Če hrast še listje obdrži, bo mrzlo vse zimske dni.
Vreme.
Delno jasno bo $ spremenljivo oblac-nostjo. Zaradi Go* nega sey&mika se bo precej otdadilo.
Murska Sobota, 2. november 2006. leto LVIII, Št. 44, odgovorni urednik Janez Votek, cena 310 sit (1,29 evra)
Pomurka in Pomurec
Meseca septembra sta...
Vrni se živ in zdrav
poslušalci Murskega vala 111 bralci Vestnika ste odbili, daje Pomurka mese-septembra Žita Flisar । ^vak, znana kmetijska st-1 ^ovnjakinja, univerzitet-119 diplomirana inženirka jWiomije, dolgoletna clanrca in vodja strokovne । fisije v Vestnikovi akciji domačija. Prejela je
1,1 vaših glasov. Za Pomur-, meseca avgusta pa ste ■ glasovi izbrali Marka gobarja, narečnega pesni-nagrajenca občine Kri-
pri Ljutomeru, za skrb 11 Prleško narečje in njego-
vo promocijo po Sloveniji. V septembru sta bili na festivalu narečne popevke Vesela jesen v Mariboru nagrajeni tudi dve njegovi besedili - s prvo in tretjo nagrado. Marko Kočarje postal tudi nepogrešljiv člen oddaje Radia Murski val Zamurjenci.
Predloge za oktobrski izbor najdete na strani 17. Izpolnite in pošljite objavljeno glasovnico ali glasujte z SMS sporočili (glasovati morate tako za Pomurko kot Pomorca meseca julija) na številko 051 693 693.
Pogovor z vojaki iz mirovne misije v Afganistanu
Ob prazniku reformacije
Ste 5 vedeli, š daje 55 najstarejša Ljutomer-čanka Marija ; Fekonja?
Kako spremeniti svet, da bo postal boljši
Borštnikova igralska © nagrada Matjašečevi vH
»Najtežja g vloga, ki sem jo kdaj igrala«
str. 4 - Domnevno sporno ravnanje soboškega župana Občani Štihca prijavili policiji
str. 7 - Prof. dr. Dejan Škorjanc, prodekan za izobraževalno dejavnost na Fakulteti za kmetijstvo Univerze v Mariboru
Diplomanti konkurenčni na evropskem trgu dela
str. 8 - Tragična smrt Damjana Vučaka Iz Strukovec
Ostal bo v lepem spominu
STR. 11 - Mednarodni debatni konec tedna
Najboljši Lenda-včani in Nemci
STR. 17 - Konec preiskave smrti zapornika s Pušče v mariborskih zaporih
Jožek Horvat ni umrl nasilno
str. 32 - Sedma Noč čarovnic na grajskem hribu Čarovnice so rajale pri Gradu
NAROČNIK.
AKTUALNO
2. november 2006 - VESTNIK
Nova organiziranost Gospodarske zbornice Slovenije
Članstvo v gospodarski zbornici bo prostovoljno
lijonov tolarjev članarine, P^ ližno 40 odstotkov te članarine pa se je tudi »vrnilo« za Jelova nje in aktivnosti območne gospodarske zbornice.
Dosedanje delo območne g® spodarske zbornice v pomur skih gospodarskih družbah oce njuje/o ugodno, o pričakovanji1 v prihodnosti pa pravijo, da1,1 toliko pomembna organih nost, pač pa bo pomembnejša vsebina dela zbornice.
Ludvik Kovat
Od ponujene vsebine bo odvisno, kako se bodo gospodarske družbe včlanjevale v zbornico
Državni zbor je konec maja letos sprejel nov zakon o gospodarski zbornici, ki prinaša dve bistveni novosti. Prva je ta, da ukinja obvezno članstvo, gospodarskim subjektom pa omogoča, da se sami odločijo, ali želijo biti še naprej člani zbornice, druga novost novega zakona pa je, da omogoča ustanavljanje novih gospodarskih zbornic. Čeprav so imela mnoga podjetja in samostojni podjetniki Številne pripombe na obvezno članstvo, češ da od plačane članarine nimajo koristi in je zbornica bolj ali manj sama sebi namen, pa prostovoljno članstvo prinaša tudi slabosti. Pričakovati je namreč, da se bo s prostovoljnim članstvom število članov gospodarske zbornice zmanjšalo, s tem pa se bo zmanjšala tudi moč zbornice pri pogajanjih z državo in sindikatom. Zakon namreč omogoča ustanavljanje novih zbornic, zato bodo nastajale nove manjše zbornice, ki ne bodo repre-. zentativne in ne bodo mogle opravljati svoje funkcije. Za kon namreč določa, da morajo zbornice za svojo reprezentativnost izpolnjevati do
ločene pogoje. Da bo zbornica lahko reprezentativna, se mora vanjo vključiti najmanj pet odstotkov vseh gospodarskih subjektov, njihov prihodek od prodaje pa mora predstavljati najmanj deset odstotkov prihodkov od prodaje slovenskega gospodarstva.
Čeprav so v vodstvu Gospodarske zbornice Slovenije po trditvah predsednika Jožka Čuka pripravili predlog, ki bo zagotavljal fleksibilno organiziranost in decentralizirano upravljanje, jim še vedno ni uspelo uskladiti in sprejeti novega statuta, ki bo takšne oblike organiziranosti tudi zagotavljal.
V območni gospodarski zbornici za Pomurje so proučili posledice odprave obstoječega sistema organiziranosti na regionalnem nivoju, po besedah direktorice Mateje Hauser Podlun-šek pa si bodo prizadevali, da se območna zbornica ohrani, saj jo gospodarstvo potrebuje. Območna gospodarska zbornica je bila doslej kompetenten in nepristranski posredovalec o stanju in gibanjih v regionalnem gospodarstvu širši javnosti, bila pa je tudi pomemben člen in partner v regiji za čezmejno gospodarsko sodelovanje in reprezentativno za-
stopanje celotnega gospodarstva regije v različnih telesih in koordinacijah. Območna gospodarska zbornica v Murski Soboti zaposluje 3,5 sodelavca, njihova eksistenca ni odvisna od obstoja zbornice, zato to tudi ni borba za pozicije, pač pa po mnenju Hauser jeve pomursko gospodarstvo potrebuje zbornico, od katere bo imelo koristi. Po njenem je prostovoljno članstvo nekaj povsem normalnega, saj je podjetja
nesmiselno siliti v nekaj, kar jim ne prija. Res je sicer, da obvezno članstvo predstavlja določene finančne obveznosti za podjetja, vendar bo nova organiziranost za podjetja, ki se bodo odločila za članstvo v zbornici, lahko še dražja. Gospodarske družbe so bile doslej vključene v gospodarsko Zbornico (na horizontalni organiziranosti je delovalo 13 območnih zbornic) in v združenja (na vertikalni ravni je bilo
lovanje in aktivnosti pa je zagotavljala Gospodarska zbornica Slovenije. Za Gospodarsko zbornico Slovenije se je zbralo letno
v Pomurju povprečno
111 mi-
Mateja Hauser Podlunšek, direktorica območne gospodarske zbornice za Pomurje: Reorganizacija zborničnega sistema je bila potrebna, vendarstem ne sme priti do njegovega sesutja.
s
I
Jurij Dogša, Tovarna sladkorja Ormož: Podpiram novi Zakon o gospodarskih zbornicah, ki ne predpisuje obveznega članstva, pač pa omogoča gospodarskim subjektom, da se prostovoljno vključujejo vzbomično organiziranost Škoda je le, dado nove organiziranosti in neobveznega članstva prihaja po politični liniji, saj bi se za takšno organiziranost lahko gospodarstvo samo odločilo. Jaz sem član upravnega odbora območne gospodarske zbornice v Mariboru, kije na regionalni ravno dobro funkcionirala, medtem ko Gospodarska zbornica Slovenije ni v celoti odigrala svoje vloge in so na njeno delovanje velikokrat vplivali različni lobiji, ki so skušali zagotoviti svoje interese. Mnoga podjetja bodo tudi v prihodnje, ko bo članstvo prostovoljno, na to gledala kot na strošek, vendar če bo zbornica funkcionirala in bo odigrala svojo vlogo, se bodo vanjo tudi včlanjevala. Se pa seveda zavzemam za večjo samostojnost območnih zbornic, saj te bolje poznajo okolje in probleme in jih bodo zato lažje obvladovale.
Branko Kurbus, Arcont Gornja Radgona: Arcont veliko izvaža, in če našo zbornično organiziranost primerjam z organiziranostjo v državah, kamor izvažamo, ugotavljam, daje tam članstvo v zbornicah v glavnem obvezno. Seveda pa je majhnim gospodarskim družbam težko dopovedati, da je članstvo v zbornici pomembno, saj jim ne daje tistega, kar od nje pričakujejo. To velja zlasti za Gospodarsko zbornico Slovenije, kjer se premalo upošteva glas članov. Naše podjetje je včlanjeno tudi v združenje kovinske industrije in reči moram, da veliko zadev uspešno urejamo prav preko teh panožnih druženj. Takšne oblike organiziranosti predvideva tudi nov zbornični sistem, bila pa bi škoda, da bi te oblike organiziranosti nadomestile območne gospodarske zbornice. Slednje bo vsekakor treba ohraniti, saj bodo imele pomembno vlogo v novi regionalni organiziranosti, ko bodo ustanovljene pokrajine. Seveda člani od zbornice pnča kujejo določene koristi, in če jim bo zbornica to zagotavljala, tudi s prostovoljnim včlanjevanjem ne bo težav.
Janez Kadila, Kodila, d. o. o., Mar-kišavci: Sem za prostovoljno članstvo v gospodarski zbornici, naše podjetje pa se bo vanjo včlanilo, saj sem prepričan, daje pripadnost neki organizaciji potrebna. Vključevanje v zbornico pa bo predvsem odvisno od tega, kaj bodo Člani od nje pričakovali in kaj jim bo ta tudi ponudila. Družba KodiIa je zdaj obvezni član dveh zbornic, obrtne in gospodarske, in reči moram, daje gospodarska zbornica upravičila naša pričakovanja. Manjše družbe, ki so inovativne, imajo odzborniceveliko koristi in strošek, ki ga imajo s članarino, ni prevelik. Osebno se zavzemam za ohranitev območnih gospodarskih zbornic, ki morajo dobiti večje pristojnosti, denar, ki se s članarino zbira na tem območju, pa naj tu tudi ostane. Zbornica mora živeti z gospodarstvom in to funkcijo lahko opravljajo le območne zbornice. Zadovoljen sem z delom območne gospodarske zbornice za Pomurje, kar pa seveda ne velja za Gospodarsko zbornico Slovenije, kije velikokrat le sama sebi namen. V okviru območnih zbornic bi se bilo smotrno tudi panožno organizirati in se naprej povezovati na državni ravni.
26 združenj) in so za to plačevale eno članarino, po novem pa bodo za vsako članstvo plačevale posebno članarino. Mateja Hauser Podlunšek priznava, da je bila reorganizacija zborničnega sistema potrebna, vendar pa s tem nikakor ne sme priti do njegovega sesutja. Zbornica mora biti reprezentativna in močna v pogajanjih z državo, z novo organiziranostjo pa se to razbija.
Večjo samostojnost območnih zbornic je treba pozdraviti, vendar v pomurski zbornici tudi doslej niso imeli težav S financiranjem. Delo te zbornice in njenega vodstva je nadzoroval upravni odbor območne zbornice, sredstva za njeno de-
Anton Bensa, Artex Lendava: Mo ram reči, da sem z dosedanjim delom gospodarske zbornice v glavnem zadovoljen, saj sem veliko tistega, kar sem potreboval, tudi dobil. Sodeloval sem na Številnih poslovnih konferencah, ki jih je zbornica organizirala z gospodarstveniki drugih držav, in prav na teh konferencah smo vzpostavili Številne kontakte s tujimi partnerji. Seveda je bito od članov zbornice največ odvisno, kako so ponujene priložnosti izkoristili. Nikakor pa nisem zadovoljen s tem, kako je Gospodarska zbornica Slovenije zastopala interese gospodarstva v odnosu do države, saj je na tem področju naredila premalo. Glede nove zbornične organiziranosti naj povem, da podpiram prostovoljno članstvo, saj se bodo v zbornico vključevali tisti, ki bodo imeli za to potrebo. S tem se bo povečala tudi kakovost dela zbornice, saj so bo ta le z ustrezno ponudbo v svoje vrste pritegnila čim več Članov. Po mojem morajo ostati tudi območne gospodarske zbornice, saj te najbolj poznajo potrebe gospodarstva v svojem okolju, medtem ko za panožno organiziranost nisem prepričan, da bo zagotavljala kakšne posebne rezultate.
Božo Knehtt, Atrium - Novi intefl«" Ljutomer: Pri oceni dosedanjegadeW gospodarske zbornice je pc11^ objektivnost, saj so podjetniki n®1 tokrat tudi sami krivi, če ne ivhiif# priložnosti, ki jim jih ta ponuja. niči je na voljo veliko koristnih in • rnacij in lahko bi jih bolje izkoristi, sem pa zadovoljen z delom gospod skih združenj, saj so vnirutefll®^ sarstvo, kamor spada naše podje^1 prihajali v ospredje interesi večjih J spodarskih družb, male družbe P? njega niso imele koristi. pri delu združenja ni upoštevaš se vanj tudi nismo aktivno vkljub'■ Sem pa prepričan, da so imele več koristi od območne gospoda« zbornice, medtem ko so v GosP1^ ski zbornici Slovenije velikokrat fi ladali interesi različnih lobijev. • sto da bi zbornica spodbujal Ml renčnost in vstop novih konku'e®®' je bila ovira za to. Primer takšnega ■ • lovanja je bilo izdajanje dovol^"^ avtoprevoznike, ko je zbornica P,. gla interesom starih prevoznih0^ de prostovoljnega članstva sem' pričan, da je odločitev	I
niča naj da svojo ponudbo. P®^' pa se bodo potem odločala stvo. 0 organiziranosti panožni ■ _ nic naj odloča trg. Če bodo P®^ čutila potrebo pa takšni organ^'5^ sti, jih bodo ustanovila, nikakdf i*5 vrstnih zbornic ne smejo usta * njihovi dosedanji funkcionarjih , skrb takšnih panožnih zbo'i’' , biti skrb za tehnološki razvoj P*' in za njihov vstop na trg.
1

Predstavitev priložnosti in prednosti Pomurja na Expo-Realu 200
Imamo velike prednosti
Pomurje Ima velike razvojne potenciale, še posebej ' zaradi atraktivne geografske lege. Le-to in vrsto drugih prednosti je RRA Mura promovirala na specializiranem nepremičninskem sejmu Expo-Real 2006 v Miin-chnu, katerega smo se udeležili kot sorazstavljalec Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije že tretje leto zapovrstjo. Letos se je sejma udeležilo več kot 1600 razstavljalcev na skupni razstavni površini 52.000 kvadratnih metrov in 21.000 obiskovalcev iz 65 držav.
Na našem atraktivnem razstavnem prostoru, velikem 70 kvadratnih metrov, so bili razsta-
h
vljeni večji slovenski investicijski projekti z maketami. Poleg pomurske Rimske čarde so bili predstavljeni projekti ROPOL (poslovne cone Gorenjska, Koroška in Savinjska), Tehnolopis iz savinjske regije in Poslovni park Posavje
V času sejma so organizirali investment Location Forum, katere-
ga seje udeležil minisi darstvo Andrej Vizjak. SP1 nadaljevanje projekta •'**1 uje tujih investicij v “"'1' r novi finančni pcrsp^t Hko, zato si bo RRA ^''^li'1’ prej prizadevala Potnufi'' preostalih konkurent1' skih regijah,
ki
%
h.
VESTNIK
Maja: Podjetje /a informiranje, d. d., M. Sobota
IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika}, A. Mana Rituper Rodeč Andrej Bedek Bernarda Balažič Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše 'r''”" (j. (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10,538 17 4011’’' Venera (trženje) 538 17 10, št telefaksa 538 1711. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Trimesečna naročnina 3.900,00 sit (16,27 evra), letu naročnina 15.600,00 sit (65,10 evra), letna naročnina za naročnike v tujini 37.500,00 sit (15£<'*8 . naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 11.500,00 sit (47,99 evra), izvod v kolportaži 310,00 sit (1,29 evra), celoletna naročnina u Internetno izdajo 12,400,00 sit oz. 51,74 evra. Transakcijski račun u naročnino pri Raiffeisen Kre' 9000247884. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za-kona o davku na dodano vrednost Uradni list 23.12.1998, št. 89, in Zakonom računa Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12.2001, št. 103. Naklada: 15.000 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www rtran: http-h
% %
...
%
VESTNIK -2. november 2006 AKTUALNO
Ob prazniku reformacije, 31. oktobru
Kako spremeniti svet, da bo postal boljši
. Evangeličanska cerkev RS In Slovensko protestantsko ^stvo Primoža Trubarja sta Popravila v cerkvi v Murski '■boti proslavo ob dnevu relacije. Pozdravna nagovori škofa EC mag. Geze Erniše ^slavnostnega govornika Mi-Kučana sta bila aktualna 111 tudi kritična do globalnih vrednot in etičnega riovanja, »Moj nagovor ni Pretirano prazničen, vendar v 'Potovanju do reformacije P^tavljam v ospredje naše ražnje in bivanje v svetu,« je M Kučan.
■kof Evangeličanske cerkve '•8 Geza Erniša je v nagovoru Pttidaril pomen krščanskih bese-’ razumljivem jeziku, ki so po-temelj vsake civilizacije. Del rivilizacjje so s svojimi prevodi kJt Slovenci . Na vprašanje, kaj Orit1 v današnjem svetu, pa mag. riiša odgovarja: »Bodi kot Bog, kot Bog, ostani človek.« Da ^tamo postati vse bolj človeški, lp bilo njegovo glavno sporoči-
Srednja prireditev v Cankarjevem domu
'1 predvečer državnega praznika dneva reformacije so se " '*rednji prireditvi v Cankarjevem domu v Ljubljani spom-1 reformatorjev, ki so odločilni za prelomne dogodke v slo-W zgodil HL Glavni govornik, minister za šolstvo Milan uti spregovoril o Trubarja kot osrednji osebnosti, ki je . Jr 1' miselnost o človeku kot individualnem bitju. S sopot-j 1 ~ Dalmatinom, Bohoričem in Kreljem - pa je začrtal pot samozavesti, jeziku in šolstvu. Največji poudarek na
1 Reditvi je bil dan zaslugam reformacije za razvoj šolstva.
besnosti so se udeležili predsednik vlade Janez Janša, predsed-. davnega zbora France Cukjati, predsednik državnega sveta Ja-sušnik, škof evangeličanske cerkve Geza Erniša, predstavniki dru-« ^kva [er evangeličani iz vse Slovenije, še največ iz Prekmurja. t j, e$nosti pa se ni udeležil predsednik države Janez Drnovšek. No-k' košnje prireditve je, da jo je organiziralo ministrstvo za šolstvo doslej pa je bila v domeni slovenske vlade.
A. N. R. R., foto: N. J.
^nkomati so »zaškripali«
Podstavljate, da pridete v trgovino, si napolnite vo-111 košarico z raznimi stvarmi in pridete k blagajni, po-j ri’
’ Plačati z bančno kartico, a vam povedo, da pride v poštev list^tovina, ker da ne dela tako imenovana POS-mreža. Za povrh pa Konico ne morete dvigniti gotovine! In prav to se je dogajalo v L^-jck skoraj po vsej Sloveniji. Kaj je bil vzrok?
tntralnem avtorizacijskem sistemu Bankarta v Ljubljani, kjer so ^hn ij nemoteno delovanje bankomatov in pOS-terminalov, so 1 ’G	začele težave že v nedeljo, v ponedeljek pa je sistem
' razP2'del Niso delovali terminali za plačevanje s plačilnimi kar-^1' i pi niso mogli dvigovati gotovine pri bankomatih, razen
1 ^anke Koper. V družbi Bankart so nam povedali, da je s o ,Vcrjetnosti za napačno delovanje enega ali več kosov strojne njihovi strani Približno do 13-00 pa so uspeli težave povs
nas je, kako se je to poznalo v praksi v Intersparovem ■ .’^kem v Murski Soboti. Povedali so nam, da so kupci Vebko nezadovoljstvo, probleme pa so skušali reševati z dogovorom. Ali so kupci pustili voziček, da so jim ga '. "ril pa w šli v banko in se vrnili z gotovino, ali pa so ime i pri ■iXa ‘'■■'tiu drug,, plačilno kartico (npr. Viso), ki ni vezana na sistem ' letI1 primeru namreč ni bilo težav pri plačilu Sicer pa so ozvočenju večkrat opozarjali, da je moten plačilni prom e .
Svečanost ob dnevu reformacije v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti je bila v duhu reformacije, saj so opozorili na vprašanja, pred katerimi si človeštvo ne more zatiskati oči.
V nadaljevanju je Milan Kučan v duhu reformacije spregovoril o razmerah v Sloveniji in svetu. Pravi, da ima slovenska Evangeličanska cerkev velike zasluge, da je bil naš narod razumljen in da lahko enakovredno nastopa v Evropi, Slovenija je šla skozi čas velikih demokratičnih sprememb, kljub vsem težavam pa si je vedno zastavljala visoke standarde na vseh področjih: »Prav je, da se danes vprašamo, ali je vodilo reforma-
Odštevamo dneve do uvedbe evra
Kam s tolarskimi kovanci in bankovci, kaj se bo zgodilo po 1. januarju z našim denarjem na računih v bankah, do kdaj bomo lahko še plačevali s tolarji in kdaj se bomo lahko oskrbeli z evrsko gotovino, so vprašanja, ki se v teh dneh porajajo že marsikomu. V tokratnem prispevku zato povzemamo nekaj pomembnejših dogodkov in glavnih datumov, ki naj vam bodo kot kažipot na poti do prevzema evra.
nlbO
www.nlb.sl
cije Biti Človek, postati človek vsakemu človeku še vedno aktualno.« Nadaljeval pa je: »Svet, kakršnega smo ustvarili je svet globalnega spreminjanja. Spreminjajo se temeljne vrednote, meje med mirom in vojno, med civilizacijo in barbarstvom se tanjšajo, vedno večji je prepad med bogatimi in revnimi... ljudje pa so vedno bolj zaskrbljeni za svojo varnost.«
Opozoril je na manipulacijo in prekrivanje informacij velikih svetovnih politikov in sil ter omenil, da politika zgublja zaupanje, ko bi morala potrjevati svoj smisel, tudi doma. Gre za spremembe davčnega sistema, krčenje javnih dobrin v zdravstvu, šolstvu, na socialnem področju, klientelizem... smisel političnega delovanja postaja prevzem oblasti, ne pa delo v korist ljudi. Ljudje se na to odzivajo z neudeležbo na volitvah in ustanavljanjem različnih list.
»Brez etične orientacije človeštvo nima varne perspektive Zato mora biti pomen moralnih vrednot izostren na vseh ravneh. Človeštvu se mudi na zmenek s samim seboj, ker se predobro ve, kako krhek in ranljiv je naš prostor. Ne smemo si zato zatiskati oči pred uničevanjem sveta, omenil je tudi ekološka onesnaževanja, neupoštevanje Kyotskega sporazuma največjih onesnaževalcev, sposobnost znanosti, da ustvarja in uničuje človeštvo... »Izgovorov ni več, zato moramo dobro premisliti, kaj je treba narediti, da bo svet postal boljši. Predvsem pa, da Vsi delamo drugim to, kar želimo, da drugi storijo nam «
Na koncu smo prisluhnili vrhunskemu koncertu Šaleškega akademskega pevskega zbora s solistko Andrejo Ostruh in pod taktirko dirigentke Danice Pirečnik, na klavirju pa jih je spremljala Jerneja GrebeŠek. Publika pevce kar ni in ni hotela spustiti z o^ra.
A. Nana Rltuper Rodež foto: Natalija Juhnov
Strankam zaradi prevzema nove valute ne bo treba v banko
Pretvorba vseh tolarskih stanj v evrska bo avtomatična in brezplačna. Vsa sedanja pogodbena razmerja med strankami in banko ostajajo enaka. Stranke NLB bomo o stanju sredstev na računih po prehodu na evro obvestili z rednimi mesečnimi izpiski v januarju 2007. S posebnimi obvestili pa bomo sporočali stanja privarčevanih sredstev in depozitov v evrih ter stanja posojil in zneske mesečnih obveznosti.
Kam s tolarji?
Občanom svetujemo, da večje zneske tolarske gotovine čini' prej položijo na svoje račune v banki. Enako velja tudi za večje količine tolarskih kovancev, kijih hranijo doma. S tem se bodo izognili morebitni gneči v začetku prihodnjega leta.
Sicer bo mogoče do vključno 14. januarja 2007 plačevati s tolarji in evri, vračilo gotovine pa bo le v evrih. Do vključno 1. marca 2007 bo mogoče
Atocesta Beltinci - Lendava
Bodo potrebne razlastitve?
Avtocesto gradijo, čeprav pet odstotkov zemljišč še ni odkupljenih - Septembra je število tovornjakov na cesti G/l-3 naraslo že na 88.600.
Konec preteklega tedna se je sešel v Beltincih na delovnem sestanku z nekaterimi predstavniki odbora za sprotno spremljanje pomurskega avtocestnega kraka minister za promet Janez Božič s svojo ekipo. Razpravljali so o dinamiki izgradnje avtoceste in kratkoročnih ukrepih.
Sestanek naj bi bilo logično nadaljevanje pred enim letom sklicanega sestanka, je povedal poslanec dr. Mitja Slavinec, in naj bi bil tudi posledica poslanskih vprašanj v državnem zboru o izgradnji našega avtocestnega kraka: »Gre za ustaljeno komunikacijo med ministrom in lokalno skupnostjo, da seznanimo ljudi, ki živijo ob cesti G/1-3, s potekom del in da dobimo zagotovitve odgovornih o končni izgradnji.«
Pomurski krak še ima sive lise
Kot zatrjuje minister Božič, naj bi izgradnja potekala po planu: »Je pa normalno, da nekatere težave obstajajo. Tiste, ki so vezane na odkupe zemljišč, in tiste, ki so vezane na operativne probleme, kot so na primer konsolidaci ja izvajalcev in začetki prilagajanja dinamiki izgradnje.*
Gradbeno dovoljenje naj bi sicer že pridobili, na trasi pa še vedno niso odkupljena vsa zemljišča Ato, tako Božič, naj ne bi vplivalo na izgradnjo: »Pri gradnji avtoceste imamo namreč poseben zakon, ki zagotavlja, da se postopki gradnje ne ustavijo. To pomeni, da ko imamo gradbeno dovoljenje, lahko gremo na traso in gradimo, ne glede na to, ali so vsa zemljišča odkupljena ali ne, saj to lahko uredimo kasneje po posebnem postopku.«
Imetnika zemljišča lahko tudi razlastijo
Kot je povedal Rajko Siročič, predsednik uprave Darsa, se o sivih lisah še dogovarjajo: »Gre za končne dogovore. Pogosto odkupovale! niso pravilno ocenili vseh dejavnikov tistih, ki izgubljajo ta kos zemlje, in po njihovem mnenju ne dobijo zadostne odškodnine. Gre za individualne zgodbe, ki jih rešujemo. V primeru, da se ne bomo mogli sporazumeti, pa obstaja razlastitev pri plačilu po tržno pravični ceni. Ampak to v ničemer ne bo ustavilo dinamike, kajti vedno se da delati na tistih območjih, ki so že odkupljena, drugo pa se potem naredi pozneje.«
Za kratkoročne ukrepe 3,6 milijarde tolarjev
Sicer pa na ministrstvu že pripravljajo letni plan za obnovo in razvoj cest, ki naj bi kmalu romal v vlado in nato še v državni zbor. Ta dokument bo prikazoval dinamiko vlaganj v infrastrukturo prihodnje leto, ki jo po zagotovilih ministra povečujejo, da bi lahko sledili svojim ciljem Tako so v predlogu rebalansa proračuna za 2007 in v planu za 2008 povečali sredstva za vlaganja v kratkoročne ukrepe s 1,6 na 3,6 milijarde tolarjev, med drugim tudi zaradi povečanja tovornega prometa.
V. P,
brezplačno zamenjati tolarsko gotovino v vseh poslovnih bankah, po tem datumu pa le v Banki Slovenije.
ZPIZ bo zadnji mesec v letu pokojnine izplačal 22. decembra, in sicer v tolarjih.
Kdaj in kako do evrske gotovine?
V NLB bomo že s 1. decembrom izenačili tečaj za nakup evrske gotovine s tečajem zamenjave, ki bo sicer začel veljati šele po novem letu. Od 15. decembra bodo fizičnim osebam v bankah na voljo t, i, začetni paketi evrokovancev s slovenskimi motivi. Nakupna cena paketa s 44 kovanci bo 3. 000 tolarjev.
Že prve ure prihodnjega leta bo mogoče dvigovati bankovce po 10 in 20 evrov pri najbolj obiskanih bankomatih, do konca dneva pa predvidoma že na vseh bankomatih v Sloveniji. Limiti za dvig pri bankomatih bodo preračunani v evro in smiselno zaokroženi na najbližji okrogli znesek. Tako bo na primer sedanji dnevni limit dviga pri bankomatu
100.000 tolarjev po 1. januarju znašal 450 evrov.
V obeh prazničnih dneh, 1. in 2. januarja, bodo za vsak primer odprte nekatere dežurne poslovalnice NLB po vsej Sloveniji, v katerih bo mogoče zamenjati tolarje v evre.
Ves čas bo seveda mogoče uporabljati plačilne kartice, razen med nekajurno prekinitvijo (predvidoma od 23. do 1. ure) na prehodu s Silvestrovega na 1. januar.
Kje so na voljo podrobnejše informacije?
- v vseh enotah bank NLB Skupine po Sloveniji
- na spletnih straneh www.nlb.si/evro
- v informativnem centru banke, telefonska številka je 01 477 20 00
- v izpiskih osebnih in poslovnih računov ter v Izpiskih plačilnih kartic v rubriki Evro prihaja
■ v posebnih sporočilih uporabnikom spletnih poslovalnic NLB Klik in NLB Proklik
Promocijsko sporočilo
4
LOKALNA SCENA
2. november 2006 - VESTNIK
Prejeli smo
Kanalizacija poplavlja Mursko Soboto, tretjič
Ko se pripravljam k ponovnemu pisanju o perečem problemu poplavljanja kanalizacije, podoživljam vso težo okornosti in počasnosti funkcioniranja sistemov lastnika in upravljalen, ki sem ju spoznala v zadnjih mesecih. Na eni strani slišim tožbe prizadetih meščanov, ki ob vsakem malo večjem nalivu trepetajo in se bojijo, da jim bo spet zalilo kleti, na drugi strani sem priča neprizadetosti in nezainteresiranosti pristojnih, da bi priznali težo problema in se ga aktivno lotili.
Vendarle sem dolžna odgovoriti vsem tistim, ki so me na moje povabilo do zdaj poklicali po telefonu in mi sporočali svoje ogorčenje in istočasno nemoč ob poplavi kanalizacije. Nekateri sojo doživeli celo dvakrat, tudi trikrat. V tem času sem dobila informacije o oškodovancih še iz drugih kompetentnih virov in vsem se na tem mestu zahvaljujem za izkazano zaupanje. Na razpolago so mi dali svoje sezname, čeprav sem jih za podatke zaprosila kot občanka, ki hoče dati vse od sebe, da dokaže resnost problema in sproži proces, ki bo pripeljal do rekonstrukcije sistema. Na podlagi pridobljenih podatkov sem izdelala zemljevid, na katerem so označene prizadete lokacije. Iz njega je razvidni, da so poplavljena območjapo vsem mestu. Predvsem pa gre za naslednje ulice: Razlagova, Stara ulica, večji del Rožnega naselja, območje Tomšičeve ulice, Prvomajska, Prekmurske čete, Mirna ulica, Ivana Regenta, večji del Ivanoctjevega naselja, Zelena ulica, Cvetkova ulica. Poplavljeni so Mi tudi blokovski kompleksi v Lendavski ulici, Ulici Staneta Rozmana, v Kocljevi, Slomškovi in Stari ulici. Poplavljeni so bili tudi kletni prostori Žute kuče, policijske postaje, Šopinga, hotela Zvezda. V Čemelavcih so prizadete ulice: Slovenska, Lisko va, Dalmatinova, Črto-mirova in Dolga ulica.
Izdelano karto z dopisom sem posredovala županu mestne občine Murska Sobota, Komunali, d. o. o., Mestni četrti center Murska Sobota m Krajevni skupnosti Černelavd. In še v številkah:
22. junija 2006je bilo v mestu M. Sobota in Čemelavcihpoplavljenih -112 enodružinskih stanovanjskih hiš v Murski Soboti,
- 57 stanovanjskih blokov inposlovno-stanovanjskih objektov v Murski Soboti,
■ 56 enodružinskih stanovanjskih hisv Čemelavcih.
To je skupno 225 prizadetih objektov. Koliko je še tistih, za katere sploh ne vemo, da so bili prav tako prizadeti, in koliko je lastnikov hiš, ki so zazidali kletne garaže, ker je to do zdaj edini učinkoviti način, da se rešijo tega problema:'
Trdim, da kanalizacijski sistem v mestu MORA funkcionirati vsaj tako dobro, da ne prihaja do poplav. Do nobenih poplav. To je minimalni zahtevani standard. Poplavljanje stanovanjskih objektov z vodo iz kanalizacije je NEDOPUSTNO in ŠKODLJIVO. Ta voda je higiensko oporečna zaradi mikroorganizmov fekalij in je potrebno vse objekte razkužiti po vsaki poplavi. Kdo krije te stroške? Trdim, da morata občina kot lastnik sistema in komunala kot njegov upravljalec narediti vse, da se stanje popravi. Takoj.
Ne želim posebej praviti, da so pristojni zdaj, ko so menda začeli s postopkom izbire projektanta za analizo prizadetih delov sistema, priznali, daje napaka sistemska in ne posledica višje sile. Potrebno bo, da prevzamejo odgovornost, ker niso začeli reševati tega problema že pred leti, ko še ni bil tako velik, čeprav so jih posamezniki stalno opozarjali na težave in njihov obseg. To dejstvo ima lahko s pravnega vidika precej neprijetne finančne posledice za upravljalen in lastnika komunalne infrastrukture, če se ljudje ‘odločimo tako.
Nerazumljivo je, da pristojne službe na občini pravijo, da do zdaj niso nič vedele o vsem tem...
Judita Šeruga, Murska Sobota
Vzajemni sklad Probanka DZU Beta-delniŠki
- Nalagajte globalno v delnice družb iz EU, ZDA, Kanade, Japonske ...
- Najdonosnejši globalni delniški sklad, ki investira na razvite trge.
- Globalni delniški sklad, ki z rezultati dokazuje, da preprosto mora biti v vašem portfelju.
Prva violina donosov
www. proba n ka-dzu si
080 2294
FINANČNA SKUPINA
PROBANKE
Velemojstri upravljanja
PrCibanki DZU d,o.o . Svelorwevska ulica Pl, NVribur. upradja vzajemne sklade	DZLf: Alfa -
uravnoteženi, Beta - dclninki, Gama - tshvuniiki in delniški vzajemen sklad Pf&hanka Novi trgi. Prospekt, JPrltček prospekta, pravila upr^u+janp. zadnje objavijEroo revtrihrar« Mm in polletno poročilu » beripla^no dtntopni na Jedehu družbe ob delavnikih, na spletni tf/ani hrtjwvv.prcbankaMdzLi.si rd na v«b pooblaščenih vpisnih mt&tth.
Več lahko izveste na tptetnih straneh wAw.probanka-dzu.Si ih brezplačni Tel. ft 080 2294.
Domnevno sporno ravnanje soboškega župana
Občani Štihca prijavili policiji
»Potrjujemo, da smo na Policijski upravi prejeli pisno prijavo, ki županu mestne občine Murska Sobota očita
nepravilnosti pri njegovem delu. Prijavo bomo proučili in v skladu z zakonskimi pooblastili tudi ustrezno ukrepali,« je Jožef Prša, glasnik tukajšnje policije, pritrdilno odgovoril na naše poizvedovanje, ali je Anton Štihec -stari oziroma novi murskosoboški župan - prijavljen policiji zaradi suma storitve kaznivega dejanja.
Zakaj so preiskovalci Štihca vzeli pod drobnogled, Prša zaradi narave policijskega dela ni mogel pojasniti. Po nam dostopnih informacijah je skupina občanov župana prijavila zaradi
Če policijski preiskovalci najdejo v ravnanju Antona Štihca elemente kaznivega dejanja, lahko na tožilstvo podajo kazenske ovadbe, če jih ne najdejo, bodo prijavo proti njemu zavrgli.
zdaj že zloglasnega podrtja platan v Slovenski ulici v središču mesta, prijavitelje pa je zbodla tudi odločitev, da se v času pred volitvami ni kaznovalo parkirnih prekrškov. Prijavitelji so prepričani, da naj bi župan Štihec v prvem primeru oškodoval tiste, katerih premoženje zastopa, v drugem primeru pa naj bi občini povzročil materialno škodo. Po prijeti prijavi bodo policisti zdaj raziskali početje Antona Štihca in ugotavljali, ali je res prekoračil pooblastila in ravnal nepravilno ali nezakonito. Če policijski preiskovalci v
njegovem ravnanju najdejo elemente kaznivega dejanja, lahko na tožilstvo podajo kazenske ovadbe, če jih ne najdejo, bodo prijavo zavrgli. Informacije smo iskali tudi pri županovi pravni svetovalki Sabini Gutalj, ki nam je na vprašanje, v katerih načrtih in dokumentih je bilo predvideno podiranje platan, poslala naslednji odgovor: »Za ureditev Slovenske ulice v Murski Soboti, katere del je bila tudi sanacija drevoreda oziroma obstoječih platan, je bila izdelana projektno tehnična dokumentacija arhitekta Iztoka Zrin-
Prvega novembra po vsem svetu in tudi v Sloveniji praznujemo dan spomina na mrtve oziroma dan mrtvih, v krščanstvu praznik vseh svetih. Ob tem se spominjamo umrlih in običaj nam narekuje, da na pokopališča, na grobove sorodnikov in svojih prijateljev, odnesemo sveče in rože. Seveda pa seje svojih najdražjih, ki žal niso več med nami, pomembno spominjati vse leto.	v. p., j. z.
skega. Predstavitev s strani arh’ tekta je bila na sedežu mestne občine 26. junija in predstav-Ijena v 50. številki Soboških no vin. Navedena naložba je dvidena v občinskem proracu nu za leto 2006, ki je bil sprejo na mestnem svetu. Za sanacijo drevoreda je bilo podano stro kovno mnenje dr. Ateksam f*1 Šiftarja, strokovnjaka za parkm' no ureditev in drevorede. Iz ročila jasno izhaja, da vecina dreves v obstoječem drevoreil’ platan močno ogroža prometno
varnost.«
Andrej 0edek
Še enkrat o »pitju vina« v Čren-sovcih
0; di hi h< ta u Ul «0 Vs 4 te m «u ti lil ’ki
Beltinski županski kandidat Milan Kerman pojasnjuje
»Še prepoznavnejši v širšem prostoru«
• Najprej bi se rad zahvalil vsem volivcem in volivkam, ki so me podprli pri moji kandidaturi, obenem pa hvala tudi vsem občanom za sodelovanje v minulih štirih letih.«
Kako bi ocenil! zdajšnji trend razvoja v beltinski občini?
»Občina Beltinci ima vsekakor velik potencial, ki ga poznamo in ga moramo izkoristiti, kar bomo v naslednjem obdobju prav gotovo storili. V zadnjih dneh smo lahko v časopisu Finance prebrali, da je v občini Beltinci narejen določen napredek, ki ga želimo tudi v prihodnje razvijati. S tem pa bomo še prepoznavnejši ne le v lokalnem prostoru, ampak tudi širše.«
Poteka izvedba projekta kanalizacije, za kar imate vsa potrebna dovoljenja. Kako je s plačilom posameznih gospodinjstev, kajti oči tajo vam, daje cena previsoka?
•Najpomembnejši projekt v občini Beltinci, ki se bo začel takoj po izvolitvi v novem mandatu, je nedvomno projekt kanalizacije. Sedaj je že tako daleč, da smo vsem možnim uporabnikom poslali pristopne pogodbe. Trenutni izračun kaže, da bi gospodinjstvo plačalo za priključek 2.000 evrov. Seveda si prizadevamo pridobiti tudi kohezijska sredstva. V ta namen smo pripravili ustrezen projekt, ki omogoča takšno prijavo z datumom 1. julija 2007. Ob uspešnosti bomo tudi znižali omenjeni . znesek, ki bo vsekakor nižji od 2.000 evrov.
Zvedeli smo, da ste začeli graditi kolesarsko stezo Lipa-Beltincl. BI lahko pojasnil!, kako Je s tem?
Milan Kerman
•V teh dneh seje začela graditi kolesarska steza Lipa-Beltinci. Za gradnjo te steze imamo od lastnikov zemljišč podpisane izjave, da odstopajo del zemljišča, ki se jim bo odmeril in poračunal takoj, ko bo kolesarska steza dokončana.«	Naročnik: NSi
Novinar Jože Graj K * W stniku dne 28. 9-naslovom Še enkrat o 'n vina« v črenšovski obc'" citiral moje besede, ki jih zapisal, prav tako v ** niku, dva tedna pred Vsebina citata je nasled11^’
'Sklep občinskega ' j se županu dodeli nagi'-l,“' projekt kanalizacije 'p*1 rt se ne spuščamo v županovih zaslug), je •" •' )( . nit, ker zakonodaja dovoljuje. Moralna je v tem, da se nekdo od?0 duje nagradi, ki se ji m1'’' odpovedati, in to rei'1P1 a promovira. Nihče odp^‘ svetnikov ni temu resn° rekal, revizor je potrdil " navedbe glede nezakoftv"^ župan pa je priznal, da	,
redil napako (podčrtal a- . G.), in upam, da se bo W ' v no opravičil«
Gospoda Graja je zborih ja navedba o priznanju in mnenju revizorja gl^ zakonitosti sklepa, ki ga h rejel občinski svet. Očitm .f za nesporazum. Gospodl' spregledal, da nikjer (i jam, kdaj in kje sta mi žu revizor zaupala svoje o' tako da on tega lcPJ F gel vedeti Za spodri''4, |fj gospod Graj kriv sam 1 _‘(fjj bi pričakoval, da na v tve odgovori tisti, ki ,n članku omenil, reviz°' pan. Revizor sc lahko1 f||1 po svoji volji, Župan P' ral svojim volivcem sam, ali je sklep cd^’17 ,rjJi sveta glede njegove r,Jl’ zakonit ali nezakonit
1^^
ww^.vestni^1


VESTNIK - 2. november 2006
^murske šole v projektu šolskega ministrstva
» Evropskega socialnega sklada
Kako različni so pogledi na kakovost?
starši in učenci imajo različne poglede kakovost in svoja merila, kljub vsemu pa je ^pomembnejše zadovoljstvo udeležencev v procesu
sedaj so se s kakovostjo in preživetjem lrR'i ukvarjale predvsem gospodarske . tuda podoben boj čaka v prihodnje Lin varstvene zavode, šole in vrtci T4' m o ra H poskrbeti za dober kader in za °stno število otrok, da se bodo obdržali v
Pray s projektom Širjenje sistema za-/'^'janja kakovosti, ki ga je ministrstvo za y in šport razpisalo v okviru ukrepa življenjsko učenje in ob podpori Evrop-. socialnega sklada, naj bi s pomočjo Citatov s sedmih slovenskih osnovnih šol -^delujočih vrtcev izboljšali sodelovanje $ - učitelji in starši ter med učitelji in učen-uJl d°l°čili instrumente za prever janje in sinIvanje kakovosti dela v vseh sloven-šolah.
Zadravec, koordinatorica projekta na Pričeta Prešerna v Črenšovcih, je pre-da je treba s stalnim preverjanjem in ^sevanjem kakovosti skrbeti za dvig, kajti ^^tne kakovosti ni, prav tako se spre-tudi merila njenega dojemanja.
^dnja seja OS Veržej v tem mandatu
Rebalans proračuna v
$enci zahvalnih besed
Rm
V, 'ava 33 redna seja veržejskega občin-je bila zadnja v mandatnem ob-
^Mi * $“2006, ki se izteka. Zato se je dose-LeSen, M se odrekel na-županovanju, prisrčno zahvalil '° mu v tem obdobju stali ob strani.
le.. i je omenil občinsko upravo in čla-‘ ’oskega sveta, ni pa pozabil tudi na medijev, ki so po njegovem \ realno prikazali stanje v tej lokalni
•l
smo živeli polno življenje, z % , angažiranostjo in dogovarjanjem pa " ^l zadane naloge. To so znali nagraditi ^rePritan sem, da smo večinoma 1,1 r^. Pričakovanja občanov, zato sem ob slove-V le dodal Drago Legen. Temu so If inC ln^r uprave in občinskega sveta, v kate--1. 1 dobre zaveznike, kot se je izrazil, izrekli ■h,.'Pohvalo za njegovo dosedanje delo in pou-* tudi po njegovi zaslugi stoji občina ' trdnih temeljih.
H je jasno potrdilo tudi pri spremem-^•ki '*U Poračunu Občine Veržej za leto **ii, ^"j Ra svetniki soglasno sprejeli po skraj-' ta " r"pku Poudarjeno je bilo, da so ravnali ’hno dober gospodar. Za oba največja
LOKALNA SCENA
—ja
Pojmovanje, da je učenje zgolj kopičenje znanja in da je priden otrok tisti, ki sedi pri miru in ne sprašuje, starši pa naj se čim manj vmešavajo v delo učiteljev, saj ima učitelj vedno in povsod prav ni več ustrezno za izobraževanje v 21. stoletju. Učitelji bodo morali nenehno preverjati kakovost svojega dela, ravnatelji pa skrbeti za za-
Štefan Ftičar, ravnatelj OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, Marija Horvat, ravnateljica OŠ Miška Kranjca Velika Polana, in Danijela Grof, pomočnica ravnateljev vrtcev pri osnovnih šolah, so predstavili projekt, ki naj bi dolgoročno prispeval k dvigu kakovosti poučevanja in sodelo-
vanja med šolo in starši.
dovoljstvo vseh koristnikov storitev v šolskem sistemu: staršev, učencev in delavcev, je prepričan ravnatelj Štefan Ftičar. Na črenšovski šoli so se podrobneje posvetili sodelovanju med šolo in starši, na velikopolanski šoli pa ugotavljanju in spremljanju kakovosti učenja; Mariborčani so vzeli pod drobnogled strokovnost in pristojnosti učiteljev, v Kranju bodo raziskali vodenje ravnateljev, novogoriška šola bo vzela pod drobnogled sodelovanje matičnih in podružničnih šol, v Piranu pa se bodo ukvarjali z oblikovanjem vrednot.
Karmen Zadravec je prišla s pomočjo izpol-
projekta, gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta ter ureditev prostorov zdravstvene in zobozdravstvene ambulante v Veržeju, pašo pridobili sredstva tudi iz neposrednih regionalnih spodbud Po rebalansu znašajo skupni prihodki dobrih 263,1 milijona tolarjev, odhodki pa približno 293,5 milijona tolarjev. Razliko blizu 30,4 milijona tolarjev so pokrili iz proračunskih sredstev
V nadaljevanju seje so prižgali zeleno luč za pra-
Prvi metri asfalta na AC Vučja vas-Kupetincl
Na odseku avtoceste Vučja vas-Kupetinci-Grabonoš-Slaptinci so pred dnevi položili prve metre asfalta in vse kaže, da se bomo po avtocesti Lendava-Maribor zares vozili ob koncu 2008 leta, kot so obljubili pri Darsu. L. Kr.
... če je bil obstoj naroda, predvsem manjšega, v preteklosti odvisen od izobraževalnega sistema v smislu posredovanja nacionalnih in kulturnih vrednot, je današnji obstoj takšnega naroda odvisen od izobraževalnega sistema v smislu izobraževanja in vzgoje za kakovost... (iz predstavitve projekta Skupaj na poti h kakovosti - Šola in starši OŠ Franceta Prešerna Črenšovci.
njenih anket do zanimivih rezultatov, ki se pretežno ne razlikujejo od odgovorov v celotni mreži sodelujočih šol. Tako so starši zadovoljni, da lahko učitelja vprašajo, kar jih zanima, da je organizirana topla prehrana in da so vse dodatne šolske aktivnosti organizirane dopoldne. Manj so zadovoljni z varnostjo, z dobljenim znanjem kot osnovo za srednje šole ter z računalniško opremljenostjo.
Tudi z raziskavo šole v Veliki Polani so dobili rezultate, ki bi jih moral marsikdo skrbno proučiti in upoštevati. Ravnateljica Marija Horvat je opozorila, da si bodo morali vsi prizadevati, da bodo spremenili klasično pojmovanje, kaj je učenje, kaj
je dober učitelj in kakšen je dober učenec. Prizadevali si bodo predvsem izboljšati tehniko branja, izboljšati razumevanje naučenega in učence navaditi na nove učne strategije.Poleg osmih vrtcev po Sloveniji je pri projektu socialne interakcije sodelovalo tudi sedem vrtcev pri osnovnih šolah (Turnišče, Odranci, V. Polana, Črenšovci, Bistrica, Dobrovnik in Kobilje), vodja projekta je Danijela Grof, ugotovili pa naj bi vzpostavljanje kakovosti socialnih stikov med otroki, med otroki in odraslimi termed odraslimi.
Bernarda B. Peček
vilnika o dodeljevanju finančnih spodbud za novorojence in stimulaciji študentov. Višina enkratnega prispevka za novorojenca znaša 50.000 tolarjev. S tem družini zagotavljajo dodatna sredstva za pokrivanje povečanih stroškov, ki nastanejo z rojstvom otroka. Rednim in izrednim študentom za vpis v višji letnik višješolskega in visokošolskega programa pripada po novem 15.000 tolarjev, za univerzitetni program pa 20.000 tolarjev.
Dodatno so potrdili še odlok o predkupni pravici Občine Veržej za nepremičnine. Obsega del poselitvenega območja z dvoriščem, garažama in cesto na parcelnih Številkah 2000/4 in 2000/6 v katastrski občini Veržej. Zaradi financiranja nakupa opreme v zobozdravstveni ambulanti v Veržeju leta 2007 pa so odklonili podobno obvezo do Zdravstvenega doma Ljutomer, za katerega bodo leta 2008 kot ustanovitelji zagotovili 374.500 tolarjev.
Milan Jerše
Bojan Belovič, direktor Beitinke: »Če Bel-tinka pred tremi leti ne bi ukinila šivalnice in te proizvodnje ne bi preselila na trg s cenejšo delovno silo, je danes ne bi bilo več«
Janez Sever: »Andrej Osterc je videl druge interese, jaz pa vidim priložnost uspeti z Zvezdo in Diano. Vsekakor je cilj, podjetje spraviti na zeleno vejo. Smo na dobri poti. V vseh objektih, ki jih imamo, lahko
uspemo. Zvezda in Diana sta dobri točki v
mestu, potrebno ju je le izkoristiti«
Drago Legen: »Kobčini Veržej smo živeli polno življenje, z zaupanjem, angažiranostjo in dogovarjanjem pa smo zmogli zadane naloge. To so znali nagraditi tudi volivci. Prepričan sem, da smo večino
ma izpolnili pričakovanja občanov, zato sem ob slovesu zadovoljen.«
Branko Brunčič, kmetovalec iz Babincev:
»Vztrajal bom in ohranil večdesetletno tradicijo kasaške reje. V upanju na obetajoče in donosnejše čase.«
Tanja Cesnik; »Vera kot taka je intimna zadeva vsakega posameznika in mislim, da so
stvari glede tega v naši državi dobro urejene. Prekmurje pa je glede verstev Še posebno zelo
pestro.«
Prof. dr. Dejan Škorjanc, prodekan za izobraževalno dejavnost na Fakulteti za kmetijstvo: Dr Kapun je bil z moje strani o tem informiran in celo na-prošen že pred več kot enim letom, naj pohiti z objavo članka, da bi
lahko začeli s postopkom habilitacije izvolitve za docenta.«
Dejan Raj; »Ko se je marca pred bazo zgodil samomorilski napad in ko si pred službo dobil podatke, da bi na kontrolno točko lahko prišel samomorilec, ti ni bilo vseeno. Strah sem dojemal kot nekaj pozitivne
ga, takrat si bil bolj pripravljen reagirati.«
Boris Farkaš, direktor in ustanovitelj In-telekte: »Tudi nekateri Slovenci jemljejo počitnice tako kot avte: samo daje velika Škatla, veliko pleha zanje je pri počitnicah pomembno, daje čim več medenine,
porcelana, da klima dela 24 ur na dan, da dobijo vsak dan svežo brisačo. In tudi slovenska zveza potrošnikov kopira ta nemški sistem in uvaja 40 do 50 odstotkov odškodnine, tako da Slovenci mislijo, daje smisel turizma v tehničnem standardu hotelov, betonu.« Mag. Robert Celec • Roka: »Nogomet, Absolutno nogomet. Zelo rad ga gledam, nekoč pa sem ga z veseljem igral. Igral sem pri Murinih kadetih v talentirani generaciji, ki so jo sestavljali Bre-zič, Cipot, Nemec,
Ošlaj in drugi. Jaz nisem bil tako nadarjen kot oni, ampak to, da sem lahko igral z njimi, mi je bilo v veliko čast. Vsi. so uspeli, jaz pa sem se podal na neko drugo pot. Ampak nogomet mi bo ob vsem spoštovanju do drugih športov vedno na prvem mestu.«
GOSPODARSTVO 2. november 2006 - VESTNIK
Beltinka Beltinci
Blagovne znamke
Slepec na železnici
Soboška kolodvorska gostilna je bila nekoč začetek in konec sveta. Tako kot
so bile na Goričkem vse »dekline« zaljubljene v avtobusne šoferje, ker so v njih videle povezavo s svetom, ali pa kapitane ladij in letalske pilote. Na enak način je bila kolodvorska gostilna neke vrste odskočna deska za pot v svet Tam si spoznal kakšnega človeka, ki siga v prihodnje, ko sta se v velikem svetu ponovno kje srečala, lahko imel za zaveznika. Na kolodvoru so se srečali ljudje, ki so ob prt i jutranji kavi prediskutirali vse, za kar jim v nadaljevanju dneva ni ostalo časa, ali pa so ob prihodu vlaka navdušeno ugotovili, da so se peljali s kolegom, ki ga že dolga leta niso videli, in je bilo nujno treba oditi na večerni »špricer«. Na poti iz Ljubljane je do Pragerskega sicer enako funkcijo opravljal bife na »pohorcu«, vendar jih ni bilo malo, ki so v Pragerskem pozabili prestopiti v soboške vagone in pot končali v Mariboru. Da so na napačni poti, so velikokrat ugotovili šele tedaj, ko so v bifeju nehali streči pijačo. Kakorkoli, z vidika pletenja socialne mreže je bil ta tip potovanja veliko kakovostnejši od današnjega, ko se vozi vsak v svojem avtomobilu. Mnoga znanstva in prijateljstva, ki so nastala na kolodvoru ali na vlaku, trajajo še danes. Dandanes se pri blagovnih znamkah poleg vseh drugih pojavljata problema orientacije in navigacije. Prav zaradi tega se vse finančno dovolj močne znamke pojavljajo v centrih mesta in nakupovalnih središčih. Ponudbe je toliko, da seže znotraj mest znamke koncentrirajo v posameznih ulicah zaradi tega, da se porabniku olajša orientacija glede 'na interes, ki ga ima. Tako se v Milanu točno ve, kje se kupuje moda, če gremo na Dunaj, je na »kaertnerci« možno dobro nakupovati, enako kot v Londonu na Oxford Streetu ali v Parizu na Champs Elysses. Navigacija in dobra orientacija je, lahko bi rekli, funkcionalni predpogoj za prepoznavnost, žal pa zaradi tega postajajo središča mest uniformirana do te mere, da dobiš enako ponudbo kjer koli na svetu. V središču so ponavadi Benetton, McDonalds, Zara, Esprit, Nike .... in karjih je še, enaka ponudba pa se pojavlja v nakupovalnih središčih... Tako kot je vlak s soboškega kolodvora peljal samo v eno smer in na noben način nisi mogel zgrešiti smeri. Na enak način se pojavljajo znamke druga za drugo kot postaje pri vlaku. Pred dnevi mi kolega, kise ukvarja s tovrstnim oblikovanjem, razlaga, da trenutno rešuje označevanje na eni od japonskih železniških postaj. Vse bi bilo lepo in prav, če se na tej postaji ne bi dnevno zavrtelo okoli tri milijone ljudi, pa razloži vsakemu posebej, kam naj gre, da bo prišel pravočasno v službo. In ni je hujše napake kot Japonca ne pravočasno pripeljati v službo. Ko se pojavijo deta na progi ali postaji in je treba na hiter in učinkovit način stvari speljati tnalo naokoli, je tovrstno označevanje ključnega pomena. Znano je, da Japonci takrat, ko zjutraj dvignejo noge iz postelje, začnejo razmišljati o službi in ni je informacije, ki bi jo sprejeli do konca delovnega časa, če ni povezana s službo. Narediti sistem, da deluje, a ga poleg vsega porabnik ne opazi. kse je normalno in stvari skoraj ne opazimo do takrat, ko se kaj ne zatakne, ko je treba spremeniti ustaljeno pot, ki jo prehodimo. Občutek je isti, kot če pridemo v kraj, kjer še nismo bili, in iščemo smer, v katero bomo potovali. Kar naenkrat preberemo vse oznake in reklame, napise na drogovih in hišah. Obesimo se na vsako, še tako majhno podrobnost, ki lahko pripomore k boljši navigaciji. In ko enkrat »pogruntamo« vzorec, je vse naprej veliko lažje in šele tedaj, ko smo spet ugotovili, po katerih tirnicah bomo potovali, se lahko osredotočimo na vsebino, to je ponudbo Tovrstno označevanje oziroma neke vrste »shopping urbanizem« postaja vse pomembnejši prav zaradi konkurence, kije med različnimi centri, ulicami in nakupovalnimi galerijami znotraj enega samega mesta. Postavljanje neke vrste intuitivne navigacije v nakupovalni ulici pomeni povečevanje udobja za porabnike, ki se takrat, ko vedo, kako in kam, počutijo lagodno in posledično rajši zahajajo k nam namesto k sosedu. S tem nakupovalna galerija ali ulica pridobiva vrednost, s tem je povečan interes trgovcev, da so v takšnem kraju prisotni, in s tem se povečuje vrednost celotnega območja. Na ta način postajajo blagovne znamke že same ulice, nakupovalne galerije ali nakupovalni centri. Posameznik še vedno bolj zaupa znanim nelagodnostim kot neznanim nelagodnostim in vedno daje prednost znanemu pred neznanim. Prav zaradi tega je treba zagotoviti sistem, ki bo deloval kot enotirni, tudi če se posameznik tega ne zaveda. Gre za enako logiko, kot da slepega postaviš na železnico in ga vlak odpelje točno na želeno mesto. Dandanes je razlika le ta, da se lahko popotovanje s soboškega kolodvora konča tudi v Budimpešti.
Matej Fišer, matej.fiser@anlaser.com
FRQN TA c odnosi z javnostmi in tržno komuniciranje
n,..1 .r
INQUA kreativne rešitve in oblikovanji www, inquo.sj
FRONTLAB spletne strani ra aphkacjje
www.fronflab.si
Cinl-Metrtfpvci Jicq 34, 90 CO Maroko Sobota, Slovenijo IT *386 (O/ž 630 $9 00 j F 1 ■	(0)2 530 39 Gl
Agroservisovci na strokovni ekskurziji
Zaposleni v podjetju Agroservis so bili na tridnevni strokovni ekskurziji, ki jo je v celoti financiral lastnik podjetja Najprej so si v Ingolstatu ogledali proizvodni proces in muzej tovarne Audi. Pot so nadaljevali proti Miinchnu, kjer so si ogledali tehnični muzej, našel se je tudi čas za ogled olimpijskega centra, zvečer pa za največjo zabavo v Miinchnu - Oktoberfest. Na poti domov So se ustavili sev rudniku soli in Mozartovem mestu - Salzburgu Pred kratkim so v Agroservisu organizirali piknik za stranke in zaposlene, kjer je dišalo po pečenem kostanju in moštu. Načrtujejo pa že nove strokovne ekskurzije in družabna srečanja.
A. S.
Iz proizvodnega v razvojno podjetje
V Beltinki so pred tremi leti ukinili šivalnico in šivanje prenesli v države s cenejšo delovno silo
V močni mednarodni konkurenci, ko zahodna podjetja selijo proizvodnjo v države s poceni delovno silo, klasični dodelavni posli tudi za slovenska podjetja niso več zanimivi. Z njimi ni možno preživeti, zato iščejo višje oblike dodelave, pravi Bojan Belo vič, direktor Beltinke iz Beltince, ki je pred časom del svoje proizvodnje preselila v države s cenejšo delovno silo. Odločitev za ukinitev šivalnice v Beltinki ni bila enostavna, saj je ostalo brez dela skoraj 70 delavcev, vendar za preživetje ni bilo drugega izhoda.
V Beltinki so tako ohranili le pletilnico in nekaj šivanja, po težavah, s katerimi se je družba srečevala v zadnjih letih, pa so razmere zdaj vendarle ugodnejše. Beltinka zdaj zaposluje 45 delavcev in v tem obsegu zaenkrat tudi ostaja. Vzdušje med zaposlenimi je ugodno, direktor pa priznava, da so prav zaposleni veliko prispevali k normalizaciji razmer. Podjetje do zaposlenih izpolnjuje svoje obveznosti
po kolektivni pogodbi in tudi z izplačilom plač ne zamujajo. Plačilna nediscipliha jim sicer povzroča nemalo skrbi, vendar v zadnjih dvanajstih letih podjetje nikoli ni imelo blokiranega računa. Tudi odnos z nemškim lastnikom je dober, saj je v zad njih treh letih ta ves dobiček puščal v Beltinki, ki namenja letno za posodobitev proizvodnje
okoli 30 milijonov tolarjev. Njihova pletilnica je zdaj največja v državi in sodobno tehnološko opremljena, imajo pa tudi močno in usposobljeno ekipo za programiranje pletilnih strojev.
Proizvodnjo so razvili do nivoja, da sami razvijajo nove modele in izdelujejo kolekcije, pri tem pa uspešno sodelujejo z različnimi tujimi partnerji. Bojan
Bojan Belovič, direktor Beltinke: »V pletilnici imamo ekipo, ki je sposobna razviti različne modele in tako zadovoljiti tudi najzahtevnejše naročnike.«
Belovič pravi, da v Beltinki povprečno dnevno razvijejo en nov model, in to za potrebe lastne blagovne znamke in za tuje paft nerje, novih modelov pa ner vijajo za lastnika, saj ima ta v Ne mčiji svoj razvojni oddelek.
Če Beltinka pred tremi letine bi ukinila šivalnice in te pro® vodnje ne bi preselila na trgs cenejšo delovno silo, je dan? ne bi bilo več, je prepričan Bd«-vič. Za šivanje imajo tako »-T kooperante v Srbiji, Makedonija Hrvaški, Slovaški m na Madžarskem, nekaj naročil pa dajcf tudi slovenskim kooperante' Slednjim prepuščajo pr®1,w,’ naročila tujih kupcev, ki zal1 vajo izdelke višjega kakovostni' ga razreda. Teh je vedno več '■ se je Beltinka s svojimi stotW mi uveljavila tudi v tujini I'F1' stali kooperanti Šivajo iz- e 1 Beltinkine blagovne znanih11 za kupce z nižjimi zahtevam1
Za nemškega lastnika dela T odstotkov proizvodnje, 3* b stotkov je namenjenih za vo lastnih blagovnih znamk, 1 odstotkov pa zapolnjujejo nat'r la tujih kupcev iz Nemčija serije, Italije in Norveške. 01' ’' milijonih tolarjev letne reaWr ustvarijo 70 odstotkov prihodi z izvozom, slabo tretjino p-domačem trgu. Z lastnimi NJf-' nimi znamkami so prisotni 200 različnih prodajnih me*1 po vsej Sloveniji, njihov nar1" kupec je Mercator, izdelke l^ blagovne znamke pa pro-1'^ tudi na Hrvaškem in v Bosni tem je zanimiv podatek, aa]£-voz trenutno zanimivejši »d ■' daje na domačem trgu, jim 1^* veda precej težav povzroča k kurenca kitajskega tekstih mnogi kupci še vedno tmh F dajo na ceno kot kakovost
Ludvik
Pril
*4
Mi ’im Pos Pri(
Janez Sever, novi lastnik Zvezde Diane
Cilj: priti na zeleno vejo
»Pričakujemo, da bodo novembra dobili delavci nove pogodbe.«
Devetindvajsetletni Janez Sever je skoraj vse življenje v gostinstvu in turizmu. V tej smeri se je šolal, je lastnik turistične agencije, njegova družina ima penzion v Moravskih Toplicah. Njegov je tudi edini turistični vlak v Prekmurju. Kot smo že poročali, je prevzel podjetje RPS 04, ki je najelo hotela Diana in Dobray ter pivnico Zvezda v lasti finančne družbe Hypo leasing.
»Andrej (Osterc, op. avt.) je videl druge interese, jaz pa vidim priložnost uspeti z Zvezdo in Diano. Vsekakor je cilj, podjetje spraviti na zeleno vejo. Smo na dobri poti. V vseh objektih, ki jih imamo, lahko uspemo. Zvezda in Diana sta dobri točki v mescu, potrebno ju je le izkoristiti,« pravi.
- Zakaj ste direktorici družbe Grkman Zrimovi nastavili prokurista?
Mnogo sem odsoten, zato bo pač prokurist tukaj in pomagal. Veliko različnih stvari je za opraviti.
- Je prokurist Primož Slavič v povezavi z Markom Slavičem?
Ne.
- Zvezdo vodi Zrimova, Diano Boštjan Serec?
Serec ni več vodja hotela Diana.
- Registrirali ste nove dejavnosti.
Recimo: do zdaj pivovarna ni bila registrirana. Vemo, da je imelo Zvezdino pivo v preteklosti težo.
Začeli ga bomo tržiti in ponujati lokalom pri nas Zakaj v našem okolju ne bi imeli domačega piva?
- Kratkoročni načrti?
Kmalu bomo uradno odprli hotel Dobray. V Diani bo klub Pinky, kjer bo ob koncih tedna živa glasba. Klub bomo povezali s picerijo, prehoda do diska ne bo več, prazne prostore v objektih pa poskušamo dati v najem.
Andrej Bedek
Janez Sever: »Stvarje se odprta, pričakujemo, da bodo novembra' -delavci, ki so ostali po stečaju
Diane, nove pogodbe. Številka bo1 še večja kot 104, kolikor jih je, nem na zavodu povprašujemo P°' izobraženem kadru.
Modna revija Murinih blagovnih znamk
Slovensko združenje podjetnic je bilo organizator in gostitelj 54. kongresa svetovnega združenja podjetnic. Udeležile so se ga podjetnice z vsega sveta s ciljem povezovanja in izmenjave izkušenj o ključnih temah podjetništva, znanja, inovativnosti in partnerstva.
Na gala večerji v ljubljanskem hotelu Lev se je z aktualno kolekcijo oblačil za jesen/zimo 2006/2007 podjetnicam predstavila Mura kot slovenska modna blagovna znamka. Za prihajajočo jesensko-zimsko sezono je Mura ujela urbani trend svetovne mode; kolekcije so mod ne in razgibane, prefinjeno elegantne in luksuzne pa tudi sproščene in dinamične. Oblačila so primerna za vse trenutke in priložnosti zahtevne sodobne ženske in moškega. Na modni reviji je Mura predstavila blagovne znamke LeOna, J. G. Carniolus in Mura.
L. Kovač
varuH človekovih pravic
Varuh človekovih pravic RS bo v sredo, 8-posloval v prostorih mestne občine Murska
Če imate težave, ki sodijo v njegovo pristojn0 pridite na pogovor.
Prijave zbiramo do (vključno) torka, 7 J1" po telefonu. Št. je 080 15 30.
VESTNIK - 2. november 2006
INTERVJU
Prof. dr. Dejan Škorjanc, prodekan za izobraževalno dejavnost na Fakulteti za kmetijstvo Univerze v Mariboru Diplomanti konkurenčni na evropskem trgu dela
vajanje pedagoškega dela. V finančnem načrtu, potrjenem na ravni države, ni predvideno financiranje dislocirane enote in novega študijskega programa. Mi razumemo svoje poslanstvo kot inštitucija, ki lahko in tudi mora širiti visokošolsko znanje v širši prostor, ki pa sama nima sredstev in ne more zagotavljati pogojev visokošolskega izobraževanja brez pomoči lokalne skupnosti in države. Nov finančni plan za visokošolsko izobraževanje na nivoju države se bo delal šele leta 2008 za naslednja štiri leta. Tudi v drugih delih Slovenije univerze vstopajo v regije s kadri in programom, lokalna skupnost pa zagotovi pogoje za visokošolsko izobraževanje. Sedaj se seveda srečujemo z realnostjo, koliko so bile vredne
študentje v Rakičanu z nadstandardom
, *J rakičanski program gledam na otroka, ki se je ravnokar rodil, pa mora shoditi. Odslej je odvi-, ^družine, kako se bo razvijal. 'Rn ročno pričakujem, da bomo v ,	dobili najboljše študente, ki
Ovisoko motivirani, da bodo šli ^dirat najboljši, ki se bodo itnčanem magisteriju in dokto-vračali in zaposlovali doma. Za gospodarstvo je to zelo pojdimo,« je povedal prof. dr. Dejan
" s Fakultete za kmeti jstvo, ki , tokovni vodja priprave nove-' '^dijskega programa v dvorcu ^čan,
If prvi visokošolski študijski pro-, resnični začetek razvoja regije, trdne temelje v fakultetno dir ih ljudeh, ki bodo znali v priho-■ 'atrn krojiti svojo usodo in skrbeti za °dnost kmetijstva in nasploh gospo-' r To pa je odvisno tudi od tega, tare$ se lokalne skupnosti zavze-?J to, da bi ta program (in drugi) $ v n!Mii< । zaživel v tem okolju. Jih za-j. , Ir začasne zmage in možnosti za-KifV-1 Pa w zavedajo pomembnosti flj. r,|iie rednega visokošolskega štu-22^10 ki ga do sedaj ni imelo, z
1 Pozitivnimi učinki. Na razpisanih v Rakičanu je namreč prispelo ’Prošenj za vpis, Sprejeli sojih 47.
ste zadovoljni z vsem, kar se sedaj naredilo - ste vsi sode-partnerji izpolnili svoje ob-^osti?
, ščetka šolskega leta 2006/2007 11 ^nujnejše naloge v dvorcu Ra-
1 ulc knjige so naroče-kmalu prišle v PIŠK, sicer pa Poleti v celoti opremili z vso li-■ so jo izdali naši predavatelji -Bo knjig v vrednosti pol milijona E?' smo v počitnicah že pripeljali v klede študijskih prostorov pa na voljo, pravzaprav že
Lat>atelji so domači s fakultete iz Maribora?
avanja je začel in odprl Prekmu-' dr. Mitja Slavinec, ki je nosilec
1 |J biofizika s svojim asistentom '^^tcem. Predstojnik dislocira-^flka je postal docent dr. Črtomir
iorjanc: »Sedaj se seveda srečujemo z realnostjo, koliko so bile vredne razne pisne in ustne podpo-'■^m bile dane ob pripravljanju programa?!"
Rozman, ki ima tudi korenine in kmetijo na Goričkem ... Iz Pomurja je kar nekaj kolegov in sodelavcev, ki bodo sodelovali v programu, prof. dr. Jože Nemec, asistentka dr. Tatjana Vnuk, asistent Stanislav Vajs, ki končuje magisterij. Trenutno se jih večina vozi iz Maribora, še najdlje pa ima prof. dr. Franc Lobnik (pedologija) z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki se vozi iz Ljubljane.«
Domače gospodarstvo, predvsem Panvita, je ponudilo pomoč?
»Panvita, d d, pokriva s svojim delovanjem družbe številna kmetijska področja, veliko sredstev investira v razvoj tehnologij in kadrov ter se vključuje v najaktualnejše tehnologije, kof je na primer proizvodnja »bioelektrike«, varovanje okolja. Je največja kmetijska družba v Pomurju z vodilnim položajem v gospodarstvu. Z mag. Dejanom Židanom in Panvito že poteka uspešno sodelovanje z našo fakulteto. Pomoč družbe nam je bila ponujena, vseh detajlov pa še nismo definirali. Pomembna institucija v Murski Soboti je tudi območna enota kmetijsko-gozdarske zbornice z vodstvom, ki gleda na ta študijski program z vso naklonjenostjo in pripravljenostjo za sodelovanje. Imajo dobro opremljen laboratorij in upam, da se bodo študentje odločali, da bodo tam opravljali svoje raziskovalno delo
Razumljivo, da moram sedaj vprašati o dr. Stanislavu Kapunu, pričakovalo seje, da bo tudi on eden od preda vatelje v?
»Ne samo on, tudi marsikdo drug je razmišljal o tem, da bo pri nas predaval ali pa se kako drugače zaposlil. Glede možnosti izvajanja predavanj in sodelovanja v pedagoškem procesu visokošolskega študijskega programa pa bi rad pojasnil več stvari. Glede na doseženo najvišjo stopnjo izobrazbe, ki jo ima dr. Kapun, to je doktorat znanosti, je bilo smiselno govoriti o izvolitvi za docenta in ne o izvolitvi za nižje pedagoške nazive. Naziv docent omogoča predavanja in tu-torstvo študentom kot tudi mentorstvo na 11. stopnji magistrantom in na IH. stojv nji doktorantom, da se angažira tudi na znanstvenoraziskovalnem področju. Kandidat, ki ima doktorat in želi pridobiti naziv docenta na Univerzi v Mariboru,
Bo pa uresničevanje tega programa lahko veliko pomenilo za razvoj celotne regije?
»N e kaj najpomembnejšega do sedaj še nismo povedali; ali bi ti študentje, ki so se sedaj vpisali v program v Rakičanu, imeli možnost študirati v Mariboru ali Ljubljani ali morda v tujini, če ta visokošolski program ne bi prišel k njim? Jz lastnih izkušenj vem, ker imam štiri otroke, da ne morem vsakemu dati 100 tisoč tolarjev na mesec, da bi lahko šel študirat v Ljubljano ali tujino, ker enostavno ne zaslužim dovolj. Imamo pacto srečo, da stanujemo v neposredni bližini Maribora, kije univeratetno mesto.To bi lahko dolgoročno pomenilo, da del populacije mladih sploh ne bi več mogel študirati zaradi socialnih razlogov in pridobiti ustrezne izobrazbe. Po drugi strani pa tudi zato, ker v njihovi bližini ni visokošolske ustanove z rednim študijem. Zdaj je ponujena možnost študija v bližini kraja bivanja in celo napredovanja, ko bodo končali prvi triletni ciklus Študija, se bodo lahko vpisovali tudi na magistrski študij ter najboljši na doktorski študij. To j e zelo pomembno.«
Hočete reči, da imajo vaši diplomanti več možnosti za zaposlitev?
»To bomo lahko realno in objektivno ocenjevali šele čez leta, ko bomo videli, koliko študentov bo dejansko dokončalo Študij v posameznem letu. V nadaljevanju bomo šele takrat lahko analizirali dejansko uspešnost zaposlovanja tovrstnega kadra. Programje moderen in primerljiv s tujimi sorodnimi programi, tako da so diplomanti tudi konkurenčni na trgu delovne sile Evropske unije.
V regionalnem okolju pa bomo - ponavljam - šele čez čas sposobni oceniti pozicijo znanj tovrstnih diplomantov tudi glede na gospodarski razvoj Pomurja. Zaradi specifičnosti vsebin študijskega programa pričakujemo, da bodo diplomanti zaposljivi tudi na drugih delovnih področjih. Trenutno takšnega programa, kot je v »Rakičanu«, ni nikjer v Sloveniji.«
mora izpolnjevati pogoje o objavah, kjer so članki najvišje kategorije. Na fakulteti imamo sprejeta merila, da ima kandidat vsaj eno mednarodno objavo v revijah s faktorjem vpliva (Impact factor). Dr. Kapuna sem'o tem informiral in ga celo naprosil že pred več kot enim letom, naj pohiti z objavo članka, da bi lahko zaceli s postopkom izvolitve za docenta,*
Tudi Srednja kmetijska šola Rakičan je bila prvotno mišljena kot infrastrukturni steber temu programu?
■Vseh podrobnosti o zapletu in zapletih ne bom navajal. Letos aprila so se odločili, kljub sporazumu, ki so ga podpisali, da ne bodo več sodelovali. Z objavo razpisa za Študijska mesta in verifikacijo programa smo tega dolžni izvajati, zato smo se odločili za drugo akreditirano lokacijo. Selitev je zahtevala nova vlaganja v opremo in pripravo objekta. Zagon študijskega programa sta zagotovili RRA Mura in Mestna občina Murska Sobota, Novembra dobimo manjkajoče prostore za študente. S projektnimi sredstvi je RIS nakupil tudi materialna sredstva za iz
razne pisne in ustne podpore, ki so nam bile dane ob pripravljanju programa «
Alije mogoče, da bi tudi tukaj našli kakšne donatorje, mecene, nasploh jejavno-zasebno partnerstvo zdaj zaželeno?
»V Novi Gorici so, kot berem, povezani s Hitom ... Res je, čim boljši bodo pogoji za izobraževanje, atraktivnejša bosta dislocirana enota in njen študijski program za bodoče študente. Posledično lahko pričakujemo, da bodo boljši tudi kadri, ki se bodo tu izobraževali. Program bo lahko živel v Pomurju samo s pomočjo vas, to je Pomurja, vašega gospodarstva in vključenosti države v ta projekt decentralizacije visokega šolstva. Če bomo uspeli, bo čez nekaj let v Pomurju veliko mladih študentov, saj vse tako kaže tudi za druge študijske programe. To pomeni, da bomo imeli v prihodnosti v tem delu Slovenije populacijo študentov, ki bo prostoru prinesla tudi druga gibala družbe akademskega, kulturnega, socialnega življenja.
Bernarda B. Peček Foto: Nataša Juhnov
8
(IZ)BRANO
2. november 2006-VESTNIK
Barometer
Tragična smrt Damjana Vučaka iz Strukovec
| Strukovc^
Ostal bo v lepem spominu
Sonja Roman je končno dosegla odmevnejši športni rezultat. Zmagala je na ljubljanskem maratonu.
Milan Koblencer je pripeljal Muro 05 nazaj na mesta, ki •dišijo« po izpadu. Odkar je ' prevzel moštvo, še ni dosegel nobene domače zmage, čeprav so Sobočani gostili ekipe iz spodnjega dela lestvice.
Marijana Škrilec, predsednica Kulturno-turistiČnega društva Černelavci, je prispevala velik delež k uspehu mednarodne kulturne prireditve Glasba je kot človek, ki zna Čutiti
Dušan Utroša, poveljnik gasilskega poveljstva občine ČrenŠovci, je s svojimi gasilci začel humanitarno akcijo zbiranja pomoči družini Ritlop - Horvat, ki ji je požar uničil večji del premoženja.
Dr. Oto Lutar, direktor Znanstvenega instituta pri SAZU, je poskrbel za izid Slovarja stare knjižne prekmurščine. S tem je poskrbel, da so zagledala luč sveta skorajda vsa dela zdaj že pokojnega dr. Vilka Novaka.
Petindvajseti oktober je bil eden najbolj žalostnih dni letos: kot blisk se je v svetu ob Muri razširila novica o nezgodi na arheološkem najdišču na gradbišču avtoceste blizu Turnišča, ko je življenje izgubil Damjan Vučak iz Strukovec.
Kakor so poročali policijski preiskovalci, se je nezgoda zgodila med fotografiran jem arheološkega izkopavanja: »Kraj delovne nezgode so si ogledali preiskovalni sodnik, državni tožilec in delovni inšpektor. Prve ugotovitve kažejo, da sta dva delavca in arheolog - tehnik fotografirali najdišče: fotografirali so s pomočjo daljše aluminijaste palice, na kateri je bil nameščen fotografski aparat. Delavca, ki sta med fotografiranjem prenašala palico s fotoaparatom, sta z njo zadela v žice daljnovoda, ki je speljan nad najdiščem.«
Damjan Vučak je bil zaradi
S Štefanom Titanom o Zakonu o zdravilstvu
Zdravilstvo v Sloveniji moramo zakonsko urediti
Med pripravljavci osnutka slovenskega Zakona o zdravilstvu, namen katerega je ureditev zdravilske dejavnosti v Slovenije, je s strani slovenskih zdravilcev sodeloval tudi bioe-nergoterapevt Štefan Titan iz Tropovec,
Septembra je izšla že deseta verzija osnutka Zakona o zdravilstvu, po besedah Štefana Titana pa pričakujejo, da bo zakon sprejet v začetku naslednjega leta: »V času nastajanja zakona sem podal precej pripomb in veliko jih je bilo tudi vključenih v zakon. Ta določa vrste zdravilske dejavnosti, izvajalce zdravilske dejavnosti, način opravljanja zdravilske dejavnosti, zdravilsko zbornico in nadzor Pri pripravi zakona sta sodelovali komisija pri ministrstvu za zdravje in zbornica zdravilcev pri Gospodarski zbornici Slovenije.
S tem zakonom želimo opredeliti in uzakoniti zdravilsko dejavnost, da se naš status uredi, saj smo bili zdravilci, ki se s to dejavnostjo ukvarjamo profesionalno, obremenjeni z mnogimi zakoni, večji del zdravilcev pa je delal na črno, ilegalno. Zakon bo preprečil delovanje takih zdravilcev, ki le izkoriščajo zaupanje ljudi, pa tudi legaliziral delovanje zdravilcev. Želimo tudi uvesti izobraževanje zdravilcev v Sloveniji, saj sedaj takih šol ni in je treba iti na izobraževanje v Anglijo, Italijo, Rusijo in drugam. Pogosto pa tako imenovani zdravi Ici diplome v tujini kupijo na šolah, ki niso priznane, denimo tisti z nazivom doktor alternativne medicine, saj vemo, kakšen je proces izobraževanja, danekdopridedo naziva doktor«
V mnogih evropskih državah se z zdravilstvom lahko ukvarjajo tudi zdravniki, torej tisti, ki so končali medicinsko fakulteto in so se odločili, da bodo delali kot zdravilci, denimo v homeopatiji, kiropraktiki. akupunkturi, vse bolj pa prihajata v ospredje v evropskih državah tudi bioenergija in akupresura. Zakon pri nas bo dopuščal tudi tistim, ki niso zdravniki, da so zdravilci, vendar pod določenimi
Alije kdo od odgovornih ravnal malomarno, skušajo razvozlati preiskovalci.
udara električne energije mrtev na kraju nesreče, dvaindvajsetletni Damjan Lutar iz Turnišča pa je bil ranjen. Vučaka so medicinski
reševalci poskušali oživljati, vendar ni bilo pomoči, Lutar je bil odpeljan v bolnico in je njegovo zdravstveno stanje dobro.
tudi v medijih.
Zdravilci bodo morali pred zakonom tudi odgovarjati za svoje storitve in zakon tudi vključuje sankcije za zdravilce. Zdravilska zbornica bo določala tudi ceno storitev zdravilcev, ki so sedaj prav tako neurejene, za storitev pa bo treba tudi izdati račun. Dejavnost bosta nadzirali zdravilska zbornica in ministrstvo za zdravje.«
pogoji. V Sloveniji bo organizirano izobraževanje za zdravilca, in ko bo končal šolo, dobi naziv zdravilec: »Z zakonom je tudi opredeljeno, da moraš imeti končano vsaj srednjo šolo in da dobro obvladaš določene panožne dejavnosti zdravilstva. Sam imam priznano končano izobraževanje na priznani šoli za zdravilce v Italiji in bom tako dobil licenco brez dodatnega izobraževanja. Tisti, ki tega nimajo, pa bodo morali končati izobraževanje in tako dobili licenco, ki je pogoj za delo To je nujno, saj v Sloveniji trenutno dela okrog tri tisoč zdravilcev in le okrog dvesto nas ima ustrezno izobrazbo in izpolnjujemo predvidene pogoje. Sedaj smo v razmerah, ko se lahko vsak, ki ostane brez službe, razglasi za zdravilca in izkorišča ljudi. Veliko jih prihaja tudi iz južnih držav nekdanje Jugoslavije. Za izobraževanje zdravilcev pa vsekakor ne bo dovolj, da bi nekdo naredil dvodnevni tečaj v Murski Soboti, udeležencem podelil nekakšne diplome, in bodo kar naenkrat vsi bioenergetiki, radiestezisti in podobno.
Uvedba licence je nujna tudi zato, ker bolniki, ki prihajajo k zdravilcem, nimajo pregleda nad tem, " kdo je resnično zdravilec, pogoj za delo zdravilca pa bodo tudi ordinacija, čakalnica, sanitarije, kartoteke, tabla pred poslovnim prostorom in podobno.«
Z zakonom opredeljujejo tudi, katere panoge spadajo v sistem zdravilstva: tradicionalno kitajsko zdravilstvo, ajurveda - tradicionalno indijsko zdravilstvo, homeopatija in druga tradicionalna zdravilstva. Niso pa v sistem vključili zdravljenja z glasbo, meditacijo, telepatijo, postavljanje zdravilnih točk po Sloveniji in podobno: »Zdravilstvo naj se imenuje tisto, s čimer se resnično zdravi, drugo, pri čemer gre za duha in telo ter vzpostavljanje ravnovesja med dušo in telesom, pa so sprostitvene dejavnosti in ne spadajo k zdravilstvu. Zaradi tega je nastal spor med sestavljavci zakona in tistimi, ki se ukvarjajo s temi sprostitvenimi dejavnostim, o čemer smo lahko brali L
J. Ga.
Članica skupine f UniCredit Group
BANK AUSTRIA CREDITANSTALT d.d. Ljubljana (članica skupine U n kredit Group, ki predstavlja največjo mednarodno bančno mrežo v Srednji in Vzhodni Evropi) je prodorna in uspešna slovenska banka, ki deluje v slovenskem prostoru Že od leta 1991.
Ob hitri rasti, ki jo doživljamo kot pozitivno naravnana in ambiciozna ekipa, vabimo v svoj kolektiv ambiciozne, prodajno usmerjene in samoiniciativne sodelavce-ke na delovno mesto
kli tli
SVETOVALEC na področju poslovanja s prebivalstvom (m/ž)
v poslovni enoti Murska Sobota
Poglavitne naloge bodo svetovanje in informiranje strank v poslovni enoti ter prodaja vseh bančnih storitev in produktov, opravljanje gotovinskih in negotovinskih poslov ter vzpostavljanje in ohranjanje dolgoročni1' poslovnih odnosov s strankami.
Od kandidatke oz. kandidata pričakujemo:
• V, stopnjo izobrazbe ekonomske ali družboslovne smeri,
* poznavanje bančnega poslovanja,
• vsaj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj,
• izrazito prodajno orientiranost in veselje do dela s strankami,
• samoiniciativnost in željo po stalnem izobraževanju,
• željo in sposobnost za doseganje visoko zastavljenih ciljev,
• komunikativnost, sposobnost dela v skupini,
• aktivno znanje slovenskega in pasivno znanje angleškega jezika,
• obvladovanje programskih orodij MS Office v okolju Windows.
Delovno mesto je v Murski Soboti. Delovno razmerje bo sklepjeno za določen čas 15-ih mesecev s 3-mesečnim poskusnim obdobjem.
Če ste v naši ponudbi prepoznali izziv zase in ocenjujete, da ustrezate razpisnim pogojem in našim pričakovanjem, vas vabimo, da se nam s ponudbo in življenjepisom predstavite v slovenskem jeziku do
vključno 12. novembra 2006 na naslov:
BANK AUSTRIA CREDITANSTALT d.d. Ljubljana
Kadrovska služba, z oznako »SNET-MS_DKT06«
Šmartinska 140
1000 Ljubljana
oz. na email: kadrl@si.bacai.com
BankVVustrf
Creditansta*1
%
ki'
Zdaj se bo raziskalo, zakaj se je nezgoda sploh zgodila. Pod povečevalnim steklom kriminalistov, ki čakajo poročilo stroko-
Štefan Titan: Za izobraževanje zdravilcev pa vsekakor ne bo dovolj, da bi nekdo organiziral dvodnevni tečaj v Murski Soboti, udeležencem podelil nekakšne diplome, in bodo kar naenkrat vsi bioenergetiki, radiestezisti in podobno.
Domača vas in sosedstvo so zadnje dni oviti v črno.
vnjaka za področje elektrik nesrečnika s palico naj ne t“ZJ dela daljnovoda, temveč se » le preveč približala, tako dat vseeno prišlo do stika z e*1 triko - in delovnega Inšpd1"' ja, ki ugotavlja, ali je na naj« vse potekalo po pravilih, St' do tako bržkone znašli ' •■l11''1 ' ni iz zasebnega podjetja, h p ziskuje najdišče, zato ni izklp^ no, da bodo sledili ustrezni repi v obliki kazenske ova» h' kajti v javnosti so sc že popv‘ domneve o pomanjkljivi var-' sti pri delu in neinformiran* študentov, ki so opravljali i2^ pavanja (znano je, da je -arheoloških najdiščih med1" denti zelo iskano, ker lev«2 sprotju z drugimi deli tC plačano, op. avt).
Damjan Vučak je končal 5^ dajo zdravstveno šolo, bil ie 11 pred diplomo na visoki m2 borski šoli za zdravstveno dd1 v sosednji Avstriji ga je čatj3 zaposlitev v domu starejši' očetom Viktorjem, inanm no in bratom Denisom jez^! Strukovcih Bil je športnik gomet je igral v puconski nazadnje v Avstriji gasili1 nasploh zelo dejaven vdollt’ cem okolju R^d je pop1''*'1* vsako delo, bil je priliub^-med prijatelji in znanci. , pan je bil v soboto, dva um i' ■ petindvajsetim rojstnim vom, Poklonila se mu je o^. gledna množica ljudi te bomo in ohranili v spominu, zato počivaj v m" * pa so o njem zapisali obis*1’’ ci spletnega foruma.
Andrej 8^’* foto: Nataša Ju,in -

<
i
i
n
n
d
»I ki h
m a«
s«
iti Hi da
id
VESTNIK - 2. november 2006__________(IZ)BRANO
Ma^Robert Celec ■ Roka, ki povezuje prireditve, turizem in nogomet
»Se najlepše mi je v Černelavcih«
Barometer
te ne bi bilo dekanje, bi se lahko od Gradca poslovil
Enaintridesetletni Robert iz Černelavcev je v Ma-končal interdiscipli-narni študij gospodarskega ^enirstva (elektro + ekono-"na.i. Nato se je vpisal na '^sterij na smer mednaro-na ekonomija, vendar je po Pfvem letu spoznal, da mu to »e daje dodatne vrednosti. ako je odšel v Nemčijo in strijo. Zdaj je magister s
1'Km, da postane doktor. ^kaj najprej Nemčija?
‘Sel sem v pokrajino Baden -Urttemberg, ki je gospodarsko "joolj razvita, zelo dobra pa je 131 Pri razvoju fakultet in šol-
'1 sistema. Tako sem se zna-vPforzheimu na Univerzi vOrabnih znanosti. Sicer je ajala velik poudarek ekono-' 'K vendar mi je bilo všeč, da 1 ’lo precej praktičnega dela. sem prišel nazaj, sem do ju-2004 naredil magistrsko na-na temo Vpliv učinkov zu-'^trgovinske politike EU na
Slovenije v EU S 1. majem
V Odrancih Za znižanje Prispevka
da bi morali znižati davek oz. pri-za nezazidana stavbna zemljišča na ; '^»čju obrtne cone Kamenice, podpira /	odstotkov vprašanih od skupno 144
,, kujočih v tokratni raziskavi javnega mne-$ Odrancih. Zanimalo nas je tudi vaše Rlede spremembe odločitve o izbra-•' k	hiku In preusmeritve v Odrance,
■ občini uredili ambulanto in našli za-f?ega koncesionarja.
o^1,dve tretjini vprašanih bi spremenili svojo 05Hev, 22 odstotkov svoje odločitve ne bi spre-medtem ko vas je 15 odstotkov mnenja, veste, kako bi se odločili glede izbranega ^Vn>ka in posledično preusmeritve v Odrance. ku'y1 ' kaimnn muh -e dogovorili za ponoven ’ "’fm; hvaležni, če nam boste ob ponovnem . Ogovorili še na nekaj kratkih vprašanj, kako
' 'boljšamo časopis. Hkrati ponujamo mož-1 '"di drugim bralcem te rubrike, ki še niste "'ki časopisa, da nas pokličete po telefonu v lirn’	<04/517 00 00) in si pri nas
k zastonj tri številke časopisa, povabili pa
tistega leta smo vstopili v EU, jaz pa sem ravno delal analizo vstopa.«
Nato je prišla na vrsto Ap-strija.
»Februarja 2005 sem se vpisal na univerzo Karl Franzens v Gradcu, vendar sem imel pred tem veliko težav pri vpisu zaradi birokratskih zadev med državama. Čeprav smo v Evropski uniji, te stvari še vedno niso urejene, kot je treba. Tukaj mi je zelo pomagala sedanja dekan ja univerze v Gradcu, gospa doktor Schneider. Bila je zelo prijazna in odprta do mene. Če ne bi bilo nje, se verjetno sploh ne bi mogel vpisati. Nisem depresiven Človek, ampak zaradi takšnih stvari lahko hitro postaneš.«
Ampak kljub vsemu ste se v Gradcu dobro znašli.
»Vpisal sem se na smer poslovna ekonomija - management. Sodelujem na Inštitutu za mednarodni menedžment in na In
Ali bi po vaše morali znižati davek oz. prispevek za nezazidana stavbna zemljišča na območju obrtne cone Kamenice?
Če bi v občini uredili ambulanto in našli zasebnega koncesionarja ali bi spremenili svojo odločitev glede izbranega zdravnika in se preusmerili v
bi tudi vse, ki bi se želeli naročiti na Vestnik, da se naročite pri nas, zato nas pokličite v Klicni center slepih v Škofjo Loko.
Klicni center slepih
Matevž Pintar
štitutu za inovacijski menedžment. In tukaj bom delal tudi svojo raziskovalno nalogo. Doktorski študij v Gradcu je namreč drugače zasnovan kot pri nas Najprej imaš izpite iz različnih metod in teorij, in ko jih opraviš, moraš predstaviti dispozicijo disertacije. V tej fazi sem trenutno jaz «
Kakšno temo boste predstavili v disertaciji?
»Rad bi raziskal težave, ki se pojavljajo na področju sodelovanja med univerzami in gospodarstvom. Se pravi R + R, raziskovanje in razvoj. To pa bi povezal z možnostjo kooperacij med podjetji in univerzami, vendar bi se rad osredotočil na storitveni sektor. Ker je to v moderni ekonomiji priložnost in prihodnost Čedalje več proizvodnje se bo selilo v druge države, v storitvenem sektorju-pa imamo še velike potenciale. Rad bi naredil mednarodno študijo med Nemčijo, Avstrijo in Slovenijo. In ko bom to končal, bom dobil
naziv doktor ekonomskih in družboslovnih znanosti. Tako kot sem sedaj magister ekonomskih znanosti«
Vaši prestopi z ene na drugo univerzo kažejo na določeno osebnostno značilnost?
Robeit Celec: »Z veseljem grem na pijačo, rad sem v dobri družbi, ampak ko me kliče študij, me ne more ustaviti prav nič.«
»Na iskanje samega sebe. Oziroma bolj na iskanje optimalnih možnosti v danih razmerah. Če bi prihajal iz bogate družine, bi si lahko privoščil Študij v Ameriki. Ampak žal si ga ne morem. Želel pa sem delati v tujini. Sicer je bilo tudi v Gradcu drago, ampak sem denar nekako spravil skupaj. Saj še zdaj delam v turizmu, zlata štipendija mestne občine pa mi vsak mesec prinese 5Olisočakov. Vendar mi to pokrije le tretjino stroškov, ker me samo stanovanje s stroški v Gradcu stane 350 evrov na mesec. In to je za Gradec poceni «
Drugače pa vodite tudi zavod Roka. Za kakšen zavod gre?
»To je privatni zavod, ki se ukvarja s prirejanjem projektov. Aktiven je že dve leti, od letos pa sem njegov direktor. Dosti projektov smo že izpeljali. Nekatere smo dobili, nekatere ne. To je vedno tako. Trenutno čakamo na evropski projekt, vreden tristo tisoč evrov. Naš delež znaša sto tisoč, dvesto tisoč pa dobimo od Evrope. Projekt se bo imenoval: Tempted by Europe? oziroma Te mika Evropa? Sodelovalo bo več partnerjev iz petih držav, Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Italije. Iz M. Sobote bodo to mestna občina, zavod Roka, MIKK, Klub prekmurskih študentov in Gibanje za mladino.«
Kje ima Roka svoj sedež?
»Trenutno je sedež v Černelavcih. Zaposlenih sicer nimamp, imamo pa zunanje sodelavce Ime Roka pa simbolizira neko pomoč. Roka roki pomaga. Mi nobenega projekta ne delamo sami, ampak vedno skupaj z nekom drugim. Temelj našega zavoda je sodelovanje. Mislim, da delamo kar dobro.«
Očitno ste bili v vseh svojih obdobjih kar dober učenec. »Da, bil sem dober. V srednji šoli sem bil večkrat najboljši v razredu, fakulteto sem naredil v rednem roku, nikoli nisem ponavljal. Na dodiplomskem Študiju sem se sicer požvižgat na to, kakšno povprečje bom imel, ampak na magisteriju so mi postale stvari zelo pomembne, tako da imam povprečje spet zelo solidno.«
Omenili ste, da delate tudi v turizmu.
»Kot turistični vodnik delam že skoraj deset let. Zanimivo je, kako sem se sploh znašel na tem področju. V drugem letniku na fakulteti smo imeli veliko zabav, kjer sem se tudi sam rad poja
Nataša Matjašec je nagrajenka Boršnikovega srečanja za vlogo v predstavi Kvartet.
vljal, Potem se mi je nenadoma posvetilo, da imam toliko časa, da bi lahko ob Študiju počel še kaj drugega. Tako sem vzel v roke časopis in že takoj zagledal oglas, da neka turistična agencija v Ljubljani išče turističnega vodnika. »Pa to bi bil lahko jaz,« sem pomislil in še isti dan poklical tja. Naslednji dan sem se že odpravil v Ljubljano in dobil službo vodnika. Nikoli si nisem predstavljal, da bom to delo opravljal tako dolgo.«
Kam vse ste že potovali?
»V Grčijo, Egipt, Italijo, na Cipru, kjer sem sprejemal goste, urejal finančna poročila in vodil izlete, sem preživel pet mesecev. V Limassolu sem imel svoje dvosobno stanovanje s pogledom na morje. Bil sem na Nizozemskem in v Belgiji na evropskem nogometnem prvenstvu, v Koreji na svetovnem nogometnem prvenstvu in v Bukarešti na tekmi med Romunijo in Slovenijo. Tega se še natančno spomnim: bilo je 14. oktobra 2001. Videl sem dosti sveta in spoznal mnogo ljudi. Vendar če mi bo finančna konstrukcija dopuščala, bom delo v turizmu počasi opustil, saj se moram v lej fazi življenja začeti spogledovati tudi z drugimi stvarmi.«
Res ste že na veliko prekrižarili svet, Kje je bilo najlepše? »V Černelavcih na Gorički 45 (smeh). Poleg tega pa v Grčiji. To je bilo moje prvo potovanje, ki sem ga vodil. Prva ljubezen, ki se nikoli ne pozabi.«
Dejavni pa ste tudi v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti?
»Tam večkrat pomagam. Sem veren človek, evangeličan. Kadar lahko, z veseljem v cerkvi kaj preberem. Gospod Leon Novak pa je tudi moj dobri kolega «
Zanimivo je videti tako mladega človeka, ki mu vera toliko pomeni.
»Kamorkoli na svetu sem prišel, so me takoj vprašali, kako mi je ime in kakšne vere sem. Pri mediteranskih narodih je to nekaj samoumevnega, pri nas pa je spet neka čisto druga kultura. Naš sistem je bil pač drugačen in je pusti! drugačne vplive.«
Tomo Koles, foto: T. K.
Mag. Janez Božič je v petek spet veliko obljubljal. Toda izvajalci, kljub podpisani pogodbi za gradnjo avtoceste Beltinci-Lendava, še niso uvedeni v delo. Glede na predvideni rok izvedbe dveh let to pomeni, da bo ta krak avtoceste zgrajen komaj konec leta 2009.
Janez Podobnik, pristojni resorni minister za okolje, še ni izdal gradbenega dovoljenja ?a gradnjo avtoceste Beltinci-Lendava. Gradbeno dovoljenje ima za približno kilometer trase.
Irena Brunec - Tebi je avtorica letošnjih kipcev, ki jih bodo dobili dobitniki zlate, srebrne in bronaste gazele na podelitvi v petek.
Tadej Ropoša pripravlja peti Rock projekt, na katerem bo predstavil mlade nadobudne kitariste in delo kultne soboške skupine Železo-beton.
10
-	2. november 2006-VESTNIK
Izšel Slovar stare knjižne prekmurščine
Dokaz samobitnosti
Borštnikova igralska nagrada Matjašečevi »Najtežja vloga, ki sem jo kdaj igrala«
in ustvarjalnosti
V nabito polni grajski dvorani je bil v petek Izjemen dogodek za Prekmurce in Slovence nasploh - predstavili so Slovar stare knjižne prek murščine. Uredil ga je že pokojni dr. Vilko Novak, izšel pa je v zbirki Slovarji pri Založbi Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. O slovarju, pomenu prekmurščine in dela SAZU-ja so spregovorili Milena Hajnšek Holc, dr. Oto Luthar in Leon Novak. Slovar obsega 947 strani, vsebuje pa 14.880 iztočnic in 2407 podiztočnic.
Slovenci, živeči na ozemlju med Muro in Rabo, so bili stoletja izolirani od osrednjeslovenskega prostora. S tem je bil izoliran tudi jezik. Tako so v ogrski monarhiji razvili svoj knjižni jezik, v katerem je izšlo okoli tristo knjig in različnih tekstov. »Stara knjižna prekmurščina,« je dejala redaktorica slovarja Hajnšek Holčeva, »je jezik, ki se je v Prekmurju uporabljal in razvijal v času od prve knjige v prekmurščini 1715. do leta 1919, priključitve Prekmurja k slovenskemu prostoru.«
Gradivo zanj je začel že pred
Imenitna predstavitev Lainščkove Muriše
0 ženski in moški duši v iskrivem dialogu z Manco Košir
Prav na začetku so bile besede o slavljenju in veselju ob rojstvu knjige, veselje, ki gaje Manca Košir primerjala z rojstvom otroka. To veselje so delili tudi številni navzoči, še posebej pa so ga pomagali doživeti nastopajoči: Vlado Kreslin , Moira, Oktet MePZ Štefana Kovača, Prekmurska godba Bakovci, mladci v nekdanjih vojaških uniformah. Vsi so poustvarjali razpoloženje časa pred drugo vojno, dogodek Muriša pa sta uspešno krmarila Simona Zadravec in Beno Horvat. Foto:J. Z.
Na Tišini, karseda blizu enemu od pomembnih prizorišč zgodbe - mostu na Petanjcih, je potekala predstavitev dru gega dela trilogije o soboški družini Spransky - romana Muriša, težko pričakovanega tudi zato, ker je doživel prvi del Ločil bom peno od valov pri bralcih velik odmev.
Vsebino nove, usodne ljubezenske zgodbe in posebnost magične panonske pokrajine, nad katero očitno lebdi duša, ki je ženskega spola, sta v iskrivem dvogovoru razkrila' avtor in Manca Košir, ki je za knjigo napisala tudi zanimivo, »jungovsko* obarvano spremno besedo. Rde ča nit pogovora je bila ženska (Zinaida) in moška (Julijan) duša, razlike med njima in kako se identificirati z eno ali drugo ozi
30 leti zbirati prof, dr, Vilko Novak, etnolog, literarni zgodovinar in jezikoslovec, predvsem pa odlični poznavalec stare prekmurske književnosti in njenega jezika. Izpisal je besede in besedne zveze iz 25 jezikovno, avtorsko in vsebinsko najznačilnejših del prekmurskih piscev 18. in 19. stoletja. Zajeta pa je vsa tematika, največ je verskih besedil, sledijo učbeniki in vzgojne knjige, besedili o zgodovini in ljudskih običajih in časopis. Po smrti dr. Novaka so pripravo slovarja dokončali sodelavci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Prekmurščina sc kot nad narečni pokrajinski knjižni jezik uporablja kot obredni jezik v Evangeličanski cerkvi, tudi kot publicistični in umetnostni jezik ter v zasebnem sporazumevanju. »Zal so vedno večje zahteve po uporabi slovenščine,« ugotavlja evangeličanski duhovnik mag. Leon Novak. Redko se uporablja Kuzmiče-va Nova zaveza, saj je jezik mlajšim generacijam vse manj razumljiv, v prekmurščini pa se še vedno poje in moli očanaš. Marsikomu se zdi uporaba prekmurščine v javnem nastopanju nazadnjaška.
roma kar z obema poloma človeške narave. Lahko bi se slišalo smešno, je povedal Feri lain-šček, a veliko lažje mi je bilo pisati z ženske perspektive. Z moškim junakom da ima več težav.
Zgodba se dogaja v fantastični pokrajini, je menila Koširjeva, stičišču mnogih kultur, v ravnicah, koder je še prisoten arhaični človek in odprta pot do duše, je še vedno pokrajina reke, vode, ptic, skratka magična dežela, za katero mislijo (tisti, ki je ne poznajo), da je izmišljena pisateljska dežela. Ključne besede v pisanju Ferija Lainščka pa da so še zmeraj ljubezen, duša, hrepenenje, usodnost. To je res, je potrdil pisatelj, človek se lahko uresniči samo v ljubezni, šele z drugim se lahko sestavi v celoto, vendar je brezpogojna ljubezen visok ide-
Dr. Oto Lutharja redaktorica Milena Hajnšek Holc držita v rokah Slovar stare knjižne prekmurščine, ki je zgodovinsko narečni slovar. Foto: Nataša Johnov
al, ki ga v življenju le redko dosežemo - a ženska jo lažje.
Takšno ljubezen predstavljata Elica, pobegla Julijanova mati, in Zinaida - njegova usodna in tragična duša dvojčica. Pri moških pa da je že malo drugače -ni le ljubezni, so tudi drugi dejavniki. Moški so bolj ograjeni, zaprti, tudi maščevalni, je dodala Koširjeva - kot recimo Julijan, ki hoče z mostom kaznovati reko, ki mu je vzela starše. A z Ju lijanom, pravi Lainšček, se je dolgo ukvarjal. Moral seje vživeti v čas in njegovo mladost -vse je nastajalo sproti, ker ne želi biti vsevedni pisatelj in raje raste s svojimi junaki. Problem obdeluje, dokler ne postane verodostojen - takšen, da bo zanimal bralca tudi čez sto let.
B. B. L.
zato jo uporablja le še peščica, med njimi tudi poslanec doc. dr. Mitja Slavinec. Dela protestantskih in kasneje katoliških piscev so za nas izjemnega pomena, prav tako je ta slovar novi zgodovinski trenutek in velika spodbuda za ohranjanje prekmurščine.«
Prav gotovo ta obsežna knjiga o prekmurskem jeziku zgovorno priča, kako smo Prekmurci kljub vsemu uspeli »stati inu obstati«. Nedvomno pa kliče po tem, da še enkrat temeljito predstavi in spregovori o vsem bogastvu, ki ga premore.
A. Nana Rituper Rodež
»Trubarji
V Galeriji PAC v Murski Soboti so odprli razstavo del XL in XII. slikarske kolonije Primoža Trubarja Moravske Toplice iz let 2005 in 2006. Omenjena kolonija je v organizaciji „ soboške podružnice Slovenskega protestantskega društva Primoža Trubarja lani in letos gostila dvanajst sodobnih slovenskih likovnih umetnikov različnih generacij in likovnih izrazov. Umetniški vodja je bil akademski slikar rojak Nikolaj Beer. Njihova dela so na ogled do 17. novembra.
Motiv sejalca ni preveč pogosta ikonografska tema Nikolaja Beera, ki pa vendarle odseva vse značilnosti njegovega barvno pastoznega, notranje doživetega oblikovanja panonske podobe. Lucijan Bratuš iz Vipave je odkril goričko krajino v bohotenju toplih jesenskih barv, ki jih omejujejo vrinki zelenih in modrih, intimno občutenih barvnih odtenkov. Jože Denko iz Bakovcc je jesenski
Med nagrajenci 42. Borštnikovega srečanja je tudi igralka Nataša Matjašec. Igralsko nagrado je prejela za vlogo v predstavi Kvartet režiserja Sebastjana Horvata in v izvedbi E. P. I. Centra ter Mestnega gledališča ljubljanskega. Prav tako nagrado je prejel tudi njen edini soigralec Radko Polič. »Ma-tjašečeva je v tej predstavi kot vrhunska virtuozinja svojega igralskega inštrumenta enako zgovorna v vseh jezikovnih in fizičnih registrih ter enako intenzivno prisotna v vseh obsesivnih, aktivnih in pasivnih delih svojega nastopa,« je med drugim zapisala žirija.
V Kvartetu nastopata Matja-šečeva kot markiza de Merteuil in Polič kot vikont de Valmon, obsojena na radikalno in ob-scesno zapeljevanje, ki se ne more obdržati le na površini, ampak skuša vedno znova prodreti globlje, pod poželenje, predreti čutnost, razkriti in
pregristi vse kože, kožice in povrhnjice, ki nas varujejo in 'h J da smo moralna, sočutna in razumna bitja. »Matjašečeva igfa । manj dve vlogi, kot markiza in kot igralka Nataša, med obema P navzoča kot nekdo vmes. Ta nekdo vmes je vse tisto, kar sc b " med igralko in njeno vlogo, med Natašo, njenim stlg' njegovo vlogo pa tudi med omenjenim kvartetom in občinsr' V ožji izbor je Kvartet uvrstil selektor Matej Bogataj potem,
je ogledal devetdeset predstav. »Bogatajeva odločitev je •	‘
da se žiriji in publiki predstavi sodoben, raziskovalni tip ga razmišljanja. V preteklih letih so selektorji dajali prednost rjenim, bolj alt manj tradicionalnim predstavam velikih gled. inštitucij. Udeležba sodobnega gledališkega izraza pa je bib r ( s njena na stranski tir, v nujni spremljevalni program, kar |e , izključevalo enakovredno primerjavo predstav in igi :i£skih r Menim, da je letošnja selektorjeva odločitev dokaz in potrdh ( se je sodobna gledališka scena v letih zanikanja in ignorance t v močno in kvalitetno fronto,« jc povedala.	i $
Predstavo na Borštnikovem odru sta odigrala takoj po ■ °
Seula v Južni Koreji, kjer sta se udeležila enega največjih me^.. dnih festivalov sodobnih scenskih umetnosti. »Predstava K1 •' ‘ doživela izjemno velik uspeh, odlična pa je bila tudi seuls* ^.v blika. Čeprav je bila v slovenščini, pararelno z njo pa flJ< jt korejšeini, so jo popolnoma sprejeli tudi zato, ker se je PuD pred predstavo nanjo odlično pripravila.« Žal pa je bila pr^ na Borštnikovem srečanju nekoliko okrnjena v svojem bil ■ ( organizator festivala iz Seula ni pravočasno vrnil odrske oE” Sta pa nagrajena igralca tudi tako navdušila občinstvo in • 1 jej
A. Nana Rituper
« v PAC-u
utrip v hribovitem pejsažu na Goričkem upodobil v prefinjeno občuteni barvni paleti usklajenih in notranje doživetih toplih barv. Milena Gregorčič iz Ljubljane zna prisluhniti šelestu valovanja in utripa krajine, ki ga je ujela v abstrahirano podobo predmetnega sveta. Slikarski izraz Endreja Gonterja že od nekdaj krasi prirojen občutek za zemeljsko obarvan kolorit toplih oranžnih barv, ki simbolizira slikarjevo vraščenost in duhovno zlitje s panonskim, stepsko občutenim in s travo obrašče-nim svetom. Abstrahirana podoba vinorodnega predela na Goričkem je Tomažu Kržišniku dobro služila kot predloga njegovi osebno občuteni likovni vizualizaciji. Simbolika motiva okna s hišno številko in silhueto človeške glave v ozadju odkriva konceptualen pristop Milana Razborška iz Izlak. S podobo lipicanca v galopu nas Igor Rehar iz Maribora morda uvaja v dinamiko sveta, ki je postala sinonim današnjega utripa življenja. Pavle Sedej iz Žirov je ohranil v svojih slikah romantično podobo Goričkega. Tone Seifert iz
Nataša Matjašec je letos prejela $ štnikovo igralsko nagrado. Ob tej gradi je za Vestnik povedala.Irm' gotovo.je to težka, če ne najtežja v■ ga, ki sem jo kdaj igrala tako v mis«1 nem kot postavitvenem smislu *»■ imam ta tekst, rada igram to vlog0' vendar gre za predstavo, M ' načenja. Besedilo zahteva od igR natančen in poglobljen premrsl^p1 profesionalni, še bolj pa na človeški ravni o Bogu, smrti, veri, življenje1"
Foto: Nataša Johnov
Milan Razboršek, Križevo šana tehnika, platno |.p Ljubljane se je lotil sli ■	,
sičnega motiva odstri*^ semena buč, ki velja ' ^it' najznačilnejših jeseni p^o vit v panonskem J1' ramski pogled na P1'', pj1' voreda topolov pt°u	p li-
je že od nekdaj veljal žive n slikarski motiv- • (£j -Pudobska Sluga je matiki svojo, modern0 v' no različico. Diptih^ .■ nikar j a pa odkriva k ( struktivističninu 1 načeli. Umetnike je r* in v katalogu predst
Franc Obal.
VESTNIK -2. november 2006 NA SCENI
Mednarodni debatni konec tedna
Najboljši Lendavčani in Nemci
Debaterji ljutomerske gimnazije se odpravljajo v Kalifornijo
dobra dva meseca sta •Mi od začetka šolskega 141 in na Gimnaziji Franca Košiča v Ljutomeru so še Posebno na področju debate aktivni. Ljutomerska gi-•anazija ima večletno tradi-”1" v debatiranju, zadnja šti-'Deta pa v sodelovanju z Za-za kulturo dialoga Za 1,1 Hm | organizirajo medna-rWni konec tedna, ki se ga
udeležujejo mladi iz različnih držav sveta.
Letos so gostili 45 dijakov iz Slovenije, Madžarske, Nemčije, Hrvaške, Romunije in Združenih držav Amerike. Na obisk iz Združenih držav so še posebno ponosni, saj so se imeli ob tej priložnosti tudi dijaki ljutomerske gimnazije priložnost udeležiti debatnih delavnic, ki jih je pripravil ameriški predavatelj
^aterji iz Kalifornije so si zadnji dan obiska ogledali Lju-b'jano in bili gostje poslanca Jožeta Horvata v slovenskem ^arnentu.
dr. Alfred Snider iz Svetovnega debatnega inštituta na Univerzi v Vermontu v sodelovanju z Bojano Skrt, vodjo Zavoda za kulturo dialoga ZIP iz Ljubljane.
Spremembe za katedrom
Na gimnaziji Franca Miklošiča so tujim gostom omogočili sodelovanje pri pouku, dijake četrtih letnikov je angleščino učil kalifornijski učitelj angleške literature in kreativnega pisanja David Chamberlain, dijaki tretjih letnikov so pri sociologiji s kalifornijskim učiteljem Kevinom Glavinom govorili o slovenski m ameriški kulturi, dijaki prvega in tretjega evropskega razreda so imeli pri angleščini delavnico o javnem nastopanju, ki jo je vodil dr. Snider, drugi letniki so vadili nemško konve-zacijo z učiteljico iz Nemčije, dijakom tretjega letnika pa je o ameriški neodvisnosti in ustavi predaval predstavnik ameriške ambasade v Ljubljani Albert Kraaimoore.
Nemčija proti ZDA
Ekipe iz slovenskih gimnazij Ljutomer, Lendava, Ledina, Be-
Okoli sto dijakov debatetjev je iskalo argumente za in proti za naslednje trditve: Angleščina bi morala biti uradni jezik Evropske unije, V Šolah ne bi smeli ponujati hitre hrane in Mladi so upravičeni do svojega sedeža v evropskem parlamentu.
žigrad, Trbovlje, Celje center, Idrija in ekipe gostov iz Madžarske, Hrvaške, Nemčije, Romunije in ZDA so debatirale v dveh formatih - začetniškem Karl Popper formatu, kjer sta sodelovali le dve tuji ekipi, in v svetovnem formatu. V formatu Karl
Popper sta v finalu debatirali ekipi iz Ledine in Lendave, zmagala je slednja. V svetovnem formatu so v polfinalu debatirale ekipe Nemčija B in ZDA B ter edina slovenska ekipa Ljutomer B (Luka Žnidarič, Dejan Čemi, Andrej Četni) in ZDA C. V fina-
Angelesa so se ljutomerski debaterji in njihovi mentorici povezali že v začetku leta 2006. Spoznavali so se in načrtovali izmenjavo kar po interneta in odločili, da pride Claremont High v Ljutomer oktobra, ljutomerski gimnazijci pa jim obisk vrnejo
e pesmi
nebo, le zapihal,
šelesti,
I 1 n dež polzi, barvah
e Jeli.
počivat hiti, ^‘a a °^€ ,' ^i»w. ledene je, / obdarjena. h " etii dnevi 7^
dni
i'
razumeti ga ni!
C" '■ gori
t to nas obkroža, ^^oljubnost zaživi, golob v svet poleti
Suzana
in zvezdice
n ' bobnih kresničk
S j ',l 'N vodnik
krasV°-
\|.	pa vendar daleč so,
. ’! 1"1 ■" t steguješ roko, n. iki se ne uresničijo. "o/	so zvezde,
•i^ sam mesec je, tlino nam smeje se, e£**We
' i v ^kradel bi lahko, ^^^Čne bi bilo sameval bi tako, [jf|	žalostno.
ko v noči
’	***** in zlate
Sonja
PRIPOROČAMO
MIKK-3., 5., 7. in 24. no-
vembra. Za vsakogar nekaj. Najprej francoski jazz in bosanska poezija (Kerkennah + Acuophe-ne), potem alternativni blues iz ZDA (Matt Boroff), nato stoner rock iz Švedske (Suma), za konec pa Še večer indijske glasbe (Music of Benares). Z indijsko pogostitvijo. Murska Sobota - Bosna -Francija - Švedska - ZDA - Indija. Ali je naše malo mestece postalo središče sveta? Sveta v malem prav gotovo.
Borat - 26. novembra v kinu Ljutomer. Samo če vam je všeč humor Alija G-ja Borat je nespretni (ne)odvisni novinar iz Kazahstana, ki pride v Ameriko, in s seboj privleče navade,
predmete in živali iz države, ki naj bi ponazarjala zaostalost ‘in podeželsko življenje. Tukaj je že prvi paradoks, saj Kazahstan sploh ni takšen. Vendar, kot je rekel Dražen Ilinčič v Pola ure kulture: »Vsi smo mi Kazahstan. In to ne samo zunaj, ampak tudi znotraj nas.« Kazahstan je že vložil pritožbo.
Gospoda Glembajevi in Šah mat - 2. in 29. novembra v Gledališki in koncertni dvorani v Lendavi. Oglejte si katero od predstav na lendavskem koncu. Čeprav spadajo v slovenski abonma, če nimate abonmaja, se boste že nekako pririnili noter. Uporabite domišljijo Kako je že rekel Penguin? »Če me ne bodo povabili, bom pač vdrl.«
Miroslav Krleža in Vinko Mo-derndorfer čakata na vas. In pri tem sploh ni treba, da ste gospod, da sre Glembaj, še najmanj pa, da ste šahist. Čeprav ne bi škodilo, saj bi tako vedeli več kombinacij. Šah in mat.
Maribor, Gradec, Vrbno/ Feldbach, Čakovec ... novembra. Odprite oči in se ozrite malce okrog sebe. Dogajanje je pestro tudi v naši neposredni bližini, kakšen izlet, ki bo razbil morebitno sivino, pa bo ponudil osvežitev. Maribor, 60 kilometrov od Murske Sobote: jazzovski festival Izzven (od 2, do 7. novembra) z imeni, koi so Doug Wimbish (ex Living Colour), Joey Baron in Charles Gayle. Gradec, 80 kilometrov od MS: Buena Vista Social Club (5. novembra), Lambchop (26. novembra). Feldbach, 30 kilometrov od MS: Omara Portuondo (25. novembra). Čakovec, 30 kilometrov od MS: Kulturni center (kino, koncerti, gledališke predstave, razstave ...). Življenje med štirimi stenami. Vendar ne domačimi.
Tomo Koles
lu je ZDA C premagala ekipo Nemčija B.
Sicer pa želijo organizatorji z mednarodnim debatnim koncem tedna predstaviti Slovenijo, Ljutomer in svojo gimnazijo svetu, hkrati pa svojim dijakom omogočiti spoznavanje drugih kultur in držav.
Ljutomerčani gredo v Kalifornijo
Prav posebna vez pa se je spletla med ljutomerskim in kalifornijskimi dijaki Z debaterji iz srednje šole Claremont High v mestu Claremont v bližini Los
sredi novembra.
Prvi del izmenjave je končan. Američani so kot gostje družin in na Gimnaziji Ljutomer preživeli devet dni. Sodelovali so pri pouku, ogledali so si Pomurje in pomagali tudi pri stiskanju grozdja v vinogradu. Izkazali so se na večeru talentov z zabavnim skečem, v katerem so se ponorčevali iz svojega predsednika.
Kalifornijski srednješolci so bili nad Slovenijo navdušeni, zato bi se radi vrnili kot turisti s svojimi družinami, še prej pa pričakujejo ljutomerske dijake, da jim vrnejo obisk.
V. P.
Vaša čustva
Nebo posuto z zvezdami, luna medlo osvetljuje noč. Črički prepevajo pesmi svoje. Men i pa vrejo solze iz oči. Že dolgo je od takrat, ko ob soju lune bosa v objem tvoj sem hitela. Bile so noči, ko pod tvojim oknom sem sedela, saj od ljubezni vsa prevzeta tvojo bližino sem potrebovala. Sedaj ostale so le solze grenke, zaljubljeno srce, ki vedno znova k tebi si želi Samo trenutki so, ko vidim te, takrat naberem spet moč si za prihodnje dni Ljubezen moja je in bo ostala samo zate do konca mojih dni.
Kiki
IKO NALOŽITE VSEBINO? "V” s« bin p naložite tako, d* • • 1919 L sijete SMS z udrtine kodo
fnt>r. ON 6OUCA1 n iiutaJHd
KAKO
Planet
Vsebini
pcšljeti
AvwMb «“r pt*«}-
Opremite svoj mobilnik! Brez članstva v SMS-klubu!

Za več vsebin pošljite SMS z vsebino P KRNEKI na 1919.1
TEME & OZADJA
TEMA:T AL0A1 OZADJE: BO ALBA!
OZADJE: HQ HEDC1

TtMA;T 02A«f: 80 NE8O1
JEM AT ZMAJČEK! OZADJE; BO ZMAJČEK)
OZADJE: 80 VOLKI
TEMA; T PRSTI
OZADJE: BO PRSTI
0ZAWE1 80 RASTA 1
TEMA: T JINJ OZADJE: BOJIH!
MELODIJE & UVERTURE
f niwsujim:
Robbi* WUlfams - Hudebo* KODA: PH RUOEBDX1
Fergie - London Bridge KODA; PM BKOGE1
Shekim ft- WjfcLflf Jaan -Hips Don't Lie KODA: PH KJPSI
Skuter ’ Ene Mena Mirte
KODA: PM M ISTE 1
Ptrir Hilton - Stars Are Blind
KODA; PM STARS2
Pussycat Dolls ft Snoop Dogg - Buttons KODA: PM BimOHSi
Tria - V dolini tihi kooajpm mlinu
Pink - u + Ur Hand KODA: PM HANOI
Scissor Sisters -1 Don't Feet Like Dancin' KODA: PMDANC1N1
S*m Lenderc - Na gram na kolena
KODA; OM KDLENA1
Lepi Daša * Lepi D* s* (EU Svi*K Turte iMdjl r*rrij«} KGDAtOM RAKU Al
Skuter * Na pomoč KODA: CM POMOČI
Faithless - God I« e EU
KODA: 0M GODI
Luna - Šečeru
KODA: OM SECEkHl
Siddhart* - Domin* KODA: 0M 00MIME1
GnarU Birkley - Crary KODA: OM CRAZT1
Shikire ■ Don't Bother KODA: CM BOTHER!
Avseniki - Na golici KODA: OM GOLIC Al
Red Hot Chili Peppers -Dani Cilrtorni*
KODA: OH DAHU
lepi - Lepi
KODA: V 6PRWAS
KOCA: U GPMMDW Madonn* ' Sony. KODA: U GPPAGM Kingston - Luna n«d obalo KODA; U GPAPPA
Turbo Angels - Jez sem za KODA; U GPMWMG
Siddharth - Plastik«
KODA: D GFHPTT
Atomih Harmonik* Kdo trka KODA; U GPMMGp
The Doort - Light My H ra KODA: U GPPOAT
Oliver Dr&gojavii * Cesaric* K0DA:UJDWDPJ
Gn*ris Barkley - Crazy KODA: U GPMWTF
Je zoprne čakat, ene? KODA: U DDDH3M
12
OTROŠTVa
Jaz sem...
Jaz sem zmaj
Angleški jezik: HORSE (hors)
Nemški jezik: PFERD (pfert)
Madžarski jezik: LO (lo)
Velike modrosti
Z gumpiči se učimo tujih jezikov
Konj
No, tokrat je na vrsti še ena zanimiva in izjemno elegantna žival - konj. Nekoč so ga uporabljali pri transportu kot vlečno žival pa tudi pri bojevanju, danes pa ima pomemben in velikokrat prav veličasten prostor v hlevu ali staji. Ni malo družin, ki so si v zadnjem času omislile vsaj kakšnega konja. Tudi otroci jih obožujejo, Še posebno pa si nekateri želijo, da bi dobili ponija. Če ne gre drugače, pa vsaj igračo, ki jo lahko češeš in oblikuješ grivo. Gumpiči, ki konje dobro poznajo, pravijo, da so sorodniki konjev tudi osli in zebre.
Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov iz Ljudske univerze v Murski Soboti, gumplča pa je ilustriral mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure.
Jaz pa pravim...
švingHc ne potrebujem
Španski jezik: EL CABALLO
(el kabaljo)
Italijanski jezik: CAVALLO (kovalo)
Francoski jezik: LE CHEVAL (le seval)
Poglejte svoje otroke ali svoje učence. Njihovo veselje in sreča, njihova žalost in skrbi - vse se zrcali v njihovih očeh. Pri otrocih hitro spoznaš, kdaj so sproščeni in zadovoljni, kdaj imajo ob nas odraslih, starših, učitelji, starih starših ... vse možnosti, da se lepo razvijajo in napredujejo. V njihovi zgovornosti in odprtosti, neposrednosti čutim, ali imajo meje v svoji kreativnosti in ustvarjalnosti. In s takimi otroki, ki se ne bojijo na glas povedati, kaj si v resnici mislijo, je čudovito delati in j ih poslušati. To so taki otroci, da se lahko odrasli prav potiho splazimo nazaj v šolsko klop, prisluhnemo njihovi modrosti in se začnemo učiti od najbolj modrih učiteljev.
Nana
i Tudi jaz sem bila nekoč otrok...
Moja mala svoboda
Otroštvo sem preživela v Mali Nedelji v učiteljskem bloku, kjer se je veliko dogajalo, učitelji pa so vedno prihajali domov ob zame nepravem času. Starša sta bila učitelja, oče ravnatelj, zato so morali biti moji podvigi zelo premišljeni, da sem se izognila budnim očem. Od 2. do 4. razreda sem imela pouk popoldne, in takrat se je začela »moja mala svoboda«.
Najprej sem na hitro opravila gospodinjska dela, potem pa se je začelo raziskovanje in branje knjig, gledanje televizije in obiski pri prijateljicah. Za večino mojih obiskov starši niso vedeli, le odtisi na oblekah so pokazali, kaj vse smo počeli.
V šoli sem bila organizator vseh prireditev, družabnosti in manjših »lumparij«. Sošolki dvojčici sem rada prepričala, da sta se zamenjali. Učitelji so bili nemočni, nam pa je bilo zelo zabavno in na koncu so ju vsi klicali Metka in Nada, tudi če so videli le eno od njiju.
Nekoč sem na sankanju tako uspešno peljala po hribu našo učiteljico, da si je pri padcu zvila gleženj in smo imeli potem nekaj časa nadomestno učiteljico. Lahko razumete, da se nobena učiteljica ni hotela več sankati z mano.
Veliko časa sem preživela pri babici in dedku v Logarovcih. Dedek Ferdinand je imel lastno knjižnico in je bil zelo vnet bralec in moj veliki vzornik, saj je o vsem vedel zelo veliko, in to sem zelo občudovala. Veliko klasikov in doktor romanov sem prebrala že v osnovni šoli, čeprav nekaterih stvari kar se ljubezni tiče, takrat še nisem čisto razumela.
V četrtem razredu sem dobila v roke Ingoličevo knjigo Gimnazijka Bila je tako zanimiva, da sem postala namišljeni bolnik, da sem lahko v miru uživala doma ob branju in gledanju televizije, a me je potem problematika knjige tako pretresla, da sem res dobila vročino. Povem vam, s temi stvarmi se ni »za hecati«.
Danes razumem veliko več stvari, zelo pomembno pa se mi zdi, da poleg knjig ne pozabiš živeti življenja in si nabirati izkušenj, ki jih deliš z drugimi.
Vesna Laissani je direktorica Ljudske univerze Murska Sobota. Pripovedovati zna veliko zanimivih zgodb in dogodivščin, ki jih njuna otroka zelo rada poslušata. Zgodbe zanju malo cenzurira in pravi: »Otroci in starši, berite in se učite, a ob tem svojih življenj ob smehu in sreči ne zamudite!«
Tokrat smo se lotili ene hude teme. Kako je kaj s prepisovanjem in švinglanjem. To je namreč pojav, ko želiš pri testu napisati več, kot znaš, in to se vsaj občasno dogaja po vseh šolah. Da smo se o tem pogovarjali ravno z učenci gentero-vske osnovne šole, je zgolj naključje, res. Simpatično zgovornim šes-tošolcem smo ukradli nekaj minut slovenščine pri učiteljici Miri Unger, za katero pravijo, da je učiteljica, ki jih najmanj ošteva in jo najbolj ubogajo.
Danes ste pisali test. Je hudo, ko se v šoli pišejo kontrolne naloge in sprašujejo?
Anamarija: Ni, ker so lahke, pri matematiki pa včasih težke. Ko sprašujejo, je lahko.
Petra: Lažje mi je, ko pišemo, ker ob vprašanjih lahko razmislim. Spraševanje zahteva več.
Aleš: Odvisno od predmeta, pri matematiki in težjih predmetih je meni ustno težje, pri drugih predmetih pa lažje.
Stojijo Sara Hozjan, Anamarija Vršič in Petra Kramar, čepita pa Aron Horvat in Aleš Cigiit (od leve proti desni).
Aron: Ustno mi je lažje kot pisno, ker ti lahko dajo tudi podvprašanja in dobim boljše ocene.
Sara: Meni je oboje lahko.
(Pozor, učiteljem nadaljnje branje odsvetujemo!)
Pa vi kdaj prepisujete ali švingla te, da bi dobili boljše ocene, ali če se niste naučili?
Sara: Ne, to pa se meni še nikoli ni zgodilo. Enkrat sem edino o tem premišljevala.
Aron: Jaz sem si jih enkrat v petem ali četrtem razredu naredil, vendar jih nisem uporabljal.
Aleš: Jaz jih nisem imel in jih nisem nameraval imeti.
Petra: Kar vem, tisto znam, česar ne, pa ne naredim.
Anamarija: Jaz ne potrebujem švin-glic, ker se dovolj učim in si hitro zapomnim.
Kaj pa sošolci in prijatelji kdaj naredijo švingllce?
Anamarija: Pa tu in tam.
Petra Jaz za švinglice drugih ne vem, ker meto ne zanima
Aleš: Slišal sem, da si nekateri na šoli delajo švinglice. Lahko so na majhnih lističih in si jih kam zalepijo, v percsnice ali na sehe.
Petra: Podatke si pišejo tudi na kip p ali na roko.
Aron: Včasih pa si zataknejo za zadrgo, potem si jo odprejo in papir potegnejo ven.
Ali pa delajo kot bi radirali, a prepisujejo.
Sara. Lahko pišejo tudi na zvezke. Ampak v višjih razredih je več švinglic.
Petra: So pa tudi taki svinčniki, kjer je gor poštevanka. To ni pravično do tistih, ki se naučijo.
Pa jih učitelji ujamejo iti kakšne so kazni?
Vsi: Vzamejo kontrolno, zapišejo enko...
Petra: Lahko bi bili učitelji bolj strogi, tako bi se učenci naučili reda, kaj lahko in česa ne.
Aron: Strinjam se, da bi bila kazen lahko še bolj stroga.
Petra: Ja od tistega prepisujejo, ki večkrat dobi petke, ampak tisti se tudi lahko kdaj zmoti, potem pa prepišejo narobe.
Anamarija: V tem času, ko delajo švinglice, bi se snov že naučili
A. N. R. R.
Jaz sem zmaj, ti pa ne.
Jaz bruham ogenj, tipa ne.
Jaz sem velik in nevaren, ti poživim vgradil, tipa ne, imam rep, ti pa ne, in letim, ti pa ne.
Patrick Osvald
st
S
Jaz sem konj
Jaz sem konj, tipa ne.
Jaz te lahko na hrbtu nosim, tipa mene ne.
Jaz živim v hlevu, tipa ne.
Jaz sem vazic, ti pa ne.
Patricija Kranjec
*
It S S< io tii Iti
1
»ti
»c
Jaz sem miš t
Jaz sem miš, ti pa ne, jaz cvilim, ti pa ne, mene se bojijo, tebe ne Jaz sem majhen, ti pa neživim v luknjici, ti pa ne. Jaz kradem sir, ti pa ne,
p K
in imam rep, ti pa ne	rs
Goran Jovdševič, učenci
3- r/9 DOS Prosenjakovci j
|«n
Slon in
računalnik

i*rJ L
k N«
Nekoč je v živalskem vrtu9 slon. Imel je velik računalnik-njem je igral igrice. Ko je z ril«1'
pritisnil na tipkovnico, je vse P hreščalo. Nekega dne je v živali' vrt prišel lovec. Sprehajal se ' gledal živali. Ko je zaslišal hrel1^ nje, se je prestrašil. Od Strahu l! zgrabil puško in ustrelil. Slona l zadel v rilec. Od takrat slon ni ® gel več igrati igric na računalnik
Rok Potočnik, 3-
OŠ 6^
IS
Jesen
To je bogat in pisan letni čas J£n ni odpada Listje z dreves. Živalis pripravljajo na zimo. Pripravlja zaloge hrane in bivališče. V 1 času se topleje oblačimo Jesen’ j veselim, ker imam rojstni dan Otroci že pridno hodimo v s° odrasli pa imajo veliko dela s J spravljanjem pridelkov. Sedaj tudi pečemo ali kuham0 stanj. Hodimo na sprehode in ’ bimo za zdravje.
Nilcolai Zver- ' 'j
P. S.: Pridno nam svoje izdelke, zgodbe. Pe r in prisrčne pošiljke vaše šljije. Zelo smo jih ve?e naprej jih pošiljajte P° tronski pošti Nana.RR®^'^ ali po pošti na naslov: za stran Barve otroštvi arh. Novaka 13, 9000 Sobota. Pa še nekaj ^-it1 membnega! Tekstov v Treba oblikovati, za to "" poskrbeli mi. Fotograf' pošljite posebej v tu, v obliki Jpg, saj jib tako lahko uporabili.
J Ut K ■h| h
'h
.h.

h?
h
VESTNIK - 2. november 2006
KMETIJSTVO
Pri Steyerjevih v Plitvici
Trgali grozdje za botrsko vino
s svoje trte so potrgali botri trt iz vse Slovenije
1 Vinogradništvu in vinar-f'1 Stey er iz Plitvice pri Apa-41 so konec prejšnjega tedna P^ili že peto trgatev v botrini vinogradu in ampelo-Mskem vrtu. V ampelo-'''skem vrtu, ki je največji v Keniji, raste 130 različnih vinske trte, v botrskem /"'gradu pa ima zasajeno ? 136 ljubiteljev žlahtne Hjlce iz vse Slovenije.
rgatev v prekrasnem sonč-i'i toplem vremenu je s nastopom popestrila pihalna godba. Obiralce ^i* ki so prišli iz vse Slove-K pozdravil direktor in la-Podjetja Vinogradništvo in tJlvo Steyer Danilo Steyer, ki ’em predstavil njihovo skrb . ""ograde in nego vin. Kot je kliknil vinski letnik eden ^dtlih s zadnjih letih - tako mošta in kot tudi po kalilu - in bodo h 11^51 J1 izšolali zelo kakovostna U1 '"'.Ul |ftrgatev že dol-ln’Kila v tako lepem vremenu ko so v lepem vremenu grozdje vseh 26 dni
^tev v botrskem in ampelo-
Milan Kučan je prvič potrgal grozdje na svoji trti
grafskem vinogradu je za njihovo vinsko hišo praznik, kajti na ta dan se v vinogradu zberejo njihovi prijatelji iz vse Slovenije. Letošnje se je udeležil tudi bivši predsednik Republike Slovenije
Milan Kučan, ki je obral svojo trto sorte traminec, ki jo je zasadil pred tremi leti. Nabrano grozdje je bilo zelo sladko. Najslajši mošt je pridelal Borut Žerjal iz Ljubljane, ki ima v vrtu zasajeno
trto Chardonnay in je nameril 145 Eokslejevih stopinj. Naj povemo, da so gostitelji obiralcem grozdja ponudili letošnje vino sorte radgonska tanina.
Ludvik Kramberger
F kmetovalcu Branku Brunčiču iz Babinec
Ma kasačev ni dobičkonosna
Brunčič, 54-letni iz Babincev pri hi^ru je domala tri de-(Jrja namenil reji kasaš-»Dediščino mi je za-fi ki je sicer večji de-;i ^tidka vlagal v vzrejo svinj, konji pa so ‘ H vPrego in druga kme-
čka opravila,« pove Branko, ki z veliko ljubezni domala ves dan bdi nad svojo čredo.
Na kmetiji z desetimi hektarji zemlje, ki jo obdeluje skupaj s prijateljico Slavico, predvsem Branko skrbi za sedem plemenskih kobil, žrebičko in žrebeta, ki se brezskrbno sprehajajo, tu in
™nčič s svojimi ljubljenci. Foto: N. Š.
darnega Dona, ki je pred leti zmagal v najelitnejši dirki - v derbiju, kjer se pomerjajo štiriletni kasači. Sicer pa skrbi za mladi rod On the Top, ki je pri Branku Brunčiču v najemu. Gre za znamenitega ameriškega žrebca, ki je z okoli 80 potomci med najplodnejšimi, hkrati pa se mnogi lahko pohvalijo z imenitnimi dosežki na številnih hipodromih doma in v tujini. Zanimivo, da se je največji rejec kasačev v ljutomerski občini Branko BrunČiČ le dve sezoni aktivno ukvarjal s kasaškim športom, s kobilo Veso pa ni dosegel odmevnih rezultatov. Kot pravi, bo ostal zvest reji, čeprav posel ni dobičkonosen. Med slabšimi je bila tudi letošnja sezona. Toda povpraševanje po kasaških konjih vendarle je. »Vztrajal bom in ohranil večdesetlet-no tradicijo kasaške reje v upanju na obetajoče in donosnejše čase « N. Š.
?Mjarski kmetiji Smodiš v Otovcih
Mma razstava starih sort jabolk
^&edbodol5. novembra Siietl!Zftane sadjarske , hij,(. n“'db. v Otovcih - ta tistj.'1’- Čase ukvarja tudi s 'in/ dejavnostjo - so do Si?°Ve,nbra tudi letos ' Zanimive in pouč-t,	' starih sort jabolk.
' Po' 1 Smodiš, eden rtv, grških tržnih pridelo-
Xf?’’so č^ni Sadjarskega Yf’ ^urja. ki jim predse-S organizator razstave, S,, na ogled kar 46 ob tem pa tudi Ad	skorša in nešplje.
Ju?na razstavi izsto-na)bolj znane sorte iz , sadovnjakov, kot je ^’vopecelj, moščanka,
lederka, pogačna, rdeči bobovec, batulka, mediina in druge Smodiš zagotavlja, da tudi druge sorte, ki si jih je mogoče ogledati, uspevajo v naših podnebnih razmerah in so razširjene v Sloveniji. Njihova uporabna vrednost je raznovrstna, saj so plodovi primerni tako za ozimnico kakor predelavo v krhlje, sokove, kise in žganje Večino sadežev za razstavo so tudi letos natrgali v bližnjem društvenem sadnem vrtu, precej pa tudi v travniških sadovnjakih na Go-
ričkem, nekaj primerkov pa so prispevali tudi njihovi prijatelji iz sosednje Avstrije, ki so vsako leto tudi pomembni obiskovalci
razstave.
Sicer pa je zanimanje za razstavo tudi letos zelo veliko, Smodiš pa je zadovoljen, da si razstavo v okviru naravoslovnih dni ogledajo tudi učenci osnovnih
ter dijaki srednjih šol. Samo tako se bo tradicija poznavanja in uživanja sadežev starih sadnih vrst prenašala na mlajše rodove.
A. G.
tam pa tudi poženejo v dir med ograjenimi zelenimi površinami. Prva kobila Viienka je skotila 15 žrebet, ki so bila pozneje vec ali manj uspešna na tekmovalnih kasaških stezah. Med uspešnejše gre šteti imena, kot so Vister, Vi-Ijan in Armena. Najstarejša kobila 16-letna Desire je skotila legen-
Navzkrižna skladnost
Obvezno izvajanje predpisanih standardov
(Nadaljevanje)
Standard za identifikacijo in registracijo živali
V zakonodaji EU je standard za identifikacijo in registracijo živali po novem opredeljen v različnih predpisih, urejajo pa ga še nacionalni predpisi.
Skladno s Pravilnikom o identifikaciji in registraciji govedi se na kmetijskem gospodarstvu izvajajo naslednje zahteve:
Govedo mora biti označeno čim prej po rojstvu oz. preden se premakne na drugo lokacijo, najpozneje pa do starosti 20 dni.
Ce se ušesna znamka izgubi, močno poškoduje ali postane nečitljiva, mora imetnik posamezno ušesno znamko čim prej, najpozneje pa v štirih tednih od dneva, ko to opazi, nadomestiti z dvojnikom ušesne znamke. Identifikacijska številka živali mora biti enaka kot na originalu.
Ob označitvi govedi, rojenih v Republiki Sloveniji, mora imetnik govedi poskrbeti tudi za njihovo registracijo, kar mora storiti v roku, določenem za sporočanje podatkov v centralni register govedi (v nadaljevanju CRG).
Govedo, ki prihaja na območje Republike Slovenije iz držav članic EU, mora biti označeno, spremljati pa ga mora potni list, izdan v države iz katere govedo prihaja. Iz spreml jajoče dokumentacije mora biti razviden tudi datum prihoda govedi v Republiko Slovenijo.
Uvoženo govedo, ki ne prihaja iz držav članic EU, se preoznači, razen če je namenjeno za zakol in je govedo zaklano v 20 dnevih po opravljenih zdravstvenih pregledih v karanteni.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izda potni list na podlagi registracije govedi v CRG.
Imetnik govedi hrani potni list na gospodarstvu, kjer se govedo nahaja.
Potni list mora spremljati govedo ob vsakem premiku
Vsak naslednji imetnik govedi mora v potni list takoj po prejemu vpisati podatke o svojem gospodarstvu, datum prejema govedi in se podpisati.
Če imetnik govedi izgubi potni list, mora v sedmih dneh od dneva, ko je izgubo opazil, zaprositi za dvojnik potnega lista,
Potni list mora biti vrnjen ministrstvu v sedmih dneh od dneva izvoza, zakola, pogina, kraje ali izgube govedi.
Imetnik govedi sme na gospodarstvo ali z gospodarstva sprejeti ali premakniti le označeno govedo, ki ga spremlja veljavni potni list.
Vsak imetnik govedi, z izjemo prevoznika, je dolžan voditi ažuren RGG (register govedi na gospodarstvu).
RGG mora imetnik hraniti na lokaciji, kjer je govedo, oz na način, da je RGG s te lokacije praktično dostopen.
Rok za sporočanje in vpis podatkov v CRG je sedem dni od dogodka oziroma pred premikom govedi na drugo lokacijo.
Skladno s Pravilnikom o identifikaciji in registraciji prašičev se morajo na kmetijskem gospodarstvu izvajati naslednje zahteve:
V evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) morajo biti vpisana vsa gospodarstva, kjer se redijo prašiči, in vsi imetniki prašičev. Gospodarstva, kjer se naenkrat redi največ en prašič za lastno domačo uporabo in kjer se žival ne premika z gospodarstva, se v EIRŽ evidentira na osnovi prijave premika živali na to gospodarstvo.
Živali je treba označiti čim prej po rojstvu, vendar najkasneje pred premikom iz rojstnega gospodarstva na drugo gospodarstvo
Živali se označuje z namestitvijo ušesne znamke v desno uho, lahko se jih označuje tudi s tetoviranjem v desno uho ali na desno stran hrbta tik za plečem.
Če se označitev pri živalih izgubi ali postane nečitljiva, se žival na gospodarstvu, kjer je bilo to opaženo, nemudoma označi na novo. Uporabi se identifikacijska oznaka, ki se uporablja na gospodarstvu, na katerem se žival označuje
Vsak imetnik prašičev z izjemo prevoznikov mora voditi ažuren RPG (register prašičev na gospodarstvu).
Jz RPG morajo biti razvidni trenutni stalež živali in kronološko vodeni zapisi o prihodih na gospodarstvo, odhodi živali z gospodarstva ter o ponovnih označitvah živali.
Vse spremembe morajo biti vpisane v RPG redno, najpozneje v sedmih dneh.
Vsak imetnik prašičev mora v Centralni register prašičev sporočati podatke o odhodih živali z gospodarstva in prihodih živali na gospodarstvo najkasneje v sedmih dneh po premiku živali.
Na območju Republike Slovenije mora žival spremljati dokument (spremni list) z izpolnjenimi obveznimi podatki.
Dokument podpiše in s podpisom potrdi imetnik, ki žival oddaja.
Skladno s Pravilnikom o identifikaciji in registraciji drobnice morajo kmetijska gospodarstva, na katerih redijo drobnico, izvajati naslednje zahteve;
V evidenco imetnikov rejnih živali morajo biti vpisani vsi imetniki drobnice in vsa gospodarstva, kjer se nahajajo živali.
Žival je treba označiti čim prej po rojstvu, najpozneje pa do starosti šest mesecev
Živali, ki se redijo v ekstenzivnih razmerah oz. na prostem, se lahko označijo najpozneje do starosti devet mesecev
Jagnjeta oz. kozliče, ki so namenjeni za zakol pred 12 mesecem in niso namenjeni trgovanju na teritoriju EU ali izvozu v tretje države, se lahko označuje z eno ušesno znamko, na kateri je skupna identifikacijska oznaka.
Ce žival izgubi ušesno znamko ali ta postane nečitljiva, jo mora imetnik drobnice nemudoma nadomestiti z dvojnikom z enako, ali če sledljivost ni ogrožena, z drugo identifikacijsko oznako.
Vsak imetnik drobnice, razen prevoznika, mora voditi register drobnice na gospodarstvu (v nadaljevanju RDG), v katerega je dolžan vpisovati podatke najkasneje v sedmih dneh po dogodku.
Vsak imetnik drobnice mora v Centralni register drobnice (CRD) sporočili podatke o premikih živali na obrazcih (spremni list) v roku sedem dni po premiku
Žival mora pri premikih z enega na drugo gospodarstvo spremljati spremni list, ki ga napiše in s podpisom potrdi imetnik, ki oddaja žival.
Prejemnik živali mora hraniti spremni list še najmanj 3 leta po prejemu živali.
Vsak imetnik drobnice mora enkrat letno v CRD sporočiti podatke o staležu na svojem gospodarstvu.	(Se nad a Ij uje)
Janez Lebar, univ. dipl. ing. kmet.
2. november 2006 - VESTNIK
IZ NAŠIH KRAJEV --------------------------
14____________________________________________
Lovska družina Dolina praznuje
Člani Lovske družine Dolina so prejšnjo soboto praznovali 60-letnico delovanja. Jubilej družine so proslavili v večnamenskem prostoru osnovne šole v Puconcih, kjer se je zbralo veliko članov zelene bratovščine, med njimi tudi lovci iz LD Zabok na Hrvaškem in člani pobratene Lovske družine Bogojina. Ob jubileju so podali bogato društveno kroniso. Zbranim je sprego vorit starešina LD Dolina Tomislav Kovačič, kije poudaril pomen njihovega društva, ki gospodari na 3.700 hektarjih površin. Na njihovem območju prevladuje visoka divjad, od tega srnjad, jelenjad in divji prašič. Ob jubileju so podelili društvena priznanja. Najvišje je prejel Evgen Berke z Van eče, kije bil pred šestdesetimi leU ustanovitelj družine. V bogatem kulturnem programu so nastopili Prekmurski lovski rogisti, pevci Zveze lovskih družin Prekmurja in učenci OŠ Puconci. Člani LD Dolina so pripravili za to priložnost v osnovni šoli Puconci bogato razstavo živali, ki živijo v naravnem okolju krajinskega parka Goričko. J. Z.
Srečanje predsednikov pomurskih upokojenskih društev
Opravljene naloge jih spodbujajo za nadaljnje delo
Pomurska pokrajinska zveza Društev upokojencev Pomurja je pripravila v Radoslavcih srečanje s predsedniki društev upokojencev iz pokrajine ob Muri. Osnovni namen je bil, da ugotovijo, kako so uresničili program dela in smernice v letu 2006. Z zadovoljstvom so ugotovili, da so naloge v celoti realizirane. Še več!
V tem času so organizirali vrsto prireditev, predvsem na kulturnem področju, kjer so izvedli kar dve reviji upokojenskih pevskih zborov, in sicer pomursko in državno srečanje. Poleg tega so organizirali likovno razstavo v Ljutomeru, srečanje pomurskih upokojencev v Spodnjem Konjišču, izvajali so program z naslovom Starejši za starejše in opravili več kot 3-000 anket o položaju starejših v Pomurju. Na ta način so lahko v skladu s potrebami upokojencev .poskrbeli za dosledno izvajanje pomoči na domu.
Po besedah predsednika Pomurske pokrajinske zveze Društev upokojencev Pomurja Mirka Lebariča so se vključili tudi v širše razprave o aktualnih zadevah. Med drugim tudi o reorganizaciji zdravstva. »Upokojenci nismo proti temu, da se s privatizacijo rešujejo nekateri problemi osnovnega in specializirane zdravstva, vendar smo odločno za to, da se ta vprašanja rešujejo 'z ustrezno zakonodajo v zasebnem sektorju. Glede tega smo zbrali že več kot 500 podpisov starejših občanov, ki najbolj občutijo spremembe v zdravstveni politiki. Do konca leta pa želimo opraviti še nekatere naloge v zvezi s kulturo, zlasti z nastopanjem kulturnih sekcij, in poglobiti medgeneracijsko sodelovanje O slednjem bomo prihodnji mesec pripravili okroglo mizo, pri čemer pričakujemo večji odziv osnovnih šol, ki nam lahko v skrbi za starejše ljudi veliko pomagajo. Poleg tega nameravamo izdati skupno glasilo pomurskih upokojencev,« pravi Mirko Lebarič.
Takoj po novem letu bodo skušali čim prej opraviti občne zbore upokojenskih društev, saj jih čaka skupščina pokrajinske zveze, na kateri bodo izvolili novo vodstvo in organe, izvoljeni delegati pa se bodo udeležili junijske skupščine Zveze društev upokojencev Slovenije. Od novoizvoljenih pomurskih županov pa pričakujejo tudi v prihodnje tvorno sodelovanje, saj bodo kot soodgovorni za razvoj lahko reševali tudi probleme upokojencev	Milan Jerše
Mikologi treh dežel
Gobja
susa
Čeprav je letos malo gob, je bilo tridnevno srečanje gobjih strokovnjakov več kot uspešno
Od 20. do 22. oktobra je potekalo na goričkem gradu v organizaciji Inštituta za sistematiko višjih gliv in Krajinskega parka Goričko drugo srečanje mikologov iz Slovenije, Avstrije in Madžarske.
Prvič so se zbrali mikologi na Goričkem pred dvema letoma. Takrat so bili enotnega mnenja, da morajo takšno druženje pono-
Določevalci vrst gob so bili opremljeni z mikroskopi in strokovno literaturo, za obiskovalce P2
<1
Z
o
je bito zanimivo spoznati, kakšne posebne in redke gobe rastejo v goričkih gozdovih, kot 250 vrst gob. Čeprav so lju^ teljski gobarji letos nekolik®11 zočarani, ker se jurčki le H prikažejo, so bili mikologiz" diverziteto gob, ki je ena ' gocenosti gozdov na tem gc grafskeni območju tridežd^P
viti. Tokrat se jih je zbralo več kot deset iz Avstrije in Madžarske. S košarami v rokah so prečesali gozdove Korovske šume (Fuks graba), povirje reke Ledave in Kapfenstein, okolico Gradu ter Bukovniški gozd in pragozd pri Kobilju, Prav v tem najbolj dragocenem prekmurskem gozdu,
ki je od 1971 leta določen za pragozd, so v nedeljo našli izjemno redko vrsto gobe, ki so jo doslej našli le v pragozdu Rajhenberga.
V nedeljo so vse najdene gobe predstavili na priložnostni razstavi, nekaj tega pa je bilo na ogled že v soboto. Na prvem mi-kološkem srečanju so nabrali več
parka, zelo zadovoljni.
Bernarda B. r®-
Si
14
6
1 to to Iti dol
tol
Protest lastnikov stanovanj s Cankarjeve 48
Zabojniki niso javni!
Ogorčena občanka trdi, da nastaja v središču Murske Sobote pred stanovanjskimi bloki nekakšno črno odlagališče
Stanovalce v Cankarjevi in Stari ulici moti pogled na črno odlagališče odpadkov, v kakšno so spremenili njihove zabojnike, ki so namenjeni zgolj stanovalcem blokov.
Pred dnevi je v naše uredništvo prišla ogorčena Sobo-čanka, ki stanuje v stanovanjskem bloku na Cankarjevi 48. Skupaj z drugimi stanovalci so se odločili, da bodo ukrepali, kajti dosedanji telefonski klici in obiski od-
govornih niso obrodili želenih sadov. V zabojnikih in okrog njih, ki so namenjeni •za smeti iz stanovanjskih blokov, se neprestano in v vse večjih količinah pojavljajo odpadki raznih tujcev; nekateri jih pripeljejo v vreč-
kah kar v avtomobilu in jih zmečejo pred zabojnike. Na pripombe, zakaj odlagajo smeti v te zabojnike, odgovarjajo, da jim je bilo tako rečeno, češ da so ti zabojniki namenjeni vsem.
Vendar to ne drži. Preverili
smo na podjetju Sauberm^. & Komunala Murska Sobo0 _ rektor mag. Branko Škafar*? ogledal tudi posneto fotogf11 ki jo je občanka posnela v P0* deljek zjutraj, preden so^ odlagališče počistiti delaw11 djetja. Njihovo podjetje sicer^ dno prazni zabojnike in °1'*' smeti vsak ponedeljek, sr®^' petek, toda v vmesnem1 ponovno pojavijo kupi m ' .
J


ke smeti. Ugotovili so, -so ti zabojniki namenjeni" nom stanovanjskih biuv ■ Cankarjeve ulice 48 <n Stare ulice 20 in 22, gajo smeti tudi drugi jbi111 .
»Ugotavlja se, da je 241,011 jj za ostale odpadke (včasih1 za ločene frakcije), pre^^ ponedeljek poln oziroma I' bina tudi ob njem. tem, da vanj in ob gajo odpadke tudi drugi in jih čez vikend preko?"' . medtem ko iščejo kor^1111 ti. S prekopavanjem pa le ti končajo tudi zun»l
nika.
Za rešitev takih predlagamo ograjen P'" za odpadke (ti staoo bloki notranjega Urt padke nimajo). Seveda r var stanovalcev in da se za to odločijo- »s pt je to tudi naš moramo odstranjevati ° ki so ob zabojnikih, saj11 v takem primeru druga vozila, da to P°' nam je pojasnil direk^^J1 ja Saubermacher & k'" mag. Branko Škafar.
fl Bernarda •
Solata za petek in svetek
Članice študijskega krožka Tišina, ki deluje v okviru Ljudske univerze Murska Sobota, vodi pa jih mentorica Mihaela Flisar, so pripravile v prostorih vaško-gasi Iškega doma vTropovcih učno uro, katere namen je bil predstavitev njihovega znanja o pripravi različnih vrst solat na temo Solata za petek in svetek. Pripravile so kar 46 vrst različnih solat, ki se lahko ponudijo kot samostojna jed. Šlo je za mesne in brezmesne solate za vsak dan. Pripravljajo tudi izdajo posebne brošurezrecepti.J.Ž.
Na nedavnem
Negovi sta zbrane razveseO0* glasbenika, ki sta Po?: ljučjuzdmžila moči; harrnb,1lKu1)jt:i‘' Jaušovec iz Negove in Gornje Radgone. Prav sl^ dil veliko pozornosti /9^ nenavadnega	*
ohišje kitare. Jože Bibiči® dgoni zelo znan, saj je®'1	J
leta hišnik pri ZKO-ju, presežek, od 1996.1®ta ju' upokojen, redno upoKo/1.'.,.^'' gusta lani. Vse pa kaze, ®J . dnješe bolj znan zot*^ sbila, ki siga je dolg0 nato dal narediti	f
šu) iz odslužene kitare । katerem so nekoč prali
CESTNIK -2. member 2006 IZ NAŠIH KRAJEV
15
Aktualen je problem evi-^tiiranja še okrog 150 gro-na pokopališču v Veržeju, a) ni mogoče najti lastnikov.
tako se zavzemajo za iz-u^avo žarnega pokopališča, kto naj bi v povezavi s kon-'tsionarjem izdelali idejni na-Crirabe pokopališkega pro-Mta To naj bi storili hkrati z "«lavo projekta ureditve Golice cerkve.
Opravljen je osnutek pro-
Ureditve turističnoinfor-‘“cijskega centra, ki ga sofi-'Sncita država s sredstvi za ■posredne regijske spodbu-* Ta center naj bi bil v ob-stare trgovine nasproti Riškega doma v Veržeju, 'fojekt vsebuje dve varianti.
M. J.
Jjnija Radgona
lem ko je bil 4. oktobra temeljni kamen za J* dom starejših v Gornji |ebUu potrebno pri-še razno dokumenta-'° Anton Kampuš, župan „’tnj^radgonske občine, je Povedal, da bo gradnja do-‘'s kapaciteto 150 postelj) io. novembra. Vred-/” ^i je ocenjena okrog 1,5 turtle tiiUni-. Gradnja > hiti končana do konca ’’007, tako da se bodo lah-l’ U’1 varovanci vselili v J*' začetku leta 2008. Pri j, upokojencev Gornja n ■ 1 kper zbirajo orientalk *■ prijave za sprejem, ima-( 'M 30 prijav starejših, ’radi vselili v dom.
F. KI,
^^.vestnik.si
Teden vseživljenjskega učenja v Veliki Polani
Delavnice ljudske obrti in izdelovanje grafik
V prostorih Osnovne šole Miška Kranjca Velika Polana so potekale delavnice v okviru projekta teden vseživljenjskega učenja, v katerem so sodelovale vse generacije od otrok do upokojencev.
V tem vseslovenskem projektu v Veliki Polani sodelujejo letos četrto leto. Po besedah ravnateljice velikopolanske osnovne šole Marije Horvat so se v projekt, ki poteka pod okriljem Andragoškega centra Slovenije, vključili, da bi ob razvijanju intelektualnega področja med mladimi razvijali tudi druga področja, kot so ročne spretnosti, pomembno pa se jim zdi seznanjanje z ljudskimi obrtmi in
-Udeleženci tedna vseživljenjskega učenja so sodelovali na šestih delavnicah.
dejavnostmi ljudi v preteklosti, s čimer tudi ohranjajo ljudsko izročilo.
V prejšnjih,letih so imeli vsak dan eno delavnico, letos pa so se odločili, da bodo vse delavnice hkrati, in tako so se otroci vključili v tisto delavnico, ki se jim je zdela najzanimivejša. V aktivnosti tedna vseživljenjskega učenja se je vključilo več kot sto učencev, to je več kot polovica šolarjev velikopolanske osnovne šole, sodelovali pa so tudi njihovi starši in babice. Udeleženci so tako sodelovali v delavnici oblikovanja izdelkov iz slame, ki jo je vodil Ivan Žižek, delavnici rezbarjenja iz lesa pod mentorskim vodstvom Tiborja Frančiča, dela
vnico, na kateri so izdelovali lutke iz volne, je vodila Branka Bele, oblikovanje nakita iz naravnih materialov je potekalo pod vodstvom Violete Celec, izdelovanje grafike je udeležencem predstavila akademska slikarka Katja Pal, šesto delavnico pa so poimenovali Ročna dela polanskih babic, kjer so babice predstavile kvačkanje, izdelovanje novoletnih okraskov in podobno
Mentorji posameznih delavnic so se ob poteku delavnic s svojimi izdelki predstavili na razstavi v prostorih Šole, po končani delavnici pa so razstavili tudi izdelke, ki so nastali v ted- -nu vseživljenjskega učenja.
J. Ga.
Fotorazstava in modeli
V soboškem lokalu Art Caffe je bila otvoritev fotografske razstave Deana Du-bokoviča z naslovom Pod njeno kožo. Dubokovičježe uveljavljeno ime na slovenski fotografski sceni, saj redno prispeva svoje izdelke za slovenske revije, kotso Gloss, Jana, Stop in Zlati kapital. Njegove razstave pa so bolj redke, zato je omenjena v Murski Soboti še toliko večja dragocenost. Otvoritev pa je minila še v dodatnem glamuroznem vzdušju, saj sta za animacijo in postrežbo med drugim skrbeli tudi dve lepotici, Anita Perko iz Maribora, model agencije Volcano models, in Nina Koline iz Slovenskih Konjic, model agencije Bronz. Ustrezno glasbeno razpoloženje pa je s svojim izborom ustvaril DJ Blue Boy. Na fotografiji lastnik lokala Jože Kranjec v družbi z Deanom Dubokovičem (drugj z leve) ter modeloma Nino Kohne(prvazleve) in Anito Perko. T. K.
Najstarejša Ljutomerčanka
Pred kratkim je Marija Fekonja praznovala že 99. rojstni dan. Rodila se je leta 1907 v Mur-ščaku v kmečki družini. Zelo mlada je morala z ooma. Preživljala se je z delom na polju in v vinogradih, bila je gospodinjska pomočnica In kuharica v gostilni. Od leta 1956 živi v Ljutomeru. Najbolj jo je prizadela zadnja vojna za osamosvojitev Slovenije leta 1991, ko seje ob hrumenju tankov skozi Ljutomer onesvestila. Ima hčerke Frido, Štefko in Tončko, pri kateri tudi živi. Zelo ponosna je na devet vnukov, 13 pravnukov in enega prapra-vnuka, ki jo pogosto obiskujejo in vedno znova se jih razveseli. Še vedno je odličnega zdravja in dobrega spomina, Recept za dolgo življenje: zmernost pri hrani, delo in še enkrat delo do pozne starosti. M. Tivadar
Manje socialne ekonomije in ekologije v pomurski regiji
Mozaik - društvo za socialno vključenost
se končuje tret-. Projekt društva Mo-Sobote, kate-iw Ustanovitelji so si za Poslanstvo zadali so-Sik ločevanje ranljivih skuPin-v ta na' 11izvaja projekte, se dolgotrajno osebe usposa-;n ** delo v razvojno per-dejavnostih po-regije, hkrati pa se %)1 '' Zagotoviti tudi traj-ffOi^na mesta.
Usposabljanje za 6 ekologiji se modularnega je "r'J katerega sestavljajo in en dodatni mo-। '' Namenjen za psihoso-*^5 F^Poro udeležencem '’i,,, ,!MTi|a Skupaj tvorijo Pa^to različnih *Hi,„ k aktivnosti, v katere 'k'l, '.n ' vključuje 30 oseb iz V ' družbenih skupin.
je za tradicio-\js ^adi tel jsl vo - udele-!e°rehČno in praktično ' hfj	s tradicionalnimi teh-
in gradbenimi ’ Preteklosti, ki posta-. MJ^bnem času čedalje '\tj 'l‘lši V sklopu projekt-Vtl°sti poteka pod stro
kovnim vodstvom obnova treh objektov v tradicionalnem slogu, ki bodo v prihodnje rabili za delovno vključevanje oseb iz ranljivih družbenih skupin ter trženje proizvodov in storitev socialne ekologije.
Usposabljanje za nego krajine - udeleženci se seznanjajo
Delo na njivi
s poklicem vzdrževalca krajine ob uporabi naravi prijaznih krajinskih tehnik. V okviru projekta pa med drugim sodelujejo tudi pri različnih delovnih akcijah nege krajine na območju krajinskega parka Goričko in se obenem informirajo o perspektivah teh dejifnosti za zaposlitvene
možnosti v prihodnje.
Usposabljanje za ekološko kmetijstvo - letos je imelo društvo Mozaik svojo tretjo žetev pire, pšenice, ajde in rži. Zrnje bodo predelali, slamo pa počesali in jo uporabilo za strešno kritino v tradicionalnem graditeljstvu. Poleg tega pridelujejo
tudi sezonsko zelenjavo, ekološke pridelke pa predelujejo v domače dobrote. Udeleženci se pod strokovnim vodstvom učijo ekološkega načina pridelave poljščin, tematika modula pa prav tako zajema predelavo lanu od setve do končnega izdelka.
Usposabljanje za ekološko
predelavo hrane - udeleženci se pod strokovnim vodstvom seznanjajo z načeli predelave kakovostnih prehrambenih izdelkov. Na eni strani se praktično usposabljajo za peko kruha in krušnih izdelkov, peciva ter izdelavo testenin, na drugi strani pa spoznavajo tudi tehnologijo predelave mleka, predvsem v sirarstvu.
Dejavnosti ekološkega kmetovanja in ekološke predelave hrane so take, da Lahko ponudijo možnost trajne zaposlitve in socialne vključenosti brezposelnih oseb tudi po koncu posameznih projektov. S tem namenom želijo v prihodnje svoje pridelke in izdelke ponuditi vsem, ki cenijo zdravo in doma pridelano hrano, hkrati pa jim je pomoč drugemu pomembna vrednota.
V prihajajočih letih načrtuje društvo Mozaik vzpostavitev sistema institucionalnega socialnega vključevanja ranljivih družbenih skupin z mrežo ekosocial-nih kmetij, katerih krovna organizacija bo center za usposabljanje in zaposlovanje težje zaposljivih oseb z uvajanjem socialne ekonomije in ekologije v pomurski regiji.
Pripravila: Sandra Zrinski
16
REPORTAŽA
2. november 2006-VESNI
Pogovor z vojaki iz mirovne misije v Afganistanu
Vrni se živ in zdrav
Strah je bil nekaj pozitivnega, najpogostejši stavek Pazi nase
Slovenska vojska (SV) znotraj zveze Nato aktivno sodeluje v mirovnih misijah po skoraj vsem svetu. Bosna, Kosovo, Afganistan in Irak so le nekatere destinacije. Potem ko je bilo ukinjeno naborništvo in uvedena poklicna vojska, je poiskalo službo v SV tudi mnogo fantov in deklet iz naše pokrajine. Nekateri med njimi so že služili v mirovnih operacijah: Danijel Plej, Dejan Raj, Bojan Kučan, Dejan Sovič in Sebastjan Peteršič so bili kot pripadniki 3- čete 20. bataljona iz Celja v Afganistanu od 13. februarja do 27. avgusta letos.
Peterica v vojski službuje najmanj dve leti: v preteklosti so imeli druge službe, ki so jih zamenjali s poklicem vojaka. Vojska jim je izziv. Biti vojak jih veseli, v tem uživajo. Lani so dobili ukaz: odhod v eno naj-nemirnejših in kriznih žarišč na svetu: v Afganistan, v mesto Herat ob meji s Pakistanom. 1SAF je bil vsem prva misija.
- Ko ste zvedeli, da odhajate v mirovno misijo v Afganistan, na kaj ste najprej pomislili?
Peteršič: Najprej sem pomislil, da moram na odhod pripraviti svojo družino, da bo pripravljena na vse. Tako se tudi mi pripravljamo v vojski.
Sovič: Doma so morali sprejeti mojo odločitev.
Kučan: Moji me niso ovirali, misija mi je bila izziv.
Raj: Pričakoval sem, da bom šel najprej v kakšno drugo misijo, v Bosno ali na Kosovo. Da gremo v Afganistan, sem pač sprejel. Sicer pa misija kot misija. Bil sem pripravljen, domače sem seznanil. Morali so se sprijazniti, ker je to moja služba.
Plej: Že ko sem postal vojak, sem vedel, kaj me čaka in v kaj se podajam. To je moja služba, tako sem se odločil in to si želim delati
- Pravite, da ste bili pripravljeni na odhod v misijo. Kako so potekale priprave?
Plej: V Celju smo se pripravljali približno pol leta. Tri tedne smo bili na terenu na Počku, drugače smo se usposabljali skoraj vsakodnevno. Na koncu je sledilo preverjanje.
- Bolj ali manj ste potem vedeli, kaj vas čaka v tujini?
Raj: Urili smo postopke za delo na kontrolnih točkah, kjer smo imeli stike s tamkajšnjim prebivalstvom. Vendar ti šele samo praktično delo da pravo sliko
- Kakšen je bil občutek, ko ste pristali na letališču v Afganistanu?
Raj: Pristali smo v Čisto drugačnih razmerah. Dejansko smo bili presenečeni, vseeno pa ni bilo nič takega. Namestili smo se v bazi in že naslednji dan začeli opravljati naloge.
Plej: Bilo je kar dobro glede na to, da je
tam skoraj vse drugače: veter, vročina, puščava ...
- Kako so potekali prvi dnevi?
Kučan; Pošteno povedano: bili so naporni. Navaditi se je bilo potrebno na klimo, saj je bilo tam toplo že februarja, bila je tudi velika temperaturna razlika med dnevom in nočjo Nekateri so imeli manjše zdravstvene težave, večjih težav sicer ni bilo.
Sovič: V začetku je bilo res kar naporno.
- Kakšen je bil vaš delovnik?
Peteršič: Dvanajst ur smo izvajali naloge, nato smo bili dvanajst ur v pripravljenosti. Naloge smo opravljali skupaj z Italijani.
Raj: Z Italijani smo se odlično ujeli. Skupaj smo tudi patruljirali, kjer ni bilo nobe
nih ovir, ker je vsak natančno vedel, kaj mora storiti.
- Kje pa ste bili sploh nameščeni?
Plej: Znotraj baze so kontejnerji oziroma zabojniki. Vse je bilo urejeno, imeli smo klimo, tako da se je dalo preživeti. Španci so recimo živeli v šotorih.
- Kaj ste Jedli?
Kučan: Na dan smo imeli tri obroke. Hrana je bila dobra, kuhali so Italijani. Jedli smo meso, testenine, vsega je bilo... V kantini pa si dobil pijačo in cigarete.
- Ste v prostem času lahko zapustili bazo in šli v mesto?
Kučan: Nismo imeli izhodov. Baza je bila zaprta, iti v mesto je bilo nevarno. Zato najbrž nobeden ni pomislil na izhod.
- Ste se srečevali z domačini?
Sovič: Z njimi smo se srečali na kontrolni točki. Bili so prijazni, celo nekaj naših besed so se naučili.
Kučan: Z domačini smo imeli stik na kontrolnih točkah, saj so hodili delat v bazo.
Raj: Pri vhodu smo jih preverjali, ali so »čisti«, kar je pomenilo, da slučajno niso prinesli česa nevarnega v bazo. Med drugim so morali pri vhodu odložiti tudi mobitele.
- Kako živijo domačini in kako ste njihovo življenje videli vi?
Peteršič: Ljudje so revni, živijo v starih hišah, jedo skromno... Kot patrulja smo šli
v mesto in si videl na ulici, kako režejo meso, meter stran pa žagajo drva. Neverjetno. Moram pa tudi jaz povedati, da so bili prebivalci zelo prijazni.
- Naloge ste opravljali oboroženi, nosili ste neprebojne jopiče in čelade. Ste kdaj uporabili orožje?
Plej: Ne, le pri urjenju na strelišču.
- Ste se kdaj znašli v nevarni situaciji?
Plej: Pri meni ni bilo take situacije.
- Pa vas je bilo kdaj strah?
Raj: Ko se je marca pred bazo zgodil samomorilski napad in ko si pred službo do
bil podatke, da bi na kontrolno točko lahko prišel samomorilec, ti ni bilo vseeno. Strah sem dojemal kot nekaj pozitivnega, takrat si bil bolj pripravljen reagirati.
Kučan: Strah? Gotovo je bil Po tistem napadu je bilo vsaj mene bolj strah. Ko smo se peljali po cesti, kjer je bil napad, si razmišljal, kaj če bo sledil napad prav zdaj.
Sovič: Dva dni po napadu smo bili spremstvo, kjer sem bil voznik v konvoju. Seveda razmišljaš o vsem skupaj.
- O čem razmišlja vojak, ko gaje strah? O svojih najbližjih?
Plej: Seveda misliš na svoje domače in pa tudi na kolege, ki so poleg tebe na terenu. Lažje je biti v skupini in se pogovarjati ter tako vse prebroditi.
Raj: V takih primerih moramo držati skupaj. Vsak je imel slab trenutek, ki pa
smo ga hitro rešili.
- Kako ste komunicirali s svojimi v Sloveniji: s pomočjo interneta in mobilnih telefonov?Je bila komunikacija morda omejena?
Raj: V bazi so bili satelitski telefoni, Italijani pa so nam nabavljali kartice, tako da klicanje ni preveč stalo. Lahko si komuniciral še po internetu. Sicer smo gledali tudi televizijo, tako da smo vedeli, kaj se dogaja, saj smo spremljali nekaj naših programov.	-
- Je bil stavek Pazi nase v pogovoru z domačimi najpogostejši?

Plej: Vedno je bil ta stavek, ko sem kom čal pogovor. Drugega stavka na ko#01 sploh ni bilo.
Kučan: Enako je bilo tudi pri ' Včasih je med pogovorom zmanjka10 gnala in nisi mogel takoj poklicati nSJ doma pa ta čas niso vedeli, kaj se je r? ’ lo.
- Po dostopnih podatkih je bruto plača vojaka s peto , izobrazbe r mirovni misiji kot 900 tisoč tolarjev. Je zasiti s ti. ki vojaka žene v misijo? Sovič: Po pravici povedano je Plača je res višja kot doma, ker je zrJ dodatek za delo na nevarnem obmoep’^ drugi strani pa si odsoten od dotna vem, ali je zaslužek na prvem mestu-
- Kaj pa je t orej na prvem m&trf Sovič: Predvsem izkušnje.
Peteršič: Na prvem mestu so ' na drugem je plača.
- Kaj ste s seboj kot izkušnjo - i ’r” sli« iz misije?
Kučan: Izkušnje so dobre in P0^1^ in jih poskušam prenesti v civil110 •K"je.	,
Sovič: Zdaj veš bolj ceniti to, kar Tudi bolj paziš nase
Peteršič: Spomini ostanejo, Plej: Veliko smo doživeli in vid° tem, kar sem videl, sem lahko živini. To moramo bolj spoštovati • šnja? Dobra, želim si še kakšne misij0, da tudi kje drugje
- Vsi imate dekleta. Kako SO sp^ ,
n
Pi
81
vaš odhod v misijo?	jj-
Raj: Ni bila najbolj navdušena, /
nt St lil C( st It
bej, ko je slišala, kam grem. Moraš spf J£ enostavno sc moraš sprijazniti M J * t la po telefonu, v ozadju pa je bilo vs»
h.
tisto, da te nekdo nekje pogreša.
Plej: Jaz ne bi o tem.	. up,
Kučan: Kaj naj povem? Doni-0le j 4 ker smo imeli povezavo z domačinki se lah ko vsaj slišal po telefonu •
Sovič: Ker ima punca podoben je lažje sprejela. Na koncu je le rek* se živ in zdrav.
Peteršič: Ko sem ji prvič f0' grem, ni verjela Potem ko sem P’' domov opremo, ji je postalo odhodom sva se veliko pogovarjala skupaj

- Bi šli v misijo v Irak? jitf
Raj: To je odločitev države- Zap^ sem v vojski, če bo država to zaht 0
Plej: Če bo država to zahtevn i- u-nalogo izpolnili. Zato smo sprejet’ bo.
Kučan: O bi bil napoten ozm
mi ukazali, bi seveda šel
Sovič: Če bi me poslali, bi šel'1
se morali dobro pripravili.
Peteršič; Jaz bi Šel v Irak.
Andrej Bedek, foto: Natala

Sebastjan Peteršič, 22, Ormož: »►Najprej sem pomislil, da moram družino pripraviti na moj odhod.«
Dejan Sovič, 25, Šafarsko: »Dekle mi je pred odhodom v misijo na koncu le reklo: Vrni se živ in zdrav.«
Dejan Raj, 28, Gomilica: »Strah sem dojemal kot nekaj pozitivnega, bolj si bil pripravljen reagirati.«
Danijel Plej, 29, Ivanjci: »Če bo država zahtevala, da gremo v Irak, bomo šli. Zato smo sprejeli to službo.«
Bojan Kučan, 27, Šalovcr^ii-so dobre in pozitivne in i11 „ šam prenesti v civilno živlJe '
VESTNIK-2. november 2006
KRONIKA
Konec preiskave smrti zapornika s Pušče v mariborskih zaporih
Jožek Horvat ni umrl nasilno
Stopimo iz teme: preventivna akcija
Vidnost je varnost
Notranja preiskava je pokazala, da Jožek Horvat ni umrl na$Une smrt, temveč zaradi odpovedi srca, so sporočili iz prave za izvrševanje kazenskih sankcij. Iz obdukcijskega ^Pisnika sledi, da je prišlo do odpovedi zaradi zlorabe in petnega užitja zdravil.
‘Kombinacija metadona, apaurina in substance tramadol je bila !1 njega usodna,« je povedal Tomaž Smole, generalni direktor Wve. Horvat je v zaporu dobival metadon, ki mu ga je predpisal “avnik, ker je bil zelo odvisen od tablet. »Žal pa je užival tudi tablete za pomiritev, ki jih je v zaporu očitno kupil na čr-*T| trgu.« Na upravi pravijo, da se trudijo ta trg preprečiti, ven-, ■ zaporniki zmeraj inovativnejši. Dodajmo, da je več raziskav da med zaporniki veljajo posebni odnosi: preprodajanje ' :,cmh stvari lahko hitro pripelje do izsiljevanja in nasilja, zgo-lr K že tudi, da so bili v prodajo vpleteni delavci zaporov.
0,1 Pa so svojci umrlega Jožeka še zmeraj prepričani, da je • mtodnik umrl nasilne smrti. Sprašujejo se, kako so nastale ki so bile vidne na njegovem telesu, svoj prav pa bodo . ^šali dokazati s pomočjo odvetnika Pokojni Horvat bi prej-'1‘torek prišel na prostost.	A. B.
Policisti so razdeljevali zloženke delavcem tekstilnega giganta Mura, v prihodnje bodo ljudi na uporabo odsevnikov opozarjali tudi drugod - med drugim pred zbiralnicami mleka.
■ Črenšovcih nadaljujejo humanitarno akcijo
s' 'ciniku smo že poročali o požaru, ki je 16. oktobra uničil go-krilil del poslopja v Žižkih, v stanovanjskem delu popolnoma «fc|h:- delno pa poškodoval notranjost hiše. Družini so takoj bočili na pomoč sosedje in prijatelji, ki so po svojih močeh eli obnavljati poslopje. Za humanitarno akcijo so se odločili tudi j’'1 Gasilskega poveljstva občine Črenšovci, ki so v sodelovanju Podjetjem Pohištvo Horvat darovali 300 tisoč tolarjev za nakup za otroško sobo, ki je zgorela v požaru. Poslanec Držav-. zbora Jožef Horvat, sovaščan omenjene družine, pa je pomur-m Podjetjem poslal pismo s prošnjo, naj darujejo po svojim ’,’ ■ dobrodošel je predvsem gradbeni material. V akciji so se že številni posamezniki in društva, občane Črenšovec so tgasilo in zbirali prostovoljne prispevke. Večji del obnove ^>nčan, humamtnrna akcijo j?a se traja. Prostovoljne prispevke , ° prispevate tudi na tekoči račun: 02348-0256109382, naslov t?a zbiranje pomoči za Ritlop Horvat.
»Ker se jeseni zmanjša vidljivost na cestah, smo se na postaji odločili, da organiziramo akcijo Vidnost je varnost, ko opozarjamo pešce in kolesarje
ter druge šibkejše udeležence v prometu, naj uporabljajo od-
sevnike,« pravi Denis Zupančič, pomočnik komandirja so-
boške policijske postaje.
Aktivnosti bodo izvajali vodje varnostnih okolišev, ki bodo razdelili preventivni material in razobesili plakate. »Ko smo zjutraj pred vhodom v Muro delili zloženke, je bila naša ugotovitev, da skoraj šestdeset odstotkov kolesarjev ni uporabljalo luči,« dodaja Tomaž Traj-barič, vod ja murskosoboškega varnostnega okoliša.
Hodim varno, ravnam preudarno je geslo, ki se ga morajo držati pešci, tudi sporočajo policisti. Torej: vedno hodimo po pločniku, kjer pa to ni mogoče, hodimo po levi strani ceste. Tako lahko pravočasno opazimo vozilo, ki nam prihaja naproti, pa tudi voznik lahko opazi nas. Če nas voznik slučajno spregleda, imamo še vedno dovolj časa, da se umaknemo. Kresničke nikoli ne nosimo okoli pasu, saj je avtomobilski žarometi ne bodo obsvetili. Zato jo obesimo za pas ali žep, pri tem pa pazimo, da kresnička prosto niha. Številke, če nosimo temna oblačila, nas vozniki opazijo na razdalji 26 metrov, če imamo svetla oblačila, na 38 metrov, če nosimo kresničko, pa na 136 metrov.
Andrej Bedek
^S-sporočila z izpisanim ^nom jn priimkontkan-'ltlatke in kandidata (gla-morate tako za mo-kot žensko), ki mu J^njate svoj glas, poši-■’ na GSM, številka je °51693 693.
Ob koncu akcije bomo .. U glasovalcev Qrebali in nagradili!
^njLfif.
glasovnice izVe-. ' Pošljite najkasneje ® ^slednjega petka, 10. . V6rnbra, na naslov: Ve-n"' Ulica arh. Novaka 13, J?;' Murska Sobota, s p'som Za Pomurko in Po-baleta.
^v.vestnik.si
Oft1|Jrka meseca:
meseca:
Oslovi
Otroci v akciji
Prvošolci druge osnovne soboške šole so že sodelovali v akciji Vidnost je varnost, kajti naTrajbaričevo pobudo so narisali slike na omenjeno temo, ki so razstavljene v prostorih zdravstvenega doma v Murski Soboti. V reševalni službi so šolarčke v petek prijazno sprejeli in jim razkazali prostore ter jih pogostili. A. B.
Pomurka in Pomurec meseca oktobra
Začeli smo z izborom Pomurke In Pomurca meseca oktobra. Izmed treh kandidatk in treh kandidatov so poslušalke in poslušalci Radia Murski val oddali pivih 20 glasov, s pošiljanjem SMS-sporočiI na številko 051693 693 in z glasovanjem z glasovnico, ki bo objavljena v novi številki Vestnika, pa bomo izbrali kandidatko in kandidata za Pomurko in Pomurca leta, ki jih bomo med mesečnimi zmagovalci izbirali v decembrskem finalu.
In kako ste se odločili prejšnji mesec?
Skupno vasje glasovalo 121, Poslušalci Murskega vala in bralci Vestnika ste odločili, daje Pomurka meseca septembra Žita Flisar Novak, znana kmetijska strokovnjakinja, univerzitetna diplomirana inženirka agronomije, dolgoletna članica in vodja strokovne komisije v Vestnikovi akciji Naj... domačija. Prejela je 51 vaših glasov. Za Pomurca meseca avgusta pa ste s 67 glasovi izbrali Marka Kočarja, narečnega pesnika, nagrajenca občine Križevci pri Ljutomeru, za skrb za prleško narečje in njegovo promocijopoSlove-niji. v septembru sta bili na festivalu narečne popevke vesela jesen v Mariboru nagrajen'tudi dve njegovi besedili-s prvo in tretjo nagrado. Marko Kočarje postal tudi nepogrešljiv člen oddaje Radia Murski val Zamurjenci.
Pomurec leta 2006 - oktober
■ ‘ tevali torno samo v celoti izpolnjene glasovnice.__________
Kandidati za Pomurca meseca oktobra
1. Dr. Oto Luthar, zgodovinar, direktor Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dekan Fakultete za humanistiko na univerzi v Novi Gorici in gostujoči predavatelj na univerzi v Mariboru. V zadnjih petnajstih letih je tematiziral izbrana vprašanja iz kulturne zgodovine prve svetovne vojne, m uiti kultu rali zrna ter zgodovine in teohj zgodovinopisja, v zadnjem času pa se sistematično ukvarja z najpogostejšimi stereotipi o Prekmurju in Prekmurcih terz radikalno predelavo zgodovinskega spomina v srednji in ju-
govzhodni Evropi. Rezultati njegovega raziskovalnega dela so izšli v trinajstih knjigah oz. zbornikih v Sloveniji, Avstriji, Kanadi in Izraelu. Kot direktor ZRC SAZU in kot član uprave Ustanove Fundacije dr. Vaneka Šiftarja si zadnjih pet let prizadeva, da bijodobno kot v Novi Gorici ZRC SAZU tudi v Prekmurju odprl raziskovalno postajo, v okvim katere bi se v prihodnjih letih trije ali štirje mladi raziskovalci in raziskovalke lahko sistematično ukvarjali s proučevanjem naravne in kulturne dediščine Prekmurja. Ima zasluge za izdajo Slovarja stare knjižne prekmurščine Vilka Novaka, ki so ga predstavili te dni.
2.	Vlado Karol/, direktor podjetja GMT, kije bilo razglašeno za najhitreje rastoče podjetje v Drs-vsko-pomurski regiji, v Mariboru pa za to pred kratkim prejelo d ravsko-pomursko gazelo 2006. Podjetje GMT se jev petnajstih letih razvilo v eno vodilnih podjetij na področju uvoza, izvoza in prodaje nadomestnih delov ter dodatne opreme za motorna vozila ter olj m maziv svetovnih proizvajalcev. Podjetje ima sedem lastnih In eno franšizno trgovino ter posluje na trgih Evropske unije in nekdanje Jugoslavije.
3.	Franc Huber, direktor uspešne delniške družbe Terme Lendava. Pod njegovim vodstvom se je družba v zadnjih treh letih naglo povzpela. Prodajo so povečali za 19 odstotkov, dodano vrednostna zaposlenega za osem odstotkov, dobiček pa kar za 21-krat. Zrasel je tudi ugled družbe, izboljšali so se odnosi med zaposlenimi, tvorno pa je tudi sodelovanje z območno skupnostjo. Direktor Huber je dober gospodar na vseh področjih. Še posebno skrb namenja napredovanju in razvoju sodelavcev. Letos je prejel laskavi naziv manager leta v Poslovni skupini Sava.
Kandidatke za Pomurko meseca oktobra
1. Jana Norčič, dr. med., specialistka pediatrije, upokojena zdravnica, kiji je Združenje za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu na Četrtem slovenskem pediatričnem kongresu podelilo Avčinovo priznanje za življenjsko delo in dosežke na področju bolnišnične pediatrije. Doktorica Jana Norčič seje na otroškem oddelku murskosoboške bolnišnice zaposlila tri leta po ustanovitvi oddelka, po opravljeni specializaciji pa je bila od 1978. do 1990. predstojnica oddelka, kjerje potem delala vse do upokojitve leta 2003. Utemeljila je moderno obrav-
navo novorojenčkov in nedonošenčkov v Pomurju, prevzela pa je tudi vodenje nefro-Ioške ambulante. Bila je mentorica številnim specialistom pediatrije, ki sedaj delajo v Pomurju, sodelovala pa je tudi na številnih strokovnih srečanjih pediatrov v Sloveniji. Se vedno dela po svojih močeh in tako pomaga blažiti pomanjkanje kadrov.
2. Irena Šavel, arheologinja soboškega Pokrajinskega muzeja. Nekoč je dejala: »Odločite se za ti-sto, kar si želite postati, saj boste le tako uspešni in zadovoljni pri delu.« Najprej je hotela biti umetno- ■ stna zgodovinarka, potem pa sojo prepričale oddaje po televiziji, ki so prikazovale južnoameriško zapuščino Inkov, Aztekov in Majev. Postala je arheologinja, ki že vrsto let raziskuje na območju Prekmurja. Dolga leta Je bila tudi direktorica Pokrajinskega muzeja, ki je pod njenim vodstvom prejel tudi prestižno posebno priznanje Evropskega muzejskega fo-
ruma 1999. V zadnjem času je z arheološkimi najdbami in pomočjo sodelavcev zelo obogatila poznavanje zgodovine Pomurja. V oktobru so našli deset grobov in v njih Številne zanimive predmete. Izjemna pa je najdba zlatega uhana, ki so ga našli pri izpiranju tiste zemlje, kjer so sežigali umrle. Najdeni uhan je tipičen slovanski? grozdastlm obeskom, narejen po vzoru bizantinskih delavnic, in je med redkimi zlatimi najdbami v slovenskem prostoru.
3. Jelka Sovec, naj gasilka leta 2006 v gasilski zvezi Ljutomer, Je doma iz Bodislavcev in Je Slanica prostovoljnega gasilskega društva Mala Nedelja. V gasilske vrste je stopila že kot pionirka. Ves čas je delovala na operativnem področju, saj je tekmovala v vseh gasilskih kategorijah, še sedaj pa je nepogrešljiva tekmovalka ekipe B-članic PGD Mala Nedelja. Sodeluje tudi na organizacijskem področju v gasilskem društvu Mala Nedelja, že več let je tudi dejavna v komisiji za članice pri Gasilski zvezi Ljutomer.
Po naših znanih poteh
(ZKPL^MPIL) »-»»e« li —» W'J' ”**** "
Varovanci Varstveno-delovnega centra na pohodih
Skupaj s planinci po pomurskih poteh
ZAVOD ZA KULTURO IN PROMOCIJO LENDAVA
2. novembra ob 19. uri v Gledališki in koncertni dvorani Lendava
Miroslav Krleža: GOSPODA GLEM-BAJEVI, drama v izvedbi SNG Nova Gorica
10. novembra ob 17. uri v Gledališki rn koncertni dvorani Lendava
Mini teater: Rdeča kapica, lutkovna predstava za otroke
GALERIJA IN MUZEJ LENDAVA
Do konca novembra v Gradu Lendava razstava 11 mladinske likovne kolonije Undart2006
STALNE RAZSTAVE
KULTURA HETIŠKEGA TEKSTILA - stalna etnološka razstava
Grad na preži - razstava srednjeveškega orožja in topov
razstava OLORIS. najdbe iz bronaste dobe
etnološka zbirka
spominska soba ak. kiparja Gyorgy a
Zale:
pohištvo iz časa meščanstva in stara lekarna
1000 let kovanja denarja na Madžarskem
Odprto vsak dan od 9. do 17. ure, v soboto od 10. do 14. ure, ob nedeljah in praznikih od 14. do 18. ure.
Planinsko društvo Matica M. Sobota že od leta 2001 skupaj z Varstveno delovnim centrom Murska Sobota organizira letno do šest pohodov, katerih se udeležijo varovanci centra.
Udeleženci pohoda so, kot je povedal predsednik Planinskega društva Matica Jože Ružič, iz vseh štirih enot Varstveno-delovnega centa, torej Lendava, Gornja Radgona, Ljutomer in Murska Sobota, pa tudi iz Varstveno-delovnega centra Želva in Osnovne šole 4 Murska Sobota.
Z njimi sodelujejo že od leta 2001 in od takrat organizirajo tudi pohode, ki se jih udeležuje od trideset do petdeset pohodnikov. Ti varovanci so postali tudi člani Planinskega društva Matica: »Običajno pohode vodiva skupaj z našim planinskim vodnikom Stankom Kramarjem in pri tem skrbiva, da so poti take, da so zanimive, prijetne in za pohodnike varne V teh letih so se med varovanci in nama že stkala prava prijateljstva. Tudi med varovanci iz različnih enot se med
Zadnji pohod je bil oktobra od Cerovca do Jeruzalema.
pohodi stkejo prijateljske vezi pa tudi ljubezni med varovanci in varovankami. Varovanci so zelo dobrodušni, odkritosrčni ljudje, ki ti prirastejo k srcu, ko jih bolje spoznaš. Letno organiziramo od štiri do Šest pohodov, ki trajajo običajno od dve do tri ure. Pri tem pa je zelo pomembno tudi sodelovanje vodstva in mentorjev v Varstveno-delo-vnem centru, ki varovance pri-
JSKD
Do 20. novembra v Sinagogi Lendava
Razstava umetniških del 3. mednarodne likovne kolonije VINO-ART, Dobrovnik 2006
TURIZEM LENDAVA
4. novembra ob 16. uri na ploščadi pred Taverno hotela Lipa kostanjev piknik
11. novembra ob 10. uri na ploščadi pred hotelom Elizabeta
martinovanje
Začetek bo ob 10. uri pred hotelom Elizabeta, od koder bodo krenili na Martinov pohod po goricah. Vrnitev bo ob 13. uri, potem pa bodo krst mošta, peka kostanja in zabava ob prijetni glasbi.
Običajno gre na pohod od trideset do štirideset varovancev.
peljejo na start pohoda, jih spremljajo med pohodom in potem tudi odpeljejo. Ti vzgojitelji mentorji so prav tako člani našega planinskega društva.«
Letos spomladi so opravili pohod na relaciji Selo-Kančevci, maja po Murski šumi pri Lendavi, sledil je pohod septembra od Go-milt do Stare Gore po Slovenskih goricah, oktobra pand Cerovca do Jeruzalema. Prizadevajo si, da bi pohodniki spoznali vsa območja Pomurja in bližnje okolice, in tako so lani med drugim hodili po okolici Petišovec, po Solinskem bregu, od Radenec do Janževega vrha, leto pred tem pa od Lendave do Co-pekovega mlina v Malt Polani, po Attilovi poti pri Kapeli, Fuks grabi, okolici Bukovniškega jezera in drugje. Ob tem jim pokažejo tudi kulturne in druge zanimivosti, pravi Jože Ružič, seveda pa je najpomembnejše, da hodijo po varnih poteh, kjer ni veliko prometa, v naravnem okolju, ob druženju in dobri volji. J. Gabor, foto: J. R.
Čevljarski muzej v prekmurski hiši
murnu znuuaMvi srocnzšvnsre ih»v»
ŠPORTNA ZVEZA LENDAVA
Nogomet
4.	novembra ob 15. uri
Prva liga Telekom Slovenije 2006/
2007,17. krog
Nafta : Maribor P. L.
5.	novembra bb 14. uri:
Pomurska nogometna liga, 13. krog
Hotiza: Čar da
V čevljarskem muzeju v Turnišču so od leta 1979, ko so ga odprli, sestavili zanimivo zbirko, ki priča o zgodovini čevljarske obrti.
Muzejska zbirka je v stari prekmurski hiši, nedaleč od podjetja
DRUGE PRIREDITVE
Novembra ob 16.30 v Knjižnici Lendava ure pravljic za predšolske otroke vsak drugi torek v madžarskem jeziku in vsak tretji torek v slovenskem jeziku. 10. novembra bb 9. uri v hotelu Elizabeta konferenca
Priložnosti malega gospodarstva na območju mikroregije Muranija
Konferenca je namenjena podjetnikom, obrtnikom in vsem, ki so kakorkoli vezani na malo gospodarstvo. Gost konference bo dr Andrej Horvat, državni sekretar, ki bo govoril o položaju malega gospodarstva v EU in regionalnem razvoju Pomurja. Po koncu predavanj so organizirane še tri delavnice: Turizem Muranie - priložnost za malo gospodarstvo, S primernim sistemom nagrajevanja do večje motivacije zaposlenih in rasti podjetja in Vse na enem mestu za malo gospodarstvo. V okviru konference bo tudi otvoritev poslovno-industrijske cone v Lendavi I
Podrobnejše informacije in prijave po telefonu, številka je 578 83 90.
11. novembra ob 14. uri v Gledališki in koncertni dvorani Lendava
javni državljanski forum o prihodnosti Evropske unije
Turistični spominki Prlekije
Lokalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer je tudi letos razpisala javni natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov Prlekije. Strokovna komisija bo izbrala tri najboljše turistične spominke, jim podelila naziv Prleški spominek 2006 in jih tudi denarno nagradila. Pri tem bodo upoštevali več kriterijev: likovno-es-tetsko vrednost, dediščinsko vrednost, identiteto ali razpoznavno vrednost, turistično promocijsko vrednost kraja pa tudi produkcijo in trženje. Petčlansko strokovno komisijo sestavljajo predstavniki LTO Prlekija, ljutomerske območne enote Obrtne zbornice Slovenije (sekcija za domačo in umetnostno obrt), etnolog in umetnostni zgodovinar. Nagrajeni spominki bodo do razpisa v naslednjem letu razstavljeni vTuristično informativnem centru Ljutomer, ob razglasitvi rezultatov natečaja pa bodo pripravili tudi razstavo vseh prispelih spominkov.	J. Ga.
Planika, zanjo pa skrbita Turistično društvo Turnišče in turniška osnovna Šola. Obiskovalci si jo lahko ogledajo po predhodni najavi Turističnemu društvu Turnišče oziroma njegovemu predsedniku Vladu Raju na telefonsko številko (02) 572 10 60. Muzej je vsako leto ves dan na ogled tudi ob tradicionalni prireditvi Ferencovo senje, ki poteka na parkirišču v bližini.
Pred skoraj tremi desetletji so ga postavili v spomin čevljarjem, ki jih je bilo v kraju nekoč precej in so pomembno vplivali na razvoj kraja Turnišče, ki je bil takrat stičišče mnogih trgovskih poti pa tudi upravno, cerkveno in gospodarsko središče. Obrt sc je tako
razvila, da so imeli skorajda pri vsaki drugi hiši čevljarja, pri izdelovanju čevljev pa je sodelovala vsa družina Leta 1770 pa je avstroogr-ska cesarica Marija Terezija potrdila cehovska pravila, ki so jih sprejeli tudi turniški čevljarji, ob njih pa Še krojači in kovači. V kraju imajo še sedaj čevljarski ceh.
S slamo pokrita hiša, v kateri je ob čevljarski delavnici, kakršno so imeti nekoč čevljarji, shranjeno še veliko orodja, pripomočkov in starih čevljev, ki pričajo o kakovosti obutve, v kateri so hodili naši predniki. Shranjeni pa so tudi drugi predmeti, ki pričajo o življenju Prekmurcev v preteklosti.
J. Ga.
Turistične prireditve
Radenski vrh - V soboto, 4. novembra, se bodo začeli pri o** niči Balek na Radenskem Vrhu 24. tradicionalni Martinov tek, pohod in kolesarjenje na relaciji Kapela-Bratonci. Pohodnik’ bodo štartah ob 8. uri, tekači ob 9.30 in kolesarji ob 10.30, cilj proge, dolge 21 kilometrov, ki bo vodila čez Murski Vrh, Vuq0 vas, novi most na Muri, Bakovce in Dokležovje, pa bo pri skem domu v Bratoncih, kjer bo v vaškem domu družabno srečanje.
Cankova - V soboto, 4. novembra, ob 9.45 bo pred občinsko zgradbo start tretjega evropskega pohoda na temo Obletu« rojstva in smrti dr. Avgusta Pavla. Pred pohodom ob 9.15 bo * otvoritev infomata s kratkim kulturnim programom. Dolž’na pohoda je 12 kilometrov in poteka krožno do mejnega preb«1 Cankova in ob meji do Gedcrovcc ter čez mejo do rojstne hist Avgusta Pavla v Laafeldu, od koder se bodo čez mejni prebo< Cankova vrnili nazaj, kjer bo pogostitev in druženje ob gl3"' Dua Santana.
Kobilje - V soboto, 4. novembra, ob 10. uri se bo začela na bregu sv. Martina prireditev Martinovo srečanje na bregu s* Martina. Ob 11. uri bo sv. maša, nato bo kulturni program i uprizoritev Martinove legende. Pripravili bodo še pohodyva5 v spremstvu sv. Martina na konju, domače dobrote in družeč ob glasbi Dua Danilo.
Lendava - V soboto, 4. novembra, ob 16. uri bo pred Taver hotela Lipa Kostanjev piknik.
Hedvikini izdelki
iz slame in papirja
Hedvika Križanič iz Gančan se je v življenju lotila Že n’ tradicionalnih ljudskih obrti, a pravi, da jo je vedno najbolj v lo izdelovanje izdelkov iz slame in papirja.
Že več kot trideset let vztrajno izdeluje različne izdelke in rtjši v Gančanih se je spomnijo, da so jo pred leti pogosto ko je pletla pletenine med potjo, ko se je s kravami peljala o j vo. Spominja se, da so se v njeni mladosti v vasi vsa deH60^ mater in babic učila spretnosti različnih ročnih del. izdelkov iz slame pa se je učila od mojstrice te obrti v I 'Iw Danes je Hedvika najbolj znana po izdelkih iz krep papiH3 “ me, njeni izdelki pa krasijo mnoge domove in cerkve po in tujini vse do Kanade in Japonske.
Hedvikini izdelki krasijo cerkve m domove po
tujini-
Iz krep papirja je nastalo že veliko šopkov rož in (|fSi£ pozvačine in neveste. Njeni izdelki iz slame so med d™ ’ nec v cerkvi pri Lenartu, na Japonsko so poslali njen0 ^1^'' slame, križ iz slame je podarila tudi prejšnjemu papežu m |r> fu Uranu. Naredila je tudi že precej okrasnih predmrt°v |(lir maše, med drugim tudi beltinskemu župniku Benkovič^ ^pJ doužnjeke, krasi klobuke ZApozvačine, izdelki njenih f . sijo tudi mlaj, ki ga v domačem kraju pripravijo ob L 1 .,il!w
Svoje znanje prenaša tudi na mladi rod in tudi nj°u’ ^1" sta, kot pravi, že pravi mojstrici, učila pa je rudi že člani^, ^|t* nih društev iz Beltinec, Gančan, Velike Polane in	(
Njene izdelke lahko občudujejo tudi obiskovalci °b'^jJI’ razstavi Turističnega društva Sodar iz Gančan. Zato S° J fjf' nedavni prireditvi v Gančanih Od zrna do izdelka, ki 1 ;i,lK’ vilo domače turistično društvo, podelili priznanje za "P p
< t v s l fc C i 1 l
P
V
Sl ž Sf ki k II Hi P:
t
If k m ’n
l ti Si Si t« k
»BTNIK -2. november 2006
SPORT
19
Atletika
Karate
Romanova zmagovalka ljubljanskega polmaratona
S startom na Slovenski cesti se ■začel 11. ljubljanski mednarod-m maraton, na katerem je nasto-pil° 5.200 udeležencev iz 20 fZav To je najbolj množična ’Portna prireditev v Sloveniji, Mtt se poleg vrhunskih atletov tudi veliko rekreativnih lju-tmeljev teka.
' maratonu sta zmagala Nshi-^'timana iz Burundija (2:14.14) ’"Litovka Judežkine (3:01 55), v PPlmaratonu pa Slovenca Ko-(1:07.11) in Sonja Roman
119.12). Na 10 km sta bila najhi-Telša Kužnik (33’57) in Lampiče-Va (39:19)
11 ' Pomurci se je torej nalbolj izkazala Sonja Roman
Sonja Roman tik pred ciljem. Foto: G. G.
(AD Maribor 99), ki je v absolutni konkurenci zmagala na 21 km. Zanimivo je omeniti, da je šele drugič v svoji karieri tekla na tako dolgi progi, pri čemer je dosegla tudi osebni rekord. V mufti konkurenci je Bojan Brus (TS Radenska) zasedel 15. mesto (1:15 59). Na 10 km dolgi progi se je s četrtim mestom (42.07) v svoji kategoriji izkazala 11-letna Katja Vrdjuka (SD Severovzhod). Endre Gonter (AK Pomurje) je bil na enaki razdalji v članski konkurenci deseti (38.45). Hkrati je potekalo tudi 40. svetovno vojaško prvenstvo v maratonu.
Milan Jerše
Polona gre na svetovno prvenstvo
Rokoborba
Kakovost na zavidljivi ravni
' tehnični organizaciji Roko-'^kega društva Sobota je v . Soboti potekal med n a rod-'turnir v rokoborbi grško-ri-^Tt.a sloga za mlajše in starejše tike. Sodelovalo je 62 tekmo-
•fi’ iz Avstrije, Hrvaške, barske in Slovenije.
. dobitniki medalj - ml. dečki T* 23 kg): I Sukano Hajrizi ,	2. Jan Horvat, 3- Denis
®Cat (oba Sobota); do 26 kg 1. rk Kovacs (Kaposvar), 2. Dra-" Vklpvjt (Gavrilovič), 3 Miha-. pšenic (Vindija), oba Hrvaška; ■' Kg: 1. Luka Dmitrovič (Ga-Jtktvič), 2. Oliver Kajtan (Kapo-
3. Matjaž Majcen (Herkul, . r’^vci pri Ljutomeru) in Žiga
(MB); do 32 kg: l.Alen efendaj (Sobota), 2. Jan Siročič ^■"tdija), 3. Zak Sovec (Sobota) in ?7c Lenotzky (Kaposvar); do 35 * L Barnabas Horvath (Kapo-
svar), 2. Mihael Kosi (Herkul); do 38 kg. 1. Viado Kalem (Gavrilovič), 2. Romana Galambos, 3- Luca Lapfas (oba Kaposvar); do 50 kg;
1 Marko Kreslin (Sobota), 2. Bak Barnabas (Kaposvar), 3- Dominik Zorko (Sobota); St. dečki, do 29 kg: 1. Philipp Preissig, 2. Dominic Preissig (oba Avstrija), 3, Daniel Kočar (Sobota); do 32 kg: 1. Ferenc Santa (Kaposvar), 2. Nikola Gogič, (Gavrilovič), 3- Bence Kovacs in Andras Farkas (oba Kaposvar); do 35 kg: 1. Aleš Ivanuša (Herkul), 2. Jure Koudila, 3- Sandi Klar (oba Sobota); do 41 kg: 1. Domen Jagarinec (Lenart), 2. Leo Fartek (Lenart); do 45 kg: 1. Denis Kosi, 2. Simon Kocbek (oba Herkul), do 50 kg: 1 Tanias Pa-maki (Kaposvar), 2 Uroš Hlebec (Ljutomer), 3- Rok Ister (Vindija) in Aljoša Lipovec (Herkul), do 55 kg: 1. Mitja Sečko (Sobota), 2. Ro-
Mladi prikazali kvalitetne boje. Foto: J. Z.
bert Šakič (Gavrilovič), 3- Matjaž Breznik (Lenart) in Matija Tauko-vič (Hrvaška); nad 60 kg: 1. Marko Raze (Kaposvar), 2. Jure Penica (Lenart), 3. Gengo Hemet (Kaposvar) »Z udeležbo smo zelo zadovoljni, tudi kakovost je bila na zavidljivi ravni, saj so sodelovale štiri močne tuje ekipe Iz Slovenije so nastopili vsi najboljši tekmovalci v starostni konkurenci
dečkov. Pri mlajših dečkih sta bila med zmagovalci dva soboška tekmovalca, in sicer Alen Gerendaj, ki je v polfinalu kategorije do 32 kg premagal klubskega kolego Zaka Sovca, v final u pa Hrvata Siročiča z dvema atraktivnima metoma že v prvem setu. Prijetno pa je presenetil Marko Kreslin v kategoriji do 50 kg, saj je na poti do 1. mesta premagal tudi madžarskega tekmovalca Barnabasa. Pri starejših
^bojkarski razgledi
Sobočani uspešni v Logatcu
HpdBojkarji Galexa Mira so po okovanju zmagali na gosto-" Pri zadnjeuvrščenem mo-jj1 Logatca. Zmagali sos3:l(-23,16). V športni dvorani
L1 zbralo okrog 200 gledalcev, '■^spremljalizanimiv dvoboj. , ’ - • ntlu so prevladovali do-gf 1 ki so dobili prvi set in vo-J'1' do sredine drugega, nato kar so s pridom Sobočani, Ob pravem Kt * ir razigral trener in kapelj °ejan Fujs, ki je z 38 leti da-^tarejši član med elito. Že ii^l Bern tehničnem odmoru je ^alex Mir dve točki nasko-‘ ic popravil servis in blok. v 3- setu so bolje začeli do-k i n vodili z 1J: 8. Ko pa so i, ' 'ni po uspešnih servisih & A Novitoviča nanizali 6 se je tehtnica pov-Prevesila na soboško stran.
I(i p Mir: Fujs 19, Vračarič - libero, Novitovič 4, -l' Čeh 9, B. Marič 16,
I te' B’Gni11 >A Grut 9 i,( : ’ in kapetan Sobočanov 4/.t‘PuiS: »Uvod se ni mogel SJ^teči, saj je bilo preveč na-
pak. Premehko smo šli v dvoboj in zato potrebovali nekoliko več časa, da smo »pognali stroj«. Vseeno smo bili blizu, in če bi se v končnici držali dogovora, bi lahko celo zasukali rezultat. V nadaljevanju smo se razigrali, še posebej v zadnjem nizu, zato je naša zmaga zaslužena.«
Drugi izidi Krka - Marchiol Pr-vačina 2:3, Salonit - Fužinar Metal 3; 0, Calcit Kamnik - Astec Triglav 1 3. Na lestvici vodi Salonit s 15 točkami pred Krko, 12, in Ga-lexom Mirom, 10. V naslednjem kolu Sobočani gostujejo v Prvačini.
Beltinčani pa so tudi po 3. krogu drugoligaškega tekmovanja
brez zmage. Tokrat so na domačem igrišču z 2 :3 (-22,17,-23, 22, -11) izgubili s Kekoo-premo iz Žužemberka. Čeprav so v prvem nizu vodili Že z 10: 1, so Beltinčani-nerazumljivo popustili in izgubili niz. Naposled še tesen poraz v odločilnem setu. Vodita ljubljanska Olimpija in Telemach Žirovnica z 9 točkami.
Izgubili so tudi drugi pomurski predstavniki. Četrti krog 3 DOL vzhod za moške: Hoče -Ljutomer 3 : 0 (17,17, 21), 4. krog 3- DOL vzhod za ženske: Partizan Črna - DŠR Murska Sobota 3 : I (12,-18, 18,16), Val-šped - ŽOK Puconci 3 : 0 (16, 21, 19), Dravograd - Sonimex Radenci 3:1 (-15,24,15,17).
Milan Jerše
dečkih so zmagali kar trije pomurski tekmovalci. Aleš Ivanuša (Herkul, Križevci pri Ljutomeru) je zmagal v kategoriji do 35 kg, kjer mu je največ preglavic povzročal Sandi Klar, ki ga je premagal šele v tretjem setu. Drugega soboškega tekmovalca Jureta Koudilo je Aleš premagal z atraktivnim metom v prvem setu. V kategoriji do 45 kg je zmagal Denis Kosi (Herkul, Križevci pri Ljutomeru), ki je bil boljši od klubskega kolega Simona Kocbeka. Najbolj suveren zmagovalec pa je bil Sobočan Mitja Sečko, ki je v kategoriji do 55 kg dosegel tri premočne zmage in s tem potrdil, da zadnja zmaga v Raveni v Italiji ni bila naključna,« nam je povedal Rade Bačič, ki bdi nad pomurskimi rokoborci.
Milan Jerše
| Seja predstavnikov pomurskih športnih zvez v Ljutomeru Ivan Koncut in Branko Žnidarič na skupščini OKS-ZŠZ
Med 3. in 6. novembrom bo v japonski prestolnici Tokio 9. svetovno prvenstvo S. K. I. F. Med slovenskimi udeleženci na tem velikem tekmovanju bo nastopila tudi članica Karate kluba Sho-Kan Apače Polona Rožec, ki se že vrsto let uveljavlja in dosega dobre rezultate na domačih in mednarodnih tekmovanjih.
Polona Rožec, rojena 24. decembra 1989, stanuje v vasi Pogled naApaškem polju. Karate trenira že od 9. leta starosti in je nosilka rjavega pasu 1. KYU
(mojstrski kandidat). Hkrati je pO|Ona Rožec nosilka številnih odličij z državnih in mednarodnih tekem ter odličnega 7. mesta z evropskega prvenstva v Ukrajini 2004.
»Zahvaljujem se vsem donatorjem za pomoč in podporo pri realizaciji programa kluba in pripravah reprezentantke, naši Poloni kakor tudi vsem reprezentantom S. K. L F. SLO, ki jim želimo uspešen nastop na SP na Japonskem in srečno vrnitev,« je dejal trener apaškega kluba Jože Maruško, 4. dan.	O. B.
Jadranje
Peta pomurska regata
Sredi oktobra je bil ŠK Triglav Predanovci, jadralna sekcija Štorklja, organizator pomurske regate ob otoku Žut v Kornatskem arhipelagu. »Po petih letih dela pri organizaciji pomurskih regat lahko z gotovostjo zatrdimo, da se je regata usidrala v pomurskem kakor tudi v širšem slovenskem prostoru. Nenehna rast števila posadk in udeležba dobrih skipperjev sta uvrstili našo regato med opazne slovenske navtične dogodke. Letos se je pomurske regate udeležilo 37 posadk, v katerih je bilo več kot 230 jadralcev. Večina Še vedno prihaja iz pomurske regije, 9 posadk pa je bilo iz drugih delov Slovenije,« nam je povedal glavni pobudnik Marjan Kočila.
Prizor s pomurske regate. Foto: Jože Rehberger Ogrin
Letošnja regata je potekala na jadrnicah Bavaria 34 in 36. »Imeli smo tri tekmovalne dneve in pet plovov, kar je bilo za udeležence dokaj naporno, vendar adrenalina polno tekmovanje. Tekmovalni razred je bil en sam s preračuni na podlagi hendikepa manjših plovil«. Po petih plovih je zmagal Samo Žvan (Roto Sailing Team), Mariborčan, član organizatorjevega jadralnega kluba. Na drugem mestu je pristal Zvonko Hočevar (Transpak) in na tretjem Peter Habjan (Ocean Orchids). Poleg generalnih uvrstitev smo posebej točkovali še najboljše pomurske skipperje. Tukaj je bil najboljši Igor Banič (Veličastni), drugi je bil Marjan Kočila (Red October) in tretji Kristijan Ravnič (Das Boot).
»Tekmovanje smo v zadovoljstvo večine udeležencev končali brez omembe vrednih poškodb tekmovalcev in prav tako plovil. Tehnična ekipa pod vodstvom Janeza Kuntariča je poskrbela za odlično organizacijo tekem. Tudi mladi pomurski jadralci so letos bistveno pripomogli k organizaciji, kar daje slutiti, da bo ostala regata še dolgo Časa na jadralskih koledarjih, Generalni sponzor je bila zavarovalnica Triglav, d. d., ki je prepoznala priložnost dobre promocije velikemu številu poslovnih ljudi na enem mestu,« je dejal Marjan Kočila.
Milan Jerše
‘ah
Boris Sč
Se11 * 'brskeni hitropoteznem
Radenska Pomgrad je ■rh igralci z 10 točkami slavil sledijo: Robi Kadois B,5, Jože Gruškovnjak, So1*0 Hari in Mitja Kovač, po Gabor, 5,5, itd.
M. J.
Na sestanku predstavnikov športnih zvez iz regije Prekmurje - Prlekija v Ljutomeru so pregledali delovanje v obdobju 2002-2006 Branko Žnidarič je kot elan izvršnega odbora krovne organizacije OKSZSZ, ki predstavlja m uveljavlja interese športnih društev opisal vlogo odbora za šport na lokalni ravni. Istočasno je bil imenovan tudi vstrokovni svet za šport pri vladi RS za petletno mandatno obdobje Po njegovem mnenju so bili interesi športa na lokalni ravni v preteklem mandat-nem obdobju prevečkrat zapostavljeni, kar je vplivalo tudi na strokovno podporo pri delovanju Odbora. V tem času so zaradi društvom in prostovoljnemu delu
neprijaznih družbenih razmer nekateri predstavniki v odboru izgubili svojo legitimnost in namesto interesov društvene organiziranosti zastopali svoje lastne. S tem pa je izgubljal na svoji kredibilnosti tudi odbor znotraj krovne organizacije. V tem obdobju se neposredno urejajo delovanje civilnih športnih organizacij: Žakon o društvih, Zakon o zdravstvenem zavarovanju, davčna zakonodaja, Zakon o športu, Nacionalni program športa in Zakon o prostovoljnem delu. Zato bo delovanje odbora v prihodnje zelo pomembno.
Branko Recek (ŠZ Moravske Toplice) pa je predstavil svoje delovanje tudi v okviru Odbora za šport za vse in posebej omenil pri-
mer uspešnega povezovanja Pomurja z rekreativnim tekaškim pokalom. Predstavil je tudi delovanje Regijske pisarne OKS-ZŠZ v Moravskih Toplicah.
V nadaljevanju sestanka so imenovali Ivana Koncuta (ŠZ Lendava) in Branka Žnidariča (ŠZ Ljutomer) za regijska predstavnika v skupščini Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez. Predstavljen je bil predlog postopka imenovanja dveh predstavnikov športnih zvez v svet Fundacije za šport RS v sklopu novega zakona o fundacijah. Prav tako so vztrajali, da Ludvika Zelka iz Murske Sobote predlagajo kot kandidata za Bloudkovo nagrado ali plaketo za življenjsko
delov športu.
Milan Jerše
Nogomet
Zdravniki BiH premalo prijateljski
V soboški Fazaneriji je zdravniška nogometna reprezentanca BiH s 5 I (1:1) premagala zdravniško reprezentanco Pomurja. Za BiH so dosegli zadetke: T, Bogdan 2, Tomič, D. Bogdan in Zadro, za Pomurce pa Prelog. Ob koncu gostovanja zdravnikov iz BiH je selektor pomurske in slovenske zdravniške nogometne reprezentance dr. Mladen Prettner povedal: »V povratni tekmi smo gostili stanovske kolege iz BiH. Na nogometnem igrišču so bili gostje boljši, mi pa smo bili oslabljeni zaradi številnih poškodb in delovnih obveznosti zdravnikov. Imeli so prijetno druženje in izmenjavo mnenj o športnih poškodbah Pomurska zdravniška nogometna reprezentanca je s sezono 2006 zadovoljna. Zasedli smo drugo mesto na turnirju v malem nogometu, bili drugi na turnirju v velikem nogometu v državi in na svetovnem prvenstvu v Italiji smo slovenski zdravniki skupaj s pomurskimi zasedli četrto mesto.« T.G.
20
SPURT
2. november 2006 - VESTNIK
Košarka
Tesen poraz Sobočanov
V 3. krogu 1. B SKL za moške je Radenska Creativ Sobota gostovala pri Rudarju iz Trbovelj. Domačini so zmagali s tesnim izidom 72:68(20:19,16:16,13: 19.23:14). Strelci za Sobočane: Dominko 24, Šuran 13, Pok 10, Maje Spešič 6, Novak in Vojičič po 4. V naslednjem krogu gostujejo pri Jančah.	M. J.
Rokomet
Badminton
Soboško Pomurje melje nasprotnike
Karate
Uspešni Apačani in Radenčani
V Lenartu je bila v organizaciji Karate zveze Slovenije in Karate kluba Kovinar Maribor 3. tekma za pokal Slovenije 2006 za dečke in deklice (letnik 1993 in mlajši). Nastopilo je okoli 200 tekmovalcev iz 29 slovenskih klubov. Med njimi so bili tudi mladi tekmovalci iz KK Radenci, ki so dosegli odlične rezultate. To še posebej velja za Filipa Špambauerja, Jana Jurkoviča in Žigo Mira, ki so v svojih kategorijah zasedli prva mesta. Drugo mesto je dosegla Tjaša Stanek, tretje pa Marko Tkaučič in Simon Klemenčič.
Tudi tekmovalci Karate kluba Sho kan Apače so v katah posamezno dosegli solidne rezultate.
Izidi - najmlajše deklice: 5. Urška Maruško, malčki: 5. Blaž Kuzmič, Niko Vučko, malčice: 5. Lucija Bukošek, starejše deklice: Eva Lenart, ekipno, 3- starejši dečki v sestavi: Veno Grujič, Matjaž Rožec in Rene Peternel. Ekipo sta vodila trenerja: Jože Maruško, 4 dan, in Petra Maruško, l .dan. O. B.
V 5. krogu 2. slovenske rokometne lige vzhod je v Murski Soboti pred 250 gledalci trenerski tandem Alojz Smodiš - Denis Roškar spravil na kolena tudi ptujsko Dravo, ki se tudi ob koncu tekme ni mogla sprijazniti s porazom.
Pomurje je premagalo Dravo s 27 : 26 (14 : 15), čeprav bi lahko bila zmaga po priložnostih na igrišču tudi višja. Strelci za Pomurje: Ovsenjak 8, Koželj 7, Kol-manko 4, Zanjkovič 3, Smodiš in Čerpnjak po 2, Buzeti. Pri Ptujčanih je se z osmimi zadetki odlikoval Rudi Kokol.
Trener Pomurja Alojz Smodiš: »Pričakovali smo naporno tekmo, saj imajo gostje v ekipi precej bivših prvoligaških igralcev Velike Nedelje. Tega smo se bali, toda mladost je na koncu, kljub našim številnim napakam, vendarle premagala izkušenost. Trener Drave Marjan Vale-nko: »Sodnika sta naredila preveč napak za obe ekipi, kar se je bolj poznalo na naši igri. Domačini so igrali kot v dobrih starih časih soboškega rokometa, čestitam jim za zmago « Vodilno Pomurje v 6. krogu gostuje pri Grči Kočevje.
Igralcem Arconta Radgone pa
S tekme v Murski Soboti. Foto: J. Z. tudi v 5. krogu ni uspelo doseči prve zmage v letošnji sezoni. Tokrat so bili boljši gostje iz Šmat-nega pri Litiji, ki so slavili z 32 : 28. O poteku srečanja veliko pove že podatek, da domačini na tej tekmi niso niti enkrat povedli, medtem ko so gostje nekajkrat vodili tudi za šest zadetkov Zanimiv je tudi pogled na listo strelcev, saj so tekmo zaznamovali trije igralci, ki so skupaj dosegli dve tretjini vseh zadetkov. Pri gostih sta Simončič in Gregorič skupaj dosegla 20 zadetkov, pri domačih jih je Petraš sam dosegel
kar 17! Tekmo je zaznamovalo tudi veliko izključitev in sedemmetrovk na obeh straneh ter sodnika, ki sta s svojimi odločitvami razburjala igralce in vodstvo obeh ekip. Strelci Arconta: Petraš 17, Zorko 4, Žinkovič 2, L. Klun, Sukič, Rauter, N. Klun, Du-kič. Radgončani v naslednjem krogu gostujejo v Črnomlju Kljub slabem startu pa ni še nič izgubljeno, saj je letošnja liga zelo izenačena, tako da Arcont Radgona za drugim mestom zaostaja vsega 3 točke.
T. G., N. K.
Prvi nosilci usodni za Lendavčane
Na odmevnem mednarodnem tekmovanju za evropski grand pn* v Budimpešti so sodelovali predstavniki iz 14 držav, med njimi tudi člana BK Mladost Lendava Iztok Utrošain Miha Horvat. Prvi se m uspel prebiti na glavni turnir, saj je v odločilnem kvalifikacijski^ srečanju izgubil s Čehom Koprivo 1 : 2 (16 : 21,21 : 13,19:21)-' moških dvojicah je Miha Horvat skupaj z Murnom (Mirna) v L ko,u ugnal slovaški par, v 2. kolu pa sta izgubila s prvima nosilcem’ B Wallesa. Na koncu sta si delila 9. do 16. mesto. Pri mešanih dvojica0 je Miha Horvat nastopil s Kersnikovo (Olimpija). V1. kolu sta pff magala Slovake, v 2. kolu slovenski par Kroflič - Fink (LJ), nato pa S’ bila zanju usodna prva nosilca iz Škotske Zasedla sta 5. do 8 m**®
Na 1. B-turnirju v Ljubljani pa sta v konkurenci 23 tekmovalce* Lendavčana Danijel Novak in Milko Pečanič zasedla prvi dve nKS'1 Tako bosta nastopila na A-turnirju za sestavo lestvice BZ5. Q
Badminton
Dobri nastopi Koncutove
Na zelo močnem mednarodnem turnirju v Umagu za evropski prix so v mladinski konkurenci sodelovali igralci iz devetih držav- USF šno je nastopila tudi članica BK Mladost Lendava Nika Koncut, ki Jc mešanih dvojicah z Omerzujem (Medvode) zasedla tretje mesto, v P j mični konkurenci pa si je delila 5. do 8. mesto.
Mladinski nogomet
Namizni tenis
Težka zmaga Kerne
Strelstvo
V znamenju strelcev COAL-a
Nadaljevalo seje tekmovanje strelcev z zračno pištolo v mednarodni First ligi. Organizator 2. kroga je bil SSK COAL Peti-šovci, čigar strelci so bili tudi najuspešnejši, saj so slavili tako ekipno kot posamično.
Rezultati - ekipno: 1. COAL Petišovci A, 1685 krogov, 2. JurŠinci, 1665, 3. Ptuj, 1653 Posamezno: 1. Aleksander Ci-glarič (COAL A), 577, 2. Simon Simonič (Juršinci), 573, 3- Milan Cofek (COAL B), 570.
F. B.
Strelstvo
Povedla Bakovci in Čontala
Začela se je regijska liga s serijsko zračno puško. Izidi 1. kola: Strelec Andrejci - Radgona 1043 : 1036, Veterani Murska Sobota - Ali Kardoš 1065 : 1023, Gančani - Janko Jurkovič 977:1087, Bakovci - Sebe-borci II 1092 : 1022, Graničar Cankova - Domajinci 1056 : 1031,Sebeborci - Jezero 1086 : 937, Gederovci - Dobrovnik 1080 : 1049 Med 51 posamezniki je s 373 krogi povedel Robi Čontala (Sebeborci), sledijo pa mu Goran Maučec (Bakovci) in Anton Kocbek (J Jurkovič), po 370, Jože Terplan (Andrejci) in Milan Kreft (Gederovci), po 368. M. J.
Pucončani so v 4. krogu 1. SNTL za člane po veliki borbi le uspeli doseči pričakovano zmago v Velenju. Čeprav so veljali za velike favorite, so domačini nepričakovano povedli s 4:3 po dveh porazih Un-gerja ter enem Plohla in dvojice Horvat ■ Plohl. Vsa sreča je, da so imeli v svojih vrstah razpoloženega reprezentanta Horvata, ki je zanesljivo premagal vse tri domačine. Odločilno zmago za končni uspeh je dosegel Ropoša, ki je v 10. partiji po veliki borbi premagal Bojahiča V naslednjem krogu igrajo doma s Ptujem
Sobočani so spet prijetno presenetili s pomembno zmago nad Melaminom; precej težje, kot kaže sam rezultat. Junak srečanja
je bil Kocuvan, ki je premagal vse tri goste, tudi Jazbeca, ki je pred tem dosegel edini zmagi za goste. Pohvaliti je treba še na j ml a j šega člana ekipe Roudija, ki se je odlično upiral Jazbecu, ko je povedel z 2:1 v setih in zadnja dva izgubil na razliko. Koščak je igral solidno in bojevito. V naslednjem krogu gostujejo pri Iliriji.
Lendavčani so na gostovanju pri Krki v Novem mestu uspeli osvojiti eno partijo, v kateri je Stojanovič v prvem dvoboju nepričakovano presenetil Karko-vica. Že doslej se je pokazalo, da se bodo s takšno ekipo le s težavo obdržali v ligi. V naslednjem krogu igrajo doma z Mariborom. Po štirih krogih so Pucončani na
tretjem mestu, Sobočani na petem in Lendavčani na zadnjem.
Tempo - Kerna Puconci 4:6 (Bojanič - Horvat 0: 3, Nišavič -Unger 3:2, Slatinšek - Plohl 3:0, Nišavič - Horvat 0 : 3, Bojanič -Plohl 0: 3, Slatinšek - Unger 3:1, Slatinšek - Nišavič - Horvat ■ Plohl 3 : 2, Nišavič - Plohl 0 : 3, Slatinšek - Horvat 0 : 3); Sobota - Melamin 6 : 2 (Roudi - Vidmar 3 : 1, Kocuvan - Vodušek 3: 0, Koščak -Jazbec 1:3, Kocuvan - Vidmar 3:0, Roudi - Jazbec 2:3, Koščak - Vodušek 3:2, Kocuvan ■ Koščak - Jazbec-Vodušek 3:2, Kocuvan -Jazbec 3:1); Krka - LM - KO Lendava 6:1 (Karkovič - Stojanovič 2: 3, Slatinšek - Mrak 3:0, Petrovčič - Rosič 3 :0, Slatinšek -Stojanovič 3:0, Kralj - Rosič 3:0, Petrovčič - Mrak 3 : 0, Slatinešk -Petrovčič - Stojanovic-Mrak 3:1).
M. U.
V derbiju remi
Izidi 12. kroga U-14 vzhod: Radgona - Aluminij 1: 0 (ToDi^’ Drava - Ljutomer 3 :0, Nafta - Publikum 0: 9, Bistrica - Mura 05 1 (Gruškovnjak). Vodi Maribor (28), 5. Mura 05 (21), 8. Radg° (17), 12. Ljutomer (9), 13. Nafta (6).	j
12 krog 2. SML vzhod: Mura 05 - Nafta 1 : 1, Ljutomer - 51ov» Gradec 2:1. Vodi Mura 05 (31), 2 Nafta (29), 13- Ljutomer (4)-
12. krog 2. SKL vzhod: Mura 05 - Nafta 4 : 1, Ljutomer - Slo**' Gradec 3 : 0. Vodi Mura 05 (32), 3. Ljutomer (23), 6. Nafta (22)^
Nogomet
Zavrč v prednosti
Namizni tenis
Brez boljših uvrstitev
Na mednarodnem mladinskem prvenstvu Madžarske v Szolnoku je nastopila tudi slovenska reprezentanca, za katero sta igrala tudi Pomorca Jan Žibrat in Dominik Škraban. V ekipnem delu so Slovenci med 25 ekipami zasedli 16. mesto. Izgubili so z zmagovalci Madžari z 0 : 3, Srbijo z 2 : 3, Češko z 1 : 3 in premagali Italijo s 3 : 0. Najboljši v ekipi je bil Žibrat. Med posamezniki sta se Žibrat in Škraban uvrstila v 2 krog kvalifikacij. Uspešna sta bila v dvojicah, kjer sta se uvrstila med najboljših 16.
V Puconcih je bil 2. odprti turnir SV-regije za mladince in kadete. Nastopilo je 60 igralcev in igralk. V 1. skupini je zmagal Žnidarič (Ljutomer), drugi je bil Kokol (Sobota), tretji pa Sukič (Kerna). V 2. skupini je zmagal Pečnik, tretji je bil Voroš (oba Sobota).
M. U.
Hokej
Ženske premagale Essen, moški Aalen
V nemškem Aalenu so na dvodnevnem mednarodnem turnirju v dvoranskem hokeju nastopili hokejisti Triglava. Dekleta so prvi dan premagala Essen s 5 : 3 (Gomboc 2, Pavalec, KrOpec, Rituper), izgubila z Dixie-slom z 2 :4 (Gomboc 2) in z Jeno z 1: 3 (Gomboc). Drugi dan so izgubile z Ziirichom z 2:4 (Gomboc, Buček) in Kaiserslautnom s 3: 4 (Pavalec, Buček, Sočič). Po rednem delu je bilo 1 :1, v sedemmetrovkah so bile boljše Nemke. Med desetimi ekipami so igralke Triglava zasedle solidno 6. mesto.
Hokejisti Triglava pa so igrali prvi dan turnirja z Obersteinom z 1 : 2 (Černel) in Wurzburgom z 2 : 7 (Balažič, Škrilec). Drugi dan so prepričljivo premagali gostitelje s 4 :1 (Černel 2, Škrilec, Bukvič) ter izgubili z Berlinom z 2 : 4 po 7-metrovkah (Černel, Škrilec), po rednem delu je bilo 1: 1. Z Esltngenom so izgubili z 1: 2 (Škrilec) in med 16 ekipami zasedli 12. mesto.	T. G.
Invalidski šport
Veteranska zmaga Simoniča
Slovenski paraplegiki in te-traplegiki so na kegljišču Vikenda v Radencih nastopili na 13. memorialu Jožeta Magdiča. Po besedah predsednika komisije za šport pri Zvezi paraplegikov Slovenije Slavka Bračiča je kegljanje med najbolj priljubljenimi športnimi aktivnostmi med več kot 1000 paraplegiki v Slovenije, od katerih se jih s športom ukvarja okrog 300.
Med ekipami je zmagalo Društvo paraplegikov Ljubljana s 1678 podrtimi keglji pred Mariborom (1636) in Mursko Soboto (1600). V absolutni moški konkurenci je zmagal Miran Jcrnejšek iz Maribora (454), pri ženskah Senka Ivaniševič iz Ljubljane (421), prekmurska tekmovalka Marta Janežič pa je bila četrta.
Pri tetrapiegikih je zmagal Mladen Fabjan iz Celja (388), Slavko Dunaj iz Murske Sobote je bil drugi. NJed veterani so imeli največ uspeha domači kegljači Zmagal je Anton Simonič (431) pred Milanom Bogatajem, Franc Borovnjak pa je bil četrti.	T. G.
Rezultati 12. kroga 3. SNL vzhod: Kovinar - Tišina 0:0, Teh-nostroj Veržej - Stojnci 8:0, Odranci - Železničar 2:1, Dravograd - Paloma 0:6, Trgovine Š. J. - Pohorje 2:1, Šentjur - Črenso-vci 1:3, Zavrč - Malečnik 4:2. Pari 13. kroga: Stojnci - Kovinar. Železničar - Veržej, Paloma -Odranci, Pohorje - Dravograd, Črenšovci - Trgovine Š. J., Malečnik - Šentjur, Tišina - Zavrč.
Strelske vaje Veržejcev
Igrišče v Veržeju, 200 gledalcev, sodnik Slavko Vinčič (MB), strelci: 1 : 0 D Puhar (20), 2 ; 0 Sunčič (42), 3 : 0 D Puhar (48), 4 : 0 Vidmar (62), 5 : 0 Vogrinčič (75), 6 : 0 Karnet (86), 7 : 0 Rihtarič (87), 8 : 0 Časar (90).
Veržej; Vugrinec, Kaučič, Osterc, Baler, Pučko, Vidmar, Hodnik (Živič, 68), Sunčič (Karnet, 78), Rihtarič, Vogrinčič, D. Puhar (Časar, 60). Rumeni kartoni: D. Puhar; Bezjak, Horvat, Veselič.
Pantič, Forjan, Hozjan 69). Rumeni kartoni: BaUgiG ' rton, Kocet.
Tretji remi Tišine
Igrišče v Štorah, 100 gledal sodnik Aleš Oberč(LJ). .
Tišina: Kerman, Serdt, Cifer, Varga, Kous, Benkič doš, Grah, Granfol, Cottef l grinčič, 80). Rdeča kartona■ me; Poredoš. Rumeni rme, Čater, Klinar, Križan, * Poredoš, Cifer, Benkič.
Odločil Jerebic
Igrišče v Odrancih, 250 cev, sodnik Sašo Habjanič 1 strelci: 1 : 0 Zelko (6), 1 ■1 P (76), 2 :1 Jerebic (88)-	-
Odranci: Ščančar, P Erjavec, Jerebic, Tkalec, .. lažic, Virag (Kociper, 1 viČ, Zver (Raduha, 82),	||0,
(Žerdin, 69), Zelko. Rdeča na: Štruc (81), Černoga jyCc, meni kartoni: Erjavec, Z* , tr Tkalec, B Balažič; Verdn»’ noga, Planinc, Štruc. .
8 t h (8 D It * T id Sl
S k
n
Zmaga Črenšovec v gosteh
Igrišče v Šentjurju, 100 gledalcev, sodnica Tanja Subotič (LJ), strelci: 0 : 1 M. Ivanič (27), 1 :1 Bolko (68), 1 : 2 An-tolin (72), 1:3 M. Ivanič (90).
Črenšovci: Pečelin, Maučec, Marton (Balažič, 75), T. Horvat, B. K Ulčar, Virag (Kavaš, 85), M. Ivanič, Kocet,
Zavrč Veržej Odrini Malečnik Šmarje Čreniivcl Kovinar Železničar Šentjur Dravograd Paloma Stojnci Pohorje Tišina
11
11
11
12
11
11
11
12
11
12
11
11
11
12
B 1
7 6
6 5
5 4
4 4
3 3
2 0
2
1
0
3
1
3
2
2
2
2
4
2
3
3
1
3
4
3
4
3
4
6
5
6
4
6
6
9
32 JŽ
28
2	1
23 9 9 ir ; <t
1° ,?14 16:’{ 4
16 > 4
13
14-33
3
6J
>tt I 6u
lu l>0
‘ti
’1 'ti
■
t.
1
"ij
I
J
L
T
L
] k
ti rts
I
«1
Avtomobilizem
l ‘tl 'F 'I
Vehab drugi
V Šempetru je bilo 5. in hkrati zadnje pokalno prvenstvo ( •: avtoslalomu 2006. Tekmovalo je 73 voznikov, med njimi tudi <	1?
et Race teama Murska Sobota Danijel Vehab, ki je bil z «vmff> .< 1 j D v svoji kategoriji drugi, in Gregor Ferenčak, ki je v skupi*11 a f-vozilom Ford Escord RS 2000 zasedel tretje mesto.
■ c
S
VESTNIK^, november 2006_________________________S PO RT 21
Nogomet
Nafta In Mura 05 izpadli
N četrtfinalu pokala Hervis sta prekmurska predstavnika ostala praznih rok. Lendavsko ,,1:' je na gostovanju v Celju s 3
1) odpravil CMC Publi-jut Mura 05 pa je z O.2 (0:0)
1 klonila proti Hitu Gorica, 'tostala rezultata: Maribor -nniorje 4:0 (3:0) in Rudar Ve-
Koper 5:6(1: 1,1:1) po ■ a)Wju enajstmetrovk. Polfina-': o 25. aprila, finale pa 9. maja.
Nogomet
Častno slovo v četrtfinalu
Nogomet
Ogromna prednost Domžal
Rezultati 16. kroga 1. SNL: Male - Nafta 6 : 2 (2 : I), pribor - Primorje 2 : O (0 :0), 'ia krajina - Drava 2 : 4 (0 : ' Hit Gorica - Koper 1 : 0 (1 :
Publikum - Factor 1:
JM). Pan 17 kroga: Nafta ,Pribor (sobota ob 14. uri), W krajina - Hit Gorica, Dra-'' CMC Publikum, Factor -
We ^r
tol« '^r
Jelina ^Ctor
Primorje - Koper.
1611 ' "	’*
16
16
16
16
16
16
16
16
16
8
7
7
6
5
5
3
5
4
4
6
210
3 6
2 6
2 5
0 5
4
5
6
5
4
7
8 9
30:12 38 24:19 27
28:19 26 23:22 25
25:22 22
22:22 21
20:22 16
18:24 15
19:28 12
15.34 11
Mestni stadion Fazanerija v Murski Soboti, 800 gledalcev, sodnik Gregor Gostenčnik (MB), strelca: 0 : 1 Matavž (66), 0 : 2 Šturm (86),
Mura: Ajlec, Fajdiga (Puhar, 73), Horvat, Bingo (Smolkovič, 80), Žilavec, Šnajder (Fajfar, 66), Prettner, Slavic, Janža, Bencik, Zlatar.
Hit Gorica: Pirih, N. Kovačevič (Nikolič, 90),Jokič, Šuler, Jogan, Živec, Ilič, Matavž, Ranic, Nikezič (Šturm, 68), Rexhaj (Pita-mic, 63) Rumeni kartoni: Prettner; Živec, Matavž,
Čeprav je v domači obrambi manjkal poškodovani Balažič (zlomljen nos), so se črno-beli v prvem polčasu dokaj enakovredno kosali z gosti. Pokalna četrtfinalna tekma je namreč potekala v glavnem med dvema kazenskima prostoroma, Goričani pa so napade izvajali predvsem po desni strani, kjer so iztržili večino kotov Tako je v 24. minuti Rexhaj nevarno streljal z 20 m v levi spodnji kot Murinega vratarja Ajleca, ki je žogo s skrajnimi napori odbil v kot. Dve minuti kasneje smo videli lep prodor domačega napadalca Zlatarja, ki se je z žogo prebil v kazenski prostor in izsilil udarec iz ogla. V 30. minuti je Matavž resno zagrozil, vendar je žoga le oplazila prečko. Slavic pa je v 35. minuti streljal z roba kazenskega prostora tik nad vratnico Zlatar je v 40. minuti prodrl po sredini igrišča in Živcu ni preostalo drugega, da ga je pred kazenskim prostorom nepravilno ustavil, za kar si je
Murin kapetan Žilavec v atraktivnem skoku. Foto: J. Z.
Nogomet
Nafta izpadla iz pokala
Arena Petrol v Celju, gledalcev 800, sodnijk Robert Kranjc (Ptuj), strelci: 0 :1 Pavlovič (27), 1:1 Beršnjak (40), 1 : 2 Urbanč (64), 1: 3 Pečnik (71).
Rumeni kartoni: Gobec, Beršnjak, Brežic; Caban, Pavlovič, Bunc. Eterovič, Bogdanovič.
Rdeči karton: Caban (74).
CMC Publikum: Šeliga, Križnik, Pečnik (Bakarič), Beršnjak, Urbanč, Gobec, Sešlar, Ibeji, D. Hadžič, Brežic (Biščan), Čadikovski (Travner).
Nafta: Luk, Zemljič, Bogdanovič, Caban, Ošlaj, Bunc, Vinko (Benko), Pavlovič, Eterovič (Repina), Čeh, Čavnik (Ristič).
Moštvo CMC Publikuma se je oddolžilo za poraz pred štirimi dnevi v Lendavi z zmago v pokalu. V moštvu Nafte je v začetni postavi začel igrati še ne 17-letni Vinko, ki ga je gostujoči trener po prvih 45 minutah zamenjal. Gostitelji so bili na tem srečanju boljši nasprotnik. Že v začetku so imeli nekaj priložnosti za zadetek. Kljub temu so gostje iz Lendave prvi povedli. Zadetek je v 27. minuti dosegel Pavlovič. Urbanču je v kazenskem prostoru spodrsnilo, kar je izkoristil Pavlovič in preko Šelige dosegel vodstvo. Gostitelji so izid izenačili v 40. minuti preko Beršnjaka, ki je odbito žogo od obrambe z 12 metrov spravil za Lukov hrbet. Povedli so z evrogolom Urbanča s 25 metrov. Njegov strel je končal v desnem kotu Lukovih vrat. Tretji zadetek je dosegel Pečnik. Po podaji BreziCa se je odločil za strel z roba 16 metrov in zadel v polno. Zaradi medsebojnega obračunavanja z Brezičem je predčasno moral zaradi drugega rumenega kartona pod prho Caban.	Feri Horvat M.
M nogomet Košarovci nezadržni
J' kolo pomurske lige: J’-Nemčavci - Krajna Izola-.^ž: 2, Černelavci - Videm
Old Boys 4:2, - Meteor 6 : 6, Lissa _ MjSter Baby 1:5. ?’’i red Bulls in Videm po " '^hiVrhZl,
■j kolu LMN Moravske ?61itv- Motvarjevci - Sebe-7"2 l.VučjaGomila- Mo-.' Toplice 1.5, Mlajtinci -L45«ve| h ■ J, Čarda - Nor-/ti In ; 4, Prosenjakovci -2 ■ 14, Filovci - Ivanci 1 : v '.^ni trd Trnje 27, Tešano-, ,n Garda po 25.
J1 koki OZ KMN Puconci, A: Košarovci - Šala-^"1 6, Mihi-j - Zenkovci । Prosečka vas - Pečarovci
" *zv’r * l’
c> - Puževci 3: 5. Vrstni
Farovci 27, Šalamenci ’’^vci po 23. Skupina B: Aj - Bodonci 5:3, Vidonci 2 : 5, Mačkovci -5 : 1, Dolina -: I,Triglav - Bez-, ■ 5, Vadarci - Radovci 1 r'!,i ’ red: Mačkovci 27, Ra-Beznovci20.
k°'° veteranske lige: ~ Čarda 5 : 5, Borejci -k"l‘*CI 0 : 3, Nemčavci -3:2, Bakovci - Nor-“: 4, Dokležovje - Sebe-i: i $ ’ X Cankova - Old Boys
red: Bakovci 27, 24, Nemčavci 23-
Nogomet
*^0 mednarodne ve-Uget G Slaveči -l.sianlrvci -V? Monošter 4 ; 4, G. Se-K *rad3: 4,TromejnikOl-5.2, Poznanovci '*'cvci i ; o, Slovenska t^^ovci 6:1. Vrstni 'vCnskaves 23, Pozna-| \ 2> Tromejnik (-1) in G.
'čpolB.
Nogomet
Bonifika se odmika
Rezultati 12. kroga 2. SNL: Mura 05 - Krško 1:1 (1:0), Bonifika - Tinex Šenčur 6: 2 (1.0),
Aluminij - Livar 2 : 0 (0 0), Triglav - Zagorje 2 : 2 (0: 2), Dravinja - Rudar 0:0. Pari 13 kroga: Tinex Šenčur - Mura 05, Boni-
fika - Dravinja, Krško - Aluminij,
Livar - Triglav
Bonifika	12
Livar	12
Triglav	12
Krško	12
Šenčur	12
Zagorje	12
Dravinja	12
Rudar	12
Mura 05	12
Aluminij	12
, Zagorje - Rudar.
9	2	1	33:13	29
7	2	3	20 16	23
5	3	4	13:12	18
5	3	4	15:21	18
5	2	5	20:19	17
4	3	5	18:16	15
4	1	7	13:14	13
3	4	5	14:17	13
2	5	5	18:24	11
2	3	7	9:20	9
Ženski nogomet
Prepričljive Pomurke
Zaostala tekma 4. kroga: Slovan - Kamen Jerič 2 :1 (1 .0); zaostala tekma 6. kroga: Slovenj Gradec - Krka J: 5 (1 :1). Izidi 9 kroga: Ljudski vrt Ptuj - Pomurje 0:17 (0.6), Slovenj Gradec - Senožeti - VODE 6.3, Maribor - Kamen Jerič 1:10, Krka - Slovan 11:0. Strelke za Pomurje: Niki 5, Žunkovič 4, Zver 3, Ladinek, Jevtič, Kozic, Nad in Vrabel Pari 10. kroga: Ljudski vrt Ptuj - Slovenj Gradec, Pomurje - Maribor, Kamen Jerič -Krka, Slovan - Senožeti - VODE.
Še 8. krog U-16; Pomurje - Livar • Slovan 17:0 (Antolin 4, Škaper, Titan in Vrabel po 3)
M. J.
Pomurja Krka
S. Gradec K. Jerič Slovan Senožeti Ptuj Maribor
9
9
9
9
9
9
9
9
9
8
6
5
5
2
1
0
0 0
0 0 o o o o
o
3
4
4
7
8
9
96:2 27 68:6 24
34:24 18 39:13 15 46:25 15 24:35 6
7:97 3
6.116 0
prislužil rumeni karton.
Tudi v drugem polčasu sta tekmeca nadaljevala z borbeno igro, V 55. minuti je Matavž po strelu z glavo iz bližine na srečo zadel le zunanji del desne vratnice Murinih vrat. Gosti so povedli v 66. minuti po izredno lepi dvojni podaji med Raničem in Matavžem, ki je žogo od blizu spravil v mrežo. V 84. minuti je imel pred golom Goričanov priložnost Puhar, vendar
je nenatančno streljal. Do končne odločitve pa je prišlo v 86. minuti, ko je Šturm po hitrem protinapadu z roba kazenskega prostora zadel v polno. Dve minuti kasneje bi lahko vodstvo še povišal, toda izkazal se je mladi Ajlec, ki je žogo s skrajnimi napori odbil čez vrata Skratka, dokaj všečna predstava »Murašev« in upati je, da bodo tako igrali tudi med drugoligaški-mi ekipami. Milan Jerše
Nogomet
Čim prej pozabiti na igro
Mestni stadiona Fazanerija, 600 gledalcev, sodnik Drago Klinc (Ptuj), strelca: 1: 0 Prettner (2 j, 1 : 1 Barkovič (75).
Mura 05: Ajlec, Šnajder, Horvat, Bingo, Fajdiga, Prettner, Slavic, Bencik (Pojbič, 46), Zlatar (Kerec. 46), Žilavec, Janža (Fajfar, 71).
Krško: Vezirovič, Umek, Oparenovič, Barkovič, Rabič (Lazarevič, 71), Mitič, Zorko, Filipovič, Panič, Brdik, Bogolin (Lukačič, 66).
Rumeni kartoni: Šnajder; Umek, Rabič, Zorko, Brdik.
Potem ko je Že v 2. minuti Mura 05 povedla z 1:0 - po padcu Zlatarja v kazenskem prostoru je sodnik dosodil enajstmetrovko, ki jo je uspešno izvedel Prettner - je kazalo, da bodo črno-beli končno dosegli prvo zmago na domačem igrišču v prvenstvu 2. lige. Toda kasnejši razplet dogodkov je pokazal, da so »Murasi« lahko zadovoljni z osvojeno točko, saj so gostje v drugem polčasu, ko so izenačili, prevladovali. Iz prvega polčasa velja omeniti gostujočega napadalca Paniča, ki je v 14. minuti odlično streljal, vendar se je izkazal vratar Ajlec, ki je s skrajnimi napori izbil žogo iz levega spodnjega kota. Isti igralec je v 22. minuti ponovno zagrozil, toda njegov strel ni bil dovolj natančen.
Krčani so povsem prevladovali v drugem polčasu in vprašanje časa je bilo, kdaj bodo zadeli v polno, To se je zgodilo v 75. minuti, ko je osamljeni Barkovič v domačem kazenskem prostoru najprej zgreši] žogo, nato pa jo z natančnim in močnim strelom spravil v levi spodnji kot nemočnega Murinega vratarja Že v naslednji minuti bi domačini iz akcije, ki sta jo z lepo dvojno podajo začela Prettner in Žilavec, Fajfar pa je po predložku v sredino kazenskega prostora gostov slabo streljal z glavo, lahko dosegli kaj vec. V nasprotnem napadu pa je Lukačič s kakih 30 metrov zadel prečko. Jalova igra domačinov se je nadaljevala, kar je zelo razburilo enega od gledalcev, kj je stekel na igrišče in glasno vprašal, ali nameravajo igrati ali ne. ■ Do konca tekme se rezultat ni več spremenil. Žvižgi iz občinstva pa so dali jasno vedeti, da se bodo s tako igro igralci Mure težko kosali z nasprotniki v drugoligaški konkurenci.	Milan Jerše
Nogomet
Visok poraz Nafte
Stadion v športnem parku v Domžalah, gledalcev 1100, sodnik Skomina (Koper). Strelci: 1 : 0 Ljubljankič (2), 2 : 0 Kirm (33), 2 : 1 Benko (35), 3 : 1 Bogdanovič (avtogol, 62), 3 : 2 Benko (68), 4 : 2 Kirm (82), 5 : 2 Rakovič (85), 6 : 2 Dukič (90).
Domžale: Strajnar, Ilič (Varga), Elsner, Juhinho, Kirm, Rakovič, Cimerotič (Dukič ), Al jančič, Zeljkovič (Karapetrovič), Zinko, Ljubljankič.
Nafta: Kuzma, Zemljič, Bogdanovič (Celcar), Bunc, Pavlovič, Eterovič, Čeh, Čavnik, Repina (Zore), Benko, Ošlaj (Kulčar).
Rumeni kartoni: Ilič, Zeljkovič, Ljubljankič, Juhinho; Pavlovič, Benko, Bunc, Ošlaj.
Rdeči kartoni: Lubljankič; Pavlovič, Čavnik.
Gledalci so videli neenakopravno srečanje prve in tretje ekipe v 1. SNL, saj je moral zaradi ugovora pod prho že v 5. minuti Zoran Pavlovič, odlični igralec gostov iz Lendave. Tako so gostje odigrali kar 85 minut srečanja z desetimi igralci. Gostitelji so povedli preko Lju-bijankiča s strelom z roba kazenskega prostora. V tem delu so imeli več od igre domačim, saj so gostje igrali z igralcem manj. Gostitelji so svojo premoč kronali še z drugim zadetkom razpoloženega Kirma v 33. minuti. Izid je pred odmorom uspel znižati Benko v 35. minuti. Pod prho pa je v 42. minuti moral še Čavnik, s čimer je moštvo Nafte začelo drugi del srečanja samo z devetimi igralci. V nadaljevanju je bil v 58. minuti izključen še domači igralec Ljubljankič. Vse upe za dober izid Nafte v Domžalah je razblinil avtogol Bogdanoviča v 62. minuti. Drugi zadetek za goste je prav tako dosegel Benko, vendar česa drugega Lendavčani z devetimi igralci na igrišču niso uspeli doseči Za tem so gostitelji kar trikrat zadeli mrežo Kuzme Strelci so bili: Kirm, Rakovič in Dukič.
Izjave
Trener Nafte Milko Durovski: »Čestitke domačinom za zmago Srečanje je bilo lepo za gledalce in z veliko zadetki. Povedati pa moram, da zaradi sojenja razmišljam o tem, če bi sploh ostal v tem poklicu Menim, da bi morali biti sodniki profesionalci, potem mogoče ne bi delali takih neumnosti «
Gregor Bunc, igralec Nafte: »To je bil eden lepših derbijev z veliko zadetki, žal pa ga je sodnik Skomina s svojimi odločitvami pokvaril Borili smo se, zmanjkalo pa nam je malo sreče, predvsem pri izidu 3 : 2 za domačine, ko smo zadeli še prečnik. Ta poraz ne bo vplival na nas, imamo dovolj izkušenj in ne glede na poraz so gledalci lahko videli, da smo prava ekipa Upam, da bomo to tudi dokazali že v soboto proti Mariboru v Lendavi.«
Jože Benko, strelec dveh zadetkov: »Za nas je bila to izredno težka tekma. Pri zidu 3 : 2 smo imeli izjemno priložnost za izenačitev izida, vendar nam ni uspelo. Težko je bilo igrati z dvema igralcema manj. Zdaj so naše misli usmerjene na sobotno srečanje z Mariborom v Lendavi «	Feri Horvat M.
Mali nogomet
Oba remizirala
S tekme Martinišča. Foto; J. Z.
V 3. krogu 2. futsal slovenske lige so igrali: Martinišče Codex - Benedikt 6:6 (Škedelj in Gomboc po 2, Rošker, Bačič), Cerkvenjak - Marinci Veščica 5 :5 (Rob in Golob po 2, Baumgartner), Nazarje - Miklavž 9 : 3, Tomaž - Slovenske gorice 3:3-	M. J.
Nogomet
Mrtvi tek Rome in Čarde
Rezultati 12. kroga pomurske lige: Kerna Puconci - Rakičan 0:1, Turnišče - Petišovci 2:2, Panonija Gaberje - Aqua Ižakovci 0:1, Car-da - Tromejnik ■ Blisk 2:1, Roma - Hotiza 4:1, Grad - Bistrica 4 :1. Vrstni red: Roma in Čarda po 28, Grad 25, Tromejnik 22, Hotiza 21.
10. krog 1. MNL Murska Sobota: Slatina - Goričanka Liv 2 : 0, Cankova - Apače 0 : 2, Bratonci - ZMG - Gančani 2 : 2, Šalovci -Hodoš 1 : 0, Ljutomer - Triglav Bakovci 2 : 5, Serdica K), Šinko -Bogojina 1 : 4 Vrstni red: Bakovci 24, Šalovci 23, Slatina 19
10 krog 2. MNL Murska Sobota: Arcont Radgona - Rotunda 1: 1, Dokležovje - Lipa 0 : 1, ŠD Motvarjevci - Križevci 1 : 0, Pušča -Cven 5 : 0. Vrstni red: Radgona 28, Pušča 22, Rotunda 18.
10. krog 1. MNL Lendava: Veterani Turnišče - Kapca 3 :2, Polana - Kobilje 4 : 1, Čentiba - Graničar 6 : 0, Dobrovnik - Nedelica 0 : 0, Vrstni red: Polana 27, Nedelica in Čentiba po 25.
10. krog 2. MNL Lendava: Nafta veterani - Renkovci 0: 4, Lakoš - Ollimpija Dolga vas 0 : 5, Dolina - Mostje 0 : 4, Žitkovci prosti. Vrstni red: Mostje 24, Renkovci 19, Nafta veterani 18
22
DOBRO JE VEDETI
2. november 2006 - VESTNIK
Srečko Durov	k—* I k—*
univ, dipl, pravnik	1	■
pravo InTortrvacI« pomoč
Brezplačna pravna pomoč
www.pomurske-lekarne.sl
razkrivajo zdravilne skrivnosti
Nadležen zadah
Komisijska prodaja avtomobila
Pred enim mesecem sem kupil rabljen avtomobil pri avtomobilski hiši. Prodajalec je zatrjeval, daje bil avtomobil generalno popravljen in da ima samo 100.000 prevoženih kilometrov. Pred enim tednom seje avtomobil pokvaril (motorjepopolnoma odpovedal in sega da popraviti le z velikimi stroški), na pregledu pri mehaniku pa so ugotovili, da avto ni bil generalno popravljen in da ima glede na obrabo motorja vsaj 200.000 prevoženih kilometrov. Prodajalec se sedaj izgovarja, da je avtomobil prodajal po komisijski pogodbi, ki jo je sklenil s prejšnjim lastnikom, in da mu navedene napake niso bile znane ter da za to ne odgovarja. Ali to drži in kaj lahko naredim?
Komisijsko prodajo ureja Obligacijski zakon (OZ), ki določa, da se s komisijsko pogodbo komisionar (v vašem primeru torej prodajalec iz avtomobilske hiše) zavezuje, da bo za plačilo (provizijo) v svojem imenu na račun komitenta (v vašem primeru prejšnjega lastnika vozila) opravil enega ali več poslov, ki mu jih je zaupal komitent (v vašem primeru je bila to prodaja rabljenega avtomobila, ki ste ga vi kupili).
Prodajalec je torej nasproti vam nastopal kot prodajalec v svojem imenu, zato je samo on z vami v pravnem razmerju. Tako imate do prodajalca vse pravice in obveznosti, ki izvirajo iz prodaje avtomobila, kar pomeni, da vam prodajalec iz navedene avtomobilske hiše vsekakor odgovarja za morebitne stvarne napake na prodanem avtomobilu.
V danem primeru je prodana stvar, torej rabljen avtomobil, imela stvarno napako, saj avtomobil ni imel lastnosti in odlik, ki so bile izrecno dogovorjene, torej ni bil generalno popravljen in je imel več prevoženih kilometrov, kot je zatrjeval prodajalec. Ker so sc navedene napake pokazale šele, ko ste vi vozilo že prevzeli, pri običajnem pregledu avtomobila pa jih ni bilo mogoče odkriti, gre za skrito napako, o kateri ste dolžni obvestiti prodajalca v 8 dneh od dneva, ko ste napako opazili.
Če ste torej prodajalca o napaki pravočasno in pravilno opozorili, lahko od njega zahtevate, da napako odpravi (torej popravi motor avtomobila) ali zahtevate znižanje kupnine (v vrednosti popravila) ali pa odstopite od pogodbe. V vsakem od teh primerov imate tudi pravico zahtevati povrnitev škode, če vam je zaradi tega nastala. Če zadeve ne boste rešili sporazumno s prodajalcem, boste morali pravico uveljavljati na sodišču.
Če potrebujete brezplačni pravni nasvet, nam pošljite vprašanje na naslov Zavoda PIP, Zvezna ulica 10, Murska Sobota, s pripisom "Za Vestnik' ali nas obiščite v Zavodu PIP ob ponedeljkih in sredah od 9. do 18. ure in ob petkih od 9. do 15. ure. Lahko nas pokličetepo telefonu, številka je 02 535 27 60.
Zavod Pl P d aje b rezpl ačno p ravn o pomoč s soglasjem Min istrstva za pravosodje.
Glavobol
Glavobol je težava, zaradi katere se ljudje pogosto oglasijo v lekarni. Pri svetovanju glede primernega zdravila si pomagamo z določenimi informacijami, ki jih dobimo od bolnika. Najprej vprašamo o starosti, saj ponavadi otroke z glavobolom napotimo k zdravniku, še posebno, če gre za poškodbo glave oz. zelo hudo bolečino okrog zadka glave in s pridruženo okorelostjo vratu. Prav tako smo pozorni pri starejših osebah, ki tožijo o glavobolu nekaj dni po udarcu v glavo. Pomemben podatek je trajanje glavobola. V primeru, da le-tega v enem dnevu ne uspemo olajšati z zdravili brez recepta, je treba poiskati pomoč pri zdravniku.
Trije najpogostejši tipi glavobola, zaradi katerih se ljudje obrnejo po nasvet k farmacevtu, so: glavobol tenzijskega tipa, migrena in sinusitis. Glavobol tenzijskega tipa je od vseh najpogostejši. Občuti se kot topa bolečina na obeh straneh glave, podobna pritiskanju ali trganju in vlečenju. Pogosto boli med očmi ali v zadnjem delu glave; bolečino spremlja občutek, kot da bi glavo stiskal obroč. Lahko se razširi po vsej glavi in se včasih nadaljuje navzdol v tilnik in ramena. Ponavadi se začne zjutraj ali zgodaj dopoldne in se čez dan slabsa. Pogosto je povezan z obremenitvijo, kot so duševni stres, utrujenost in neudobna lega telesa (zelo pogost je pri ljudeh s sedečim načinom življenja, npr pri delu z računalnikom).
Ko se poškodujete
Nekoliko manj pogoste so migrene. Glavoboli se pojavijo v obliki napadov, bolečina navadno prizadene le polovico glave. Večinoma je zelo močna, pojavi se sunkovito, utripa ali razbija. Spremlja jo lahko slabost ali bruhanje, razplamti se ob hrupu in svetlobi. Migrenski glavobol traja brez zdravljenja od 4 do 72 ur. Onemogoča dnevne dejavnosti, telesna dejavnost pa okrepi bolečino. Približno deset odstotkov migrenskih bolnikov ima migreno z avro.
Spremljajoči simptomi bolezni so svetlikanje pred očmi, omotica, svetleče in trepetajoče cikcakaste črte pred očmi, včasih tudi mravljinčenje. Pojavita se lahko tudi rahla ohromelost in govorne motnje. Pri migreni je vsekakor treba postaviti pravilno diagnozo, saj dobi ob tem bolnik lahko tudi zdravila na recept, ki se uporabljajo izključno pri tem tipu glavobola
Tudi sinusitis (vnetje sinusov), ki je lahko posledica okužbe ali alergijske reakcije, lahko povzroča bolečino. Le to občutimo okrog oči ali za njimi, običajno samo na eni strani. Glavobol se običajno poslabša ob priklonu, ali če se uležemo. Dejansko so še pogo-
stejši glavoboli, ki se pojavljajo ob gripi in prehladu.
Seveda obstajajo še druge vrste glavobola, kot so kronični dnevni glavobol, ki se pojavlja večino dni, ali pa recimo glavobol, ki je posledica poškodbe V obeh primerih farmacevt svetuje bolniku obisk pri zdravniku, da s podrobnejšim pregledom ugotovi glavni razlog bolečin. Na splošno velja, da se je priporočljivo obrniti na zdravnika ob vsakem primeru glavobola, kakršnega oseba do sedaj še ni imela
Nemalokrat je vzrok glavobola (udi poslabšan vid. V tem primeru je glavobol blažji, občuti se okrog oči oziroma na prednji strani glave in je odsoten zjutraj, ko se zbudimo.
Bolnika napotimo k zdravniku tudi, če zelo huda bolečina kljub zdravilom v štirih urah ne popusti, če sumimo na neželen učinek zdravila ali pa je oseba mlajša od 12 let Poleg tega je obisk pri zdravniku priporočljiv pri glavobolih z naslednjimi lastnostmi: če se zjutraj omilijo, če se poslabšajo ob tem, ko se uležemo, če so povezani s slabostjo, vrtoglavico, motnjami vida ali bruhanjem ali če imamo otrdel vrat.
Bojan Madjar, mag. farm.
Zdravo kolesarjenje
Če pogosto tečete ali kolesarite v naravi, vzemite s seboj mobilnik. Morda se vam zdi nasvet neprimeren, saj ne želite, da vas med tekom kdo moti. To seveda preprečite tako, da izklopite zvonjenje. Mobilni telefon vam bo pomagal, če se med tekom ali kolesarjenjem v naravi ponesrečite, saj boste z njim lahko poklicali pomoč. Na aparatu določite tipko, s katero boste najhitreje poklicali v Center za obveščanje (112) ali koga od svojcev
7
Izjemna ponudba!
Ogrevanje na plin.
EKONOMIČEN UDOBEN EKOLOŠKI VAREN
Znanstveniki s fakultete za šport v Kolnu so dejali, da je kolesarjenje eden najprimernejših načinov za izboljšanje splošne kondicije Za začetek zadostuje le deset minut vožnje s kolesom dnevno. Analiza 7.000 študij o pozitivnih učinkih kolesarjenje je pokazala, da omenjenih deset minut kolesarjenja izboljša mišični tonus, prekrvavitev in delovanje sklepov Za boljše delovanje srca zadostuje pol ure vožnje, kdor pa želi pospešiti metabolizem in izgorevanje maščob, pa mora temu športu nameniti vsaj 50 minut dnevno.
Za informacije in strokovno svetovanje pokličite:
ISTRABENZ PLINI
Vedno pripravljeni.
www.istrabenzplini.si
pKUP/NA O ISTRABENZ |
Zadah je gotovo nadlog L' se je ne znebimo zlahka.
Če imate zaradi njega veli e probleme, je vsekakor kriva prehrana Izogibajte se tcžto1 živilom, kar pomeni, da fc na| bolje vztrajati pri zelenja sadju. Pri trenutnem zadah«P1 pomaga žvečenje kumine °lw' zarjajo britanski strokovni*1 Lahko pa pojeste (udi pok)™® sveže limone. Učinek je hjt£r’ ne preveč dolgotrajen.
Paradižnik iz pločevinke
Poleg svežega’paradiž« ' ki je na voljo vse let« pripravite okusne jedi m1 paradižnika v konzervi- • največkrat že olupljen, pa lahko med celimi m u mi, ki so narezani na kost« pretlačeni Paradižniki ter •1 go sadje in zelenjava rožnate barve so polni Mr na, naravnega barvila, ”1® čan antioksidant in zato n kovit pri preprečevanj«। vih obolenj Temnejša ko k ča barva, več likopena vs?1
Psi in mačke za boljše zdravje
Raziskave kažejo, da je	.
ki je od ranih dni v stiku z kami, varen pred astmo, ti so nenehno izpostavljen1 jim in pasjim alergenom, P . dkeje obolevajo za j) kot njihovi vrstniki. Las' domačih ljubljenčkov re iščejo zdravniško pomot' dkeje obolevajo za srčm žilnimi boleznimi, pole? ljubljenčki vsestransko ° vplivajo na zdravje Predvsem mačke naj bi gale pri okrevanju po OP® raka na dojkah.
osebno ob
LOWCMBNtW
.-22-	°	—
od 2Z0Vu
88 ?OSt v	-
«^^7	55
Deželna Banka Slovenije
Mwu.„ -	. —	avtomobilizem
'SlWlK ~ november 2006__	________
Avtocenter Peugeot se širi
Oocenter Peugeot deluje v Murski Soboti že od leta 1992, in sicer v sklopu podjetja Avtobusni promet. V tem času so kujali Pomurcem možnost nakupa »levjesrčnih avtomobilov« doma, obenem pa so jim zagotavljali kakovosten
in tudi druge storitve, ki jih kupci zahtevajo. Naslednje leto bo Avtocenter Peugeot slavil 15-letnico delovanja, ki bo zaradi nove investicije še bolj slavnostna. O tem smo se pogovarjali z vodjo centra go. Bernardo Maučec Cigan.
'Avtocenter Peugeot deluje " '■ februarja leta ‘92. Začeli skromno, najprej s prodajo in rabljenih vozil, rezerv-
1 delov in dodatne opreme '^opravljali kakovosten servis 111 P°nujali storitve avtopralni-■Zleti so obstoječe zmogljivo-^Postale premajhne, zato jih “°®0 razširili na več področjih: 1 ^Nli bomo servisne zmoglji-razširili razstavni prostor "^adišče, sprejemno pisarno 11 Prostor za predajo vozil, vse namenom, da bo naša ponu-a!a stranke še prijaznejša Ob ^eiTi ne bomo pozabili tudi na ' 'K - uredili bomo skladišče bitnih snovi in nevarnih od-Investicija je potrebna j Pomembna zaradi doseganja c,Kbui>vih mn ih standardov, pf v ospredju predvsem za-
strank zaradi zagotovitve in n lr>itve selektivnih kriterijev, ki jih v '""'hiKkn branžo prinaša Evropska Abater, kot že rečeno, zaradi okolje-<stvenih potreb. Za nas, ki delamo v r"®!. pa predvsem zaradi večjih pro-"w<n kakovostnejše opreme, kar bo točilo hitrejšo in kakovostnejšo ^iie,.
boste začeli z deli?
^elj
bomo začeli že naslednji me-: i’h končali predvidoma konec ja-2007. Uspelo nam je pridobiti
Bernarda Maučec Cigan
ugoden kredit ter nepovratna sredstva Evropske unije v višini 12 odstotkov iz naslova zmanjševanja onesnaženosti voda.«
Kaj pomeni naložba za nadaljnji razvoj Avtocentra Peugeot?
»Upamo, da bo nova investicija v nove prostore in kakovostnejše servisne storitve dosedanjim in novim strankam prinesla boljše in kakovostnejše storitve. Zavedamo se, da so samo zadovoljne stranke jamstvo za naš obstoj in upravičenost investicije,«
Kako ocenjujete prodajo avtomobilov znamke Peugeot v Pomurju in s kakšnimi novostmi boste presenetili kupce v letu, ki prihaja?
»Naš tržni delež je 8,4-odstoten in z njim smo v konkurenci, s katero se srečujemo, lahko zadovoljni. Uvršča nas med boljše trgovce oziroma koncesionarje Peugeotovih vozil v Sloveniji in
nam zagotavlja tretje mesto na lestvici prodajalcev novih vozil v Pomurju. Za to gre zahvala našim zvestim kupcem, ki se v salon radi vračajo in nam zaupajo. Naslednje leto? Veliko bo novega. Prihajata nov kabriolet CC 207 in nov 207 SW. Konec naslednjega leta bomo v Pomurje pripeljali nov Peugeot'308, obeta pa se tudi nov terenec, ki naj bi
imel oznako 4007. Na trg bomo poslali tudi nove bencinske motorje EP3 s prostornino 1400 ccm, 16 ventili in 95 konjskimi močmi. Pričakujemo tudi nove motorje za P 207 RC s 170 konjskimi močmi.
Torej, poleg sodobnejšega salona in še kakovostnejšega servisa dovolj razlogov, da nas kupci obiščejo«
~ D ri-. Ko vas pričaka topel avto.
bi strgali led z vetrobranskega stekla? ' SV Ptic-,	_____ItA—>.	t A Is*. Li T.	tzi
'ašajte za individualno ponudbo!
v svoje vozilo lahko vgradite napravo Webasto in vaše vozilo bo prijetno ogreto takrat, ° boste želeli. Z daljinskim upravljalnikom lahko zaženete gretje svojega avtomobila ali Stavite čas, ko se vozilo začne avtomatsko ogrevati. Ogreto vozilo bo tako stopilo tudi fJ^G in led, se nabere na njem. Poleti vam bo naprava služila za prezračevanje vozila.
Mehanska blokada menjalnikov CONSTRUCT
s cilindrom Mul-T-Lock Interactive.
Najučinkovitejša zaščita proti kraji.
Možna vgradnja v vsa vozila (različne znamke m modeli].
Gana z montažo: 95.617 str {399 eur).
^AT-ova garancija mobilnosti
fetnim servisnim pregledom pri pooblaščenem SEAT-ovem partnerju si zagotovite. , bo vaš SEAT ohranil kakovost m vrednost.
Vsakim opravljenim letnim servisnim
’ Ogledom samodejno in brezplačno pridobite
’ ^ATflwn garancijo mobilnosti.
.t)'‘''rancija mobilnosti zagotavlja brezplačno na mestu ob okvari oz. vleko vozila
k ^ibližjega pooblaščenega servisa SEAT
1 v Primeru nezgode) ter v določenih ^tih brezplačno nadomestno vozilo
| ^“tlimo 2 letno garancijo
। u vse servisne storitve, za vse originalne rtele ter originalno dopolnilno opremo.
Kontrolni pregled vozila za vašo varnost 2.980 bit (12,44 eur]+ Pregledali borno 12 točk: . luči spredaj in zadaj, smernike in opozorilne utripalke, osvetl itev p rti j až n i ka. osvetlitev notranjosti in sovoznikovega predala, kontrolne lučke, hupo, - napravo za čiščenje steke1, - metlice brisalcev, - vetrobransko steklo, - hladilni sistem, - akumulator, - klinasti jermen.
- zavorni sistem [zavorne obloge, zavorno tekočino).
. izpušni sistem.
. pnevmatike [vključno z rezervnim kolesom), . nivo motornega olja, - karoserijo in lak.
O % obresti do izstavitve prvega obračuna
Od dneva nakupa do izstavitve prvega obračuna vam ne bomo zaračunali nobenih obresti ali dodatnih stroškov. Zakaj bi plačevali več?
Pripravljeni na dodatne ugodnosti?
S kartico Porsche'Servise Credit Card boste pridobili prednost pri naših posebnih ponudbah, možnost sodelovanja pri nagradnih igrah in bonusnem sistemu.
AVTO ORI
□ri Ladislav, s. p.

Kredit v vašem žepu, limit po vaši meri
Pogrešate preprosto brezgotovinsko plačevanje servisnih storitev, po možnosti tudi na obroke? Sanjarite o dodatni opremi svojega jeklenega konjička? Predstavljamo vam Porsche Servise Credit Card - kartico, ki omogoča preprosto brezgotovinsko plačevanje servisnih storitev, nadomestnih delov in dodatne opreme v celotni mreži pooblaščenih servisov Volkswagen, Audi, SEAT, škoda in Porsche po vsej Sloveniji.
Tri kartice za lažjo izbiro
Na voljo so vam med ra. srebrna ali zlata Porsche Servise Credit Card. Vse tri omogočajo prilagodljivost, nadzor porabe in preprosto plačevanje. Razlikujejo pa se po višini limita, ki saga od 1500 evro pri modri do 5000 evrov pri zleti kartici.
Svoboda nakupovanja
Izberite barvo kartice, trgovca in izdelke. S kartico Porsche Servise Credit Card lahko plačujete vse od vijaka, zimskih ali letnih pnevmatik do generalnega popravila vozila pri svojem trgovcu Volkswagen, Audi, SEAT, Škoda ali Porsche.
Prilagodljivost odplačevanja
Višino mesečnega obroka določite v skladu s svojimi finančnimi zmožnostmi in načrti. Minimalni znesek mesečnega plačila je 5 % izkoriščenega limita oziroma PD evrov. Če želite, lahko plačate tudi večji delež ali poravnate znesek v celoti Brez dodatnih stroškov.
Priskrbite si jo na prodajnem ali servisnem mestu
Postopek pridobitve kartice je preprost kot plačevanje z njo. Pri svojem trgovcu zahtevajte pristopnico za pridobitev kartice in z veseljem bomo za vas uredili vse potrebno, da boste čim prej uživali v prednostih kartice Porsche Servise Credit Card.
SEAT
24 AVTOMOBILIZEM 2. number 2006-VtgiB
Od nevarnega odpadka v naravi
do koristnih surovin
Kako pravilno, obenem pa preprosto ravnati s starim avtomobilom in izrabljenimi gumami in si v celoti zagotoviti brezplačno storitev
Podjetje WOLF Skakovci, d. o. o., Skakovci 35, SI, 9261 Cankova, je izvajalec dveh obveznih državnih gospodarskih javnih služb - ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili in ravnanje z izrabljenimi avtomobilskimi gumami. STORITEV JE ZA VSE UPORABNIKE V CE LOTI BREZPLAČNA.
Da si to zagotovite, je potrebno le, da vozilo, ki ga ne želite več registrirati in ga želite oddati v razgradnjo Še pred iztekom registracije, pripeljete
v center za razgradnjo v Skakovce ali na eno od prevzemnih mest, kjer boste prejeli potrdilo o razgradnji, na podlagi katerega boste vozilo odjavili iz prometa.
Če pa je vozilo že odjavljeno iz prometa in ni več vozno, lahko naročite odvoz kar po telefonu in vozilo vam bomo v celoti brezplačno odpeljali v razgradnjo, izročiti nam morate le dokument o vozilu in po pošti boste prejeli potrdilo o razgradnji.
Izrabljene avtomobilske gume pa ob menjavi pustite pri vašem vulkanizerju, od katerega bomo te gume po njegovem naročilu BREZPLAČNO odpeljali. Gume lahko tudi pripeljete v center v Skakovce vsak delavnik med 7.00 in 15.30.
Glede na naše tesno sodelovanje z občinami se lahko obrnete tudi na svojo občino in strokovni delavci za varstvo okolja vam bodo v skupni skrbi za okolje z veseljem pomagali z nasveti, kako uporabiti gospodarsko javno službo in prispevati, da se predvsem za nevarne tekočine (olja in kisline) zagotovi kontrolirano ravnanje in prepreči, da bi nam ogrožale najpomembnejši vir življenja - VODO.
Upoštevaje dejstvo, da je šlo v zadnjih v dveh letih in pol skozi center za obdelavo v Skakovcih več kot 10 000 izrabljenih vozil, se je treba le pridružiti ter v spomin na svojega jeklenega konjička shraniti prejeto državno potrdilo o njegovi razgradnji.
www.wolf.si, info@wolf.si
Naša prevzemna mesta:
1.	AMZS, D. D., Zagrebška cesta 25, 2000 Maribor
2.	AVTOCENTER ORMOŽ, d. o. O., Hardek 44 c, 2270 Ormož
3.	AVTO KOVAČ, Jože Kovač, s. p., Segovci 44 c, 9253 Apače
4,	AVTO LUNEŽNIK, Ritoznoj 4, 2323IO Slovenska Bistrica
5-	AVTOSERVIS UJTER, Dobrovnik 6 c, 9223 Dobrovnik
6.	AVTOTEST, d. o. o., Ljutomerska cesta 34, 9252 Gornja Radgona
7.	AVTOTEST, d. o. o., Kolodvorska ulica 16 a, 9240 LjuK*1
8.	DOMINKO, d. o. o., Zadružni trg 8,2250 Ptuj
9.	LETNIK - SAUBERMACHER, d. o, °-Spodnji Porčič 4 a, 2230 Lenart
10.	SUROVINA, d. d., Lahova 40,22000 Maribor
11.	WOLF SKAKOVCI, d. O. o., Skakovci 35,9261 Cankova
I
Čeprav je Toyota tudi za japonske razmere mlada (ustanovljena leta 1937), je danes največja japonska tovarna in druga po velikosti nasvetu. Na domačem trgu dosega okrog 50-odstotni delež prodanih avtomobilov. V prodajni paleti ima skoraj 30 modelov osebnih in terenskih avtomobilov in limuzinskih kombijev. Večina modelov je na voljo v več karoserijskih različicah z različnimi, predvsem bencinskimi motorji. Prodajna paleta je res pestra, vsaj vsebuje avtomobile vseh razredov, razen vseh najmanjših. Poleg vozil znamke Toyota izdelujejo tudi luksuzne limuzine in terence višjega razreda z imenom Lexus. O množični proizvodnji in uspešnosti modelov priča dejstvo, daje prvi najbolje prodajani avtomobil na svetu Toyota Corolla. Toyota ima tovarne najaponskem, v Avstraliji, na Portugalskem, v ZDA, JAR in Veliki Britaniji.
ZMAGOVALCI
J. D. POWER AND ASSOCIATES GERMANY -raziskava zadovoljstva potrošnikov je pokazala da so vozniki v Nemčiji izbrali Toyotina vozila, kot najboljša v svojem razredu, v petih od sedmih kategorij.



BREZPLAČNI ZIMSKI PREGLED VOZI^
Vaše zadovoljstvo s Toyoto je naša naj večja nagrada. V ta namen vam p°° ’ brezplačni zimski pregled vozila, ki vam zagotavlja brezskrbno in varno up*3 vašega vozila v prihajajočih zimskih dneh.
Naše strokovno osebje bo vaše vozilo pregledalo po točno določenem sen^ sistemu, ki zajema 36 točk na vozilu. Poročilo o stanju vozila vas seznani5 popolno informacijo o stanju zunanjosti in notranjosti vozila, stanju vč>znJ ■ motornim pokrovom in podvozju.
Za informacijo boste prejeli obrazec »Poročilo o stanju vozila«, ki vsebuj*3 nazorni prikaz »kondicije« vašega vozila pred zimo.
Prosimo, upoštevajte priporočila Toyoti ni h mehanikov o odpravi napak ■ ■ . vozilu, kajti le tako vam lahko omogočimo brezskrbne zimske dni v vašem ■
Veselimo se vašega obiska! , Pooblaščeni serviser, Agrose^*’
Nov prodajno-servisni center Agroservis TOYOTA, d. d.
Kroška ulica 58, Murska Sobota Tel.: 02 530 18 84
Zadovoljna Toyota. Zadovoljen lastni^ Od 24. oktobra do 29. decembra 200^
25
USTNIK - 2. november 2006 AVTOMOBILIZEM
Avtocenter Horvat - tradicija in kakovost
Že več kot pol stoletja deluje v Murski Soboti ^■kanizerstvo Horvat, danes Avtocenter Horvat. Nekoč samo delavnica in pridne roke mojstra Horvata, danes pa najbolje opremljeni center v ^mutju,
'o pomeni, daje premontažagum popolno-ma avtomatizirana, da so pooblaščeni servis za Kmontažo avtomobilskih gum tehnologije Run
on fiat, da premorejo najsodobnejši stroj za dia-gnostikoinuravnotezenjekolesterračunalniško vodeni stroj za optično nastavitev kolesja. Vse to opravljajo tudi za poltovorna vozila.
Vsa vulkanizerska dela opravljajo tudi za kmetijsko mehanizacijo, motorje in kolesa.
Pri njih boste našli največjo zalogo avtoplaš-čev in tudi hotel za gume. Torej, gum vam ne bo
treba shranjevati doma, temveč bostezimsko-letno preobleko za vašega konjička lahko shranili pri njih.
Vsi imamo radi dobro obute in lepo oprane jeklene konjičke. Za slednje je pravi naslov edina avto pralna steza v Pomurju Avtocentra Horvat, ki zagotavlja nitro in kakovostno oprano vozilo.
■ HITRI SERVIS. ZA SREČNO FOT.
--- ■ 1------------
ima, zima bela/
da vas ne bi prehitela!
www.vulco.si
uulcq
PNEVMATIKA: ULTRA GRIP 7


¥ hitrih servisih Vulco bomo vaše vozilo skrbno pregledali in ga primerno obuli. Obiščite nas v našem servlsno-prodajnem centru:
AVTO CENTER HORVAT
Leonida Horvat, s. p., Ui. Matije Gubca 13,9000 Murska Sobota, tel.: 02 534 9180
Avtomobilizem
Ferenčak v ospredju
V Murski Soboti je bilo pokalno prvenstvo v avtoslalomu za leto 2006. Sodelovalo je 41 voznikov, med njimi tudi dva člana Street Race Team kluba Murska Sobota.
Gregor Ferenčak je zasedel s Fordovim escordom RS 2000 prvo mesto v skupini do 21 let, v skupini divizija 2 pa tretje. Danijel Vehab je bil z BMW-jem 120 D četrti v svoji skupini Ekipno so Sobočani četrti Združenje šofe-ejev in avtomehanikov, .AMD Štefana Kovača ter Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije pa so pripravili na poligonu prometnovarnostnega centra v Murski Soboti zadnjo letošnjo avto-moto prireditev. Zmagovalci v spretnostnih vožnjah avtomobilistov: med paraplegiki Matija Merklin, Vidond, med tetraplegiki Franc Baum, KokolanjšČak; med drugimi vozniki pa pri novejših avtomobilih Franc Glažar, Murska Sobota, pri starejših avtomobilih Feri Horvat, lipa. Med motoristi brez prikolice je zmagal Drago Kranjec iz Mora vskih Toplic, s prikolico pa Avgust Idič iz Moravskih Toplic
Milan Jer še
AVTO CIT, d. o. o., Koška ulica 58, tel.: 02 534 90 00, pooblaščeni prodajalec in serviser Citroenov ih vozil
CITROEN
Novi JUMPER
kW/100 KM po normi DIN), srednja stopnja opremljenosti z motorjem
stil
vozila Jumper izraža hkrati njegovo dinamičnost in trdnost, še jjr*®bna po zaslugi izvrstno dimenzioniranih in visoko nameščenih ni|sln,1 navpičnih zadnjih luči in poudarjenih blatniških košev. No-L ' S6I pa izraža enkratno sožitje dobrega počutja in funkcionalno-F otniški prostor se je približal svetu osebnih vozil, saj je poseben namenjen ergonomiji, potrebni za opravljanje različnih deja-I p' dejansko je podaljšek pisarne.
^Prema služi dobremu počutju v vozilu. Novi jumper je zasnovan D ■ da ponuja najvišjo stopnjo udobja z vidika zvočne izolacije in o^^uje vibracije v kabini, zato so tudi izvori emisije hrupa občutno E?Br Armaturna plošča je kompaktna in izredno praktična po za-ergonomije in odlagalnih mest. Po zaslugi desetih odlagalnih lj*1rii/j zahtevam tistih strank, ki si prizadevajo za dobro organiste
Funkcionalnost
Očitne so izrazite spremembe glede:
-	večje skupne dovoljene mase (PTC), ki odslej dosega do 4 tone; za dosego takega rezultata je bila potrebna posebna zasnova zadnje preme novega jumperja, da lahko vzdrži večjo obremenitev; po zaslugi večje skupne dovoljene mase lahko zadovolji pričakovanja novih strank, ki bodo lahko izbrale konfiguracijo, ki bo natančno ustrezala njihovim potrebam;
-	večje uporabne prostornine, ki lahko doseže do 17 m3;
-	izvrstne dostopnosti;
-	nakladalni prag se glede na posamezno izvedenko spreminja od 53 do 56 cm.
Vsi motorji, ki so na voljo za novi jumper, so izdelani tako, da se lahko spopadejo z najtežjimi pogoji uporabe. Predstavljajo se trije dizelski motorji: osnovna izvedenka je opremljena z motorjem 2.2 HDi 100 km (74
2.2 Hdi 120 KM (88 kW/120 KM po normi DIN), višja stopnja opremljenosti z motorjem 3.0 Hdi 160 KM (115 kW/157 KM po normi DIN).
Varnost na prvem mestu
Novi Jumper omogoča visoko stopnjo varnosti, ki je zamišljena kot celota in sega od dobrega počutja v vozilu, ki zagotavlja popolno zbranost, do odpornosti pri morebitnih trčenjih.
Podvozje je bilo deležno posebno natančne obdelave za doseganje še boljšega udobja pri vzmetenju, večje stabilnosti med vožnjo in dovoljene obremenitve. Sprednje vzmetenje je tipa psevdo-MacPherson s trikotnimi vodili in stabilizacijskim drogom. Vgradnja prednje preme s posamičnimi obesami izboljšuje lego na cesti in udobje pri uporabi. Zadaj ima listnate vzmeti, in sicer enolistno vzmet oziroma dvolistno vzmet za doplačilo.
^ovativna zunanjost
. vozilu C6 se z izjemno izvrstnostjo ' rePletajo prepoznavne poteze Citroeno-stila in značilnosti vozil visokega " razreda. Oblika karoserije po za-"S> usklajenih razmerij, drznih potez in zaokroženih blatniških košev kar '1,1171 puglod Vozilo se razlikuje od dru-vozil visokega razreda, a hkrati u pošte-" n6|zpodbitne zahteve tega razreda: ele-Jnco, prefinjenost in udobje.
Brezkompromisna varnost
Tako kot druga vozila iz izbora vozil Citroen tudi C6 v svojem razredu prednjači po varnosti, kar omogoča aktivni pokrov motornega prostora, ki omejuje morebitne telesne poškodbe pešcaob trčenju. Vozilo ima vgrajen tudi opozorilnik nenamerne spremembe voznega pasu, projektor za prikaz podatkov na vetrobranskem steklu, samodejne brisalce stekla in seveda smerne žaromete. Vse te naprave vozniku omogočajo boljšo osredotočenost na dogajanje na cesti, kar uvršča C6 prav na vrh najvarnejših vozil.
Dinamična brezskrbnost
Vozilo vam ponuja obilo užitkov pri vožnji ne glede na teren. Lastnost, vozila se odlično izkažejo na dolgih in kratkih razdaljah kot tudi pri vožnji na ovinkasti ali ravni cesti. Po zaslugi natančno izdelanih motorjev V6 in izjemno učinkovitega podvozja ponuja izredno dinamične lastnosti. Za brezskrbnost pa poskrbijo inteligentni sistemi za pomoč pri vožnji, obenem pa se vozilo ponaša še s projektorjem za prikaz podatkov na vetrobranskem steklu ter električno parkirno zavoro.
Koristite popuste in ugodnosti, ce jih se niste!
paketi avtomobilskih zavarovanj	" za vsak žePin vsako
v°zilo; VELIKI PLUS, VELIKI, MALI, MINI in KASKO PAKET.
^etni popusti do 15 odstotkov, zvestim strankam Zavarovalnice Triglav pa bodo ^r,2nali še dodatne popuste!
’’ Informacijah o ostalih ugodnostih povprašajte vašega zastopnika Zavaroval-*• Triglav ali pa jih obiščite v njihovih poslovalnicah po Pomurju.
Ob nakupu novega vozila Citroen pri pooblaščenem prodajalcu Citroenovih vozil AVTO CIT iz Murske Sobote in sklenitvi avtomobilskih zavarovanj pri Zavarovalnici Triglav vam podarijo še dve zimski gumi Kleber.
©
W1WIMWW© ©©©©A©©© COgMICS
Mr.					-s® ■i	ŠTEFAN | HAJDINJAK	ČLANICA TABORNIKOV	PESNIKOVA OBOŽEVAN K/	SKUPNO IME ZA SAMOSTALNIKE IN	E TEIN KRISTAN	PLOD	GRŠKA POKRAJINA, ELIDA	REKA V JUŽNI AFRIKI	IVAN PRIJATELJ	KRAJ PRJ CELJU	LIKOVNI UMETNIK	ČRTA KI SPAJA MOTNA ČRTOVJA	BREZPRAVNO LJUDSTVO				
H X					L_\ * '	1 AVTOR BRATOV-* ŠČINE SINJEGA GALEBA																
					»1 ■	LITERATURA PREROŠKIH RAZODETIJ																
						SRBSKI SLIKAR (BOJAN}				PRIHAJA IZ DIMNIKA JAMAJSKA GLASBENA ZVRST				ČUTNO UGODJE UEDNAROD-POUCIJSKO ZDRUŽENJE								
						KRMA ZA KONJE VREDNOSTNI PAPIR					VIBA ČEŠKA IGRALKA (ANNY)											
												ODRSKO GLASBENO [JELO INDIJSKI šahist						ADAMOVA DRUŽICA				
VESTNIK	ORIENTAL SKO PECIVO Z NADEVOM	PRIPRAVA ZA POMETANJE	NEKDANJE NEMŠKO GL. MESTO VELJKA ZVER						ČRNOMOR LETOVIŠČE GOZDNA ZDRAVILNA RASTLINA						PREVLEKA ZA ČEZ ČEVLJE (MN.)	SESTAVNI ELEMENT TRAVNIŠKA ZDRAVILNA RASTLINA				TRDITEV, POSTAVKA	STARO-JUDOVSKI SPOKORNIK	SPLOŠNI PLAN V FILMU
VEOAO RASTLINAH										SPODNJI DEL POSODE NOVINARKA (MOJCA.,. MURKO}				TEŽA MANJŠA noCna živai	G								
POBEG Z BOJIŠČA						VLAČUGA ROMAN ANATOLA FRANCEA							TENISACICA SHRIVER AMERIŠKI DIRIGENT (ANTALJ				PRISEDNIK NASOOIŠČU CILSK) PESNIK (PASLO}					
VESLAŠKA TEKMA								KDOR IMA OSEBI VISOKO MNENJE PREMIČNINA	G									MUSLIMANSKO ŽENSKO IME				
ŠPANSKA PRINCESA							VITEZOVO OROŽJE GRM S SULIČASTIMI USTI				KRAJ PRI GRADU BORL NEKDANJI NEMŠKI MOTOCIKEL							ČARODEJ [MIRAN) BRITANSKA ROCK SKUPINA				
PROSTOR ZA CERKVENE PEVCE				PREBIVALEC IZOLE								KNJIŽEVNIK (FRAN)				EDEN, PARADIŽ				OKRAŠENA KOČUAV ITALIJANSKEM OKOLJU	LOJZE SLAK	
												ŽLAHTNI PLIN (Xei				RENATO VUGRINEC					IGRALKA MACGRAW	
K ■ ■ i						।																MOŠTVO
						Car				DESKO	 MESTO OSLABI vpitje, KRIČANJE					KDOR VDIRA TEMPELJ, SVETIŠČE							
						NORVEŠKI PISATELJ DUUN					NEMŠKI PESNIK (GUNTER) PEVEC PESTNER					“NOVI" SVET SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA						
n/		S * it				LITIJ			NAELEKTREN DELEC ERBIJ				UMETNOST (LAT.) RADU				VULKAN NA FILIPINIH ORANJE				IRIDIJ ANTON DERMOTA	
						IZMETAČ NABOJEV								KORALNI OTOK					PONOŠENA CUNJA			
■	I	“						VRHNJE OBLAČILO MUSLIMANK				TORKOVA PRILOGA DELA				RDEČI PLANET					ŠESTI ŽIDOVSKI MESEC			
rekah® arhehiw IH ripW
večja PTICA pevka, ORO#
V
J
H i: n n v< vi
Pi ni tt m P< ft
Zdravo kolesarjenje
Znanstveniki so dejali, da je kolesarjenje eden najbolj primernih načinov za izboljšanje kondicije. Za začetek zadostuje le deset minut vožnje s kolesom dnevno. Analiza 7.000 študij o pozitivnih učinkih kolesarjenje je pokazala, da omenjenih deset minut kolesarjenja izboljša mišični tonus, prekrvavitev in delovanje sklepov. Za boljše delovanje srca zadostuje pol ure vožnje, kdor pa želi pospešiti metabolizem in izgorevanje maščob, mora temu športu nameniti vsaj 50 minut dnevno.
ONA: Svoj čas boste večinoma posvetili srčnemu izvoljencu, ki bo nad to odloči-* tvijo več kot navdušen. Povedala si bosta veliko stvari, ki so bile do sedaj neizrečene, in si tako oba olajšala dušo. ON: Nastopil je idealen čas, da si o po morete od preteklih poslovnih naporov, saj se vam bo ponudila priložnost za prijeten izlet v dvoje, in to z osebo, ki vam že dalj časa buri domišljijo.
ONA: Še vedno je možnost za uspeh! gl : Partnerje začel že počasi zgubljati potr-•	p Ij e nje, za to m u posvetite ma I o več po -
zornosti, drugače se boste zapletli v nepomembne prepire, ki prav nikomur nič ne koristijo. ON: Tudi vam bo končno posijalo sonce. V prihodnjih dneh se vam obeta ugoden razplet poslovne avanture pa tudi finančni učinek ne bo izostal. Le tako naprej -in nikar se ne ozirajte na nasvete nasprotnega spola.
ONA: Če boste hoteli prisiliti partnerja, da bo živel po vaših pravilih, ga boste kaj ’ * I * kmalu izgubili. Poskusite biti vsaj malo strpnejši in mu ponudite neke vrste kompromis. Zadnja beseda pa bo vseeno vaša ... ON: Vsi okoli vas se bodo čudili vaši zagnanosti in delavnosti, kar ni ravno vaša prirojena navada. Pazite, da se ne boste s takim ravnanjem preveč oddaljili od vaše stare družbe, ki vas že rahlo pogreša.
r JkJI ONA: Preživeli boste nadvse prijeten te-t d den v družbi svojih prijateljev, proti kon-cu tedna pa boste spoznali neznanca, ki vam bo pošteno vznemiril srce. Prepustili se boste prijetnemu vzdušju in pozabili na vsakdanje skrbi. ON: Malce si boste odpočili od preteklega burnega življenja, saj ste v zadnjih dnevih skoraj malo pretiravali. Vseeno pa vam ne bo prav nič dolgčas, saj boste podoživljali dogodke iz preteklih dni.
" ,^^1 LEV 0 N A: Če b o za vse sku paj izved el vaš ©J Partner’ bo še najbolje, da se mu za ne-kaj časa skrijete. Bodite raje malo previdnejši pri svojih avanturističnih izletih. Kdor se z ognjem igra, se lahko z njim tudi opeče. ON: Ujeli se boste na sladke besede, ki pa ne obljubljajo kdove kakšne zanesljivosti. Premislite še enkrat, preden se podate v nekaj, iz česar ni videti zanesljivega izhoda. Predvsem pa pazite na svoje načeto zdravje.
Ml *4 °NA: Obremenjeni boste Čez vsako me-I ro, kar vam bo šlo vse bolj na živce. Po-41 t re b n o si bo pr i vošči ti n eko vrst e odd i h in poskrbeti tudi za kaj drugega kot samo garanje in pridobivanje materialnih dobrin! ON: Upoštevali boste prijateljev nasvet in si tako postavili trdne temelje za uspeh na poslovnem področju. Težave bodo počasi pozabljene pa tudi finančne težave se bodo začele počasi postavljati na pravo mesto.
■BM ONA: Krasno se boste zabavali, saj boste spoznali osebo, kije kar ne boste izpustili M izpred oči. izko ri stite ted e n d o p o po I no-sti, saj boža resne zadeve čas tudi kdaj kasneje. ON: Prijeten dogodek vam bo popestril »vroče« dneve, ki so pred vami. Potrebno bo kar precej spretnosti in znanja, da vam bo uspelo pripeljati stvari na svoje mesto. In nikar se ne zanašajte na nekoga drugega...
■RTI ONA: Postorili boste še zadnje poslovne obveznosti, nato pa se boste docela po-«««■ svetili svojemu partnerju, ki že kar nestrpno čaka na realizacijo obljub, ki ste mu jih dali. Pa tudi vas že kar razganja od nestrpnosti. ON: Zaradi nepričakovane ljubezenske izjave boste sprva ogorčeni, nato pa vam bo vse skupaj začelo ugajati. Prijatelji bodo sicer začudeni, vendar si bodo kar hitro uspeli razjasniti novonastalo situacijo.
ONA: Potrebno bo razčistiti določene zadeve na poslovnem področju, saj imate počasi dovolj tega zavlačevanja vaših sodelavcev. Zahtevali boste pojasnila in pri tej zahtevi tudi trmasto vztrajali. ON: Lahko bi malo bolj popazili na svoje zdravstveno stanje, saj se vam lahko zaradi bolezni izjalovi marsikateri načrt, ki bi ga sicer z lahkoto uresničili. Poslušajte nasvet starejše osebe - obrestovalo se vam bo.
ONA: Trenutni partner se bo izkazal za ( čudovitega življenjskega sopotnika, zato tod se vam obetajo zelo prijetni časi. Poskusite se mu čimbolj oddolžiti, to pa bo še najlažje tako, da poskusite uganiti njegove skrite želje. Idejo že imate! ON: Prijateljica vam bo na začetku sicer malce nagajala, vendar boste kaj hitro spoznali njene prave namene, ki pa bodo več kot prijetni, še posebno kar se tiče ljubezenskih zadev. Lepo
vam bo.
VODNAR ONA: Odkrili boste, da vam je MLd| nekdo v zadnjem času prirasel k srcu ■ w bo Ij, kot ste b i I i p ri pra vije ni p ri znati. P re-pustite se čustvom in videli boste, da se bodo tudi druge stvari uredile na najboljši možen način. ON: Ne verjemite govoricam, ampak se postavite na stran osebe, ki vas v preteklih obdobjih še ni razočarala. V nasprotnem primeru se vam lahko kaj hitro pripeti, da boste ostali sami in razočarani. RIBI ONA: Je že res, daje samota včasih prav prijet-
•’'75R na stvar,vendar vamstemnitrebaravno LrS'l pretiravati. Pojdite zaje malo v družbo! “ VeseladružbakoristisploŠnemupočutju,
pa še na razne probleme boste pozabili. ON: Prepričani ste, da vam mora sreča kar sama pasti v naročje, vi pa jo morate le še realizirati. Pazite se, saj se vam obeta boleče razodetje, ki vas bo v hipu prepričalo o popolnoma nasprotnem. Seveda bo resnica nekje v sredini.
Brat Džouzi
Tildi pred drujgin krougon volitev ne bi rad prekrso šoga predvolilnega molka, pa nemo naprej nošo, sto & . tej volitvaj zvoljeni. Rajši se doteknen tej, ka so	(
zvaljeni pred davnimi Časi pa večkrat. Toti sta naid 11 % predsednika, šteriva sta že bila nekajkrat zbranivd od siva kak najvekšiva poštenjaka, najčednejŠiva, najpra f nejša pa najbouksiva. Pred kratkin seje pa pokaz^0' sta teva dva tudi pod koužof krvaviva. Sakši od pokazo nekaj od velki grej oj, kak so napuh, lako»'11 , nevosčenoust, požrejšnost, jeza ali čemer pa eŠČe grej, ka se inači zove kak tej, ka ji verniki poznajo. Td ' Beta spopejvo:
Dva predsednika imamo, skregana med sabo hej, je to dobro za reklamo Sloveniji res mali tej?
Sliši to se po vsem svetu, po Evropi pa še bolj, prepoznavnost je velika, za nas reklame je dovolj.
Ko vodilna ta človeka se med sabo spravita, po Evropi in v svetu malo vtis popravita.
Nam občanom ni vseeno, kaj v vodstvu se godi, takšna stvar nam kar pošteno dol v bazo pr is mr di.
USTNIK-2-noember 2006 DOBRO JE VEDETI 27
Združenje potrošnikov Pomurja svetuje
Razprodaja in reklamacija
Gospod je na »odprodaji skladiščnega °«ga* kupil savno infra red po bistveno ^ani ceni. Žal so doma po priklopu sav-" °gotovili, da je sploh ni mogoče pridal
( ^Oklical je v trgovino, kjer so mu povedali, da - ki je na odprodaji, ne more reklamirati, '^nhrta garancije. Zanima ga, ali reklamacija res 01 ®ožna? Potrošnike pri ponujanju, prodajanju 11 drugih oblikah trženja blaga in storitev po-ščiti Zakon o varstvu potrošnikov. Ta do-_to da ima potrošnik, ki je prodajalca o napaki počasno (2 meseca od odkritja napake, pri "'er oj dneva izročitve izdelka ne smeta miniti kot 2 leti) in pravilno (v obvestilu je treba ^Očno opisati napako in prodajalcu omogoči-' stvar pregleda) obvestil, v skladu s 37. c-čl.
pravico, da v skladu s 37. c-členom ZVPot ' -° ’>d prodajalca zahteva, da: ^Pravi napako na blagu ali
Vrne del plačanega zneska v sorazmerju z napako ali
^8° zamenja z novim brezhibnim blagom ali ^rne plačani znesek.
ri tem velja, da je potrošnik tisti, ki ima pra-. ® izbrati, katerega od omenjenih zahtevkov . 'Uveljavljati. Omenjeni zakon tudi določa, da
J potrošnik v primeru stvarne napake na . pravico, da od prodajalca zahteva povr-škode, zlasti pa povračilo stroškov mate-nadomestnih delov, dela, prenosa in pre-,tzdelkov, ki nastanejo v zvezi z uvelja-zahtevkov iz tega naslova. Potrošnik za ^ll‘k z napako uveljavlja vse zahtevke po ot ne glede na to, ali je bil kupljen v redni j 'daj* ali na razprodaji. Če napaka ni sporna, 'ra podjetje najpozneje v 8 dneh ugoditi po-'"nikovi zahtevi, če pa je napaka sporna, pa y Podjetje najpozneje v 8 dneh po prejemu .' r°šnikove zahteve pisno odgovoriti na nje-zahtevo (39. Člen ZVPot). V primeru krši-Onienjenih obveznosti se lahko potrošnik ^rne na Tržni inšpektorat RS, ki v skladu s Urili pooblastili nadzira uresničevanje ZVPot u^rePe v skladu z zakonom. Obrato-pisarne: telefonsko svetovanje v po-I pjek, torek, sredo, četrtek in petek od 9. do u,e in osebno svetovanje v sredo in četrtek 13. ure. Brezplačni tel.: 080 88 99, Trg *^4, p.p. 207,9101 M. Sobota.
Andrej Čimer, predsednik ZPP

Z našega štedilnika
Boštjan Režonja, kuhar v lendavskem hotelu Lipa
Kremna koruzna juha
320 g sladke koruze, 40 g masla, 80 g pora, 40 g moke, jušna osnova po potrebi, 120 cl sladke smetane, 2 rumenjaka, sol, poper, sesekljan zelen peteršilj
Na maslu prepražimo por, dodamo moko, ki jo prav tako prepražimo. Dodamo koruzo in zalijemo z jušno osnovo ali vodo. Začinimo in kuhamo dobrih 15 minut.
Nato juho s paličnim mešalnikom spiriramo. Sladko smetano in rumenjaka dobro razmešamo ter počasi med mešanjem primešamo juhi Pri tem juha ne sme več vreti.
Pripravljeno juho potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem in vročo ponudimo.
Svinjski file po vinogradniško
600 g svinjskega fileja, sol, poper, 6 cl rastlinskega olja. 80 g čebule, 40 g masla, 100 g korenja, 80 g stebelne zelene, ščepec ingverja, brinove jagode, pol žličke ostre moke, 15 cl belega vina, 200 g grozdnih jagod (belo in rdeče grozdje), 8 cl tropinovega zganja
Iz svinjskega fileja narežemo 12 medaljonov, Narahlo jih potolčemo in začinimo. Na vroči maščobi jih z obeh strani lepo zapečemo. Pečene medaljone preložimo v drugo posodo in shranimo na toplem. Na preostali maščobi prepražimo naribano korenje, sesekljano čebulo in stebelno zeleno. Dodamo začimbe in zalijemo z vinom. Dušimo, da se zelenjava zmehča. Nato omako pretlačimo.
Posebej v ponvi razpustimo maslo, na katerem prepražimo oprane, izkoščičene in razpolovljene grozdne jagode. Dodamo žganje in grozdje flambiramo. Vse skupaj prelijemo s pripravljeno pretlačeno omako. Dodamo pečene svinjske medaljone in hitro prevremo.
Kot prilogo ponudimo poljubno pripravljen krompir, riž ali gobove cmoke.
Gobovi cmoki
400 g svežih šampinjonov, 2 žemlji, 15 cl mleka, 80 g čebule, 30 g prekajene slanine, 3 cl rastlinskega olja, 60 g sveže rdeče paprike, 1 jajce, sol, poper, muškatni orešek, timijan, svež zelen peteršilj, bele drobtine
Za zabelo: stopljeno maslo ali na maslu prepražene bele drobtine
Žemlji narežemo na drobne kocke in jih nekoliko popečemo v pečici. Gobe, čebulo in rdečo papriko očistimo, operemo in narežemo na drobne kocke. Prav tako narežemo prekajeno slanino. Vse skupaj prepražimo na olju in dodamo narezanim žemljam. Dodamo začimbe in prelijemo z vročim mlekom. Premešamo in dodamo jajce. S pomočjo drobtin oblikujemo cmoke, ki jih skuhamo v slanem kropu. Kuhamo jih približno 15 minut Odcejene cmoke po želji zabelimo in vroče postrežemo.
Solata iz rdečega zelja z ingverjem
500 g rdečega zelja, sol, poper, 80 g svežega ingverja, vinski kis, oljčno olje, šopek drobnjaka, 100 g orehovih jedrc
Rdeče zelje očistimo in narežemo ali naribamo na tanke rezance. Solimo in pustimo stati dobro uro. Ingver olupimo in zelo na fino naribamo. Drobnjak na drobno narežemo. V solatni skledi zelju primešamo nariban ingver, začinimo s kisom in oljem ter premešamo. Po potrebi dodamo malo vode.
Solato nadevamo v solatne sklede in dekori ramo z narezanim drobnjakom in grobo sesekljanimi orehovimi jedrci.
Sladke rezine iz jedilnih buč
Za testo: 50 g sladkorja, 100 g masla, 150 g ostre moke, 1 rumenjak, sol, po potrebi žlica vode
Za nadev: 900 g očiščenega mesa jedilnih buč, 3 jajca, 50 g masla, 100 g sladkorja, 5 cl sladke smetane, 50 g pšeničnega zdroba, ščepec cimeta, 100 g grobo sesekljanih praženih lešnikov
Jz sestavin za testo zamesimo krhko testo, ki ga nekaj časa pustimo počivati v hladilniku.
Meso jedilnih buč naribamo. Jajca razločimo in rumenjake penasto umešamo s polovico sladkorja in maslom. Dodamo sladko smetano, pšenični zdrob in naribane buče. Narahlo pomešamo in med mešanjem dodamo trd sneg iz beljakov, v katerega smo vtepli drugo polovico sladkorja.
Pripravljeno spočito testo razvaljamo za nožev rob na debelo in položimo v pomaščen pekač. Nanj vlijemo pripravljeno bučno maso, ki jo po vrhu posujemo z mletimi lešniki. Pecivo spečemo do zlato rumene barve pri 180 °C.
Nekoliko ohlajeno bučno pecivo narežemo na rezine in posujemo s sladkorjem v prahu, okrasimo z melisinimi listi in postrežemo.
Dober tek!
nesede mode
Visoko, višje, najvišje
Pravo pozibavanje spremlja dolg pogled, ki sega vse po nogi tja do pet. Res je, da je za pogled delno krivo telo, a čevlji imajo pri tem veliko vlogo. Kakor koli že, čevlji so zelo pomembni, saj nas postavijo višje. Naenkrat se lahko počutimo mogočne, seksi, trdne ali hitre.
Moda futuristično hiti naprej in z njo tudi čevlji. Tukaj in zdaj so ne le zato, da nismo bosi na poti od točke A do točke B, ampak da podpirajo celoten videz. K tunikam in oprijetim hlačam so namenjeni novi škornji različnih višin. Ponudba je velika predvsem v naravnem usnju in barvanem s črno ali belo. Da izberemo prave, je bolje, da razmislimo o naslednjem:
-	Kakšna je naša obstoječa garderoba?
-	Katere barve prevladujejo v garderobi?
-	Katere barve prevladujejo med obstoječimi čevlji?
-	Kakšne so naše resnične zelje? - Ali želimo spremeniti celoten videz ali le dokupiti manjkajoče Škornje?
-	Kakšna je oblika naših nog in kakšna oblika jim bolje pristaja?
-	Ali smo vajeni visokih pet?
-	Kakšen je naš delovni dan?
Najbolje bi bilo, da se v čevlje enostavno zaljubimo na prvi pogled, jih pomerimo in ugotovimo, da nam ustrezajo v vsakem pogledu. Tudi cenovnem. Če ni tako in smo našli škornje, a nas na njih nekaj moti, si vzemimo čas za krajši razmislek. Pojdimo malo naokrog, preglejmo ponudbo drugih proizvajalcev čevljev in ugoto-■viii bomo, da lahko razvrstimo škornje v vrsto za nadaljnji izbor. Mogoče bo pravi izbor tisti, pri katerem nam bodo ustnice same silile v rahel nasmeh.
Stopalo kot seksualni simbol je bilo že od nekdaj povezano tudi z veliko bolečine. Je že res, da za lepoto znamo potrpeti, a morda nam ni treba. Deset- in 12-centimetrske pete se zdijo mamljive, vendar se nam z njimi ni treba mučiti. Ponudba je dovolj velika, da smo lahko lepi v ti stili čevljih ali novih škornjih, ki so tudi udobni.
Tatjana Kalamar Morales
Svet zavarovanj, d. o o., kontaktna oseba: ŠTEFAN KERČMAR, mobilni telefon: 040/424 81 7
AdriaticSlovenica
080 11 10	080 30 30 ©SLOVENICAŽIVUENJE
Prvovrstna naložb
žnosi za vaša sredstva! WTIWrwWIiMi	~	h&S
Življenjsko zavarovanje, z vlaganji v indeks delniških hedge skladov.
Jamstvo glavnice - Deutsche Bank.
.:_ _
JA GARANT
/ 1 '	\ BLdVCN^Ka O ft U i T V D
o HOfPK
Razlogi za izostanek menstruacije
In, Menstruacija izostane, se pojavijo skrbi, kaj se je zgodi-1 j । □ žensk ob tem najprej pomisli na nosečnost. Po tem u testom za nosečnost izključijo to možnost, so za daljšo /^ost mesečnega perila lahko krivi drugi dejavniki.
!tt. ^gostejši dejavnik, ki lahko povzroči izostanek menstruacije, je etika psihična napetost in čustveni pretresi prek osrednjega k|5l u povzročijo neuravnovešeno delovanje jajčnikov in moteno ^^jehormonov.
]. ^Ostanek menstruacije je lahko krivo tudi nepravilno e o-pr ' rjrganov. Težave s ščitnico ali policistiČni jajčniki so la i o 'i- vzrok za neredne cikluse ali izostanek menstruacije, e se jiJ?truacija ne pojavi dva meseca, je nujno potreben pregled pri Z ustreznim zdravljenjem se bo menstruacija normalizi-U(. udi kontracepcijske tablete so lahko krive, da se menstruacija pravočasno. Pa še nekaj lahko povzroči izostane men-prevelika izguba telesne teže.
Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.
Puč:".- ;j .r-B ,U B	U SrsiJ^.l
28
2. november 2006 - vesink
Sedma Noč čarovnic na grajskem hribu
Čarovnice so
rajale pri Gradu
Pestra predstava simbolike boja s silami zla
Ples dobrih čarovnic na prireditvenem odru
Na sedmi tradicionalni prireditvi Noč čarovnic v grajskem parku pri Gradu so tudi letos pripravili čarobno vzdušje s pravljičnimi liki, ki so
imeli v preteklosti tudi v naših krajih pomembno vlogo v zavesti ljudi.
Čeprav je v predstavah veliko elementov ameriške Noči čarovnic, pa se pri Gradu trudijo, da bi v to prireditev vključili tudi čim več iz naše večstoletne zgodovine, kjer so otroci prav tako trepetali, še posebej v temnejših dneh, pred hudobnimi duhovi in čarovnicami. Sile Zla so bile na prireditvi tudi dejansko na delu, saj so tatovi prireditev dobro in spretno izkoristili, kot smo izvedeli iz policijskega poročila v ponedeljek zjutraj.
Prireditev sta skupaj pripravila občina Grad v sodelovanju z mnogimi društvi v občini in Javni zavod Krajinski park Goričko, precej obiskovalcev pa je bilo tudi z ljubljanskimi, mariborskimi, primor
skimi in tujimi registracijami avtomobilov. Zbiranje čarovnic in čarovniških prijateljev se je začelo Že ob 12. uri, nato so plesale čarovnice ob glasbi, kuhale so čarovniške napitke in čarale, za otroke pa je bila predstava Lili in čarobni meč.
Motorna vozila
VOZILA NA POLOŽNICE PO VAŠI IZBIRI - Z MINIMALNO DOKUMENTACIJO (možnost brez kaska)! F-AVTOCENTER, Plinarniška 1, Maribor, tel.: 228 3000. m000416
Kupim osebni avtomobil Zastava 101, 128 in Yugo, Renault 9, 11, Peugeot 205 in Golf diesel 1 in II. Tel.: 041 675 652 m000590
RABLJENI MANJŠI AVTO, zaželen VW ali Opel, kupim. Tel.: 572 15 20. m000833
Posesti
STANOVANJE V ROGAŠOVCIH prodam ali dam v najem. Tel.: 041 723 318. mOOO782
PRITLIČNI OPREMUEN DEL NOVOZGRAJENE HIŠEz ločenim vhodom na Razkritju pri Ljutomeru dam v najem. Drugo po dogovoru. Tel:. 01537 40 94. m000809
FRIZERSKI SALON V MURSKI SOBOTI ugodno dam v najem ali prodani inventar. Tel:: 041 510 451. m000823
EN ha mešanega gozda v Markovcih in 30 arov njive v Rakičanu prodajo. Tel.:
V srednjeveškem spektaklu so si obiskovalci lahko ogledali viteze, mečevanje, vojskovanje, lokostrelstvo, srednjeveške plese in podobno. V popoldanskih urah so obis-
Čarovnice so postale del pomurske turistične ponudbe.
kovalci lahko prisluhnili še glasbenim nastopom Domna Kumerja in
■ Franca Gorze.
Večerne ure pa so začeli s čarovniškim presenečenjem iz Vrbovega loga, lovom na čarovnice, sojenjem in prikazom mučenja Čaro
031 543 842 ali 548 18 42. mOOO841
Kmetijska mehanizacija
KUPIM CISTERNO, STROSILNIK, TRAKTOR. Tel.: 031201 825. m000838
KUPIJO traktor IMT URSUS ZETOR. cisterno, trosilnik hlevskega gnoja in prekucne prikolico. Tel.: 041679 937. mOOO737
MIKSER ZA KORUZO Blisk in stroj za sajenje krompirja SCT, malo rabljeno, prodajo. Tel.: 546 12 49. m000788
Razno
KREDITI do 7 let: obrok za 1 mio. že od 14.900 sit na plačo, pokojnino ■ tudi 09! Možnost za dohodke pod 78.000 SIT. Obremenitev do 50 %. Odplačilo starih kreditov. Avtomobili P. R., d. o. o., Industrijska 9, MB, tel.. 02 228 30 20. m000395
DROBILNIK ZRNJA, mešalec za beton, več vrat in oken, mizi, varilni aparat in škarje za železo prodajo. Tel:. 031 880 874. m000843
vnic. Po ognjenem plesu Mefisto in Flames so sežgali obsojene hudobne Čarovnice na grmadi ob plesu dobrih čarovnic in čarovniški himni. Izbrali so še naj... buče in
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZ! KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBREST!
DAMIR BANFI, p., veščica
TB1.: 02 S3 48 060, FAKS: 02 52 51 170, 9000 MUWTA SOBOTA
Živali
PUJSKE in TROSILNIK Vikon prodam
Strukovci l.tek: 549 10 77. m000839
Delo
IŠČEMO OSEBO Z IZKUŠNJAMI V DIREKTNI PRODAJI. DELO DOPOLDAN, VIKENDI PROSTI. Medical line, d. o. o., Maistrova ulica 16, Kamnik, tel.: 041 643 220 m000357
ZAPOSLIMO KUHARJA ALI PRIPRAVNIKA V PICERJIV BANOVCIH. Pik Asso, d. o. o., Veržej, Banovci 11, tel.: 041 728 061. m000609
PICERUA, ŠPAGETERUA - zaposlimo vodjo lokala, simpatično dekle za delo v strežbi, kuharja in picopeka z izkušnjami. Stimulativen dober zaslužek. Ponujamo možnost nočitve. Špacapan Ago, s. p., Komen 85, 6223 Komen, tel.: 041 320 904. m000681
POTREBUJEMO ELEKTROMONTERJE IN POMOŽNE MONTERJE ZA DELO V NEMČIJI. Pokličite na GSM: 041 777 946. 6EKEM, d. o. o., Cesta Dolomitskega odreda 10,1000UUBUANA. m000828
Zaradi čarovniškega napoja seje marsikomu zavrtelo v glavi.
naj... čarovnico, nakar je prišel glavni čarodej in zaplesal z naj., čarovnico ob glasbi skupine Langa. Sledil je koncert skupine Kingston z rajanjem čarovnic in gostov do jutranjih ur.
Tudi okolica prireditvenega prostora, čarobni park, je bil poln čarovniške simbolike z magično trdnjavo, lučmi, bučkami, začaranim »britofom« in podobno. Na stojnicah pa so društva ponujala domače jedi, potekala pa je tudi otroška delavnica, kjer so otroci risali in izdelovali izdelke iz buče, otroci pa so lahko tudi zajahali ponije iz dežele Go prnije.	J. Ga.
Storitve
KOMUNALA
Jwio podjetje, 1 v. o, Kojuliškj ul. 2, Murska SotaO
POTREBUJETE DENAR, PA NISTE KREDITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? IMAMO REŠITEV. PLAČILO NA POLOŽNICE, VOZILO VAM OSTANE! AVTOMOBILI P. R.. INDUSTRIJSKA 9, MB, Lel.: 228 30 20 m000404
POLAGAMO VSE VRSTE KERAMIKE, POHORSKI KAMEN, SKRILAVEC IN 0B-NAVUANJE STAREJŠIH OBJEKTOV. Cene ugodne. Vse dodatne Informacije 031 296 497 ali 549 12 91. Leon Peček, s. p, Bodonci 81, p. Bodonci. m000699
SVETOVANJE, POSREDOVANJE HIPO TEKARNIIH KREDITOV. Posredništvo in svetovanje Biro J & K, Jožica Bračko, s. p., Partizanska c. 16, G. Radgona, tel.: 051367 314,040475441. m000763
SMO PRIJAZNA IN USPEŠNA POSREOO VALNICA z dolgoletnimi izkušnjami za občasna srečanja ali resno zvezo, izključno za nevezane in resne člane iz vse Slovenije. Ženitna posredovalnica Zdravilni dotik, Majda Šiftar, s. p., Gedetovska 14, Černelavci, MS, tel : 521 14 28,041 285 615. m000807
77 si spomin,
katerega ne moremo izbrisati,
ti si bolečina,
katere ne moremo preboleti,
ti si plamen,
katerega ne moremo ugasniti,
ti si tisti,
ki ga ne bomo nikoli mogli pozabiti
ZAHVALA
V 43. letu nas je za vedno zapustil dragi sin, vnuk in brat
Stanko Bodač
iz Šalovec 89
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga po$ptdn®* na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje, dobrodelne prispevke, nam pa izrekli iskreno sožalje.
Posebej hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem M odpete žalostinke.
Iskrena hvala celotnemu osebju internega - intenzivnega oddelka bolnišnice v Murski Soboti, še posebej dr Alojzu Horvatu st.
Lepa hvala pogrebništvu Banfi za opravljen pogrebni obred Še enkrat vsem - srčna hvala!
Žalujoči mama Ida, stara mama Marija, brat Drago, teta Sarika in Vlado
Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita m marmorja
Tel.; 02 542 10 24, faks; 02 542 20 24, GSM; 031876 9« KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s.
Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci
D. E. POGREBNIŠTVO
telefon; 02 52107 00
24-UBNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 63 1 443
UREDITEV DOKUMENTOV
OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEW*
UREJANJE ZELENIC	.
PLAČILO NAVEČOBROKOVBRC
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: i UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME v BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km ’ PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA
POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKA
IN UREJANJE ZELENIC
MILORAD JURIČ, s. p.
Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA, 9231 BELTINCI
Tel: 02/542 22 40, GSM 041/641 148	.
V NUJNIH PRIMERIH OB VSAKEM ČASU PO TEL.: 02/523 17 °1
KOMPLETNE POGREBNE STORIT'?
UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENI
Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti
Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a
Tel.: 02 55 69 046, OSM; 041 712 586
STORITVE
KURILNO OLJE, PREMOG
UGODNE CENE IN MOŽNOSTI PLAČILA! Tel.: 5788200
IURIVO ■ PREVOZ, Ji*# Bo0n, t. p, C. Birtrki 51
ww^.vestnik
Pml|<:tji*Z4 Mtfoimir.Miie, Ul .»*. Nnv.'10

Kolesarska 1O, Tropov«*’ ^1
Montaža kuhinj, dnevnih sob, spalni’ , jedilnic, pisarniškega pohištva, polaga1;1 laminatov in stopnišč po ugodnih
Vstopite v svet neskončne mob^j
Satellite L30-134: Intel* Celeron™ procesor 410 -1.46 GHz, prednameWen
Microsoft* Windows* XP Home. ATI Radeon* Xpress 200M (256MB}, 512 MB DOR?
RAW (do 2048 MB|, 60 GB 5.400 obratov SATA trdi disk, dvoplastna Super MJb drive optična enota. 15.4“ WXGA TFT barvni zaslon 1280 * 800, WiFr brezliCm LAN 802.11 b/g, HD eveko podpora, 12 mesecev MEDNARODNA GARANCIJA
Akcijska cena:156.000SIT bmx Cipv na? 200 SIT Z ODV, 701,00 EuRI
Prodaja: IPC Corporation Murska Sobola, tol: 02 537 16 60, www.ipc.ai
Z7I pokličite: 01/513 81 26.513 81 15f 513 BI 39
INEA d o. o., Stegne 11,10D0 Ljubljana
USTNIK - 2. november 2006
29
Solza po licu polzi, zdaj, ko vemo, da odšel si ti.
Vzela te je smrt, a angel, kot si, Damjan, ti, v naših srcih za vedno si.
V SPOMIN
Damjanu Vučaku
Sošolci in sošolke Srednje zdravstvene šole z razredničarko generacije 1996-2000
Usodi nisi sam gospod, pospravi vse, pripravi se, ne veš, kdaj treba bo na pot.
Oton Župančič
ZAHVALA
V 71. letu nas je za vedno zapustil ljubljeni mož, oče, dedek in brat
Valentin Hebar
iz Moravskih Toplic
Najlepše se zahvaljujem vsem sorodnikom, Phjateljem in dobrim sosedom za darovano cvetje in sveče.
Iskrena hvala gospodu župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete zalostinke ter pogrebništvu Banfi.
Žena Krista z družino
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Skozi vse življenje svoje boriti si se znala, a v tihem jutru utrujena in nemočna za vedno si zaspala.
ZAHVALA
V 75. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, sestra in babica
Ana Zver
iz Lipe
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem ter sinovim 'n hčerkinim sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cUr, sveče, v dobrodelne namene in nam izrekli sožalje.
t.i- g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete °stinke, govornici za besede slovesa in pogrebništvu Jurič.
Žalujoči vsi njeni najdražji

l i nisi mrtev, ti si samo daleč, mrtvi so tisti, ki so pozabljeni.
ZAHVALA
lclu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in brat
Anton Lah
iz Rogašovec 14
V.. °ehadni in boleči izgubi sc iskreno zahvaljujemo vsem
1^' _r ’k'mi. sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v te ■ trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, ’111 ža svete maše ter za dobrodelne namene, in vsem, i ste
hva]r ga pospremili na njegovi zadnji poti.
g J govorniku g. Milanu Gabru, LD RogaŠovci ter govorni u ' efanu Nemcu, lovskemu pevskemu zboru in rogistom, tvorniku in prijatelju g. Jožefu Vratuša - Pepiju
la tudi osebju zdravstvenega doma RogaŠovci in pogre m štvu Banfi.
fsebej hvala družinama Šinko - Koštric in Lanjšče iz Rogašovec.
X.	Žalujoči vsi tvoji najdražji
Oh, kako čas beži, že tri leta te z mano ni. Ostali sta skrita bolečina in solza večnega spomina.
V SPOMIN
4. novembra bodo minila tri leta od takrat, ko nas je zapustil dragi
Dezider Šiišlek
iz Lončarovec 27
Iskrena hvala za vsako lepo misel, podarjeno cvetje in prižgane svečke
Vsi tvoji
Nešteto sveč ti je zgorelo, nešteto solz se je izlilo, a nič več te ne zbudi...
V SPOMIN
28. oktobra je minilo sedem let od takrat, ko nas je zapustila draga mama oziroma babica Marija Sijarto
iz Dolnjih Slaveč
Za vsako prižgano svečko in cvetje - iskrena hvala!
Hčerka Marija in vnuk Štefan
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče Skozi vse življenje svoje boriti si se znala, a v tihem jutru utrujena in nemočna za vedno si zaspala
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica in sestra
Marija Martinec
iz Kroga, Trubarjeva 62
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem jn znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in obnovo cerkve ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti
Hvala tudi g. župniku Martinu Horvatu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici gospe Jožici Meolic in pogrebništvu Banfi
Žalujoči njeni najdražji
BABICA, pogrešali te bodo tvoji vnuki
Karmen, Valentin, Monika in Domen
Prišel je dan, ko so se končale vse tvoje upajoče sanje...
Ugasnilo prezgodaj je sonce v tvojih prijaznih očeh ...
ZAHVALA
V komaj 25- letu se je v jesenskem popoldnevu tragično končala življenjska pot našega najdražjega
Damjana Vučaka
Iz Strukovec 4 a
Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem, sosedom in vsem, ki ste nam v teh najtežjih trenutkih tako zvesto stali ob strani, nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in v druge dobrodelne namene, Damjana pa v tako velikem Številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Posebna zahvala je namenjena gospodu duhovniku Simonu Severju za pogrebni obred, pevcem za odpete zalostinke, govornikoma Marjanu in Tamari Škraban za ganljive besede slovesa, sošolcem in učiteljem 8. a-razreda OŠ Cankova in Srednje zdravstvene šole v Rakičanu, VZŠ Univerze v Mariboru, prijateljem z absolventskega izleta B12, KMN Strukovci, Kerni Puconci, Nogometnemu klubu Wallendorf iz Avstrije in vsem KMN ter gasilskim društvom.
Posebej hvala tudi družinama Crnkovič in Bttkvič ter vsem prijateljem, posebej Borisu.
Hvala tudi pogrebništvu Banfi.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči: oče Viktor, mama Milena, bral Denis in vsi tvoji najdražji, ki smo te neizmerno ljubili
V biserih jutranje rose, v ujetih trenutkih čarobne jeseni mineva tretje leto nedojemljive resnice, da med nami ni več
Rosvite Bratkovič
roj. Luthar
Hvala vsem, ki jo nosite v lepem spominu.
Ati in mamica
Žalovanje je čas, ko potočimo največ solz zaradi neizrečenih besed.
Sestri Suzana in Zdenka
Pada imela si življenje in ljudi okoli sebe. Brez tebe svet naš je prazen in pust, ni več prijaznih in spodbudnih besed iz tvojih ust.
Sporočam žalostno vest, da me je v 79. letu starosti zapustila draga mama Irena Šavel iz Košarovec 2
Ob boleči izgubi se zahvaljujem družinam Baler, Ludvika Kutoša in Zakoč za obiske in tolažbe v težkih trenutkih.
Hvala vsem za cvetje, sveče in denarne prispevke. Lepa hvala vsem za izrečene besede tolažbe.
Zahvala velja tudi g. duhovniku, pevcem in pogrebništvu Hozjan
V globoki žalosti sin Emil
Ostali so spomini, bolečina, ostala za teboj velika je praznina. Ostane nam le pogled v nebo, kjer upamo, da ti je lepo.
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustila draga mama, tašča, babica, prababica, sestra in botra
Marija Špolar
iz Gradišča 49 d
Iskreno se zahvaljujmo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v druge namene.
Posebej hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete zalostinke, ge. Darji za besede slovesa, pogrebništvu Banfi in Evgenovim sodelavcem iz TMK Lipovci.
Prav iskrena hvala osebni zdravnici dr. Nadi Šavel - Švagelj in patronažnim sestram, ki so ji med njeno boleznijo stali ob strani, Hvala Vam za vse.
Žalujoči tvoji najdražji
Ni te na pragu niti v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer sveče ti gorijo in rože ti v spomin cvetijo.
ZAHVALA
V 84. ietu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast in stric
Anton Krauthaker
Iz Radenec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje, Hvala g. župniku Ivančiču, pevcem in godbeniku ter pogrebništvu Vrbnjak.
Hvala vsem, ki ste ga obiskovali v bolnišnici in doma, Hvala osebni zdravnici dr. Trojner- Budak in zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu.
Žalujoči njegovi najdražji
L
30
OGLASI	2. november 2006 - VESTNIK
8% popust
za notranja vrata, pohištvo iz masivnega lesa in trgovsko blago* v času od 6. do 18.11. 2006
*(razen za notranja vrata iz redne akcije, popusti se ne seštevajo}
lipbled se predstavlja
na Ljubljanskem pohištvenem sejmu
Gospodarsko razstavišče, Hala A, prostor 1
3
CD
si r
pohištvo iz masivnega lesa
in notranja vrata
Murska Sobota
Trgovski center Šavel
Cvetkova ul, 2
tel.: 02 521 38 72
www.lip-bled.sl

brezplačna tel. številka: 080 19 55
s
1
F J
I
J o
Z i
R
U l< »I Ih k
K
ti fit Hi t>i 'Si 'll
'te
M
Vsako leto zaradi nepravilno uporabljenih in zavrženih zdravil nastaja velika zdravstvena in ekonomska škoda.
Več informacij dobite na spletni strani www.izzs.si in pri svojemu zdravniku ali farmacevtu.
Premišljeno^z zdravili.
Za vaše zdravje gre.
S pravilno in varno rabo zdravil bi lahko preprečili mno5e zdravstvene težave povezane z zdravili in zmanjšali obsss neporabljenih in zavrženih zdravil. Tako bi lahko težkirf bolnikom hitreje zagotovili dostop do najsodobnejši bioloških zdravi, skrajšali številne čakalne dobe v zdravstvu in bolnikom omogočili bolj kakovostno zdravtjenje-Zato premišljeno z zdravili: zmanjšajmo obseg nepravi0 uporabljenih in zavrženih zdravil.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE

PoMnft aki^e je Zawd za idravsrwna zavatovanje Simonije v soddovarjju s nartnen za varno in pralno rabo zdravi Ministrstvo ra zdra,/ RS, Zdravniška zbornica Sloverijb. ■
Skvarč, InSlitul za varovanje zdravi RS n SkMMto zdravnBLo druStvo	"
fWoWe^ akcije iz zdravstvenega avarovalmSiva sa Adriatic Slovenija Zavarovalna diulba U d TRIGLAV, Zdravstvena zavarovahka. d.d. Vzajemna zdrwsiwn3 *
Med0i pokroviteli akofc: POP TV/ Kanal A.	J
www.vestnik.si
Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico
Javni zavod Radiotelevizija Slovenk vabi na strokovno usposabljanje kandidate in kandidatke
flO''
za bodoče ustvarjalce radijskih in televizijskih prO0rii za pripadnike romske narodne skupnosti v Sloveli1
OŠ Turnišče namesto cvetja za pok. Petra Klemenčiča - 20.370; Rafael Fras iz Veržeja namesto cvetja za pok. Angelco Fras - 15 000; Elizabeta Cipot iz Odranec namesto cvetja za pok. Marijo Horvat - 5.000; Čistilna služba Splošne bolnišnice Murska Sobota namesto cvetja za pokojnega dr. Franca Bratino -20.000; kolektiv KRG oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota namesto cvetja za pokojnega dr. Bratino - 20.000; družina Šiftar iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. soseda Gezo Makarija - 6.000; Katica Kreslin in Matilda Šticlin namesto cvetja za pok. Franca Bratino iz Radenec - 5.000, Franc Nemec z družino iz Kupšinec namesto cvetja za pok. Gezo Makarija iz Murske Sobote - 5.000; Arcont, d. d., namesto cvetja za pok.
Martino Jaklič - 29.500; Mana Vukajč namesto cvetja za pok. Franca Bratino - 5 000; Franc Gergek namesto cvetja za pok. Gizelo Pavlinjek iz Murske Sobote - 10.000; družina Marije Kovač s Tišine namesto cvetja za pok. Gizelo Pavlinjek - 5.000; Anton Hrašča-nec iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Elzo Savec - 5.000; družina Žunič namesto cvetja za pok. Eriko Talian iz Puconec - 5.000; družina Pavlinjek s Tišine namesto cvetja za pok. Gizelo Pavlinjek iz Murske Sobote - 10.000; Klub malega nogometa Mlajtinci namesto cvetja za pok. Eriko Talian iz Puconec - 5.000; Jožefa Zonik iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Elizabeto Vegi - 2.000; Šarika in Drago Hiršl iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Gizelo
Pavlinjek - 10.000; Milan Pavel iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Gizelo Pavlinjek - 5.000; inž. Štefan NemeŠ iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Gizelo Pavlinjek - 10.000; Borut Šiftar iz Moravskih Toplic namesto cvetja za pok. Eriko Talian -5.000; družini Klemenčič in Žibert namesto cvetja za pok. Eriko Talian - 5 000; družina Dušana Nemeša iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Gizelo Pavlinjek - 10.000; družina Šarike Beznec iz Puconec 26 namesto cvetja za pok. Eriko Talian - 10.000 sit.
Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 01100-6030278282.
Splošna bolnišnica Murska Sobota
Pogoji za prijavo:	e
1.	Dobro poznavanje enega od romskih narečji, ki je v uporabi v Slovenil
2.	Znanje slovenskega jezika
3.	Zaželena je srednja izobrazba
Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazil°r' brazbi in izjavo o znanju enega od romskih nared1 te do 30. novembra na naslov. RTV Slovenija' b'
ževalno središče, Resljeva 1, 1OOO Ljubljana.
Kandidati bodo obveščeni o kraju tn času izvedb® cije najkasneje v 15 dneh po zaključku razpisa-
VESTNIK -2. november 2006 NAPOVEDNIK
31
Spored radia Murski val
UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz
- l- 3- november - 00.00 SNOP ■ 05.00 Dobro jutro, Marjan - 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž ' °«15 Petkova - 09.00 Poročila - 09.10 TV As, Re-3s- 09 45 Kultura in šport ob koncu tedna - 10.00 Močila- 10.50 Mali oglasi-11.00 Poročila - 11.15 Za-.'Wei - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 13.00 - 13.15 1. oseba ednine - 13.20 Predstavljamo petka do petka - 14.00 Poročila - 14.05 'tviilh ।.l j11 Romskih 60 minut - 15.30 Dogodki 1(Mmevi - 16.15 Napoved sporeda - 17. 00 Osrednja ^»Čila - 17 40 Mali oglasi - 17.30 Murski val na-^Jr -18.30 Radijski knjižni sejem (Nevenka Emri)-Poročila - 19.05 Mladi val - 20.00 Poročila -Ugasni televizor, večno zeleni Bojan Peček -RSNOP
^°TA, 4 november - 05.00 Dobro jutro! - 08 30 j l081asi - 09,15 Riba buba baja, ponovitev ■ 10.00 ^•!a- 10.05 Obvestila - 10.30 Potepanje - 11.00 Moči|a - ] 1 15 Potepajte se z nami • 12.00 Poročila -5 Obvestila - 12.30 Evropski magazin -12.45 Na-' 13 tedenskega sponzorja - 13 00 Poročila - 1315 1. । iik 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila -■5 Oddaja tedna: Kakor sadiš, tako boš obiral, Milan 151X1 Literarni drobci - 15.30 Dogodki in od-'l Napoved sporeda - 17.00 Osrednja po-lina" * burski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi -1 ■esem našega srca, narodnozabavna lestvica -' Poročila ■ 19. 15 Kdor poje ... oddaja o zboro-Cn> petju in nato Najlepše želje s čestitkami in
_ 20 00 Zadnja poročila - 20.05 Slovenija, od
1 tepete tvoje, poslušalci, glasba, gost - 24.00 SNOP
K 5. november - 05.00 Dobro jutro! 07.00 Dru-^l|IN kronika! - 07.30 Panonski odmevi, oddaja o J 'SK1h Slovencih (Silva Eory) - 08.00 Misel in čas, 01 ■■ misel pomurskih duhovnikov - 08.30 Zamu-. 11' 09.00 Izbor pesmi tedna - 09 30 Srečanje na - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.30 Po-(Sili - ■' $$ Obvestila - 13 00 Minute za kmetovalce J’Enryi. 1330 Čestitke, šport ■ 17.00 Na narodni m." ’ 19.00 Poročila - 20.00 To sem jaz, preseljena
'''« mlade, Staša in Maja - 24.00 SNOP
t[ / ^ČIJhK. 6. november - 05.00 Vedro v dobro ju-krmi 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana h - 08.15 Porodnišnica, šport... - 09.15 Poslanski
444
dl° Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz srednji val 648 kHz
narodnozabavne glasbe
NAŠEGA SRCA
j^ovska-Rubin
J i? Pfebujaš me s poljubi - Veseli Gorenjci < \ * dva golobčka Modrijani 3k Vra^aj se - Navihanke revzetna Neža - Unikat
^LOGA
z morja - Vandrovci
M odhajaj - Veseli svatje
^^»CA OBMORSKE ZABAVNE GLASBE
..." ’rau - Halgato Band
5 . JiJc ^mijmo - Strici
1 kr,"1- Mure Nova Legija Pa Prlek Ansambel Štrk
t ^prnice Franc Gorza
dolina - Langa materi - Daniel
L 3 Ogrado (kaseto) glasbene založbe IM Mandarina iz Ljubljane prejme Adrljana _ Petek, Radoslave! 45, Mala Nedelja.
i Kuk'
b;.,,.1" kupone pošljite do ponedeljka, 6- novem-. Wj?;111 naslov: Murski val, Ulica arhitekta No-[.	’ ’WiO Murska Sobota, za glasbene lestvice.
studio in internetna anketa - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Srečujemo se v Evropi (Dejan Fujs) -11.00 Poročila - 1115 Oaj, kak san zlufto! - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila- 12.30 Anketa- 13.00 Poročila - 13-15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19.00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Zadnja poročila - 20 05 Propeler, nova zabavna oddaja, Primož in Cepo ir. ekskluzivni gostje! Pridejo tudi na dom! - 24.00 SNOP
TOREK, 7. november - 05.00 Vedro v dobro jutro! Vida, Bojan - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja -08.00 Poročila - 08.30 Besede, besede - 09.00 Poročila - 09.15 Med dvema ognjema -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.15 Specialiteta tedna - 10 30 Mali oglasi ■ 11 00 Poročila - 11.15 Kratki stik -12.00 Poročila -12-05 Obvestila - 12.30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13 00 Poročila - 1315 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19 00 Poročila -1915 Eti ta je muzika - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Jukeboks - 24.00 SNOP
SREDA, 8. november • 05.00 Vedro v dobro jutro (Ga-bika m Duško) - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda -08.45 Džouzijevo pismo - 09.15 Izzivi Duška Radiča -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 1015 Občina Gornja Radgona -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn vpeti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila -12.30 Intervju - 13.00 Poročila -13-15 1 oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV, lestvica tuje zabav-ne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19.00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP
ČETRTEK, 9. november- 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 06.45 Zadnjih 24 - 07.40 Zagrebško pismo, Iva Lukačič -09-15 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila -10 15 Specialiteta tedna - 11 00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 1145 Šport za vse - 12.00 Poročila -12.05 Obvestila - 12,30 O EU ■ 13 00 Poročila - 13 15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15 30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio, Eva, Blaž, mali gostje - 19 00 Poročila - 19 15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Geza se zeza, zabava, glasba, nagrade - 24.00 SNOP
Kino
Murska Sobota
Četrtek, 2. novembra: ob 18 00 ameriška komična drama Hudičevka v Pradi (Meryl Streep Anne Hathaway, r.: David Frankel), ob 20 00 koprodukcijska drama Bitka v nebesih (Marcos Hernandez, Anapola Mushka-diz, r.: Carlos Reygadas)
Petek, 3- novembra: ob 18.00 koprodukcijska grozljivka Silent Hill (Radha Mitchell, Sean Bean, r.; Christophe Gans) ob 20.15 Hudičevka v Pradi
Sobota, 4. novembra: ob 18.00 ameriška animirana družinska komedija Huda mravljica (r: Tim Johnson, Carey Kirkpatrick), ob 20.00 Silent Hill
Nedelja, 5 novembra: ob 16.00 Huda mravljica, ob 18.00 Hudičevka v Pradi, ob 20.00 Silent Hill
Ljutomer
Sobota, 4 novembra: ob 19.30 ameriška drama Varuh (Kevin Costner, Ashton Kutcher, r: Andrew Davis) Nedelja, 5. novembra: ob 17 30 Za živo mejo, ob 19.30 Varuh
Gornja Radgona
Filme bodo vrteli le občasno!
Napoved prireditev
Napoved prireditev
OTVORITEV
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 2. novembra, ob 17, uri bo v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice otvoritev 2. mednarodne likovne razstave upokojencev iz Madžarske, Hrvaške, Ptuja, Novega mesta, Gornje Radgone, Radencev in Murske Sobote.
V sredo, 8. novembra, ob 18. uri bo v Galeriji otvoritev razstave Umik v zasebno - Erotična dela Draga Tršarja. Razstavo bo odprl dr. Jure Mikuž. Na ogled bo do 6. decembra
V sredo, 8. novembra, ob 19 uri bo v predprostoru grajske dvorane otvoritev likovne razstave Harmonija različnosti, kjer bodo na ogled dela akademskih kiparjev Željka Zime iz Hrvaške in Konstantina Kostova iz Bolgarije (rojen na Hrvaškem) ter slikarke Simonette Harry iz Avstrije (hči prekmurskih star še v).
MORAVSKE TOPLICE
V petek, 3- novembra, ob 19. uri bo v hotelu Vivat razstava slik z naslovom Barvitost pokrajine avtorja univ. doc. dr. Stevena Kadduja iz Ugande (živi v Gradcu).
KONCERT
MURSKA SOBOTA
V petek, 3. novembra, ob 22. uri'bo v MIKK-u projekt Acuophene, ki ga sestavljata francoska etno jazz skupina Kerkennah in skupina pisateljev iz Alternativnega inštituta iz Mostarja, zbranih okoli časopisa Kolaps.
V soboto, 4. novembra, ob 19. uti bo v stolni cerkvi sv. Nikolaja koncert Mešanega pevskega zbora Chorus ob 10. obletnici delovanja.
V nedeljo, 5. novembra, ob 21 30 bo v MIKK-u alternativni blues večer, kjer bo nastopil Matt Boroff (New Jersey, Avstrija).
V torek, 7. novembra, ob 21.30 bo v MIKK-u stoner rock večer, kjer bosta nastopili skupini Suma (Švedska, stoner doom rock) in Ultraphallus (Belgija, stoner doom drone metal).
LJUTOMER
V petek, 3- novembra, ob 18. uri bo v kulturnem domu 8. Martinov koncert, ki ga pripravljajo kulturne sekcije DU Ljutomer.
V nedeljo, 5. novembra, ob 10. uri bo v župnijski cerkvi v okviru Hubertove mase nastop KD Lovski ro-gisti.
ŠMARTNO NA POHORJU
V .soboto, 4. novembra, ob 18. uri bo državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev l judskih viž, kjer bo nastopilo tudi nekaj pomurskih skupin.
Male oglase za objavo v Vestniku sprejemamo vsak delavnik do 15.30, za objavo v četrtek je treba oddati oglas v ponedeljek do 15.30.
Cenik:
- mali oglasi - do 80 znakov 2.400 sit (10,02 eur)
- mali oglasi - vsak naslednji znak 25,00 sit (0,10 eur)
Osmrtnice in zahvale za fizične osebe;
2 kol x 7 cm -18.200,00 sit (75,95 eur)
2 kolx 8 cm - 20.800 sit (86,80 eur)
2 kol x 9 cm - 23.400 sit {97,65 eur)
2 kol x 10 cm - 26.000 sit (108,50 eur)
2 kol x 11 cm-28.600 sit (119,35 eur)
2 tol x 12 cm - 31.200 sit (130,20 eur)
2 tol x 13 cm - 33.800 sit (141,04 eur)
2 kol x 14 cm-36.400 sit (151,89 eur)
2 kol x 15 cm -39.000 sit (162,74 eur)
Dodatna plačilo za fotografijo je 4.000 sit (16,69 eur). Naročniki Vestnika imajo 20 % popusta ob plačilu pri blagajni ob naročilu. Vse cene so bruto in imajo vračunan 20-odstotni DDV.
DOGODEK
LENDAVA
Iz Galerije - Muzeja sporočajo o spremembi delovnega časa. Galerija - Muzej bo do preklica odprta od ponedeljka do petka med 8. in 16., ob sobotah, nedeljah in praznikih pa med 10. in 14. uro. Za božič in novo leto bo zaprto.
GLEDALIŠČE
K AD I NČI
V petek, 3 novembra, ob 16. uri bo v kongresni dvorani Term lutkovna predstava Žogica, nogica v izvedbi lutkovne sekcije KUD-a Bubla iz Radencev. Vstop prost.
MURSKA SOBOTA
V ponedeljek, 6. novembra, ob 10. uri se bo začel v pisarni ZKD vpis v popoldanski lutkovni abonma 2006/2007. Informacije: 530 30 10.
LITERATURA
MURSKA SOBOTA
V sredo, 8. novembra, ob 19. uri bo v Galeriji PAC literarni večer s Kajetanom Kovičem. Pogovor z avtorjem bo vodil Robert Titan Felix.
PLES/FOLKLORA
LJUTOMER
V soboto, 4. novembra, ob 9. uri bo v kulturnem domu programska folklorna delavnica za odrasle folklorne skupine, ki jo pripravlja OJ JSKD Ljutomer.
PREDAVANJE
BUČEČOVCI
V petek, 3- novembra, ob 15. uri bo v vaško-gasil-skem domu raziskovalna delavnica na temo Kajer, ki jo pripravlja Sekcija za ohranitev kulturne dediščine KD Kajer Bučečovci.
LJUTOMER
V petek, 3 novembra, ob 18 uri bo v Slomškovi dvorani (za župnijskim uradom) predavanje z naslovom Droge - prikrito in odkrito zlo današnjega časa avtorja Roberta Roudija, vodje Oddelka za mladoletniško kriminaliteto in kriminalista Sektorja kriminalistične policije v Murski Soboti. Predavanje je pripravilo Kulturno in mladinsko društvo sv. Janeza Krstnika iz Ljutomera.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA
V Pokrajinski in študijski knjižnici je na ogled razstava Panonski književni ustvarjalci A - I - Izbor knjig in rokopisov.
V Galeriji PAC je do 17. novembra na ogled razstava del XI. in XII slikarske kolonije Primoža Trubarja Moravske Toplice 2005 in 2006.
V MJKK-u je do 9. novembra na ogled street art raz stava Out Of My Shell avtorja Gregorja Purga ja
V lokalu Art Caffe je na ogled fotografska razstava Deana Dubokoviča z naslovom Pod njeno kožo.
V razstavišču Pokrajinskega muzeja je na ogled fotografska razstava Podobe vojne v okviru vseslovenskega projekta Enotni v zmagi - Osamosvojitev Slovenije.
V Pokrajinskem muzeju je na ogled Stalna muzejska razstava.
LJUTOMER
V galeriji Anteja Trstenjaka je do 10. novembra na ogled slikarska razstava Slike iz ciklusa Sarcophag (u. s.) akademskega slikarja in grafika Lojzeta Logarja.
LENDAVA
V Sinagogi je na ogled razstava del s J. mednarodne likovne kolonije Vino Art.
SZOMBATHELY/SOMBOTEL
V Galeriji je do 19. novembra na ogled razstava Zbirka Galerije Murska Sobota
LAAFELD/POTRNA
V Pavlovi hiši (Pavelhaus) sta do 28. novembra na ogled razstavi The Sun on the Wall in G R. A. M »Če Tito umre«.
st. 44 - glasujem za skladbo
Eg4Srca;
obmorske
GLASBE:
N j.
"’Sloy.
Delimo vstopnice za kino
Oznaka United 93 je ime letalske družbe in številka poleta. Našo nagrado - dve kinovstopnici zastonj - pa dobi Marjan Vaupotič, Ul. Generala Maistra 5, 9000 Murska Sobota. Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje je:
Kdo igra glavno vlogo v filmu Varuh?
Kupon št. 44 - Odgovore pošljite do torka, 7. novembra, na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: torno.koles@p-inf.si
j
Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.
RodjEtja« hiiflxmiranfee. Ulica arfhbttki>»to4ka is.Muiskn scbnui
32
ZADNJA STRAN	2. november 2006 - VESTWK
VESTNIKOV KOLEDAR	
2. november, četrtek	DUŠANKA
3. november, petek	SILVA
4. november, sobota	DRAGO
5, november, nedelja	ZAHAR
6. november, ponedeljek	LENART
7. november, torek	ENGELBERT
8. november, sreda	BOGOMIR
6. novembra bo sonce vzšlo ob 6. uri in 50 minut, zašlo pa ob 16. uri in 41 minut. Dan bo tako dolg 9 ur in 51 minut. 5. novembra ob 13. uri in 59 minut bo na nebu nastopil ščip.
Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.
arietektn Nota ha 13. Miitsha SoholR
Vestnikov ZLATI TRAK
Več sreče prihodnjič!
Zlati trak prinesite v naročniško službo VESTNIKA do 9. novembra 2006, kjer se boste dogovorili o zamenjavi ZLATEGA TRAKU za nagrado v vrednosti 30.000 tolarjev, ki jo podarja Avtocit, d. o. o., Murska Sobota.
Grenke izkušnje na ljutomerskem pokopališču
Med grobove prodira voda s smetišča
»Tja, kjer bi morali biti nova poslovilna veža in žarni grobovi, Komunala Ljutomer še vedno vozi odpadke«
Te dni, ko smo obiskovali grobove svojcev, znancev in prijateljev, je Ivana Muhiča s Spodnjega Kamenščaka znova stisnilo pri srcu,
»Mnogi, ki imamo grobove na ljutomerskem pokopališču, že dolgo pričakujemo od odgovornih v občini Ljutomer, da malo
bolje uredijo to zadnje počivališče. Večkrat je bilo obljubljeno, da bodo naše želje in zahteve kaj kmalu uresničene. In kaj so v zadnjih dveh desetletjih postorili? Lahko rečem, da bore malo, in sicer so uredili večji parkirni prostor nad grmado komunalnih odpadkov, ki ga niso asfaltirali, nad
Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 30. oktobra 2006						
država	ozn. val.	šifra	enota	nakupni	srednji	prodajni
EMU	EUR	978	1	238,8812	239,6000	240,3188
Hrvaška	HRK	191	1	32,4766	32,5743	32,6720
Madž.	HUF	348	1	0,9099	0,9126	0,9153
Švica	CHF	756	1	150,3154	150,7677	151,2200
V. Brit.	GBP	826	1	356,9654	358,0395	359,1136
ZDA	USD	840	1	187,7554	188,3204	188,8854
W3K~VICI
Spodrsavanje
V gorenjski vasici ima župnik z vsemi ženskami skriti dogovor: ko se mu želijo izpovedati o prešuštvu, rečejo, da jim je spodrsnilo pri vodnjaku. Čez kakšno leto ga zamenja novi župnik. Ko na spoved pride prva ženska in spregovori o tem, kako ji je spodrsnilo, jo duhoven zaskrbljeno vpraša: »d ste se poškodovali?« »Nisem,* se nasmehne gospa.
Potem na spoved pride še vse polno žena, ki so zgrmele pri vodnjaku. Župnik se odloči, da bo nemudoma ukrepal glede nevarnega vodnjaka, in se napoti k županu. Ta je seznanjen s skritim geslom, zato ga popade smeh: »Dragi pater, nič ne skrbite, vodnjak ni noben problem.« Župnik pa smrtno resno: »No, vi
se kar šalite, a vaša žena je že trikrat padla.«
Šovinistični manifest
Pesje človekov najboljši prijatelj. Ženska zaseda odlično drugo mesto.
Razlaga
Starejša učiteljica uči učence olike: »Veš, Janezek, ko jaz zeham, vedno dam roko pred usta. Kaj misliš, zakaj?« »Da vam proteza ne pade ven!«
Poziranje
Zet: »Odlično izgledate, mama. Lahko bi pozirali kakemu kitajskemu slikarju.« Tašča: »Zakajpa kitajskemu?« »Oni najraje slikajo zmaje!«
Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju, Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arh. Novaka 13,9000 M. Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili.
Letos, ko je bilo malo več dežja, je po pripovedovanju Ivana Muhiča voda prodirala iz travne drenaže tudi med grobove. Imela je čudno barvo in vonj po razpadajočih odpadkih. Foto: J. G.
glavno cesto na obrežju pokopališča pa so zasadili nove ciprese. Veliko denarja so dali že pred več leti arhitektom za novo poslovilno vežico, žarne grobove idr. Tja, kjer bi morali biti nova poslovilna veža in žarni grobovi, pa Komunala Ljutomer še vedno vozi odpadke iz vse upravne enote Ljutomer. Na tisoče ton jih trohni na tem odlagališču, smrad pa se širi do okoliških prebivalcev...»ugotavlja Ivan Muhič, ki ni zadovoljen tudi z ureditvijo drenaže in potmi med grobovi. Nikakor se ne more sprijazniti z drenažo na južni strani pokopališča, kjer so ob robu zasajeni borovci, ob njih pa poteka jarek, ki ga zarašča trava.
»Letos, ko je bilo malo več dežja, je voda prodirala iz te travne drenaže tudi med grobove. Imela je neko čudno barvo in smrdela po razpadajočih odpadkih iz gornje deponije. Če je človek hodil med grobovi, so se mu čevlji vdirali v to smrdečo zemljo.« Poti med grobovi so sicer posipane z grobim presajenim peskom, toda to pomeni precejšnjo oviro za tiste, ki težko hodijo, še zlasti, če si morajo pomagati z
berglami tako kot Ivan Muhič ali so na invalidskih vozičkih »Tudi pogrebcem, ki morajo potiskati mrliški voz s krsto, nj lahko,« je prepričan Ivan Muhic. Po njegovem mnenju bi bili mnogi lastniki in obiskovalci grobov pripravljeni prispevati določena denarna sredstva, s katerimi bi lahko asfaltirali glavne poti na
pokopališču, zato pričakuje večjo zavzetost tistih, ki so na odgovornih položajih v občini Ljutomer in komunalnem podjetju.
»Prosim jih, da malo pohitijo, da ne bodo tudi njihovi otroci, vnuki in pravnuki vse to doživljali na našem pokopališču,« je sklenil svoje razmišljanje Ivan
Muhič.
J. G.
Igrajte se z Vestnikovo SESTAVLJANKO
Zbirajte sličice, ki bodo objavljene 5., 12., 19. in 26. oktobra ter 2. ter 9. novembra 2006
- (skupaj 6 sličic), in jih pravilno sestavite.
Do vključno 15. novembra do 15. ure prinesite sestavljenko v naročniško službo Vestnika. Brezplačno boste prejeli evro denarnico ali evro kalkulator.
NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica):
Ime in priimek:
Kraj:
Ulica:
številka:
Poštna številka:
pošta:
Davčna številka:
Datum:
Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ:
Hitro izpraznite hranilnike, polaskajte po žepih ter pametršvfaložite svoje tolarske kovančke!
majica
VESTNIK
^w^.nlb.si
Naročnino želim a) po položnici - letno b) po položnici - polletno c) po položnici - trimesečno plačevati (obkroži): 15.600,06 sit (65, IO eur) 7.600,00 sit (32,55 eur)	3.900,00 sit (16,27 eur)
N vat dre
NI
44
Pri Gradu na vnice opravile	p0-
lesovsepotrebno ■ . Nap0. čutje v naslednjem J Jalesous^^ ga'ieinšpek^^ večeru niso m° J-naj bi preverjal e>jsča-Ijenjain geograf**^ rovnic. Po '	' potrdila
vse izhajale iz držav*.^i pa so predrožde po sPeanSl«n«a»*"’*V
Da le ne bo vse tal^ je bilo na P^/ ^ postavljenih nekJ	)e
,,hai
dončane podučili • nisti, ki imajosre"' alitakodobresU*. od prekmurskih k f	,i
buteljčna,da neM pon ****	ho
ApaŠki kolesarski । delitvene bilance P ač<
balonom sapi ne bo noben Pr
****
V Radencih je dis^’J^h daja klobas in orug p sKov zelo dobro uspel ■
**** ■ j If" V Šalovcih se po ’’^konce'11’ obeta še ena^d ;	^
Speciahžlranži»tr8
j®nje bardih P	„3^
duie širitev dročje gradbenis cializirana gradbena nj ki se je bodo-kanalizacijskih °"'e*'fere^ nih naprav. Njiho	W
okvirza kakovost^
V Mali Nedelji J« položitevtemeljneg'^^. gradnjo novega ho galca še iščejo.
****
Specialisti za kmet sanja v moravskem ob od okrožju tehtajo, ka >; , ^ zNirai^^^ stjo.kosejim kljub P m uspelo prebit« v last Brez velikih tu do.dajihje-P^,^ skl agrarni ki je ob dobrem l ,p kalkulativnihelem^^ tjjski pridelavi tud P^ll< se da z navadno m* formulo prefereri premagati tudi naj znotraj svoje skupi
**** • cv Ju'1 .,7
Potem ko so p" & p astili '^‘^^dstra'11"' 3SM:e"el«™lu°d
**** X
ilU
V botrskem vino^ ^ piitvicah seje pol.
Janj i
Sezonec. Obral je s„ tarjenje pa je i '• rjevim. ki obljubljajo^^ 7relo do naslednje panje.
KEŠEM Ki