Skozi delovne kolektive Avtomontaža kje si, kam greš? PRED KRATKIM sem bil na dveh javnih tribunah o oseb-nem delu na zasebnih sred-stvih. Na obeh teh priredit-vah me je presenetilo, ko sem med drugim v razpravi slišal, da ima Avtomontaža še ved-no nekak mojstrsko obrtni-ški sistem dela itd. Zakaj? Nckajkrat dnevno se vozim s trolejbusom po Celovški cesti mimo lepega poslopja z napisom AVTOMONTAŽA. Pogosto stoje pred njim na parkirnem prostoru dolge vr-ste ličnih, novih avtobusov ali drugih manjših vozil. Tu in tam sem se spomnil težav, ki jih je pred nekaj leti do-življal ta delovni kolektiv — v prisilni upravi. Končno sem se vprašal: Kako kolektiv Avtomontaže prilagaja svojo sedanjo po-slovno politiko in metode njenega uresničevanja novim razmeram družbenega, gospo-darskega in političnega živ-ljenja v obdobju reforme? Kje je na tej poti in kam gre? Prevladala me je radoved-nost in stopil sem v podjetje. Prvi vtis je bil — slab. Vra-tar me je počasi premeril z očmi in prav tako počasi vprašal, kdo sem, kaj in koga bi rad. Nato je še počasneje vpisal vse to v neko knjigo, si počasi nadel službeno če-pico, pristopil k meni in mi začel obširno razlagati, kod in kam naj grem. Kmalu za tem so se vtisi hitro menjavali, saj sem po-kukal sem in tje, govoril s tem in onim ter ... Preveč bi bilo, če bi vse to nadrobno opisoval. Naj zabeležim samo najpomembnejše izjave, mne-nja in ugotovitve. Obrtniški način organizacije dela? Vsa naša industrija se je razvila iz obrtniških dclav-nic. Tudi pri Avtomontaži ni bilo mogoče drugače. Vpra-šanje je le, kako hiter in uspešen je bil ta razvoj. Nekoč (še na Kamniški ce-sti) so v Avtomontaži mojstri z dvcma ali tremi delavci na obrtniški način izdelali me-sečno največ do 8 avtobusnih karoserij. Leta 1962 so npr. izdelali tako le 95 takih ka-roserij, lani pa že 348 ali po-vprečno 29 na mesec. Nobenega dvoma ni, da je do sedanjega povečanja fizič-nega obsega proizvodnjc v Avtomontaži prišlo le z na-črtnim in odločnim preusmer-janjem prejšnjega mojstrske-ga sistema dela v sodobno in-dustrijsko organizacijo dela, vendar se je obrtniški način deia v danih pogojih in mož-nostih še dolgo prepletal z in-dustrijskim, dokler ni z nor-malnim prehodom izrazito prerasel v industrijskega. Prepočasno uvajanje sodobne tehnike iz tehnologije? Sprehod po podjetju in raz-govor s člani delovnega ko-lektiva te kaj hitro prepriča-jo, da je neutemeljeno kakr-šno koli mnenje (ki se tu ali lam še pojavlja), da v Avto-montaži še zmeraj sloni delo na mojstrsko obrtniškem na-činu, kakor tudi, da vodstvo in samoupravni organi tega kolektiva nimajo dovolj po-sluha in smisla za uvajanje sodobnih tehničnih in tehno-loških dosežkov. Danes posvečajo v Avto-rciontaži prav posebno pozor-nost procesu modernizacije svoje proizvodnje, in sicer predvsem z znanstveno orga-nizacijo dela ob uvajanju so-dobne tehnike in tehnologije, s široko uporabo znanstveno-raziskovalnega dela v državi in z uporabo tujih izkušenj, toda vse le — do določene, pamctne in realne meje, ki jo narekuje tržišče. Proti ozki specializaciji? Merilo za stopnio speciali-zacije proizvodnje so potrebe tržišča. Zaradi tega posvečajo raziskovanju tržišča še prav posebno pozornost. Tu nastajajo pogoste dile-me. Sedanje kapacitete Avto-montaže so za povprečno ev-ropsko izkoriščanje prevelike. Ob tem upoštevajo tudi, da v SR Makedoniji vlagajo npr. prav seda.i kar 14 milijard S-din v nove zadevne kapaci-tete. Jasno je, da bo taka po-nudba jugoslovanske proiz-vodnje karoserij visoko pre-rasla potrebe tržišča. Kaj sto-riti? Prav to vodi delovni kolek-tiv Avtomontaže k nujno po-trebni previdnosti pri uvaja-nju tehničnih in tehnoloških dosežkov v lastno proizvod-njo. Pri premalo raziskanem tr-žišču, pri zelo nestalnem in hitro se menjajočem interesu in povpraševanju ter pri po- (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) dobnih tržnih in drugih ne-ugodnih pogojih sedanjega prehodnega obdobja bi ne-dvomna prenagljena, preoz-ka specializacija Avtomonta-že in usmeritev njene proiz-vodnje na izdelovanje samo enega tipa karoserij lahko po-stali usodni. Ljudem v Avtomontaži je jasno, da njihova prihodnost ni v ozki specializaciji proiz-vodnje, temveč v uvajanju ta-ke organizacije dela in teh-ničnih ter tehnoloških po-stopkov kakor tudi strokov-ne specializacije kadrov, k! jim bodo omogočiJi veliko elastičnost v sami proizvod-nji ter možnost hitre preori-entacije njihove proizvodnje na vsakokratne nove potrebe tržišča. Kaj pravi tržišče? V središču pozornosti de-lovncga kolcktiva Avtomonta-že pri uresničevanju reforme je vsekakor — tržišče. Ljudje se namreč dobro zavedajo, da je nujno potrebno, da začno v vsej industrijski proizvod-nji delovati ekonomska me-rila vrednosti. V zvezi s tem se seveda porajajo razne te-žave. Mariborska tovarna avto-mobilov TAM že sedaj ne po-kriva vseh kapacitet Avto-montaže. Prav tako je treba upoštevati, da postaja proiz-vodnja turističnih avtobusov vedno boi.j sezonskega znača-ja. Vsako leto je namreč moč-nejše povpraševanje po tehle v ranih pomladanskih mese-cih, torej tik pred glavno tu-ristično sezono. V Avtomontaži si močno prizadevajo, da bi kapacitete svoje proizvodnje izkoriščali enakomerno skozi vse Ieto. Zaradi tega so se usmerili na proizvodnjo 6 tipov raznih avtobusov. Med drugim osva-jajo tudi proizvodnjo karose-rij za moderne mestne, zgib-nc (zglobne) avtobuse na MAN šasiji in ... Kaj kmalu sem zaslutil, da to še ni vse. še marsikaj se kuha v njihovih glavah. Pre-nekatera zamisel je pri njih zadeva temeljitega študija in proizvodnih priprav, toda »ne želimo o tem prezgodaj go-voriti, saj ne vemo, če borao uspeli in končno — poslovna tajnost zaradi konkurence in sploh saj, veste .. .« No, pomembno je, da se v Avtomontaži zavedajo resno-sti položaja, da razmišljajo, študirajo, iščejo izhod in trd-na tla pod nogami. Kooperacija, integracija in mednarodna delitev dela Pomembno je tudi, da v Avtomontaži ne proizvajajo vsega, kar potrebujejo. Kjer nimajo potrebne proizvodne opreme, navežejo kooperacij-sko sodelovanje z drugimi proizvajalci. Prav lani so v tem pogledu naredili velik ko- rak naprej. Kooperanti so ve-zani s stalno proizvodnjo in pogodbeno dogovorjenimi ro-ki in kvaliteto proizvodov. Glede tega nimajo posebnih tcžav. Izvedli so tudi integracijo s SAP karoserijsko delavnico ter s tem dvignili število za-poslenih od 590 na okrog 800. Zlasti je pomemben koope-racijski dogovor iz sodelova-vanja z nemško tovarno MAN. To jim bo omogočilo orientacijo na zunanje tržišče. Tako bodo izvažali predvsem mestne zgibne (zglobne) avto-buse v ZR Nemčijo in tudi na druge tuje trge. Medsebojna zadolževanja in tuja konkurenca Lani so v Avtomontaži pro-dajali svoje proizvode za ta-kojšnje plačilo. Letos pa se vse pogosteje pojavljajo raz-ne plačilne težave. Tako so prisiljeni, da prodajajo turi-stičnim in transportnim pod-jetjem zdaj že na kredit, z vedno daljšimi plačilnimi ro-ki. K temu jih sili tudi tuja konkurenca, saj dajejo ino-zemska podjetja 3 do 5-letne krcdite. Razumljivo je, da in-teresenti kupujejo raje bolj luksuzno opremljene, čeprav dražje, turistične avtobuse, saj se ti sami izplačajo v 3 letih. V takih tržnih pogojih se kolektiv Avtomontaže težje znajde in uspeva, saj postaja tržišče vedno bolj zahtevno, tako glede luksuzne opreme, kakor tudi glede prodajnih cen in plačilnih pogojev. Av-tomontaža svojih prodajnih cen v takih razmerah ne mo-re zviševati, temveč lahko uspeva le z novimi, kvalitet-nejšimi proizvodi. Tako v Av-tomontaži nenehno raziskuje-jo potrebe trga in uvajajo nove proizvode z boljšimi prodajnimi cenami ter se vztrajno bore za čim kvali-tetnejše izdelke. Kaj pa produktivnost dela? Produktivnost dela je še vedno merilo uspešnosti go-spodarjenja, saj je po svoji naravi naturalni pokazatelj uspešnosti. Kako je s to za-devo pri Avtomontaži? Fizični obseg proizvodnje pri Avtomontaži stalno nara-šča. Če so 1962. leta izdelali le 95 avtobusnih karoserij ali povprečno 8 na mesec, so jih naslednje Ieto naredili skup-no že 164 ali 13,6 povprečno na mesec. Leta 1964 so dvig-nili proizvodnjo avtobusnih karoserij že na 172 ali po-vprečno 14,3 na mesec. Vpliv reforme na proizvodnjo Vsekakor moramo posebej poudariti, da uvajanje gospo-darske reforme ni negativno vplivalo na industrijsko pro-izvodnjo Avtomontaže, saj ni Motiv iz Celuloze prišlo do zastoja ali celo pad-ca proizvodnje ali kakšnega drugega prehodnega, nega-tivnega vpliva na proizvod-nost, rentabilnost in ekono-mičnost. Reformni procesi so tudi v Avtomontaži zahtevali precej-šnje preusmeritve v miselno-sti in v gospodarskem razvo-voju. Rezultat tega se kaže v nenehnem večanju fizične-ga obsega in stopnje proiz-vodnje, kakor tudi v sami produktivnosti dela. Nazorno nam to prikazuje naslednja statistična tabela: Rast proizvodnje avtobusnih karoserij v času reforme: Leto 1965 1966 1967 Letno karoserij 213 278 348 Mesečno 17,7 23,2 29,0 Število zaposlenih 589 566 658 Stopnja rasti 100 130 164 In kako bo letos? Mesečno nameravajo letos izdelati po-vprečno 37 do 40 avtobusnih karoserij, kar bo že petkrat več kot pred sedmimi lcti. Osnovna proizvodnja Avto-montaže obsega razen avto-busnih karoserij še karoseri-je za druga manjša vozila, grelce JW itd. Na enega zaposlenega pride povprečno naslednja proizvodnja: Leto 1965 1966 1967 avtobusnih karoserij 0,36 0,49 0,54 karoserij manjših vozil 1,23 1,50 1,74 grelcev JW 2,77 3,47 3,81 Lani je bil dosežen 7,8 % dvig proizvodnje na enoto proizvoda. Bruto produkt v tnilijonih S-din pa je bil naslednji: Ieta 1963 2,340 Icta 1964 2,887 leta 1965 3,030 leta 1966 4,418 leta 1967 5,700 Konflikt med ročnimi in umskimi delavci Pred leti je bila v Avto-montaži močno prisotna na-petost med ročnimi in umski-mi delavci, med tako imeno-vanimi proizvajalci in potroš-niki. Pogosti so bili očitki, da je preveč tistih, Jci sede po pi-sarnah in »odžirajo« zaslužek neposrednim proizvajalcem, ki v potu svojega obraza »ga-rajo za vse«. Pred Ieti so namreč delavci v neposredni proizvodnji me-rili vrednost svojega dela vse preveč le po količini vloženih fizičnih naporov, ne pa po dejanskih učinkih in rezulta-tih. Pogosto so trdili, da je inženirskega kadra v podjet-ju preveč. Upirali so se uva-janju produktivnejših sred-stev, ker so se bali, da bodo postali odveč in nepotrebni. Postopno se je krepila za-vest, da dobri rezultati dela niso odvisni predvsem od vlo-ženih fizičnih naporov, pač pa mnogo bolj od temeljite in skrbne priprave dela in da se ob ustreznih sodobnih orodjih z manj fizičnega tru-da da narediti mnogo več in kvalhenejše. Mnoge take no-ve miselnosti so prinesle v delovni kolektiv zlasti tisti, ki jih je Avtomontaža poslala na delovno prakso v nemške tovarne. (Trenutno jih je tam 40). Prej so npr. vrata za avto-buse izdelovali ročno na obrt-niški način. Tu je nastajalo ozko grlo. Sodobno orodje je omogočilo večjo specializaci-jo, večjo produktivnost in večji zaslužek. Odpor proti novim investicijam in uvaja-nju tehničnih in tehnoloških doscžkov je bil vedno manjši. Senčna stran investicij V delovnem kolektivu Av-tomontaže mnogo razpravlja-jo o nadaljnjih investicijah, saj jih pri uvajanju sodobne tehnologije resno ovira po-manjkanje ustreznega pro-stora itd. Nujna je preuredi-tev razporeda strojev, naba-va najmodernejših varilnih aparatov itd. Ozko grlo v lakirnici bodo zmanjšali z odpravo nepo-trebnih notranjih transpor-tov, z nabavo mostu za pre-mik vozil itd. Lani so vložili v moderni-zacijo proizvodnje 25 milijo-nov S-din lastnih sredstev, vendar so obtičali na pol po-ti, ker jim je zmanjkalo de-narja. Letos bodo nadaljevali z in-vesticijami, vendar bo struk-tura teh investicij slabša, saj bodo vlagali predvsem v raz-širitev prostorov, v nove gradnje, ne pa v opremo. Ta-ko nameravajo zagotoviti po-goje dela za naslcdnjih deset let. Hkrati se že pripravljajo na uvedbo večizmcnskcga dela, za temeljitejše izkoriščanje obstoječih kapacitet. To je njihov osnovni koncept. Preveč zaposlenih? Zgodnji pomladanski mese-ci so najugodnejši za proiz-vodnjo turističnila avtobusov. Tega se v Avtomontaži dobro zavedajo in se na to skrbno pripravljajo. Zaradi tega ima-jo sedaj res nekaj ljudi pre-več, ki jih priučujejo, da jih bodo v prihodnjih mesecih lahko pravočasno vpcljali v delo itd. Slab start v novo leto Vsakoletne spremembe go-spodarskih predpisov, zlasti še predpisov zunanjetrgovin-skega poslovanja, povzročajo tudi Avtomontaži vedno nove težave. Letos so bili razen te-ga zvezfli devizni predpisi ob-javljeni tri mesece po prete-ku zakonitega roka in brez predhodne konzultacije s pod-jetji. V slovenskem Uradnem listu so bile objavljene teden dni pozneje. Izvajanje teh predpisov zahteva še dodatne predpise zveznega izvršnega sveta in dolgotrajen posto-pek, da bi lahko prišla Avto-montaža do potrebnih doku-mentov za uvoz potrebnega reprodukcijskega materiala. Avtomontaža je zaradi tega morala za tri dni prekiniti proizvodnjo, izguba proizvod-nega časa je mnogo večja in nenadomestljiva, čeprav bo-do delavci žrtvovali za to tu-di svoj prosti čas. — le — la