„In če sama kaj hočeš priložiti", nadaljuje učitelj, tudi lahko storiš, pervi groš jaz plačam, in vsak tvoj krajcar ti bo osemdeset goldinar­ jev nesel." Jera še nekoliko casapomišljuje, nazadnje vendar stopi v hram in pri­ nese učitelju zaželjeni goldinar. „Pa to vam povem", reče, ko ga mu da, „da to je moj zadnji denar, da vam ne morem več krajcarja dati, ko bi prav hotla". „Saj tudi ne bo treba", odgovori učitelj, ki je ž;e klobuk pokril in pahco prijel, in ne glede na Jeričino opombo, da še ni nič kosil, naravnost proti Kranju se napotil. „Bog daj, da bi ne bilo zastonj", zdihne Jera, ko skozi okno za njim pogleda, „res zadnji čas bi bil zanj in zame, ki sem bila tako neumna, da mu grem ves svoj denar razposoditi". (Konec prihodnjič.) Svatbine navade štajerskih Slovencov okoli Laškega. (Dalje.) Zdaj mu da, kolikor ve in zna prav Čudnih in zvitih uganjk ; in vsi svati in godci jih pomagajo pervemu starašinetu uganjevati. Ne­ kaj jih naj podam. 1. Koliko klinov imajo nebeške lojtre? — Deset; namreč božje zapovedi. 2. Koliko gerč imajo nebeške vrata? — Pet; cerkvene zapovedi, 3. Koliko let je zakon star ? — Nekoliko je mlajši, kot svet. 4. Ktera drobtinca je naj slajša? — Presveto resno telo. i» 5. Koliko uČenikov ima vsak katoljški kristjan? — ^'A« Petero postav in pristavek katehizma. 6. Ktera njiva ima 10 vogano v, in vsak vogan ima svoje raz­ lično ime ? — Desetere zapovedi božje. 7. Kdo je bil le nekaj dni mlajši, ko njegova mati? — Adam. 8. Kaj je to : 4 noge, 5 rok, dvoje človeških trupel in vendar ena sama duša ? — Duhoven na prižnici, in lesena roka z božjo martro. 9. Po kteri cesti še nobeden ni hodil ne vozil ? — Po rimski. 10. Kedaj in kteri osel je tako vrešal, da so ga vsi ljudje ce­ lega sveta slišali ? — VNoetovi barki. 11. V kterem kraljestvu ni tatov? — V nebeškem. 12. Kteri svetnik v cerkvi naj več vidi? — Kteri blizo okna stoji. 13. Kteri svetnik je naj modrejši? — Kteri zaperte bukve v ro­ kah ima. 14. Kteri svetnik je naj močnejši ? — Sv. Leopold, ki cerkev na roki derži. 15. Kaj storimo prej, da ustauemo? — VleŽemo se. 16. Ktera palica je naj teža? — Beračka. . 17. Kteri konj zadej ravno tako dobro vidi, kot spredaj? — Slepi. 18. Ktera stvar je naj moČneja? — Polz, ki svojo hišo po svetu nosi. 19. Kaj Še manjka dobro izdelanemu škornu? — Par. :.i 20. V neki vasi itivi kmet, kateri ima 7 sinov, katerih se vsak drugac piše, kakor oče; kako se pišejo oČe, kako sinovi ? — „Drugac". ~ i. t. d. 2. staraŠina : „^o, ker ste toliko nam povedali, in vidim, da svoj „antverh"' znate, vam bom pa precej ze dal rozo, katere dobiti želite ; pa skerbno jo presadite in pazljivo za njo skerbite, da se bo dobro imela in sto let doživela. Kdo jo bo pa presadil in h koleku privezal f 1. StaraŠina : Naš časti vredni dušni pastir, gospod fojmošter. 2. StaraŠina : „Le nekoliko poterpite, da grem po njo. — Zdaj privleÒe naj poprej gerdo staro babo izza kota in reče: y,Toto le imam, če bo za vas, ali ne ! — 1. staraŠina: „0,je ze dobra, že; jo že tudi vzamemo^, odgovori in da babelo godcom, ki jo v Šali objemajo, kušujejo in mnogoverstne norčije ž njo uganjajo, dokler jim ne uide. Pervi staraŠina pa se zaČne po glavi Čohati in toževati : „Pa, moj ljubi oče StaraŠina ! ta še ni bila tista roža, ktere mi želimo ; zdaj vas bomo še za drugo naprosili ; za tisto žlahno rožo, ktera bo z božjo pomočjo sto let cvetela. " Prosi lepše ko more, kupico zopet nalije, svojega terdoglavnega nasprotnika hvali, več ko zasluži, mu dobro zdravje napije, i. t. d., da pripelje zdaj drugi staraŠina „•yq/anio" (večidel je ta njegova zakonska žena) iz za kota in jo da pervemu starašinetu, kateremu tovaršica za cel Čas ženitvanjski ostane. Pervi staraŠina je je zlo zlo vesel, in prav zidane volje govori : „Ho, ho, ta bo pa moja ! Taje že veliko žlahneja od perve ; to si bom jaz za tovaršico ob- deržal, da poj de z menoj, in s seboj pelje tisto imenitno stoletno rožo, ktere mi od vas dobiti želimo ; bo tam na pričo, kedar bojo naš častivredni gospod faj- mošter vašo rožo presajali v naš vert in j o h koleku privezovali. Jaz sem zdaj že preskerbljen; vas lepo zahvalim, oče staraŠina! pa še drugih žlahnih rO' žic prosim, saj vem, da jih imate". Drugi StaraŠina pripelje po dolgem obotavljanju in upiranju y,đru- žVco", jo okoli in okoli od sončnega izhoda proti zahodu pred „tovar- šem^ zasuče ter mu jo izroči. 1. StaraŠina: „iVb, no ! zahvalimo vas prav lepo, oče staraŠina! ste pač kaj miloserčen in dobrotljiv mož ! Lepo ste nas že obdarovali z žlah- nimi rožami, pa eden izmed nas še le nobene nima, ki je je naj bolj željen in potreben. Pripeljite nam zdaj vendar že tudi še tisto žlahno in imenitno rožo, po katero smo dones nalašč semkaj prišli. 2. staraŠina: (se celo jezen dela zavoljo take prisilnosti)^: ^Oho ! vi stepa že preveč nadležni in sitni; kaj takega še ni bilo slišati ! Ce vam ženi zadosti vse to, kar sem vam že dal, znate se le zopet domu pobrati, ali greste rakom žvižgat, če vam je ljubo : jaz pa nirnam zdaj kaj več za vas^. — 1. starašiaa zopet kupico natoči, mu zdravje napije, sladko govori, da mu jezo potolaži, priserčno prosi in poprej ne odjenja, dokler ni usli­ šan. Drugi starašina se dolgo ne da omečiti, se praska za ušesom in le prisiljen na zadnje vendar gre po nevesto. Ko njo pripelja, vsi veselo pošumotajo. Pervi starašina od veselja poskakuje in z rokami cepeta, rekoČ : „Äh ! tota pa, tota!— Taje še le tista prava stoletna žlahna in imenitna roža, ktere smo si želeli ! Oce starašina ! lepa, lepa hvala ! Bili ste scer zlo terdi, pa kaj f daste le naše želje vendar dopolnili. — Zaročena si v roko sežeta, in staraŠineta ju zasučeta od izhodne do zahodne strani okoli in okoli. Nevestini svati, ki so do zdaj mirni in molče za mizo sedeli, ustanejo in vsakemu svatu ženinovemu desno roko podajo, kakor da bi se zdaj še le spoznali in pobratili. Pervi starašina, kteri je od zdaj prav za prav edini vladar in.serce ženitvanjske veselice, pelja svojo tovaršico ^vojarno'* za mizo od izhodne strani proti zahodni; ž njima gresta ženin in nevesta, tovarš z družico, 2. starašina, kterega opravek je doveršen, s soprogo per­ venga staraŠineta in tako naprej drugi svati. Kedar že vsi sedijo, poda ne­ vesta svojemu ženinu, vojarna pervemu starašinetu, družica pa tovarŠu nov bel, prav tenek in lepo rudeČe obšit robec v dar, s katerim se prav debelo babajo. Pervi starašina kupico natoči, in blizo takole zdraviČko nagovori ; y^Bog nam daj srečen začetek h temu opravilu, h kateremu smo se name­ nili, in srečno pot taj in nazaj ! Živili, cela kompanija Bog daj vsim dobro srečo in ljubo zdravje !^ Kratko kosilo, drugi zajterk, prinesó na mizo, juhe, mesa, klobas, kruha in vina. Pervi starašina zaporedama zdravičke napiva ženinu in ne­ vesti, drugemu starašinetu in vojarni, tovaršu in družici, starišera in žlabti in vsakemu svatu posebej. Nevesta z družico ne sedite dolgo za mizo, am­ pak greste y,pušelce^, včasi kakor metle velike in poprejšni veČer Qkran- celpint^) pripravljene, možem Šivat za klobuke in na plajše. Je to opravilo doversene, se zopet usedete za mizo. Vsi molče in pazljivo poslušajo. Starašina si kupico nalije in jo do dna popije na zdravje Častivrednega go­ spoda, kteri bodo poroČevali, in potem na zdravje vseh pričujočih. Potem razlaga in priporoča zaročenim dolžnosti prihodnega stami, posebno pa zaroti zabavljive godce, naj se na potu v cerkev in nazaj pošteno in možko obnašajo, nobenega ne pohujŠajo, vsakemu na vprašanje čedno in resnično odgovorijo, vsakega Človeka, ki jih bo srečal, prijazno pozdravijo, kakor je keršanska navada, in vsem, tudi naj bornišemu beraču, vredno Čast skažejo; pove jim tudi, da je pri mizi vsakemu pripuŠčeno govoriti, samo da mora biti beseda, ako ravno smešna, vendar le po keršansko poštena in častita; klafarskih pa Bog vari, i. t. d. Na zadnje Še šentjan- ževec napije rekoČ: „Zdaj se bomo pa v božjem imeni podali na božjo pot v cerkev sv. Miklavža (ali drugega farnega patrona), da bi vsi vredno pri sveti maši bili, in da bi ženin innevesta v božji gnadi vredno prejela zakra­ ment svetega zakona^ katerega je Jezus Kristus postavil. Bog daj srečo." — Zdaj objame in poljubi nevesta svoie starile v slovo, z ženinom pred nje poklekne, da prejme po tibi molitvi starišev blagoslov. Godci „marS'^ zagodejo in med streljanjem in ukanjem se podajo na pot. Večidel se Še le blizo cerkve zverstijo tako, da gresta za godci pervi staraŠina in ženin , potem 2. staraŠina in vojarna z nevesto v sredi, tovarš z družico, in drugi svati sparoma. (Še le nekaj let je minulo, odkar so ženske nehale pri svatov- Šinah krajnske „attoe* nositi. Nevesta in družica ste imeli, „att&o" s pankelci in pušelci lepo okinčano, na verh pa bel venček, znamnje devištva; vojarna in druge zakonske žene, — in tudi nevesta. Če ni bila več devica, — so nosile Črez aubo brez pušelcov belo, lepo obšito ruto (pečo). Zdaj pa je draga zlata y^auba^ zlo zginila ; ženske imajo ruto na goli glavi, nevesta pa in družica ste gologlavi ter imate v laseh venec, pu- šelce in svilnatih trakov, po cel prač dolgih). T cerk?! se usedejo možki na desno, ženske na levo stran. Po odsluženi sv. maši pervi staraŠina ženina, drugi staraŠina nevesto, to­ varš pa družico za roko pred oltar peljajo , kamor se vsi drugi svati tudi podajo. Cerkev je o takem opravilu, naj si bo vreme še tako gerdo in pot še tako huda, vsa polna ljudi, posebno radovednega ženskega spola. Po dokančaui poroki poda družica gospodu poroČavniku lep pu- šelc. Svati vsi gredo okoli oltarja k darovanju in starašineta z ženinom potem v farovž k vpisovanju. Med tem molijo drugi svati še v cerkvi, godci pa pred cerkvo mnogoverstne šale, posebno s starimi babelami, uganjajo. Potem vsi svati zopet v verste stopijo : popred godci, za njimi ženin z nevesto, 1. staraŠina z vojarno, tovarš z družico, 2. staraŠina s soprogo pervega, in drugi svati vsak s svojo ženo ; ravno v tej versti tudi, če se vozijo. Pa ne grejo Še proti domu, temveč v kako bližno kerČmo, kjer so se že nekaj dni poprej napovedali, h kosilu, kateremu pra­ vijo, na mal, kjer se zopet od izhodne proti zahodni strani za mizo usedejo, in staraŠina precej zdravje gospođu poročavniku napije : „Na zdravje na- Sega častivrednega gospodafajmoštra (ali kaplana), kteri so naredili in za­ vozlali ta vozel, katerega le smert odveze !" — Ženina in nevesto pa opominja, da naj si nauke, ki sta jih slišala v cerkvi, globoko v serce vtisneta, jih nikdar ne pozabita, temveč se ves čas posvetnega življenja po njih obnašata, „da vaju in nas današnje opravilo nikdar grevalo ne ho." Potem napije zdra- viČke po versti vsem nazoČim in vsem, kteri jih doma pričakujejo. Jedi na mizo dobijo kakih klobas, svinjskega mesa, telečje ali kozliČeve pečenke in salate; zamudijo se „na mal-u" naj manj do veČne luČi, pa tudifvČasi do terde noči, zakaj pred mrakom na nevestin dom priti, bi bilo gerdo. Mal možki svati vkupej plačajo. Na nevestinem domo. Pervi večer. Kedar pridejo od mala do hiše nevestinega doma, drugi staraŠina urno v hišo skoČi, oČeta hišnega poprosi za „erperge" in vrata za sebo zatreši. i*' 1. starašina od zunej : „Oho, oče hišni gospodar! eden tovaršev nam je ušel, je li notri pri vas f" Hišni gospodar od znotraj : „Ja ! kaj pa ti hočeš i" 1. starašina : „Prosim, da mene in moje tovarše črcz noč pod svojo streho vzamete''. Hišni gospodar: „Ali vas je zdaj kaj več, kakor vas je bilo poprej, kedar ste zjutraj od nas šli f" 1. starašina : „Kaj pa da! Enega j e več P' Jž ' Hišni gospodar : ,,J?lio je jpa ?" ^1 1. starašina : ^Sveti zakon /" — ,v Hišni gospodar : „No, tako pa le noter !" h Vrata se odpró -, vsi gredo v hišo in se precej za mizo spravijo, kakor je navadno od izhodne proti zahodni strani, in ženitvanski obed se začne. Kedar se luČ na mizo prižge, zapojejo godci večernico ; starašina glasno odmoli angelsko Češčenje, in vsi drugi za njim. Med obedom enkrat starašina vstane, vzame krožnik (talir), postavi nanj kupico vina, naprosi svate in vse druge nazoČe ljudi, ki ga lehko zasli­ šijo, nevesti „za mošnjo" nekoliko podariti ; položi najpred sam večidel sreberno križevaČo ali podvagoldinarski bankovec na talir, popije vino na zdravje nevesti, kupico zopet natoči in jo na talirju svoji sosedi poda. Talir gre tako okrog mize od svata do svata, k možkim in ženskam, vsak in vsaka svoj dar položi na talir, vino popije, zopet nalije in da naprej. Tudi nekteri nepriČujoči izmed žlahte, kak stric ali teta, boter ali botra, pošljejo svoj dar s kakim dragim svatom,, ki to glasno oznani in kupico vina popije. — Še godci za šalo kaj smešnega v^4ar prinesejo, n. p. kakih puhlih jajČjih lupin iz hlač, kakor da bi valili, kako umazano, raztergano capo „za perve /jZe- mce'S kakih skoblank za trake na otroško „aubco", kak star škorn ali šoln za „šparovec", za „solnjak" itd. Tudi nepovabljenih svatov je dosti zunej pod oknom; imenujejo se tu­ kaj „kobilčarji", po drugottudi „voglarji"*) pobelini bližnje soseske, ki pre­ pevajo, norce uganjajo, se včasi do kervavega stepejo, (posebno kedar ptuji pridejo), in Čakajo, da vina (po 20 do 40 bokalov) in kruha dobijo. Če nič, ali saj, kakor se jim zdi, premalo dobijo, vse, kar morejo, narobe preveržejo in vkljub delajo škodo, n. p. voz, hrano, oralo in kaj takega spravijo verh sle­ mena na kozolc ali hlev; alivole in konje po naslonjenih deskah v „stolpoh" (shramba za kermo v sredi kozolca) zapeljajo, da jih drugo jutro domači ljudje z velikim trudom in z nevarnostjo po vervéh doli spuščati morajo itd. Ti kobilčarji pa tudi kolikor toliko nevesti za mošnjo darujejo ; navadno je, da kolek, na kraju razcepijo, v razcep eno sreberno dvajsetico ali desetko denejo in jo skoz okno starašinetu podajo. O tem darovanju, ki se „larma" imenuje, in je sploh po kmetih, tudi v naj bogatejših hišah, navadna, prepevajo godci sledečo staro narodno pesem, *) Prj nas na Koroškem jim pravimo „zaplecevavci" ali „zaplečniki", vsakemu svatu posebni " odstavek ; znana jo po vsi slovensko-stajarski deželi : 1. Le le sem, le le sem, preljubi moji svati! —Le semkaj perte- cite, lep dar pernesite! — Le mi jo darujte to mlado nevesto z daram ino z blagam, dušico s svetim rajam in z veseljam, — tud z enim lepim poštenjam. — 2. Le nič ne premišljavajte, — Le hitro gor zmetavajte. *) —• 3. StaraŠina ste že djali: — Dabodte en finfar dali. — 4. Vojarna našaljiiba — Kar daste, ne bo zguba. — 5. Tovarš na versto pride — En tolar z žepa uide. — 6. Pa tudi tovaršice — Žvenklajo že petice. — T.Preljubi moji Jaka — Že s krono težko Čaka. — 8. Ker Mica je bogata — Bo dala po dva zlata. — 9. Preljubi moji Tona — Zdaj pride tvoja krona. — 10. Preljuba moja Lenka— Tvoj tolar glasno žvenka. — 11. Preljubi moji Miha — So tolar- jamsopiha. — 12. Marjeta bo tud dala — En tolar darovala. — 13. Preljubi moj Andrejče — No krono gori vlejče. — 14. Neža tud ni reva — Krono že gor deva. — 15. Preljubi moji Jura — S tolarjam prifura. — 16. Voglarji so tud djali — Da bojo kaj darvali, — 17. Se kdo kaj dati hoče — Mu zdaj je še mogoče. —18. Zapečjani zaležani*)—Semkaj pertecite, lep dar perne­ site. — 19. PoČakte še 'nomalo — Da še bojo gode' darovali. — 20. Vi starši ! pertecite, prediva pernesite! —Da predla bo nevesta, da možu bo prav zvesta ! Je darovanje med petjem in smehom končano, zavije staraŠina dnarje v robec, s kterim je krožnik pokrit, jih da nevesti, se namesto nje vsem lepo zahvali in pije na zdravje vsem dobroserČnim darovavcom. Nekoliko poznej — (Če so pa svati morebiti vinjeni, še le drugi dan) — je „larma" za godce. Eden iz med njih se, kolikor more, smešno obleče, vzame kake burkle ali veslico, ter ž njo, kedar stopi v hišo, po mizi vreze, re­ koč: „KaMni ljudje ste vi? — Zerete in pijete, kakor luknje, panie ne plačujete ! To ne more hiti ! le vsakemu pošteno odrajtajte, kar mu gre, tudi nam godcom"* Pervi staraŠina na tomožke svate nagovori in takaže, koliko naj vsaki da: „pešci" (samci, ki nimajo tovaršic, svojih žen pri sebi) po 40kr. ali po goldinarju, pa vČasi, če so imenitni svati, ali čaje malo raožkih, tudi po 2 in 3 goldinarje ; kdor je pa „s cugom" (z ženo ali drugo tovaršico), plača na pol več. Krožnik s kupico vina se zopet po versti okoli podaja, to da ženskam ne, in godci morajo vsakemu posebej kako kratkočasno pesem ali saj en od­ stavek tajiste zapeti ; pa tudi svati sami včasi kako pesem napovejo, katero jim godci zapeti morajo. Nabrane dnarje dobi „kapelmajster" v roko, in vsi vkupej se navadno takole zahvaljujejo : ^Bog lonaj za to, kar više svojega imate, to ježe tako naše, kar stenam dali inkarže tukaj imamo." Med tem je noČ skoraj že minula, in vsi, ki že niso poprej Šli, se ob treh ali Štireh zjutraj spravijo: bližni na svoj dom, dalnji pa na peč ali za mizo ali kamor morejo. (Konec prihodnjič.) *) Za vsakim odstavkom se pristavlja: „Le mi jo darujte t. j. d. kakor gori, **) Za pečjo so otroci, drugi domači ljudje, hlapci in dekle i, t, d.