29
Fotoživ
Svoje fotografije za naslednjo izdajo lahko pošljete do 20. novembra 2024 na bilten.trdoziv@gmail.com.
Avtorju fotografije sta pripisana še približen kraj in datum posnetka.
Samec in samica barjanske deve (Aeshna juncea) sta v paritve-
nem koleslju poiskala trenutek počitka na vejici rušja (Pinus 
mugo). Še v prvi polovici preteklega desetletja so bile populacije 
vrste na Pohorju v dobrem stanju. Kako kaže barjanski devi v 
Sloveniji danes, ne vemo, saj se monitoring kačjih pastirjev pri 
nas žal ne izvaja. Drugod po Evropi odonatologi beležijo znaten 
upad njene številčnosti in razširjenosti. 
(foto: Matjaž Bedjanič, 11. 9. 1999, Pohorje – Črno jezero)
Visokogorski kali so poleg mnogih drugih živali tudi življenjski prostor kačjih pastirjev in pup-
kov. Slika ponazarja iznajdljivost samice planinskega pupka (Ichthyosaura alpestris), ki je jajca 
ob odsotnosti vegetacije v kalu premeteno zavila v lev zelenomodre deve (Aeshna cyanea). Lev z 
jajci je bil za namen fotografije vzet iz vode. (foto: Nik Šabeder, 14. 7. 2024, Ratitovec)
Triglavski svišč (Gentiana terglouensis) je v svoji knjigi Kranjske alpske rastline (Plantae alpinae 
Carniolicae) leta 1782 kot novo vrsto opisal Balthasar Hacquet (1739/1740–1815), ki je rastlino 
opazil na pobočjih Triglava in jo poimenoval po naši najvišji gori. 
(foto: Špela Pungaršek, 6. 8. 2014, Kanjavec)
V žaru borbe samcev zelenca (Lacerta viridis / bilineata). 
(foto: Rudi Kraševec, 28. 4. 2024, Krajinski park Lahinja)
Jamarski tim Garnim & Tim slavnega Društva za raziskovanje 
jam Ljubljana je v Breznu v Brdih nad Lipanco na minus 40 m 
globine našel navadno krastačo (Bufo bufo). Nič posebnega za 
jame, le da je to sedaj najvišji podatek o pojavljanju krastač pri 
nas, saj je jamski vhod na višini 1.913 m n. m. Leži tudi 300 m 
višje in 850 m zračne razdalje od najbližjega nam poznanega 
mrestišča v kalu 100 m SSV od Blejske koče na Planini Lipanca. 
(foto: Tomaž Kranjc, 19. 7. 2024)