LJUBLJANA, 19. JUNIJA 1959 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO VI., ŠTEV. 4? s OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA LJUBLJANA-RUDNIK 232. Na podlagi 1. in 42. člena temelj, nega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ st. 13/56), v zvezi z 19. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52-644/57) in 3. točke 26. člena statuta občine L j ubij ana-Rudnik, je ObLO Ljubljana-Rudnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 16. aprila 1959 sprejel ODLOK o proračunu občine Ljubljana-Rudnik za leto 1959 1. člen Proračun občine Ljubljana-Rudnik za leto 1959 s posebnimi prilogami obsega: I. Občinski proračun z dohodki v znesku 112,079.000 din z izdatki v znesku . 112,079.000 din XI. Predračune finančno samostojnih zavodov z dohodki v znesku 18,084.000 din z izdatki v znesku 20,134.000 din in s presežkom izdatkov v znesku 2,100.000 din III. Predračune proračunskih skladov z dohodki v znesku 10,966.000 din z izdatki v znesku 11,216.000 din in s presežkom izdatkov v znesku 250.000 din 2. člen Primanjkljaj v predračunih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 2,100.000 din se krije z dotacijami iz občinskega proračuna. 5. člen Predračune občinskih organov in zavodov, ki bodo v letu 1959 na novo ustanovljeni, potrjuje svet za družbeni plan in finance ObLO. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PO DELIH T A. Občinski proračun: DOHODKI 1. del — Dohodki iz družbenega gospodarstva in do- hodki od. prebivalstva....................... 86,421.000 3. del — Ostali dohodki..................... 3,340.000 5. del — Presežek dohodkov po proračunu iz pretekle- ga leta............................. 1,934.000 6. del — Sredstva 6 % proračunske rezerve iz leta 1958 4,686.000 7. del — Dotacija za uravnovešenje proračuna . , . 15,698.000 Skupaj . , , 112,079.000 IZDATKI 1. del — Prosveta in kultura........................ 33,820.000 2. del — Socialno varstvo 11,200.000 3. del — Zdravstvo....................... , 8,300.000 5. del — Državna uprava ...<<<<■ 24,840.000 6. del — Komunala................................... 15,250.000 8. del — Dotacije.......................... , 7,350.000 — Zavodom s samostojnim finans. . . 2,100.000 — Proračunskim skladom . . . « , 250.000 — Družbenim organizacijam . , , , 5,000.000 9. del — Anuitete........................ , , 444.000 10. del — Proračunska rezerva 5,489.000 11. del — 0 % obvezna rezerva......... 5,366.000 " Skupaj , , , 112,079.000 B. Finančno samostojni zavodi: DOHODKI 1. Lastni dohodki...........................18,034.000 2. Dotacije ................................................ 2,100.000 Skupaj < , , 20,184.000 3. člen Primanjkljaj v predračunih proračunskih skladov v znesku 250.000 dinarjev se krije z dotacijo iz občinskega proračuna. 4. člen Svet za družbeni plan in finance ?bLO je pooblaščen, da odobrava J*Qančno samostojnim zavodom, ki °°do po svojih zaključnih računih leto 1959 dosegli presežek dohodov nad izdatki, da vplačajo v svoje Sk,ade del doseženega presežka, ki ga dosegli s prizadevanjem delovna kolektiva ali z uspešno organi-*ranim izvrševanjem svojih nalog Cr da določi odstotek iz tega dela ^nscžka, ki se vplača v posamezne k'ade. v sklad za nagrade se steka ajveč ena dvanajstina rednih osebki *zdatkov, ki so bili izplačani v tl u 1959, vendar pa ne več kot 50 % J^ga dela presežkov, ki pridejo v -n^tev za delitev v sklade zavodov, p. dovoljenje izda svet za družbeni In finance šele po pregledu za-nJučnih računov finančno samostoj-1 zavodov za leto 1959. ki rcsožek dohodkov nad izdatki, ,,jrga dosežejo finančno samostojni Sr,1ly3 4 S*'Ven* zavodi, se porazdeli v slov- * °^*°^a o finansiranju in polk« ;'nJu zdravstvenih zavodov (Ur. St)w. LIU št 14-85/53) in odredbe o o si^etribah in dopolnitvah odredbe zdravstvenih zavodov s C^ostojnim finansiranjem (Ur. list 6. člen Vse nove nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v predračunih niso predvideni krediti, se morejo izvršiti le po poprejšnji pritrditvi sveta za družbeni plan in finance Obl-O. 7. člen Krediti, ki so v predračunih občinskih organov in zavodov predvideni za honorarje in posebne dodatke, se smejo virmirati le s prejšnjim pristankom sveta za družbeni plan in finance ObLO. 8. člen Svet za družbeni plan in finance ObLO je pooblaščen, da razpolaga s proračunsko rezervo v vsakem četrtletju do ene četrtine letnega plana proračunske rezerve proti naknadnemu poročanju občinskemu ljudskemu odboru. 9. člen Ta odlok-velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1959 dalje. Štev.: 1715/1-59. Ljubljana, dne 16. aprila 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Tone Zupančič L r. IZDATKI 1. Osebni izdatki 2. Materialni izdatki . . , , , t . C. Proračunski skladi: DOHODKI 1. Lastni dohodki............. 2. Blokacija............. , , , , 3. Razpoložljivi dohodki . , , , , 4. Dotacija ....................... • it Skupaj i i Skupaj razpoložljivi dohodki 15.838.000 4,346.000 20.184.000 10,966.000 2,068.000 8.898.000 250.000 9.148.000 1. Osebni . 2. Materialni IZDATKI •II* Skupaj izdatki * 9,148.000 9,148.000 233. Na podlagi 1. odstavka 4. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57), 26. člena statuta občine Ljubljana-Rudnik v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1959 (Ur. list FLRJ št. 50/58), družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1959 (Ur. list LRS št. 44/58) in družbenega plana okraja Ljubljana (»Glasnik« št. 20/59), je občinski ljudski odbor Ljubljana-Rudnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 16. aprila 1959 sprejel DRUŽBENI PLAN občine Ljubljana-Rudnik za leto 1959 PRVI DEL SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1959 I. poglavje Osnovne naloge družbenega plana občine Ljubljana-Rudnik za L I STRAN 223 GLASNIK leto 1959 izhajajo iz smernic zveznega, republiškega in okrajnega družbenega plana, temeljijo pa na doseženem gospodarskem razvoju v letu 1958 in na možnostih njegovega nadaljnjega razvoja. Te naloge so: 1. povečati proizvodnjo v vseh panogah gospodarstva tako, da se bo družbeni bruto proizvod v primerjavi z letom 1958 povečal za 5%; 2. racionalneje izkoriščati obstoječe kapacitete in reprodukcijski material; 3. povečati osebno potrošnjo, predvsem delavcev in uslužbencev; 4. povečanje proizvodnje in osebne potrošnje bo doseženo predvsem s povečanjem delovne storilnosti, ki je osnovni pogoj za uspešen gospodarski razvoj. Zato bo treba bolj kot doslej skrbeti za racionalno zaposlo. vanje delovne sile, izboljšati organizacijo delo ter uvajati sistem nagrajevanja po učinku dela; 5. pri investicijskih vlaganjih v gospodarstvo je treba usmeriti čim-večja sredstva v obrt in kmetijstvo ter podjetja, kjer bodo nove investicije dosegle največji ekonomski efekt; 6. za smotrnejše in učinkovitejše uporabljanje investicijskih sredstev je treba združevati sredstva gospodarskih organizacij; 7. pi\i proračunski potrošnji je treba nadaljevati s štednjo pri izdatkih za administracijo, omogočiti pa povečanje funkcionalnih izdatkov. II. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek Zaradi povečanja proizvodnje in storitev se predvideva v letu 1959 naslednje povečanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: V 000 din Leto 1958 Leto 1959 Indeks 1958 = 100 Družbeni bruto proizvod 2,795.131 2,933.344 105 Narodni dohodek 1,233 568 1,300.146 105 Predvideno povečanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka temelji na naslednjem pove- čanju proizvodnje in storitev sameznih panogah: po po- Leto 1958 V 000 din Leto 1959 Indeks 1958 = 100 Industrija 1,266.321 1,301.049 103 Kmetijstvo 849,303 913.634 108 Gozdarstvo 42.673 54.968 129 Gradbeništvo 143.739 143.739 100 Promet 27.400 27.948 102 Trgovina 27.276 29.244 107 Gostinstvo 94.689 103.904 110 Obrt 239.225 248.035 104 Komunala 53.655 58.956 110 Kmetijske zadruge 50.850 51.867 102 Gospodarstvo skupaj 2,795.131 2,933.344 105 >• III. poglavje Delovna sila podlagi povečane storilnosti dela v vseh gospodarskih panogah. Na tej podlagi bi se smelo število zaposle- Povečanje proizvodnje in stori- nih delavcev v družbenem sektorju tev se mora doseči predvsem na gibati takole: Povprečno število zaposlenih Indeks leto 1958 leto 1959 1958 = 100 Industrija 764 699 99 Kmetijstvo 29 33 H4 Gozdarstvo 83 85 102 Gradbeništvo 72 65 90 Trgovina 33 34 103 Gostinstvo 38 38 100 Obrt 45 48 107 Komunala 18 18 100 Kmetijske zadruge 28 28 - 100 Gospodarstvo skupaj 1.050 1.048 99.8 Svet za gospodarstvo bo oprem- IV. poglavje ljal med letom gibanje zaposlenosti po posameznih gospodarskih organizacijah ter predlagal občinskemu zboru proizvajalcev 'ukrepe v primeru neutemeljenega naraščanja zaposlenih delavcev, oziroma nezadostnega povečanja delovne storilnosti. Industrija Industrijska proizvodnja se bo v letu 1959 povečala za 6,5 %. Po posameznih podjetjih in obratih se bo porast dvigal takole: Posavski rudniki svinca, cinka in barita, obrat Pleše Kovinska industrija Ig »Utensilia« »Velerirogerija« LIP Ljubljana, obrat Ig Stavbno mizarstvo, obrat Škofljica Industrija skupaj . Indeks gibanja proizvodnje 1958 = 100 100 149 1037 119 104 . . 109,5 Povečanje industrijske proizvodnje bo doseženo z boljšo organizacijo dela, /večjo storilnostjo, uvajanjem novih artiklov in zaradi večjega izvoza. Število zaposlenih se bo v primerjavi s preteklim letom zmanjšalo za 1 %. Po posameznih podjetjih in obratih bo gibanje zaposlenih naslednje: Indeks gibanja delovne sile 1958 = 100 Posavski rudniki svinca, cinka in barita, dbrat Pleše 100 Kovinska industrija Ig 114 »Utensilia« 100 »Veledrogerija« 105,5 »Lip«, Ljubljana, obrat Ig " — Stavbno mizarstvo, obrat Škofljica 100 Industrija skupaj ... 99 Pri planiranem porastu proizvodnje za 6,5 % in predvidenem številu zaposlenih se bo produktivnost dela povečala za 6 do 7 %. Posavski rudniki svinca, cinka in barita — obrat Pleše bodo morali nadaljevati z raziskovalnimi deli, ker so zaloge rude v obstoječih kopih že znatno izkoriščene. Kovinska industrija Ig bo v letu 1959 razširila obratne prostore, kar ji bo omogočilo znatno povečanje proizvodnje. Uvedla bo proizvodnjo novih artiklov, predvsem težje embalaže, ki jo bo tudi izvažala. »Utensilia« bo povečala proizvodnjo lesenih utensilij, predvsem čolničkov in cevk. Podjetje se bo opremilo z novo stiskalnico za les, ki bo omogočila kvalitetnejšo izdelavo čolničkov. Obenem bo pa s tem lahko nadoknadila uporabo manjkajočega črnega gabra z bukovim=.le-som. Na novo bo pa uvedla proizvodnjo tkalskih listov iz aluminijastih profilov. Podjetje bo v letošnjem letu nadaljevalo z reorganizacijo poslovanja in izboljšalo proces proizvodnje, kar bo vplivalo na povečanje storilnosti in znižanje lastne cene. Kljub predvideni večji proizvodnji bo ustvarilo nekoliko nižji dohodek kot v preteklem letu zaradi manjše prodaje materiala in izpada Izrednih dohodkov. Za modernizacijo in delno razširitev obrata bo podjetje pripravilo investicijski elaborat. Predvidene investicije bodo znašale okoli 80 milijonov dinarjev, od katerih bo odpadlo za gradnje 30 milijonov, za rekonstrukcijo strojnega parka pa 50 milijonov. »Vele-drogerija« bo pričela s proizvodnjo »redina«, kar bo vplivalo na znatno povečanje proizvodnje. Dosedanje Lesno industrijsko podjetje Škofljica se je v začetku leta pripojilo k Stavbenemu mizarstvu Ljubljana. Z nabavo sodobnega gatra bo obrat povečal svojo kapaciteto za 25 %. Stavbno mizarstvo Ljubljana bo v tem letu pripravilo dokumentacijo za gradnjo lesno industrijskega kombinata v Škofljici. Gradbena dela na novih objektih se bodo pričela v drugi polovici leta. »Angora« Ljubljana bo organizirala na Rakovniku pletiljski obrat. Ureditev prostorov in nabavo opreme bo podjetje finansiralo iz svojih sredstev. V. poglavje Kmetijstvo V letu 1959 se predvideva povečanje kmetijske proizvodnje za 9 ‘A. Po posameznih strokah se bo gi' bala proizvodnja takole: x Indeks 1958 100 Poljedelstvo 107 Živinoreja 110 Sadjarstvo 105 Poljedelstvo. V primerjavi z letom 1958 predvidevamo v letu 1959 pri pomembnejših kulturah tele pridelke na ha: :tor lastništva Povprečje družbeni zasebni 1958 1959 1958 1959 1958 1959 pšenica — — 15.4 18 15.4 18 ječmen 21 26 14.1 19 14.3 19.1 oves 16 17 10.7 14 10.7 14.1 krompir 360 300 174 180 178 181 krmna pesa 416 420 225 250 227 258 travniško seno 30 35 23 30 23.1 30.1' Predvideni hektarski donosi bodo doseženi le v sodelovanju med zadrugo in proizvajalci. V ta namen je bilo že v jeseni posejano v kooperaciji 43 ha italijanskih sort pšenice in 12 ha domačih sort pod optimalno agrotehniko. Saditev merkantilnega krompirja je predvidena v kooperaciji na površini 60 ha. Z dobrim semenom, s pravilnim gnojenjem in obdelavo naj bi dosegli 300 mtc na ha na površinah, ki so vključene v kooperacijo. Saditev hibridne koruze Visconsin je predvidena na Barju na površini 80 ha. Poraba umetnih gnojil se bo povečala od 800 ton v preteklem letu na 1100 ton v letu 1959. Izboljšala se bo organizacija zaščitne službe rastlin pred karantenskimi boleznimi in škodliivci. Povečala se bo up6r; ba kemičnih sredstev in razširilo škropljenje s herbicidi. Živinoreja. Živinorejska proizvodnja, ki daje pretežni del dehodkov se bo v letu 1959 povečala za 10 % Številčno sta-nie goveic živine sc bistveno ne bo soremonilo. znatno se bo pa zvišalo število prašičev, predvsem na obratu Brest. Število konj pa bo s povečan0 mehanizacijo upadlo. V nižinskih predelih se bo PrC vsem povečala mlečnost živine, v h1"*' bovitih predelih pa prirast plemen' ske klavne živine. Mlečnost živin naj bi se predvidoma povečala °°n 1650 na 1800 litrov letno, kar born dosegli predvsem z izboljšanje^1 krmske baze na ljubljanskem Barju’ Vodna skupnost bo nadaljevala regulacijskimi deli Iščice, obenem * bo pa urejala tudi drobna melloi-8' cljska mreža. . Za izboljšanje travnikov in Pa5^ nikov na Barju bo zajeto v koopeP cijsko obdelavo 240 ha travnikov, Pr' sestvo Brest bo pa uredilo lOOf}. pašnikov v Ključih in Malih dejv Z umetnim osemenjevanjem 8oV,0J ki bo zajelo 75 % vseh piemenic n j mo selekcijsko vplivali na Ta\r\-živine. Nadaljevalo se bo tudi * . žanje domačih pasem z inten*’v^l. mlečnim oziroma mesnim govca°- V-prašlčjerejl se bo močno PoV,n čala rcia hitro rastočih bekonov . pršutarjev. Tako bo samo o0 Brest izpitni 600 bekonov. Sadjarstvo. ■j 19 Sadovnjaki so povečini stafl slabo oskrbovani in jih bo treba glasnik STRAN 823 ■tirati. Z zimskim obveznim škropljenjem in čiščenjem sadnega drevja bomo preprečili širjenje kaparja in drugih bolezni ter škodljivcev. Za povečanje donosnosti starih sadovnjakov je predvidena pomladitev s Precepljenjem na donosnejše sorte tor krčenje starikavega in opešanega sadnega drevja. Pri ureditvi novih sadovnjakov se bo pa treba osredotočiti na strnjene nasade, ki bodo hitreje rodili in dajali kvalitetnejše sadje. Predvidoma bo posejanih na Orljem 3 ha jablan in 1 ha hrušk. Na praktičnih tečajih bodo sadjarji seznanjeni s sodobnim načinom sadjarjenja. Z reorganizacijo -državnih posestev bo Kmetijsko posestvo Brest združeno z ostalimi barjanskimi posestvi v Kombinat Barje. V letoš-njem letu bo najvažnejša naloga izvršitev arondacije posestva, s katero hodo raztresena zemljišča združena v tri večje komplekse. Proizvodnja ha posestvu bo specializirana v pridobivanje mesa in mleka. V ta na-•hen bo posestvo adaptiralo 2 svi-hjaka, uredilo 2 pašna obrata z odprtimi hlevi za govejo živino in Preusmerilo proizvodnjo na trdin-skem delu zemljišč v pridelovanje krmskih rastlin. Zadružništvo. Z združitvijo šibkejših kmetijskih zadrug se bo število zadrug zmanjšalo od 6 na 4. Najvažnejša naloga zadružništva v letošnjem letu bo pospeševanje kmetijske proizvodnje, v povezavi s proizvajalci bodo kmetijske zadruge sodelovale v proiz-v°dnji z vloženimi sredstvi, t. j. s stroji, semeni, gnojili in odkupom kmetijskih pridelkov. Za predvideno kooperacijo se bodo morale kmetij-?ke zadruge oskrbeti s potrebnimi kmetijskimi stroji, predvsem s traktorskimi priključki. Opremiti se bodo morale- tudi s potrebnimi skladišči in remizami za stroje. Kmetijska zadruga Ig in Lanišče imata že “ načrtu gradnjo skladišč za poljedelske pridelke in rcmiz za stroj?. Kmetijska zadruga Tomišelj bo pa “redila v ta namen nedograjen zadružni dom v Vrbljenju. Zadruge se ~ddo morale oskrbeti tudi s potreb-jm strokovnim kadrom, s praktični tečaji in predavanji pa uspo-ti' u zadružnike za sodobno krnelo proizvodnjo. Veterina. *a ^eter*narska služba bo skrbela zdravstveno zaščito živine in s tem p dvig živinorejske proizvodnje, k^jbrečevala in zatirala bo živalske Jphe, zajedalske In vzrejne bolezni, {Javila nekužne bolezni, odprav-» a Plodnostne motnje in skrbela Razširitev in izboljšanje službe 0t) etnegn osemenjevanja. Za boljše nn avljanje te službe bo ustanovlje-°hčiI^Crinarska posta;*a na območju VI. poglavje Gozdarstvo okrZ*' leto 1959 se predvideva po n(haJhem družbenem planu v zaseb-Gozdovih posek 12.000 m* stoje-d0!r xcsa' Od tega bo uporabljeno za ba o. Potrebe 3500 m*, za prodajo l]Uri u m' v gozdovih splošnega skega premoženja je pa določeno Posek 8500 m* stoječega lesa. go-^otitvena dela bodo obsegala po-ho V,lev liha gozdnih površin, kjer •tieč °sa^en*h 47.500 smrek, 14.000 l8.0fww h°ra, 8000 črnega bora in tiw J bukev ter posejano 13 kg se-trr,va različnih drevesnih vrst. Po-Znn«-',1 Sredstva za pogozdltev bodo Bi v ' a 903.000 dinarjev. Na površini se bo vršilo čiščenje v kultu- rah in žetev plevela. V ta namen bo porabljenih 730.000 dinarjev. -Varstvo gozdov se bo uvajalo na vseh gozdnih površinah. Čiščenje protipožarnih stez in pasov se bo vršilo ob železnici med železniškima postajama Šmarje—Škofljica. V Iški in na gornjem Igu se bo pa vršila protipožarna služba. Za ta dela bo porabljenih 104.000 dinarjev. Zgrajen bo del gozdne poti Tomišelj—Krim. V ta namen bo inve-stiarnih 5,000.000 dinarjev iz sredstev okrajnega gozdnega sklada. Za vzdrževanje gozdnih poti pa je predvideno 1,550.000 dinnarjev. VII. poglavje - Gradbeništvo V letu 1959 bo občinski ljudski odbor pripravil tehnično dokumentacijo za urbanistično ureditev Rudnika, Iga in Škofljice. -Na podlagi te dokumentacije se bo lahko pristopilo k sistematični gradnji stanovanj, industrijske izgradnje in občinskega centra. Pripravljena bo tudi dokumentacija za gradnjo zdravstvenega doma na Rakovniku in osemletke na terenu Krim. • VIII. poglavje Trgovina Povečanje kupne moči in nadaljnji gospodarski razvoj bosta imela za posledico tudi povečanje blagovnega prometa. Predvideva' se, da se bo promet v trgovini povečal za 8 % in bo znašal okoli 251 milijonov dinarjev. Obstoječe število trgovskih poslovalnic zadostuje za zadovoljitev tekočih potreb prebivalstva, ker izkoriščajo potrošniki za vse večje nakupe trgovine v bližnjem mestnem centru. Prvenstveno bo pa treba usposobiti za rentabilno poslovanje bivše poslovalnice kmetijskih zadrug, ki morajo zaradi preskrbe prebivalstva poslovati v odročnih in manj naseljenih krajih. Trgovska podjetja bodo morala v mejah razpoložljivih sredstev skrbeti za sodobno opremo in boljšo ureditev poslovalnic. Poleg trgovskih organizacij so dolžni skrbeti za zadovoljiv razvoj blagovnega prometa tudi potrošniški sveti, ki bodo morali poživiti svoje delo. IX. poglavje Gostinstvo in turizem V letu 1959 se bo gostinski promet predvidoma povečal za 10 %, od tega v družbenem sektorju za 10 %, v zasebnem sektorju pa za 6 % Na povečanje gostinskega prometa bo vplivalo povečanje osebnih dohodkov, porast turističnega prometa in nove gostinske kapacitete. V Škofljici bo odprto novo gostišče, ki bo nudilo potrošnikom mrzla in topla jedila ter pijače. V tem letu bo izdelan investicijski program za razširitev gostišča v Iškem Vintgarju. Ker obstoječe kapacitete gostišča ne morejo zadovoljiti vedno večjega števila turistov, Je treba predvideti gradnjo prizidka s kuhinjo, pripravljalnico za'jedila, hladilnico, shrambo, pralnico, kopalnico in vinsko kletjo in urediti kanalizacijo z greznico. Pripravljen bo tudi investicijski program za gradnjo bifeja in kopališča s 60 kabinami v Iškem Vintgarju. Za gradnjo doma na Kureščku bo pa začel s pripravljalnimi deli iniciativni odbor. Povečanje gostinskega in turističnega prometa bo zahtevalo Izboljšanje kvalifikacijskega sestava delovne sile, ureditev sanitarno tehničnih naprav, deloma pa tudi preureditev lokalov, da bodo imeli kulturnejši in sodobnejši videz. Kolektivi bodo morali pa poskrbeti za kulturnejšo postrežbo gostov. X. poglavje Obrt V letu 1959 se pričakuje povečanje obrtne proizvodnje in storitev za 4 %, od tega v družbenem sektorju za 8 %, v zasebnem sektorju pa za 3 %. Predvideno povečanje obrtne proizvodnje bo doseženo z novimi investicijami, boljšo organizacijo dela in racionalnejšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet. Nove investicije se predvidevajo v opekarni Dragi, ki bo zgradila sušilnico in s tem povečala proizvodnjo za 10 %. V Zapotoku bo ustanovljen lesno galanterijski obrat, ki bo začel z redno proizvodnjo v prihodnjem letu. ^Stanovanjska skupnost »Krim« bo pa pripravila investicijski program za ustanovitev komunalnega servisa. Strojno mizarstvo Ig mora izboljšati organizacijo dela in povečati obseg proizvodnje, za kar ima podjetje vse tehnične in ekonomske pogoje. Obrtni obrat umetniške zadruge se bo osamosvojil in mu bo dana s proizvodnje. Skrb za povečanje produktivnosti in nagrajevanje po enoti proizvoda, za smotrnejše izkoriščanje strojev in orodja in za izboljšanje kvalifikacijskega sestava zaposlenih bodo morala prevzeti podjetja sama. Povečati je treba število vajencev, ker je pomanjkanje kvalificiranih obrtnih delavcev ena glavnih ovir za hitrejši razvoj obrtništva. Ljudski odbor bo izdajal obrtna dovoljenja vsem prosilcem, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, obrtno dejavnost pa bo usmerjal na storitve, ki naj prevladujejo v zasebni obrti. Z ekonomskimi in administrativnimi ukrepi bo preprečeval vključevanje zasebnih obrtnikov le v tako zvane donosne obrti, kjer si posamezniki z izkoriščanjem monopolnega položaja in neprijavljene tuje delovne sile neupravičeno prisvajajo prekomerne zaslužke. Posebno pozornost bo posvečal realnemu ocenjevanju davčnih osnov in z davčno politiko stimuliral storitvene obrti. Pri določevanju stopenj doklad pa bo izvršil primerno diferenciacijo. V letošnjem letu bo treba nadaljevati z evidenco in kontrolo cen in s tem preprečevati neupravičeno podražitev obrtnih proizvodov in storitev. Določila novega zakona o nacionalizaciji poslovnih prostorov in zemljišč bodo veliko pripomogla, da se bo obrtništvo razvijalo v korist skupnosti ter tako vplivalo na izboljšanje življenjske ravni prebivalstva. XI. poglavje Komunala Vrednost komunalnih uslug in proizvodnje se bo v letu 1959 povečala za 10 %. Elektro Ljubljana mesto bo na Rakovniku zgradilo novo razdelilno transformatorsko postajo in renovi-ralo 2 km električnega omrežja. XII. poglavje Investicije Razpoložljiva sredstva občinskega investicijskega sklada bodo v letošnjem letu znašala 9,082.000 dinarjev. Ta sredstva bodo uporabljena predvsem za ustanovitev novih obrtnih delavnic, pospeševanje kmetijstva in obratov družbenega standarda. Spričo majhnih sredstev, s katerimi razpolaga občinski ljudski odbor, predstavljajo tudi predvidene investicije le minimalne možnosti za izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva. Zato je tem večja dolžnost vseh prizadetih podjetij, da z razpoložljivimi lastnimi sredstvi sodelujejo pri investicijah za izboljšanje delovnih pogojev in preskrbe prebivalstva. Negospodarske investicije v višini 44,7 milijona dinarjev se bodo finansirale iz stanovanjskega sklada. Sredstva se bodo uporabila za urbanistično ureditev občine, za gradnjo transformatorske postaje na Rakovniku in za gradnjo stanovanj. Združena sredstva gospodarskih organizacij bodo predvidoma znašala okoli 10 milijonov dinarjev in se bodo uporabila za investicije, ki bodo neposredno vplivale na družbeni standard. DRUGI DEL EKONOMSKI UKREPI XIII. poglavje Amortizacija Gostinske in obrtne organizacije plačujejo polni znesek predpisane amortizacije po stopnjah, ki jih določajo zvezni predpisi. Opekarna Draga plačuje amortizacijo le za čas obratovanja. Tako izračunana amortizacija znaša 70 % polne amortizacije. XIV. poglavje Obresti od sklada osnovnih sredstev Gostinske in obrtne gospodarske organizacije, ki pretežno opravljajo storitve, pa ne izpolnjujejo pavšalno obveznosti do družbene skupnosti, plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev po stopnji 2 %. Te obresti gredo v občinski investicijski sklad. Splošne kmeti j s' e zadruge plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev po stopnji 2 %. Te obresti gredo v sklad osnovnih sredstev zadruge, ki jih plačuje. XV. poglavje Prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij 1. Del dohodka, ki ustreza prispevku iz dohodka, vlagajo kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge v svoj sklad osnovnih sredstev. 2. Od prispevka iz dohodka komunalnih organizacij pripada: — proračunu 27 %, — občinskemu investicijskemu skladu 73 %, XVI. poglavje Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev Dopolnilni proračunski prispevek plačujejo gospodarske organizacije in zasebni obrtniki po določbah posebnega odloka. XVII. poglavje Izredni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev Izredni proračunski prispevek plačujejo gospodarske organizacije po določbah posebnega odloka. XVIII. poglavje Občinska doklada Zavezanci dohodnine od kmetijstva in zavezanci dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj plačujejo občinsko doklado na dohodnino po posebnem odloku Mestnega sveta mesta Ljubljana. STRAN 224 GLASNI* XIX. poglavje Občinska doklada na davek od dohodka Občinsko doklado na davek od 'dohodka plačujejo zavezanci po določbah posebnega odloka. XX. poglavje Občinski proračun Sredstva občinskega proračuna za leto 1959 bodo zagotovljena iz naslednjih virov: / v 000 din 3. člen Ta odlok se objavi v »Glasniku<, uradnem vestniku Ljubljana in uu krajevno običajen pačin v navedeni volilni enoti. St. 02/1-7582/59. 1. del pročunskega prispevka iz osebnega dohodka a) iz gospodarstva.............................7.026 b) izven gospodarstva..........................3.716 10.742 2. dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka............................................... 1.861 3. prispevek iz sklada skupne porabe...................... 215 4. zemljarina............................................. 928 5. del prispevka iz dohodka komunalnih podjetij . 62 6. dohodnine a) od kmetijstva............................7.653 b) od ostalih poklicev . . . . _............ 8.202 15.855 7. občinske doklade a) od kmetijstva............................ 28.526 b) od ostalih poklicev...................... 3.805 32.331 8. prometni davek od zasebnikov in od vina ter žganja............................................ 7.410 9. občinski prometni davek a) od proizvodov in storitev.............. . 14.729 b) od maloprodaje.............................. 723 15.452 10. občinske takse...................................... 1.565 11. ostali proračunski dohodki................ « 3.340 12. 6 % obvezna rezerva iz leta 1958 ........... 4.686 13. 80 % proračunskega presežka iz leta 1958 . « » 1.934 Lastni dohodki skupaj . t . 96.381 14. dotacija iz okrajnega proračuna ....»* 15.698 Proračunski dohodki skupaj . » » 112.079 — 6 % obvezna rezerva................................. 5.386 Razpoložljiva proračunska sredstva znašajo 106.693 XXI. poglavje Občinski skladi 1. Družbeni investicijski sklad. Sredstva družbenega investicijskega sklada, ki so po predpisih zveznega družbenega plana razpoložljiva v letu 1959 bodo znašala 12,110 tisoč dinarjev. Uporabila se bodo v te-le namene: v 000 din a) za kreditiranje investicij v obratna sredstva . . 3.028 b) za kreditiranje investicij v osnovna sredstva . . 9.082 Od tega: Datum: 28. maja 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: dr. Štefan šoba 1. r. Razpis Občinška komisija za uslužbcn-ske zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Ljubljana-Center razpisuje naslednja delovna mesta: razpisuje 1. pravnega referenta, 2. finančnega inšpektorja, 3. revizorja dohodkov iz gospodarstva v upravi za dohodke, 4. revizorja dohodkov od prebivalstva v upravi za dohodke, 5. davčnega knjigovodje, 6. tržnega inšpektorja, 7. referenta za personalno službo, 8. referenta za požarno varnost, 9. strojepisca. Pogoji: 1. od 1 do 3 fakultetna izobrazba, 2. od 4 do 8 srednja šola, 4. pod 9 popolna srednja šola ali nižja šolska izobrazba s prakso. Kolkovane prošnje z življenjepisom je dostaviti Občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana-Center — Kresija, soba št. 23. najkasneje do 30. junija 1959. Občinska komisi ta za uslužbenske zadeve — posojila kmetijstvu ...... j . i t . 2.400 — posojila trgovini ..............................2.182 — posojila gostinstvu..................,............1.500 — posojila obrti....................................3.000 2. Kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš. Sredstva kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš, ki bodo razpoložljiva v letu 1959, bodo znašala 44.756 tisoč dinarjev. Uporabila se bodo takole: — za izgradnjo osemletke . — za komunalno graditev . — za stanovanjsko graditev v 000 din 3.000 16.000 25.756 OBČINA IVANČNA GORICA 235. Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora' Ivančna gorica je na seji dne 16. aprila 1959 na podlagi L odstavka 137. člena Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 23/57) sprejel 3. Cestni sklad. Razpoložljiva sredstva cestnega sklada bodo znašala v letu 1959 5,920 tisoč dinarjev ter se bodo porabila za vzdrževanje cest IV. reda XXII. poglavje Končne določbe Ta družbeni plan velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestni- ku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1959. Ljubljana, dne 16. aprila 1959. Št. 1717/2-59. " Predsednik ObLO: Tone Zupančič 1. r. OBČINA LJUBLJANA-CENTER 234. Občinski zbor občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Center je na sviSji 20. redni seji dne 10. junija 1959 na podlagi 137. člena zakona o ' volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 25/57) sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v 8. volilni enoti občinskega zbora občinskega ljudskega odbonu Ljubljana-Center t. člen Razpišejo se nadomestne volitve v 8. volilni enoti občinskega zbora občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Center. Ta volilna enota obsega: Cankarjevo nabrežje 1, 3, 5, 7, 9, 15. 27: Ključavničarsko ulice 2, 3, 4; Krojaško ulico 1. 2, 3, 5, 6. 8; Stritarjevo ulico 3, 5, 7; Mačkovo ulico 1, 2, 4; Bolničarjevo ulico I, 4. V tej volilni enoti je prenehal mandat občinskemu odborniku Pavli Železnik. 2. člen Volitve bodo v nedeljo, 12. julija 1959. ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v 5. volilni enoti zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Ivančna gorica 1. člen Razpišejo se nadomestno volitve v 5. volilni enoti - proizvajalka skupina kmetijstvo — zbora proizvajalcev občinskega 1 itidskegn odbora Ivančna gorica, ker je prenehal mandat odborniku lega zbora Ignacu Hiisn, ki jo bil izvol jen v tej volilni enoti. 2. člen Volitve bodo v nedeljo, 28. junija 1959. 3. člen Ta odlok se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraia Ljubljana in na kr lievno običajen način v navedeni volilni enoti. St. 01/1-1632/1-59. Ivančna gorica, 16 aprila 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stanislav Keber 1. r. OBČINA LAŠČE 236. Na podlagi 16. člena zakona o nacionalizaciji zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ št. 52/58) je občinski ljudski odbor Lašče n® seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. marca 1959 sprejel ODLOK o tem, katere zgradbe sc štejejo kol zgradbe za počitek in oddih lastnik® 1. člen Za zgradbe,*ki služijo za počitek in oddih lastnika po prvem odstavku 16. člena zakona o nacionalizacij1 zgradb in gradbenih zemljišč, se štejejo zgradbe, ki so bile zgrajene za počitek in oddih lastnika zgradbe oziroma njegovih družinskih Članov: 1. če skupna uporabna površin« stanovanjskih prostorov ne presega 70 m*, pri čemer sc ne Štejejo stranski prostori; 2. če zgradbo lastnik in njegov1 družinski člani sami uporabljajo *® oddih in počitek oziroma jo dajeJ0 za počitek in oddih tudi drug1111 osebam. 2. člen Če je bila stanovanjska ali V°' slovim zgradba preurejena v zgradbo za počitek in oddih, sc lahke šteje za zgradbo po prvem odstavku 16. členu zakona tudi, če prC' sega 70 m* skupne uporabne površine, če so izpolnjeni ostali pogoj1 1. člena. 3. člen Kot zgradbe za počitek in oddih po prvem odstavku 16. člena zakon® se ne štejejo takšne zgradbe, kl_®° glede na gradbeni načrt in natn® gradnje (konstrukcijske element®’ gradbeni material, razporeditev prostorov, instalacijske naprave in P®J dobno) zgrajene tako, da lahk trajno služijo kot redno stanovanj1’’ 4. člen Če je bila zgradba, ki izpolnj11^ pogoje iz I. odstavka 2. člena t*j> odloka, z odločbo stanovanjsko? organa dodeljena kot stanov«11! drugi osebi, se ne glede na to Štol kot zgradba za počitek in oddi ’ vendar s tern niso prizadete Pra vice stanovanjskega upravičenca., 5. člen Ta odlok začne veljati osmi po objavi v »Glasniku«, uradno vestniku okraja Ljubljana. Št. 01/2-396/1-59. Velike Lašče, dne 27. mnren ^ Predsednik občinskega ljudskega odbo Aloj/. Pečnik 1. r. Vsebino 232 Odlok o proračunu Za I. I®5® 0,11 LJubl.lana-Rudnlk B, 233 Družbeni nlan za 1. 1859 občine t-Uana-Rudntk 234 Odlok o razpisu nadomestnih v° občine Mubllnna-Ccntor. Razpis delovnih mest občine LjaUi Center. j |{