin sir (UPS: živilo, RPS: siru podobno, iz sesirjenega sojinega mleka, ki se uporablja zlasti v vzhodnoazijski in vegetarijanski kuhinji) solatni bar [sinonim solatni bife] (UPS: miza, RPS. posebno oblikovana, zlasti v restavracijah, z raznovrstnimi solatami za samopostrežbo) strelski pohod (UPS: dogajanje, RPS: pri katerem morilec ustreli vec ljudi v krajšem casu, navadno naenkrat in na istem kraju)322 strešni kovcek (UPS: prtljažnik, RPS: kovcku podoben, avtomobilski, strešni) 322 Zveza je iz Sprotnega slovarja (Fran; pregledano 14. 10. 2014). telefonska tajnica (UPS: naprava, RPS: ki predvaja posneto [...] [sinonimi avto­matska tajnica, sestavi avtomatski (telefonski) odzivnik, telefonski odzivnik (3)] transakcijski racun (UPS: storitev, RPS: bancna, ki imetniku racuna omogoca pre­jemanje prilivov, dvigovanje gotovine in nakazovanje (denarja) tretjim osebam) travni tepih (UPS: trava, RPS: vzgojena, s koreninskim sistemom in zemljo v obliki enakomerno izrezanih kosov) tržna znamka (UPS: znak, RPS: zašcitni graficni, crkovni, za oznacevanje blaga, storitev) uporabniško ime (UPS: zaporedje znakov, RPS: ki se rabi kot identifikaci­ja uporabnika in ki skupaj z geslom omogoca dostop do racunalniškega omrežja, elektronske pošte, spletnih storitev) vodno mesto (UPS: središce, RPS: z vodnim parkom, z vec vrstami vodne zabave) (2.2) Metafora, vezana na prilastkovni del zveze Pravi skupi z neleksikaliziranim pomenskim prenosom dolocujoce sestavine binkoštna cerkev (UPS: verska skupnost, RPS: protestantska, ki kršcuje samo odrasle)323 deviško olivno olje, deviško oljcno olje (UPS: olivno olje, RPS: katerega pridela­va ne vkljucuje nobenega kemicnega postopka oz. obdelave) drseci delovni cas [sinonima gibljivi delovni cas, fleksibilni delovni cas] (UPS: delovni cas, RPS: ki se glede zacetka in konca lahko prilagodi potrebam delavca ali delodajalca) štiriglava stegenska mišica (UPS: mišica, RPS: v stegnu, ki ima na enem koncu štiri krake)324 tretje življenjsko obdobje (UPS: življenjsko obdobje, RPS: ki se navadno zacne z upokojitvijo posameznika) (II) Vecbesedni leksemi z desnim samostalniškim prilastkom (1) Metaforicni pomenski prenos (1.1) Metafora, vezana na jedrni del gong ustvarjalnosti (UPS: nagrada, RPS: za najboljšo domaco televizijsko od­dajo pretekle sezone po izboru strokovne žirije casopisne priloge Vikend, ki se podeljuje vsako leto) 323 Zveza je iz Sprotnega slovarja (Fran; pregledano 14. 10. 2014). 324 Zveza je iz Sprotnega slovarja (Fran; pregledano 14. 10. 2014). obremenjenost okolja (UPS: stopnja, RPS: izkorišcanja ali onesnaževanja na­ravnega prostora) ranljivost okolja (UPS: obcutljivost, RPS: narave in okolja za posege, ki spre­minjajo kakovost in ravnovesje pojavov v njem) (1.2) Metafora, vezana na prilastkovni del otrok iz epruvete (UPS: otrok, RPS: spocet z zunajtelesno oploditvijo) skupina za razmislek (UPS: skupina, RPS: ljudi, ki opravlja raziskovalno, sve­tovalno delo v kaki dejavnosti) svinja bradavicarka (UPS: divji svinji podoben prašic, RPS: z bradavicastimi izrastki, ki živi zlasti v afriških savanah) status opazovalca (UPS: položaj, RPS: kandidata za clana kakega združenja, organizacije) status opazovalke (UPS: položaj, RPS: kandidatke za clanico kakega združe­nja, organizacije) parada ponosa (UPS: javna manifestacija, RPS: za pravice lezbijk, gejev, bise­ksualcev, transseksualcev in transspolnih oseb) SESTAVE Primeri za zveze z levim prilastkom: bencinski servis (UPS: stavba, RPS1: ob cesti, RPS2: z napravami za oskrbo vozil z gorivom [...]) biotska raznovrstnost (UPS: pojavljanje, RPS1: velikega števila, RPS2: razlic­nih rastlinskih, živalskih vrst, RPS3: na dolocenem obmocju) družbenostno jezikoslovje (UPS: jezikoslovna veja, RPS: ki raziskuje družbeno razsežnost jezikovnih pojavov) družinski zdravnik (UPS: zdravnik, RPS: ki se ukvarja z zdravstveno oskrbo vseh clanov družine) državljanska neposlušnost [sinonimni skup civilna neposlušnost] (UPS: nepo­koršcina, RPS1: nenasilna, RPS2: državnim organom) elektromagnetno sevanje (UPS: sevanje, RPS: ki pri uporabi ali obratovanju vira sevanja v njegovi okolici povzroca elektromagnetno polje) elektronsko pisalo (UPS: pisalo, RPS: s katerim lahko pišemo po posebnem zaslonu) evrsko obmocje (UPS: skupina držav, RPS1: Evropske unije, RPS2: z evrom kot denarno enoto) geostacionarni satelit (UPS: satelit, RPS: umetni, RPS2: na navidezno stalni tocki nad Zemljinim površjem, RPS3: ki se premika v orbiti nad ekvator­jem, RPS4: z enako hitrostjo in v isti smeri kot Zemlja) gospodinjska soba (UPS: soba, RPS: za opravljanje gospodinjskih del [...]) gostujoci profesor (UPS: profesor, RPS1: visokošolski, RPS2: ki doloceno ca­sovno obdobje [...] predava na nematicni visokošolski ustanovi) iglicni tiskalnik (UPS: tiskalnik, RPS1: pri katerem se barva nanaša z iglicami [...] imunski sistem (PS: organi in celice, RPS: ki telo varujejo pred boleznimi) informativni dan (UPS: dan, RPS: ko se na kaki ustanovi, zlasti šolski, dobi informacije o možnosti šolanja in možnostih za zaposlitev z izobrazbo, pri­dobljeno na tej ustanovi) kapitalski delež (UPS: delež, RPS1: v financni družbi, RPS2: ki ga imajo fi­zicne ali pravne osebe kot posledica svojega denarnega ali stvarnega vložka) kasetna bomba (UPS: bomba, RPS1: sestavljena iz številnih manjših bomb [...]) klorovodikova kislina (UPS: kislina, RPS: iz klora in vodika)325 komplementarna medicina (UPS: medicina, RPS: ki zdravi z metodami, ki trenutno niso del uradne medicine) komplementarno zdravljenje (UPS: zdravljenje, RPS: z metodami, ki trenutno niso del uradne medicine) konkurencna klavzula (UPS: dogovor, RPS1: sklenjen v pogodbi, RPS2: med delodajalcem in delavcem, RPS3: o prepovedi opravljanja konkurencne de­javnosti po prenehanju delovnega razmerja) konsekutivno tolmacenje (UPS: vrsta tolmacenja, RPS1: pri katerem tolmac besedilo tolmaci v sklopih, RPS2: po tem, ko govorec neha govoriti) konsolidacija javnih financ (UPS: okrepitev, RPS1: stanja javnih financ, RPS2: ki dolgorocno omogoca izvajanje proracuna brez vecjega zadolževanja)326 kosovni odpadki (UPS: odpadki, RPS1: vecji, RPS2: v kosu, RPS3: ki jih ustre­zne službe odvažajo le enkrat ali dvakrat letno) kostna gostota (UPS: masa, RPS: anorganskih sestavin na prostorninsko enoto kostnine) krajinska arhitektura (UPS: veda, RPS1: o oblikovanju krajine in okolja, RPS2: o varstvu okolja in narave [...]) krajinski arhitekt (UPS: strokovnjak, RPS: za krajinsko arhitekturo) kvarcna ura (UPS: ura, RPS: ki deluje na osnovi kremenovih kristalov) lastninski certifikat [sinonim lastniški certifikat] (UPS: potrdilo, RPS: o dolo­cenem deležu lastninske pravice do denacionaliziranega premoženja) limfna drenaža (UPS: metoda, RPS1: masažna, RPS2: pri kateri se spodbuja limfni žilni sistem in limfni pretok [...]) 325 Zveza je iz Sprotnega slovarja (Fran; pregledano 14. 10. 2014). 326 Zveza je iz Sprotnega slovarja (Fran; pregledano 14. 10. 2014). loceno zbiranje (UPS: zbiranje, RPS: z razvršcanjem po lastnosti) mladinski hotel (UPS: nastanitvena ustanova, RPS: turisticna, poceni, zlasti za mlade) mobilna hiša (UPS: hiša, RPS1: navadno pocitniška, RPS2: ki jo je mogoce odpeljati na drugo lokacijo) nagibni vlak (UPS: vlak, RPS1: z nagibnim sistemom, RPS2: ki omogoca, da se zgornji del vagona nagne za osem stopinj) nepovratna steklenica (UPS: steklenica, RPS: ki se v trgovini ne more vrniti ali zamenjati) nevarni odpadek (UPS: odpadek, RPS: ki ima eno ali vec nevarnih lastnosti) obrnjeni slovar (UPS: slovar, RPS: v katerem si besede sledijo po abecednem redu od njihovega konca proti zacetku) ocetovski dopust (UPS: dopust, RPS: ki ga dobi oce za svojega otroka [...]) opozorilna stavka (UPS: prenehanje dela, RPS1: kratkotrajno, RPS2: z name­nom opozoriti na prihajajoco stavko, RPS3: ce se ekonomske, politicne zah­teve stavkajocih delavcev ne bi izpolnile) ozonska plast (UPS: plast, RPS1: v Zemljini stratosferi na višini 25–50 km z visoko koncentracijo ozona [...]) partnerska šola (UPS: šola, RPS1: ki v okviru svoje dejavnosti kot partner so­deluje z drugimi šolami [...]) podrocna koda (UPS: koda, RPS: za doloceno telekomunikacijsko podrocje) potovalni racunalnik (UPS: racunalnik, RPS1: kot dodatna oprema avtomobi­lov, RPS2: ki kaže cas vožnje, trenutno in povprecno hitrost, porabo goriva) prašicja gripa (UPS: okužba dihal, RPS1: nalezljiva akutna virusna, RPS2: prašicev, RPS3: ki se iz njih lahko prenese tudi na druge živali in cloveka) predmenstrualni sindrom (UPS: skupek simptomov, RPS: znacilnih za cas pred menstruacijo) preizkusna lutka (UPS: lutka, RPS1: v obliki cloveka, RPS2: ki jo uporabljajo za proucevanje sil na cloveka v prometnih nesrecah) premicna hišica [sinonim mobilna hišica] (UPS: hiša, RPS1: manjša, RPS2: pocitniška, RPS3: ki jo je mogoce premikati)327 premostitvena operacija (UPS: operacija, RPS: pri kateri se premosti obolela žila ali oboleli del drugega votlega organa) previjalna miza (UPS: miza, RPS: za previjanje dojenckov) prodajni agent (UPS: kdor, RPS1: ponuja tržno blago, RPS2: v imenu druge­ga, navadno vecjega trgovca) racunalniška tomografija (UPS: slikanje, RPS1: rentgensko, RPS2: organov v razlicnih presekih, RPS3: z uporabo racunalnika) 327 Zveza je iz Sprotnega slovarja (Fran; pregledano 14. 10. 2014). racunalniška umetnost (UPS: umetnost, RPS: ki izrablja možnosti, ki jih daje racunalnik) racunalniški tomograf (UPS: naprava, RPS1: za rentgensko slikanje organov, RPS2: v razlicnih presekih, RPS3: z uporabo racunalnika) racunalniški tomogram (UPS: slika, RPS1: rentgenska, RPS2: organov, RPS3: v razlicnih presekih, RPS4: sestavljena s pomocjo racunalnika) razvojna psihologija (UPS: znanstvena disciplina (psihologija), RPS1: ki pro­ucuje clovekove psihološke funkcije in njihove spremembe, RPS2: glede na faze ontogenetskega razvoja) rizicni odpadek (UPS: odpadek, RPS1: ki je nevaren za zdravje ali okolje, RPS2: in ga je zato treba varno deponirati) robotska operacija (UPS: operacija, RPS1: izvedena s pomocjo robotizirane aparature z lucjo, kamero, kirurškimi orodji, RPS2: s katerimi je mogoce operirati prek daljinskega upravljanja) satelitski telefon (UPS: naprava, RPS: ki omogoca telefoniranje prek satelitskih sistemov) slikovna pika [sinonim slikovna tocka] (UPS: graficna enota zaslona, RPS: naj­manjša, ki ima svojo barvo in svetlost) smerna tipka [sinonim smerniška tipka] (UPS: tipka, RPS1: na racunalniški tipkovnici, RPS2: s katero premikamo kazalec ali vnosno tocko na zaslonu) sonaravni razvoj [sinonimni skup trajnostni razvoj] (UPS: razvojna usmeritev, RPS1: ki omogoca zadovoljevanje potreb sedanjih generacij ljudi, RPS2: na nacin, ki ne ogroža možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij) starševski dopust (UPS: dopust, RPS1: ki ga dobi eden od staršev ob rojstvu, posvojitvi otroka, RPS2: za nego in varstvo) stopnišcni vzpenjalec [sinonim stopnišcni vzpenjalnik] (UPS: naprava, RPS: ki omogoca vožnjo po stopnicah z invalidskim vozickom) športno plezanje (UPS: plezanje, RPS: prosto, v umetnih in naravnih stenah z dobro zavarovanimi smermi) študentski bon (UPS: bon, RPS: s katerim oseba s statusom študenta uveljavlja pravico do subvencionirane prehrane za vsak obrok posebej) študentsko delo (UPS: delo, RPS1: zlasti priložnostno, RPS2: ki ga ob posre­dovanju dolocenih ustanov za placilo opravljajo osebe s statusom dijaka ali študenta) študentsko posojilo (UPS: posojilo, RPS1: za osebe s statusom študenta, RPS2: navadno v študijske namene) šumeca tableta (UPS: tableta, RPS1: ki se zaužije raztopljena v tekocini, zlasti v vodi, RPS2: in pri raztapljanju šumi) telovadna žoga [sinonim terapevtska žoga] (UPS: žoga, RPS1: velika, RPS2: ki se uporablja za pravilno držo pri sedenju, RPS3: kot telovadni rekvizit) toplozracni balon (UPS: balon, RPS1: iz lahkih materialov, RPS2: ki se dvigne in leti zaradi toplega zraka, ujetega v ovojnico [...]) transgenetska tehnologija [sinonima transgena, transgenska tehnologija] (UPS: tehnologija, RPS: ki se uporablja pri posegih v gensko zasnovo živih bitij) transplantacijska medicina (UPS: medicinska disciplina, RPS: ki se ukvarja s presaditvami cloveških organov in tkiv) ucna pot (UPS: pot, RPS1: urejena, RPS2: sprehajalna, RPS3: na kateri so spre­hajalcu z namenom izobraževanja ponujene informacije o razlicnih temah) usodna ženska [sinonim fatalna ženska] (UPS: ženska, RPS: ki zaradi svoje lepote in izredne zapeljivosti odlocujoce vpliva na moške) varnostna blazina [sinonima zracna blazina, varnostni meh] (UPS: vreca, RPS1: napihljiva, RPS2: vgrajena v avtomobil, RPS3: ki se pri trku avto­matsko ni z zrakom in tako potniku ublaži udarec) vecinski lastnik (UPS: posameznik ali skupina, RPS: ki ima najmanj 51-odsto­tni delež podjetja, kapitala) vecžarišcno steklo [sinonim progresivno steklo] zbirna mapa (1. UPS: mapa, RPS: z osnovnimi podatki o osebi, dokazilih o formalno in neformalno pridobljenem znanju; 2. UPS: mapa, RPS: v kateri se zbirajo ucencevi izdelki in podatki o njegovih dejavnostih in dosežkih) znanstvena medicina [sinonim uradna medicina] (UPS: medicina, RPS: ki uporablja le znanstveno preverjene nacine zdravljenja) zvocni semafor (UPS: semafor ali naprava, RPS: ki slepim in slabovidnim na prehodih za pešce z zvocnim signalom nakaže zeleno ali rdeco luc) ženska kvota (UPS: predpisan odstotek, RPS: žensk, ki deluje na kakem podrocju) živcni prenašalec (UPS: kemicna snov, RPS: ki prenaša impulze med živcnimi celicami ali med živcnimi in mišicnimi celicami) enotna maticna številka obcana (UPS: številka, RPS: osebna identifikacijska, pod katero je evidentiran državljan v svoji maticni državi) genetsko spremenjeni organizem [sinonim gensko spremenjeni organizem] (UPS: organizem, RPS: katerega genetski material je spremenjen z metodami gen­ske tehnologije) Primeri za zveze z desnim prilastkom: center za tujce (UPS: ustanova, RPS: ki na ozemlju svoje države skrbi za tujce brez ustreznih dokumentov za bivanje) certifikat kakovosti (UPS: uradno potrdilo, RPS: o kakovosti izdelka, dejavnosti) jadralec na deski (UPS: kdor, RPS: de vozi po vodi stoje na jadralni deski) jadranje na deski (UPS: šport, RS: pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomocjo vetra) merilnik korakov (UPS: priprava, RPS: za štetje korakov) obnovljivi vir energije (UPS: vir energije, RPS: ki se zajema iz stalnih naravnih procesov, kot so soncno sevanje, veter, vodni tok, in ki se ne izcrpa) posvojiteljski dopust (UPS: dopust, RPS: namenjen posvojiteljem za krepitev odnosa s posvojenci) ribolov z obale (UPS: ribolov, RPS: športni, pri katerem se z obale, brega mece ribiška vrvica v vodo) skakanje z elastiko (UPS: skakanje, RPS: v globino, pri katerem je skakalec pripet z dolgo elasticno vrvjo) skok z elastiko (UPS: skok, RPS: v globino, pri katerem je skakalec pripet z dolgo elasticno vrvjo) tipka ctrl (UPS: tipka, RPS: na racunalniški tipkovnici, ki v kombinaciji z drugimi tipkami tem dodeli neko drugo funkcijo) zaslon na dotik (UPS: zaslon, RPS: elektronske naprave, pri katerem se ukazi podajajo z neposrednim dotikom zaslona) Primeri za zveze s sestavljenim desnim prilastkom: center dobrega pocutja (UPS: center, RPS: ki s ponudbo razlicnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane cloveku omogoca dobro pocutje) dopust za nego in varstvo otroka (UPS: dopust, RPS: namenjen staršem zanego in varstvo otroka po izteku porodniškega dopusta)328 šola s prilagojenim programom (UPS: šola, RPS: z ucnim programom, ki je prilagojen ucencem s posebnimi potrebami) varovanje osebnih podatkov [sinonim varstvo osebnih podatkov] (UPS: onemo­gocanje zlorabe in posegov, RPS: v posameznikovo zasebnost pri zbiranju, obdelovanju in hranjenju osebnih podatkov) varuh/varuhinja clovekovih pravic (UPS: predstavnik/predstavnica, RPS: ljud­stva, ki varuje clovekove pravice, zlasti pred državnimi organi) 328 Zveza je iz Sprotnega slovarja (Fran; pregledano 14. 10. 2014). Kronološka predstavitev proucevanja vecbesednih leksemov ... Utemeljitev leksikalnosti stalnih besednih zvez Utemeljitev leksikalnosti stalnih besednih zvez Utemeljitev leksikalnosti stalnih besednih zvez Preglednica 1: Prikaz pretvorbnih možnosti samostalniške zveze z desnim samostalniškim prilastkom in s tem povezanih izraznih možnosti pomenskih razmerij med samostalniškim jedrom zveze in samostalnikom v desnem prilastku. * primer se v korpusu ne pojavlja, teoreticno pa je tip možen **; // tip teoreticno ni možen / razmerje med jedrom in prilastkom ni definirano bliža se zloženki bliža se be­sedni zvezi Zakljucek Zakljucek Zakljucek Summary Imensko kazalo A Arhar, Špela 141 B Bajec, Anton 61 Bešter, Marja 125 C Cermák, František 126, 127, 128 F Filipec, Josef 126 Fleischer,Wolfgang 124, 125, 126, 128 G Gantar, Polona 19, 123, 132, 140, 141, 201, 202, 203, 204 Glonar, Joža 171, 172, 177, 178, 182 Gložancev, Alenka 9, 11, 91, 93, 94, 100, 102 H Hollan, Korana 26, 27 Humar, Marjeta 180, 181 J Jakop, Nataša 19 Jemec Tomazin, Mateja 11, 76, 121, 127 K Keber, Janez 18 Kern, Boris 91, 92, 100 Kolaric, Rudolf 61 Kostanjevec, Polona 9 Križaj-Ortar, Martina 70, 71, 77, 125 Krvina, Domen 11, 35 Kržišnik, Erika 9, 11, 14, 16, 18, 48, 122, 129, 138, 142, 164, 214 L Logar, Nataša 19, 90, 98, 99, 102 M Majdic, Viktor 183 Mel’cuk, Igor’ Aleksandrovic 12, 132, 140, 142 Meterc, Matej 19 Mokienko, Valerij Mihajlovic 134 Molotkov, Aleksandr Ivanovic 133 Mrševic-Radovic, Dragana 134, 138, 100 Murko, Anton 169, 172, 176, 178 N Novak, France 37, 116, 133, 146 P Perdih, Andrej 114 Pleteršnik, Maks 169, 171, 177, 180 Pohlin, Marko 169, 176 R Rigler, Jakob 91, 100 Rupel, Mirko 61 S Snoj, Jerica 116, 119 Suhadolnik, Stane 116, 178 Š Šanskij, Nikolaj Maksimovic 17, 137, 143, 146, 153, 163 T Toporišic, Jože 9, 15, 17, 22, 29, 46, 61, 64, 73, 76, 86, 88, 90, 100, 122, 127, 138, 143, 146, 163 V Vidovic Muha, Ada 9, 13, 18, 21, 29, 32, 42, 46, 53, 58, 63, 69, 72, 75, 86, 95, 106, 108, 114, 118, 120, 122, 127, 139, 165, 168, 191, 217, 219, 222 Vrbinc, Marjeta 18, 123 W Weiss, Peter 94 Ž Žagar Karer, Mojca 105 Žele, Andreja 10, 14, 23, 34, 37, 42, 45, 47, 65, 87, 89, 103, 118, 129, 191, 198, 203 B besedna zveza 11, 12, 221, 239 prosta besedna zveza 10, 11, 37, 215, 220, 222, 240 stalna besedna zveza 10, 11, 12, 15, 17, 18, 19, 218, 220, 221, 222, 223, 224, 226, 227, 240 terminološka besedna zveza 10, 16, 128, 129, 139, 167, 206, 213, 240 D denotat 13, 24, 31, 32, 33, 122, 126, 127, 128, 129 desni prilastek 15, 34, 65, 66, 69, 76, 79, 92, 94, 220, 222, 240 determinologizacija 14, 105, 128, 129, 145 dolocnost 15, 30, 39, 61, 63, 191, 192, 198, 217, 218, 219 dolocujoci 15, 47, 89, 90, 99, 100, 101 E ekspresivna funkcija 124, 145, 153, 184, 189 ekspresivna vloga 18, 123 ekspresivni ucinek 16, 190, 216, 217 ekspresivnost 44, 124, 129, 207 emocionalnost 124 enopovezovalni 12 enopovezovalnost 105, 239 F frazem 10, 16, 18, 19, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 129, 130, 131, 133, 134, 139, 184, 186, 190, 207, 208, 210, 211, 216, 217, 240 pragmaticni frazem 19, 207 frazeologija 16, 18 pragmaticna frazeologija 19 frazeologizacija 13, 122, 134 frazeološki 215 frazeološko gnezdo 215 frazeološki frazeološka enota 18, 19 fraznost 18 I izracun vzajemnih vrednosti 11, 141 iztocnica 16, 186, 188, 191, 192, 193, 200, 201, 202, 204, 206, 208, 210, 211, 214, 215, 225 vecbesedna iztocnica 142 J jedrni 24, 31, 42, 56, 66, 75, 78, 93, 98, 99, 119, 164 K kolokabilnost 12, 164 kolokacija 18, 19, 123, 164, 186, 189, 201, 203, 204, 227 kolokacijska trdnost 93, 221 kolokacijska zveza 226 konverzija 33, 37, 38, 89, 90, 100, 103, 198 L lastno ime 187, 206, 207, 208, 210, 211, 214 leksem 14, 21 nefrazeološki vecbesedni leksem 9, 29, 104, 121, 202, 205, 208, 211, 215, 216 novejši vecbesedni leksem 78 vecbesedni leksem 9, 11, 15, 37, 66, 78, 88, 104, 119, 123, 127, 133, 141, 191, 214, 225, 239, 240 leksikalizacija 13, 23, 105 leksikaliziran 12, 105, 117, 142, 146, 148, 164, 185, 203, 214, 215, 217, 225, 226, 239 leksikaliziranost 10, 12, 13, 24, 48, 104, 116, 131, 140, 142, 143, 145, 153, 164, 165, 202, 217, 218, 226, 227, 239, 240 leksikalnopomenski 9, 10, 21, 104, 122, 222, 239, 240 leksikografija 9, 22 leksikografski 19 levi prilastek 15, 30, 46, 101, 112, 224, 240 M metafora 13, 108, 114, 123, 127, 128, 216 metaforicni 239 metonimicni 239 metonimija 13, 94, 106, 123, 147, 156, 168 monokolokabilni 12 monokolokabilnost 105, 239 motivacijsko izhodišce 14, 34, 117, 133, 142, 143, 165 N nefrazeološki 9, 11, 16, 63, 121, 122, 127, 129, 131, 134, 163, 170, 185, 187, 205, 210, 211, 213, 214 neleksikaliziran 12, 105, 117, 142, 185, 225, 227, 239 neleksikaliziranost 13 neslovarski pomen 18 neslovarskost 18 O opomenjanje 12, 13, 16, 24, 139, 143 P paremiologija 19 podiztocnica 16, 92, 188, 192, 214 poenobesedenje 19, 41 poimenovanje 18, 25, 128, 129, 139, 206, 221, 222 pomen denotativni pomen 23, 33, 129 frazeološki pomen 16, 18 izhodišcni pomen 13, 16, 34, 37, 48, 112, 115, 119, 142, 143, 153, 164, 168, 210, 211, 215 konotativni pomen 16, 23, 124, 127, 129, 153, 184, 185, 190, 211, 216 leksikaliziran pomen 108, 117, 156, 223, 227 leksikalni pomen 21 metaforicni pomen 13, 31, 109, 114 neleksikaliziran pomen 12, 48, 124, 128, 131, 144, 216, 228, 239 terminološki pomen 9, 11, 13, 14, 16, 29, 104, 105, 121, 127, 153, 167, 190, 223, 239 pomenotvorni 10, 14, 16, 48, 65, 94, 104, 143, 240 pomenska podstava 52, 69 pomenska prozornost 19, 215, 226 pomenska sestavina 13, 23, 24, 25, 106, 109, 112, 139 razlocevalna pomenska sestavina 30, 34, 106 uvršcevalna pomenska sestavina 30, 34, 228 pomenska trdnost 10, 12, 105, 170, 240 pomenska zlitost 12, 17, 121, 137, 166, 216 stopnja pomenske zlitosti 10, 133, 139, 140, 141, 143, 144, 145, 170, 183, 188, 214, 215, 239, 240 pomenski prenos 12, 13, 23, 24, 66, 105, 106, 108, 129, 142, 147, 218, 224, 239, 240 leksikaliziran pomenski prenos 131, 153, 154, 210, 239, 240 neleksikaliziran pomenski prenos 115, 145, 154, 184 pomensko neprozoren 10, 16, 187 pomensko prozoren 95, 105, 123, 125, 131, 185, 205, 217, 218, 221, 226, 240 pomenskosestavinski 10, 13, 16, 21, 23, 24, 30, 48, 106, 109, 139, 143, 187, 240 popridevljenje 15, 77, 240 povezovalnost 12, 18, 105, 124, 140, 141, 142, 143, 164, 221, 239 pretvorba 240 pretvorbnost 124 pretvorbno-tvorbni 64, 86, 87, 89 pridevnik 30, 32, 35, 39, 46, 48, 61, 72, 73, 77, 89, 92, 99, 100, 103, 113, 126, 128, 191 izdeležniški pridevnik 40 izdeležniški vrstni pridevnik 224 kakovostni pridevnik 15, 37, 38, 61, 101, 191, 218, 224 kolicinski pridevnik 46, 64 konverzni pridevnik 37, 38, 91, 224 lastnostni pridevnik 39, 62, 65, 200, 201, 217 merni pridevnik 38, 218 nedolocni pridevnik 61 odnosni pridevnik 61 ožjelastnostni pridevnik 38 podobnostni lastnostni pridevnik 38 posamostaljeni pridevnik 61 pridevnik barve 33, 38, 40, 114, 191, 198, 218, 224 pridevnik dejanja 114 razmerni pridevnik 15, 33, 46, 64, 191 snovni pridevnik 33, 38, 40, 114, 191, 192, 193 svojilni pridevnik 33, 37, 38, 39, 61, 62, 98, 191, 219 vrstni pridevnik 10, 31, 33, 34, 39, 46, 47, 48, 61, 64, 89, 90, 99, 164, 165, 193, 200, 201, 222, 240 pridevniška beseda 15, 46, 61, 143 R reproduciranost 124 S semizacija 13 sestava 10, 23, 42, 48, 131, 139, 143, 146, 163, 165, 166, 167, 183, 186, 215, 221, 225, 226, 240 sinonimija 10, 14, 16, 143, 151, 240 sinonimna izrazna razlicica 14, 32 skladenjska podstava 15, 46, 75, 86, 87, 88, 96, 97, 98, 240 skladenjskobesedotvorna teorija 15, 89 skladenjskobesedotvorni 47, 66, 240 sklop 10, 42, 117, 131, 139, 146, 225, 227, 228, 239 skup 10, 42, 56, 95, 109, 119, 131, 139, 146, 147, 153, 155, 158, 162, 215, 239 slovaropisje 9, 10, 16, 21, 40, 140, 205, 214, 216, 222, 225, 240 slovarska mikrostruktura 117, 148, 214, 227 sopojavnost 11 stalnost 12, 18, 24, 41, 105, 123, 132, 133, 141, 164, 167, 189, 217, 218 stopnja stalnosti 11, 12, 105, 131, 141, 164, 239 T termin 14, 127, 179 vecbesedni termin 77, 127, 128, 131, 139, 183, 205, 208, 210, 214 terminologizacija 13, 14, 105, 127, 128 terminološki 18, 105, 122, 187, 204 U uslovarjanje 9, 10, 16, 137, 141, 191, 193, 205, 215, 240 ustaljenost 124 V vecbesednost 18, 48, 123, 124 vecpomenskost 10, 16, 37, 40, 120, 143, 224, 240 Z zloženka 15, 73, 75, 87, 89, 91, 92, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 101, 119, 240 medponskoobrazilna zloženka 74, 75, 88, 240 medponskoobrazilna zloženka novejšega tipa 15, 19, 88, 90, 91, 93, 95 zraslek 10, 12, 42, 131, 139, 143, 144, 145, 146, 183, 186, 225, 227, 228, 239, 240 Stvarno kazalo