■
.lasilo občine dom;
6. januar 2007 - letnik XLVII, št. 1
radio hit
NOVA BREZPLAČNA ŠTEVILKA PROMETNIH INFORMACIJ!
MODRA ŠTEVILKA
(((•0808818)
Druga številka Slamnika v letu 2007 bo Izšla 16. februarja, kar pomeni, da nam morate prispevke In fotografije posredovati do 5. februarja 2007. Tudi tokrat bomo namenili ono stran vašim literarnim prispevkom, zato le pogumno na dan s pesmimi in kratkimi proznimi prispevki. Vse gradivo pošljite na elektronska naslova vera. vojska(s>domzale.si oz. lnfoC?>kd-domzBle.sl.
A	
(L	
	m \ (■
	
Čeprav smo ie .skoraj konec januarja, smo eno stran v Slamniku, ki smo fo naslovili I/. LETA 2006. namenili prispevkom o prazničnih dnevih v zadnjih dneh leta 2006. Žal nam je. ker prav od nikogar nismo uspeli dohiti fotografije o SILVESTROVANJU, kije bilo po pripovedovanju prisotnih prijetno kol te dol go ne. Se enkrat srečno 2007!
Str.n ig
Na eni od prvih strani najav/jamo slovesnost, na kateri bodo nagrajeni vsi najuspešnejši .športniki in športnice, ki so osvajali medalje in druga priznanja v letu 2006. Na .športnih straneh boste našli kar nekaj uspehov te iz leta 2007, saj se uspehi še kar nadaljujejo, posebne čestitke pa košarkarjem Helios za nepozabno zmago nad Partizanom, ter Nogometnemu klubu Domžale za Listino za fair play od Nedeljskega dnevnika. Čestitamo!
Občina Domžale Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale
vabita na
Slavnostno akademijo ob 8. februarju -slovenskem kulturnem prazniku
v četrtek, 8. februarja 2007, ob 20. uri v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale
Slavnostna govornica:
mag. Barbara Zupane Obervvalder, direktorica Knjižnice Domžale
V kulturnem programu sodelujejo:
Komorna zasedba Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik dirigent Simon Dvoršak trio CLAMINERATA: Ilonka Tucihar, klavir, Gregor Kovačič, klarinet in Janez Podlesek,violina Damijan Tomažin, pozavna in Martina Bohte.klavirska spremljava Matej in Špela Kralj, plesalca Boris Kerč, gledališki igralec
Maja Šumej, voditeljica Dobrodošli!
Na povabilo župana Tonila Dragarja so so tudi lotos na tradicionalnem srečanju zbrali nekdanji predsedniki občin In predsedniki Izvršnih svetov naše občine, katerim se |e letos pridružila tudi nekdanja županja Cveta Zalokar Oražem. V sproščenem pogovoru so prisluhnili Informaciji o življenju In delu občine v letu 2006, ki sta Jo podala župan In podžupan Vinko Juhart, primerjali sedanjost s časom, v katerem so sami vodili občino, ter vodstvo občine pohvalili za opravljeno delo.
1 Pustovanje 2007 na Vira
Športni park Vir
Petek, 2. februar - Okrasitev pustne dežele Vir.
Sobota, 3. februar, ob 10.00 uri - Postavitev Strička
/bor ob 9.00 pri gostišču Kovač na Viru. od koder bo sprevod z maskoto Striček, kurenti in pustnimi šemami krenil po virskih ulicah. Vabljeni člani, simpatizerji, muzikantje in vsi ljudje dobre volje. Župan občine Domžale bo organizatorjem predal občinski ključ, s katerim bo Vir postal Pustna dežela do 21. februarja 2007.
Pustna sobota, 17. februar ob 20.00 uri - Pustno rajanje
Noro pustno rajanje z Atomik Harmonik in ansamblom Razpolniki. Bogate nagrade za najlepše maske.
Pustna nedelja, 18. februar - Pustni karneval
Otroški živ-žav s Čarovnikom Tonijem - jabadabadu
Tradicionalni 17. pustni karneval v pravo smer TOČNO ob 14. uri in 17"
Velika pusfn« zabava z Mambo Kingsi vse do 22.00 ure
Vabljeni!
Cveta Zalokar Oražem poslanka v Državnem zboru
VABIM NA PRVI POSLANSKI VEČER
z Matjažem Hanžkom, varuhom človekovih pravic
v torek, 6. februarja, ob 18. uri
v Knjižnici Domžale
Prijazno vabljeni!
1. mednarodni festival gorniškega filma ist International Mountain Film Festival
"Začetek novega razstavnega poglavja Galerije Domžale v letu 2007 |e zaznamovala odmevna razstava kipov akademskega kiparja Jureta Smoleta Iz Domžal. Kiparska razstava je odličen uvod v letošnjo Jubilejno praznovanje 204etnica delovanja domžalskega razstavišča. V ta namen Je Kulturni dom Franca Bernika Domžale pripravil dodatna vodenja po razstavi In delavnice za domžalske osnovnošolce, kjer je sodeloval tudi avtor razstava."
HALO PIZZA
za tuj«
jezike
I730 fíorrroM»
VPIS V JEZIKOVNE TEČAJE ZA OTROKE IN ODRASLE
« 01/721 69 13,729 24 86 www.dude.si
I
AHAC4CO., d.o.o., Domžale Mata Loka 15. 1230 Domžale tel: 01/56 27 100 www.ahac.pizem.si
VEČ JEZIKOV ZNAŠ, VEČ VELJAŠ JEZIKOVNI TEČAJI ZA OTROKE IN ODRAZE
JEZIKOVNA ŠOLA S CERTIFIKATOM Ljubljanska 110,1230 D-mžale
--~r-\ Tel.: 0172 43 08
------i GSM: 041 6160''
_ r ^ Fax: 0172191 >7
POLIGLOT I 1 info<«>polijloUi
' www.poliglrt.si
Dober dan, dragi bralci in bralke
Čestitke
urednikom
in
urednicam
Kot navadno Slamnik v svojem 46. letu izhajanja prihaja med vas konec januarja. To nam je v Uredništvu, pa tudi našim sodelavcem, zagotovilo nekaj dni več počitka, vam pa na eni strani še en pogled v leto, ki se je poslovilo, hkrati pa že tudi najavo slovenskega kulturnega praznika.
Leta 2006 najbrž še niste povsem pozabili in upam, da se vanj radi ozirate in v njem morda poiščete tudi delček energije za leto. ki še ni povsem zaprlo svojih vrat. Spomnite se zlasti prijetnih dogodkov. V Uredništvu Slamnika smo prepričani, da jih je bilo kar nekaj. Listanje po vezanem časopisu namreč pokaže, da smo tudi v letu 2006 pisali predvsem o pozitivnih plateh življenja in dela naše občine ter tudi mi ugotavljali, da v zadnjih letih napredujemo na vseh področjih. Seveda bi se dalo še kaj narediti in prepričana sem. da se tudi bo, le preveč nestrpni ne smemo biti. V tej številki boste našli tudi TERM1NSKI PLAN izhajanja, ki gaje potrdilo sedanje Uredništvo, ki zagotavlja, da bo domžalski Slamnik tudi v letošnjem letu iskal poti do vaših domov vsake tri tedne. Najbrž bo kakšno številko jeseni potrebno prilagoditi, saj tudi letošnje leto ne bo šlo brez volitev - letos bomo volili predsednika države, sicer pa naj bi roki držali. Nanje bi radi opozorili zlasti naše zveste sodelavce, ki se oglašajo v vsaki številki
Trudimo se. da bi v posamezni številki objavili vse prispele članke, a včasih zmanjka prostora. Čeprav redno izhajamo na 28 - straneh, kar nam Odlok sicer izjemoma dopušča, sicer naj bi izhajali le na 24 straneh. Upam, da med pošiljatelji prispevkov ni kakšne večje zamere in da bodo tudi v letu 2007 z nami - s sedanjim Uredništvom, pa tudi prihodnjim.
Druga številka Slamnika v letu 2007 bo izšla 16. februarja, kar pomeni, da nam morate prispevke in fotografije posredovati do 5. februarja 2007. Tudi tokrat bomo namenili eno stran vašim literarnim prispevkom, zato le pogumno na dan s pesmimi in kratkimi proznimi prispevki. Vse gradivo pošljite na elektronska naslova vera.vojska@domzale.si oz. info@kd-domzale.si.
Ob tej priložnosti pa bi rada pohvalila številne urednike in urednice časopisov krajevnih skuj> nosti, ki sem jih v roke dobila ob koncu lanskega leta. Res si prav vsi zaslužijo iskrene Čestitke za opravljeno delo. saj njihova glasila prinašajo vrsto prispevkov o življenju in delu posameznih okolij v letu 2006 ter z njimi seznanjajo krajane in krajanke. včasih tudi širše okolje. /. dogodki v posamezni krajevni skupnosti, hkrati pa jih ohranjajo za zgodovino. Vsakemu posebej še enkrat iskrene čestitke, ki jih zaslužijo tudi vodstva krajevnih skupnosti, ki jim ni vseeno, kako so njihovi krajani in krajanke obveščeni. Vsem iskrena hvala za številne čestitke in dobre želje, ki ste mi jih poslali ob koncu preteklega leta. ker smo še vedno v prvem mesecu novega leta. pa prav vsem bralcem in bralkam poklanjam naslednje voščilo, ki sem si ga izposodila iz knjižice Zbirka novih in svežih voščil, ki mi jo je poklonil avtor Primož Hieng: Vse, kar upaš, naj se izpolni; kar iščeš, naj se odkrije: kar si želiš, naj se uresniči. Vse, kar v srcu čutiš, naj se v srečo in ljubezen zlije!
Osrednja občinska prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter tradicionalni praznični koncert Godbe Domžale
Lepo je živeti tam, kjer smo doma
Letošnja osrednja občinska prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter tradicionalni praznični koncert Godbe Domžale sta pomenila pravo presenečenje za vse obiskovalce, ki so bili najprej najbrž, tako kot sama, presenečeni nad prepolno halo Komunalnega centra Domžale, nato pa navdušeni nad igranjem Godbe Domžale, ki je pod dirigentskim vodstvom Damjana Tomažina presenetila s kvalitetnim igranjem in čudovito skladnostjo dirigenta in glasbenikov.
Ker pa pišem o osrednji občinski prireditvi ob dnevu samostojnosti in enotnosti, mi dovolite, da prav na kratko povzamem govor Tonija Dragarja, župana Občine Domžale, ki je po pozdravu številnih prisotnih, med katerimi sta bila tudi častna občana Jože Pogačnik in dr. Miroslav Stiplovšek, prisotne spomnil na dogodke v decembru pred 16 leti, ko so se postavljali temelji sedanje samostojne in svobodne Slovenije. Posebej seje spomnil na dopolnitev dneva samostojnosti in enotnosti, s čimer poudarjamo, da smo v omenjenih dogodkih Slovenci pokazali največjo mero enotnosti v svoji zgodovini. Opomnil je, da smo v tistih decembrskih dneh, pa tudi slabe pol leta kasneje, zaslutili, kaj pomeni uresničitev Prešernovih besed: Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo, otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo. Stopili smo namreč skupaj in naredili prvega od odločilnih zgodovinskih korakov, na katerih je naša ravnanja vodil razum, demokratičnost, spoštovanje do drugih in zvestoba najboljšemu demokratičnemu in humanističnemu izročilu slovenskega naroda ter nadaljeval: » V 16-letih smo veliko doživeli, saj rojevanje in nastanek
take človeške skupnosti, kot je država, ni neko prehodno dejanje, marveč proces, ki zahteva veliko preudarnosti, mnogo trajnega in ne enodnevnega načrtovanja, iskrenega združevanja in ne razdvajanja. Zahteva tudi izjemno veliko strpnosti in spoštovanja, spravljivega upoštevanja različnosti in pravice do ugovora. Zahteva pa tudi mnogo prijateljske naklonjenosti in te si želim prav v teh dneh, ko tudi v naši občini začenjamo četrti mandat
nove domžalske občine.« V nadaljevanju je govoril o enotnosti, s katero zmoremo vse, kar smo nenazadnje dokazali tudi s prehojeno zahtevno potjo do članstva v Evropski skupnosti, pa tudi o človekovih pravicah, kjer je dolžnost vseh, da jih uresničujemo in varujemo, dajih zagotavljamo prav vsem. Pri tem moramo upoštevati, da človekove pravice niso samo moje in ne samo meni namenjene. Namenjene so vsem, zato jih nihče ne more odrekati nikomur in nikdar. Naše so in vsi imamo pravico, da se uresničujejo meni. tebi in vsem skupaj.
Nato je na kratko predstavil konkretne uspehe Občine Domžale v letu 2006 ter povedal, da se jih sku-
paj veselimo, ob tem pa si želimo, da bi se jim v letu 2007 pridružili novi. Izrazil je željo, da bi bilo vodstvo občine tudi v prihajajočem letu deležno naklonjenosti občanov in občank ter poudaril, da verjame, da je vse lažje, če delamo skupaj za razvoj občine, ob tem pa ne pozabimo ohranjati občutljivosti za vsakogar izmed nas, posebej za tiste, ki so naše skrbi še posebej potrebni, pa tudi za naše okolje. Po voščilu, v katerem je vsem zaželel vse dobro v letu 2007, smo prisluhnili tradicionalnemu koncertu Domžalske godbe, ki je očaral vse ljubitelje njihove glasbe in vse prepričal, da je z novim dirigentom Damjanom Tomažinom v godbi zavel nov veter, piko na i pa je s svojim sopra-
nom dodala solistka Pia Brodnik. Kot čudovite bisere so godbeniki na praznično ogrlico nanizali uverturo k skladbi Na Trški gori, nas popeljali s koncertno koračnico Blišč in ceremonija v praznične dni in se z belokranjsko pesmijo in plesi Med brezami spomnili tako profesorja Matije Tomca kot pokojnega Vinka Strucla, ki je tudi avtor naslednje skladbe Po jezeru bliz Triglava. Z Mozart pop simfonijo so se godbeniki poklonili obletnici velikega skladatelja, po Belem božiču pasmo zaploskali sopranistki Pii Brodnik, ki se je predstavila z dvema arijama. Sledil je vrhunec koncerta, kjer se nihče od navdušenih obiskovalcev ni mogel odločiti, kdaj je bila Domžalska godba boljša: v filmski
temi Nune pojejo, potpuriju Sanjsko potovanje v Grčijo, valčku Zlalo in srebro ali potpuriju Venček slovenskih popevk. V vseh so bili odlični! Seveda brez dodatkov, ki jim ni bilo konca, ni šlo. Čeprav bi obiskovalci še in še poslušali ubrano igranje, so se morali po že skoraj znameniti koračnici posloviti ob prisrčnem voščilu Godbe Domžale in povezovalca Nika Robavsa, ki je dopadljivo vodil prireditev.
Na kratko rečeno: podobnih osrednjih občinskih prireditev si še želimo, Godbi Domžale in dirigentu Damjanu Tomažinu za res odličen praznični koncert pa še enkrat iskrene čestitke!
Odgovorna urednica
Trije predsedniki Občine Domžale In m predsednik Izvršnega sveta
njih letih prav problematiki prometne ureditve mesta nekdanji predsedniki namenjali posebno skrb, župan pa je zbrane tudi seznanil s predvidenimi drugimi ukrepi: ureditev magistralne ceste M-10, gradnja priključka pri Tosami, ureditev Deteljice, uvoz v Studi in drugi; z zanimanjem so prisluhnili predstavitvi TUŠ-evega centra v Domžalah ter predvidenemu reševanju problematike parkirnih prostorov, novostim v Športnem parku Domžale, v zvezi s tem so zelo pohvalili uspehe na
Tradicionalno srečanje župana Tonija Dragarja z nekdanjimi predsedniki
Z izkušnjami do nadaljnjih uspehov
Župan Toni Dragar je v začetku januarja na srečanje povabil nekdanje predsednike občin (Franc Habjan, Jože Pogačnik in Peter Primožič), ki se jim je pridružila tudi dosedanja županja Cveta Zalokar Oražem, ter predsednik izvršnih svetov, od katerih so se srečanja udeležili: Edvard Peternel, Herman Breznik, Milan Marolt, Anton Preskar in mag. Tomaž Štebc. medtem ko se je zaradi bolezni opravičil Viljem Držanič. Nekdanjim   predsednikom  se je
pridružil tudi sedanji podžupan Vinko .luhart.
Po pozdravih in željah za srečno in uspešno leto 2007 so zbrani najprej prisluhnili županu Toniju Dragarju, ki je na začetku poudaril, da se kot župan pridno uči iz izkušenj tako dosedanje županje kot nekdanjih predsednikov ter da izkušnje pridejo še kako prav. Nato se je na kratko sprehodil po letu 2006 ter jim predstavil dosežke s posameznih področij. Nekdanji predsedniki sicer skrbno spremljajo dogajanja v
občini, vendar so bili predstavitve življenja in dela v občini v letu 2006 veseli, saj so jih lahko primerjali z leti, v katerih so sami opravljali odgovorne funkcije. Z zanimanjem so prisluhnili naštevanju investicij na področju družbenih dejavnosti, kjer smo pridobili kar nekaj prostora za potrebe predšolske in osnovnošolske vzgoje, predstavljena pa je bila tudi gradnja telovadnice v Ihanu. Z velikih zadovoljstvom je bila sprejeta informacija o predvideni prometni ureditvi našega mesta, posebej o ureditvi vhodov vanj, saj so v prejš-
Darilo nekdanjega župana Občine Mengeš nekdanji domžalski županji.
področju športa in rekreacije. Nič manj zanimiva ni bila informacija o nadaljevanju gradnje plinifikacije, zamenjavi azbestnih cevi, vgradnji telekomunikacijskih cevi, obnovlje-
nih križiščih in krožiščih, asfaltiranih cestah. Informacijo o novostih na področju komunalnih dejavnosti je podal podžupan Vinko Juhart, ki je ob tem povedal, da sta Petrol in Telekom za vgradnjo svojih vodov zagotovila blizu štiri milijarde sedaj že pokojnih tolarjev. Predslavil je tudi predvideno nadgradnjo Centralne čistilne naprave Domžale -Kamnik ter prizadevanja za začetek gradnje Poslovne cone Želodnik, v okviru katere Občina Domžale pričakuje bistveno povečanje zaposlenih v občini.
V razpravi je bilo odprtih veliko vprašanj, saj je nekdanje predsednike zanimalo, kakšne so možno-sli za Mestno občino Domžale, za katero si bo vodstvo občine tudi v prihodnje prizadevalo; zanimala jih je gradnja klinike, kjer jih je župan seznanil o novem investitorju; posledice novega financiranja občin, ki jih naša občina ne bo občutila; zavzeli pa so se tudi za celovito prostorsko ureditev vseh območij. Zelo jih je zanimalo tudi usklajevanje sodelovanja znotraj Občinskega sveta Občine Domžale. Pri tem so se strinjali, daje potrebno pri večjih projektih, pomembnih /a razvoj občine, zagotoviti sodelovanje vseh strank in list v občinskem svetu, saj se le tako lahko zagotovi uspešno uresničevanje skupaj dogovorjenih projektov.
Ob koncu so se nekdanji predsedni ki županu Toniju Dragarju zahvalili za povabilo na srečanje ter mu zaželeli veliko uspeha pri njegovem delu za dobro vseh občanov in občank v občini Domžale.
Odgovorna urednica
Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (I številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (I številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se jc preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355.
Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice ŽIGA ČAMER-NIK, člani uredništva: SAŠA KOS, JANEZ SIIIIKK", HOOIMN OSOI.IN, DARJA ANDRklkA, JURI: FLERIN, METKA ZUPANEK in ROk RAVNIkAR. Lektorica: IRENASTARIČ
Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo LRNA ČABJEK, tel.: 722-50-50, fax: 722-50-55, e-mail: info(?/kd-dom/.ale.si
URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16.
(ilasilo izhaja v nakladi 12 1100 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, štev. X9/9X) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po slopnji 8.5%. Priprava /a tisk: IR imaged.o.o., Podgorje 61b, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana Polje.
SLAMNIK - december 2006
stran 3
Občinski svet Občine Domžale
Pred
drugo sejo
Medtem ko boste brali to številko Slamnika, je za svetniki in svetnicami že druga seja Občinskega sveta Občine Domžale, s potekom katere vas bomo seznanili v naslednji številki.
Na dnevnem redu je bilo največ prostora namenjenega volitvam in imenovanjem:
sklep o potrditvi mandata člana Občinskega sveta Občine Domžale;
obravnava in sprejem imenovanja delovnih teles Občinskega sveta Občine Domžale;
informacija o izdaji soglasja k imenovanju direktorja Zdravstvenega doma Domžale;
informacija o izdaji soglasja k imenovanju direktorice Knjižnice Domžale.
V nadaljevanju je na dnevnem redu obravnava in sprejem Sklepa o prenehanju poslovanja Skupnosti osnovnih šol ter sprejem sklepa o začasnem financiranju Proračuna Občine Domžale za leto 2007 ter Programa dela občinskega sveta za prvo polletje 2007.
Svetniki in svetnice se bodo seznanili tudi z zaključki Prometne študije Občine Domžale, ki jo je v novembru 2006 izdelala PNZ d.o.o. Za pokušino vas seznanjamo z njenimi ugotovitvami, o razpravi in odločitvah pa prihodnjič:
1. Predlagana zasnova prometnega sistema bo v končni obliki dobro delovala tudi leta 2025, kljub razmeroma velikemu zvečanju števila prebivalcev in delovnih mest.
2. Zaradi izgradnje zunanjega in notranjega obvoznega sistema bodo ceste v okviru mestnega jedra razbremenjene odvečnega prometa. S tem bodo ustvarjene boljše bivalne
in delovne razmere.
3. Razbremenitev bo v območju mestnega središča in v stanovanjskih naseljih omogočila umirjanje prometa.
4. Vse ceste znotraj občine so lahko dvopasovne, razen avtoceste, ki bo od priključka Domžale do ljubljanskega avtocestnega obroča morala biti šestpasovna. Trzinska vpadnica bo morala biti štiripasovna od trzinske obvoznice proti Ljubljani, kot kaže, pa bo moral biti štiripasoven tudi odsek glavne ceste med mengeško in trzinsko obvoznico.
5. Gradnja priključka Studa je pro-
metno vsekakor upravičena. Vendar priključek pride do polne veljave šele z gradnjo trzinske obvoznice s podaljškom do tega priključka, kajti tedaj bo sklenjen celoten cestni obroč okoli Domžal.
6. Smiselna in potrebna je torej tudi gradnja trzinske obvoznice s podaljškom do priključka Studa.
Odgovorna urednica
V sliki in besedi
Telovadnica, podhod, brvi
I
Občina Domžale Urad župana
Ministrstvo za okolje in prostor g. Janez Podobnik, minister
ZADEVA: kadrovska problematika Izpostave Geodetske uprave RS Domžale
Spoštovani minister,
glede na pritožbe občanov in občank v zvezi z delom Izpostave Geodetske uprave RS Domžale, kakor tudi upoštevaje naše izkušnje pri koriščenju storitev uprave, ugotavljamo, da nesorazmerje med obsegom dela omenjene Izpostave Geodetske uprave RS Domžale ter njihovo kadrovsko zasedenostjo povzroča težave pri vodenju posameznih postopkov, o čemer smo vas obvestili že v letu 2006.
Ugotavljamo namreč, da je Izpostava Domžale glede na pripadajoče število zadev kadrovsko številčno izredno slabo popolnjena, kar smo ugotovili tudi v pogovoru z vodjem Izpostave, ki nas je ob tem seznanil, da rešitev problema presega njegove zmožnosti.
Glede na številne zadolžitve v zvezi s pravkar potekajočim popisom nepremičnin, pričakujemo, da se bodo postopki še podaljšali ter vzbujali nelagodje pri vseh, ki uporabljamo storitve Izpostave Geodetske uprave RS Domžale.
Predlagamo čim prejšnje ukrepanje ter zagotovitev primerne kadrovske popolnitve Izpostave GU RS Domžale. S tem bi zagotovili dobro delo uprave, posledično pa tudi večje zadovoljstvo občanov in občank.
Pričakujemo vaše sporočilo. S spoštovanjem
Župan, Toni DRAGAR, I. r.
Dopis je bil poslan tudi županom sosednjih občin in ministru za javno upravo dr Gregorju Virantu.
Zavod za šport in rekreacijo Domžale sporoča - Dobimo se 5. februarja 2007
Podelitev priznanj najboljšim športnikom in športnim delavcem za leto 2006
Letošnja mila zima omogoča, da gradbeniki lahko nemoteno nadaljujejo s svojimi deli. To se najbolj vidi pri gradnji telovadnice ob Osnovni šoli Ihan.
Nadaljuje pa se tudi gradnja podhoda pod nekdanjo magistralno cesto M-10. Če bo vreme, bo v kratkem podhod končan.
V ponedeljek, 5. februarja 2007, ob 16.00 uri bo v Kulturnem domu Franca Bernika zaključno dejanje aktivnosti na področju športa in rekreacije v občini Domžale v letu 2006.
Na podlagi posredovanih predlogov športnih društev in drugih predlogov bodo podeljena priznanja najboljšim športnicam, športnikom in športnim delavcem za dosežene rezultate v letu 2006. Dokončni predlog prejemnikov priznanj, ki ga pripravlja Strokovni svet Zavoda za šport in rekreacijo, bo oblikovan do 24. januarja 2007. Razen medalj, malih, srednjih in velikih plaket bo podeljeno še eno posebno priznanje, priznanje za življenjsko delo v športu ter na podlagi
posebnega izbora še najboljša športnica, najboljši športnik in najboljša ekipa v letu 2006.
Strokovni svet je za zadnja priznanja že oblikoval predlog, za katerega je možno glasovati tudi na spletni strani Zavoda www.zavod-sport-domzale.si <http://www.zavod-sport-domzale.si>, od ponedeljka 22. januarja do vključno 2. februarja 2007 do 10.00, ure. Dokončno odločitev bo sprejel Strokovni svet Zavoda na dan prireditve. Zavod za šport in rekreacijo Domžale vabi, da glasujete na spletni strani in obiščete prireditev ter zaploskate najboljšim športnikom naše občine v ietu 2006.
Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale
30-letnica SD Slovenija Ruti ter 25 let sodelovanja z Občino Domžale
Novi predsednik je Robert Leban
nove*.
Na svojem metu sta že tudi obe brvi ob Kamniški Bistrici, o katerih smo v Slamniku že pisali, tako da se brezskrbno lahko sprehajate. _
Če bi radi kupili najnovejši vodnik po mestu
Mesto Domžale - sprehod skozi prostor in čas
Pred kratkim smo pisali, da je v okviru Komisije za turizem pri Oddelku za finance in gospodarstvo Občine Domžale izšla knjižica MESTO DOMŽALE - SPREHOD SKOZI PROSTOR IN ČAS, avtorjev Saše Roškar in Igorja Kuzmiča.
Glede na veliko povpraševanje po knjižici, ki je pravcati vodnik po zanimivostih in znamenitostih našega mesta, se je obči-
na odločila, da omogoči nakup omenjene knjižice, ki je zelo primerno darilce prijateljem iz drugih krajev, saj na tak način lahko spoznajo dragoceni delček zgodovine našega mesta.
Obveščamo vas, da knjižico lahko kupite v Knjigarni in galeriji Beseda, Domžale, Kajuhova 5.
Komisija za turizem
Kot smo pisali že v prejšnji številki Slamnika, so se naši prijatelji iz Slovenskega društva Slovenija Ruti v Švici zbrali na jubilejnem 30. občnem zboru ter skupaj z gosti pregledali opravljeno delo, izvolili novo vodstvo ter sprejeli program dela za leto 2007. V tem letu bo najpomembnejša seveda skupna prireditev vseh slovenskih društev v Švici in Občine Domžale, ki bo namenjena praznovanju 30. rojstnega dne SD Slovenija Ruti ter 25-letnici uspešnega sodelovanja z Občino Domžale. Prireditev bo 15. septembra 2007 v »Geissberg VVolfhaiiscn«.
Leto 2006 so ocenili kot zelo uspešno, saj so pripravili vrsto samostojnih prireditev (miklavževanje, materinski dan, udeležba očiščevalne akcije, maša za domovino, društveni piknik s pika-do turnirjem za dan državnosti, pohod v hribe ter kegljaško tekmovanje), udeležili pa so se tudi vrste prireditev drugih društev, sodelovali v koordinaciji vseh slovenskih društev v Bernu ter se oglasili tudi v občini Domžale, kjer je bil sprejet dogovor o skupnem praznovanju obeh obletnic v letu 2007. Prav obema obletnicama bo v letu
2007 namenjena posebna skrb, ob njej pa bodo izpeljali še vrsto tradicionalnih prireditev. Društvo je doslej vodil Jože Lašič, njegova žena Dragica pa je opravljala tajniške posle. Zaradi njune vrnitve v domovino so morali izbrati novo vodstvo. Tako je bil Robert Leban izvoljen za predsednika društva, Jordan Kovačič je podpredsednik, Viktorija Lašič bo opravljala tajniška dela, blagajničarka bo Claudia Handel, gospodar Zvonko Pegam, koordinator cerkve z društvom pa Kari Semenic.
Vsem iskreno čestitamo in želimo veliko uspeha. Ob koncu občnega zbora so podelili tudi nagrade za uspehe v društvenem kegljaškem tekmovanju; med ženskami so bile najboljše Ester Marc, Viktorija Lašič in Dragica Lašič; med moškimi pa Rade Paunovič, Ante Svalina in Jože Lašič. Čestitamo! Našim prijateljem v Švici pošiljamo lepe pozdrava in želimo veliko uspehov ter se že veselimo našega obiska 15. septembra 2007.
Vera Vojska
Jože Lašič ter Miro Ukman sta pred mnogimi leti podpisala dogovor o medsebojnem sodelovanju.
SLAMNIK - docontbor 2006
DOMŽALE
Praznični obiski
Zdravje in sreča, pa kakšen prijeten trenutek
Kar je dobro, je potrebno nadaljevati,« pravi župan Toni Draga r. ki se je odločil ohranjati nekatere tradicije iz prejšnjih obdobij. Med prijetnejše županove dolžnosti spadajo tudi praznični obiski med božičem in novim letom, zato je občina zaprosila Rdeči križ. Župnijsko Karitas, medobčinsko društvo invalidov in center za socialno delo za predloge občanov in občank, ki naj bi jih v prazničnih dneh obiskal župan s sodelavci.
Župan Toni Dragar se skupaj s sodelavci Iskreno zahvaljuje za številna voščila in dobre želje za leto 2007 ter želi vsem vse dobro v letu 2007 ter veliko sodelovanja.
Dober dan, gospod Alojz
Obiska podžupana Vinka Juhar-ta je bil zelo vesel gospod Alojz Anžin, roj. 1923, dolgoletni delovni invalid, ki gaje za obisk predlagalo društvo invalidov, katerega član je. V prijetnem pogovoru, v katerem je sodelovala tudi žena, smo izvedeli veliko o njegovi življenjski poti, o tem, kako se je izučil za avtomehanika pri Šubeljnu, nato pa dolga leta delal kot šofer v Toku. Veliko preizkušenj je bilo na njegovi življenjski poti, med njimi tudi več kot dve leti trpljenja v koncentracijskem taborišču v Dac-hau med drugo svetovno vojno, marsikaj grenkega pa se je nabralo tudi v 42 letih statusa invalida. Obudili smo tudi spomin na stare Domžale, ko v okolici Trubarjeve ulice, kjer sta si zakonca Anžin, ki
sta v družinskem krogu že praznovala biserno poroko, pred desetletji zgradila prijetno hišo, drugih hišni bilo. Spominjata pa se kmetij ob sedanji Ljubljanski cesti. Pogovor je tekel tudi o treh hčerkah in sinu ter njunih družinah, na katere sta starša zelo ponosna. Posebej pri članih narodnozabavnega ansambla Gamsi, ki so njuni vnuki, smo se kar nekaj časa zadržali in ugotavljali, kako je rada in veliko pela že njihova stara mama, zato sploh ni čudno, da je v družini Omahna, kjer je poročena njuna hči Vera, toliko glasbe. Posegli smo tudi v mladost gospoda Alojza, v kateri je pomembno mesto imel nogomet, ki ga še sedaj na televiziji ne. zamudi rad. V mladosti je bil v Jaršah zelo dober nogometaš, pa tudi ekipa ni bila slaba. Zato, ko gleda kakšno ne preveč dobro nogomet-
Skupina Helios Domžale
Tudi v letu 2006 poslovali zelo uspešno
Skupina Helios je v zadnjih letih svoj razvoj beležila I izjemno dinamiko. Tako je trenutno v sestavi skupine več kot dvajset hčerinskih družb - od Italije na zahodu. Poljske na severu, Rusije na vzhodu in Makedonije na jugu. Skupina trenutno zaposluje nekaj več kot 2300 delavcev.
Njena letna finančna realizacija je 250 milijonov evrov. Po zadnjih ocenah, ki jih vsakoletno pripravijo referenčne institucije, se uvršča vi-
soko med največje evropske družbe premazne industrije. Z imenovanjem dveh novih članov uprave - Aleša Skoka in Aleša Klavžarja, je nadzorni svet potrdil predlog predsednika uprave Uroša Slavinca. Aleš Skok bo zadolžen za področje dekorativnih premazov, Aleš Klavžar pa bo kot novi član uprave zadolžen za področje financ, računovodstva in kontrolinga. Zaradi velikosti skupine in velikega števila hčerinskih družb bo v prihodnje to
področje še posebej pomembno. Za nov petletni mandat je bil znova imenovan podpredsednik uprave mag. Marko Vresk.
V upravi Heliosa so v letošnjem letu okrepili tudi službo za zagotavljanje kakovosti in službo za področje računalništva in informatike. Helios načrtuje v prihodnje v vodstvu okrepiti tudi področje avtoreparaturnih premazov in razvoja. Nadzorni svet je poslovanje leta 2006 ocenil kot uspešno in sprejel poslovni načrt za leto 2007. Iz Heliosa poročajo, da so se čisti prihodki od prodaje v letu 2006 glede na preteklo leto povečali za 12 odstotkov, dobiček na osnovi ocene bo v primerjavi z letom 2005 višji za 10 odstotkov. Skupina Helios v letu 2007 načrtuje 290 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 18 milijonov evrov dobička iz poslovanja. Cista donosnost kapitala je predvidena v višini 12 odstotkov.
T. S.
Prav prijetno je bilo srečanje podžupana Vinka Juharta z Antonom in Andrejem, s Koserjevima iz Krtine. Oba sta mu želela pokazati vse, kar delata - tako doma kot v delavnicah INCE v Mengšu, pohvalil pa ju je tudi njuna mama. Tako sva si s podžupanom ogledala gobeline in druge zbirke, ki jih imata Anton in Andrej, pogovarjali smo se o njunem delu v Mengšu, občudovali novoletni drevešček ter si ob koncu zaželeli vse dobro v letu 2007. Letošnji obiski so bili namenjeni tudi mlademu dekletu, ki obiskuje produkcijsko šolo, pridni učenki Tanji in Blažu ter Sebastijanu in njuni mamici. Vsem želimo veliko sreče v letu 23007 ter uresničitev njihovih želja.
Med novoletnimi obiski je bila izpostavljena tudi želja po računalniku, ki bi ga želel imeti učenec osmega razreda osnovne šole, pa si ga ne more kupiti. Če ima kdo od bralcev in bralk možnost, da računalnik podari, bomo zelo veseli, še bolj pa bo vesel njegov dobitnik. Pokličite 041 634 505, urednico, ter ne pozabite, da s z veseljem, ki ga pripravite drugim najbolj razveselite sebe, hvala.
Ob tem zapišimo, daje po tradiciji v zadnjih prazničnih dneh leta2006 Toni Dragar, domžalski župan, obiskal in zaželel vse dobro najstarejšemu občanu naše občine, ob čemer lahko berete posebej, sestal pa sc je tudi s častnima občanoma naše občine Jožetom Pogačnikom in dr. Miroslavom Stiplovškom. Zahvalil se jima je za njuno sodelovanje na različnih prireditvah, v pogovorih pa so se dotaknili tako iztekajočega leta kot prihajajočega 2007 ter si zaželeli vse dobro ter veliko prijetnih srečanj.
Odgovorna urednica
Sprejem za karateiste, kickboksarje ter dvigalce uteži
Z veseljem povemo, da smo iz Domžal
Zaradi izrednih športnih uspehov v letu 2006 se je župan Toni Dragar odločil, da že v januarju pripravi sprejem za uspešne športnike, kateremu bodo seveda sledili tudi drugi, saj občina nima uspešnih športnikov le med karateisti, kic-boksarji te dvigalci uteži, temveč so v središču pozornosti tudi nogometaši, košarkarji, biatlonci in še bi lahko naštevala.
Tokrat so bili torej na vrsti člani in članica Karate kluba Atom Shoto-kan, ki so se v letu 2006 udeležili svetovnega prvenstva v Tokiu in tam dosegli lepe uspehe. Udeleženci iz Domžal so bili: Timotej Kokalj, Tarnam Kokalj, Lovrenc Kokalj, Jernej Homar, Tadej Trinko in Miha Gavez, ki so med več kot 2100 udeleženci iz 71 držav kot člani slovenske reprezentance zelo dobro zastopali našo državo, saj je Tamara Kokalj kot članica slovenske reprezentance v katah osvojila srebrno medaljo, med posameznicami je bila peta, Timotej Kokalj je bil šesti, Miha Gavez pa je osvojil 10. mesto. Tudi sicer ATOM spada v sam slovenski vrh, pohvali pa se lahko tudi z osvojenimi državnimi in evropskimi naslovi. Člani in članica Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob kot samostojno društvo delujejo šele tretje leto, pa se že lahko pohvalijo z osvojenima dvema bronastima medaljama, ki sta ju na evropskem kickboksing prvenstvu v Makedoniji osvojila David Nagode in Tamara Radkovič, medtem ko je tretji član državne reprezentance Marjan Bolhar zaradi poškodbe po sodniški odločitvi moral odnehati v osmini finala. Ob teh uspešnih kickboksar-
jih sta se sprejema udeležila še Miha Močnik in Matej Balantič, mlada perspektivna kickboksarja, ki spadata v sam slovenski vrh.
Težkoatletski klub Domžale je po 14 letih ponovno osvojil naslov državnega prvaka, v svojih vrstah pa ima tudi državne rekorderje. Štefan Do-minko. Jernej in Tine Orešek. Simon Resnik, Danilo Emberšič, Jože Pir-nat, Blaž Kuhar in Boštjan Peterca so člani zmagovite ekipe, ob njih pa so se sprejema udeležili še predsednik, Ivo Peterca, tajnik Rajko Bevk in nekdanji predsednik Jože Primožič. V uvodnem pozdravu je Toni Dragar, župan, poudaril svoje veliko veselje
nad športnimi uspehi. Sam je po duši športnik, ki panožno ni obremenjen, zato se veseli vseh uspehov, tako športnikov, kot kulturnikov ter vseh ostalih, ki ob svojih uspehih promo-virajo svoje klube, občino in državo. Posebej ga veseli dobra organiziranost mladih, saj je v občini v redno vadbo v različnih športnih vključeno več kot 1200 mladih, ki že dosegajo lepe uspehe. Spregovoril je tudi o prizadevanjih občine, da zagotovi vsem primerne vadbene prostore, kar pa bo kar malce težko, saj imamo v občini več kot 120 športnih društev. Čestital je prav vsem prisotnim ter jim zaželel, da na svojih športnih poteh vztrajajo, nadaljujejo s prizadevnimi
treningi in dosegajo športne uspehe, oh leni pa ne pozabijo tudi na druge uspehe v življenju, ki so enako ali včasih še bolj pomembni.
Predstavniki vseh treh klubov so se županu Toniju Draganu in podžupanu Vinku Juhartu zahvalili za pomoč in sodelovanje občine Domžale in izrazili pričakovanje, da bo le-to v prihodnje še uspešnejše. V sproščenem pogovoru pa so nato opisovali svoje športne poti in obema predstavili podrobnejše svoje probleme, za katere so prepričani, da jih je s skupnimi močmi moč rešiti.
Odgovorna urednica
Pojasnilo vsem, ki ste prejeli račune za takso za obremenjevanje voda
Okoljska dajatev, ki se namenja gradnji kanalizacije
Javno komunalno podjetje Prodnik je tik pred božično-novolet-nimi prazniki del gospodinjstev občine Domžale, predvsem z območja KS Ihan, presenetil z nepričakovano položnico za plačilo takse za obremenjevanje voda za leto 2006. Ker je bilo med občani kar nekaj nejevolje, smo za pojasnilo zaprosili Marka Faturja, direktorja .IKP Prodnik.
Ta nam je za začetek pojasnil, da Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list KS 123/2004), kot osnova za obračun omenjene takse, velja od 3. decembra 2004. Podjetje je položnice poslalo nekaj dni pred novim letom, ker jim je podatke o prebivalcih s stalnim prebivališčem, za katere so zaprosili že marca 2006, Ministrstvo za notranje zadeve posredovalo šele oktobra 2006. Položnice so prejeli občani, ki niso priključeni na javni vodovod in se oskrbujejo s pitno vodo iz vaških vodovodov (na območju občin Kamnik in Zagorje takso plačujejo že dve leti), zato smo našega sogovornika zaprosili, da pove nekaj več o omenjeni taksi. Ze omenjena taksa je okoljska dajatev in prihodek državnega proračuna, namenjen reševanju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. V kolikor se v posamezni občini gradi kanalizacijsko omrežje, se taksa v višini zbranih sredstev posamezne občine vrača v občinski proračun za gradnjo javne kanalizacije in čistilnih naprav. Tako zbrana taksa iz leta
2006 v občini Domžale se bo v letu
2007 namenila za gradnjo kanalizacije v Ihanu, Stobu in na Pšati. Kako se taksa obračunava? Občani, ki so priključeni na javni vodovod, plačujejo to takso mesečno, skupaj z računom za vodo. Z vsak m3 porabljene vode plačajo 126,59 sit (0,528 €), v kolikor odpadne vode vodijo v greznico, v primeru priklopa na kanalizacijsko omrežje pa jc taksa zmanjšana v skladu z rezultati čiščenja na čistilni napravi za preteklo leto, tako da znaša za priključene občane občine Domžale 11,68 sit/m3 (0,049 f). Seveda pa so slednji občani dolžni plačevati za vsak m3 porabljene vode šc kanalščino za odvod vode po omrežju ter čiščenje odplak na čistilni napravi. Taksa za občane, ki imajo malo ČN, ki deluje skladno Z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS 103/02), je prav tako zmanjšana in znaša 18,99 sit/m3 (0,079 €). Občani pa seveda sami pokrivajo stroške delovanja male CN ter oddajo blata bližnji večji čistilni napravi.
Kjer pa poraba vode ni merjena, tiredba določa, da se plačilo takse zaračuna glede na število prebivalcev s stalnim prebivališčem v stanovanjski stavbi. Količina na prebivalca je bila v letu 2004 določena skladno s povprečno letno količino porabljene pitne vode na prebivalca v Sloveniji na 50 m3. Zaradi pritožb državljanov iz drugih občin, kjer so jim to takso začeli obračunavati že leta 2005, pa je bila Uredba konec julija 2006 spremenjena (1 Iradni list RS 77/2006), tako seje letna količina na občana zmanjšala na 25 m3. Vendar to zmanjšanje velja, skladno z dopisom, ki smo ga prejeli od Ministrstva za okolje in prostor od 1.9.2006. Tako velja za obračun takse za leto 2006 količina 41,67 m3 na prebivalca, ki smo jo tudi zaračunali občanom. Cena za enoto obremenitve, kar pomeni obremenitev posameznega prebivalca, je bila s Sklepom vlade RS določena 22. decembra 2005 in znaša za leto 2006 6329,5 sit (28,916 €>, za takrat veljavno količino odpadne vode, ki je znašala 50 m3. Glede na to, da se jc med letom količina z dopolnitvijo Uredbe /.manjšala, je tudi višina takse zmanjšana na 5274,58 sit (22,010 €) na osebo na leto. V kolikor so odpadne vode speljane v malo CN
in ne v greznico, je cena na enoto obremenitve le 791,19 sit (3,302 €) na leto.
Kdo vse je zavezanec za plačilo takse in kako je z oprostitvijo plačila takse za občane?
Zavezanci za plačilo takse so vsi, ki ustvarjajo odpadno vodo: vsa gospodinjstva, obrt in tudi industrija. I'a dajatev je posledica odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo, neposredno v površinske odvodnike ali posredno s ponikanjem v podzemne vode. Takse je opravičena odpadna voda, ki nastaja in se uporablja v kmetijstvu.
Čeprav občani svoje greznice pretežno praznijo sami in odpadno blato ter vodo odvažajo na kmetijska zemljišča, to ni odpadna voda, ki nastaja v kmetijstvu in zato ni opravičena plačila takse. V dopolnitvi Uredbe v juliju 2006 je podana tudi možnost oprostitve takse za naselja, ki na podlagi meril iz operativnega programa do leta 2015 ne bodo opremljena z javno kanalizacijo. Ta naselja določi minister na pobudo občine. Dokler pa tega minister s predpisom ne stori, so zavezanci za plačilo takse tudi krajani teh naselij. Kako je s praznjenjem greznic za občane, ki niso priključeni na javno kanalizacijo? Do sedaj smo greznice praznili na poziv občanov. Skladno s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju odpadnih komunalnih in padavinskih vod (Uradni list 105/2002) pa jih bomo v letošnjem letu začeli prazniti skladno z načrtom, tako da bomo vsako greznico na območju, kjer opravljamo javno službo odvajanja odpadnih voda spraznili vsaj enkrat v štirih letih, kot določa pravilnik. O praznjenju bomo občane obvestili pravočasno preko javnih glasil.
Nekateri vaški vodovodi imajo urejeno merjenje porabe vode z vodomeri. Zakaj ste tudi uporabnikom te vode zaračunali takso po številu oseb v objektu in ne po porabljeni vodi? Vodomeri, s katerimi se meri porabo vode za obračun, morajo bili skladno s Pravilnikom o me-roslovnih zahtevah za vodomere (Uradni list 26/2002) vsake 5 let overjeni, sicer tc meritve niso veljavne. Vodomeri, ki so vgrajeni na vaških vodovodih pa večinoma vse od vgradnje niso bili zamenjani in kontrolirani, tako da ne veljajo. V kolikor pa ima kateri izmed vaških vodovodov meritve urejene skladno s Pravilnikom o meros-lovnih zahtevah za vodomere, pa bomo podatke teh meritev vsekakor upoštevali.
Ponekod, kjer je večje število družinskih članov, so zneski takse zelo veliki. Ali je možno plačilo na obroke?
Zavedamo se, da so zneski veliki, zato je plačilo na obroke možno. Ljudje naj pokličejo oz. se oglasijo v naši obračunski službi, kjer bodo lahko uredili plačilo na obroke. Ker smo, kot sem že povedal, podatke o stalnih prebivalcih prejeli Šele oktobra, smo se za leto 2006 odločili za plačilo takse /a celo leto naenkrat, in ne najprej za 10 mesecev in nato šc dvakrat po en mesec, za leto 2007 pa bomo obračun takse izvajali mesečno. Za občane, ki jim zaračunavamo smeti, bomo takso zaračunavali skupaj s smetarino, ostalim pa na posebnih položnicah. Povedati moram še to, da smo od upravne enote prejeli samo podatek o številu stalno prijavljenih oseb na posameznem naslovu, in ne tudi, zaradi Zakona o varovanju osebnih podatkov, kdo so te osebe. Zato smo naslovnike vzeli iz svoje baze komunalnih storite-v.oz. iz drugih javno dostopnih ha/, naslovnikov, kot je npr. telefonski imenik. Tako je pri nekaterih naslovnikih prišlo do napak o/, so bili nekateri pomotoma izpuščeni, kar pa sproti odpravljamo. Hvala.
Odgovorna urednica
stran 5
PREDSTAVLJAMO
Na poti proti 100. rojstnemu dnevu
Dober dan, gospod Stanko Starin, najstarejši Domžalčan
Enega od prazničnih obiskov je župan Toni Dragar po tradiciji namenil tudi najstarejšemu občanu oz. najstarejši občanki z območja občine Domžale. Tako je obiskal gospoda Stanka Starina, ki je s skoraj 97-leti, dopolnil jih bo 16. februarja 2007, najstarejši občan. Z ženo Marijo živita v bloku na Ljubljanski cesti. Njuna jesen življenja je kljub manjšim zdravstvenim težavam lepa, saj ob obujanju spominov na življenje, v katerem nikoli nista bila brez dela, minevajo prijetni dnevi, ki jih s svojimi obiski popestrijo bližnji sorodniki, znanci in prijatelji.
Gospod Stanko Starin je rojen Do-bljan, saj mu je zibka tekla na domačiji pri Leve. Oče, Hrastarjcv Pavle, ki je bil med drugim tudi nekaj let v Ameriki, in mama Antonija sta vzgajala štiri sinove.
Delovna mladost
Po večkratni selitvi so se ustalili v Cešeniku, kjer je Stanko preživel večji del svoje mladosti. Se danes mu niso zbledeli spomini na prvo svetovno vojno, saj se še vedno spominja, kako so na lojtrnikih fantje, pojoč slovenske pesmi, odhajali v avstrijsko vojsko. Z brati Milanom, Pavlom in Ladom so obiskovali osnovno šolo v Dobu. Pri dobrih štirinajstih letih si je našel prvo zaposlitev na tedanjem posestvu Črnelo, katerega lastnik je bil baron Apsfalteren. Nekaj časa je nato delal v tedanji Papirnici na Količevem, nato pa je odšel na služenje vojske, po njej pa je bil na kratko v službi na tedanjem posestvu Češenik. Sledilo je delo v opekarni na Želodniku, ki jo je njegov oče kupil ob pomoči denarja, ki mu ga je brat poslal iz Amerike, leta 1938 pa se je za-
poslil v Induplati Jarše. Vseskozi je bil znan kot napreden borec za delavske pravice in kot sam pravi, so se z bratoma Pavlom in Ladom šteli za komuniste.
Obsojen na smrt
Druga svetovna vojna je pomembno zaznamovala njegovo življenjsko pot. Ker je bila družina Starin znana kot napredna, ga je gestapo hotel aretirati in le Jožetu Vider-garju, Vesovčemu z Želodnika, se mora zahvaliti, da se je z očetom in bratom umaknil v gmajno, kar nekaj časa pa so ga skrivali domačini v Cešeniku. Kako resno so z njegovo smrtjo mislili Nemci, dokazuje plakat, ki še danes visi v Muzeju v Begunjah. Na procesu proti banditom na Bledu so ga namreč obsodili na smrt, ob njegovem imenu na plakatu, ki ga je podpisal nemški šef za Slovenijo, pa so še imena Marjana Dermasti-je, Ivana Semna, Poldeta in Franca Miša ter drugih. Povezal se je s partizani, vendar sta mu beg in skrivanje pred gestapom prinesla hudo bolezen, zaradi katere so ga odpeljali v Zumberk, v partizansko bolnišnico, od tam pa je bil na okrevanje odpeljan v dom, ki so ga vodile nune. Po ozdravitvi je pol leta opravljal funkcijo komandirja čete v Semiču, nato je bil komisar čete, v Metliki, kasneje v korpusu komisar za zveze. Žal bolezen ni mirovala, zato so ga odpeljali v Italijo v vojaško bolnico, od tod pa po koncu vojne v Ljubljano, kjer seje pozdravil. Vmes se mu je leta 1939 rodil sin Stanko, po koncu vojne seje iz taborišča vrnila hudo bolna žena in leta 1954 umrla.
Pestra delovna pot
Konec vojne je za gospoda Stanka pomenil začetek pestre delovne poti, na kateri je opravljal številne zadolžitve ter s svojimi izkušnjami pomagal zdaj tu, zdaj tam. Za spremembe se je včasih odločal sam, največkrat pa so ga v različne tovarne in tedaj moderne zadruge pošiljali drugi. Po vojni se je najprej vrnil v Induplati, nato je z izkušnjami, ki mu jih je prineslo delo v opekarni, vodil nekdanjo Jenčičevo opekarno
v Mengšu, pomagal pri odkupu v Kamniku, nato pa gaje pot vodila v Zadružno banko Slovenije. To je po treh letih zapustil in se vrnil v opekarno v Lukovici, kjer je opravljal tudi dolžnost upravnika kamnoloma in tedanje gostilne pri Bevc. Njegovo zadnje delovno mesto je bilo v Papirnici Količevo, od koder je kot vodja skladišča leta 1963 odšel v pokoj. Bi šel lahko že prej, saj je skupaj s partizanščino zbral več kot štiri desetletja delovne dobe, pa je delo v papirnici malce podaljšal. Ponosen je na delo v nekdanjih družbenopolitičnih organizacijah. Zvezi borcev in udeležencev NOV, vrsto let je bil tudi porotnik, rad pa je pomagal tudi na kmetijah. Kmečka dela so bila njegovo veselje, saj jih je opravljal izključno iz veselja, brez plačila. »Je pa včasih kakšen pridelek olajšal življenje,« je povedal pred leti, ko sem ga obiskala ob 90. rojstnem dnevu.
Rad živi v Domžalah
Ob zadnjem obisku je povedal, da z ženo še vedno rada živita v centru, čeprav še vedno ostaja pripomba, da je promet skozi mesto pregost. V stanovanju v enem od starejših blokov ob Ljubljanski cesti, ki ga kljub visoki starosti pospravljata sama in si z ženo Marijo tudi kuhata sama, je vedno prijetno, še posebej, ker se v zadnjih letih lepo razumejo s sostanovalci, najprijetneje pa je, ko ju obiščejo domači, tudi vnuki in pravnuki. Ko govorita o njih, sta še posebej vesela, ob tem pa se zahvalita tudi za pomoč. Zaradi slabšega zdravja se manj sprehajata po mestu in njegovi okolici, ampak ko bo pomlad in sonček, tedaj ju boste, če bo le sreča mila, lahko spet srečevali na poteh v okolici mesta ter se čudili njuni vitalnosti in veselju, da se lahko sprehajata in skupaj uživata življenje.
Prijetno pot proti stoletnici in veliko zdravja, gospod Stanko Starin. In veliko zdravja tudi vam, gospa Marija, jima je voščil župan Toni Dragar ob prazničnem obisku. Sama pa dodajam: Pa vse najboljše za bližnji 97. rojstni dan!
Vera Vojska
Zmagovalka Bitke talentov 2006je Domžalčanka
Eva Cerne
Evo Černe z Rodice bralci Slamnika kljub mladosti poznajo že kar nekaj let, saj smo jo pred petimi leti predstavili kot obetavno mlado pevko, ki je v rosni mladosti izdala kaseto NAJSTNIŠTVO. Kot smo zapisali tedaj, njena ljubezen izvira iz družinskih korenin, saj so znana glasbena družina, v kateri je dedek Jaka igral violino, oči Rado, ki se ga najbrž spominjate kot člana več na-rodnozabavnih ansamblov, je kitarist, mami Majda igra orgle, sestra Ana pa je pianistka.
Eva igra violino, pela je pri zelo znani pevski skupini Domžalčkih, s svojim glasom prepričala poslušalce Veselega tobogana in festivala Melodije morja in sonca, nad njenimi glasom so bili presenečeni na tekmovanju za Prvi glas Gorenjske, poje v Dekliški glasbeni skupini Sirene, kjer jo lahko velikokrat poslušamo kot solistko. V zadnjem času pa nas je Eva Černe, pianistka in pevka, ki znanje pri predmetu solo petje pridobiva pri prof. Jožici Vidic, vedno znova navduševala s svojimi pesmimi v okviru oddaje Spet doma - Maria Galuniča, kjer je spretno, največkrat z velikim naskokom, preskakovala ovire, se uvrstila v finale letošnje BITKE TALENTOV ter končno dosegla prvo mesto, za kar ji iskreno čestitamo. Zaprosila sem jo, da mi odgovori na nekaj vprašanj. Za začetek nekaj najosnovnejših podatkov - koliko si stara, kakšni so tvoji spomini na OŠ Kodica, katero šolo obiskuješ sedaj? 27. decembra 2006 sem dopolnila 17 let. OŠ Rodica je zaznamovala moje otroštvo, ki sem ga preživljala zelo brezskrbno. No ja, včasih smo se zaradi kontrolnih nalog veliko učili ter vneto pisali "plonkce". Na srečo sem imela sošolce, s katerimi sem se razumela in naši dnevi v OŠ so bili polni smeha ter topline. Tudi profesorji so pripomogli k dobremu vzdušju v razredu.
Sedaj obiskujem Gimnazijo Domžale. Kaj vse se je na glasbenem področju zgodilo od izida zgoščenke NAJ-
Alja Sitar, državna rekorderka v pionirski konkurenci na 60m, 100m, 200m, v štafeti 4 x 100m in 60m v dvorani
Sledim svojim sanjam
Moja današnja sogovornica Alja Sitar, ena najboljših mladih atletinj med pionirkami v naši državi, o sebi pravi: »Sem čisto preprosto dekle, ki svoj čas preživljam po svoje. Nimam rada brezdelja in težko gledam mlade, ki svoj čas preživljajo ob cigaretah in alkoholu. Smilijo se mi, saj nimajo poguma, da bi se skušali pokazati v kakšni bolj prijetni luči. Pa sploh ni težko! Hodim v deveti razred osnovne šole Ven-clja Pcrka v Domžalah. V šoli nimam večjih težav, učitelji so razumevajoči, saj večkrat manjkam pri pouku. Nekateri sošolci in sošolke se veselijo mojih uspehov z mano, prav tako učitelji.«
Večkratna državna rekorderka tako med pionirkami kot že med starejšimi mladinkami in s kolegicami tudi v štafetah, se z atletiko ne ukvarja prav dolgo, saj letos teče tretje pripravljalno obdobje. V primerjavi s svojimi vrstnicami je pravzaprav začetnica, tako sem jo najprej vprašala, zakaj se je pravzaprav odločila za kraljico športa.
Za sam začetek se moram zahvaliti moji sestri Ajdi, ki odlično teče na malo daljših progah in trenerju Lojzetu Pungerčiču, ki mi je znal približati ta čudoviti šport v taki meri, da si svoje prihodnosti ne morem predstavljati brez. njega.
V katerih disciplinah tekmuješ, v kateri si najuspešnejša?
Tekmujem v tekih od '6()m pa do 300m, rada pa tudi skačem v višino, kar počnem čisto za zabavo od meseca oktobra 2006. Kar dobro mi gre.
Se spomniš svoje prve zmage, kaj pa tvoja najljubša zmaga.'
Moja prva zmaga je bila na področnem prvenstvu /a osnovne šole
preil letom in pol. Najljubši zmagi pa sta dve, in sicer: zmagi na državnem prvenstvu za mladinke na Ravnah na Koroškem v pretekli sezoni. Premagala sem vse tekmice na I00m in 200m, čeprav so od mene starejše tri leta.
Imaš vrsto klubskih rekordov, si pa tudi državna rekorderka. Lahko našteješ državne rekorde?
V pionirski-konkurenci sem dosegla državne rekorde na 60, 100, 200m, štafeti 4 x lOOm in 6<)m v dvorani in enega starejše mladinskega, tudi v štafeti 4 x lOOm. Tekla sem državni šolski rekord na 60m, ki ga želim še izboljšati.
Najbrž kljub mladosti že kar potrebuješ nekaj časa, da prešteješ vse medalje, priznanja in druge nagrade?
Imam 67 medalj, tri police poka-lov in nekaj pri/nanj. Najljubše priznanje je pokal z reprezentančne tekme na Madžarskem, kjer so me proglasili za najboljšo atletinjo - tekmovanja.
Za tabo so ie mednarodni na-2006?     'ahk0 naStcjc$ za let0
Tekla sem na treh mladinskih re-prezentančnih tekmova,,,,h, v konici ckklet, ki W bile tri do pet
let starejša od mene. V Brixi-ji sem dosegla šesto mesto na 200m m če trto v štafeti 4 x l OOm, dvakrat v Mariboru, kjer smo z. dekleti dva krat zmagala v štafeti 4 x lOOm sama pa sem dosegla četrto mesto na j 00 m ter dve pionirski tekmovanji, v Avstriji in na Madžarskem, kjer sem zmagala na 100m in 200m ter skupaj z vrstnicami v štafeti 4 x 100m.
Kaj pričakuješ v letu 2007, kaj čez nekaj let?
Alja Sit a r je s svojim rezultatom na 20Dm dosegla normo za Svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo potekalo julija 2007 v Ostravl. Njen trener je Lojze Pungercič.
Veliko. Lahko se uvrstim na mladinsko svetovno prvenstvo v Ostravi, meseca julija, najprej moram dobro teči in doseči norme. Na samem prvenstvu pa želim teči večkrat. To pomeni, da ne bi rada šla tja na izlet, rada bi pokazala, kaj zmorem in nočem teči samo v kvalifikacijah. Seveda bo tudi sladko podirati svoje lastne državne rekorde in se približati mladinskim ... čez nekaj let pa bomo s sestro Ajdo in trenerjem Lojzetom ... zmagali!
Imaš vzornico, vzornika?
Moj vzornik je Portugalec Fransis Obikvelu, najboljši evropski sprinter lanske sezone.
Ostane kaj časa za druge stvari?
Ob osnovni obiskujem Glasbeno šolo Domžale, saj že šesto leto igram klavir. Glasbo imam zelo rada. Odraščam v dobi elektronike in računalništva. Zelo rada se tudi use-dem za računalnik, se pogovarjam z vrstniki po msn-ju in radovedno odkrivam svet interneta. Obožujem tudi našo muco Judy, s katero počneva same traparije.
Kako ti pomagajo starši, morda par besed o klubu?
Brez najinih staršev in starih staršev se ne bi mogli ssestroAjdo tako intenzivno ukvarjati z atletiko, saj ves svoj prosti čas namenijo nama.
Imava srečo, da imava neustrašno mamo, ki naju vozi s tekmovanja na tekmovanje, in očeta, ki poskrbi, da doma teče vse kot po maslu Srečna sem, da odraščam v taki družini, kjer nam ni nikoli dolgčas. Drug drugega spodbujamo, včasih se tudi spremo, a nič zato. Vesela sem tudi, da smo v Domžalah končno dobili svoj tartanski stadion, saj so bile vožnje v Ljubljano na treninge zelo zamudne. Lepo je čutiti, da v Domžalah nekaj pomeni tudi atletika, ne le ekipni športi. Tako bo naš klub, Atletski klub Domžale lahko postal še bolj odmeven v Sloveniji in svetu. Vabim mlade vrstnike, da se nam pridružijo, saj bomo v večjem številu še boljši in bolj prepoznavni. Čakajo nas zabavni časi!!!
Kaj lahko poveš o svojem trenerju, Lojzetu Pungerčiču?
Da bi opisala vse dobre strani mojega trenerja, gospoda Lojzeta Pungerčiča, je nemogoče. Časo-
pis Slamnik bi bil verjetno premajhen. Poleg družine je Lojze najpomembnejša oseba mojega življenja. Razume moje želje, mi pomaga uresničevati cilje, ki so se zdeli marsikomu nemogoči. Verjetno se mu ne bom nikoli znala primerno zahvaliti za vse ure, kijih je preživel z mano, za vse nasvete, ki sem jih bila deležna, in za vso dobroto, ki jo izžareva. Poskušala pa bom! Upam, da bo imel še dolgo časa tako dobre živce in zdržal z mano, saj mi na moji poti lahko še ogromno pomaga. Čaka naju še veliko dela in veselim se ga, saj bo prineslo rezultate, o katerih lahko sedaj le sanjam.
Kaj sebi in kaj bralcem Slamnika želiš v letu 2007?
Bralcem Slamnika želim v letu 2007, sicer z malo zamude, a vseeno iz srca: "Sledite svojim sanjam, naj vas nihče ne ustavi in dosegli boste res srečne trenutke svojega življenja, na katere boste ponosni!"
Hvala in veliko uspehov tudi v prihodnje.
Vera Vojska
FIZIOTERAPIJA IN MASAŽA
- bolečine v hrbtenici
- športne poškodbe
Višja fizioterapevtka Mirjam ŠPAN
Kersnikova 27.1234 Mengeš
Tel.: 723 05 91, gsm: 041/617 108
Foto. Andraž Gregom
STNIŠTVO, s katero si navduševala predvsem mlajšo publiko?
Svoje glasbeno znanje sem nadgrajevala v Glasbeni šoli Domžale. Teorijo me je poučevala Joži Vidic, violino Branka Bečaj, klavir, ki ga še vedno igram, pa Romana Bizjak Saje. Petje sem se začela učiti pred tremi leti, pri prof. Ireni Vidic. Vse štiri gospe so imele ter imajo še vedno velik vpliv na moje ustvarjanje in iskanje same sebe v inštrumentih ter v glasu. Zelo pomembni so bili nastopi, ki jih je bilo po "Najstništvu" kar precej. Dobila sem nove izkušnje, spoznala nove ljudi in s tem pridobivala znanje. Kdo te je navdušil za BIT KO TALENTOV?
Sama. Po mojem mnenju je to najbolj kvalitetna avdicija za mlade pevce, ki odpre veliko vrat. Zakaj tega ne bi izkoristila ter v svojem življenju poskusila prestati še kakšno razburljivo preizkušnjo, pa tudi, če ne bi dosegla tega, kar sem. Vsaj poskusila bi. S kakšnimi pričakovanji si se prvič predstavila, je bilo kaj treme? Prva avdicija se je odvijala zelo hitro, ker je bilo prijavljenih čez 400 kandidatov. Zapela sem samo refren pesmi Rada bi znova poletela Alenke Godec. Bila sem prepričana, da me ne bodo sprejeli, saj sem vedela, da se je verjetno prijavilo veliko dobrih pevk in pevcev. Na srečo treme ni bilo. Si pričakovala tak uspeh? Ne, tega res nisem pričakovala. Vedno znova sem bila presenečena nad številom glasov, ki so mi jih namenili ljudje. Z besedami se ne da opisati, kako sem jim hvaležna.
S katerimi pesmimi si se predstavljala v posameznih oddajah, si jih izbrala sama?
Začela sem s Prisluhni mi - Darja Švajger, nato pa so sledile. / will always love you - Whitney Houston. Proud Mary - Tina Turner; Fallin - Allicia Keys; Greatest love of all - Whitney Houston in It's raining man. Pesmi sem izbirala sama, vendar sem za mnenje vprašala sorodnike, sošolce, prijatelje, ki so pripomogli h končni odločitvi.
S katero si po tvojem mnenju najbolj prepričala glasovalce?
Mogoče Proud Mary. Je pa odvisno od vsakega posameznika. Kaj ti pomeni zmaga? Sem zelo vesela, da sem zmagala, ampak dobro vem, da se zdaj delo šele začne. Je pa ta zmaga dobra "odskočna deska" za naprej. Se veseliš nastopa na EMI? Kdo ti bo napisal skladbo? Nastop na Emi že nestrpno pričakujem in samo upam na najboljše. Za melodijo ter aranžma je poskrbel Boštjan Grabnar, za besedilo pa Damjana Kenda Hussu.
Omar je šel na Evrovizijo, kaj pričakuješ ti''
Nič ne pričakujem, samo upam na dober nastop.
Kje se Eva vidi če/, deset let?
Uf, do takrat je pa še dolgo. Še za jutri
ne vem, če se mi bo vse odvijalo po
planu, zato ne delam načrtov na dolgi
rok. Čisto odkrito, nimam pojma, kje
bom čez deset let.
Hvala in veliko uspeha na Emi!
Vera Vojska
Martina Skofic
Ljubljanska 87
Domžale 01/721-40-06
Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80
Kulturni dom Groblje
Razstava sodobnih slovenskih jaslic
Praznični dnevi konec decembra 2006 in prvi dnevi novega leta so bili \ Kulturnem domu Groblje v znamenju že 2. razstave sodobnih slovenskih jaslic, na kateri se je predstavilo blizu 60 razstavljavcev iz cele Slovenije, med njimi tudi kar nekaj občanov in občank naše občine.
Kulturno društvo Groblje je ob finančni pomoči občine Domžale in Krajev-
ne skupnosti Jarše-Rodica poskrbelo, da so številni obiskovalci in obiskovalke, ki so enako kot razstavljavci prihajali iz vse Slovenije, ob ogledu jaslic lahko prisluhnili tudi spremljajočemu programu, v katerem so ob odprtju nastopili citrar Tomaž Plahutnik, Otroški pevski zbor Župnije Jarše, prisotne pa sta nagovorila tudi Marjan Vodnik, znani domžalski rezbar, in dr. Franc Perko, upokojeni beograjski nadškof.
kasneje pa še ljudski pevci iz Kraš-nje, Ženski nonet Vigred iz Mengša, medtem ko sta Mladinski pevski zbor Župnije Jarše in Fantovski pevski /bor Župnije Dob v cerkvi v Grobljah pripravila Božični koncert. Številni obiskovalci so v knjigo vtisov vpisali veliko prijaznih misli, v katerih so izrazili svoje občudovanje nad posameznimi jaslicami ter organizatorji razstave. Ob tem pa naj zapišemo, da so bile med najbolj občudovanimi tudi tokrat jaslice domžalskega rezbarja Marjana Vodnika. Ob tej priložnosti je Ludvik KOVAČ pripravil filatelistično razstavo, ob kateri so si obiskovalci lahko preskrbeli tudi spominski žig Pošte Slovenije, Kulturno društvo Groblje pa je ob tej priložnosti izdalo tudi spominsko razglednico s cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata ter glinenimi jaslicami kiparja Mihe Kača.
OŠ Roje
Prednovolemi čas
Kot vsako leto smo tudi letos v decembru na OS Roje organizirali prodajno razstavo. Obiskovalci so si lahko ogledali in kupili izdelke, ki so jih izdelali naši učenci pri pouku ob pomoči učiteljev. Izdelali so kar nekaj različnih i/dolkov. Učenci iz razredov s prilagojenim programom so vlivali voščene olnskc. oblikovali lesene podstavke za svečke, rezali steklo za krožnike oz. izdelovali krožnike, učenci iz oddelkov vzgoje in izobraževanja so oblikovali glinene slike, dišeče vrečke, balončke iz vrvi Prav vsi učenci so izdelovali voščilnice in obeske iz gline.
Izdelke ste lahko občudovali tudi izven šole na prodajnih razstavah, kjer smo se srečali s prijaznimi ljudmi, ki so se ustavi-
li pri »naši prodajni mizi«, nam namenili prijateljski nasmeh, nas prijazno pozdravili, pohvalili izdelke in malce poklepetali z nami. V TC Breza (Sparu) nam je razstavo omogočil g. Franc Prelovšek, v Vele v Domžalah ga. Zdenka Hiršman Jeraj. Obema se iskreno zahvaljujemo za prijaznost in gostoljubnost. Tudi v Mengšu, kamor smo bili v soboto, 9. 12. 2006, povabljeni na 40. obletnico ustanovitve Društva Sožitje Mengeš, ste lahko opazili naše učence, ki so ponosno predstavljali izdelke. Naš pevski zbor je tudi dodatno pripomogel k prazničnemu vzdušju.
Delovno vzdušje je 14. 12. 2006 »zmotil« Božiček s Finske, ki nas je obiskal skupaj z veleposlanico Finske, go. Biigi-to Stenius Mladenov, in go. Mišo Tičar
(ženo finskega častnega konzula). Ker smo bili celo leto zelo pridni, nas je prijazno obdaril z igračami. Seveda nismo bili ves čas le delovni, pač pa smo tudi uživali. V sredo, 20. 12. 2006, smo se sprostili ob ogledu lutkovne igrice »Božično drevo Vili«, ki so nam jo zaigrali naši učenci, naš pevski zbor pa nam je z božičnim repertoarjem pričaral toplo praznično vzdušje. 21. 12. 2006 smo se odzvali povabilu ravnateljice OŠ Rodica Andreje Pogačnik Jare. Skupaj z učenci OŠ Rodica smo v KD Groblje v predstavi »Kaj lutke zmorejo« občudovali marionete iz Poljske. »Pika na i« je bila predstava »Garfield 2«, ki smo si jo ogledali zadnji dan pouka minulega leta 2006 v Koloseju.
Ob koncu bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam s prijaznim klepetom polepšali praznični december. Topel nasmeh, ki ste nam ga namenilL je bilo največ, kar ste nam lahko dali. Čeprav pozno, ampak iz srca, vam skupaj z učenci pošiljamo najlepše želje za leto 2007!
Učitelji OŠ Roje
Novoletni bazar na
OŠ Domžale
Po jesenskem dobrodelnem koncertu je bilo v decembru na OŠ Domžale spet živahno, licenci smo se skupaj / učitelji in s starši pripravljali na /daj že drugi dobrodelni novoletni bazar. Pekli smo piškote, izdelovali novoletne okraske in voščilnice, svečnike, mozaike, slike ipd.
V torek, 12. 12. 2006 smo naše izdelke na stojnicah, ki smo jih postavili v šolski avli, ponudili kupcem. Bazar se še dobro ni začel, ko seje pri stojnicah že zbralo veliko ljudi. Največ zanimanja so obiskovalci pokazali za domače piškote in voščilnice. Po vzoru pravih
bazarjev je sledilo živahno prodajanje in barantanje. Kmalu se je izkazalo, da smo učenci lahko tudi zelo spretni trgovci. Posebnost letošnjega bazarja m ludi najbolj obiskana stojnica pa je bil srečolov. Vse srečke so bile dohitne. dobitke pa je darovalo kar 48 sponzorjev. Dogajanje sta popestrili in zaključili plesni skupini Soviče in Angels, ki sta s svojim plesom navdušili obiskovalce.
Bazar je bil zelo uspešen. Zbrali smo kar 739.123 Sil Denarje tokrat namenjen šolskemu skladu, ki pomaga učencem iz socialno šibkejših družin. Vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri bazarju, se lepo zahvaljujemo.
Nika Lekan In Aleksandra Kerezovlč Mentor: Jana Pertot Tomažlč
Računovodski servis
cosmos
Podjetje za storitve in trgovino d.o.o.
Savska c. 1 1230 Domžale
01/721 30 18
Božiček med
TVD-jčki
Predzadnjo sredo tega leta so mladi telovadci in vaditelji TVI) PARTIZAN DOMŽALE zadnjo vadbeno uro gimnastike preživeli drugače kot ponavadi. Namesto da bi ob običajni uri začetka vadbe oblekli športne drese in telovadne copate ter se zapodili po telovadnici v OŠ DOMŽALE, so starši pripeljali svoje otroke na dogovorjeno mesto — na start TR1M steze ob vznožju Šumberka. Kar lepo število se nas je zbralo.
Ob 18. uri je bilo seveda že temno in ravno pravi čas, da nas Božiček mogoče le obišče. Sleherni izmed nas je imel s seboj nekaj, s čimer je lahko svetil. Vsaka baterija ali bakla nam je prišla prav. Zaradi večje varnosti je vaditelj Primož pred začetkom pohoda postavil svečke po načrtovani poti.
Malo smo še počakali na zamudnike, potem pa se je naša kolona podala na pot. Štela je približno 100 »lučk«. Vaditeljici Ani in Adriana sla hodili na čelu. Pesmice, ki smo jih prepevali, so nam dajale še večji polet za vzpon naprej. Saj tam nekje nas verjetno čaka Božiček ... Na začetku je pot dokaj široka in lepo utrjena. Ko pa smo se povzpeli proti razgledni točki tik nad Kamniško Bistrico, smo pot nadaljevali previd-neje, v strnjeni koloni. Nočni pogled na Domžale je bil prekrasen. Sploh pa zavoljo neštetih lučk, ki so krasile naše mesto v tem prednovoletnem času.
Pot seje nato vila proti stezi, ki vodi mimo vodnega stolpa. Spotoma, kjer je bil ravno pravšnji prostor za kratek postanek, so bili otroci takoj za, da zapojemo še eno pesmico. Tam stoji tudi drevo, ki ima v svojem deblu veliko majhnih vdolbin. Prepričani smo, da tam domujejo palčki v palčkovi deželi. Sproščen klepet med mladimi in »mladimi po srcu«, pesmice in klicanje Božička so naš večerni izlet popestrili do te mere, da smo kar prehitro prišli nazaj na zborno mesto. Toda Božička še vedno nismo srečali! Vaditelji smo nagovorili otroke, naj se še potrudijo in ga zelo prijazno pokličejo. To je pomagalo. Na veliko presenečenje vseh telovadcev in njihovih staršev je iz gozda čisto zares prikorakal Božiček. Veselja ni bilo ne konca ne kraja. Ko smo mu še enkrat zapeli, se je raznežil in odprl svojo malho. Za vsakega izmed 80 otrok je našel prijazno besedo in mu dal vrečko z darili.
Božiček seveda ve, kje najde prijazne otroke, ki so povrh vsega še prizadevni telovadci. Prosili smo ga, da nas naslednje leto spet obišče. Rekel je, da se bo zelo potrudil in nam prišel v goste - naj le pridno telovadimo in veliko pojemo. Tako nas bo že od daleč lahko slišal.
Polona ŠMUC
Luč miru iz Betlehema v Domžalah
V nedeljo, 17.12. 2006 je v parku za občino ob 19. uri množica kakih 150 ljudi, kljub neprijaznemu vremenu in temi, čakala in pričakala Luč miru iz Betlehema.
Kot vsako leto do sedaj, torej že šestnajsto leto zapored, sojo v Domžale prinesli skavti. Krajši začetni nagovor nas je opomnil na različne cilje, ki jim sledimo, ki so nekakšen svetilnik, Luč miru pa nam pomaga, da si razsvetljujemo pot, po kateri hodimo, da pridemo do svetilnika. Sledila je krajša zabavna igrica "te-lefonček", ki nam je skozi otroško preprostost in pripravljenost za mir pokazala, da mir ne sme ostati be-
seda. Mir lahko dosežemo z Lučjo miru iz Betlehema ali brez, vendar bo z njo bistveno lažje. Lažje nam bo tudi, če se bomo za mir trudili vsi, ne le drugi okoli nas. Osnovna ideja Luči miru iz Betlehema je, ne da že sama po sebi prinaša mir, kot večina misli, ampak, da nam pomaga, da naredimo prvi korak v smeri, ki vodi do boljših medosehnih odnosov, razumevanja, sočutja in človeške topline in s tem sami sebi prinesemo mir. Tudi če vas ni bilo na prireditvi, lahko še vedno mir razširjate z odkritostjo srca in potrpežljivo gradnjo mirnejše prihodnosti.
Skavti Domžale 1
Čajanke
Konec leta taborniki že tradicionalno proslavljamo s taborniškimi čajankami, na katerih nikoli ne manjka čaja, piškotov in veliko zabave.
Vsaka četa Rodu skalnih taborov je proslavljala po svoje, kako so se imeli, pa si poglejte na fotografijah ali pa na spletni strani Društva tabornikov Rod skalnih taborov Domžale, http://rst.rutka.net/. Tudi v četi Veseli veter smo lepo preživeli zadnji taborniški petek v starem letu.
Z zabavno točko, ki jo je pripravil vsak vod posebej, smo se še bolje spoznali in se vmes preizkusili v zabavnem kvizu. Za še boljše vzdušje je poskrbela glasba, piškoti, čaj, obdarovanje in seveda kup nasmejanih.
V Dobu so Izdelovali obročke za taborniške rutke In okrasili novoletno smrečico.
razposajenih rdeče-zeleno-modro-vijolič-no-rutnikov. Leto smo zaključili veselo in zabavno in tako še lažje zakorakali v novo leto po nove, nepozabne taborniške trenutke.
Tanja Clrkvenčlč Tamara Ivanjko
Veseli december
Mesec december je čas pričakovanj, daril, veselja in zabave. Tudi v Zasebnem vrtcu Mali princ smo poskrbeli, da december preživljamo čim bolj polno in pestro.
Izdelovali smo novoletne voščilnice, ki smo jih namenili prodaji. Denar, ki smo ga dobili s prodajo je bil uporabljen za nakup igrač.
Ponoči nas je obiskal Miklavž in nam v jutru pustil pehar suhega sadja, kot je naš narodni običaj. Pripravili smo smrečico in izdelali okraske. V prazničnih dneh smo zavihali rokave in oblikovali testo ter spekli slastne piškote, ki smo jih ponudili staršem in dedku Mrazu ter njegovemu spremljevalcu škratu. Prav onadva sta poskrbela za praznično vzdušje, saj sta nas zelo izvirno zabavala ter obdarovala. Strokovni delavci pa so svoje igralske sposobnosti prikazali v lutkovni predstavi Medved Marko.
Čas pričakovanj, daril, smrečic in okraskov preživljamo ob branju pravljic ob svečah, družabnih igrah, poslušanju novoletne in W. A. Mozartove glasbe, likovnih dejavnostih, plesu in rajanju. Pred prazniki pa nas bo na naših mizah pričakalo slavnostno kosilo, pod smrečico v vsaki sobi pa igrače /a vrtec. Skratka, trudimo se, da se v vrtcu dobro počutimo otroci in zaposleni.
Lucija Doberšek Zasebni vrtec Mali princ
Pohod z baklami
V soboto, 30.12.2006 smo se starši in otroci medvedove skupine iz vrtca Palček zbrali pri kinološkem društvu na Šumberku.
Zbralo se nas je kar 68. Zanov očka je pripravil bakle in ob soju le-teh smo se peš odpravili ob gozdu. V spremstvu prijaznih domžalskih policistov smo varno prečkali prehod čez prometno cesto. Pot smo nadaljevali preko mostu nad avtocesto in nato ob gozdu. Otroci so ves čas skrbno držali bakle in bili ob njihovem sijaju praznično skrivnostni. Ko smo prispeli do bližnjega gostišča, smo si najprej ogledali mini ognjemet, nato pa smo v toplem prostoru staršem zapeli in jim zaželeli lepe praznike. Otroke smo razveselili še s skromnimi darili, nato pa smo se okrepčali /. dobrim prigrizkom in pijačo. Ob prijetnem
kramljanju je večer kar prehitro minil in polni prijetnih vtisov smo se razšli. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem staršem, ki ste se udeležili tega pohoda, posebna zahvala pa gre našim domžalskim policistom, ki ste nam priskočili na pomoč pri varnem prečkanju ceste. I Ivala!
Vrtec Domžale, Enota Palček, Tatjana Jarc
stran T
IZ DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ
Spominska slovesnost na Rudniku
Želimo si, da bi mir trajal večno
Občinsko združenje Zveze borcev in udeležencev NOV Domžale je bilo letos organizator tradicionalne spominske slovesnosti na Rudniku, s katero se številni udeleženci vsako leto poklonijo spominu na dogodke v prvih mrzlih januarskih dneh leta 1945.
Po najhujšem sunku zimske ofenzive je namreč tedanji sekretar okrožnega komiteja K.PS Kamnik, Edvard Pe-ternel - Tinko na Rudnik sklical vse okrožne politične delavce, da bi se dogovorili o nadaljnjem delu in na-
logah do konca vojne. V bunkerjih nekdanje okrožne tiskarne se je tako zbralo okoli 30 tovarišev in tovarišic, ki so 6. januarja 1945 začeli biti neenak boj z močnejšim sovražnikom, ki jih je obkolil. Le malo se jih je rešilo, 10 jih je ostalo v bunkerjih, 10 jih je sovražnik naslednji dan ustrelil v bližnjih Vrhovljah. Z njihovo smrtjo je partijsko okrožje izgubilo številne predane in požrtvovalne tovarišice in tovariše, ki so na pragu svobode, ko bi bile njihove bogate izkušnje še posebej dragocene za gradnjo nove domovine, omahnili v smrt.
Društvo izgnancev Domžale
Še prijetnejše 2007
■Witt T Vil IfOHkHi .j,,
1941
Kot že vrsto let, smo tudi letos člani in članice Društva izgnancev Slovenije, Krajevne organizacije Domžale, leto zaključili z občnim zborom ter prijetnim prazničnim srečanjem.
Zbrali smo se v Domu krajanov v Že-jah in kar primerno zapolnili veliko dvorano. Uradni del našega srečanja smo začeli z našo himno Oh, kako dolgaje pot, ki sojo številni prisotni zapeli skupaj z Oktetom Tosama, ki seje tudi letos rad odzval našemu povabilu in pripravil kulturni program. Jože Kve-der, predsednik društva, je v kratkem nagovoru predstavil opravljeno delo v letu 2006 ter poudaril pomen druženja žrtev vojne ter pohvalil njihovo pomoč pri skupnem delu. Po predstavitvi programa dela, v katerem bo dovolj prostora tudi za dva izleta, na katerih bomo spomladi obiskali Belo krajino, jeseni pa Vršič in njegovo okolico, smo prisluhnili Zdenki Kaplan, članici vodslva Društva izgnancev Slovenije ter koor-dinalorici obiskov nekdanjih krajev izgnanstva. Med gosti sta bila tudi Tone
Naroglav. predsednik Društva izgnancev Vič - Rudnik, prisotni pa so z glasnim aplavzom pozdravili tudi nagovor in najboljše želje za leto 2007, ki jih je izrekel Martin Rebolj, župan Občine Moravče.
Sledilo je prijetno družabno srečanje, ki ga je večina prisotnih izkoristila za klepet Z nekdanjimi sotrpini v številnih nemških taboriščih, sem in tja pa so tudi zapeli skupaj s harmonikarjem Tonetom llahjaničem ter njegovima prijateljema, ki vedno popestrijo prijetno druženje.
Ker januarja še ni konec, vsem članom naše Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale želimo mirno in prijetno ter zdravo leto 2007 ter jih hkrati vabimo, da čim prej poravnajo letošnjo članarino in naročnino za Vcstnik še vedno ob petkih od 13. do 14. ure. O naših aktivnostih vas bomo pravočasno obvestili, že sedaj pa vam obljubljamo - Leto 2007 bo skupaj z nami prijetnejše, zato se nam pridružite. Želimo vam veliko prijetnih zimskih dni.
D. I.
Medobčinsko društvo invalidov Domžale
Zahvala in srečno 2007
Člani Medobčinskega društva invalidov Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin s sedežem v Domžalah, Ljubljanska cesta štev. 106 a se zahvaljujemo vsem delovnim organizacijam, samostojnim podjetnikom in posameznikom za vašo finančno podporo.
Vsa podarjena sredstva bodo namenjena za izvajanje socialno zdrav-
stvene dejavnosti, del pa smo porabili tudi za izdajo našega koledarja, na katerem so na zadnji strani napisane vse aktivnosti našega društva v letu 2007.
Hkrati vam želimo veliko zdravja in delovnih uspehov v letu 2007.
Predsednica In Izvršni odbor MDI DOMŽALE
Nova poslovna stavba zbornice
Pred tremi leti je vodstvo Območne obrtne zbornice Domžale sprejelo odločitev o nakupu zemljišča in stavbe, ki je od poslovnih prostorov zbornice oddaljeno 100 m, zlasti zaradi večjih potreb izvajanja izobraževalnih programom za člane zbornice in pri njih zaposlene delavce ter zaradi selitve poslovalnice Vir - Banke Domžale.
Od 16.06. 2006, ko je bila izvedena uvedba gradbišča, je potekala intenzivna gradnja rekonstrukcije in izgradnje novih poslovnih prostorov zbornice in istočasno tudi ureditev okolice objekta.
V decembru 2006 je bila zaključena prva etapa gradnje poslovnega objekta tako je Banka Domžale - Poslovalnica Vir, začela s poslovanjem 18. decembra. V drugi fazi bo zbornica dokončala ostali del objekta, ki je namenjen za izvajanje nalog zbornice, Sklada za izobraževanje delavcev in Lokalnega podjetniškega centra Domžale.
Srečanje z Božičkom
Območna obrtna zbornica Domžale namenja vsako leto nekaj pozornosti tudi otrokom svojih članov, saj se prav otroci najbolj veselijo novoletnih praznikov.
V soboto 16. decembra 2006 smo organizirali lutkovno predstavo in srečanje z Božičkom. Kot že nekaj let poprej, smo tudi tokrat prireditev organizirali v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. V dveh predstavah seje z Božičkom srečalo 320 otrok naših članov. Otroci so se zelo razveselili prihoda Božička, ki jim je tudi tokrat prinesel veselje in skromna darila in se s posameznim otrokom tudi fotografiral. Brezplačne fotografije so na voljo na Območni obrtni zbornici Domžale.
00Z Domžale, Ljubica Gaber
6. januarja 2007 so se ob spominskem obeležju na Rudniku zbrali številni udeleženci in udeleženke, med njimi tudi župana Občine Kamnik, Tone Smolnikar, in Toni Dragar, župan Občine Domžale, ki je bil tudi slavnostni govornik. Po pozdravu je med drugim dejal, da vseh, ki so žrtvovali svoja življenja na Rudniku, ne bomo pozabili, kot ne bodo pozabljeni vsi, ki so kadarkoli v naši zgodovini s svojim požrtvovalnim delom prispevali k njenemu razvoju. Hvaležni smo jim in nikoli jih ne bomo pozabili, ter nadaljeval: »Danes živimo v miru ter si želimo, da bi ta mir, ne le za nas, temveč za vse na svetu, trajal večno; želimo si, da bi svet končno spoznal, da je le mir tisto, kar prinaša srečo, veselje in razvoj vsem generacijam ljudi. Brez miru na svetu ne bo miru za nikogar, saj človek ne more biti srečen, če dan za dnem gleda, kako po svetu divjajo vojne, v katerih največ trpijo nedolžni, med njimi veliko otrok, ki nimajo prav nobene prihodnosti. Zato so potrebne slovesnosti, kot je današnja, saj se prav ob njih še posebej zavemo, koliko gorja prinaša vojna in kako velika dobrina je mir. Ob tem pa se vedno znova zavemo veličine življenj, ki so jih posamezniki darovali za domovino,za mir, v katerem živimo« V kulturnem programu sta sodelovala Moški pevski zbor Radomlje in recitator Janez Hafner.
B.
II * &
1 .j IpJL    . ,4%"
... 'gl ■■zMSM&^^r
-J"!!-''  " .. . ■.....law
Delegacija DVI Domžale na obisku pri svojem članu Vinku Nemcu na Homcu.
Društvo vojnih invalidov Domžale
Skrb za zdravje
V letu 2006 je referent za šporl in rekreacijo v okviru Društva vojnih invalidov Domžale skupaj z vodji posameznih sekcij skrbel, da so se izvajale posamezne dejavnosti.
Tako so člani obiskovali Terme Sno-vik ter se v njih kopali in rekreirali, organizirano je bilo pohodništvo pod vodstvom planinskih vodičev Planinskega društva Kamnik in Planinske sekcije Kumarice; kolesarjenja se je redno udeleževalo 10 do 20 članov, ki so vodili po makadamskih in asfaltnih cestah po vseh šestih občinah, kjer živijo člani DVI Domžale. Aktivna je bila sekcija strelcev z zračno puško, smučarji - tako z alpskimi kol
tekaškimi smučmi, redno trenirajo kegljači in kegljačice, nekaj članov igra šah in trenira pikado. Člani Društva vojnih invalidov Domžale so se v letu 2006 udeležili športnih iger v Murski Soboti in na Rabu ter dosegli zadovoljive rezultate, saj so osvojili priznanja in pohvale, sodelovali pa so tudi v družabnih igrah. Vse leto so se v velikem številu udeleževali različnih spominskih slovesnosti, proslav, komemoracij in drugih prireditev. Posebej pa jih je treba pohvaliti za njihove obiske članov v domovih starejših občanov - ob njihovih življenjskih jubilejih, obiščejo pa jih tudi na domu.
Jože NOVAK
Turistično društvo Jarše - Rodica
Sodelujte z nami
December, ko smo vsi bolj ali manj intenzivno razmišljali o darilih, je mimo, a so obdarovaja in darila - taka ali drugačna - vedno dobrodošla, saj so ena od stvari, ki nam polepšajo življenje. Spekter človekovih želja je zelo širok, saj so naše želje in potrebe v mladosti precej drugačne kot v zrelih letih. V veliki meri so odvisne od okoliščin in razmer, v katerih živimo, od izkušenj, ki so nas zaznamovale, od razpoloženja, počutja, pa še od marsičesa.
Pa smo spet na začetku novega leta. Nekateri smo zadovoljni, da smo se po decembrskem vrvežu znova utiri-N v običajne življenjske tirnice. I Iva-la vsem, ki ste nam poslali številne novoletne voščilnice. Bili smo jih veseli, saj nam na ta način tudi dokazujete, da nas cenite. Zato vam vsem še enkrat želimo, da bi bilo leto 2007 zdravo in srečno. Da bi doživeli čim več veselih in čim manj žalostnih trenutkov in da bi znali in zmogli polepšati življenje. Saj leta tečejo tako hitro, da se komaj zavedamo, koliko jih je že za nami. Danes si, jutri pa te več ni. S tem bi rada poudarila, da je treba sleherno minuto, uro, dan preživeti tako, da nam ne bo žal. Da bomo imeli ob tem tudi občutek, da smo bili koristni sebi in drugim. O delovanju našega društva je bilo že mnogo napisanega v Slamniku, zato je prav, da spoznate tudi vse člane odbora, ki pripomorejo pri realizaciji naših prireditev. V aprilu bo preteklo že 8. let od ustanovitve društva, hkrati pa se izteče tudi moj mandat. Upam, da me bo nasledil nov predsednik in da se bo lotil dela s tako vnemo in dobro voljo, kot sem ga opravljala sama s pomočjo članov. Ves trud in mnogo neprespanih noči je bil poplačan, ko nam je posamezna prireditev uspela, da smo našim krajanom polepšali dneve in tako poskrbeli za množična druženja. Tako kot vsako leto doslej smo se člani odbora tudi letos zbrali na novoletnem druženju, kjer smo ob dobri kapljici, topli špehovki naše Julke, moje novoletne torte in ostalih dobrot ter darilc preživeli lep večer.
Sledil je tudi sestanek, na katerem smo razpravljali o prireditvah, ki nas še čakajo do aprila. 17. februarja organiziramo maškarado po starih običajih s pobiranjem dobrot po domovih. Zato prosimo vse krajane, da se nam v maskah pridružijo v čim
večjem številu. Dobimo se v soboto, ob 14.30 uri pri gostilni Bunkež. Sprevod bo potekal po Jarški cesti, nato po Dragarjevi, mimo Špara in po Kettejevi v Kulturno dvorano Groblje, kjer bo zabava z živo glasbo. Upamo, da nam bodo naši krajani dali kakšen krof, flancat ali klobaso, ko jih bomo obiskali. Vse, kar bomo nabrali in seveda tudi vse mesne dobrote, ki jih bo pripravilo naše društvo, bomo odnesli v Kulturno dvorano, kjer bomo pogostili vse maškare, pa tudi krajane, ki nas bodo spremljali. Nagradili bomo tudi tri najboljše maske. Pridružite se nam v čim večjem številu, da bo naš kraj ponovno zaživel in predvsem starejšim polepšal pustno soboto in jim obudil spomin na mlada leta. Ob zaključku našega srečanja, kjer smo združili prijetno s koristnim, nam je naša Vida Strajnar zaigrala še na harmoniko in tako smo s pesmijo zaključili tudi prvi sestanek v letošnjem letu. Staro leto živi od spominov, novo leto od pričakovanj. Naj se vam čimveč pričakovanj tudi uresniči.
Nevenka Narobe
Decembra smo se člani Društva upokojencev Vir zbrali na prijetnem srečanju, kjer smo tudi zapeli In zaplesali. Za prijetno presenečenje je poskrbel Miklavž s svojim spremstvom in darili za navzoče. Dobre volje In z željo, da se kmalu snidemo, smo se poslovili.
Skok
Vodstvo Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir Je skupaj s Kulturnim društvom Miran Jarc Škocjan ob koncu leta 2006 povabilo krajane In kra-janke na predstavo MoJega teatra Sarmlca. Predstava Je zaradi dinamičnih dialogov, nepričakovanih zapletov In komičnih situacij - kot je življenje samo, če ga le znamo pogledati s pravega zornega kota, navdušila prepolno dvorano obiskovalcev, M so bili deležni tudi voščila predsednika Sveta KS, mag. Lovra Lončarja, ter sladkega presenečenja.
Projekt Učenje za življenje se oglasa
Spet je leto naokoli, tudi v novo šolsko leto smo že dodobra zakorakali in na tem mestu se vam zopet javljamo iz Centra za socialno delo Domžale. Ker naš projekt nikoli ne počiva, srno z otroki tako poleti kot tudi v tem šolskem letu izvedli že kar nekaj zanimivih in zabavnih dejavnosti.
Tako smo se med poletnimi počitnicami s pomočjo tabornikov Rodu skalnih taborov Domžale učili taborniških veščin v Stavci vasi pri Žužemberku. Pred koncem prejšnjega šolskega leta smo s pomočjo Občine Domžale za otroke izvedli delavnice na temo Boj proti drogam in zdravo preživljanja prostega časa, na isto temo pa je oktobra potekalo tudi predavanje v Knjižnici Domžale, namenjeno zainteresirani javnosti. Med poletnimi počitnicami smo otrokom popestrili prosti čas še z obiskom domžalskega kopališča, ob začetku novega šolskega leta pa smo se s taborniki RST Domžale ponovno podali v naravo. Ob noči čarovnic smo izdelovali okraske in se posladkali s kostanjem ter si v začetku novembra popestrili sobotni dan z nekaj športne zabave v telovadnici Osnovne šole Rodica. 25. novembra smo mentorice i/, projekta na domžalski tržnici regionalni koordinatorici za obravnavo nasilja pomagale obeležiti dan boja proti nasilju nad ženskami V prazničnem decembru so si otroci sami izdelali domiselne novolet-ne voščilnice ter svečnike, nekaj malega za vsakogar pa se je našlo tudi v koših treh decembrskih mož. Proti koncu leta 2006 nas je s pomočjo Radia Ekspres obiskal še božiček s skupino Čuki, ki so poskrbeli, da smo se naučili novih pesmi, plesnih korakov in se res lepo imeli. V začetku leta pa so projekt z igračami za vse obdarili še Radio Hit, Agropub in domžalski župan Toni Dragar. I udi zdaj se ne bomo ustavili in bomo v novo leto skočili z veliko novimi zamislimi za naša nadaljnja srečanja in potepanja, pri čemer nam bodo pomagali tudi novi prostovoljci, ki so se pred kratkim pridružili projektu. Tako skupaj pripravljamo še veliko zanimivih in zabavnih aktivnosti tudi v prihodnje. Vse do sedaj omenjeno pa nam ne bi uspevalo brez zunanje pomoči. Tako bi se na tem mestu radi tudi zahvalili vsem, ki so nam kakorkoli priskočili na pomoč, še posebej pa Občini Domžale m domžalskemu županu ter občinam Mengeš, Trzin,  Lukovica  in Moravče, domžalskim tabornikom Kodu skalnih taborov, Leonu Malku, Knjižnici Domžale, OS Rodica. OŠ Venclja Perka, domači pekarni peciva Jurček, Radiu Hit. Agropub-u in Mladinsko- kulturnemu centru Akumulator. Zahvala pa gre. tudi vodstvu ter otrokom Vrtcev Urša, ki so (tako kol že vrsto let do sedaj) z zbiranjem igrač, ki so nov dom in nove lastnike nato počakale v prostorih Centra za socialno delo Domžale, polepšali december marsikateremu paru otroških oči. V upanju na uspešno nadaljnje sodelovanje se vsem iskreno zahvaljujemo vsi sodelujoči (otroci, mentorji in delavke CSD) v projektu Učenje za življenje, ki že več kot 10 let poteka pod okriljem CSD Domžale. Vsem skupaj, v upanju na nadaljnje sodelovanje, želimo tudi srečno, zdravo in uspešno leto 2007 Vsi. ki bi radi otrokom iz. projekta kakorkoli pomagali (bodisi s svojim časom ali drugačnim materialnim ali finančnim prispevkom), ste lepo vabljeni, da se nam pridružite. Za več informacij smo Vam na voljo na tel, št.: 01/724-63-97, 031/860-315 in na elektronskem naslovu: učenje, za. zivljenje&gmail. coni
Pripravila mentorice Tina, Suzane In Tamara
■niiiii <m
OD TU IN TAM
stran
Koncert
v
vZejah
V prednovoletnem času se je v dvorani doma krajanov v Žejah že desetič odvijal koncert z naslovom Večer za vas. Tudi tokrat sta nas nagovorila ter skozi večer vodila domačina Barbara Pirnat in Rok Ravnikar. Večer pa so popestrili številni gostje.
Najprej se je predstavila vokalna skupina Šepet, ki pod taktirko Barbare Jurič deluje v okviru KUD Beli cvet iz Beričevega. Skupina prepeva različne pesmi, slovensko pesem pa so ponesli tudi k rojakom na Nizozemsko. Na svoji harmoniki sta nam zaigrala domačina Ema Smolnikar in Miha Cencelj. Oba sta kljub mladosti že prava mojstra. Tudi tokrat so gasilci domačega društva izkoristili
priložnost in povabili predsednika GZ Domžale, Marjana Slatnarja ter poveljnika GZ Domžale Janeza Bre-celjnika, da sta članom društva, ki so napredovali v činu, podelila diplome. Po podelitvi so nam nekoliko drugačno glasbo predstavili člani skupine Svensson zornbeck kvintet. S kitaro, bobni, basom in odličnim vokalom pevke Tine so navdušili vse navzoče v dvorani. Za božično vzdušje pa so poskrbeli člani vokalne skupine Beli cvet. Pod vodstvom Danice Jurič so zapeli nekaj najlepših božičnih pesmi. Kulturni program seje zaključil s pesmijo Sveta noč, blažena noč, ki sta jo skupaj z vsemi prisotnimi v dvorani zapeli vokalni skupini Šepet in Beli cvet.
Tokratni koncert je bil nekoliko drugačen in prav zato tudi zanimiv. Dokaz za to je polna dvorana obiskovalcev, ki so se po končani prireditvi z veseljem zadržali in poklepetali ob zakuski, ki sojo pripravili člani domačega društva.
Katja Pirnat
Kulturno društvo Groblje
vabi
na prodajno razstavo umetniških del v okviru
7. extempore Groblje 2007
Slovesno odprtje s kulturnim programom bo v soboto, 10. januarja 2007, ob 16. uri v Kulturnem domu Groblje.
Razstava bo odprta do 18. februarja vsak dan od 16. do 19. ure Dobrodošli!
KNJIGARNA
Kijuhova i, D omili* 724 8 4 08, 031 307 539
Vabimo vas na predstavitev knjige
Heraklej, makedonske literature v Apokalipsi in slovenske v Blesoku in Našem pismu
Sodelujejo pisatelji, pesniki in prevajalci iz Makedonije: Igor Isakovski, Jovica Ivanovski, Risto Lazarov, dr. Lidija Dimovska, dr. Namita Subiotto ter Stanislava in Primož Repar. Moderatorka: pesnica Meta Kušar
Beseda. Knjigarna in galerija, Kajuhova 5, Domžale Sreda, 7. 2. 2007 ob 19.30 uri
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE LIPA DOMŽALE,
Domžale, Ljubljanska 58
Vas vabi, da se v drugem semestru vpišete v:
- ZAČETNI TEČAJ ANGLEŠČINE
- TEČAJ ASTROLOGIJE
- TEČAJ KERAMIKE
- TEČAJ VARNE VOŽNJE ZA SENIORJE
- TEČAJ RAČUNA1 .NIŠ IA A - word, excel in internet
- MASAŽA: refleksna, hrbta.linfna drenažna
- RAZGOVORI O DOŽIVLJANJU SEBE, SVETA IN MEDITACIJA
- PEKA KRUHA in PRIPRAVA DOBROT NAŠIH BABIC: kruh, štruklji, krofi...
Vsak krožek je delček celote, v kateri se učimo in odkrivamo svoje sposobnosti. Vsaka ura, vsako srečanje je možnost za zbližanje, za smeh in dobro voljo. V zrelih letih znamo ohranjati mladost v duši. Povezuje nas skrita energija vedeželjnosti in ustvarjalnosti.
Pridružite se nam lahko še pri:
- IZDELAVI PUNČK UNICEK
- PEVSKEM ZBORU,
- POHODNIŠTVU,
- PLESNIH TEČAJIH: orientalski in rekreacijski.
Dodatne informacije dobite po telefonu: 722 66 70 in 041 727 873, el.pošta: univerza@volja.net
URADNE URE: ponedeljek in petek, od 10. do 12. ure
Zaračunavanje Prodnika nezakonito?
V mesecu decembru je večje število gospodinjstev prejelo znani dopis javnega komunalnega podjetja Prodnik o vzpostavljanju evidence o komunalnih odpadnih vodah, ki je vsebovalo tudi obrazec za izjavo in opozorilo, da v kolikor tega ne bodo storili občani sami, bo javno podjetje izris take situacije zaračunalo v višini 8040 SIT. Ta dopis je množično razburil občane, ki so se tako v velikem številu decembra na Gorjuši udeležili tudi zbora krajanov na to temo. Ob nezadostnem posluhu s strani občine in Prodnika je podjetje nespremenjen dopis poslalo še dodatnemu številu gospodinjstev, z enako pomanjkljivo obrazložitvijo.
Na podlagi mojega prispevka v zadnjem Slamniku, kjer sem omenil dvom o zakonitosti zaračunavanja, se je name z vprašanji na to temo obrnilo tudi večje število občanov. Zato sem se 9. januarja 2007 najprej obrnil na Javno podjetje Prodnik in prosil za obrazložitev in zakonsko (ali drugo) podlago, na kateri bi podjetje lahko zaračunalo ogled, izpolnitev evidence ter izris situacije.
15. januarja 2007 sem od gospe Inge VVaschl prejel naslednji odgovor: »Spoštovani, podatke o načinu odvajanja odpadne vode smo dolžni pridobiti za državne evidence na podlagi Pravilnika o odvajanju in čiščenju odpadnih komunalnih in padavinskih voda (Ur.list 105/20-02). Kako bomo prišli do podatkov, ni predpisano. Nismo proračunski porabnik in nihče nam ni namenil sredstev za izdelavo evidence.V kolikor bi se vsi graditelji držali svojih soglasij in dovoljenj, bi te podatke, vsaj za objekte zgrajene po letu 1968, imeli, vendar praksa v naši državi precej odstopa od izdanih soglasij, še posebej pri odvodu odpadnih vod. Pregled greznic, interne zunanje kanalizacije in malih ČN je stalna postavka v našem ceniku in je izračunana na podlagi povprečne porabe časa za ogled (delavec srednješolske izobrazbe (2 h)- +■ prevoz z os. vozilom). (Območje našega upravljanja sega od Trzina do Trojan in od Nožic do Peč in Limbarske gore). Lep pozdrav."
Za mnenje sem se uradno obrnil tudi na Sektor za javne službe varstva okolja na Ministrstvu za okolje in prostor, kjer pa sem dobil naslednji odgovor: »20. člen Pravilnika o
odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur. I. RS št. 105/2002 in 50/2004) nalaga izvajalcem javne službe (v nadaljnjem besedilu IJS - za občino Domžale je to Prodnik d.d.) vodenje letne evidence, ki jo kot podlago za svoj dopis občanom tudi navajajo. 19. člen istega Pravilnika nalaga IJS tudi izdelavo programa oskrbe in predpisuje podatke, ki jih mora tak program oskrbe vsebovati. V skladu s 26. členom bi moral IJS vzpostaviti predpisano evidence* najkasneje do 31. 12. 2003, izvajanje javne službe v skladu s programom oskrbe pa najkasneje v letu 2004. Glede na to, da sta člena 19. in 20. vključena v poglavju »Standardi gospodarjenja javne službe« je jasno, da mora 1JŠ to vzpostaviti v okviru izvajanja javne službe. Stroški vzpostavitve in vodenja evidenc ter izdelava programa oskrbe so torej nedvomno stroški javne službe in morajo biti vključeni v ceno storitev javne službe in po našem mnenju ne morejo biti predmet posebnega zaračunavanja posameznim uporabnikom ali skupinam uporabnikov. IJS ima pravico v skladu z Uredbo o oblikovanju cen komunalnih storitev (trenutno veljavna - Ur.I. RS št. 45/2006) v primeru objektivnega in upravičenega povečanja stroškov zaradi doseganja predpisanih standardov tudi povišati ceno, po pridobitvi predhodnega soglasja."
Torej popolnoma nasprotujoča si odgovora. Ne glede na "krivico" in oceno stanja, ki se posredno omenja v odgovoru Prodnika, pa je dejstvo, da se velja ravnati zgolj in samo po zakonih, saj smo vendar pravna država. V tem primeru gre tako lahko tudi za poskus nezakonitega zaračunavanja vzpostavljanja evidenc samim občanom. Za prijavo tega primera sem se že obrnil na ustrezne institucije, na podlagi dosedanjih spoznanj pa se čutim dolžnega opozoriti občane, naj se kar se da množično obračajo na samo podjetje Prodnik, Občino Domžale (župan, oddelek za komunalne zadeve) in na Ministrstvo za okolje in prostor za pojasnilo tega dogajanja.
Rok Ravnikar
Ob dvajseti obletnici škofovskega posvečenja dr. Franceta Perka
Štirinajstega januarja je nadškof dr. France Perko, ki kot hišni duhovnik živi v samostanu sester sv. križa na Mali Loki, obhajal 20 letnico škofovskega posvečenja.
S svojim obiskom in posebej izbranimi besedami so se ga spomnili zastopniki ihanske župnije, s čimer so poskrbeli pri maši za še slovesnejše vzdušje. Vsa ta leta je še na poseben način zvesto in odgovorno živel svojo popolno predanost Bogu in človeku.
Kdor ga je lahko po-bliže spoznal, je okusil oziroma v njem našel iskrenega prijatelja, kar danes v življenju dostikrat pogrešamo. Poznamo ga po Ijtid-skosti, saj zna biti zelo preprost in prijeten sogovornik. Poznamo pa ga posebej tudi po njegovi odločnosti, ki pa jo nekateri težko prenesejo, sicer pa predobro poznamo staro modrost, da vsem ljudem še Bog ne ustreže. Poznamo pa tudi Kristusove besede: Bodi vroč ali mrzel, če boš mlačen, te bom izpljunil iz svojih ust.
Nadškof dr. Perko ni prijatelj, kakor sam pravi, velikih ceremonij, zato tudi ta skromni zapis, sicer pa smo o njem v Slamniku žc večkrat pisali. Iskrene čestitke, gospod nadškof in dragi prijatelj, ter najlepše želje, naj Bog po Marijini pri-prošnji vedno bdi nad Vašo usodo.
Ivan Kepic
ZNOT 2006
Tudi letos in že deseto leto zapored smo domžalski taborniki organizirali Zimsko nočno orientacijsko tekmovanje - ZNOT. Tokrat smo tekmovali v Kamniku, natančneje na Duplici.
Zbralo se je kar 400 tabornikov iz cele Slovenije. V soboto popoldne so se pričele prijave in nato je sledil pozdrav vodje tekmovanja. Tekmovalci so nato odpisali topografske
teste, kjer so pokazali svoje znanje, in se nato odpravili na kraj, kjer so jih čakale različne taborniške panoge. Ekipe so tekmovale v treh starostnih skupinah in proga je bila prilagojena starostni skupini. Po naporni in razburljivi noči, ki sojo taborniki preživeli v naravi, je vsak izmed njih zjutraj prejel velik krof. Tudi letos smo tekmovanje spravili pod streho. Zdaj pa že gledamo v prihodnost za prihodnje leto. Z naravo k boljšemu človeku!
Rok Starič
Glas svobodne Jelovice 007
Pred dobrimi petdesetimi leti se je po Jelovici podil Cankarjev bataljon, v januarju 07 pa smo okolico Škofje Loke ponovno dodobra prečesali taborniki.
Tradicionalno in vedno dobro organizirano tekmovanje Glas svobodne Jelovice, vsako leto prvi vikend v januarju organizirajo naši prijatelji iz Društva tabornikov KSK Školja Loka. Letos se je s pridihom agenta 007 za čim boljše rezultate borilo pet ekip domžalskih tabornikov. Taborniška orientacijska tekmovanja so odlična priložnost za zabavo, za preizkus znanja, spretnosti ter vzdržljivosti tako ekipe kot posameznika. Domžalčani se jih vedno radi udeležimo, pa tudi rezultati so vedno
Ekipa Fantastične je končno dobila najboljšo nagrado za osvojeno drugo mesto na loškem orientacijskem tekmovanju.
boljši. Tokrat smo med rodovi osvojili 2. mesto! Vsi udeleženci letošnje Jelovice se strinjamo, da dneva ne bi mogli preživeti lepše.
Jaro
V živo s prof. Matijem Tomcem
Ob zaključku praznovanja 20-letnice smrti slovenskega skladatelja prof. Matije Tomca v Domžalah, se z bratom Milanom, violinistom, oglašava s hvaležnostjo in iskrenim spoštovanjem nanj.
Spominjava se ga kot skladatelja, človeka in še posebej zato, ker je bil on tako rekoč skladatelj tudi za najine potrebe. Posebno bratu za violino in meni za violončelo. Oba sva obiskovala Glasbeno šolo v Ljubljani. Imeli smo dosti izpitov in šolskih internih nastopov. V tistem času po 2. svetovni vojni je primanjkovalo krajših skladb za godala in klavir. Midva z bratom sva prof. Matija Tomca zelo dobro poznala. Prišel je čas izpitov iz violine in bratje šel kar v župnišče k župniku Matiji Tomcu in ga prosil za njegovo skladbo za violino in klavir. Vesel se je vrnil domov in povedal, da gaje z veseljem sprejel in mu rekel: »Pridi čez nekaj dni in skladbo za izpit dobiš!« In tako je tudi bilo. S Tomčevo skladbo je uspešno opravil šolski izpit in istočasno krstil njegovo novo mini noviteto.
Bratje s takimi obiski pri prof. Tomcu nadaljeval še naprej in postal poklicni violinist. Jaz sem po šestih letih Glasbene šole v Ljubljani moral prekiniti učenje violončela, ker sem se popolnoma predal študiju slikarstva. Priznam, da se tudi midva z bratom takrat nisva zavedala, in še marsikdo ne, kakšnega človeka imamo na domžalski Goričici. Z leti se nama je v polno razkrila velika osebnost skladatelja prof. Tomca in vsa njegova predanost slovenski ljudski in narodni glasbi. Njegov veliki neprecenljivi opus v posvetni in sakralni glasbi seje večal in večal ter polnil slovensko zakladnico glasbene dediščine.
Spominjam se, da sem bil navzoč, ko je Matija Tome imel svojo prvo pridigo na prižnici v domžalski cerkvi kot novoimenovani župnik. V svoji predstavitvi je faranom odkrito povedal, daje bil vseskozi profesor glasbe, skladatelj in tudi duhovnik, kar se je vseskozi poznalo v njegovem
domžalskem času. Bilje popolnoma drugačen od predhodnega, pokojnega župnika Franca Bernika, ki je bil tudi moj katehet v osnovni šoli. Korak Matije Tomca je bil trden, drža telesa nagnjena rahlo v desno stran, njegov pogled uprt v pot, ki jo je hodil, kot bi razmišljal, snoval, poslušal odmev iz Bele
krajine ali pesem veličastnega šumenja slapa v njegovi operi Prešernovega Krsta pri Savici. Če je bilo v domžalski cerkvi kaj izrednega, slovesnega, seje redni organist umaknil iz sedeža pred tipkami in virtuoz Matija Tome je sam sedel za orgle in zadoneli so slavnostni akordi. Na cesti je bil prof. Tome videti zelo zadržana osebnost. Klobuk je nosil rahlo v desno in po mojem spominu je večinoma nosil kravato in visoke črne čevlje. Za politiko se ni zanimal. Še ga v živo vidim, ko sva se srečala na pošti v Domžalah. Plačeval je denarno položnico pri okencu. Stopil sem na njegovo desno stran, glavo sem za dva tri centimetre nagnil nazaj, toliko, da sem lahke pogledal v njegovo desno steklo očal z namenom, kako se vidi skozi tako debela stekla. Videl sem veliko povečavo predmetov meglenih oblik. Neštetokrat sem tudi videl, kako seje prof. Luka Kramolc vzpenjal po strmini Goričice proti žup-nišču na obisk k Matiji Tomcu, s katerim sta bila prijatelja in sodelavca v zapisovanju ljudskih pesmi. Tome v Beli krajini, Kramolc za slovenske narodne na Koroškem v Avstriji. Skladatelja Kramolca sem dobro poznal, saj je bil moj profesor za glasbo na III državni gimnaziji za Bežigradom v Ljubljani. V šolskem letu 1940/41, torej tik pred II sv. vojno. Živo se pa prof. Matije Tomca spominjam kot slikar. Večkrat sem profesorja nagovarjal, da bi ga portretiral. Vedel sem, da gaje že portretiral moj
prof. za grafiko na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani, Božidar Jakac. Jaz sem vztrajal, kljub Tomčevi skromnosti in zadržanosti. Odlašal je i/ leta v leto. Končno se mi je le posrečilo. Pokazal mi je svojo fotografijo in želel, da ga naslikam v isti po/.i, kot gaje ujel fotograf. Enkrat je držal glavo malo bolj v levo in drugič malo bolj v desno. Začel sem slikati obe varianti. V tistem času sem bil tudi zelo vesel, ko smo nekako izvedeli in pričakovali, da bo prof. Matija Tome za svojo 80-letnico in za svoje veliko življenjsko delo na polju glasbe prejel Prešernovo nagrado. Tega najvišjega priznanja ter nagrade ni nikoli dobil. Bil je zelo potrt in žalosten. Po nekaj letih se mu je iztekla bogata in plodna življenjska pot.
Srečen sem, da mi je bilo dano, da sem že živel v tistem domžalskem času in letih, ko so v Domžalah še živeli naši veliki možje. Vsi smo jih poznali. Nekateri s ceste, drugi iz časopisov. Jaz in še nekaj drugih posameznikov smo imeli to prednost, da sem z njimi sodelovali, se pogovarjali in zrli v njihovo delo in življenje. Z njimi sem sodo-življal duhovni čas in čas njihove krute realnosti. Zato pišem o teh možeh čisto drugače, osebno doživelo, brez posrednikov ali pričevanj drugih ljudi. Tako je bilo pri prof. Matiji Tomcu, pri kiparju svetovnega imena Petru Lobodi, pri orna-mentalistu Jožetu Karlovšku in evropsko znanemu domžalskemu pianistu Aciju Bertonclju. Naj skladatelja prof. Matija Tomca z nami vred slavijo bele breze Bele krajine.
O tej priliki se želim spomniti, in najbrž samo jaz. še na nadarjenega ustvarjalca in sošolca kiparja Avgusta Habjana iz Stoba, ki je po nesrečni usodi in naključjih v Franciji v tihoti preminil v rodnih Domžalah. Omenjam še pokojnega sošolca kiparja Emila Slabeta iz Domžal, kašerja figur pri Triglav filmu v Ljubljani, ki mu okoliščine niso dopuščale poti v likovni svet.
Škoda ja za vsakega domžalskega moža, ki mu ni bilo dano, da bi dal svoj delež v hram naše domžalske duhovne dediščine.
Danlel lovro Fugger - Akademski slikar specialist
stran
9
MLADI
Okroglo z okroglim v Centru za mlade Domžale
December, mesec vescljačcnja, vrednotenja bere iztekajočega se leta in kovanja načrtov za prihajajoče leto, je bil v Centru za mlade Domžale še posebej prazničen. Poleg rednih dejavnosti: medgenera-cijske kreativne delavnice, okrogle mize za odgovorno starševstvo, bolšjega sejma in predbožične-ga rajanja, so v Centru za mlade praznovali deseti rojstni dan.
Okroglo, deseto obletnico delovanja Centra so obeležili z zaključkom fotografskega natečaja na temo »Okroglo« ter predstavitvijo utrinkov o dogodivščinah mladih v njihovi družbi, na slavnostnem večeru, 14. decembra 2006. fotografski natečaj »Okroglo« so na pobudo direktorice Centra za mlade, gospe Lili Jazbec, velike ljubiteljice fotografije in fotografiranja, organizirali v sodelovanju s Koto kino in video klubom Mavrica Radomlje. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzela Fotografska zveza Slovenije. Odziv javnega razpisa fotografskega natečaja je bil presenetljiv. Za priznanja in nagrade seje potegovalo 52 avtorjev z 270 fotografijami. Izbor najboljših fotografij je izvedla tričlanska strokovna žirija: akademska slikarka Vera Terste-njak ter fotografa Vili Majhenič in Stane Klemene, ki je žiriji predsedoval. Po besedah žirantov njihovo delo ni bilo lahko. Kakovost prispe-
lih fotografij je bila nad pričakovanji, konkurenca velika, njihovo delo pa za to toliko težje. Na slavnostnem večeru, ob praznovanju rojstnega dne Centra, so v obeh razpisanih kategorijah, posamezna fotografija in serije fotografij, podelili priznanja dvajsetim avtorjem. Posebno priznanje za sodelovanje na natečaju so prejeli mladi člani fotografskega krožka OŠ Venclja Perka: Aleksandra Brez-nikar, Klara Kopač, Nataša Roječ, Klara Zabret in njihova mentorica, Martina Lesjak. Kaj so mladi ujeli v objektiv, si lahko skupaj z najboljšimi prispelimi fotografijami ogledate vse do 20. januarja v Domžalskem domu, na Ljubljanski 58, kjer deluje Center za mlade.
Tinkara Kolesa, vodja projekta »Okroglo«, ocenjuje, da je fotografski natečaj vzbudil veliko zanimanja. Zato bodo v Centru za mlade tudi v prihodnje nadaljevali s tovrstnimi projekti. Ze zdaj vabijo vse generacije, da izostrijo oko in poskušajo v svoj objektiv ujeti »odsev« in »najbolj smešni prizor«, kar bosta temi fotografskega natečaja v letu 2007.
< iostje slavnostne prireditve, svetnice Občine Domžale, žirantje fotografskega natečaja Okroglo, avtorji fotografij natečaja »Okroglo«, starši, mladi ter drugi obiskovalci, so skozi videoprojekcijo utrinkov mladih v družbi Centra za mlade
Kaktus - Andraž Gregorič, srebrna plaketa
spoznali njihove dejavnosti. Namen Centra je nudenje pomoči pri reševanju težav mladih ter spodbujanje kreativnega preživljanja prostega časa domžalske mladine. Dejavnosti, ki jih izvajajo, segajo na področja kulture, izobraževanja, mladinskih projektov, preventive, informiranja in svetovanja. Praznovanje rojstnega dne ni zasenčilo ostalih decembrskih dejavnosti Centra. Že na prvi decembrski dan, na Dan boja proti aidsu, so se usmerili k informiranju in osveščanju mladih o nevarnosti aidsa. Starši otrok in mladostnikov so na zadnjem srečanju Šole za starševstvo v letu 2006 prisluhnili temam o nasilju; vrstah nasilja, vzrokih za njegov nastanek ter strategijah reševanja nasilja. Šola za starševstvo bo potekala vsak tretji ponedeljek tudi v letu 2007.
V Centru za mlade so s svojimi aktivnostmi poskrbeli tudi za pred-
novoletno vzdušje. Še pred prazničnimi dnevi, na medgeneracijski kreativni delavnici »Praznični namizni aranžma«, ste udeleženci imeli priložnost dopolniti znanje in pridobiti nove spretnosti o izdelavi namiznih aranžmajev. Na tradicionalnem Bolšjaku ste si lahko za pol do največ tri stotake privoščili spomin na otroštvo, zapisane modrosti, obesek za okoli vratu in še marsikaj. Še posebej veselo pa je bilo med mladimi, ki tedensko obiskujejo ustvarjalne delavnice. Mateja Ab-sec, ustvarjalka in mentorica delavnic za mlade, je v Center vnesla praznično vzdušje ter poskrbela za zabavni program. Mladi so v soju svečk, ob vonju nageljevih žbic, okusu domačih piškotov ter nežni glasbi zapustili staro in veselo zaplesali v novo leto. Ob vstopu v novo leto in desetletnem jubileju se zaposleni v Centru za mlade zahvaljujejo vsem, ki so s svojim strokovnim, umetniškim, bodisi ljubiteljskim znanjem kot predavatelji, mentorji kreativnih delavnic, avtorji slikarskih in fotografskih razstav, animatorji mladih na počitnikovanju in izletih, kot interpreti osebnih izkušenj ali na drugačen način soustvarjali in bogatili domžalsko mladino. Zahvala gre tudi Občini Domžale, kjer so vsa ta leta imeli posluh za potrebe mladih ter podpirajo dejavnosti Centra.
Vrata Centra so vsem vam vedno odprta. To je okolje, v katerem se lahko sproščeno pogovarjate, izmenjujete lastne poglede in izkušnje, razvijate svoje talente in ideje. Tako pridobivate znanja, veščine in vrednote ter se razvijate v aktivnega, odgovornega in nenazadnje v srečnega človeka, občana in Zemljana.
Mojca Zupančič
Pogovor z Darkom Štantetom, enim od režiserjev nizkoproračunskega celovečernega filma »Tošl«
Darko Štante ni zgolj nakladač. Kar se tiče posla (in malo je stvari, ki so tako resen posel, kot je nastajanje filma), postane sila resen, dovzeten, a tudi odgovoren. Pri svojem delu je pefekcinnist, kar pomeni, da situacije v kadrih secira s kirurško natančnostjo. Tudi v pogoni hitro preskoči ves socialni balast in odvečno nakladanje in se takoj posveti bistvu. Seveda, ko gre za delo. Drugače pa ...
Tošl je slovenska posebnost. Tako v tehničnem, finančnem, kot tudi v čisto vsebinskem smislu. Posebna zgodba pa ponuja tudi unikaten pristop, v katerem je sodelovalo 6 različnih režiserjev, ki so ponudili delček svoje vizije. Z veliko mero entuziazma in delom z lastno krvjo, je projekt končno zaključen. Večerna premiera je bila v domžalskem Kulturnem domu Franca Bcrnika, saj jedro ekipe sestavljajo Domžalčani. Po zadnjih informacijah pa je tej ekipi cntuziastov »iz vseh vetrov,« uspel veliki met - predstavitev na Festivalu slovenskega filma jeseni v Portorožu.
Kaj pa zgodba? Faliran študent, David, v WC-ju nekega lokala najde žensko denarnico. Kmalu izvemo, da je notri nekaj vrednega, vendar ne vemo točno kaj. David z zanimanjem raziskuje vsebino denarnice in se odloči, da jo bo temeljilo pregledal, preden jo vrne lastnici. Njegovo delo mu znatno otežuje nevrotični natakar in še cel kup nenavadnih dogodkov v lokalu. Naloga vračanja denarnice tako kar naenkrat postane nekaj sila zahtevnega, domala nemogočega. Ob pestrem dogajanju, ki spremlja Davidovo odločitev, se le-ta neprestano sooča s svojimi strahovi iz otroštva, ki mu onemogočajo navezovanje pristnega slika z nežnejšim spolom.
Kako, da je trajalo skoraj 5 let, da je film Tošl končno končan?
Tukaj sta bila dva problema. Prvi problem je bil, da nismo imeli finančnih sredstev. Denar smo zbirali počasi in preko drugih projektov. Vsi projekti, ki smo jih delali pre-
ko društva Milf, so bili usmerjeni za financiranje Tošla. Drug. velik logistični problem, pa je bil, da je pri projektu sodelovalo kar 6 režiserjev, ki smo se morali stalno nekaj usklajevati. Tako v sami produkciji kot tudi v post produkcij i, ko je bilo najtežje. Šlo je za 6 ljudi s šestimi različnimi pogledi. Ker gre pri filmu kljub temu za neko celoto, vsaj v smislu povezovalne zgodbe, so morali biti posamezni deli oziroma zgodbice med seboj v nekem ravnovesju. Zelja posameznega režiserja, ki je bila lahko sicer zelo dobra, vendar se ni skladala s celoto, je bila tako že vnaprej onemogočena. Med drugim je bilo tudi nekaj notranjih trenj in prepirov, tako da se je zadeva potem zavlekla na 5 let.
Kako potem, da ste se sploh lotili projekta s šestimi režiserji in brez denarja? Sliši se kot poskus samomora,
Na začetku smo zadevo vzeli zelo na lahko. Ekipa se je spoznala na nekem filmskem seminarju Javnega sklada za kulturne dejavnosti (.ISKD), kjer smo bili še polni entuziazma. Imeli smo ambicijo posneti nek nizkoproračunski film, ki bi se potem lahko vrtel po raznih klubih ali celo dnevnih sobah. Nato so ambicije posameznikov, ki so zadevo hoteli malo bolj sprofesionalizirati, začele naraščati. To je povleklo naprej še ostale, nakar so stvari ušle z vajeti.
Ste sedaj zadovoljni s končnim izkupičkom? .le obstoječe stanje optimalni domet tega filma?
Kar se tiče kader montaže, bi lahko rekli tako. Kljub temu pa tudi slednja ni maksimalna. Gledano v celoti bi se dalo napraviti šc kaj več. Kakšne stvari bi spremenil, vendar ne gre za moj film. Gre pač za nek soliden kompromis. Kar se mene tiče, bi dal film na filmski trak in ga vrtci po festivalih višje (B) kategorije. Tak, kakršen je, za A kategorijo nima niti leoretičnih možnosti, saj se zahteva verzija, posneta na filmski trak. Zavedam se, da gre za neke vrste utopijo, saj se bo težko uvrstil tudi na festivale B kategorije. Je pa to škoda, ker se mi zdi za kaj takega čisto primeren. Če izvzamemo tehnično nepopolnost, je film sijajen.
Koliko denarja bi potrebovali za takšno sofinanciranje? Nadaljnjih 10 do 15 milijonov sit. Ali lahko kdo v Sloveniji priskrbi takšna sredstva?
Prvi naslov je Filmski sklad, na katerem pa stvari v preteklosti niso funkcionirale tako, kot bi morale. Enkrat smo tja poslali že neke druge verzije filma, ki potem niso šle skozi. Nova sestava nam je bolj naklonjena, saj bodo v sodelovanju z RTV-jem poskrbeli za tehnično dovršenost izdelka do te mere, da se bo lahko film prikazal na Festivalu slovenskega filma. Glede na tamkajšnji odziv pa je mogoč tudi prenos slike na filmski trak (35 mm), kar bi filmu omogočilo, da gre najprej v redno kino distribucijo, nato pa še na razne festivale. Vrata za kaj takega so se kar naenkrat odprla.
Za namene snemanja tega filma ste ustanovili društvo Milf. Kakšna je trenutna situacija z društvom? Pripravlja še kakšen drug projekt?
Kakor sem že rekel, društvo je naredilo nekaj projektov, daje lahko sofinanciralo Tošl. Posneli smo dva študijska filma za slovensko policijo, posneli smo Kratki film 0 drogah, ki smo ga prodali Uradu za droge in slovenskim knjižnicam, potem je tu še kratki film La Sequence, ki pa je bil res bolj za užitek kot karkoli drugega. Bile so še razne reportaže, in denar se je počasi nabiral. Gre za preteklost. Društvo ima fomalno 9 ali 10 članov, vendar resnično aktivni smo trije.
Na kaj se boste v prihodnosti osredotočili sami?
Skupaj z nekaterimi člani društva Milf končujem dokumentarni film o psihiatru dr. Janezu Rug-Iju. V prihodnje pa mislim razvijati scenarije in se prijavljati na razne nacionalne in mednarodne razpise.
Kako doživljate filmsko situacijo v Sloveniji? Ali gre za probleme, ki so tudi praktično rešljivi?
Gre za dva problema. Prvi je, da se še vedno forsira študirane kadre. Se pravi ljudi z Akademije.
Čeprav so se v preteklosti uveljavili tudi ljudje brez ustrezne izobrazbe in so tudi v tem sistemu uspeli preživeti. Drug problem je, da ti ljudje delajo svoje filme, ki so v večini primerov »dvomljive kakovosti.« Tako za festivalsko kot tudi za množično publiko v komercialnem smislu. Del tega odgovora se navezuje tudi na ti. avtorstvo, kar naj bi bil evropski pogled na film. Za Akademijo se govori, da »furajo« rusko šolo, vendar bi sam rekel, da večina »masturbira« na francoski stil filma. Se pravi, želja, da vse naredijo sami, plus neka globoko osebno izpovedna poetika, ki pa se očitno pri nas ne obnese. Naj govorijo, kar hočejo, vendar dejstvo ostaja, da se velika večina slovenskih filmov ne predvaja na festivalih A kategorije.
No, imamo tudi avtorje, ki so uspešni na vrhunskih filmskih festivalih.
Kar se mene tiče, je edini vrhunski slovenski filmski ustvarjalec zaenkrat Jan Cvitkovič. Kapo dol. S tem, da je potrebno poudariti, da ne gre za študiranega režiserja. Zanimivo, ne?
Za konec bi vas prosil, da na-štejete še 5 najboljših slovenskih filmov v po-osamosvojitvenem obdobju.
Po vrsti: Outsider, Kruh in mleko, V leru (dolg premislek). Kaj še imamo? Pod njenim oknom, Odgroba-dogroba in pa Šelestenje.
To jih je 6.
Ups.
Pogovarjal se Je Žiga Čamernlk
Dogodki
v CENTRU ZA
MLADE DOMŽALE
DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska 58, tel.: 722-66-00, e-mail: czm@siol.net, www.i-rose.si
POTOPISNO PREDAVANJE ZNANEGA PEACEHIKERJA
V sredo, 7. 2., ob 18. uri
Znani popotnik Peacehiker alias Matej Sedmak se je julija 2004 odpravil na pot z nahrbtnikom, 200 $ in dvignjenim palcem. V letu in pol je prepotoval svet od Evrope do Mehike, preko Japonske do Indije. Na poti je doživel neverjetne dogodivščine, ki jih bo z nami delil na predavanju. Predstavil pa bo tudi svojo knjigo, v kateri podrobno opisuje svoje popotovanje in iskanje samega sebe. Vabljeni!
1. MEDNARODNI FESTIVAL GORNIŠKKGA FILMA Četrtek, 8. februarja 2007, ob 18. uri - Center za mlade v sodelovanju z Društvom za gorsko kulturo - Domžalski dom
• Gorski turizem in varstvo gorskega okolja /Tine Marenče/ 2006 / 25'40 / Slovenija
• Kraljestvo oblakov / Anže Čoki / 2006 / 45' / Slovenija
• Duh letenja / Gregor Šubic / 2006 /11 '56 / Slovenija
• Svoboda stare šole /Jure Niedorfer / 2006 /18'/ Slovenija
• Različne zasvojenosti / Andy Stiffhard / 2005 / 137Francija/Avstralija
• Zaščita pred snežnimi plazovi / Tomo Burazin, Miha Kuhar / 2005 / 34'30 / Slovenija
Petek, 9. februarja 2007, ob 18. uri - Center za mlade v sodelovanju z Društvom za gorsko kulturo - Domžalski dom
• Zadnji tovor - zgodbe iz čebelnjaka / Matjaž Fistravec / 2004 / 501 / Slovenija
• Dežela šerp / Aleš Kunaver, Matjaž Žbontar / 2006 / 25' / Slovenija
• Drugačna pustolovščina / Claudio Moschin / 2005 / 6'32 / Italija
• Jud s Tirolskega / Werner Asam / 2005 / 88T 6 / Nemčija
• Snežne sipine / Benjamin Leveque / 2006 /10'/ Francija
Torek, 13. februar, ob 18. uri - Center za mlade -VELIKA DVORANA - Potopisno predavanje AVSTRALIJA - dežela neizmernih možnosti.
Svojo popotniško izkušnjo bo predstavila Cveta Zalokar - Oražem.
Vabimo na ogled slikarske razstave FRAGMENTI ČASA diplomirane slikarke Anje Jovan. Do torka, 20. 2.
ŠOLA ZA STARŠEVSTVO Ponedeljek. 19. 2., ob 19.00 uri Tema bo MOTNJE HRANJENJA
OTVORITEV KIPARSKE RAZSTAVE Z NASLOVOM ALUMANIJA Četrtek, 22. 2., ob 19. uri
Žiga Vojska, absolvent Akademije za likovno umetnost, bo razstavil svoja kiparska dela iz aluminija.
SREDINI IN ČETRTKOVI ZABAVNI POPOLDNEVI Vabljeni vsako sredo in četrtek, od 16. do 20. ure! Ti je dolgčas, si želiš družbe, ne veš, kje bi preživel dolge jesenske popoldneve ... oglasi se v Centru za mlade Domžale. Skupaj bomo preživeli nekaj uric, se zabavali, pogovarjali, igrali različne družabne igre, ogledali kakšen film in še kaj ...
VABILO USTVARJALCEM
V okviru kulturnih večerov vabimo mlade ustvarjalce, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Vsi, ki delujete na kateremkoli področju ustvarjalne izraznosti (literarni, likovni, fotografski, glasbeni, oblikovni, filmski...), se odzovite našemu vabilu.
NEFIKS-neformalniindeks
lahko kupiš v našem centru. Vanj lahko vpisuješ vsa neformalna izobraževanja, študentsko delo in druge obštudijske dejavnosti. Uporabiš ga lahko za odkrivanje in načrtovanje svoje poklicne poti. pisanje življenjepisa, povečanje možnosti za zaposlovanje, potrdilo za vsa neformalna izobraževanja.
SVETOVALNICA
Za otroke, mladostnike in starše, ki se želijo z nekom pogovoriti o stiskah in težavah, ki jih sami ne morejo rešiti.
PODPORNE SKUPINE
1. skupina: za motnje hranjenja,
2. skupina: za starše otrok s posebnimi potrebami,
3. skupina: za pomoč mladostnikom s težavami z drogami,
4. skupina: za pomoč staršem in bližnjim, ki bi radi pomagali svojim otrokom.
Dobrodošli vsak dan, med 8.00 in 20.00 uro, ob petkih, do 13.00 ure. Oglasili se bomo tudi na telefon: 722 - 66 - 00. Pišete lahko na e-mail: czm@siol.net.
V petek, 26. januarja, od 21.00 naprej, se bo v Hali komunalnega centra zgodil veliki zaključni
koncert Festivala DNK - ŠTUNF 07 in EDO MAAJKA s predskupinami!
Karte še lahko dobite v predprodaji v vseh poslovalnicah e-Študentski servis, Studentsku klub Domžale in Študentski klub Kamnik za bore 4 EUR (958,56 sit) oz. na mestu prireditve (uro prej) za 6 EUR (1437,84 sit).
Za več informacij si poglej www.dnevikulture.net oz.www.stunf.org!
Se vidimo!
IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK
Volilna konferenca območne organizacije Socialnih demokratov
Lokalne volitve pomenijo krepitev socialne demokracije
w.
\ novega vodstva SD Domžale
Socialni demokrati v občini Domžale imajo novo vodstvo
V četrtek, 11. januarja, so se v Domžalah zbrali člani in simpa-tizerji stranke SD. Pregledali so svoje delo v preteklih dveh letih.
Še posebej so bili zadovoljni s prodornostjo svojih svetnikov v Občinskem svetu in uspehom svojih kandidatov pri volitvah v svete krajevnih skupnostih. A ker se slogan stranke glasi »Zmaga je šele začetek«, bomo uspešnost socialnih demokratov tudi poslej ocenjevali skozi uveljavljanje idej in zahtev ter
reševanje problemov občanov.
Izvolili so tudi novo vodstvo sestavljajo:
- predsednik Aleš Sazonov
- podpredsednik Rudi Križanič
- tajnik Peter Žibert
- blagajničarka Nataša Belle.
ki ga
I.L.
V Mengšu so se pred novim letom na volilni in programski konferenci sestali člani in simpatizerji območne organizacije Socialnih demokratov Domžale, ki povezuje občine Mengeš, Moravče, Lukovica, Trzin in Domžale. Franci Ger-bec, doseda nji predsednik območne organizacije, je v poročilu predstavil delovanje stranke v vseh petih občinah - povsod se je članstvo okrepilo in pomladilo.
Razčlenil je volilne rezultate, ki so v primerjavi z letom 2002 boljši, saj ima stranka župana v Moravčah.
V občinskih svetih je ohranila število svetnikov v Domžalah (3), v Mengšu (1) in v Trzinu (I); povečala jih je v Lukovici (z 0 na 2) in v Moravčah (z 1 na 4).
V razpravi so navzoči predstavili predvolilne
priprave po občinah in glavne naloge in dejavnosti svetnikov SD po izvolitvi. Različne poglede so imeli le na volilne priprave in predstavitev stranke v občini Lukovica. Delo stranke na nacionalni ravni in dejavnosti po-
slancev SD v državnem zboru je opisal Uroš Jauševec, glavni tajnik Socialnodemokratske stranke. V iskrenem orisu se ni izognil niti razlagi pričakovanj, da bi Borut Pahor, predsednik stranke, kandidiral za predsednika države.
Predlog programa ob-
močne organizacije je sedemdesetim navzočim razložil Dušan Pejič. V programu za leti 2007 in 2006 se prepletajo konkretne dejavnosti, ki vsebinsko segajo od družabnih srečanj prek socialnih aktivnosti do organiziranja razprav o krajevnih in občinskih problemih. V območnem smislu bodo člani stranke delovali tako lokalno v krajevnih skupnostih in občinah kot v pripravah na letošnje predsedniške in prihodnje državno-zborske.
Ob koncu srečanja so na tajnih volitvah soglasno izvolili novo predsedstvo območne organizacije. V njem so predsednik Dušan Pejič, podpredsednik Franci Gerbec, tajnik Miha Matlievski in blagajnik Gregor Ro-vanšek.
Igor Llpovšek
Mladi liberalni demokrati Domžale
0 nevarnosti pirotehničnih sredstev
Domžalski Mladi Liberalni Demokrati smo v decembru, kot smo napovedali že v prejšnji številki Slamnika, takoj po ponovni obuditvi, pričeli z delom in dejavnostmi, za katere smo menili, da sovpadajo s prazničnim časom. Dne 18.12.2006 smo organizirali predavanje na temo Nevarnosti napačne uporabe pirotehničnih sredstev.
V Domžalski dom so povabili tri goste, ki se v prazničnem času še posebej soočajo, ali s kršenjem zakona ali pa z napačno rabo in posledicami napačne rabe pirotehničnih sredstev. Svoje izkušnje so z nami delili policist PP Domžale, namestnik komandirja postaje g. Rado Božič, zdravnik Travmatološke klinike v Ljubljani, asist. mag. Simon Herman, dr. med., ter gasilec CPV-ja g. Matjaž Korošec.
G. Božič je za uvod povedal nekaj določil iz zakona o eksplozivih, seznanil nas je o datumih, ko se s takšnimi sredstvi lahko rokuje, ter predvsem kdo lahko to uporablja ter na katerih mestih. Poseben poudarek je bil na mladostnikih do 15 let, katerim je nakup in uporaba teh sredstev dovoljena samo ob prisotnosti staršev. Le-ti so odgovorni ter posledično tudi kaznovani v primeru nepremišljenega ravnanja svojih otrok. Izpostavil je projekt, v katerem sodeluje med drugimi državnimi službami tudi policija in se imenuje »Bodi zvezda, ne meči petard«, ki jo že šesto leto izvajajo po osnovnih šolah. G. Božič je zaključil s statistiko policije, ki beleži v letu 2004, 248 kršitev predpisov s pirotehničnimi sredstvi, v letu 2005 pa so zabeležili teh kršitev 154. To ne pomeni, da gre za upad teh kršitev, oziroma da jih je bilo v celem letu samo toliko, to samo pove, da je bila za toliko kršitev obveščena policija. Težko je namreč priti na kraj dogodka, pa da bi policisti imelo upanje, da jih bodo kršitelji tam tudi počakali. Ker se ostali državljani tega zavedamo, v večini primerov kršitev sploh ne sporočamo naprej, ker se nam včasih ne zdi smiselno, pa čeprav takšno razmišljanje ni pravilno. Naslednji gost, ki se pri svojem delu in tovrstnih nesrečah srečuje predvsem z materialno škodo, je bil gasilec g. Korošec Matjaž, ki nas je opozoril na to. kaj lahko napačna uporaba pirotehnike povzroči na imetju ter v naravnem okolju. Opozoril nas je, da se v mestih dogajajo predvsem požari v zabojnikih in v kontejnerjih z odpadnim materialom. V naseljih s kakšnimi gospodarskimi objekti pa je nevarnost za večji požar le-teh. Povprečno pravi, da Center požarne varnosti iz Domžal, beleži v pred-novoletnem času po tri tovrstne požare vsako leto. Tretji gost. ki se sooča s sanacijo najhujših posledic, pa je bil asist. mag. Simon Herman, dr. med., ki nas je opozoril na možne težke posledice, do katerih lahko privede nepravilna raba pirotehničnih sredstev. Težka posledica v smislu, da nas ne udari po žepu, temveč nam ogrozi življenje ali pa nam ga v toliki meri spremeni, da nismo nikoli več tisto, kar smo pred nesrečnim dogodkom bili. S pravilno rabo pirotehničnih sredstev je lahko to veselje predvsem za mladostnike, z nepravilno rabo, pa na žalost preraste v njihovo bolečino ter bolečino njihovih staršev.
Na prosojnicah nam je predstavil sledi tako večjih kot manjših poškodb. Manjše v smislu blažjih opeklin po rokah, težje pa pri poškodbah obraza, ostalih delov telesa, pa tudi prstov na rokah. Povedal nam je za statistiko preteklih praznikov, torej obdobje 2005/06, ko so na Urgentnem bloku v Ljubljani pomagali 12 osebam, od tega je bilo 8 lažje poškodovanih, 2 resneje, ki sta potrebovala dolgotrajnejše zdravljenje, 2 poškodbi pa sta se končali s težko invalidnostjo. Poleg vsega je žalostno najbolj to, da pet od poškodovanih oseb, ni bilo samih krivih za poškodbe, temveč so jih dobili s strani nepazljivosti oziroma objestnosti drugih. Tukaj velja poudariti, da moramo biti posebej pazljivi na prireditvah na prostem, ko smo v gneči, oblečeni v jakne z visokimi ovratniki in kapucami in hitro se lahko zgodi, da zaradi objestnosti in nepremišljenosti, kakšna petarda priroma k nam za vrat. Tukaj pa potem lahko pride do hujših poškodb glave, ušes, sluha,... Kot že mnogokrat doslej in v različnih okoliščinah, se je tudi tu pokazalo, da moramo najbolj paziti sami nase, kajti objestnost včasih ne pozna meja.
Na končuje sledilo še par napotkov, kako najbolje ravnati, če pride do kakšne poškodbe. Poleg konk retnih nasvetov je dobro vedeti številko 112. S temi besedami smo uradni del predavanja tudi zaključili, se zahvalili vsem sodelujočim in gostom za čas, ki so ga namenili predavanu. Zaželeli smo jim veliko sreče in čimlepše in varno preživete praznike.
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENI|E
MLD v domu upokojencev
Kljub temu, da se je mesec bližal koncu nismo prenehali z našim delovanjem in ponovno zavihali rokave in pokazali tudi naš posluh do sočloveka, še posebej do ostarelih v Domu upokojencev Domžale. Obiskali smo jih in jih obdarili s kozarčkom domačega medu.
Težko je opisati kakšen sprejem in toplino smo doživeli ob prihodu v dom. Starostniki so bili ravno zbrani v jedilnici, kjer so imeli prednovoletno srečanje z živo glasbo. Prišli smo ob pravem času, da smo jih večino dobili na enem mestu. Naš predsednik Jani Novljan jih je vse lepo pozdravil in jim povedal, da mladi nanje nismo pozabili in da smo jih v ta znak tudi obiskali. Srečanje je bilo res prijetno in mislim, da smo marsikomu pričarali nasmeh na ustnice.
Ker so v domu tudi takšni, ki do jedilnice niso mogli priti, smo se v spremstvu sester odpravili tudi po sobah in vsakega posebej pozdravili ter mu v novem letu zaželeli vse dobro. Tako malo je potrebno, da nekomu polepšaš dan in če nam je s tem uspelo, smo zadovoljni tudi mi. Res ganljivo je bilo videti, kako so se nas starostniki razveselili. Darila niti niso bila tako pomembna, pomemben je občutek, da se je nekdo spomni nanje. To pa nam je v končni fazi, pomembno vsem, tako mladim kot starejšim.
Domujejo v centru naše občine, pa se hkrati včasih zazdi, da so nekje na obrobju. Morda na obrobju naših misli, kajti tisti, ki tam nimamo sorodnikov, tja res ne zahajamo, zato je toliko lepše videti, kako so veseli, ko se spomni nanje nekdo, s katerim niti niso v sorodu in so povrhu vsega še mlada generacija, za katero je znano, da samo hitimo k začrtanemu cilju in pozabljamo na medčloveške odnose. Mi smo in bomo tudi v prihodnje dokazali, da temu ni tako. Da si želimo sprememb, da si želimo uspeti v življenju, pa vendar, da pri tem ne bomo pozabili na sočloveka.
Še enkrat se najlepše zahvaljujemo direktorici Doma upokojencev, ki nas je toplo sprejela in se nam v imenu vseh, ki bivajo v domu, iskreno zahvalila. Mi seveda upamo, da se v bližnji prihodnosti zopet srečamo.
Veseli so nas bili tudi
v Centru požarne varnosti Domžale
To, da imamo vsi radi praznike, najbrž drži. Vsi smo radi prosti in si na takšen dan oddahnemo in ga izkoristimo za druženje z ljudmi, ki jih imamo radi. Pa vendar si ne morejo tega vsi privoščiti. V naši občini obstajajo najmanj tri službe, katerih vrata so nam odprta na vse dni v letu. Seveda si vsi želimo, da bi jih čim manj potrebovali, ampak jih in zato budno pazijo kaj se v občini dogaja, ter so nam pripravljeni pomagati, če potrebujemo njihovo pomoč.
Zato se je naša prednovoletna z medom osladka-na pot, nadaljevala v Center požarne varnosti v Domžale, kjer smo na kratko poklepetali s takrat prisotnimi gasilci in jim zaželeli lepe ter mirne praznike.
Na Policijski postaji Domžale
Na PP Domžale, kjer je narava dela drugačna kot pri gasilcih, ki dokaj strnjeni čakajo na morebitni klic v sili, so policisti več ali manj razkropljeni po okolici, kjer včasih izvajajo tudi kaj, kar nam ni ravno všeč, ampak samo opravljajo svoje delo, čeprav marsikomu položnica ravno ne polepša praznikov. Na postaji smo srečali samo dežurnega policista, zato upamo, da so bili veseli skromnega darila, ko so se vrnili.
Na koncu pa smo obiskali še Urgenco v ZD Domžale, kjer smo dežurno zdravnico takoj pomirili, da smo jih prišli samo pozdraviti, jim zaželeti čim manj dela v celem letu in skromno obdariti, ter da ni prišel naš skoraj celotni odbor, po nujno medicinsko pomoč.
Kot že rečeno, zakorakali smo v mlado leto polno upanja, kot je mlad naš odbor, ki bo deloval aktivno tudi v prihodnje. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem donatorjem, ki so nam pomagali izpeljati ta dva projekta v prednovoletnem času. Za prihodnje pa že kujemo nove ideje in načrte, katerih poročila boste zaenkrat našli na teh straneh, v čim krajšem času pa tudi na naši internetni strani, ki je v pripravi.
LO MLD Domžale: Bojana Petrovič
w
Četrta obletnica smrti ustanovitelja Demosa
dr. Jožeta Pučnika
(1932-2003)
13. januarja 2003 je Slovenija izgubila tvorca Demosa, kreatorja slovenske samostojnosti in neodvisnosti, pokončnega, poštenega in v svojih idejah neodvisnega človeka, ki je bil za vse pravi svetilnik svobode. Bil je velik demokrat, oče slovenske osamosvojitve ter procesov demokratizacije.
Jože Pučnik, sociolog, publicist, doktor znanosti in politik, se je rodil 9. marca 1932 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Od leta 1989 do 1993 je bil predsednik SDSS, ki se je kasneje preimenovala v SDS, v letih od 1989 do 1991 pa tudi predsednik Demokratične opozicije Slovenije (Demos), ki je zmagala na prvih demokratičnih volitvah leta 1990. Vodenje SDSS je leta 1993 prepustil  sedanjemu predsedniku
vlade Janezu Janši. Leta 1990 je bil kandidat Demosa na volitvah za predsednika Republike Slovenije. Jože Pučnik je bil leta 1992 podpredsednik Vlade RS, na volil vali
SDS
1992 pa je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije, kjer je med drugim vodil parlamentarno preiskovalno komisijo za povojne množične poboje. Leta 1997 seje umaknil iz aktivne politike. Nazadnje je bil častni predsednik SDS.
SDS Domžale
Rok Ravnikar proti G. Golobiču
V zadnjih tednih Nova generacija SLS izvaja obsežno akcijo, o kateri poročajo tudi mediji, s katero skuša opozoriti slovensko javnost, da stranka, ki jo ustanavlja Gregor Golobic, nekdanji dolgoletni državnim sekretar LDS, za Slovenijo ni dobra izbira in da predstavlja resno grožnjo demokraciji. Rok Ravnikar, predsednik Nove generacije, podmladka Slovenske ljudske stranke, je tudi občinski svetnik v Domžalah, zato smo ga povabili na pogovor, da nam pojasni za kaj gre.
Zakaj ste se odločili za boj proti Gregorju Golobiču?
Gregor Golobic je bil 12 let najvplivnejši človek v državi. Brez njega se ni sprejela nobena pomembna kadrovska odločitev v gospodarstvu, javni upravi in medijih. V času njegove vladavine je bilo sicer narejenega tudi marsikaj dobrega, vendar pa je to bil tudi čas divje privatizacije, po domače, kraje družbenega premoženja, v kateri je majhno število ljudi neizmerno obogatelo, tisoči in tisoči pa so izgubili službe in socialno varnost svojih družin.
Tak šok so nenazadnje doživele tudi Domžale in na
Kako poteka projekt, ste zadovoljni?
Akcija teče po načrtih. V javnosti smo uspeli spodbuditi pogovore o tem, kaj bo Golobičeva stranka pomenila za Slovenijo. V nadaljevanju nas čaka veliko trdega dela, ko bomo morali na najrazličnejših ravneh s pravimi argumenti prepričati ljudi, da mora ta projekt postati projekt cele Slovenije.
Ampak ali nima v demokraciji vsak možnosti, da pove svoje mnenje in nenazadnje, ali ni prav, da imajo ljudje možnost izbire med različnimi političnimi opcijami. Zakaj g. Golobic ne bi smel javno delovati? Mi Gregorju Golobiču ne preprečujemo javno delovati! Če kdo, on poskuša nam preprečevati javno delovanje s svojimi zvezami. Gregor Golobic naj kar deluje v politiki, če ga to zanima in veseli. Mi želimo le opozarjati na njegove napake v preteklosti in pa na problematičnost njegove nove politične vizije. On je ocenil, da smo Slovenci naiven narod. Zato seje odločil, da bo stran-
novai
srečo preživele. Kje je ugled nekdaj najbogatejše občine v Sloveniji? Ampak najmanj, kar je, da bi si takih pretresov želeli še enkrat. Golobičev čas je bil zaznamovan tudi s poskusi prevrednotenja družbe, npr. da bi samske osebe zlorabljale postopke umetne oploditve, da bi se družinske skupnosti metale v isti koš z različnimi oblikami »modernih« partnerstev,... On je te poskuse prevrednotenja aktivno podpiral.
Nova Slovenija seje preselila v Domžalski dom
Občinski odbor N.Si Domžale obvešča vse svoje članice, člane ter simpatizerje, da so novi prostori stranke od decembra v Domžalskem domu (bivša domžalska knjižnica) na Ljubljanski 58 v Domžalah, in sicer v I. nadstropju.
Čas uradnih ur je še vedno sreda, in sicer od 17. do 19. ure, ko lahko uredite članske zadeve (npr. poravnate članarine) ali se pozanimate za dejavnosti stranke. Nečlani in simpatizerji pa se seveda lahko tudi vpišete vanjo in izrazite svojo pripravljenost za delo na različnih področjih. Prijazno vabljeni!
Bogdan Osolin, tiskovni predstavnik 00 N.SI Domžale
Sonja Helne, predsednica 00 N.SI Domžale
M Si
Novo SloV0fY tfo
ka, ki jo ustanavlja navzven igrala naivnost in s tem pretentala ljudi. Ko pa bi ponovno prišel na oblast, pa hi, tako je razumeti njegove izjave, vladal s trdo roko.
Se vam ne zdi, da ljudje v politiki nagrajujejo konstruktivnost? Se pravi, da vi delate dobro, ne pa, da kritizirate druge. Kritizerstva ljudje ne marajo najbolj. Tudi jaz mislim, da ljudje kritizerstva ne marajo. Tudi sam ga ne maram. Dejstvo pa je, daje sestavni del političnega dela tudi to, da javnosti predstaviš posledice, ki jih s seboj prinašajo določene politične odločitve. To je normalno. Naš čas šele pride. Mi se borimo, da bo čas, v katerem bomo mi morali poka/ali, kaj znamo in kaj veljamo, demokratičen in svoboden. To je pomembno za državo in nenazadnje tudi za občino. Lahko rečem, da mi je v veliko veselje, da sem na zadnjih lokalnih volitvah dobil priložnost, da delam tudi za našo občino. Pripravljen sem na dejavno sodelovanje, k temu me zavezujejo še posebej preferenčni glasovi, ki sem jih prejel, saj pomenijo, da ljudje od mene osebno pričakujejo zavzetost in prizadevanje.
T.P.
stran
11
NASI POSLANCI
Kako lahko Občina Domžale črpa evropska finančna sredstva?
V letu 2004 je mlada država Slovenija postala del Kvropskc unije (EU), ki smo jo državljanke in državljani spoznali za tisto okolje, ki v neizogibnem svetovnem procesu globalizacije tudi nam ponuja največje možnosti za nadaljnji razvoj in napredek. »Nesporno mnogo večje, kot bi jih imeli kot majhna, povsem samostojna in v integracijske procese nepovezana država,« poudarja poslanka Evropskega parlamenta, dr. Romana Jordan Cizclj, »vendar pa site priložnosti ne ponujajo same po sebi in poiskati bomo morali poti in načine, kako jih v čim večji meri izkoristiti.«
/. letom 2007 začnejo potekati številni projekti, za katere je bila osnova lani sprejeta Finančna perspektiva za sedemletno obdobje 2007 do 2013. Začne se obdobje priprave in izvajanja projektov sedmega ok-
virnega programa za raziskave in razvoj, kjer lahko za pridobitev nepovratnih sredstev EU s primernimi projekti kandidirajo tako podjetja, ki želijo dvigniti svojo konkurenčnost, kot druge javne in zasebne organizacije, univerze, inštituti, razvojne agencije in tudi lokalne skupnosti. Velike finančne vzpodbude za razvoj, ki jih EU nudi, organizacije v Sloveniji še vedno premalo izkoriščajo. »Evropski projekti so finančno in vsebinsko obsežni in za pridobitev evropskih sredstev je potrebno dolgoročno načrtovanje in povezovanje več zainteresiranih skupin. Verjetno prav preskok iz majhnih na velike projekte ter na najširše tim-sko delo predstavlja eno največjih ovir za slovenske potencialne udeležence v tem programu,« pravi dr. Jordan Cizljeva.
Začne pa se tudi obdobje črpanja sredstev, namenjenih sofinanciranju projektov za postopno zmanjševanje razlik v razvitosti posameznih regij Evropske unije. Sloveniji so v tem sedemletnem obdobju namenjena sredstva v okvirni višini 2,7 milijarde evrov s področja konvergence in 1,4 milijarde evrov iz kohezijskega sklada. Gre za področje uresničeva-
nja nove regionalne politike, kjer bodo finančna sredstva usmerjena v tiste regije, kijih najbolj potrebujejo in bodo razvojne perspektive znale tudi najbolje izkoristiti. Evropske sklade tega področja predstavljajo Evropski sklad za regionalni razvoj. Evropski socialni sklad in Kohezij-ski sklad. Iz omenjenih skladov so financirani projekti, ki prispevajo h krepitvi kohezije in izboljšanju prometne in okoljske infrnsrtrukture. Izraz kohezija pa pomeni podporo tistim načrtom, ki spodbujajo rast in nova delovna mesta, podpirajo raziskave in inovacije, razvoj informacijske družbe ter energetike, vključno z obnovljivimi viri. Finančna sredstva bodo podeljena tudi za projekte s področja varstva okolja in trajnostnega razvoja. Finančna sredstva so namenjena tudi teritorialnemu sodelovanju, katerega cilj je okrepitev čezmejnega sodelovanja s skupnimi lokalnimi in regionalnimi pobudami in projekti kot tudi krepitev medregij-skega sodelovanja z izmenjavo izkušenj. Slovenija ima v ta namen do leta 2013 na voljo 104 milijone evrov. Pri čezmejnem sodelovanju bo ta denar na voljo prvenstveno
za projekte spodbujanja podjetništva, razvoja turizma, kulture in čezmejne trgovine. EU bo podpirala tudi projekte povezav med mesti in podeželjem (izboljšanje dostopa do transportnih, informacijskih in komunikacijskih omrežij in storitev), pa tudi projekte za gradnjo če/mejnih sistemov in objektov za ravnanje z vodami in odpadki kot tudi tistimi za proizvodnjo energije. V poštev pridejo tudi projekti čezmejnega zaposlovanja, projekti /.a usposabljanje delavcev in brezposelnih kot tudi tisti za razvoj lokalnih trgov delovne sile. Pri transna-cionalnih projektih bosta veljali dve prednostni področji, in sicer:
1. inovativnost in družba znanja, kjer bodo sredstva na voljo zlasti za ustvarjanje in razvoj znanstveno tehnoloških omrežij ter vzpostavljanje povezav med znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami in podjetji.
2. okolje in preprečevanje tveganja, s sredstvi za zaščito in upravljanje s porečji, obalnimi območji, morskimi viri in mokrišči.
Za razpoložljiva sredstva lahko kandidirajo poleg ustreznih institucij, organizacij, univerz in inštitutov tudi lokalne in regionalne oblasti. Od aktivnega pristopa ustreznih posameznikov in skupin, lokalnih in regijskih skupnosti je odvisna kakovost pripravljenih projektov in uspeh pri kandidiranju. Tako bodo v obdobju, ki se začenja z letom 2007, lokalne oblasti in posamezniki iz občine Domžale lahko dokazali, da se svojih priložnosti zavedajo in so jih sposobni in pripravljeni tudi izkoristiti.
Darko Rudi
Evropski parlament je z veliko večino izglasoval poročilo dr. Mihaela Brejca
Evropski parlament je decembra 2006 z veliko večino izglasoval poročilo dr. Mihaela Brejca (SDS/ EPP-ED) o pobudi Avstrije, Belgije in Finske za sprejetje sklepa Sveta, ki se nanaša na člene 30(1) (a) in (b) in 34(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji, o sodelovanju med uradi za odvzem premoženjske koristi držav članic na področju sledenja in identifikacije premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ali drugega pre-
moženja, povezanega s kaznivimi dejanji. Glavni namen Uredbe je izboljšati in poenostaviti boj proti organiziranemu kriminalu.
Poročilo predvideva, da naj bi vsaka država članica, po sprejetju tega sklepa Sveta, ustanovila ali imenovala nacionalni urad za odvzem premoženjske koristi in zagotovila uspešno sodelovanje in koordinacijo med nacionalnimi uradi. Glavni motiv čezmejnega organiziranega kri-
minala je finančni dobiček, zato je potrebno tesno sodelovanje med pristojnimi organi držav članic. Organiziran kriminal nadaljuje s kaznivimi dejanji, če oblasti, pristojne za boj proti organiziranemu kriminalu niso /možne izvesti uspešnega zasega in odvzema finančnega dobička, pridobljenega s kaznivim dejanjem. Dr. Brejc je poudaril, da bo okrepljeno mednarodno sodelovanje med uradi izboljšalo izmenjavo znanja o načinih in metodah čezmejne identi-
fikacije, zamrznitve in zasega dobička, pridobljenega na podlagi kaznivega dejanja. Izmenjava informacij med temi uradi bo tako potekala hitreje, kar bo omogočalo uspešnejše odzivanje državnih organov na kazniva dejanja, storjena v različnih državah članicah. Pogosto se namreč dogaja, da je kaznivo dejanje kaznovano v neki državi, medtem ko je dobiček pridobljen s kaznivim dejanjem v neki drugi državi.
Jurij Daneu
Spremembe
prostorske
zakonodaje
Prostor postaja dejavnik, ki se ga čedalje bolj zavedamo in vedno bolj cenimo. Ker ni neomejen, je potrebno posege vanj zelo skrbno načrtovati, ob tem pa upoštevati tudi lokalne specifičnosti. V Poslanski skupini SDS soglašamo s tistimi, ki menijo, da je trenutno veljavni Zakon o urejanju prostora v številnih delih nedorečen in neživljcnjski ter kot tak v določenih delih potreben korenitih popravkov, saj je potrebno določiti jasna pravila in pogoje za posege v prostor.
Posledice neustreznih rešitev sedanjega zakona se v praksi kažejo po eni strani v veliki množici novih posegov v prostoru, po drugi pa v pritisku kapitala, tudi ko se skuša na določenem območju zgolj pridobiti informacijo, ali je sploh možen poseg na takšnem področju. Praksa je pokazala, daje sedanji Zakon o urejanju prostora na določenih mestih vsebinsko izredno pomanjkljiv in neusklajen s predpisi - predvsem s področja varstva okolja in ohranja nja narave, omogoča pa tudi preveliko samosvojost investitorjev. S tem problemom se soočamo tudi v občini Domžale, saj v preteklih mandatih vladajoča oblast ni pripravila ustrezne strategije za izrabo prostora in prostorskega načrtovanja in te je skoraj povsem udinjala željam investitorjev (Križani ipd.j.V
bližnji prihodnosti pa bodo občine morale pripraviti prostorske akte, pri tem pa se bodo zagotovo soočale z velikimi težavami, ne samo vsebinske, temveč tudi operativne narave. Vsebine takšnih aktov imajo zato na izvedbeni ravni številne pomanjkljivosti. Potrebno je priznati, da je takšno stanje tudi posledica pomanjkljivih evidenc oz. neažurnih katastrov posameznih področij. Zato se nam zdi izrednega pomena, da je predlagatelj pri spremembah tega zakona upošteval, da je podlaga za načrtovanje novih gradenj na območju države oziroma občine poznavanje obstoječega stanja prostora. Pri tem gre za pomembne informacije o obstoječih stavbah, zemljiščih, objektih ter informacijah 0 raznih kmetijskih, vodnih, gozdarskih in drugih zemljiščih na območju države ali pa na območju občine in o režimih na teh zemljiščih. Prav tako se nam v SDS zdi pomembno, da takšen prikaz stanja prostora pripravi ministrstvo, pristojno za urejanje prostora, skupaj oz. v sodelovanju z občinami. Ta akt sicer ne bo imel narave pravnega akta, gre pa vsekakor za pomemben strokovni pripomoček državnemu organu, zlasti pa občinam, ki bodo z njegovo pomočjo lažje in hitreje pripravile svoje prostorske akte. V ta prostorski informacijski sistem bodo vključeni vsi prostorski podatki, ki so potrebni za pripravo
prostorskih aktov in za njihov nadzor. Poleg tega bo ta baza podatkov vsebovala tudi informacije, ki jih potrebujejo potencialni investitorji, da bi bili s pomočjo prostorskega načrtovalnega sistema še pred oblikovanjem svoje investicijske namere seznanjeni s statusom zemljišča, na katerem nameravajo graditi ter z vsemi morebitnimi omejitvami in pogoji glede gradnje. Dosedanjemu neurejenemu stanju na področju prostorskega načrtovanja ali gospodarjenja s prostorom je dejansko potrebno narediti konec. To pričakujemo vsi. Zato so pričakovanja, ki spremljajo Zakon o prostorskem načrtovanju, izredno velika. Zavedamo se, da ta zakon ne bo rešil celotnega problema in daje zakon o graditvi objektov logično dopolnilo. V SDS podpiramo stališče predlagatelja, ki pravi, citiram: »daje temeljni cilj predlaganega zakona jasno urediti sistem prostorskih aktov države in občine in razmerje med njimi ter v tem okviru natančno opredeliti tudi njihovo vsebino, postopek njihovega sprejemanja ter v tem okviru tudi postopek celovite presoje njihovih vplivov na okolje, in da je temeljne načelo, ki ga je predlagatelj upošteval pri pripravi zakona, načelo pravne jasnosti in z njim povezano načelo pravne varnosti in predvidljivosti ter načelo zaupanja v pravo. Prostorski akti so oblastni akti. s katerimi pristojni organi države in občin določajo o načinu uživanja lastninske pravice na posameznih parcelah.«, konec citata. Pri tem naj bi predlagatelj upošteval sklop temeljnih načel ali usmeritev, ko so načela trajnostnega prostorskega razvoja, načelo javnosti, torej možnosti vpogleda zainteresirane javnosti, načelo usmerjanja prostorskega razvoja naselij, načelo prevlade javne koristi, ki pa mora upoštevati tudi zasebne interese.
načelo ohranjanja določenih prepoznavnih značilnosti določenega prostora in na koncu, da o načelih strokovnosti niti ne govorim, kar je samo po sebi tudi umevno. Prostorsko načrtovanje po novem zakonu uvaja poleg državnega in občinskega nivoja še vmesni nivo, to je pokrajinski. Ali je to prehitevanje zaradi najavljanja uvedbe pokrajin potrebno ali ne, je sicer stvar diskusije, kar pa v končni fazi ni tako pomembno, kot se bi komu to mogoče zazdelo. Pomembneje je, da bo novi zakon vsemi dodatki, ki so se potrebni, uspel rešiti vse zagate in stran poti pa tudi težave sedanje ureditve. Samo preimenovanje dokumentov ne bo dovolj, da bomo namesto strategije prostorskega razvoja Slovenije, prostorskega reda Slovenije in državnega lokacijskega načrta sedaj dobili državni strateški prostorski načrt in državni prostorski načrt ter na občinski ravni namesto strategije prostorskega razvoja občine, prostorskega reda občine, občinskega lokacijskega načrta sedaj dobimo občinski strateški prostorski načrt, občinski prostorski načrt in občinski podrobni prostorski načrt, tudi ne bo dovolj. Zato v okviru Poslanske skupine SDS podpiramo celovito pripravo nove zakonodaje s tega področja. Zakon, ki smo ga nedavno obravnavali v Državnem zboru, je vsekakor osnovni, strateški dokument, ki mu bodo kmalu sledili še ustrezni podzakonski akti. Osnovna pričakovanja in zahteve Poslanske skupine SDS so, da se postopek pridobivanja dokumentacije za postavitev objektov skrajša ter poenostavi do najnižje možne meje, zato smo predlagane zakonske rešitve podprli.
Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS
Zdravje je na prvem mestu vrednot
Prav gotovo je bila beseda zdravje v zadnjih tednih ena od največkrat izrečenih. V željah in pričakovanjih za novo leto, pa tudi ob drugih priložnostih, ko si drug drugemu voščimo ali pa izrekamo upanje za prihodnost. Zdravje je vrednota, ki jo postavljamo med najpomembnejše, če ne celo, po globokem premisleku, na samo prvo mesto. Prav zato nam ni in ne more biti vseeno, kaj se dogaja z našim zdravstvom in s politiko, ki postavlja temelje za njegovo dostopnost, učinkovitost in strokovnost.
Sama sem v zadnjem času največ svojega političnega udejstvovanja posvetila prav temu področju, ga dodobra spoznala in ugotovila, da se dogajajo in napovedujejo, brez prave javne diskusije, velikanske sistemske spremembe. Zato je prav, da se je vendarle odprla razprava in da vendarle ne prepustimo odločitve zgolj posameznikom, nosilcem zdravstvene politike, predvsem ministru dr. Andreju Bručanu. To je tema, ki se ne more odvijati le v ozkih krogih neke politične opcije niti ne zgolj zdravnikov in politikov, pač pa slehernika, ki slej kot prej na svoji koži izkusi dobre in slabe plati zdravstvenega sistema.
Da je temu tako, kažejo tudi konkretni primeri iz drugih okolij, analize učinkovitosti in zlasti stroškov, ki nastajajo s tem. Znan je primer popolne razgradnje javnega zdravstvenega sistema v času konzervativne vlade v Veliki Britaniji, ki ni prinesel dobrih rezultatov. Se najmanj za bolnike in njihove žepe. Tako da danes celo sami konzervativen v Veliki Britaniji v novem volilnem programu priznavajo to napako in napovedujejo oživljanje starega sistema. Enako se dogaja tudi v ZDA, saj je ena od kandidatk za novo ameriško predsednico Hilary Clinton v svojem programu poleg rešitve iraške krize na prvo mesto postavila prav zdravstvo in uvajanje splošnega zdravstvenega zavarovanja.
Tisto, kar nas še posebej lahko skrbi pri sicer že tako ne preveč uspešnem delu ministra za zdravje dr. Bručana je, da se žal doslej ni i/.ka/.al s prav veliko skrbjo za uporabnike, za bolnike in paciente. Kaj naj drugega zaključimo, če v pogovoru za Sobotno prilogo Dela brez sramu pravi o čakalnih vrstah: »Vzpostaviti se morata dve čakalni vrsti, eno za obvezno in drugo za dodatno zavarovanje... Res bodo eni, ki imajo več, prišli lažje do zdravnika, ampak tak sistem obstaja povsod po svetu ...« In to naj bi bila njegova popotnica za novo leto? Jasno je, da nam želi sporočiti, da bo treba za zdravstvene storitve plačevati bistveno več in da bodo bližje tistim, ki imajo
več denarja. Grozljivo. Se bolj pa je grozljivo, da to tudi vsakodnevno uvaja in vgrajuje v naš sistem. Tako se kot gobe po dežju v zadnjih mesecih pojavljajo nove oblike zavarovanj, ki nam garantirajo hitrejši dostop do specialistov in preiskav. Seveda je to treba posebej plačati. In to za tisto, za kar že tako ali tako plačujemo skozi obvezno zdravstveno zavarovanje in za storitve, ki se ob slabem nadzoru odvijajo večinoma znotraj javnih zavodov. In ob jasnem mnenju stroke, da so takšne oblike zavarovanj brez ustrezne zakonske podlage, na kar smo ob interpelaciji opozorili tudi ministra (na primeru Prve asistence).
Minister dr. Bručan pa nič. mirno dopušča tudi divjo privatizacijo na področju zavarovalništva. Prav tako je vsaj zame zelo zgovorno tudi dejstvo, daje bil prvi zakon, ki gaje po interpelaciji dala na svetlo. Zakon o koncesijah in ne morda Zakon o pacientovih pravicah. Da je dal sprva za Zakon o koncesijah samo 13 dni časa za javno razpravo in da se je že pokazalo, da ga ni preučil niti s Zdravniško zbornico niti z nobeno drugo stroko. In da so ga na posledice za bolnike, ki jih sploh niso preučili, morali opozoriti zdravniki sami in pa seveda v zadnjem času zelo aktivno Gibanje za ohranitev javnega zdravstva, ki šteje že okoli 70.000 članov. Ob vsem tem pa je zanimivo, da tega gibanja minister dr. Bručan še vedno ne jemlje resno in ga stalno izpostavlja kritiki, da gre le za politikantstvo.
Ob vsem tem pa še vedno nimamo tistega osnovnega dokumenta, s katerim bi v Sloveniji določili bodočo zdravstveno politiko - to je strategije. Bivši minister dr. Keber je s tem začel in pripravil Belo knjigo. Dandanes pa o kakšnem strateškem razmisleku in seveda tudi dokumentu ni ne duha ne sluha. Prav tako kot tudi ni prepotrebne zdravstvene mreže kot osnove za določitev standardov in normativov ter pokritosti z zdravstvenimi storitvami na ravni države. Da se ne bi ponovila zgodba, ki seje zgodila ob zadnjih podelitvah koncesij. Tako je osrednja Slovenija dobila 8 novih specialistov psihiatrov in jih je v tem trenutku že 18, nekatere regije (Koroška, Prekmurje) pa nimajo niti enega samega. Sicer pa je takšnih in podobnih zgodb še cela gora.
Zato si lahko samo želimo, da bo to stihijsko delovanje in razgrajevanje zdravstvenega sistema čim prej končano. Morda tudi z odstopom nosilca in najbolj odgovornega - ministra dr. Andreja Bručana.
Cvete Zalokar - Oražem, poslanka v DZ
Cveta Zalokar Oražem poslanka v Državnem zboru
VABIM NA PRVI POSLANSKI VEČER
z Matjažem
Hanžkom,
varuhom
človekovih
pravic
v torek , 6. februarja, ob 18. uri
v Knjižnici Domžale
Varuh človekovih pravic bo ob zaključku mandata predstavil svoje delovanje, spregovoril o problematiki kršenja človekovih pravic v naši državi, dotaknili pa se bomo tudi problematike Romov in še četa, če boste to vi želeli, saj bo klepet tudi priložnost za vaša vprašanja, mnenja in predlogi.
Prijazno vabljeni!
Ne prezrite - 29. januar 2007
Koncert filmske glasbe Glasbene šole Domžale
29. januarja 2007 se nam v veliki Tomčevi dvorani Kulturnega doma Domžale obeta prav poseben dogodek. Mladi glasbeniki Glasbene šole s svojimi mentorji kličejo: »GREMO V KINO!«
Čeprav domžalska kino dvorana že lep čas počiva, nas bo vseeno doseglo nekaj zvezdniškega prahu iz sveta sedme umetnosti. Mali zvezdniki in dive Glasbene šole Domžale se bodo na velikem odru potegovali za bleščeče Oskarje in nam božali ušesa s filmsko muziko. Slednja bo tokrat v preobleki za pihala, trobila in tolkala pa tudi posebnih filmskih slavčkov - solopevcev. Glasbeno popotovanje po svetu gibljivih slik bo pestro; Za vse romantično razpoložene (Opozarjam vas - Valentinovo je nevarno blizu!) bo poskrbljeno s TITAN1COM (obvezna oprema: robčki!). Bolj domače romantike pa bo raznežilo CVETJE V JESENI, frankofone pa kvartet klarinetov ter EN MOŽ IN ENA ŽENA.
S triglavskih vršacev prideta MOJCA IN KEKEC, iz prave, pravcate džungle pa TARZANovi prijatelji, ki bodo poskrbeli za veliko trušča. GREMO V KINO bo s Kolumbom odjadral tudi v davno leto 1492,
veter v jadra pa mu bodo pošiljali nizki trobilci.
Vse, ki bi utegnili veliki dogodek zamuditi zaradi domačih opravil, naj potolažimo - vabljena sta velika mojstra Pat in Mat. Z njunimi A JE TO nasveti »naredi si sam« bodo vaša domača dela dobila novo razsežnost. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji Guče, saj jih bo pričakal naš hišni trubaški orkester Mirsada Jo-vanoviča in jih z zimzeleno iz filma KO TO TAMO PEVA popeljal na pot do Beograda.
Pod žarometi se bo torej zvrstila lepa četica mladih instrumentali-stov; pihalcev, trobilcev, tolkalcev in solopevcev, pika na i pa bo pripadla popotovanju po domači mladinski kinematografiji z ladjo BRATOVŠČINE SINJEGA GALEBA z Mladinskim pihalnim orkestrom Glasbene šole Domžale. Vse, ki bi se utegnili prestrašiti množice filmskih zvezdnikov Glasbene šole Domžale na odru, pa naj potolažimo: med koncertom bomo pod popolno zaščito pravega mafijskega BOTRA. Skeptiki, ki menijo, da je vse skupaj MISIJA NEMOGOČE, pa bodo v nasprotno prav gotovo prepričali mladi glasbeniki flavtisti, tolkalci in pianist na posebni zaupni misiji.
KOLEDAR PRIREDITEV
:nica Domžale
I torek. 30. januar 2007, ob 18.00 IMAITREJA IN TRANSMISUSKA MEDITACIJA
msra Share International
Februar
torek. 6. februar 2007. ob 18.OO '■ POSLANSKI VEČER
_ Matjaž HANŽEK.Cveta ZALOKAR ORAŽEM p
sreda, 7. februar 2007. ob 18.OO
LOVRO TOM AN: ko Je prvič razvil s/ovensko
MONODRAMA Ana
torek. 13. februar 2007. ob 18 OO LIBIJA, potopimo predavani« ■mm Radovan RIEDEL
sreda. 14. februar 2007. ob 19.OO RAZGALJENA BLIŽINA, večplastni Izvirni umetniški
Vladimira REJC- .   i   Marija PRELOG _ — Taja LOJK
Andreja ....., Kristina PREMROV _
Petra PREŽELI......i     ■  ■ Tanja PETRIČ —
četrtek, 15. februar 2007. ob 10 OO PREGOVORI - ODGOVORI, knjiina Stanka ZANOŠKAR
Kiparska razstava v Galeriji Domžale
Kipi Jurija Smoleta
Začetek novega razstavnega poglavja Galerije Domžale v letu 2007 je zaznamovala odmevna razstava kipov akademskega kiparja Jureta Smoleta. Kiparska razstava je odličen uvod v letošnjo jubilejno praznovanje 20-letnice delovanja domžalskega razstavišča, ker je predstavitev domačina, namreč Jure Smole živi in ustvarja v Domžalah, in ker nas
na nevsiljiv način preseneča z globino in izvirnostjo razstavljenih kiparskih umetnin.
Tudi otvoritev razstave, ki je potekala 11. januarja, je bila izredno zanimiva. Ne le zato, ker se je otvoritve udeležila velika množica ljubiteljev umetnosti, temveč tudi zaradi glasbene popestritve dveh tolkalcev na marimbah, Simona
Klavžarja in Jožeta Bogolina. Njuna glasbena akcija seje odlično skladala s Smoletovimi kipi, ki so poosebljeno gibanje in aktivno ustvarjanje v kamnu. Kipar pravi, da kamen ni le material, v katerem kipari, temveč je tudi način njegovega razmišljanja, čutenja in dela. Kamen oblikuje tako, da kljubuje njegovim materialnim zakonitostim: statičnost in trajnost zamenja z. gibanjem ter trdost in kompaktnost omehča z dolbenjem v srčiko kamna. Na ta način njegovo kiparsko poseganje ni le površinsko, temveč posega tudi v samo strukturo kamna. Po drugi strani pa kamen jemlje iz narave, takšnega, kot je, poraslega z mahom ali okrušenega v kamnolomu. Večina razstavljenih kipov je sestavljenka najdenih kosov kamna in zanj značilnih podstavkov, ki nato v skupni igri kontrastov tvorijo nove oblike z izvirno zgodbo. Ta nasprotja dosega v nedokončanosti kamnite podobe obraza in v variira-nju bronastih, bakrenih in železnih podstavkov s kamnom. Tako kot je kamen najden v naravi v prvotni obliki, so'tudi podstavki najdeni ali pa jih preoblikuje sam iz najdenih predmetov, kot so na primer avtomobilski deli.
Smoletova umetnost je abstraktna umetnost. Umetnost, v kateri sta
v oblikovanje telesnosti vključena prostor in čas. Prostor, ki zaznamuje današnjega človeka in čas, ki zaznamuje človekov prostor in človekovo eksistenco. Soodvisnost dveh dimenzij, ki tragično oblikujeta sodobnega človeka, je ponazorjena v avtorjevi akciji lomljenja izdelanega kipa in nato ponovno sestavljanje le-tega. Nova sestavljena oblika ni nikoli več takšna, kot je bila prvotna, je zaznamovana. Ta akcija simbolično predstavlja človeka danes - zlomljenega in ponovno sestavljenega. Avtor pravi, daje namenoma zlomljeni kip interpretacija tega časa oziroma interpretacija človeškega v tem trenutku. Ti zlomi so še vedno vidni na površini, kot je znova in znova zaznamovan današnji človek.
Smoletovi kipi so posebnost v opusu slovenskega kiparstva, ker uporablja svojevrsten kiparski jezik: kipe ustvarja z ironijo, humorjem in pripovednostjo. Značilna je njegova preobrazba vsakdanjih oblik in predmetov ter izjemna obdelava materiala. Jure Smole je izredno karizmatična osebnost in na takšen način nam tudi sporoča svoja spoznanja o življenju, o našem obstoju in o umetnosti.
Katarina Rus Krušelj
Glasbeni šoli
Domžale
in Skojja Loka
Skupni
praznični
koncert
Učitelja Glasbene šole Domžale, Anastazija in Miran Juvan, sta skupaj z Jožico Vidic v pred-pi a/ničnih dneh, 20. 12. 2006, v Salonu klavirjev Benton v Mengšu pripravila praznični koncert učencev violine iz Škofje Loke in Domžal.
Sodelovali so še Godalni orkester Glasbene šole Domžale pod vodstvom Anastazije Juvan in otroški pevski zborček Domžalčki Glasbene
šole Domžale, ki ga vodi Jožica Vidic. Vse soliste je na klavirju spremljal prof. Miran Juvan. Ker zakonca Juvan poučujeta tudi v Glasbeni šoli Skofja Loka. je imel koncert večpomenski namen; to je predstaviti učence iz Škofje Loke in Domžal ter skupni orkester obeh šol. Skupni orkester, v katerem sodelujejo godalci obeh šol, je posebnost v slovenskem prostoru, saj se v njem združujejo in tkejo prijateljstva otrok iz različnih krajev. Poudariti je treba, da bo Go-
dalni orkester v mesecu maju 2007 gostoval na 9. evropskem festivalu mladih glasbenikov v Budimpešti. Kakovosten koncert je imel namen tudi posloviti se od ravnatelja Glasbene šole Škofja Loka, gospoda Valentina Bogataja, zaradi odhoda v pokoj. Poslovilno darilo zakoncev Juvan je bilo presenečenje, saj je gospodu Bogataju ob Miranovi spremljavi doživeto zapela pesem »Med iskrenimi ljudmi« naša priznana pevka Alenka Godec.
Ravnatelja obeh glasbenih šol sta na koncu poudarila dobro sodelovanje med šolama, pomen druženja učencev in vrednote glasbene vzgoje pri razvoju mladih.
V prelepem Salonu klavirjev Benton, ki je bil napolnjen do zadnjega kotička, smo doživeli čudovit glasbeni koncert.
Zahvala gostitelju gospodu Jožetu Bendi in vsem, ki so nastop pripravili.
Tone Savnik
j d } TTV
i_5 i_j :..jJ:_i c_i
TRGOVINA z AVTODELI
• potrošni material
- zavore
- sklopke
- filtri - amortizerji - metlice, brisalci
RADOMLJE
trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94
mm
STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE
01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
- ALU in PVC okno in vrata
- izdelava termopan stekla
• brušenje stekla in ogleda!
- izdelava izbočenih stekel
- peskanje stekel
- fuzije - vitraži
• uokvirjenje slik _
Arhitektura ni slika, arhitektura je prostor za človeka...
V današnjih časih se arhitektura vse preveč gleda kot vizualna podoba. V resnici pa je prostor arhitekture - npr. hiša živ organizem, ki se odziva in nastaja na osnovi številnih naravno ter družbeno geografskih dejavnikov.
Znani mislec in filozof Martin He-idegger govori o tem. da je bistvo umetnosti, da se material, ki ga umetnik uporablja, ne porabi, temveč v umetniškem delu doseže svoje potencialno bistvo.
der Rohe, 1930. Brno
Analogno temu tudi arhitekt uporablja prostor, a ga ne sme porabiti, temveč ga mora s svojim delom človeku šele odpreti oziroma razpreti. Ali s Heideggrovimi besedami: "Delo (arhitekturno) pusti zemlji daje zem-lja"."(Aleš Vodopivec, Arhitektura ali umetnost?)
Arhitekturno delo je bilo vedno vezano na človeka, njegovo življenje in njegov obstoj. V vsej zgodovini človeštva se je arhitektura kot materialna stvaritev odzivala na podnebne razmere. Bila je odsev kulture in njene družbe. Egipt in gotika sta naprimer stavila vse na kultne stavbe in jim vso drugo arhitekturo podredila, Perzija in Asirija sta se vrgli na kraljevske palače, Rimljani na javne stavbe, arhitektura jim je bila propagandno sredstvo, s katerim so vladali podjarmljenim narodom. Renesansa je iskala palače mogotca, itd. Industrijska revolucija je prinesla velike tehnološke dosežke v iznajdbi novega materiala - armiranega betona. Z uvedbo armiranega betona pa so se spremenile vse lastnosti do tedanje gradnje.
Eden najpomembnejših pionirjev nove arhitekture, Charles-Eduard Je-anneret oz. tako imenovani Le Cor-busier je leta 1923 pod naslovom Vers une arehiteeture ( K novi arhitekturi ) objavil zbirko dvanajstih člankov. Ta
knjiga je močno zaznamovala zgodovino sodobne arhitekture. Osnovna misel je bila, da je sodobni čas - tako kot industrija - zaznamovan z novimi družbenimi spremembami in gospodarskimi razmerami ter tehnikami, na katere se mora arhitektura odzivati. Doživljanje arhitekture skozi prostornost in površine zahteva vrnitev k osnovnim oblikam - najlepšim, najbolj berljivim. Le Corbu-sier ugotavlja, da je arhitektura tisto, kar presega samo gradnjo, kar je namenjeno čutenju in kar vznemirja: » Uporabljamo kamen, les , cement; iz njih delamo hiše, palače; to je gradnja. Na delu je spretnost. Nenadoma pa se dotakne mojega srca, lepo mi je, srečen sem in rečem: To je lepo. To je arhitektura. Tu je umetnost. » S pojavom nove gradnje armiranega betona se pojavi pet osnovnih principov nove arhitekture:
1. namesto nosilnih obodnih in sredinskih sten, ki so prej nosile vertikalno obtežbo, se sedaj pojavijo armirano betoski stebri oz skelet,
2. ti omogočajo sprostitev tlorisa - poljubno oblikovanje prostora s predelnimi stenami oz. paravani, glede na lastnosti in življenje posameznega človeka,
3. prosto pritličje, namenjeno servisnim prostorom ter zelenim površinam, ki tečejo skozi objekt,
4. ravna streha in na njej zelena terasa, kot tista površina, ki smo jo oduzeli v pritličju in smo jo nadomestili na terasi,
5. v notranjost pomaknjena nosilna stebrna konstrukcija omogoči nastanek proste fasade
ter pridobivanja svetlobe ter zračenje prostora globoko v notranjost hiše. Vsi ti principi omogočajo novo, boljše življenje v sobivanju z naravo, kot je: odpiranje pogledov v naravo, boljša osvetlitev in zračnost prostorov preko velikih horizontalnih oken, ki jih omogoča prosta fasada, podaljšanje bivalnih prostorov - piano nobile v zunanji, vrtni prostor v toplih mesecih od spomladi do jeseni. Ob novi arhitekturi, ki so jo pogojevale nove tehnike gradnje in materiala in prispevale k novemu, boljšemu življenju, pa se je pri pionirjih moderne, kot so bili Mies Van der Rohe, Le Corbusier, Frank Lloyd Wright, Walter Gropius, Adolf loos, Philip Johnson, itd. pojavljala nenehna težnja po iskanju medsebojne harmonije prostorov, proporcev, ki izhajajo i/, merila človeka ter njegovega odnosa do prostora, o katerih govori v svojih esejih že Alberti:
» Mesto je kot velika hiša in hiša je kot mesto v malem. »
Benjamin Hafner, univ.dipl.lnž.arg.
Spoštovani ljubitelji likovne umetnosti!
V Kulturnem domu Franca Bernika Domžale v letu 2007 pripravljamo likovno izobraževalni projekt, katerega cilj je populariziranje umetnostne dediščine, predvsem v okvirih sodobne likovne umetnosti. Zato z letom 2007 v Galeriji Domžale začenjamo s strokovno vodenimi ogledi razstav z namenom predstavitve, razumevanja ter doživljanja sodobne likovne umetnosti.
Bojan Bensa je bil rojen 1956 v Ljubljani, diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani 1980. Leta 1983 je dokončal podiplomski študij slikarstva na isti Akademiji. Živi in dela v Ljubljani kot svobodni umetnik.
Oglede slikarske razstave Bojana Bense bo vodila študentka umetnostne zgodovine Katarina Rus Krušelj: sreda, 7. februar ob 18.00 (s sodelovanjem avtorja) sobota, 10. februar ob 11.00
Vodeni ogledi v Galeriji Domžale so brezplačni. Vodenje ogleda razstave smo pripravljeni organizirati tudi izven podanih datumov, seveda po predhodnem naročilu. Ob morebitnem zanimanju se lahko prijavite najkasneje do 31. januarja 2007. Prijava naj vsebuje datum in uro želene udeležbe ter število udeležencev. Za morebitna vprašanja in druge informacije je na voljo tel. 031 312-199 (Katarina Rus Krušelj).
tel. 722 50 50 www.kd-domzale.si
0 GD
Galerija hnmZnlf
stran 13
KULTURA
Feljton o Jožetu Karlovšku
Ljubil je svoje delo, da je še pesmi pisal o njem...
Bil je eden najbolj ustvarjalnih Dom-žalcev v vsej zgodovini našega kraja. Bil je človek, ki je svoje osebne želje postavil v ozadje, svoje življenjsko poslanstvo, za katerega je čutil, da ga mora opraviti, pa na prvo mesto. Dobesedno živel je za svoje delo in v tem delu tudi izživel svoje življenje. Bil je neverjeten navdušence za lepoto po slovensko, za vse, za kar je presodil, da med ornamenti, med ljudsko ustvarjalnostjo, stavbno dediščino in dnigim nosi vizualno, v svetu prepoznavno identiteto slovenstva. Natančno je vedel, kaj vse zmore opraviti, dobesedno čutil je, kaj vse mora v življenju postoriti. Kljub kratkosti življenja, živel je komaj dobrih 60 let, je storil izjemno veliko.
Jože Karlovšek se je v svojem raziskovanju kulturne dediščine v veliki meri usmerjal na področje mitologije, saj je postal v svojem času največji strokovnjak za različna božanstva z vsega sveta. Najbolj so ga zanimala poganska božanstva, posebej slovanska, zanimala pa so ga tudi božanstva iz mitologij vzhodnega sveta. Ne le, da je vsa božanstva skušal po svoje upodobiti, pač iz podatkov, ki jih je zbral, zelo si je prizadeval tudi v ubesedeni obliki zbrati kar največ takega, kar je konkretno božanstvo opredeljevalo,
karaklcriziralo in pojasnjevalo.
V delu, ki ga je napisal v letu I959, vendar mu ga ni uspelo izdati v tiskani obliki - SLOVENSKE BAJESLOVNE IN PRIPOVEDNE PODOBE je zbral pravzaprav vse, kar je bilo sploh mogoče najti, izbrskati, poiskati in priklicali; v časih, ko še ni bilo intemeta, s katerim je danes mogoče mnogokaj opraviti brez veliko dela.
Matoha - pesem o ženi, ki je pomenila najvišje bitje ...
Malokdo ve, daje Jože Karlovšek napisal tudi pesnitev, ki je sestavljena iz štirih pesmi in je prežarjena zgolj in samo Z mitologijo in mitološkimi bitji, ki ji bo treba še poiskati ustrezno razlago in tolmačenje, da bomo pesniško pripoved Jožeta Karlovška v celoti razumeli. Ženi slovenskega ni|viš|,:ga bitja naj bi bilo ime (po Jakobu Kelemini, prav tako zna-Mm slovenskem raziskovalcu legend in pripovedk) MATOMA ali MATICA, BOŽJA DEKLICA BELA ŽENA, ZLATA BABA. Svarog rodi z Matoho zlatorokega in zlatolasega Kresnika.
V slovanskem hajeslovju pa je Matoha gozdna žena. ki v gorah bega popotnike pa tudi grozi in straši. O slabem človeku so nekdaj rekli: TAK JE KAKOR MATOHA...
(Mal)
Matjaž Brojan
KI) DRAGOMELJ-PŠATA
VABI
Pevce vseh starosti v pevsko društvo,
Da s petjem in druženjem ohranjamo staro ljudsko izročilo. Vaje so v gasilskem domu Pšata, vsak četrtek ob l°. uri. Informacije na tel. 031 322 608
Jože Karlovšek Pesnitev jMATOHA
I. Ustvarjenje sveta
Že od vekomaj obstajala je le praznota,
ko vladala nebo sta in Samota,
vendar pa slednjič je napočil pravi čas,
da Vsemogočni začel ustvarjati je zemljo - kras.
Prvi pogled ustvaril sonce je prekrasno, drugi pogled sedanjo Zemljo je prelepo, tretji pogled sosednjo Luno premilo, a vsak poznejši pogled zvezdo prejasno.
Sončni žarki so Zemljo milobno obsijali, da z njo črno temo in hudobo se pregnali, Luna pa na nebo priplava in dvojčka rodi. ki čas ju sem in tje v prepir podi.
Kmetic pridno pase in orje kot orjak, ko nebo pošlje Zemlji deževni oblak. Ip v tišini se začuje njegov glas, ko prosi za zlati polni žitni klas.
Ti, nebo, vse slišiš! Ti, Nebo, vse vidiš!
Zvezde ve jasne, pridite v čase prekrasne! Mesec, ti si svet, izvoli priti v mojo klet! Sonce, posij vroče na dvor moje koče!
II. Prvi vitez
Napočila je huda zima - kot zlovešča vila, neznanska pogubna sila, s silno burjo ostro napeta ter s temo in meglo odeta.
Sonce preljubo nam šepeče, nad zemljo milo zatrepeče: ne bom več sijalo in ogrevalo, bom hladno na nebu le odsevalo.
Dažbog, vsemogočni nebeški oče, ki deli in daje, karkoli le hoče, soncu vrača dolgo pot in moč takoj, da z zimo - Rušo - se spusti v boj.
Rusa prebridko joka in v potu obraza milo stoka, ko sonce le pretoplo bliska in zimo bolj in bolj pritiska.
Tako zmagalo sonce je rumeno,
a zimi - Rušo - premaga zamorjeno.
Kot prvi vitez prestol na nebu sonce je zavzelo.
ko z Dažbogom najvišjem se združilo je veselo.
Nadaljevanje v prihodnji številki
Miran)
are
in
Knjižnica Domžale
Fotografska razstava Jasmine Vidmar
V Knjižnici Domžale so v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti 8. decembra 2006 odprli fotografsko razstavo Jasmine Vidmar, Mariborčanke, ki službuje kot generalna sekretarka skupnosti slovenskih občin in ljubiteljske fotografinjc, ki je do sedaj imela že preko 30 razstav v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji. Svoje fotografije je med drugim objavljala v časopisih Večer, v Sarajevskem Valterju, v bivšem Teleksu, Katedri ...
Po desetih letih seje ponovno odločila razstavljati, tokrat v Domžalah, in sicer na povabilo tedanje županje Cvete Zalokar Oražem, ki se ji je avtorica zahvalila za pomoč pri pripravi razstave in izrazila svoje zadovoljstvo, daje imela možnost razstavljati ravno v Domžalah, ki zanjo niso samo kraj na poti iz Maribora v Ljubljano, ampak ji predstavljajo tudi kraj, kjer živi in dela veliko njenih prijateljev. Razstavljene fotografije so večinoma nastale na njenih potovanjih po svetu, kjer se ni ločila od fotoaparata. V sebi nosijo skrita sporočila; polna so drobnih detajlov, ki razkrivajo način življenja in socialne razmere prebivalcev dežel v katerih so nastale. Z uglasbeno poezijo slovenskih pesnikov je na odprtju razstave nastopil pesnik in kantavtor Peter Andrej, znan tudi kot studijski snemalec, producent in idejni oče festivala kantavtorstva KANFEST v Rušah.
Kristina Brodnik
KRAJEVNA SKUPNOST TOMA BLEJCA - VIR vabita na koncert
1IU   STARI ČASI
Ano uir co dl p6J dvej
v nedeljo 11. februarja 2007 ob 17. uri KULTURNI DOM NA VIRU
Revija Mentor
razpisuje literarni natečaj za Festival mlade literature Urška 2007.
Sodelujejo lahko avtorji, stari nad 15 let, ki razen v samozaložbi še niso izdali knjige. Svojo literaturo - prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) ali dramska besedila - morajo v treh izvodih pod šifro poslati do 25. januarja 2007 na naslov Revija Mentor. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Štefanova 5,1000 Ljubljana, s pripisom »za festival Urška«.
Vsi avtorji bodo povabljeni na enega od šestih regionalnih srečanj. Srečanja oz. kratke literarne delavnice bodo potekala od februarja do maja v Kočevju (/a osrednjo Slovenijo), Sežani (za Primorsko), Krškem (za Dolenjsko in Belo krajino). Šmarju pri Jelšah (za Celjsko in Koroško). Škofji Loki (za Gorenjsko) in Murski Soboti (za SV Slovenijo). Deset izbranih avtorjev s teh srečanj se bo predstavilo na Festivalu mlade literature Urška 26. in 27. oktobra 2007 v Slovenj (iradcu.
Najboljšemu avtorju bo revija Mentor natisnila knjižni prvenec, ki bo objavljen v zbirki Prvenke, predstavljen pa na naslednjem festivalu oktobra 2008 v Slovenj <iradcu. Avtorji bodo kot honorar poleg mentorske pomoči pri nastajanju prvenca dobili tudi sto i/vodov svoje knjige.
Podrobnejše informacije: po tel. (01) 2410 500 ali (01) 2410 516, e-pošti dragica.breskvartojskd.si ali na spletni strani www.jskd.si.
Recenzija filma
Počitnice
Gre za tipično romantično komedijo z vrhunsko igralsko zasedbo (Katc Winslet, Jude Law, Camcron Diaz, Jack Itlack), ki pa ima to srečo, da je svojo premiero doživela v pred-novoletnem času, ko smo ljudje bolj dovzetni /,a nemogoče, (.lavna rdeča nit zgodbe je, kot ponavadi pri omenjenem filmskem žanru, ljubezen, oziroma iskanje le-te.
Dramaturäki zaplet zgodbe je precej posrečen, ko glavni junakinji, Američanka Cameron in Britanka Kate zamenjata svoji bivališči: razkošno hišo v Los Angelesu za prikupno ko-čico v predmestju Londona. Ženskici se najdeta kar preko intemeta, kjer se nemudoma dogovorita za zamenjavo v namen preživljanja prednovoletnih počitnic. Obe se umikata pred svojimi ljubezenskimi težavami, ne vedoč, da jih v novem okolju čakajo vnovične preizkušnje srčnega značaja. Tudi poanta filma je pravzaprav zelo zanimiva, saj govori 0 tem, da ljubezen najdemo šele, ko smo se ji pripravljeni odreči. Če smo vsaj malo iskreni do sebe in naredimo hitro retrospektivo svojega življenja, si bomo hitro lahko priznali, da smo so zaljubili prav takrat, ko smo to najmanj pričakovali. Ponavadi pa je lako /, vsako rečjo, ki si jo zaželimo. Na našo željo moramo čez čas celo pozabiti, /. namenom, da bi nas v laki ali drugačni obliki doletelo njeno ures-
ničevanje. Žal pa smo ljudje »v resničen* življenju« pogosto preveč cinični, da bi takim stvarem sploh pripisovali kakršenkoli pomen, vendar zadeva »resnično deluje«, neodvisno od tega. Vprašanje sicer, če jo znamo ceniti. Sploh, ko se pojavi v obliki, ki je za nas popolnoma nepričakovana. Vendar ravno v tem je štos. Le kakšen smisel izpolnitve želje bi bil, če bi se zgodilo točno tako. kot smo si zadevo zamislili sami.' Kako prazno in brez vrednosti bi bilo vse skupaj! Nek znan pregovor tudi pravi: »Pazi, kaj si želiš, kajti lahko se uresniči.« Tudi slednje drži kot pribito. Nekaj si močno želimo, nakar se uresniči in zadevo obžalujemo, ker ni tako, kot smo si predstavljali ali pa si želimo že nekaj drugega. Na ta način pa samo izkazujemo lastno nehvalež-nost do enostavnih kozmičnih zakonitosti, ki kar naenkrat postanejo izredno zamotane, saj smo porušili njihovo ravnovesje. Želeti je torej treba v skladu s svojim notranjim bistvom. Tako kot to počno junaki s fikcije. Najbolj zaželeno stanje pa je tisto brez sleherne želje, ki ga zagovarjajo praktično vsi razsvetljenci in modreci različnih religij
in prepričanj (tudi psihoanalitiki). Ko smo pripravljeni vse izgubiti, nam po božjih zakonitostih tudi vse pripada. Cista nirvana. Ko |iomislim na svoje otroštvo, se spominjam, da sem ponavadi želel biti takšen kot določen junak iz fikcije. Želel sem prevzeti njegovo vlogo v celoti: počutiti in obnašati se tako kot on. Ne vem sicer zakaj, vendar so se mi ljudje iz izmišljenih svetov vedno zdeli nekako »bolj živi« kot tisti zgledi iz resničnega življenja, kar je pravzaprav paradoks. Le kako naj bi bila izmišljena oseba lahko bolj živa od resnične'.' Za vetodstojen odgovor pa bo potrebno povprašati kakšnega malčka iz vrtca.
Počitnice so li Im, kije kot nalašč za ad-venlni čas ali denimo za prvi zmenek. Seveda Z določeno mero humoreskne distance. Le kam bi namreč prišli, če bi zgodbo razumeli do te mere resno, da bi naša Spremljevalka pomislila, da ima ob sebi psihopata, ki bi se obesil na prvo žrtev, ki bi zanj izkazala vsaj malo vljudnostnega interesa? Zato pa se moramo znali igrati. Podobno kot otroci ali pač ljudje iz fikcije
Žiga Čamernlk
Recenzija filma
Čista
Realistična pripoved režiserja Oli-vierja Assvasuja je direktna in vselej aktualna tematika odvajanja »d trdih drog, v ospredju katere je odnos matere in sina. Mamica je neka alternativka, neuspešna roek pevka, ki se po polletni prestani kazni zaradi posesti droge, odvaja od mamil. Njen mož je pred njenim prestajanjem kazni umrl zaradi prevelikega odmerka. Prav tako je šlo za manj znanega ročk pevca v zatonu, ki postane slaven šele po svoji smrti. Sicer sta (bila) oba neki zgubi, vendar mora sedaj mama korenito spremeniti svoj način življenja, če želi sploh še kdaj videti svojega sina, ki živi pri njegovih starših v Kanadi.
Dedka igra praktično vselej vrhunski Nick Nolte, ki velja za igralca, ki mu ni potrebno veliko govoriti, saj ponavadi vse piše že na njegovem obrazu. Nolte se zavzema, za razliko od svoje na smrt bolne žene, da bi se otrok vrnil k svoji materi. Seveda po tem. ko se le-ta spravi v red. Babica po drugi strani mamo krivi za smrt svojega sina, s čimer včasih pere možgane tudi svojemu vnuku. Nolte je bolj življenjski in se zaveda, da vsak človek v življenju odgovornost nosi pač sam, zato je tudi do svoje bivše snahe bolj popustljiv. Ta medtem tava po Parizu in med iskanjem ustrezne zaposlitve obiskuje svoje bivše kolegice in ljubimke, ki
jih je zanemarjala, medtem ko je bila v zakonskem jarmu. Po svoje se sooča tudi z odvisnotjo od droge in ko je kriza resnično nevzdržna, sem in tja vzame nekaj tablet. Zelo težko se trga od svojih bivših vzorcev življenja, kar pa se spremeni tisti trenutek, ko vidi sina. Nolte ga kognito pripelje k njej v Pariz, da skupaj preživita vikend. Zaveda se, da njegovi ženi »bije zadnja ura«, zato mamo prosi, da naj ga toliko časa še pusti pri njiju. Tudi mali sinček se ob zmedeni, a kljub temu ljubeči mamici, hitro taja. saj ji pove, da sta njegova stara starša že »stara in žalostna«. Sama rdeča nit filma ni torej nič posebnega, saj smo omenjeno tematiko videli že neštetokrat. Tudi izvedba ni bombastična, v smislu, da bi šlo za kaj radikalno novega. Assavasu se tako osredotoči zgolj na realističen prikaz medčloveških odnosov, ki suvereno in pretresljivo, na podlagi lastnega doživljanja sveta, poročajo o tem, v kateri fazi življenja se določeni posamezniki trenutno nahajajo. Film je zgovoren prikaz dejstva, da so emocije za človeško psiho še vedno svojevrsten šok in da včasih za izpeljavo kakšnega vrhunskega projekta, potrebujemo »zgolj« dobre igralce, ki so s svojim odprtim odnosom do študije lika hkrati pripravljeni kopati tudi po ne ravno prijetnih delih samega sebe. Lahko bi pripomnili še, da, kar je za Nolteja igralska rutina, je za glavno igralko Maggie Cheung revolucija. V smislu doživljanja, ki je povezano z igralsko kilometrino, seveda. Pišem recenzije filmov, ki se predvajajo v Kinodvor-u.
Žiga Čamernlk
Govorica preprostih stvari
Denar
Poslovili smo se od starega leta in starega denarja in se privajamo na novo, mednarodno denarno enoto. O denarju se v teh dneh vsepovsod govori in piše. Kovance, srebrnike in zlatnike pa srečujemo tudi v krščanski umetnosti in simboliki.
V času nove zaveze so v Palestini uporabljali rimske in grške kovance. Denarne enote so določali po teži plemenite kovine. Najprej srečamo opis prizora, kako so ljudje prinašali davke in prostovoljne darove v tempeljsko zakladnico. Med njimi seje pojavila revna vdova, ki je vrgla dva nov-čiča (po 1.2 g brona). Po Jezusovi razlagi je ta vdova kljub neznatni vrednosti »vrgla več kot vsi, ki so metali v zakladnico«; drugi so dajali od svojega preobilja, ona pa od svojega uboštva. Judje so morali za vzdrževanje templja in duhovništva vsako leto plačevati »davek dveh drahem« (8.6 g srebra). Plačeval gaje tudi Jezus v znamenje, da se hoče v vsem izenačiti z ljudmi (Mt 17, 24-27).
Jezusa so njegovi nasprotniki farizeji hoteli ujeti v besedi in so mu zastavili vprašanje: »Ali smemo dajati cesarju davek ali ne?« Poleg posrednih dajatev (cestnine, carine in raznih pristojbin) so Judje tako kot vse province rimskemu cesarstvu plačevali davek, ki je bil enak za vse in ki so ga bili oproščeni samo otroci in starci. Judje so ta davek seveda imeli za sramotno znamenje narodove podrejenosti Rimu in bojeviti gorečniki (»zeloti«) so ga svojim privržencem prepovedovali plačevati. Jezus je opozoril na podobo cesarja na kovancu (v tem času je bil rimski cesar Tiberij od leta 14 do 37) in seje zanki ognil s salomonskim odgovorom: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega« (Mt 22,15-22). Srednjeveški duhovni pisatelj Angelus Silesius večkrat uporablja simbol novca kot podobo duše, kajti na duSi je odtisnjeno znamenje Boga, kakor je na kovancu odtisnjena podoba vladarja.
Denar se v Novi zavezi omenja tudi ob očiščenju templja (»menjalcem denarja je prevrnil mize«), ko je Jezus prodajalcem in kupovalcem očital, da so »iz hiše molitve naredili razbojniško jamo« (Mt 21.12-13). V baroku so prizor radi slikali ob vhodu v cerkve kot opomin, da naj verniki, ki vstopajo vanjo, vse zemeljske misli in skrbi pustijo zunaj. V Ljubljani si takšno slikarijo lahko ogledamo v preddverju pravoslavne cerkve v Tivoliju. Paroh Peran Boškovič se rad pošali in prodajalcu sveč in drugih verskih predmetov ob vhodu v cerkev pokaže s prstom na sliko rekoč: »Tole pa smo dali naslikati zaradi takšnih, kot si ti!« Pretresljiva omemba denarja je povezana z apostolom Judom Iškarijotom, ki je svojega učitelja izdal Judom za trideset srebrnikov (tolikšna je bila po judovski postavi cena sužnja: 2 Mz 21,32). Dve roki. polni denarja, v krščanski umetnosti simbolizirata Kristusovo trpljenje. Izdajalcu se je po dejanju denar zagnusil, vrnil ga je naročnikom - judovskim oblastem - in se obesil. A tudi njim se krvavi denar ni zdel primeren za tempeljsko zakladnico. Z njim so kupili njivo za pokopališče tujcev, ki je dobila ime »njiva krvi«. Apostola Mateja slikajo z mošnjo denarja in plačilno desko, ker je bil cestninar, preden ga je Jezus poklical za učenca in apostola. Mošnja denarja, ki visi okoli vratu ali za pasom, lahko označuje pohlep in skopuštvo oziroma ljudi, ki so se predali tej napaki (npr. Juda Iškarijot). Odprta mošnja, iz katere padajo kovanci ali novec v roki pa spominjata na krepost ljubezni do bližnjega (caritas), darežljivosti in modrosti. Ženi, ki pooseblja judovstvo (»sinagoga«) so radi obešali okoli vratu mošnjo kot znamenje pohlepa. Dajanje miloščine je že v Stari zavezi veljalo za Bogu všečno delo. Svetni-ke-dobrodelnike slikajo, kako delijo miloščino (npr. sv. Lovrenca, rimski diakon iz 4. stoletja, ki je cerkveno imetje razdeljeval ubogim, ali sv. Elizabeto Ogrsko).
Bogdan Dolenc
Mountain Film Festival Domžale
Prvi mednarodni festival gorniškega filma
Gore na platnu
V dneh okoli slovenskega kulturnega praznika se bo odvijal prvi Mednarodni festival gorniškega filma, ki ga v sodelovanju s Cankarjevim domom organizira Društvo za gorsko kulturo. Festival nam prinaša priložnost, da se iz varne razdalje potopimo v drzne avanture, občudujemo velika alpinistična dejanja, premišljujemo o krhki meji naravnega in kulturnega ravnovesja v različnih gorskih okoljih, spoznavamo do sedaj še nevidenc globine podzemnega sveta, spoznavamo sodobne smernice razvoja pašnih planin in občudujemo moč ženske iniciative za preživetje v krutem gorskem svetu. Vzdušje, ki ga ustvarijo ljudje, ki so v gorskem svetu našli svoj del sveta in so jim različne aktivnosti v naravi način življenja ali pa je gorsko okolje njihov primarni življenjski prostor, je prav posebno. Splača se ga preizkusiti
Glavni krivec za festival je Silvo Karo, vrhunski domžalski alpinist in tudi sam ustvarjalec filmskih zapisov, eden izmed njih - »Cerro Torre South Face« je leta 1989 v Trentu, na enem
36. novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik
Pester praznični program s španskih navdihom
Simfonični orkester Domžale - Kamnik, ki je v lanskem letu praznoval 35. letnico uspešnega dela, od začetka svojega delovanja posebno skrb namenja organizaciji in izvedbi tradicionalnih novoletnih koncertov. Z njimi največkrat polepšajo praznične dni občanom in občankam občin Domžale, Kamnik in Mengeš, med ljubitelje tovrstne glasbe pa se navadno pomešajo tudi obiskovalci iz drugih, tudi oddaljenejših občin, ki jih je že dosegel glas o čudovitem koncertu, s katerim kar
odplešeš v novo leto. Za mnoge obiskovalce je novoletno igranje domžalsko-kamniških simfonikov pravcati »znameniti dunajski novoletni koncert«, saj ob domačem koncertu ne uživajo nič manj, kot ob svetovno znamenitih valčkih in polkah dunajskih filharmonikov na prvi dan novega leta.
Tudi 36. novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik, s katerim so se tokrat predstavili v Kamniku, Mengšu in Domžalah, je po odmevih v časopisih, predvsem pa po pogovorih med poslušalci, popolnoma uspel. Čeprav je za njimi zelo naporno leto, bili so namreč najpomembnejši del operete Ptičar na Poletnem kulturnem festivalu Studenc 2006, so se tudi na letošnji novoletni koncert dobro pripravili ter nam zaigrali vrsto skladb s špan-
skim pridihom.
Uživali smo vsi: glasbeniki, ki so se spogledovali s Simonom Dvor-šakom, že kar zvezdniškim dirigentom v Sloveniji dobro poznane neprofesionalne (ampak samo zato, ker so vsi glasbeniki zaposleni ali pa obiskujejo katero od srednjih šol in fakultet) glasbene skupine, solist - tenorist Marjan Trček, ki je Sveto Lucijo zapel tako doživeto, da bi mu kar pritegnili, če ne bi s tem pesmi preveč pokvarili; povezovalka Marta Starček Potočan, ki je z iskrivimi informacijami o posameznih skladbah pri poslušalcih vzbujala radovednost, in seveda obiskovalci in obiskovalke, ki smo včasih ne le z odprtimi ušesi temveč tudi usti kar strmeli, kaj vse zmorejo naši simfoniki. Aja, pa še nekoga ne smem pozabiti. To je bil solist violinist Janez Pod-lesek, ki smo ga v našem časopisu predstavili pred kratkim. Ob poslušanju njegovega ubranega ig-orkestrom ter solističnih lahko samo potrdim, da vse, kar je o kvaliteti igranja violinista Janeza Podleska, in tega ni bilo malo, napisal znani glasbenik, prof. Tomaž Habe, velja stoodstotno ali še več.
Čeprav vedno znova ugotavljamo, da si poslušalci in poslušalke različnih glasbenih prireditev namesto hale Komunalnega centra v Domžalah, zaslužimo boljšo dvorano, tokrat ta sploh ni motila številnih poslušalcev in poslušalk, ki smo s hvaležnostjo sprejemali vse, kar nam je Simfonični orkester Domžale - Kamnik z dirigentom Simonom Dvoršakom in solisti ter povezoval-ko ponudil. Čeprav je bilo glasbe veliko, jo je bilo za večino še premalo, zato so bili po koncu uradnega dela navdušujočega koncerta še trije dodatki. Po Granadi, v kateri nas je še enkrat več navdušil solist Marjan Terček, in zadnjem, znamenitem Radetskem Maršu, ob katerem smo se v spominu na konec osrednje občinske prireditve ob dnevu samostojnosti in enotnosti, kjer je Godba Domžale enako končala svoj navdušujoči koncert, nasmehnili in le neradi odšli domov. Ampak tudi leta 2007 bo enkrat konec in tedaj se spet srečamo na že 37. novoletnem koncertu Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik, ki mu želim v letu 2007 veliko prijetnih glasbenih uspehov in trenutkov - najmanj toliko, kot smo jih bili na 36. koncertu deležni številni obiskovalci in obiskovalke.
Vera Vojska
izmed najbolj znanih festivalov gorni-ških filmov, prejel Srebrni encijan za najboljši alpinistični film. Na podlagi izkušenj iz podobnih festivalov sirom sveta je dobil pogum tudi k nam povabiti filmske avtorje, ki so na kakršenkoli način povezani z gorami, da nam predstavijo svoja dela. Festival je nastajal počasi, korak za korakom. Leta 1998 je Silvo Karo v Mengšu organiziral projekcije gorni-ških filmov iz kanadskega festivala, štiri leta kasneje, ob svetovnem letu gora, pa precej večji festival na Bledu. Zdi se, da je zdaj dozorel čas tudi za pravi festival gorniškega filma z mednarodno žirijo in vrsto spremljevalnih dogodkov, za katerega se načrtuje, da bo postal vsakoletna stalnica. Odziv na poslana vabila k sodelovanju je bil prijetno presenečenje, saj je prišlo 51 filmov iz 13 držav, med katerimi so tudi filmi, ki so v zadnjih letih osvajali priznanja in nagrade na sorodnih festivalih po svetu. 40 filmov je uvrščenih v tekmovalni program festivala, kjer se bodo lahko potegovali za štiri razpisane nagrade v skupni vrednosti 3400 evrov, ki jih bo podelila mednarodna žirija, ter za nagrado občinstva. Glavna pokroviteljica festivala je Občina Domžale, ki prispeva tudi glavno nagrado. Tekmovalni spored festivala bo potekal od 7. do 10. februarja v Cankarjevem domu v Ljubljani, v Domžalah v Domžalskem domu pa bodo v dveh večerih na ogled izbrani filmi. Filmi, ki si jih bomo lahko ogledali na festivalu, so si med seboj zelo različni: tako po vsebini kot dolžini in izvedbi. Nekateri so nastali v profesionalni produkciji znanih televizijskih
hiš, drugi so narejeni s skromnimi sredstvi in veliko ljubiteljskega ela-na. Razvrščeni so v tri kategorije (alpinizem, gore - šport in avantura ter narava in kultura), v okviru katerih se tudi potegujejo za nagrade. Festival je tako predvsem priložnost, da vidimo, kaj je novega na področju gorniškega filma.
V okviru festivala bo organiziranih tudi deset alpinističnih predavanj, v katerih bodo predstavljena najbolj odmevna dejanja domačih alpinistov zadnjih let, saj bodo s svojimi zgodbami in slikami sodelovali: Tina Di Barista, Tanja Grmovšek, Aleksandra Voglar, Rok Zalokar, Pavle Kozjek, Martina Čufar, Marko Lukič, Janez Dovžan in Marko Prezelj. Zadnje predavanje pa bosta popestrila gosta izza meje, Nives Meroi in Roman Benet. Obeta pa se tudi zanimiv spremljevalni program. Arheologin ja Jana Hrovat bo na predavanj u predstavi la naj novejša arheološka odkritja v slovenskem visokogorju, ki zavračajo mite, da so se v preteklih zgodovinskih obdobjih ljudje gora bali in v njihov svet niso zahajali. Dušica Kunaver je zbrala sogovornike za pogovor od slovenskih himalajskih alpinističnih začetkov do svetovnega alpinističnega vrha, na katerem bo govora o odpravah na Tri-sul 60, Kangbačen 65, Hindukuš 68, Anapurna 69, Makalu 72 in Makalu 75. Koalicija nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka pa pripravlja polemično okroglo mizo o prihodnosti zavarovanega območja Julijskih Alp s poudarkom, daje nujno dobiti sodoben in učinkovit zakon o TNP, ki bo omogočal na eni strani ohranjanje celovite naravne, kulturne in duhovne dediščine ter na drugi strani domačinom omogočal resnični trajnostni razvoj.
Podrobne informacije o festivalu so dostopne na spletni strani http://www. imffd.com
Saša Roikar
anua eibpf HA
Prvi koncert Godbe Domžale z novim dirigentom
V nabito polni Dvorani KC. zbralo se je nekaj manj kot tisoč poslušalcev, je Godba Domžale zopet navdušila svoje občinstvo. Zvesta publika je še posebej toplo sprejela novega dirigenta domžalske godbe, Damjana Tomažina.
Damjan Tomažin je taktirko Godbe Domžale prevzel septembra minulega leta. Takoj se je lotil izbire programa in priprave domžalskega pihalnega orkestra za tradicionalni praznični koncert, ki je hkrati tudi občinska slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Izbor programa je tematsko sledil preteklim Prazničnim koncertom v smislu izvajanja zelo različnih slogovnih zvrsti; od opernih arij do sodobnih pop priredb.
V uvodu koncerta smo po obeh himnah in slavnostnem govoru novega domžalskega župana, Tonija Dragarja, slišali dve skladbi v priredbi, lani žal preminulega, skladatelja Vinka Štrucla. Prvo, Med brezami, je zapisal Domžalčan Matija Tome, lansko leto smo se spomnili 20-letnice njegove smrti, drugo pa je spretni skladatelj Štrucl (njegova posebnost so bile skladbe za godbe oz. pihalne orkestre) zapisal po navdihu znanega ljudskega napeva "Po jezeru bliz Triglava". Sledilo je nekaj zahtevnejših skladb, za katere se je na vajah dvakrat tedensko, od septembra do 26. decembra porabilo največ časa. To so bile: Blišč in ceremonija, Mozartova pop simfonija in Sanjsko potovanje v Grčijo.
V drugi polovici koncerta je godba skupaj s solistko Pio Brodnik izvedla dve operni ariji Giacoma Pucci-nija. Enkraten sopran seje poigraval z notami tudi do visokega tona B, ki ga je Pia Brodnik z lahkoto izvabljala iz svojih pljuč in glasilk. Vse skupaj je domžalska godba izvedla
kar petnajst skladb, zaključila pa s tradicionalnim Radetzkvm in Domžalsko koračnico.
Damjan Tomažin je odlično opravil z debitantskim nastopom kot dirigent, prav tako tudi inštrumentalisti domžalske godbe. Vsi skupaj si želijo le, da bi bila uigranost, ki sojo kazali na koncertu, večkrat izražena tudi na vajah.
PATO
D3So	
04 Ne	
PpPo	n
OB To	i G r
|07Sr	C m I
Kulturni praznik	0) C
08 Pe	
TD Sc	
11 Ne S. dan bolnikov	
T2pc7	
T3to	
14Sr	i
T5Če	4
TBPe Izzid SLAMNIKA	
DEVICA
(HLADN
Z prebavila, E vranica, RJI trebušna |^ slinavka
J sol, korenina. A gomolji
KORENINA
Z R A
K maščoba, olje
kolki,
ledvice,
mehur
TEHTNICA
>ve)tix:
o
c v E r
f MpKtJtO
spolni
ogljikovi hidrati
ŠKORPIJON
LIST
stegna, vene
beljakovine
STRELEC
PLOD
v
KOZOROG
z
E
M L J
A
HLADIMO,
sklepi, kolena, kosti, koža
sol, korenina, gomolji
KORENINA
f
VODNAR
z
R A K
■v «y ft LA
o
16. februarja 2007 v Domžalah
Žametne vrtnice bodo spet cvetele
Se sprašujete, kaj podariti svoji najdražji - ali najdražjemu - za VALENTINOVO? Kaj, če hi dva dni po dnevu zaljubljencev skupaj odšla na koncert, ki bo v petek, 16. februarja, ob 19. uri v domžalski Hali komunalnega centra. Koncert, ki poteka v živo, je tradicionalen, saj bo letošnji že šesti.
Na koncertu bodo nastopili izvajalci, med katerimi bo gotovo vsak našel koga, ki mu je res všeč, in sicer: najbolj priljubljena pevka SAŠA LENDERO, ki tudi pred vami ne bo šla na kolena, priljubljeni koroški pevec AD1 SMOLAR, ker sta spet skupaj, bosta nastopila tudi v Domžalah KORADO IN BRENDI, s svojim odličnim show programom se bodo dokazali OKROGLI MUZI-KANTI, ansambel SPF.V z velenjskega konca, bo tudi na koncertu Žametne vrtnice zaigral Vižo leta 2006, samo za vas bo zapela zmagovalka bitke talentov 2006, EVA ČERNE, ki je doma iz Jarš pri Domžalah, nastopila bo najbolj obetavna skupina leta 2006, zmagovalci Joževčevih Mladih upov po mnenju strokovne komisije - štajersko gorenjski ansambel VESELI SVAT JE, Štajerci so tudi fantje in dekle iz skupine KATRCA (pevka Klavdija Winder in trobentar Dalibor Bedcnik sta bila dolgoletna člana Ptujskih 5), tudi letos ho z novima
Pa še nagradno vprašanje:
Kateri izvajalci bodo na letošnjih ŽAMETNIH VRTNICAH iz naše občine, napišite vsaj enega.
Izmed prispelih pravilnih odgovorov, ki bodo do 5. februarja 2007 prispeli na UREDNIŠTVO SLAMNIKA p.p.
2, 1230 Domžale bomo izžrebali tri bralce oz. bralke, ki si bodo lahko s spremljevalcem ogledali prireditev.
skladbama nastopila glasbena DRUŽINA FERME s Trojan. Ker pa scenarist in voditelj koncerta Žametna vrtnice BORIS KOPITAR vedno rad ponudi priložnost uveljavitve nastopajočim, ki komaj dobro začenjajo pot k zvezdam, bodo zapela dekleta DOB.IANSKEGA VENGRLA iz Dobja pri Planini, za ples bosta poskrbela KRANJSKI STUDIO RITEM ter FOLKLORNA SKUPINA IZ ČREŠNJEVCA pri Slovenski Bistrici.
Ob glasbi pa tudi modna revija in prijetna presenečenja!
Vstopnice bodo na voljo, dokler jih ne bo zmanjkalo. Po povzetju si jih lahko zagotovite, če boste poklicali telefonsko številko 031 222 444, v predprodaji pa so na voljo na naslednjih prodajnih mestih: VELE Domžale oddelek trafika, v Mengšu Hram Rožice in Foto Re-panšek, v Ljubljani pa na avtobusni postaji in v pasaži Maximarketa.
t- JANUAR ♦
Kulturni dom Franca Bernika
I)
omza
le
so&otna otroška matineja
Sobota, 27. januar 10:00 I za IZVEN Teater za vse, Jesenice Bernarda Gašperčič: Gusar Nace lutkovna predstava
Gusar Nace je prepričan, da je najstrašnejši in najgrozo-vitejši gusar na svetu. Kot vsi gusarji ima najraje rum in svojo papigo. Ves zadovoljen pluje s svojo ladjo po širnih morjih, dokler nekega dne ne sreča dveh pogumnih otrok. Kaj kmalu se izkaže, da je gusar Nace prijazen in dober možak. Predstava na humoren način okrca človeške slabosti, če pa še ne veste, kako premagati strašnega gusarja, si morate predstavo nujno ogledati. Predstava traja 30 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje.
Četrtek, 25. januar 20:00 I abonma RDEČI in IZVEN Petek, 26. januar 20:00 I abonma ZELENI in IZVEN Torek, 30. januar 20:00 I abonma ORANŽNI in IZVEN Sreda, 31. januar 20:00 I abonma RUMENI in IZVEN
SNG Nova Gorica Biljana Srbljanovič: Kobilice
ali Moj oče igra loto
črna komedija
Režija: Eduard Miler; Igrajo: Ana Facchini, Gorazd Jakomini, Lara P. Jankovič, Iztok Mlakar, Saša Mihelčič, Mira-Lampe Vujičič, Radoš Bolčina, Milan Vodopivec, Ivo Barišič, Jože Hrovat in Teja Glažar
Biljana Srbljanovič je ena izmed najuspešnejših srbskih dramatičark, saj je prodrla na gledališke odre po celem svetu. V Kobilicah na ljudi gleda kot na kobilice, nepomembne žuželke, ki se borijo zgolj za svojo eksistenco in tako nimajo časa za razmišljanje, saj razbremenjeni vsakršne refleksije le skakljajo z ene točke na drugo. So prispodoba za poražence vseh generacij, tako kot kobilice pa nenehno hlastajo po vsem, kar se jim v nekem trenutku ponuja, pa naj gre za prihranke ostarelega tasta, sprejem med »nesmrtne« akademike, polepšanje s plastično operacijo ali nezasluženi košček človeške topline; ker pa se jim vse to na na takšen ali drugačen načine izmika, se pač kratkočasijo s tem, da »zrejo« drug drugega. Gledalci se bodo zlahka prepoznali v enajstih likih treh različnih generacij, pri čemer je najmlajša, prezgodaj odrasla deklica dohovno najstarejša, medtem ko je treba za 80-letnega starčka skrbeti kot za dojenčka.
Ponedeljek, 29. januar 18:30 I za IZVEN GREMO V KINO - koncert filmske glasbe
nastopajo: učenci, pihalci, trobilci, tolkalci in pevci glasbene šole Domžale koncert
II II
II Q.
Gl)
Galerijo De
Četrtek, 2. februar 19:00 I GALERIJA DOMŽALE
Bojan Bensa
odprtje slikarske razstave
Rojen leta 1956 v Ljubljani. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani 1980. Leta 1983 je dokončal podiplomski študij slikarstva na isti akademiji. Sodeloval je na številnih razstavah doma in v tujini. Kot svobodni likovni umetnik živi in dela v Ljubljani. V Galeriji Domžale bo razstavljal nov cikel z naslovom Borilci, grajen predvsem iz moških figur, upodobljenih v značilnih telesnih držah in ob posebnih, robnih stanjih zavesti, ki jih sprožajo borilne veščine. V delih se odražajo avtobiografski elementi, ki temeljijo na avtorjevih osebnih izkušnjah obvladovanja  borilnih praks.
Razstava bo odprta do torka, 20. februarja 2007. VSTOP PROST
Vodeni ogledi:
sreda, 7. februar ob 18.00 (s sodelovanjem avtorja) sobota, 10. februar ob 11.00
Torek, 6. februar 20:00 I za abonma MODRI in IZVEN
Mojca Zlobko Vajgl - harfa Dieter Flury - flavta
koncert
Na sporedu: J.S.Bach, Ivo Petrič, J. M. Damase, W.A.Mozart, P. Ramovš, H. Willi in G. Faure
Mojca Zlobko Vajgl je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani leta 1991. Po prvi redni zaposlitvi kot solo harfistka v orkestru Opere SNG v Ljubljani se je popolnoma posvetila solističnemu in komornemu muziciranju. Podiplomski študij harfe je končala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Hamburgu in se hitro razvila v koncertno solistko z bogatim in raznovrstnim solističnim ter komornim repertoarjem. Do zdaj je izdala šest solističnih zgoščenk, njen repertoar pa sega od baroka prek klasike in moderne do del sodobnih skladateljev. Je docentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Dieter Flury je bil rojen v Zürichu, kjer je istočasno obiskoval tamkajšnji glasbeni konservatorij in fakulteto za matematiko. Leta 1977 so ga angažirali v orkestru dunajske opere, sedaj pa je prvi flavtist Dunajskih filharmonikov. Nastopa tudi solist in gost različnih komornih sestavov, posnel pa je tudi že vrsto zgoščenk (Bach, Telemann, Faure, Messiaen ...).
Glasbenika sta se spoznala leta 2000 v Musikvereinu na Dunaju, kjer je Dieter Flury nastopal kot solo flavtist Dunajskih filharmonikov, Mojca Zlobko Vajgl pa je v tistem času živela v avstrijskem glavnem mestu in sodelovala s komornim orkestrom Wiener Concert -Verein.
Torek, 13. februar 20:00 I za IZVEN Zijah Sokolovič Medigre 00 - 24
kabaret
Sokolovičev najnovejši kabaret Medigre od 00 - 24 se želi dotakniti nesmisla in pomanjkanja logike celotnega človeškega delovanja z zavestjo, da je človek ujet v past civilizacije in osamljenosti, ter da je to naravno stanje in da se tega ne da pozdraviti; lahko pa se blaži. Cervantesove medigre so bile majhne kratke predstave med odmori velikih dolgih predstav in so predstavljale odmor, pavzo za gledalce. Medigre od 00 - 24 pa so majhna, kratka razmišljanja v odmorih med dolgimi in velikimi življenjskimi obveznostmi, od katerih jih je nekaj v osnovi kabaretske oblike, ostale pa se spreminjajo iz predstave v predstavo. Osnovna ideja Medigre 00 - 24 je, da v galopu civilizacije in poplave kapitalizma, človek ne odlaša majhnih in kratkih zadovoljstev, ki mu prinašajo pomiritev in duševni mir.
5
INFORMACIJE: internet: www.kd-domzole.si e-mail: ¡nfo@kd-domzale.si telefon: 01 / 722 50 50
Kulturni dom Franca Bernika
pokrovitelj Kultumtga dornt Frtnr* Bemtk*
/O   banka domžaie
a a i a   ta vas
Vstopite s* t ptim rak im ti IMO i» n sreMi mi MM m \1M (»ipm Ipktjatski ti, D»al«e, <imi z tariOi) I« m » prt pred pristno (Majqai, |hra «kW i LjtMjnsle). Vstonwt kkki kupie tin » »sei Komptstvili ptintlMun •• SltveM|i In pek« speti u www.euti.cMi
f pisma O bralcev
Pred- in ponovoletno premišljevanje
Vsi naši »Romi«
Na TV ekranih so nam v teh pred-prazničnih in prazničnih dneh vsaj desetkrat ponovili posnetek zdaj že znamenitega razburljivega pred božičnega besednega dvoboja predsednika dr. Janeza Drnovška z Ambrušani, ki so mu preprečili postavitev zabojnikov za Rome. Pred tem so nas na TV osrečili s predbožično »voščilnico« državnih organov, s posnetki rušenja črnih gradenj Romov v Dečji vasi. Tako se tudi na prednovoletnih srečanjih z znanci in prijatelji ter sorodniki skoraj ni dalo ogniti tem dogodkom. Toda: iznenada so mi moji sobesedniki
- ob pretežnem soglašanju. da Romi res ne morejo nekaznovano stalno kršiti vseh pravil nomialnega življenja in sosedskega sožitja - v to predpraznično vzdušje in v kozarec čistega vina začeli nalivati velike kaplje lastnega, našega grenkega pelina z domačimi, domžalskimi »Romi«. Doslej sploh nisem vedel, da smo v naši in v okoliških občinah tako bogato »obdarjeni« s številnimi »Romi«.
V minulem letu smo bili bombardirani preko vseh medijev s povprečno podobo Roma (alias Cigana): ne živi od svojega dela, samo popiva, živi v hiši, ki je črna gradnja, njegovi otroci ne hodijo redno v šolo (ali pa so v posebnih razredih), krade sosedom, vozi neregistriran avto. policija samo sešteva svoje prijave za prekrške, za nagrado pa se z njimi pogajajo ministri. Vlada in predsednik države ter jih prosijo, naj jih vendar uslišijo in se vsaj začasno preselijo v vojašnico.
- Toda, kam potem'.' V vseh občinah in na vseh zborih občanov - smo videli - so odločno sklenili: K nam pa ne! Očitno jih bomo morali »izvoziti« ali pa poslati v mirovne misije po svetu, da bodo v družbi skupaj s približno sebi enakimi nevarnimi sosedi - muslimani, čeprav so naši Romi pretežno kristjani.
V našo soseščino?-Odpade! Saj mi smo vendar dobri, pošteni davkoplačevalci in kristjani. Še na misel nam ne pride, da bi »okrog prinašali« svojo občino ali državo ter delali škodo in gorje sosedom ter drugim državljanom. Kje pa! To so navadne klevete in izmišljotine!
Prvi predpraznični pogovor: sin sogovornice dela pri znanem domžalskem obrtniku, h kateremu tako radi zahajajo zahajamo po opravkih: »sigurno mu je pri njem dobro«, pohvalim sina sogovornice in njegovega delodajalca. Sogovornica - mati - odvrne: »cele noči ne spim zaradi sina; delati mora po dvanajst do štirinajst ur na dan. za enako plačo, sedaj, ko je zbolela snažilka, pa mora zjutraj najprej počistiti prostore. Do pred kratkim sploh ni vedel, da njegov delodajalec ne plačuje pokojninskih in zdravstvenih prispevkov zanj. Šele na banki so mu povedali, ko je prosil za posojilo, da nima uradno izplačane plače, saj je prejemal plačo na roke.« Premišljam: za koliko denarja gaje prevaral naš ugledni domžalski »Rom« v 10 letih, za koliko prispevkov za pokojninsko zavarovanje ga je okoli »prinesel«, kako bo z bodočo pokojnino tega njenega sina. saj mu bo manjkalo toliko let pokojninske dobe. Kaj. če bi njen sin vmes zbolel? Kako bi bilo z bolniško?
- »Oni pa se vsi vozijo z dragimi avtomobili.« potoži sogovornica, »mojega
sina pa takole goljufajo,« večkrat si pravim: tega pa v naših tako opljuvanih socialističnih podjetjih ni bilo! Skrbi me za svojega sina, saj tudi marsikje drugje pri privatnikih ni dosti bolje. Prav nič me ne veseli takšen božič in novo leto,« je žalostno končala.
Drugi predbožični pogovor: domov k meni pride prijatelj in prosi za pomoč pri zaposlitvi sina, ki sicer dela v znanem gostinskem obratu v okolici Domžal. »Že tri mesece ni dobil plače.« pravi. »Nemogoče«, se čudim, »saj so novembra in decembra stalno imeli polno restavracijo.« »Lastnica pravi sinu, da mu zaenkrat res ne morejo dati plače, morda po novem letu. Sedaj da motajo zbrati evre za plačilo DDV.« - »Hudiča,« rečem, ampak lastničin možje letos poleti kupil novega športnega mercede-sa. sama pa prav tako »ta malo, žepno izvedbo« iste znamke. »Kako pa sploh živi tvoj sin z dvema otrokoma?« - »Dobro, da vsaj njegova žena redno dobi plačo,« vzdihne prijatelj. »Pomagaj, da sin dobi službo v kakšni državni ustanovi.« pravi prijatelj pred odhodom. Sedim v lokalu sredi Domžal in poslušam glasno zabavljanje dveh »uglednih« domžalskih gospodov čez državni popis nepremičnin. Dobro ju poznam. Oba imata velike prizidke, kaj prizidke - velike nove poslovne prostore, zgrajene na črno. Posmehujeta se inšpektorjem in simboličnim kaznim. In pomislim: kako za vraga so Romom v Dečji vasi že porušili, naša »ugledna gospoda« pa sta gradila prav v vodnem svetu ob Mlinščici znotraj petmetrskega vodnega varstvenega območja pa nič ne rušijo. Zato pa se »gospoda« sedaj tako razburjata saj naj bi jim država končno popisala njune na črno zgrajene nepremičnine in ju morda tudi obdavčila. - Zakaj pa ne, pomislim. Saj tudi povprečni državljan redno in poslušno plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od svoje hiše ali stanovanja. - In si v mislih še dodam: saj res, koliko črnih gradenj pa so že porušili v zadnjih desetih letih našim »Romom« v domžalski ali sosednjih občinah. - Prav zanimivo in poučno bi bilo dobiti podatke o rušenjih črnih gradenj za zadnjih deset do petnajst let na območju Upravne enote Domžale. Sklenem: postavil bom svetniško vprašanje oz. zahteval, da Občina Domžale dobi uraden odgovor. Morda se pa motim! - In pomislim: koliko pa je novih stanovanjskih blokov, ki so jim dodali še po kakšno podstrešno stanovanje mimo gradbenega dovoljenja'? In kako je s tistimi več kot 60 kupci novih stanovanj v Dragomlju, ki sta jim prodajalec Stanovanjski sklad RS in graditelj Etaline d.o.o. izročila neustrezna stanovanja in morajo sedaj tožiti državni stanovanjski sklad, da dobijo, kar so plačali. - In seveda, to niso ambruški Romi, to so naši »Romi«, ugledni in pošteni. Da zagovarjam ambruške in druge Rome? - Ne, zlasti pa ne kar počez in za vse njihove prekrške in lumparije! Toda: kaj bomo storili z našimi, domžalskimi »Romi«?! Če pomislim na število in vrednost škod za njihove zaposlene ter za državo za neplačane ali premalo plačane prispevke in davke, na vse naše črne gradnje in neprijavljene prizidke in »prizidke«, so ambruški Romi pravi amaterji v primerjavi z domžalskimi »Romi«. Pa se jim doslej še nismo uprli z barikadami ali protestnimi zborovanji. I udi specialne enote policije Se niso posredovale. Seveda - je našim črno graditeljskim »Romom« dala zgled prav država z na črno postavljeno cestninsko postajo v Krtini. Ali pa kar »moja« občina ki še vedno zahteva in pričakuje od občanov, da ji bodo prodajali stavbno zemljišče za občinske ceste in druge občinske gradnje po petindvajset ali še manj evrov. Če pa se kdo temu upre, ga
Šolski center Rudolfa Maistra
Gimnazija
Ekonomska gimnazija
Ekonomski tehnik
PETEK   * -'«5
9. februar ' ob 9. in 15. uri
SOBOTA W
10. februar J ob 9. uri
občinska uprava obsodi, »da izsiljuje občino«.
Premislimo naše vatle, s katerimi sodimo ambruškim Romom in domžalskim »Romom«. Za majhne lopove 300 spe-cialcev in buldožerji, za velike domžalske in druge »Rome« pa ugled in slava. Da ne govorimo o največjih »tajkunih« privatizacije družbenih podjetij. Oglejmo si lestvico prvih sto najbogatejših Slovencev. Pred letom 1991 večina od njih ni imela niti lastnega stanovanja ali hiše. Kaj bo država naredila s temi »Romi«? Jih bo vsaj obdavčila za njihovo lastnino? - Ne, sem prepričan. Bo sprejela poseben zakon za revizijo lastninjenja bivših družbenih podjetij? - Ne, ustanovila je parlamentarno preiskovalno komisijo! Na muho s topom, na slona z muho!
Franci Gerbec
Nekoliko mešano II
Spoštovani M. Slevec! Ali dejansko mislite, da povedati svoje mnenje, ki tudi v zadnjih sanjah ni osamljeno, pomeni hujskati bralce, s čimer me obsodite že v prvih stavkih Vašega pisanja in posredno tudi Slamnik, ki da mi je omogočil hujskanje bralcev? Zanimivo?! Tudi za Vas mislim, da bi se raje osredotočili na »prosveto«. Zanima me namreč, kaj ste vi pridobili, ker Osnovna šola v Dragomlju ni bila blagoslovljena. Prosim vas tudi. da »neukemu ljudstvu« nemudoma razložite, kakšna je razlika med zavrnjenostjo in odklonjenostjo nekega predloga konkretno predloga krajevne skupnosti za blagoslovitev. Poudarjam, da je pri tej zadevi šlo za pobudo in ne za zahtevo. Sprašujem tudi. zakaj bi blagoslovitev ne bila »v skladu z zakonom«, medtem ko je le-ta v Evropi nekaj nespornega, lastnega, samo po sebi umevnega ... In naposled, če so bile celo Trojane deležne blagoslova, ne vem, zakaj bi ga dragomeljska šola ne bila.
Nadalje bi očitno radi spravili Cerkev med zakristijske zidove, ko toliko govorite o zasebnosti; očitno ne ločite ali nočete ločiti med pojmoma »zasebno« in »osebno«. Sicer pa Cerkev ne more biti ločena od države na način, kakor da bi ne bila del družbe; po besedah dr. Franca Rodeta, takratnega ljubljanskega nadškofa je pri nas okrog osemdeset odstotkov krščenih. Ko prebiram Vaše pisanje, čedalje bolj razumem zgodovinsko izjavo kardinala Rodeta, da »je lažje biti prefekt kongregacije v Rimu, kakor nadškof v Ljubljani«. Nadalje odgovarjam, da nikoli nisem tolkel po »nekakšni levici«, kakor pravite, vedno sem skušal v svojih prispevkih graditi le mostove sožitja da bi pa na razne deviacije ne smel opozoriti? Kam smo pa prišli? Res mislim, da bi si morali dati očistit ušesa, da bi vendarle ločili med procvropsko in neevropsko naravnanostjo. Vi pa poskušate delovati celo s svojo protievropskosljo, če ste s svojim pisanjem mislili resno. In tako dalje.
V svojem razmišljanju ste se, g. Slevec, lotili celo dvatisočletne »krščanske kulture« in pravite, da »ni mogoče verjeti, da bi vse zločine, ki so bili storjeni v imenu krščanstva zdaj pripisali nekomu drugemu?!« Kakor da bi to kdo poskušal. Globoko posegate v zgodovino Cerkve, v čemer ni nič narobe, ampak hkrati pa spregledate nczancmarljivost vseh nezanemarljivosti, da naša domovina stoji na grobovih državljanov, ki so jih pomorili v času revolucije, danes pa jih dnevno razkrivajo buldožerji na gradbiščih avtocest. Da, na gradbiščih bodočih avtocest razkrivajo z žico zvezane kosti in prerešetane lobanje ... Pa ne
samo to. Ob vseh tisočih odkritih žrtvah in stotinah grobišč doslej še NIHČE ni bil pozvan pred sodišče. TO JE DOKA/, RAZPADA VREDNOT; ali ob tem se pa ne bi ustavili, g. Slevec ? Sicer pa so /ločini, storjeni v imenu krščanstva, po besedah zgodovinarja Staneta Granda mačji kašelj v primerjavi /.zločini, kijih je zagrešila ona » druga » stran. Tako, izzvali ste me, pa sem moral reči še to. Naj si za konec sposodim Vašo misel, da pa bo ob spoznanju naših slabosti in krivd in njih priznanja Zemlja postajala vse manj dolina solz.
hran Kapic
Ljudje so stvaritev najvišje dimenzije.
Samo, če jih malce opišem na bolj hudomušen način: nekateri dobrosrčni, nekateri malo manj, nekateri spet drugače razmišljujoČi, se pa najdejo tudi pohlepni in tudi na drugi strani preskromni, kar pomeni, da radi škartarijo.
No: ne obsojam nobenega, ampak samo povem, da se to v resnici med nami dogaja. Govorim seveda na splošno. Kdor več ima, zelo nerad iz rok da. Če pa nima, se trudi, da bi imeli tudi drugi to, je enoje pa še sto različnih stvari, s katerimi se človek srečuje dan za dnem. Na primer, sem Šla v nek center, ki jih kar dobro po/nam, od prvega do zadnjega. Ja, in kaj sem doživela; nič posebnega nekateri, ki se imajo za tvojega prijatelja postanejo sovražni in nevoščljivi, če ti uspe, tisti, ki ti najbolj prigovarjajo, da se dokazi, potem stisnejo, po domače povedano, rep med noge. Mnogi ne vedo, kaj je borba za življenje. Ne v našem kraju in drugod tudi ne. Ne vejo ali pa nočejo vedeti, da jih še tako majhna stvar lahko razbremeni ali jim polepša dim. Zase hi reklu lahko, da mi veliko pomeni, če kdo reče: »Ivi, jaz bi pa kupil eno tvojo knjigo, ki si jo napisala, mi jo daš?«
»Seveda,« mu odgovorim, pa če prav ima ceno prejšnjih 2500 sit, ki je znižana za 10 %. Seveda jo dam, čeprav moj trud ne bo pokrit, vendar; seveda jo dam, naj jo ima in uživa ob branju. TO je zame že ene vrste zaslužena zmaga nad vsem trpljenjem, ki ga preživljam, lako je to: eni radi dajo sami od sebe, ne da jim karkoli rečem, ko jim dam svoj izvod. So pa ljudje, ki žc ob najmanjši ceni vihajo svoje nosove, M, je predra-g i. I iliko |c i/d iti knjigo, i težje jc najti krog ljudi, ki ceni poezijo in jo tudi kupi. No, pa ne bi več o tem, svet je pač tak in nič se tu ne da več kaj dosti spremeniti. Na koncu tega mojega pisma naj vas toplo pozdravim in verjamem, da se bo našel kakšen Ihanec aii Domžalčan, ki bo rade volje kupil mojo knjigo, ki nosi naslov UPANJE. Za tem naslovom sem jaz zares prvenstveni unikat, ki še vedno upa na boljše čase in tudi na tisto, kar človek najbolj potrebuje - ZDRAVJE, Lep dan vsem skupaj, šc naprej se vidimo, če ne prej, pa na tržnicah, ki jih boste imeli.
Ivi Bnhorč
Divja noč
Ko sva šla z našim kužkom na običajen jutranji obhod, zjutraj okrog 8h (1.1.2007 kljub neprespani noči!), sem na pločniku opazila škatlo izgorelih pirotehničnih sredstev, na kateri je bil napis Divja noč. Resnično, ta noč na prehodu iz starega v novo leto, je bila divja.
Letos je bilo v Domžalah grozno, posebno med bloki, kjer živim. Že okrog 20h sc je začelo / uporabo pirotehničnih izdelkov z izrazitimi barvnimi in slušni-
mi efekti. Pokati ni prenehalo niti za minuto, bilo je huje kot v vojni, na fronti. Neki človek mi je pozneje rekel: »Kot bitka pri Stalingradu«. Prepričana sem, da večina ljudi ne mara tako glasnega in hrupnega proslavljanja prehoda v novo leto. listi, ki to počno, ne pomislijo čisto nič na druge ljudi, ampak delajo točno tO, kar je njim všeč. Nc pomislijo na starejše ljudi, ki so slabega zdravja in jim gre pokanje petard na živce. Ne pomislijo na družine, ki imajo majhne otroke, ki ne morejo spati, se prebujajo in jokajo, ker so prestrašeni. Nc pomislijo na živali, ki se tresejo od strahu in se stiskajo v kakšen kot. Naš kuža se je vseskozi sliskal k meni. Mislim, da sva oba samo čakala, kdaj bo te norišnice konec. Takim ljudem gre samo za svoj užitek. Zakaj je razgrajanje tako pomembno, da zapravijo kar nekaj tisočakov? Tega ne bom razumela nikoli.
Če bi bilo treba dati 1000 sit za Rdeči križ, za Unicef, za Karitas ali kak drug dobrodelni namen, pa močno dvomim, da hi dali. Koliko denarja gre takole v nič? Prepričana sem, da samo po Domžalah leži po tleh več 100 tisočakov (mislim še v tolarjih, nisem še preklopila na evre). In v celi Sloveniji? Kdo bi vedel? Verjetno milijoni! Ali ni škoda denarja?? Samo trgovci vedo, koliko so zaslužili, No, pii smo zopet pri denarju. Samo. da je dobiček, ostali stranski učinki nikogar ne brigajo. Mogoče samo tiste, ki so se poškodovali s petardami. Zakaj se ne prepove uvoz oz. i/delava izdelkov, ki povzročajo najhujši pok? Ali kdo to ve? Sc ena misel. Po mojem mnenju je tako razgrajanje nasilje nad nami, miroljubnimi prebivalci. Ker pa sem proti nasilju, sem napisala to pismo. Moj zapis naj izzveni kot protest proti takemu razgrajanju in pokanju! Naj še kdo pove svoje mnenje!
Danica H.
Iščem sponzorje za izdajo knjige
Življenje vnukov lažno ali celo pogubno. Govori o iskanju osebnega notranjega miru, tragediji otrok, o iskanju varnosti in preživljanju nasilja v družini.
Mladostniki ob izdaji knjige dobijo izvod zastonj,
Lidija Dremelj, Dragornelj 20, 1230 Domžale, mdb. 041 8026»
Naj vas vodijo in se k vam vrnejo vedno
samo pozitivne misli in dobra dejanja,
Tehniški spomenik pred našim nosom je odkrit!
Parni kotel, srce Tovarne Univerzale, 48 metrov visok opečni dimnik, energija mazuta, ki je posredno, s pomočjo kotla in njegove sposobnosti ogrevanja vode skrbela za kruh mnogih naših krajanov, znamenita kotlovnica ... Vse to je pripomoglo k razvoju Domžal pa tudi k svetovni prisotnosti slamnika ter drugih industrijskih izdelkov »Made in Domžale«. Morda se je ta svetovna prisotnost do danes res že izgubila, nekaj pa je ostalo. Ostal je kotel, ki je po besedah mag. Tadeja Bratcta, diplomiranega industrijskega arheologa, praya redkost in zelo pomemben tehnični eksponat. Kotel, ki je izdelek tovarne Duro Dokovič i/. Slavonskega Broda, je namreč le del izjemno dobro ohranjene celote, ki nam kaže originalno stanje ... tega pa se morda Se dobro spominjajo mnogi naši sokrajani, ki so sodelovali pri montažah, servisih, prenovah v kotlovnici, ali pa so v kotlovnici delali kot strojniki. Riti strojnik
kotki pod pritiskom je brez dvoma zelo odgovoren poklic. O tem pa nam bo, za katero od prihodnjih številk morda nekaj povedal tudi g. Velkavrh i/. Vira, ki je opravljal to odgovorno delo. lako kot gospod Velkavrh. pa ste k sodelovanju vabljeni tudi vsi Vi in bivši zaposleni v tovarni Univerzalc, Spoštovani sokrajani in sokmjankc. Kotlovnici bo namreč odprla svoja vrata. V februarju ste vsak dan od X. do 9. ure zjutraj in od K. do 9. ure zvečer dobrodošli vsi, ki bi si želeli pogledati postroj ali pa prostovoljno pomagati pri pripravi objekta za »javni ogled«. Prav tako g. Berlol, lastnik kotla vabi občane, ljudi tehničnih znanj in poklicev, da sc v tem času vpišejo v knjigo ustanovitvenih članov Društva mojstrov, tehnikov in inženirjev Domžale. Leto 2007 bo inž. Jurij lierlot, naš bivši podžupan in dolgoletni svetnik namenil zagonu dejavnosti Malega univerzalnega muzeja Domžale, kjer pa bodo potekale še druge dejavnosti; predavanja, bukvama, komisijska prodaja, antikvariat in bolšji trg »Pod dimnikom« V Malem univerzalnem muzeju Domžale bodo poleg kotla razstavljeni tudi predmeti uslužbenk in uslužbencev, ki so zaradi hitrega zaprtja tovarne ostali na svojem mestu in nam pripovedujejo /godbo o družabnem utripu tovarne. Mali univerzalni muzej lina na razpolago mnogo eksponatov iz sanic lovarne, primanjkuje pa nam končnih produktov le le: oblačil, pokrival... Ker želimo naredili celoslen pregled dela in življenja lovarne Univerzalc, potrebujemo tudi slednje. Zato sc obračamo na vas in Vas prosimo, da podarite izdelke lovarne Univcrzale, ki jih ne potrebujete Malemu univerzalnemu muzeju. Skupaj nam bo s časom uspelo narediti lep pregled mode skozi čas in spomin na delo naših ljudi.
Peter Flrbas, univ. dipl. blo. Zasebni raziskovalec
Popraznično razmišljanje
Mir. Tako pogosto izrečena in v željah izražena beseda teh prazničnih dni. Beseda, ki pomeni največje vrednote v življenju: varnost, spokojnost sožitje, srečo. Za nekatere pa je mir nekaj, kar je potrebno za vsako ceno preglasiti. Ža tiste, ki se ne ozirajo na uredbo o dovoljeni uporabi pirotehničnih sredstev pred in po novoletnih praznikih in se izživljajo z metanjem najmočnejših petard in raket, pri katerih /ažvenketajo stekla na oknih. Ne pomislijo, da na ta način vznemirjajo miru in tišine najbolj potrebne: otroke, starejše, bolne, pa tudi domače in divje živali, predvsem ptice. Poleg tega pa šc /Jism rajajo in onesnažujejo okolje.
1 Irup. posebno pa pok in grmenje so v naravi znanilci nesreč in katastrof, v človeški Zgodovini pa vojn, ubijanja in trpljenja. Zato ne razumem ljudi, ki v tem uživajo in izkazujejo svojo agresivnost. Ne trdim, da se nekdaj m izražalo veselje pred prihajajočim Božičem in Novim letom s pokanjem in streljanjem. Vendar samo nekaj ur pred polnočjo in Z mnogo manj hrupnimi pločevinkami na karbid ali s prižiganjem tako imenovanih kresničk. Precej bolj intimno in na nek način bolj svečano kot dandanes. Tudi občina Domžale je zapravila veliko denarja za prednovoletno slavje. Po mojem ne bi bilo nič narobe, če bi vsaj del tega denarja namesto za nekaj nepotrebnih raket namenili komu od občanov, ki si za praznike ni mogel privoščiti niti skromnega praznovanja. Ali pa bi nekaj storili za izboljšanje okolja. Korist hi bila vsekakor večja.
Jože Nemec
w
Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik
Izbira nadaljnjega izobraževanja po osnovni šoli je ena od pomembnih prelomnic v življenju mladostnika, saj pomeni odločitev, ki vsakomur zaznamuje prihodnost. Tega se v našem centru zavedamo in rezultati našega dela so porok, da smo sposobni izpolniti najvišje standarde, potrudili pa se bomo izpolniti pričakovanja dijakov in staršev tudi pri ostalih ciljih šolanja.
ZANIMIVI PROGRAMI
Pestrost programov omogoča dijakom svobodno izbiro in prehajanje med njimi, saj se programi razlikujejo po vsebini, načinu dela in zahtevnosti. Gimnazijski program omogoča pridobitev široke splošne izobrazbe in je namenjen dijakom, ki nameravajo nadaljevati študij na univerzi. Dijaki izbirajo med štirimi različnimi oddelki, kjer je poglobljeno znanje izbranih snovi:
naravoslovni oddelki namenijo več pozornosti fiziki, kemiji in biologiji, jezikoslovni oddelki slovenščini in tujim jezikom,
družboslovni oddelki pa psihologiji, sociologiji in filozofiji, v evropskem oddelku so poudarjene evropske vsebine in dodane ure pri izbranem tujem jeziku, vključevanje tujih govorcev pri pouku, obvezno vključevanje v programe mednarodnega sodelovanja in izdelava projektne naloge z evropsko oziroma globalno tematiko. Program ekonomske gimnazije poleg temeljnih znanj posreduje tudi eko-
nomsko poslovna znanja ter omogoča izbiro med naravoslovnimi, humanističnimi in informacijskimi predmeti.
V programu ekonomskega tehnika se lahko dijaki odločajo med finančno računovodskim in komercialnim področjem. Splošna znanja se prepletajo s strokovnimi znanji, dijaki razvijajo podjetniško miselnost, sposobnost za samostojno delo, odgovornost in timsko delo. Izkušnje pridobivajo tudi s praktičnim poukom v šoli, delovno prakso v podjetjih, s strokovnimi ekskurzijami in z obiski sejemskih prireditev.
Že drugo leto v obliki rednega pouku izvajamo enoletni maturitetni tečaj, na katerem se dijaki z opravljeno poklicno maturo, zaključnim izpitom ali nedokončanim gimnazijskim programom pripravljajo na splošno maturo.
VPETOST V OKOLJE
Šolski center je z razgibano arhitekturo, različnimi prireditvami in aktivnostmi vpet v kulturno in umetniško dogajanje v okolici. Naše delovanje ni omejeno le na lokalno raven, saj se povezujemo z različnimi šolami in ustanovami v Sloveniji in v evropskih državah. Nahajamo se ob glavni prometni povezavi med Gorenjsko in Štajersko.
V bližini šole sta avtobusna in železniška postaja, prometne povezave z vseh strani pa SO ugodne. Pouk poteka za večino oddelkov v dopoldanskem času, od 7.50 do 14.05. Praviloma enkrat tedensko imajo dijaki pouk v popoldanskem času, od 12.30 do 17.35. Za prehrano v šoli skrbi šolska kuhinja,
ki pripravlja malice in kosila. V eni najbolje založenih šolskih knjižnic si vsi dijaki lahko izposodijo učbenike preko učbeniškega sklada,
VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE ...
Preko 1000 dijakov in okoli 100 zaposlenih v centru sodeluje pri šolskem in obšolskem posredovanju znanja, sprejemanju in učenju za življenje. Skupaj si prizadevamo postavljati občutljive in nevidne meje med pravicami in dolžnostmi, med svobodo in disciplino. Vselej smo si prizadevali ne samo izobraževati, temveč tudi vzgajati v duhu temeljnih vrednot, zato si želimo in pričakujemo odprtega in skrbnega sodelovanja s starši.
IZBIRNE VSEBINE
Na zavodu skušamo z dodatnimi dejavnostmi usmeriti nemirno energijo odraščajočih v znanost in kulturo. Preko 50 različnih krožkov pokriva vsa področja od naravoslovja, družboslovja, huma-nistikc, jezikov, računalništva, ekono-
mije, športa in rekreacije do kulture in umetnosti.
Dijaki se udeležujejo tudi predavanj, raziskovalnih taborov in tekmovanj v znanju na šolskih, regionalnih, državnih in mednarodnih tekmovanjih Šola ima močno razvito in razvejano raziskovalno dejavnost in dijaki na vsakoletni prireditvi Gibanje znanost mladini dosegajo prva mesta na različnih raziskovalnih področjih. I Ispehi na tekmovanjih jim omogočajo pridobitev Zoisove štipendije. , Visoka uspešnost dijakov ter odlični rezultati na maturi, poklicni maturi, kvalitetno usposobljeni profesorji, sodobno opremljena šola so temelji, na katerih smo gradili dosedanje delo Vpis v naše programe v zadnjih letih ni omejen, kljub lemu več kot 96 % splošnih in poklicnih maturantov opravi maturo, med njimi je bilo lansko leto ? zlatih maturantov. Več o zavodu in programih boste izvedeli na informativnih dnevih v petek, 9, 2. 2007, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 10.2.2007, ob 9. uri. Lahko pa nas pokličete ali obiščete kar tako, pokukate v naše učilnice, spremljate pouk ali se pogovorite z našimi dijaki in profesorji.
IZ NAŠIH VRTCEV IN ŠOL
stran 17
December pri Ostržkovih
V našem vrtcu je bil lanski december spet nekaj posebnega. Minil je v slogu »Mi se imamo radi«. To je tudi naš novi projekt v tem šolskem letu.
Vse tri skupine so se dan za dnem zbirale ob posebnem koledarju. V njego-
vih žepkih so bili skriti listki, kjer je pisalo, kaj nas druži vsak dan posebej. Skupno petje, ples, pravljica, okraše-vanje smrečice, igrica, predstava, ogled razstave zelišč in čajev v KD Groblje, kjer smo imeli postavljen tudi svoj zeliščni kotiček, peka piškotov za čajanko, obdarovanje, koncert
strokovnih delavk za otroke, otroške Ostržkove »karaoke«, slavnostno kosilo, praznični video... V torek, 12. 12. 2006, na predve-čer Lucijinega, smo otroci, starši in vzgojiteljice s svetilkami peš osvetljevali pot od Jarš do vrtca, kjer smo se posladkali z Ostržkovimi piškoti in se ogreli s čajem iz Ostržkove zeliščne lekarne.
Marjeta za vrtec Ostržek
Podjetniški krožek
Sredi veselega decembra smo četrtošolcem osemletke popestrili šolsko delo s podjetniškim krožkom. Izvajala ga je gospa Helena Jerman iz podjetja Athena d.o.o.
Kdo je podjetnik, desetletniki že dobro vedo. Hitro so oblikovali svoje podjetniške ideje in seveda poslovni načrt podjetja. Kot opazovalka sem bila presenečena nad njihovimi izvirnimi idejami o organizaciji podjetja. Vedo, da so za vsako podjetje zelo pomembni dobavitelji in kupci ter da je zelo pametno slediti delu konkurenčnih podjetij. Hitro so izračunali, da ti mora ostati dobiček, ko odhodke odšteješ od prihodkov. Ko so izvedeli, da neprolitna podjetja ne ustvarjajo dobička, se jim je to zdelo zelo posrečeno, a so poudarili, da bi zase vseeno želeli dobiček od poslovanja.
Konec dopoldneva so učenci predstavljali »svoja« podjetja in so
. ■ . "V	
	■^9 ■ m \
bili navdušeni nad ustvarjalnimi idejami. Gospe Heleni, ki jih je vodila, so se prisrčno zahvalili za vodenje in jo kar sami od sebe povabili, naj jih še kdaj obišče.
Štefka Ramovš, OŠ Bodica
Izdelava svečk v Vrtcu Racman
V vrtcu Racman poteka projekt Racmanovi petki, kjer se otroci lahko izražajo in ustvarjajo na likovnem, glasbenem, gibalnem in govornem področju. Na vabilo v likovno delavnico seje prijazno odzvala Anina mamica, ga. Meta Kos, študentka likovne pedagogike. Otrokom je predstavila tehniko vlivanja svečk iz čebeljega voska.
Skozi pogovor je otrokom najprej predstavila satje, delo čebel, delo čebelarja in nazadnje, kako pridemo do čebeljega voska.
Vosek smo najprej na toploti stopili, medtem pa smo pripravili lončke in vanje zvili papir, oblance in krep papir. Svečke smo dekorirali tudi s koruzo, gozdnimi jagodami in zrnjem. Na koncu smo dodali še stenj in ga zalili z vročim voskom.
Ko se je vosek ponovno strdil, smo odstranili lonček in naša svečka je bila narejena.
Otrokom je bila delavnica všeč in prav vsak otrok je domov odnesel svojo svečko.
Vilma Hrovat, Vrtec Domžale, enota Racman
OS Preserje pri Radomljah
Nova UNESCO ASP-net šola
V petek, 8. decembra 2006, smo na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah končno dočakali sprejem med Unescove šole. To je plod že triletnega truda in delovanja po Unescovih načelih, s katerimi nas je seznanjala in nas z njimi navduševala učiteljica Barbara Žitnik Ternovec.
Unescove vsebine smo spretno začeli vpletati v šolski vsakdan že s septembrom, ko smo z učenci ob svetovnem dnevu miru, 21. septembru, posadili tulipanovec. Na ta dan seje v isti misli ob istem času hkrati na najrazličnejših koncih sveta združilo 290 šol iz 90 držav. 30. 9. smo se predstavniki šole (učenci in učitelji) udeležili Pohoda k trem graščinam Krumperk, Češe-nik in Crnelo, ki je potekla v okviru Dni evropske kulturne dediščine. Ob mednarodnem dnevu živali (4. oktober) je šolska skupnost pripravila stojnico, na kateri so opozarjali na zaščito živali pred uničevanjem zaradi krzna.
V četrtih razredih so na razredni uri spregovorili o primernem odnosu do živali, njihovem pomenu in vplivu na kakovost življenja.
Na svetovni dan učiteljev, 5. oktobra, je učitelje v zbornici čakal razglas, da imamo 6. uro v telovadnici »požarno varnost«. Namesto tečaja, so nas pričakali nasmejani učenci šolske skupnosti, ki so nam pripravili torto ob petju in glasbi. Učenci 4. razredov so iz mavca naredili različne podobe in nanje nalepili mag-netke, zraven so pripisali zahvalne misli in to podarili vsakemu učitelju
na šoli. Na plakat so zapisali značilnosti vsakega dobrega učitelja. Res prijetna popestritev, ki človeku vlije upanje, da se trud obrestuje. 24. in 25. oktobra sta bili učenki Martina Šraj in Katarina Kosem na Mirovniškem taboru v Slovenj Gradcu. S svojimi prepričljivimi predstavitvami starih otroških iger sta zelo uspešno predstavili našo šolo.
Brez dvoma smo najveličastneje obeležili svetovni dan jezikov, ko je na odru v kar štirih jezikih čebljalo, klepetalo in brbotalo preko 200 učencev. Z mentorji so pripravili spremenjene nam vsem dobro znane pravljice. Ni čudno, da je prireditev nosila naslov Kam pa kam. Rdeča kapica, saj smo jo slišali v štirih jezikih s štirikrat spremenjeno poanto.
Ob mednarodnem dnevu AIDS-a so šolo preplavile rdeče pentljice
s sporočilom Milene Zupančič, ki jih je tudi tokrat pripravila šolska skupnost.
Mednarodni dan strpnosti smo povezali s svetovnim dnevom otrokovih pravic in tako je nastal Prvo-šolčkov dan, na katerem so starejši učenci sprejeli prvošolčke v šolsko skupnost.
Konec novembra smo pripravili humanitarno prireditev Z roko v roki s številnimi glasbenimi gosti in učenci naše šole.
Tudi sicer se trudimo Unescove vsebine vpletati med učne vsebine, še posebej letošnjo krovno temo Največji prazniki v moji družini (včeraj, danes, jutri); kako pa je s tem v sosednji družini? Odkrili smo tudi, da smo marsikatere vsebine vpletali med učne vsebine že prej, le da jih nismo tako poimenovali.
Mag. Nataša Cotman
Mala Groharjeva kolonija Škof ja Loka 2006
Ta kolonija je zelo zanimiva, saj se na enem mestu zbere veliko zelo dobrih risarjev iste generacije in se tako lahko med seboj primerjajo, si izmenjajo izkušnje ter ustvarjajo nova poznanstva.
Iz OŠ Roje so tekmovali trije učenci, I sad Smajlovič, Tomaž Šum in Aleš Breznik.
Naši učenci zelo radi tekmujejo, saj so pridobili samozavest pri likovnem ustvarjanju in čutijo se sposobne kosati z vsemi mladimi umetniki. Vsi trije so bili zelo ustvarjalni in predvsem vztrajni, saj je likovno ustvarjanje potekalo od 9. do 14. ure in so bili na koncu precej izčrpani. Vsi trije so oddali zelo kvalitetna dela za učenčeve sposobnosti, ven-
dar smo težko pričakovali, da pridemo v izbor najboljših del. saj so sodelovali le najboljši.
Izmed 22 OS in njihovih 66 nastalih likovnih del seje med deset najlepših uvrstilo tudi likovno delo našega učenca Aleša Breznika pod mentorskim vodstvom Lucije Ko-drca.
Lučka Zmagovalna slika Aleša Breznika (prvi z desne)
Učenci radomeljske šole obiskali prednovoletni Dunaj
Preko štirideset učencev OŠ Preserje pri Radomljah se je sredi decembra podalo na dvodnevni izlet v naše sedemstoletno nekdanje prestolno mesto - Dunaj.
Cesarsko mesto je učence pozdravilo najprej S ponosnimi palačami ob Ringu mimo košate Karlove cerkve jih je pot vodila mimo Opere, impozantnega llofburga in muzejske četrti do parlamenta, mestne hiše, Votivne cerkve in Plečnikove Uranie. Po vedno polni KarntnerstraBe so se sprehodili do Štefanove cerkve, kjer so sredi vrveža pešcev in turistov postali ob uličnih igralcih. Po elegantnem Grabnu so prispeli do vladarske palače - Hofburga, kjer so v kapeli prisluhnili petju dunajskih dečkov in nato obiskali kapucinsko grobnico, v kateri počiva večina vladarjev ev-
ropske rodbine, ki ji je najdlje uspelo obdržati v rokah škarje in platno evropske zgodovine. S premišljenimi porokami jim je uspelo izriniti /. zemljevida edinega resnega konkurenta - celjske grofe. Po kosilu so pogledali v zakulisje vsakdana velikih vladarjev. Stalna razstava Hofburga je dobila še nov del - Sisijine apartmaje. Preko njene življenjske zgodbe so lahko učenci zaznali vsaj odtenek nesreče ujetosti energične lepotice v okostenele rituale in pravila katoliško pravovernih sokoljih krempljev vladavine, v katere je bila poročena že kot šetnajstlctnica. Po večerji v hotelu so se vrnili nazaj v mesto, kjer so prisluhnili koncertu Mozartovih in StrauUovih del, ki sojih dobro poznali. Ko so se izletniki vrnili domov, so najbolj očarano govorili o tem delu izleta, kjer so jih posebej navdušile
Novoletni koncert v Kekcu
December je čaroben. Poln pričakovanja, lučk, topline in želja. Otroci uživajo in komaj sledijo dobrim možem, ki jih obiskujejo in tudi obdarujejo kot po tekočem traku.
V vrtcu Kekec smo se potrudili, da bi otrokom zadnji mesec preteklega leta ostal v spominu tudi drugače. Dijaki Srednje vzgojiteljske šole iz Ljubhane so nas razveselili s predstavo Mala porednica. Da je v vrtcu lepo zadišalo, smo poskrbeli kar sami in spekli piškote. Vrtec smo polepšali z novoletno jelko, starše in ostale domače pa razveselili z ličnimi voščilnicami. Letos pa smo v goste povabili še učence Glasbenega ateljeja Carl Ortf iz Kamnika S svojo profesorico, ga. Bernardo Rakar, so nas popeljali v čarobni svet glasbe.
Vzgojiteljica Jana Ljubi, Vrtec Domžale, Enota Kekec Radomlje
Vabljeni v Citroën
Mengeš!
(WS 1 lb VI)
prihranek do 2.400 EUR
i
ra,, j—mil m. 1/3 + 1/3+1/31
T N» DVt LETI BREZ OBRESTI* * WIH1, *v%   WW.> it
AVTO DETR. d.o.o. Mengel Slovenska cesta 66. 1234 MENGEŠ tel.: (01) 7237-313, fax. (01) 7230-297 e-mail avlodetr@siol net
CITROEN S
r I.T, w™«^l I/ rF .1 f-H t.hl W lAHIOCWjm STC*I ZA VAS
vmesne virtuozne točke baletnikov. Dopoldne naslednjega dne je bil namenjen obisku poletne rezidence Schonbrunna, kjer so z balkona lahko videli umetniško oblikovanost francoskih parkov, pozorno uho pa je lahko ujelo zvoke z bližnjega živalskega vrta. Nekaj časa so namenili predbožičnemu vrvežu na stojnicah pred dvorcem. Ker so glavnino izletnikov predstavljali učenci, ki pojejo v pevskem zboru, je prav, da so izlet zaključili z obiskom Hiše glasbe, kjer so se lahko sami preizkusili v petju, dirigiranju, kjer so lahko preizkusili svoja glasbena ušesa. Tik pred odhodom domov so se ustavili še pred posrečeno arhitekturo nedavno preminulega Hundertvvasserja. Kar neverjetno se jim je zdelo, da ljudje živijo v takih hišah in da so bila to nekoč socialna stanovanja. Učenci so prinesli domov polno vtisov, ki potrjujejo sloves Dunaja kot fejaškega mesta.
Mag. Nataša Cotman
Učenci OŠ Domžale I
Na obisku v Domu upokojencev
V decembru so učenci podaljšanega bivanja obiskali varovance Doma upokojencev Domžale. Predpraznični čas so jim polepšali
s petjem, plesom, igranjem na inštrumente in igrico.
Po nastopu so otroci skupaj s starostniki izdelovali novoletne voščilnice in okraske. Prijeten je bil pogled na prisrčno druženje starejših in mladih. Učenci so bili ponosni na svoje dejanje in obljubili, da bodo kmalu zopet prišli.
Romana Radmelič. učiteljica v oddelku podaljšanega bivanja
[tletski klub Domžale -Alja Sitar je letos še hitrejša
Ni ji mogel uiti -državni rekord na 60 m za pionirke v dvorani
Dvoranska tekmovanja so se letos začela 6. januarja, ko je bil na koledarju tekmovanj novoletni miting 1 Celju. Izmed Domžalča-nov so se ga udeležile Alja Sitar, Klara Hribar in Sara Orehek, ki so nastopile na 60 m. 8,84 s je bil rezultat Sare, 8,28 Klare, Alja pa je s časom 7,68 s dosegla državni
pionirski rekord, in sicer ga je popravila za 6 stotink sekunde.
Natanko tako hitro je tekla Alja še teden dni pozneje, in sicer je rekord izenačila v finalnem teku v dvorani v Šempetru pri Gorici. Klara je dosegla rezultat 8,22 s. Čestitamo!
B.
BOß zvezA SlOV«NIK
AT fjHHr
Greste zraven
Bob zveza Slovenije, ki jo vodi Domžalčan Matjaž .111H A RT, je pripravila inovativen pristop k zbiranju sredstev za nakup prvega slovenskega boba. Z akcijo "I I-1 KI. SLOBOB" se obračajo predvsem na ljudi, ki so pripravljeni pomagati pri razvoju tega novega olimpijskega športa v Sloveniji.
V zameno za pomoč sodelujočim v akciji ponujamo mesto na bobu. Na spletni strani www.slobob.si je mogoče prispevati od 5 do 15 evrov za nakup prvega slovenskega boba (v obliki donacije ali članarine za Bob klub Grom), hkrati pa poslati tudi svojo fotografijo. Iz množice fotografij bomo napravili kolaž, ki bo v obliki nalepke krasil kupljeni bob. Na njem bo prostora za točno 4000 fotografij ljudi, ki bodo z boba eno leto
"spremljali" reprezentanco na vseh treningih in tekmovanjih. Ob tem še zapišimo, da se je slovenska odprava - vozniki David IJrankar. Damjan Zlatnar in Anže Šetina, zaviralca Matjaž Lazar in Uroš Stegel ter vodja Matej Juhart - s šolanja vožnje boba, ki ga je v Innsbrucku za novince pripravila svetovna bob zveza, vrnila zelo zadovoljna in s pohvalami tujih trenerjev. Tri slovenske posadke so v tednu dni opravile 60 voženj, odlično prestale vse preizkuse in dobile dovoljenja za samostojne treninge ter nastope na tekmovanjih. Postanite del uspeha slovenskega boba!
Dodatne informacije: Matjaž Vo-glar, tel.: 031/342-929
^jetores SD Preserje
Po treh letih se prehodni pokal vrača v Preserje. Naši ta mladi so se borili do zmage in priborili prehodni pokal.
Zadnjo soboto v decembru lanskega leta je v prostorih osnovne šole Preserje pri Radomljah potekalo prijateljsko srečanje rekreativnih odbojkarskih ekip našega okoliša. Na pobudo ŠD Preserje in g. Viktorja Marinška seje vabilu odzvalo 6 ekip. Mesto sodnika je sprejel in odgovorno vodil g. Franc Česnik. ŠD Preserje se mu za pomoč najlepše zahvaljuje. Po sedemurnem tekmovanju je bila razvrstitev ekip sledeča:
1. mesto: ekipa A je to ŠD Preserje
2. mesto:ekipa Črni optimisti Mengeš
3. mesto: ekipa ŠD Preserje
4. mesto: ekipa Helios
5. mesto: ekipa Lek Mengeš
6. mesto: ekipa Lipa
S prvim mestom nas je tokrat presenetila ekipa A je to ŠD Preserje. In kdo se skriva pod tem imenom? Skupina deklet in fantov, ki se dobivajo na odbojkarskem igrišču in na zdrav način preživljajo svoj prosti čas. A je to ŠD Preserje je podmladek ŠD Preserje in že njen resen nasprotnik. Za seboj imajo vrsto tekem na rekreativnem nivoju. S septembrom so se vključili tudi v rekreativno odbojkarsko ligo, ki poteka preko celega leta v Komendi. Tako si pridobivajo novih izkušenj in upamo, da bodo vztrajali na začeti poti. Čestitke našim mladim.
_PJL
V Domžalah finale državnega prvenstva v francoskem boksu-SAVATE
V soboto 16.12.2006 je pod okriljem Savate kluba Domžale (SKD) potekal zaključni turnir za državno prvenstvo v francoskem boksu - sa-vatu. Udeležilo se je čez 40 borcev in ustvarilo močno konkurenco.
Tekmovalo se je za naslov državnega prvaka, in to kar v 7. kategorijah. V treh
kategorijah so se pomerila dekleta in z odločnimi borbami dokazala spretnost in borben duh. Moški pa so v 4 težnostnih kategorijah prikazali obilico tehničnega znanja in z lepimi akcijami navduševali občinstvo. Barve gostiteljev iz Domžal so hrabro zastopali Boris Macura, 5. mesto v kategoriji do 70 kg , 3. mesto v kategoriji 76-82 kg sta si razdelila SašaTomič in Blaž Planine, državni prvak v kategoriji 76-82 kg pa je postal Luka Mljač. Za Blaža in Borisa je bil to prvi nastop na tovorstnih tekmovanjih. Domača publika jima je dala dodatno motivacijo in tako sta dosegla odlična rezultata. SKD se za pomoč pri organizaciji zahvaljuje ostalim savate klubom, savate zvezi in sponzorjem (Mercator, Kemplast, Emma in Zavarovalnica Triglav).
SKD
Nogometni klub Domžale
Se bomo konec maja skupaj veselili prvega naslova državnega prvaka
16. januarja 2007 je bila v prostorih NK Domžale prva novinarska konferenca v novem letu. Pred sedmo silo so se predstavili športni direktor Nenad Protcga, trener Slaviša Stojanovič in igralec Luka Elsner.
Nenad Protega je povedal naslednje: »V zvezi s kadrom so vse stvari mirne. Danes smo se dokončno dogovorili z Belo krajino o posoji treh naših igralcev, Darka Karapetrovi-ča, Darka Topiča in Slaviše Dvoran-čiča. Mislim, daje to koristno za vse vpletene, predvsem pa za nas. Vsi igralci imajo z Domžalami pogodbo še za naslednje leto in strokovni štab je ocenil, da bodo ti igralci v naslednjih treh mesecih dobili manj priložnosti za igro. Naslednjo sezo-
no jih bomo potrebovali v dobri formi, tako da je najboljša rešitev, da nekje odigrajo polovico sezone in se potem junija vrnejo nazaj v klub.« Pojasnil je še potek pripravljalnega obdobja, kjer se stvari sicer urejajo sproti, je pa že znano, da bodo sezono začeli 26. januarja v Varaž-dinu. »Verjetno bomo tretji teden odpotovali na priprave in se vrnemo v tednu, ko je v Domžalah reprezentančna tekma.« Domžalčani bodo v pripravljalnem obdobju odigrali naslednje prijateljske tekme: 26.1. v Varaždinu proti Varteksu, 7.2. v Trstu s Iriestino, 10.2. v Domžalah z Belo krajino, 17.2. V Domžalah s CMC Publikumom in 24.2. v Domžalah z Ivančno Gorico. Slaviša Stojanovič je zbranim novi-
narjem spregovoril o igralcih, ki so v tem obdobju delali po programu. Napore na treningih zaenkrat prenašajo brez večjih težav in upa, da bo tako tudi do konca. Povedal pa je tudi, kakšni so cilji: »Osvojitev prvega naslova državnih prvakov« in še: »Ne oziramo se na to, da imamo 14 točk prednosti. V spomladanskem delu želimo napredovati v vseh segmentih igre. Prejeti manj zadetkov, dati več zadetkov in osvojiti več točk. To je naš primarni cilj in vse bomo podredili temu cilju. Lahko smo neporaženi vse do konca prvenstva, vendar to še ne pomeni, da bomo prvi. Sistem s tremi točkami za zmago je izredno neugoden. Lahko trikrat igraš neodločeno in trikrat ostaneš neporažen, a imaš,
v narekovajih, samo tri točke. To je enako kot zmaga in dva poraza.«
Lagodju se ni prepustil niti Luka Elsner, steber obrambe Domžal-čanov v jesenskem delu sezone: »Mislimo, da je prednost, ki smo si jo priigrali, nedosegljiva le v primeru, če bomo pokazali podobno mero motivacije, kot smo jo pokazali v prvem delu prvenstva. Ne bojimo se tega, vem, da smo vsi skupaj pripravljeni na trd boj, da bomo čez te priprave veliko delali in se dobro preznojili. Glavni cilj nam je jasen, vsi delamo na tem, nihče se ne bo skrival. Vsekakor bodo uvodne tekme nemudoma pokazale, , kje smo. Upam da bomo vsi dobro pripravljeni in bomo prvenstvo čim prej rešili v našo korist. Hkrati pa se zavedamo, da se lahko, tako kot lansko leto, hitro zaplete, če nisi v pravi formi, če kaj ne 'štima', tako da bomo sedaj v teh sedmih, osmih tednih naredili vse, da bodo stvari potekale tako, kot je treba.« Domžalčani torej z veliko mero optimizma in zadostno mero previdnosti vstopajo v spomladanski del prvenstva. Vsi skupaj pa vseskozi zatrjujejo, da se bomo konec maja skupaj veselili prvega, zgodovinskega naslova državnega prvaka. Držimo pesti!
(povzeto po Internetnl strani)
Nogomet
Nogometni klub Domžale
Domžalski nogometaši so že pričeli priprave na spomladanski del sezone, v katerem jih že na začetku, 3. marca, čaka derbi s še vedno aktualnimi prvaki HIT Gorico - pred nadaljevanjem ima domžalski klub kar 14 točk prednosti pred zasledovalcema Mariborom in Primorjem.
Omenimo, daje Barcelona odprla vrata domžalskemu klubu, kar je odraz, kako resno so se lotili projekta v domžalskem klubu - Apatič je bil že eden od igralcev, ki seje udeležil njihovega kampa - Barcelono pa so delovno obiskali tudi trenerja Stojanovič - bil je med kandidati za selektorja članske reprezentance Slovenije - in Djuranovič ter športni direktor Protega - trener za fizično moč - Magister pa še naprej sodeluje s kondicijskim trenerjem Barcelone. V pripravi je tudi sodelovanje z Belo krajino.
V tretji ligi pred nadaljevanjem sezone, ki se prične marca '- odvisno od vremenskih razmer, najbolje kaže Ihanu, ki je bil jesenski prvak, sledi mu Kalcer Vodoterm iz Radomelj kot drugi ter Roltek Dob, ki je peti, v ligi MNZ Ljubljane je Vir pred nadaljevanjem osmi.
Trenutno poteka pod okriljem MNZ Ljubljane zimska liga in uvrstitve ekip so sledeče:
U 14: 13. Roltek Dob A, 18. Roltek Dob B;
II 12   skupina A: 4. Ihan Domžale, 10. Radomlje, 15. Roltek Dob A;
U 12 - skupina B: 3. Domžale, 8. Ihan Domžale B, 9. Roltek Dob B;
U 10-skupinaA: 8. Kalcer Vodoterm Radomlje, 12. Vir Domžale, 15. Roltek Dob;
U 10 - skupina B: 5. Domžale;
U 8: 5. Kalcer Vodoterm Radomlje, 11. Domžale.
Pred nadaljevanjem sezone so mladinci Domžal na 3. mestu v prvi ligi, kadeti so na 6. mestu - skupno so na 4. mestu, ekipa U 14 pa je prva.
V ligah pod okriljem MNZ Ljubljane pa so ekipe razvrščene tako:
Mladinci: 3. Roltek Termit, 9. Ihan, 11. Kalcer Vodoterm Radomlje; Kadeti: 1. Domžale, 2. Roltek Termit;
St dečki: I. liga - 9. Roltek Dob; 2. liga  I .Ihan Domžale; 3. liga  I. Radomlje Komenda; Ml.dečki: I.liga - 3. Domžale; 2. liga  3. Ihan Domžale, 6. Roltek Dob; 3. liga -6. Radomlje Komenda
U 10-skupinaA: 3. Domžale, 4. Kalcer Vodoterm Radomlje, 5. Roltek Dob, 9. Ihan
U 10 - skupina D: 5. Vir Domžale;
U 8 - skupina 6: 1. Plastenka Radomlje, 3. Roltek Dob;
U 8 - skupina 8: I. Domžale.
Urban Žnldaršlč
Udarci, ki so jih premagali največkrat?
December je mesec obračunov - tudi takih, ki pokažejo na najboljše in najzaslužnejše za pojavljanje imena Karate društva ATOM Shotokan-Do Domžale na domačih in mednarodnih tekmovanjih.
Med mladimi do 18 let je pred tretjeuvrščenim Rokom Kurentom in drugim Gašperjem Skokom zmagal Timotej Kokalj, ki se lahko pohvali z nastopom v finalu in šestim mestom v borbah na S.K.I.F. svetovnem prvenstvu v Tokiu, med prav tako še vedno mladimi nad 18 let pa je bila v absolutni konkurenci pred Jernejem
I lomarjem in Miho Gavezom najboljša Tamara Kokalj. O večkratni slovenski prvakinji z mednarodnimi uspehi je bilo napisano že veliko, še enkrat pa velja pohvaliti drugo mesto Kate ekipno in posamično peto mesto na svetovnem S KI. F. prvenstvu. Tehnično odlični in najbolj borbeni so simbolična darila prejeli ob skupinskem prednovoletnem treningu v telovadnici Osnovne šole Domžale, ki gaje vodil "Sensei" Lovrenc Kokalj 4. Dan z inštruktorji, za
predano delo so se zahvalili še gospe Sonji Kokalj, sledila je pogostitev in obdarovanje v hotelu Krona. Ko večina še spi - ATOMovci že trenirajo! Leto 2007 ne bo izjema tudi letos so se ATOMovci dela skrajno resno lotili že kar prvega januarja, in sicer s tradicionalnim novoletnim treningom v Kamniški Bistrici.
Najpomembnejši zaključki treninga so bili: dobra volja, slabo vreme, trening, odličen zrak, vroč čaj in obara v koči strica Marjana. Če vas je napisano prepričalo in bi se poskusili v karateju, si oglejte našo stran www.sloatom.com in pokličite: 041 629 763. Borbeno in uspešno 2007!
B.
Kotalkarski klub Pirueta
Praznovali v Italiji
Umetnostni kotalkarji Kotalkarskega kluba Pirueta so med svoja športna praznovanja uvrstili tudi sodelovanje z italijanskim klubom Gradišča Skating, ki jih je ljubeznivo povabil na Božično novoletno revijo, kjer so nastopili na njihovem revijskem nastopu. Predstavili so se v posamičnih nastopih in številno občinstvo jih je navdušeno pozdravilo.
Po končanem nastopu so tekmovalci prejeli lepa darila, za zaključek pa so prireditelji pripravili še bogato pogostitev. Funkcionarji obeh klubov so med drugim opravili številne dogovore glede medsebojnega sodelovanja v bodoče. Sodelovali bi v smislu izmenjave načina dela s tekmovalci saj imajo v svoji vrstah svetovnega mladinskega podprvaka. V
obeh klubih sc nahajajo (udi izvrstni trenerji in prav njihovo znanje in dolgoletne izkušnje je tisto, kar bi za prihodnost kvalitete pomenilo napredek umetnostnega kotalkanja ne samo v domačem klubu, ampak tudi v Sloveniji. Že v mesecu februarju ima KK Pirueta namen povabiti na skupni trening tudi tekmovalce iz Gradišče. Trening bi potekal bolj v smislu seminarskega dela s tekmovalci in trenerji obeh kotalkarskih klubov.
Kotalkarski klub Pirueta je v okviru praznovanja božiča in novega leta priredil tudi svoj revijski nastop, na katerem so sodelovali samo domači kotalkarji v šotoru v Športnem parku Domžale, kjer so pred številnim občinstvom pokazali, kaj vse so se že naučili najmlajši in kaj vse znajo že izkušeni kotalkarji.
V sezoni 2007 se bo Pirueta okrepila še z nekaterimi tekmovalci in tekmovalkami tako v hitrostnem rolanju kot v umetnostnem kotalkanju ter tako zagotovila, da bo imela svoje reprezentante ponovno v vseh kategorijah, kjer se bodo udeleževali evropskih in svetovnih prvenstev.
K. K.
Nordijska hoja in IVI) Partizan Domžale
Spoznajte najboljšo vadbo za krepitev celega telesa v naravi!
Informacije o tečajih NW in vadbi lahko dobite po telefonu: Primož KOŠA K, 01/724-34-60, Polona ŠMUC, 041/663-560; mai I: kprimoz(&)hotmail .com, polonasmuciW.hol mail, com; na uradnih spletnih straneh Občine Domžale (društva, TVD PARTIZAN DOMŽALE ali www. tvdrustvo-partizandomzale.si).
Primož
Od leve proti desni stojijo: Jon Stankovlč-Gorenc, Primož Rems, Tim Müller, Jan Karlovšek, Matic Zupane, trener Jerv, spodaj: Gašper Škofjanc, Gašper Božič, Jan Leben, Matic Roblč.
Nogometni klub Domžale
Mlajšim dečkom dve turnirski zmagi
Mlajši dečki IJ-IO s trenerjem Primožem .Ieršinnm-.)c-rvjem so v veselem decembm osvojili dve prvi mesti na turnirju v Sladkem Vrhu pri Mariboru in v Kamniku.
V Sladki Vrh po sladki pokal
Pod pokroviteljstvom Palome je v začetku decembra na Sladkem Vrhu potekal nogometni turnir, na katerem so se pomerili dečki iz vrste nogometnih klubov. Mladi domžalski nogometaši so iz tekme v tekmo bolj blesteli, v finalni tekmi celodnevnega turnirja pa po zelo težki tekmi premagali NK Publikum in osvojili prvo mesto. Vse tekme so potekale v borbenem vzdušju med mladimi nogometaši na igrišču in navijanju staršev ob njem. Prisotna komisija je ob koncu turnirja razglasila Jana Lebna za najboljšega igralca in ga nagradila z zlatim kipcem. Poleg tega so naši nogometaši prejeli prehodni pokal, ki bo leto dni hranjen v NK Domžale.
Po drugo zmago v Kamnik
Tik pred božičem so mlajši dečki U-IO igrali na turnirju v Kamniku, kjer je sodelovalo 16 ekip iz cele Slovenije. Po napetih tekmah so se naši otroci prebili v finale. V strahu, da v finalu ne bomo igrali z NK Kamnik, se je ravno to zgodilo. Pod vodstvom trenerja Jervja so se otroci zbrali in neverjetno dobro odigrali tekmo proti Kamniku, z rezultatom 3:0. Tako so si mlajši dečki U-IO priborili pokal za prvo mesto. Prav tako je komisija ob koncu turnirja razglasila našega Gašperja Skofljanca za najboljšega igralca in ga nagradila z zlatim kipcem.
Vsem mladim članom in trenerju čestitamo za tako lepa uspeha in srečno v naprej.
M. B.
Fantje U-ll nadaljujejo, kjer so kot U-10 končali
Mladi nogometaši NK Domžale lili so v jesenskem delu začeli tako, kot so kot ekipa D-10 končali, z zmago na turnirju v Šempetru pri Celju. Ker je bila prva tekma že ob 9. uri, so fantje še malo »spali«, saj se je rezultat končal 0:0.
Kasneje so se »zbudili« in z lahkoto prišli skozi kvalifikacije /.dvema zmagama (3:0, 3:1) in neodločenim izidom. Napadalci so zadevali, branilci branili, tako da niso imeli večjih težav. V nadaljevanju so zabeležili le še zmage, tako da so igrali v finalu z
Dravo. Da bi bil finale še bolj napet, so zmagovalca pri izidu 3:3 odločili kazenski streli. Tukaj moram posebno pohvaliti našega odličnega golmana Borisa, ki se je izkazal pri hranjenju kazenskih strelov in tako odločil zmagovalca.
Seveda pa gredo čestitke prav vsem fantom, ki so se borili kot se pač oni znajo - kot ekipa, fantje še tako naprej, igrajte vsi za enega, eden za vse. Le tako se bodo uspehi nadaljevali.
Mojca
Ekipe v malonogometni ligi MSD ohranjajo tempo
V dosedanjih tekmah lige Mladinskega sveta Domžale v malem nogometu je vseh 14 sodelujočih ekip prikazalo hitro igro z visokim tempom, veliko mero borbenosti, napetostjo do zadnjega sodnikovega žvižga - in kar je za presenetljivo številčne gledalec najbolj pomembno - velikim številom zadetkov.
V skupini A v vrhu ni sprememb. Tudi po tretjem kolu vodi ekipa Molos, ki še ne pozna poraza, druga je ekipa Klima Hafner. V skupini B pa se je vrstni red že spremenil, trenutno vodi NK Zaboršt, druga pa je ekipa FC Kai-serslautern. Na lestvici strelcev je trenutno prvi še vedno Klemen Burkeljca iz ekipe FC 2005, ki je do sedaj, v treh kolih zbral že 11 zadetkov.
Razpored naslednjih tekem:
Skupina B - 28. januar 2007
Nova generacija SLS : ŠD Homec 18.00
NK Zaboršt : Gostilna Pavovec Mengeš 18.40
Menčester Yunajtit : FC Kaiserslautern 19.20
Skupina A - 4. februar 2007
Društvo mladih Dob : Trojane 18.00
Ekipa Pavovec na prostem strelu proti »Kalserslauternu«
\ i i %,4 ■___-^**^^^BH
FC 2005 : Klima Hafner 18.40
Molos : Pteam 19.20 Vabljeni k ogledu nedeljskih tekem v dvorano OŠ Drago-mclj. sproti pa dogajanje spremljate lahko na spletni strani www.msdliga.si.
Rok Ravnikar
Nogometni klub Domžale nagrajen za plemenito potezo
V okviru vsakoletne akcije izbire Slovenca leta so se v Nedeljskem dnevniku letos odločili, da prvič podelijo po izboru uredništva tudi listino, ki naj bi jo podelili za Fair play dogodek. Ta čast je kot prvemu nagrajencu pripadla Nogometnemu klubu Domžale in njihov predsednik Stane Oražem jo je prejel na prireditvi, ki je v petek, 19. januarja v Litiji.
In zakaj so bili nagrajeni v Nogometnem klubu Domžale? Dogodek sega že nekoliko v preteklost, v leto 2002, ko je za klub igral tudi mladi igralec Jaka Jakopič. Jaka je namreč dva meseca pred iztekom pogodbe zelo hudo zbolel za nevarno krvno obliko raka. Bil je v zelo težki situaciji, ne samo zaradi težke diagnoze in hude terapije, ki gaje čakala, pač pa tudi zaradi odprtega vprašanja njegovega socialnega in zdravstvenega statusa. Ko je s situacijo seznanil predsednika kluba Staneta Oraž-ma in športnega direktorja Nenada Protego, nista niti za trenutek premišljala in sta Jaki podaljšala pogodbo. Morda se to sliši kot nekaj
samoumevnega, a temu ni tako. Prav to je ob podelitvi nagrade posebej poudaril tudi Tone Fornezzi-Tof, saj klub takrat ni bil ravno v rožnati finančni situaciji, obenem pa so znane iz športnega sveta vse kaj drugačne zgodbe. Tako je na primer znani kolesar, šestkratni zmagovalec Tour de France, Lan-ce Armstrong, potem ko je zbolel, takoj dobil odpoved iz svoje dotedanje ekipe. Na srečo se je Jakopičeva zgodba odvila vse drugače. Jaka je ob podpori tudi svojega dotedanjega kluba in številnih nogometnih prijateljev bolezen premagal. Plemenito dejanje pa je bilo že skoraj pozabljeno, dokler se nanj niso spomnili v uredništvu najbolj branega slovenskega tednika in ga nagradili.
Jaka Jakopič je hudo bolezen premagal, hitro okreval in se celo znova vrnil na nogometna igrišča. V lanskem letu je skupaj s še nekaterimi bolniki, ki so premagali raka, tudi organiziral nekaj odmevnih akcij, s katerimi je želel opozoriti, da je *rak bolezen, ki se jo da premagati. Med najbolj odmevnimi je bilo njihovo eno-
tedensko kolesarjenje z geslom Kolo življenja. V jesenskem delu nogometnega prvenstva pa je tudi ponovno nadvse uspešno zaigral v prvi nogometni ligi. Prav gotovo je bilo ravnanje vodstva NK Domžale veliko in posnemanja vredno dejanje. Športni kolektiv pa je na ta način dokazal, da poleg dobrih športnih rezultatov ni pozabil tudi na človečnost, prijateljstvo in dobroto. Prav to pa je v današnjem svetu vse preveč redka vrlina. Tudi zato smo lahko na NK Domžale še posebej ponosni.
Cveta Zalokar Oražem
Plesni par Matej in Špela Kralj
Z eleganco in svilenimi plesnimi koraki med najboljše
Naša znana plesalca brat in sestra Matej in Špela Kralj nas navdušujeta z uspehi in prečudovitimi predstavami, predvsem pa z eleganco in svilenimi plesnimi koraki. Njuni dosedanji uspehi ju uvrščajo med najboljše slovenske pare, trenutno pa sta v polnem pripravljalnem zamahu za leto 2007.
Kot smo že pisali, sta v letu 2006 (za katerega lahko rečemo, daje bilo eno uspešnejših v njuni karieri), požela toliko dobrih rezultatov in uspehov kot malokdo. Zadnje leto v kategoriji starejših mladincev - praktično ogrevanje pred spopadi v članski konkurenci, sta nanizala kar nekaj odmevnih zmag in dobrih uvrstitev. Po nastopih na svetovnih prvenstvih in doseženih sedmem mestu v latin-skoameriških plesih in četrtem mestu v kombinaciji vseh 10 plesov v Španiji ter z osvojitvijo vseh treh naslovov državnega prvaka za leto 2006, sta v začetku decembra nastopila na mednarodnem turnirju v Varaždinu. V članski kategoriji z močno mednarodno konkurenco sta zasedla šesto mesto in v finalu prikazala, da je treba tudi v članski konkurenci računati na njiju. Zadnja tekma njune plesne kariere v starostni skupini starejših mladincev se je odvrtela na domačih
tleh. Na mednarodni prireditvi Maribor open sredi decembra 2006 sta namreč zadnjič nastopila med starejšimi mladinci ter z zmago v standardnih in tretjim mestom v latinskih plesih dokazala, da sta odlična plesalca. Tako sta uspešno zaključila leto in slovo od kategorije.
Športniki, ko še ne končajo enega ciklusa tekmovanj, se že začenjajo pripravljati za naslednjega. Tudi Špela in Matej že pilita formo za januarski nastop v Londonu, nato ju čaka prvo državno prvenstvo v članski konkurenci standardnih plesov 3. februarja
v Mariboru, nakar potujeta na zelo močan turnir na Irskem od 20. do 26. februarja. O vsem v naslednjih številkah.
Ob tej priložnosti Matej in Špela pošiljata vsem ljudem tople in prisrčne pozdrave ob pričetku novega leta in želita vsem obilo srečnih in veselih dni. Vsem, ki jima pomagajo na uspešni športni poti, pa se iz vsega srca zahvaljujeta in upata na skupno veselje ob dobrih dosežkih.
T. P.
Košarkarski klub Helios
Na kolenih tudi veliki Partizan
Košarkarji domžalskega Heliosa še naprej navdušujejo svoje privrženec in tudi ostale ljubitelje dobre košarke. V soboto, 13.januarja, je v dvorani Komunalnega centra položil orožje še eden od velikanov evropske košarke, beograjski Partizan, ekipa, ki je doslej Ilelios ni še nikoli premagal.
Zato da ugotovimo, kaj pomeni ta zmaga, je dovolj že, če pogledamo, kakšen klub je Partizan, kaj vse je v svoji bogati zgodovini že osvojil in kakšne igralce je ustvaril. Partizan je I. 1992 postal evropski klubski prvak, trikrat je osvojil Pokal Radivoja Korača, štirikrat je bil državni prvak še bivše Jugoslavije, po razpadu pa je v prvenstvih Srbije in Črne gore osvojil še 8 naslovov prvakov. Med igralci, ki jih je ustvaril Partizan, naj omenimo Dalipagiča, Kičanoviča, Paspalja, Divca, Djordjcviča, Daniloviča, Rebračo... Seveda pa tradicija in zgodovina, a tudi trenutna kvaliteta, včasih niso dovolj, da bi favoriti vedno zmagali, kar so Domžalčani dokazali v soboto pred prepolno dvorano Komunalnega centra (res že vsi komaj čakamo na dograditev dodatne tribune na jugu!!!). S fanatično borbenostjo in velikim srcem so nadoknadili razliko v kvaliteti ter po razburljivem zaključku poskrbeli za veliko veselje vseh v dvorani ter tudi tistih, ki so si tekmo ogledali v neposrednem televizijskem prenosu. Po taki veličastni zmagi je težko kogarkoli posebej omenjati, saj bi s tem vsem drugim delali krivico, a vendarle lahko posebej pohvalimo Žigo Zagorca, mladega organizatorja domžalske ekipe, ki je prikazal prav gotovo najboljšo tekmo v dresu I leliosa, še posebej pa se je vsem prikupil s svojo neverjetno borbenostjo in nepopus-tljivostjo v obrambi, ki jo je tokrat nadgradil še s pogumno iii uspešno igro v napadu. Pozabiti pa seveda ne smemo niti na izvrstnega Roberta Troho, ki je še enkrat več dokazal.
daje res izjemen strelec. Največ zaslug za samo zmago gre sicer pripisati domžalskim centrom, saj so proti višjim in močnejšim nasprotnikom suvereno dobili skok, predvsem je bilo pomembnih kar K) skokov v napadu. Velja pa še enkrat več omeniti fantastično domžalsko publiko, na čelu z nc-prekosljivimi Ravbarji, ki je ustvarila veličasten košarkarski ambient in ponovno dokazala, da so Domžale košarkarsko mesto, ki si prav gotovo zasluži igranje v tem tekmovanju. Domžalske igralce je vzdušje dobesedno nosilo po igrišču in lahko rečemo, da so tudi gledalci zaslužni za to res feno-menalno predstavo in zmago, pO kateri sedaj v domžalskem arhivu manjka le še skalp Cibone.
Kako uspešno igrajo letos igralci Heliosa in kako dobre rezultate dosegajo, dokazuje tudi trenutna skupna lestvica vseh evropskih košarkarskih klubov, kjer je Helios uvrščen na 62. mesto, prehitel pa je tudi take ekipe, kot so rimska Lottomatica, ruski Khimki, grški PAOK, če omenimo le tiste, ki imajo večmilijonske proračune...Lestvico sicer delajo na osnovi letošnjih rezultatov, ranga oz. moči tekmovanja, v katerem nastopaš (NLB liga je ena najmočnejših evropskih lig!!!), uspešnosti države, iz katere prihajaš, upošteva pa se tudi rezultate preteklih let. Da bo letošnja košarkarska sezona res naporna, dokazuje dejstvo, da Domžalčani še vedno niso niti na polovici vseh predvidenih tekem, kijih imajo na razporedu. Tako da nas v domžalski dvorani prav gotovo čaka še veliko zanimivih in razburljivih tekem, nekaj naslednjih je v spodnjem pregledu:
Nedelja, 21. L, ob 18.00
I lelios Domžale: Hemofarm (Srbija)   NLB liga Sreda, 31. L, ob 19.00
Ilelios Domžale: Koper - UPC Telemach liga
Sobota, 3.2., ob 19.00
Helios Domžale: Široki Prima pivo (BiH)- NLB liga
BOŽIČNI TURNIR V POREČU
V domžalskem klubu niso aktivni le člani, saj se vseskozi nekaj dogaja tudi v mladinskih selekcijah in Šoli košarke.
Vse štiri mlajše selekcijske ekipe kluba (pionirji A, pionirji B. kadeti in mladinci) so tako med 26. in 29.12.2006 sodelovale na velikem božičnem turnirju v hrvaškem Po-reču, na katerem je v raznih kategorijah sodelovalo preko 5(1 ekip s skupno preko 600 mladimi kotalkarji. I urnir je bil resnično pravi praznik mladinske košarke, mladi košarkarji pa so bili poleg, samih tekem, ki so jih vse ekipe odigrale po 5, navdušeni tudi nad božičnim ambientom v Poreču, nad vrhunsko namestitvijo v Hotelu Kristal ter seveda nad možnostjo druženja z vrstniki iz raznih evropskih držav. Če pa se v prostem času lahko tudi kopaš v bazenu, je navdušenje nad turnirjem še toliko večje. Kaj pa rezultati? Za domžalske ekipe odlični!!! Mladinci so v svoji kategoriji osvojili 1. mesto, kadeti so bili med svojimi vrstniki 2., pionirji A pa v svoji kategoriji 3. Zelo dobro so se borili tudi pionirji B, saj so igrali z leto starejšimi vrstniki, a se vseeno uvrstili v zlato sredino. Čestitke vsem!!! /
Ogromen košarkarski živ-žav seje v domžalski dvorani Komunalnega centra odvijal v nedeljo, 14. januarja dopoldan. Med sabo sta se namreč pomerili košarkarski šoli domžalskega kluba in kranjskega Stražišča. Polna dvorana mladih igralcev in njihovih staršev je resnično pričarala lepo košarkarsko doživetje, ki ga mladi nadebudneži ne bodo hitro pozabili, saj je bučno navijanje pospremilo vsak njihov koš. Košarkarski šoli sta se sicer pomerili v treh različnih kategorijah, dvakrat so zmagali domžalski fantje (letniki 1996/97'in 1997/98). enkrat pa so bili boljši igralci Stražišča (letniki 1995/96). Resnično je bil velik užitek spremljati vse te zadovoljne mlade obraze, kako polni energije uživajo ob igranju košarke. Kogar pa o Košarkarskem klubu Helios Domžale zani-
ma še kaj več, naj obišče klubsko internetno stran www. kosarkarski-klub-domzale.si, kjer se vsak dan zve kaj novega.
AP
7k j* ysh
Januarski izpiti
Kot vsako leto so tudi letos ob koncu zimskega semestra potekali izpiti za višji pas. V soboto, 13. januarja, je bilo v telovadnici OS Venclja Perka zelo živahno, saj so se zbrali otroci iz vseh klubov - Karate kluba Domžale, Karate kluba Radomlje, sekcije Rodica in sekcije Mengeš. V nedeljo, 14. januarja, pa so bili izpiti za pasove od 2. kvuja dalje. Potekali so v Ljubljani.
Kot vedno se je bilo na začetku potrebno dobro ogreti, nato pa se je začelo zares. Po uvodnem pozdravu in spodbudnih besedah predsednika izpitne komisije Darka Kotarja seje začelo. Najprej so svoje znanje pokazali naši najmlajši, ki so se nam pridružili pred kratkim. Sledili so že malo izkušenejši in na koncu tudi tisti, ki so z nami že kar nekaj let. Kot boste videli v nadaljevanju, je večini uspelo. Vsem, ki so izpit opravili uspešno, iskreno čestitamo. Tisti, ki morda niso uspeli, pa naj na neuspeh ne gledajo kot na poraz, ampak naj to vzamejo kot izkušnjo, ki je le delček napredka na osebni poti.
Izpit so uspešno opravili: dečki in deklice
8. kyu: Larisa Omerzu, Miha Gr-čar, Miha Kregar, Miha Orel. 7. kyu: Luka Papež, Matic Fer-bar, Tinkara Kepic, Ajda Sokler, Matjaž Kosec, Dan Čampa Pušl, Janez Flerin, Manca Rajh, Larisa Omerzu, Sara Džafič, Aljoša Stoje, Rok Jelen, Luka Trojanšek, Klavdi-ja Žibert, Denis Ljubešek, Domen Kobau, Miha Omerzu, Jakob Draš-ček. Žiga Drašček, Tamara Cicič, Ana Cicič. Urban Repanšek, Matej Sitar, Domen Zupan, Alma Ličina, Matic Zidar, Lara Koselj, Miha Gr-čar, Žiga Šraj, Anže Sircelj, Gašper
Novak, Miha Judež, Jaka Peternelj, Andrej Fatur, Anže Homar, Domen Koncilija, Tjaša Muc, Miha Orel, Mark Leban Rosulnik, Lara Leban Rosulnik.
6. kyu: Leon Hribar, Neje Simon, Miha Belšak, Valentina Volavšek.
5. kyu: Tilen Ljubešek, Rok Ljubešek, Timotej Kosmač, Matija Leštan, Kaja Hribar, Alja Valenčič, Anže Božič, Anže Kristan, Blaž Horvat, Luka Grošelj, Manca Bla-žinčič Osenk, Klemen Lampret. Matevž Rovanšek, Matic Pirnat, Filip Letnar, Žiga Crnič, Aljaž Ko-sirnik, Gašper Gale, Janez Rot, Ambrož Kump Čolnar.
4. kyu: Žan Girandon, Teja Medel, Tristan Kokalj, Andrej Ul-čar, Uroš Cerar, Andrej Resnik, Blaž Primožič, Maj Hrovat, Lara Eva Rudolf, Jaka Lampič, Alenka Stramšak.
3. kyu Anže Korelc, Alen Čauševič, Benjamin Volk, Peter Jeras. 2. kyu: David Ježek, Katja Žulič, Blaž Jurjevec.
člani
6. kyu: Erika Lavrič, Iztok Žga-lin, Bojan Vogrinec.
5. kyu: Denis Aleksander Križ-man, Milan Erjavec.
Na koncu vas želimo tudi opomniti, da od 16. januarja do 1. februarja 2007 poteka VPIS novih članov, članic, dečkov, deklic in cicibanov v začetne treninge karateja.
Vpis bo potekal na naslednjih lokacijah:
DOMŽALE: stara OŠ Venclja Perka, torek in četrtek, od 17.00 do 18.30;
RADOMLJE: OŠ Preserje pri Radomljah, torek in četrtek, od 17.00 do 18.00;
RODICA: stara OŠ Rodica, torek in četrtek od 18.30 do 19.30; MENGEŠ: OŠ Mengeš, torek in četrtek, od 17.00 do 18.00.
Vabimo vas, da se nam pridružite.
Maya
Predstavljamo dobitnika bronastih medalj na evropskem prvenstvu
Kickboksarja Tamara Radkovič in David Nagode
Pred kratkim sta na evropskem prvenstvu v kickboksingu uspešno nastopila ter si priborila bronasti medalji Tamara in David Nagode, člana Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob. Ob iskrenih čestitkah sem ju zaprosila za kratek pogovor o njuni dosedanji karieri:
Kdaj sta začela trenirati? Tamara: Borilno veščino boks sem začela trenirati leta 2001. Ker sem želela več, sem se odločila še za kickboxing, kar pomeni udarci z roko in z nogo. Navdušil me je trener Marjan Bolhar, česar še danes ne obžalujem.
David: S kickboksom sem začel že pri 17-ih letih. Navdušil meje prijatelj, ki je takrat treniral kickboks. Povabil me je, da se mu pridružim na treningih in tako seje začelo.
Kateri dvoboj ti je ostal najbolj v spominu?
Tamara: Dvoboj na Evropskem prvenstvu 2006 s Slovakinjo, zaradi zmage*sem osvojila bronasto od-ličje.
David: Vsak dvoboj je nekaj posebnega.
Katerega uspeha se najraje spominjata?
Tamara: Zadnjega in mojega največjega uspeha, 3. mesta na evropskem prvenstvu v Skopju. David: Moj največji uspeh je zagotovo tretje mesto na svetovnem prvenstvu, ki je potekalo na Madžarskem v mestu Szeged.
S kakšnimi občutki sta šla na evropsko prvenstvo? Tamara: Na evropsko prvenstvo sem šla s polno optimizma in seveda po izkušnje. Upala sem vsaj na eno zmago, kar bi pomenilo osmo mesto, dosegla sem veliko in na to sem ponosna.
David: Moje sodelovanje na letošnjem evropskem prvenstvu je bilo sprva dvomljivo, saj sem
pred tem imel dva težka turnirja. Pojavile so se tudi poškodbe, imel pa sem samo teden dni počitka do odhoda na evropsko prvenslvo. Prijatelj mi je posodil električni stimulator za saniranje poškodbe. To mi je zagotovo pospešilo zdravljenje.
Sta z uvrstitvijo zadovoljna? Tamara: Z uvrstitvijo sem več kot zadovoljna. Za tretje mesto sem premagala državno prvakinjo iz Švice in Slovaške, česar sem zelo vesela. V to tekmovanje sem vložila ogromno truda, odrekanja in energije, kar se je poplačalo na koncu, ko sem prejela medaljo. Občutek je res enkraten. David: Z uvrstitvijo sem zelo zadovoljen, celo presenečen, kajti pred odhodom sem imel
vrsto proble- _
mov s poškodbami. Z malo sreče pri glavnem sodniku bi se lahko boril v finalu za zlato.
Kakšni spomini evropsko venstvo, bilo kaj za oglede? Tamara: N tek movan smo bili od jt tra do večera v dvorani, tako da je bilo bolj malo časa za oglede ... Tam imajo drugačne navade in drugačne ljudi, tako da sem z veseljem šla skozi tO izkušnjo, da sem imela možnost videti majhen del Skopja. David: Všeč mi je bila predvsem organizacija tekmovanja, vse organizacijske stvari in tekme so potekale po urniku. Tekmovanje je bilo podprto tudi s strani makedonske televizije, ki je prenašala nekaj tekem. Opazil pa sem, da so se potru-
dili tudi pri opremljenosti dvorane, v kateri smo tekmovali.
Kaj je najpomembnejše pri kickboksingu?
Tamara: Osnova pri vsakem športu sta volja in motivacija. Zame je najpomembnejša tehnika in vzporedno tudi moč, kondicija ter dobri spa-ring partnerji.
David: V kickboksu je pomembna disciplina. Treningi morajo biti natančno izdelani. To je športna disciplina, pri kateri ni popustljivosti, saj že mala napaka lahko pusti velike poškodbe. Poleg tega pa je pomemben tudi občutek za nasprotnika in predvsem strateška borbenost.
Kje se vidita čez deset let? Tamara: Ne vem točno, upam pa,
da bom svoje znanje lahko delila mlajšim športnikom, kajti šport je moj način življenja. Pri tem pa bom vedno upoštevala: Vztrajaj, ne obupaj in uspelo ti bo!
David: Če si resen športnik v tej borilni veščini, ti ta šport ne pomeni zgolj tekmovanja in urjenja na treningih, ampak ti postane način življenja. Postane ti kultura vsakdanjika. Ker sem v tem športu s srcem in dušo, bom v prihodnosti še nadaljeval v tej smeri, predvsem kot trener, kajti več letni treningi in tekmovanja te vzpodbudijo do želje nadaljevati in deliti svoje znanje mlajšim generacijam.
Še enkrat iskrene čestitke ter veliko uspešnih borb tudi v prihodnje!
Bojana
pd domzaie
Planinsko društvo Domžale vabi na
51. občni zbor
članic in članov ter društvenih prijateljic in prijateljev.
Zbor bo v petek, 16. februarja 2007, ob 18. uri
v veliki sejni sobi Doma športnih organizacij, Kopališka ulica 4, Domžale.
Predlog dnevnega reda:
1. Izvolitev organov občnega zbora
2. Poročilo o sklepčnosti
3. Razprava in potrditev o dnevnem redu
4. Poročilo predsednika o delu odsekov in upravnega odbora v letu 2006
5. Finančno poročilo za leto 2006
6. Poročili nadzornega odbora in častnega razsodišča
7. Razprava in sklepanje o poročilih
8. Volitve tajnico upravnega odbora
9. Predstavitev programa odsekov
in upravnega odbora za leto 2007 in razprava
10. Razno
Na občnem zboru bo mogoče poravnati društveno članarino za leto 2007, sklenili pa ga bomo s srečanjem članic in članov ob tradicionalni pogostitvi.
Vabimo k številčni in aktivni udeležbi.
Način odločanja
Glasovalno pravico na občnem zboru ima 412 članov in članic, ki so bili v letu 2006 redni člani Planinskega društva Domžale. Imenik upravičencev bo na ogled pri predsedujočem. V skladu z Zakonom o društvih in Pravili Planinskega društva Domžale zastopajo člane, ki so mlajši od 15. leta starosti, njihovi zakoniti zastopniki (starši ali skrbniki).
Občni zbor veljavno sklepa, če je ob sklicu prisotnih več kot 50 članov po seznamu Planinskega društva Domžale. Če ob sklicu zbor ni sklepčen, polem občni zbor veljavno sklepa, če je 30 minut po sklicu prisotnih več kot 30 članov. Predlog je izglasovan z navadno večino glasov prisotnih.
ČLANARINA
PLANINSKEGA DRUŠTVA DOMŽALE ZA LETO 2007
Člani Planinskega društva Domžale imajo možnost izbirati med naslednjimi vrstami članarine:
A članarina (46 €/1 1.023 SIT) in B članarina (18 €/4314 SIT) sta namenjeni odraslim. BI članarina (11 €/2636 SIT) je namenjena članom nad 70. letom.
Š članarina (11 €/2636 SIT) je namenjena študentom do 26. leta starosti (aktivni status dokazujejo z veljavno študentsko izkaznico) in mladim, ki
so brez lastnih dohodkov. S članarina (11 €72636 SIT) je namenjena srednješolcem. O članarina (4 €/959 SIT) je namenjena osnovnošolcem, P članarina (4 €/959 SIT) pa predšolskim otrokom. Š in S članarina imata enotno znamkico, skupno znamkico pa imata tudi O in P članarina.
PNO članarina (9 €/2157 SIT odrasli in 4 €/95-9 SIT otroci do 16. leta) je namenjena mladim in odraslim osebam, ki jim je v celoti ali deloma odvzeta poslovna sposobnost.
Družinska članarina je namenjena družinam (za družinske člane štejejo, poleg staršev, še mladi do 26. leta, ki niso zaposleni ali so brez lastnih dohodkov ter osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost (PNO) in so člani družine) in je seštevek dejanskih vrst članarine, ki članom družine glede na njihovo starost pripadajo. Priznava se le ob skupnem plačilu članarine za vse člane družine, nakar se na skupni znesek, po odbitku stroškov vezanih na pravice članov, prizna 20 % popusta.
Cena članske izkaznice je l,67€/400 SIT, izkaznici Ringa raja in Mladi planinec (članski izkaznici za predšolske in osnovnošolske otroke) sta brezplačni. Vpisnine v društvo ni. Članarino lahko poravnate v društveni pisarni vsako sredo, od 19. do 20. ure, vsak četrtek, od 10 do 12. ure in na kreditnem oddelku blagovnice Vele v Domžalah vsak dan, od 8. do 19.30 ure, ob sobotah pa od 7.30 do 13. ure. Izven tega časa je članarino mogoče poravnati pri:
Janezu Vodlanu, Šolska ulica 10, Rodica (724 8447, 041 754 973) in
Jerneju Gradu, (031 264 740).
Dragomelj   129, Dragomelj
Več o vsebini članarine na www.pdd.si.
Borut Persolja, predsednik
Klub borilnih veščin Domžale, Mladi boksar Dob
Izpitni pasovi v kickboxingu
Sredi januarja 2007 je Kickboxing zveza Slovenije organizirala izpitno polaganje pasov v Zagorju ob Savi v klubskih prostorih Kluba borilnih veščin Pon do Kvvan.
Seminar in izpite je vodil predsednik za polaganje izpitnih pasov KBZS, Alojz Miklavčič, 7. Dan mojstra borilnih veščin. Iz Kluba borilnih veščin Domžale -Mladi boksar Dob seje omenjenega seminarja in izpitov udeležilo osem kandidatov za polaganje izpitov -rumenega, oranžnega in zelenega pasu, ki so bili vsi po vrsti uspešni, zato jim iskreno čestitamo, l/.pili 6. kyu rumeni pas so dosegli: Marko Zakrajšek iz Mengša, Urška Koželj iz Stahovice, David
Erbežnik iz Krtine, Peter Erbežnik i/ Krtine, Leon Grgec iz Županjih Njiv in Matej Balantič i/. Stahovice; izpit 5. kyu oranžni pas je dosegel Gašper Saksida iz Rodice, izpit 4. kyu zeleni pas pa je dosegel Miha Močnik iz Doba.
Iskrene čestitke!
Med številnimi medaljami in priznanji, ki jih je za svoje uspehe prejel David Nagode, omenimo še, da je član KBV Domžale - Mladi boksar Dob, sicer rojen Vrhničan, pred kratkim v Kulturnem domu Ivana Cankarja v Vrhniki prejel posebni priznanji. Izbran je bil namreč za naj športnika 2005, hkrati pa je prejel tudi zlato značko za leto 2006.
B.
Medobčinsko društvo invalidov Domžale
Prijateljsko srečanje v balinanju
Na balinišču Budničar smo se srečali invalidi balinarji. Devet moških in osem ženskih ekip iz devetih društev invalidov, in sicer: Koper, Žiri, Ljubljana-Rudnik, Radovljica, Izola, Vrhnika, Domžale - s tremi ekipami, Škofja Loka in Budničar Vir. Tekmovali smo ne glede na starost v disciplini 3+1. Med halinarkami je bila tudi tekmovalka stara več kot 80 let.
Po pozdravu predsednice društva Vide Perne in ogrevanju, pri katerem je pomagal tudi čaj, smo določili tekmovalne pare in steze, borba se je lahko začela. Tekmovanje je bilo sicer prijateljsko, pa tega na tekmi ni bilo opaziti. Vsak met je bil skrbno načrtovan, rezultati različni. Tolažili smo poražence in se veselil z zmagovalci, med odmorom pa se krepčali z dobrim golažem in kavo s smetano, pa tudi čaja je bilo
dovolj. Primorci so poskrbeli za grozdje, granatna jabolka, refošk in malvazijo.
Na koncu tekmovanja sva z g. Žmavccni podelila medalje in pokale. Med moškimi so bili zmagovalci člani pobratenega društva invalidov iz Izole, med ženskami je zmagala ekipa Domžale 1.
Vsi dobre volje smo ob zaključku srečanja dejali v en glas: Drugo leto spet pridemo! Pomen našega prijateljskega tekmovanja je druženje invalidov iz različnih koncev Slovenije, izmenjava izkušenj in znanja, pridobljenega na treningih. Vabimo nove člane, da se nam pri-družite, V zimskem času kegljamo na Kegljišču Repovž. vsak ponedeljek in četrtek, od 14. do 16. ure, po leti se dobimo na balinišču v Športnem parku.
Dobrodošli!
Helena Welth
■Ml
Smučarski klub Ihan
Trikrat hura za naše!
IHIRA, HURA, HURA!!!! Vam zveni malce otroško?! Ja, ampak zadeva je zelo resna, saj smo Ihanci od našega zadnjega javljanja dosegli zares odlične rezultate. Ven nedvomno »štrli« Klemen BAUER, ki je že v svoji prvi pravi članski biatlonski sezoni »zadel« TRI točke svetovnega pokala v biatlonu!!! Zadetek ni bil »loterijski«, ampak izkazuje dejstvo, da je Klemen nedvomno nova »klasa« v naši biatlonski deželi, kar je konec leta 2006 dokazal v avstrijskem llochfilznu.
BialIonska karavana se je v začetku januarja ustavila v nemškem Oberhofu, kjer se je Klemenu pridružil še Peter DOK L, »bruc« na svetovnem članskem biatlonskem prizorišču, sicer pa odličen študent na Fakulteti za policijsko varnostne vede. Torej za varnost v prihodnje vsekakor bo poskrbljeno, kot je tudi poskrbljeno za nove vzklike hura, ... , ki smo jihzelo naglas izrazili 4.januarja, ko je naša slovenska štafeta, ja, lahko bi se izrazili, zares naša - ihanska, kar polovič-ka je bila naša, zasedla odlično sedmo mesto. Mesto, ki je Petra in Klemena le za las oddaljilo od t.i. flower ceremony, kjer bi se lahko ovenčala s »biatlonskim cvetjem«. Ampak ali ni že številka 7 tisto pravo, pravljična številka, ki nam je pravljično začela letošnje leto, ki zares obeta.
Obeta pa seveda tudi naša nova
generacija biatlončkov, ki se v tej sezoni zares »ne šparajo«. Prvi »zvezdnik« je prav gotovo Vid ZABRET, kije hat-trick dosegel v kategoriji mlajših dečkov. Nanizati tri zaporedne zmage ni kar tako, kot tudi ni kar tako osvojiti tri naslove državnih prvakov v biatlonu. In spet smo pri naši lansko-letošnji »himni« hura, hura, hura!!! Na predzadnji dan leta 2006 so bili namreč na Pokljuki Anže GREGORIČ, Vid ZABRET in Miran MA.IER deležni »biatlonskega venca« zmagoslavja. Manjši »venček« so za drugo in tretje mesto prejeli še Aleš GREGORIN, Peter DOKL, Primož PANČUR, Jerneja PODVIZ ter Rok LAZAR. Več o samih rezultatih pa, saj veste, »zadetek« na http://www.tsklub-ihan.si, kjer vas čakajo novičke »24 ur«!!!
Toliko o javljanju z domače »scene«, kjer pa je »manj hura« trenutnim snežnim razmeram, zato se naši fantje in dekleta odzivajo na klice iz tujine. Največkrat se odzovejo na »klice« avstrijskega Obertilliacha, kjer se in se bodo pripravljali, za Svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo konec meseca januarja v italijanskem Martellu, Klemen BAUER, Anže GREGORIČ in Jerneja PODVIZ. Tekma, ki je »druga špica« sezone,
prva pa bo nedvomno Svetovno člansko prvenstvo v biatlonu, v zopet italijanskem prizorišču Ant-liol/u - Anterselva, kamor prav gotovo potuje Klemen, nadejamo pa se, da bo Petru z dobrimi nastopi na evropskem pokalu uspelo odgovoriti na vprašanje: »Ste za polovičko?!« Ja, tisto polovičko iz »oddaje« z naslovom »Slovenska moška biatlonska štafeta.« v kateri je letos sodeloval že kar dvakrat. Drugič sta Klemen in Peter tvorila slovensko moško biatlonsko ekipo v nemškem Ruhpoldingu dne 11.1., kjer smo bili ihanski navijači ne samo »back stage«, ampak glasni v »izjavah« ob sami progi, lam so naši tekmovalci za-
sedli 15. mesto, a vendar bili med zmagovalci »fair playa«, saj je norveška reprezentanca zmagala tudi s Petrovo pomočjo, Ole Ejnar Bjoerndalen si je pač med samim tekmovanjem »sposodil« njegovo tekaško palico.
Sposojati sije lahko, ampak vračati?! Nam je bolj všečen donatorski sistem, ki nam omogoča funkcioniranje v polni meri, zato hura tudi za naše donatorje Farme Ihan, d.d., Črevarstvo Miroslav Majer, s.p., Avtotehno, d.d., Dušan Peterka, s.p., Potrbin AS in ostali, d.n.o., HP Commerce, d.o.o. in Občino Domžale. Upamo, da jim z našimi uspehi vrnemo vsaj »polovičko«, in da bo donatorska številka 7 še vedno pravljična ter srečna.
Več o naših uspehih, predvsem na Svetovnem mladinskem in članskem prvenstvu in ostalih tekmah z evropskega ter domačega »odra« pa v naslednji »oddaji« priljubljene mesečne nadaljevanke Slamnik. S športnimi pozdravi!!!!!
Matjaž PAVOVEC
Plesni klub in Plesna šola Miki
Veseli december se nadaljuje tudi v januarju
Jeleni so že odpeljali Božička, dedka Mraza in Miklavža, poslovili io se in odplesali v temno noč z obljubo, da se vrnejo prihodnje leto. Mi pa smo ostali tu in vam obljubljamo, da boste z nami preživeli pestro plesno leto 2007, v katerem ne bo manjkalo razburljivih plesnih novosti.
Plesalci Plesnega kluba Miki zelo radi nastopamo, zato smo za vas
v decembru pripravili Novoletni plesni spektakel, na katerem smo prikazali plesne točke, s katerimi smo osvajali plesne stopničke, pokale, medalje, priznanja in občinstvo. Čarobne trenutke plesnega osvajanja smo v sredo, 13. decembra 2006, v Hali komunalnega centra združili v nepozabno novoletno pravljico, v kateri so se prepletali zgodbe eksotičnih rajskih ptic, nagajivih pajkcev, elegantne-
ga klavirskega plesa, poskočnega hip hopa, latinskoameriških za-peljivcev, Broadwayskega vrveža, razigranih šolark, sončne obalne straže, prefinjenih morskih siren, in nevarnih policajk. Nekatere plesne točke plesalcev PK Miki ste lahko v decembru videli tudi na tekmah Heliosa, kjer Plesni klub Miki že drugo leto s plesnimi točkami zapolnjuje odmore med polčasi. Pred Novoletnim plesnim
RENAULT
USTVARJAMO AVTOMOBILE
V/
CLIO STORIA 1.2 / 5V
ž© za 7.873,00 EUR
(1.878.059,00 SIT)
Oprema: KLIMA, ELEKT. PAKET, SERVO \40LAN, 2x AIR BAG.
Garancija: 4 LETA (v primeru nakupa preko Renault financiranja)
i;llko |<* simbolna
AVTO SET d.o.o.
Dragomelj 26,1230 Domžale
Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222 Internet: www.avtoset.si E-mail: info@avtoset.si
spektaklom seje v Hali komunalnega centra odvijalo pravo plesno tekmovanje plesnih parov in skupin, ki so se ga udeležili plesalci, ki obiskujejo tečaje Plesne šole Miki. Tekmovalcev je bilo veliko, občinstva še več, nekdanji aktivni plesalci, sedaj pedagogi PK in PŠ Miki, Matevž, Sandra in Matic, ki so nastopali v vlogah sodnikov, pa so se ob veliki konkurenci mladih plesnih upov težko odločili za naj« boljše. Po veselem plesnem decembru smo si plesalci in pedagogi privoščili enotedenski oddih, v katerem smo si nabrali novih moči za nove izzive.
Prvi vikend v januarju smo se Miki predajamo - pedagogi in trenerji PK in PŠ Miki, odpravili na seminar asertivnosti in timskega dela v Ankaran, kjer smo izmenjavali delovne izkušnje in se izobraževali na področju dela z različnimi vrstami ljudi. Plesna šola Miki je za vse predšolske otroke iz vrtcev 12. in 13. januarja 2007 v Plesalruci organizirala Zimski nastop, kjer so otroci staršem predstavili pravljico o mali punčki, ki je sanjala, da živi v pravljičnem svetu, kjer je s prijatelji Piko Nogavičko, princesko, kuharico, velikim žabonom in drugimi, kuhala čaj v zabavnem čajniku, se igrala skrivalnice, okrasila jelko in se žogala.
Za plesalce PK Miki se januarja že začenja nova tekmovalna sezona - plesalci jazza in hip hopa se bodo konec januarja udeležili prve kvalifikacijske tekme, na kateri se bodo poskušali uvrstiti na Državno prvenstvo v različnih disciplinah (solo, pari, male skupine) in kategorijah (pionirji, mladinci, člani). Plesalce latinskoameriških in standardnih plesov pa konec januarja že čaka prvi turnir, na katerem bodo začeli zbirati točke za uvrstitve v višje tekmovalne razrede. Poleg tekem nas boste v tem letu lahko videli tudi na različnih nastopih, prvi večji nastop Plesnega kluba Miki, se bo zgodil letos, ko bodo štiri članske plesalke z zmagovalko letošnje Bitke talentov, Evo Černe, nastopile na prireditvi Ema 2007. Skupaj z Evo vam PK Miki pripravlja pravo poslastico za oči in seveda ušesa. Utrinke s treningov, nastopov in tekem lahko spremljate v našem fotokotičku na spletni strani www. mikiples.com.
V letu 2007 vam želimo veliko plesnih pustolovščin!
Miki predajamo - Romana Pahor
Badminton za posameznike
Državno prvenstvo OS
V petek, 15.l2.2006.se je pet učencev iz domžalske regije udeležilo državnega prvenstva osnovnih šol v badmin-tonu za posameznike. Vsi učenci so dobitniki medalj na občinskem in področnem tekmovanju. Učenci so razdeljeni na kategorizirane in nekategorizirane igralce. Kategorizirane igralce je iz naše občine zastopal Anže Novak v spremstvu mentorja in učitelja športne vzgoje g. Marjana Tancika iz OŠRodica. Med 18. igralci je zasedel 9. - 12. mesto. Anže že nekaj let
trenerju g. Borutu terju. Uspešno tekmuje v državni ligi do 15. let. Na občinskem tekmovanju ni imel konkurence, zato se je direktno uvrstil na področno tekmovanje, kjer je zasedel 3. mesto.
Med nekategoriziranimi igralci sta našo občino zastopali dve učenki iz OŠ Venclja Perka: Saša Janko (občinska prvakinja) in Eva Živanovič
(druga v občini). Na področnem tekmovanju je bila Saša druga in Eva tretja. V Mirni je tekmovalo 26.učenk iz 24. slovenskih osnovnih šol. Eva je dosegla 9- 12. mesto, Saša pa 5. - 8. mesto. Spremljala ju je njuna mentorica in učiteljica športne vzgoje ga. Meta Pirnat Radovič.
Uroš Klopčič je učenec OŠ Janko Kerstnika. Bil je prvi med šolami domžalske regije in drugi na področnem tekmovanju. Med 24. igralci je zasedel 9. - 12. mesto. Njegova mentorica je ga. Jožica Kralj, ki je učiteljica športne vzgoje.
Trm Valenčič je učenec OŠ Preserje pri Radomljah. Na občinskem tekmovanju je bil drugi, na področnem prvenstvu je zasedel tretje mesto. Državno tekmovanje je končal na 5. - 8. mestu. Trm igra badminton v šoli in trenira pri trenerju g. Šeterju. Spremljala gaje mentorica in učiteljica športne vzgoje ga. Olga Sraj Kristan. Za organizacijo, prevoz in pogostitev je poskrbela ga. Marta Grilj iz Zavoda za šport Domžale.
Vsem udeležencem iskrene čestitke za njihove dosežke.
Olga Šraj Kristan
Vabilo vsem %*M)J& ljubiteljem alpskega
smučanja
MLADI SAMPI0N DOMŽALE
ASK Mladi šampion - Domžale v tej sezoni prireja veleslalome za pokal Domžal. Tekme bodo potekale v seriji treh veleslalomov in po sistemu točkovanja, od prvega do dvajsetega mesta v vsaki skupini. Tekmovalci bodo razdeljeni po skupinah in spolu, in sicer:
Dečki/deklice: let. 1995 in mlajši Dečki/deklice: let. 1990-1994 Moški   ženske: let. 1977 19X9 Člani /članice: let. 1965 - 1988 Veterani /veteranke: let. 1964 in starejši
VELESLALOMI BODO POTEKALI V NASLEDNJIH TERMINIH:
1 .VELESLALOM SOBOTA 24.2.2007
2. VELESLALOM SOBOTA 03.3.2007
3. VELESLALOM SOBOTA 17.3.2007
Stari na vseh veleslalomih bo ob lOh, dobili pa se bomo uro prej zaradi podelitve startnih številk in ogleda proge. Startnina znaša 13 evrov, za en veleslalom oziroma 30
evrov ob prijavi na vse tri veleslalome. Startnina se nakaže na trr Banka Domžale št. 18300-0256107905, s pripisom pokal Domžal, najkasneje do srede pred tekmo. Prijave sprejemamo na e-mail askmladisampi-on@gmail.com, s pripisom pokal Domžal, ali na tel. 040/932-471 in 040/272-108. Več informacij tudi na naši spletni strani, askrnladisam pion.com, preko tel. Ali e-mail-a Ze vnaprej se veselimo vaše udeležbe in upamo da se boste veleslalomov udeležili v čim večjem številu. P.S. sledilo bo tudi kakšno presenečenje.
Na vsakem veleslalomu bomo v vseh kategorijah podelili medalje, najboljši trije skupnega seštevka po treh veleslalomih pa prejmejo pokale. Pokale bomo podelili tudi najstarejšemu in najmlajšemu udeležencu veleslaloma. Za najboljše po točkah ne glede na skupino pa bomo pripravili tudi nagrade, ki so Še skrivnost.
ASK Mladi šampion - Domžale TRR Št. 18300-0256107905 www.askmladisampion.com e-mail:
askrnladisampion'« gmail.com
Poveselite se v prijetnem ambientu Gostilne Repnilc, ki sprejme do 110 oseb. Sprejemamo rezervacije za poročna slavja in ostale zaključene družbe.
(Praznovanja obletnic, rojstnih dnevov, birm ...)
Vrhpohe 186. Kamnik. Tel: 01/8391 293.051/300-35/ Del. čas: tor - sob 10. - 22. ure. ned 10. - 15. ure. pon zaprto
UREDNIŠTVO
■		■		■		■	
	■		■		■		■
Na črnobelih poljih							
Zaključni turnir domžalsko kamniške lige
Na sklepnem delu lige je Vele le potrdil svojo zmago v rednem delu. V Komendi seje na zaključnem turnirju zbralo dvajset ekip, ki so odigrale pet kol v pospešenem šahu.
Vele je v drugem kolu igralo neodločeno z domačo Komendo in za krajši čas izgubilo prvo mesto, potem pa je v treh preostalih kolih z visokimi zmagami stvari postavilo na pravo mesto. Za ekipo so igrali Petra Grošelj. Jože Skok, Vide Vavpetič in Boštjan Rebernik. Vrstni red: Vele Domžale 16, Komenda Popotnik 15.5, DU Komenda 13, Loka pri Mengšu 12.5, Vele Domžale mladi 12.5, Črni vitezi. Duplica-Kamnik, Agave Podpeč 11, Zelenci LPP, Sahara dogs 10.5, Komenda Gaber, DU Kamnik. Sahara cats 10, Barob Šmarca 9.5. Črni Graben, Bor A Dob 9 itd. Tako kot celotno ligo je tudi zaključni turnir vzorno vodil državni sodnik Franc Poglajen.
Velovi turnirji
Pospešeni turnir za november je privabil 29 šahistov, zmagal pa je, seveda ne prvič, veteran, dva-insedemdesetletni Ljubljančan Zdravko Vošpernik. V sedmih kolih je oddal le točko in je za pol točke prehitel Trboveljčana Jazbeca, tretji pa je bil standardno zanesljivi Karnar. Vrstni red: Vošpernik 6, Jazbec 5.5, Karnar, Jeran 5, Šemrl, Čepon, Ivačič, Vavpetič, Bogdan Osolin, Janez Hribar 4.5, Kragelj, Turek Lan
Timotej, Boris Skok 4 itd.
Hitropotezni turnir za mesec november je potekal v času prve članske lige zahod na Otočcu, pa vendar je nastopalo kar 22 igralcev. Ljubljančan Dušan Čepon se tudi tokrat ni
pustil zmesti in je v enajstih kolih oddal le točko in slavil pred Vo-špernikom. Že za dve točki je sicer na odličnem tretjem mestu zaostal petnajstletni prvokategornik Ko-mendčan Filip Kozarski, čigar oče Sašo vodi večino Velovih turnirjev. Vidno uvrščeni je bil na osmem mostu Prane Zupane. Vrstni red: Čepon 10, Vošpernik 9.5, Kozarski 7.5, Jazbec 7, Jerina 6.5, Janjič, Butala, Zupane 6, Kotnik, Turek Lan Timotej, Anžlovar 5.5 itd. Decembrski pospešeni Velov turnir sta 'ukrojila' sin in oče Srebrnič, s tem daje imel Marko enako število točk kot Vojko, vendar boljši srednji Buholc. Nadaljnji vrstni red je bil s kakšno izjemo nekako v pričakovanih okvirih, presenetil pa je osmo-uvrščeni tretjekategomik Džemal Veskovič, član Črnega Grabna. Sodelovalo je kar 36 šahistov. Vrstni red: M. Srebrnič. V. Srebrnič 6, Šemrl 5.5, Ivačič, Vošpernik 5, Vavpetič, Karnar, Veskovič, Filp, Kotnik 4.5, Peric, Janjič, Kohek, Jeran, Zupane, Sindičič 4 itd.
Jože Skok
Šahovsko društvo VELE Domžale v letu 2006
Leto je naokrog in čas je, da pregledamo naše delo in rezultate preteklega leta. Kratka ocena - uspešno. Izvedli smo vse pomembne zastavljene programe.
Klubsko življenje je v polnosti zaživelo. Na redne mesečne turnirje v pospešenem šahu (15 minut na ig-
ralca), ki potekajo vsako drugo soboto v mesecu s pričetkom ob 9. uri, se odziva vse več šahistov iz društva in širše iz Slovenije. Zmagovalec letnega ciklusa je postal Marjan Šemrl. Prav tako smo izvedli vse mesečne hitropotezne turnirje (5 minut na igralca, igra se vsako zadnjo soboto v mesecu, s pričetkom ob 9. uri). Turnirji so odprti za vse šahiste, vljudno vabljeni! V marcu in aprilu smo izvedli tudi prvenstvo društva v kvalitetnem šahu, na katerem je zmagal šahovski mentor mladih, Bogdan Osolin. Spomladi smo zaključili s srednjo šahovsko šolo in jeseni pričeli z nadaljevanjem na višjem nivoju. Potekala je tudi šahovska pripravljalnica za najmlajše. S sistematičnim izobraževanjem v preteklih letih smo prišli do skupine uspešnih mladih šahistov, z Luko Leničem na čelu, priznati pa moramo, da nam manjka zaledje najmlajših. Vse zainteresirane vabimo, da se nam pridružijo. Za informacije pokličite Vida Vavpe-tiča na tel. 031-657 658 ali pa nas obiščite v času turnirjev v naših društvenih prostorih na Kopališki 4 v Domžalah (poleg kopališča). Kaj pa rezultati? Luka Lenič je postal državni prvak pri mladih do 18 let, v članski konkurenci pa je postal državni prvak v hitropoteznem šahu in bil v kvalitetnem in pospešenem šahu obakrat tretji. Odlično je igral za slovensko olimpijsko
reprezentanco, presegel je velemojstrsko rating normo 2500 točk in do naslova šahovskega velemojstra mu manjka le še en bal. Z eno besedo - odlično, boljših rezultatov ne moreš pričakovati niti od izkušenega velemojstra. Upamo lahko le, da mu naša sredina ne bo preozek okvir za nadaljnjo šahovsko pot in da bo tudi v bodoče ostal član našega društva. Špela OreKek je ponovno prepričljivo slavila med dekleti do 16 let in postala državna prvakinja, Jure Plaskan pa je bil med fanti do 16 let drugi. Vsi trije so uspešno nastopili na evropskem prvenstvu, kjer pa Luki ni uspel veliki met, da bi ponovno postal evropski prvak. Nesrečno mu je spodletelo nekaj kol pred koncem v popolnoma dobljenem položaju.
Med posamezniki velja omeniti še dvojno zmago naših šahistov, Boštjana Jerana in Jožeta Skoka na open turnirju v Novi Gorici in zmago Vi-tomirja Janjiča na ciklusu pospešenih šobčevih turnirjev. Ekipno smo nizali uspeh za uspehom. Mladinci v postavi Jure Plaskan, Matej Filip, Lan Turek in Bor Turek so zmagali v prvi mladinski ligi, članice v postavi Petra Grošelj, Špela Orehek in Pavla Košir pa so zmagale v prvi enotni ženski ligi. Mladinke so bile v prvi mladinski ligi pete, v članski konkurenci pa smo bili v prvi zahodni ligi tretji in v pokalnem prvenstvu Slovenije
peti. Z odličnim Lukom na prvi deski smo želeli zmagati in se uvrstiti v super ligo, toda nismo še bili kos izenačeni ekipi zmagovalcev iz Kranja. S pomladitvijo ekipe velja nadaljevati in ponoviti naskok na vrh že letos jeseni. Rekreativno smo z več ekipami nastopali v domžal-sko-kamniški in ljubljanski ligi, ki iz leta v leto postaja vse bolj kvalitetna.
Nenazadnje velja omeniti še naša odlična dopisna šahista Marjana Šemrla in Iztoka Brunška, ki je v preteklem letu osvojil že drugo velemojstrsko normo, Marjan pa je postal podpredsednik slovenskih dopisnih šahistov in s svojo spletno stranjo http://db.infohit.si/krjavelj-chess zelo uspešno predstavlja slo-
PEDIKURA PANČUR
Vlasta PANČUR
(v stavbi zdravstvenega doma Domžale)
Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, Četrtek, petek
stran 22
venski dopisni šah. Oglejte si jo in se prepričajte sami. V bodoče bomo morali še večjo pozornost posvetiti najmlajšim in pridobiti še kakšno dekle, ki bo tudi po šahovskem šolanju ostala aktivna igralka in bo s tem povečala uspešno žensko ekipo.
Brc/, proračunskih sredstev Občine Domžale in našega sponzorja podjetja VELE Domžale vsekakor ne bi mogli izvesti zastavljenih programov. Ob tej priliki se jim iskreno zahvaljujemo.
Bojan Osolin
SVET ZDRAVJA
Telovadba za telo in dušo,... TUDI PILATES
FIZIOTERAPIJA ZRNEC
- bolečina v hrbtenici - masaža
Ljubljanska 106a. Domžale Tel.; 01/56 26 736 Gsm: 040/955 678
Velik) sreče pri žrebanju tudi v letu 2007
Nagradna križanka
Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli nagrade HONDA AMBROŽ:
1. brezplačen vikend najem vozila HONDA CIVIC
Roman Učakar, Domžale. Jesenova ulica štev. 1, 1230 Domžale
2. plastična ročka 4 I olja CASTROL TXT
Mirko Fujs, Domžale, Savska cesta štev. 24a, 1230 Domžale
3. plastična ročka 4 1 olja CASTROL GRX 3 Vlado Radovanovič, Veliki vrh štev. 50, 1270 Litija
4. preventivni pregled vozila z meritvami
Miha Urbanija, Rova, Rovska cesta štev. 23, 1235 Radomlje
Pravilne rešitve tokratne križanke ŠTUDENTSKE ZALOŽBE LITERA iz MARIBORA, ki bo izžrebanim namenila sedem knjig, pričakujemo 9. februarja 2007 na naslov: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, p.p. 2, 1230 Domžale. Do tedaj pa lep pozdrav in veliko sreče pri žrebanju tudi v letu 2007!
Uredništvo
Naj ne mine dan brez knjige
Se tudi vam dogaja, ko preberete zelo dobro knjigo, kar ne najdete druge? Meni se. Ponujam nekaj dobrih knjig.
Pri založbi Modrijan je že pred časom izšla knjiga ISKALCI GRAI.A avtorice Alenke Auersperger, ki je bila nekaj časa prepovedana. Govori o nemški manjšini na Slovenskem, ki jo je okupator preselil med vojno na svoje zasedeno ozemlje. Večino Kočevarjev so ob njihovi privolitvi preselili na posavsko in brežiško-bi/.eljsko območje, od koder so prej izgnali slovensko prebivalstvo. Ob koncu vojne so številni novi naseljenci pred prodorom partizanske vojske pobegnili proti severu, preostali del pa so jugoslovanske oblasti po vojni izgnale. Knjiga Iskalci grala. Poskus oživljanja nemške manjšine v Sloveniji se ob zgodovinskih okoliščinah ustavi pri travmatičnih dogodkih iz preteklosti kočevskih Nemcev in sledi njihovi dejavnosti od osamosvojitve Slovenije do današnjih dni. Pri tem razkriva tudi zakulisje in tako odpira nekatere dileme, ki nastajajo ob zanimanju za nemško manjšino v Sloveniji.
Teofrast iz Ereza na otoku Lezbosu (ok. 371-ok. 286 pr. n. š.) je bil eden najuniverzalncjših antičnih učenjakov, Aristotelov učenec in njegov naslednik. Njegovo najprivlačnejše delo so ZNAČAJI. Drobna Teofrasto-va knjižica, ki ima v izvirniku naslov Nravstveni značaji, je nekakšen »herbarij značajev«. Opisuje trideseterico »slabih« značajev: licemerca, prilizljivca, besedljivca, uslužneža, izprijenca, blebetača, nesramneža, stiskača, čemerneža, praznovemeža, nergača idr. O delu francoski moralist Jean de La Bruyère pravi: »Resnično, ljudje se sploh niso spremenili, upoštevajoč njihovo srce in njihove strasti; še vedno so takšni, kakršni so bili nekoč in kakor so opisani pri Teofrastu: nečimrni, hinavski, priliz-Ij i vi, sebični, nesramni, vsiljivi, nezaupljivi, zlobni, prepirljivi, prazno-verni.« Delo sta prevedla Anton Sovrè in Kajetan Gantar.
V knjigi BABJE BOGINJE (Založba Eno), avtorice Jean Shinoda Bolen preberemo na ovitku: »V nekem trenutku po petdesetem ali po meno-
pavzi prestopi vsaka ženska prag tretjega življenjskega obdobja in se znajde na nezačrtanem ozemlju. Se zlasti v patriarhatu, ki časti mladost, postane starejša ženska nekako nevidna, nebitje. I/, arhetipskega zornega kota, ki ga pojasnjujem, pa je povsem mogoče, da to obdobje postane čas osebne celovitosti. V grški mitologiji je bila I lokata boginja križišč in videla je v tri smeri hkrati. Ko prispeto na cestni razcep, jc tam. Vidi, od kod prihajate in kam vas lahko popelje dvojo poti i/, ra/.copa. Če sto pozorni na sanje in sočasnosti, če črpate iz nakopičenih izkušenj ter uporabljate intuicijo, ko so odločate za smer, poznate arhetip. Knjiga mi je pomagala bolje razumeti energijo zrelih let, jo uporabljati s sočutjem in humorjem ter jo tudi poiskati, ko poide. Isabol Allende Babje boginje vsebujejo sijajen in poživljajoč pogled, ki ho temeljilo spremenil mišljenje žensk o staranju in jih osvobodil, da bodo povsem drugače videlo svoj obra/. v ogledalu«
Knjigo Tomaža Marušiča SLOVENSKO SMUČARSKO PRAVO bi morali prebrati vsi, ki se odpravljate na smučišče. Ponuja nam pravila: obzirnost do drugega, prehitevanje, nasprotni promet, ravnanje ob nesrečah, športna oprema, plazovi in še marsikaj. Poznavanje pravil omogoča pravilno ravnanje, da se izognemo nesrečam in hudim posledicam. Knjiga je izšla pri založbi Uradni list in Smučarske zveze Slovenije.
Delo SODOBNA SLOVENSKA KRAJŠA PRIPOVED (DZS) je izbor krajše pripovedi, avtorja Toma Virka. V spremni študiji avtor opiše osrednje vrste in žanre kratke proze, razvoj in prepoznavne poleže, ki so sooblikovale podobo sodobne kratke proze. S primeri razčlenjuje in primerja tradicionalni pripovedni slog z drugimi oblikami sodobne književnosti. Prav zato je knjiga dragoceno študijsko gradivo za dijake in študente.
.lordanesovo delo O IZVORU IN DEJANJIH GOTOV Gctika (Založba ZR(' SAZU) je eden temeljnih virov iz obdobja konca antike in preseljevanja narodov. Napisano je bilo sredi 6. stoletja po predlogi starejših del. Uvodna študija podaja temeljne podatke o nastanku Jordnnesovega dela in ohranjenih rokopisih pojasnjuje okoliščine, v katerih je bila Gctika napisana. Bralca opozori na mitske elemente, kijih ne moremo imeti za zgodovino. V knjigi je natisnjen tudi izvirni latinski tekst.
Tatjana Kokalj
STUDENTSKAZALOZBA
LITERA
za moške
in ženske ;,™ie
edward norton
privržen ka anarhizma
anton nanut
rimski hišni bog
otoška republika v melaneziji, prejšnje ime novi hebridi
vasja predan
vrsta solate
nareks
lp?I!?ht| zaščitno ' KBAj pr1 alkaloid , pikrih    ...„„„„ _k«»j.™l. iz skorje »_***
petra 1 pikrih SSSiSi »""J K"' sredstvo. domžalah kondom domžalah
angleški režiser (david)
ljudi zbad-uiv0st
novinarka
na pop tv
iVsÍor'if     ras* živinsko
kTnindvcaj *»aka krmilo
plemenitost gorsko mestece v mongoliji
Josip Osti: VSE LJUBEZNI SO NENAVADNE - JENKOVA NAGRADA 2006
Josip Osti tudi v svoji novi pesniški zbirki Vse ljubezni so nenavadne upesnjuje svet intime, ljubezenske dvojine, kjer ni prostora za poklicanega ali oklicanega boga. A nikoli v tako disonančnih tonih kot sedaj. Bralci smo povabljeni v bolečo, že skoraj kruto dinamiko odnosa: v dvojino dveh, ki hočeta biti hkrati edina. V globino paradoksa: če nisem jaz, ne morem biti ti. Če te v svoji edini ne ranim, me ne moreš ljubiti v čas, te ne morem ljubiti v čas. Smo priča razdvojenosti in oddvojenosti, samoti dvojine, ambivalenci občutij, ko se bolečina zliva z lepoto in užitkom. Odrešitve ni. se pa skozi izrekanje skrajnih notranjih stanj ljubezen ohranja, vzpostavlja in na novo ustvarja. Znake kulture zabrisujejo znaki narave, v drgetu živega mesa pa se oblikujejo takšne intonacijske lege, ki omogočajo bralcu emocionalni vstop v lirični jaz Ostijevih pesmi, s tem pa tudi pot do lastne duhovne obnove. V jedru tega procesa pa je pri Ostiju zmeraj podoba. Ostijeve podobe vznikajo iz praznine in v trenutku svojega priklica zažarijo s takšno močjo, da oživijo naše čute. V procesu preobrazbe legajo vse globlje v nas, vse do tam. kjer se zavestno stika z nezavednim, vidno z nevidnim. Tako se v pesmi Gola si se sprehodila po vrtu podobe gole sprehajalke, cvetoče pomaranče, krošnje v telesu, pesnika s cepilnim nožem zlijejo z občutjem oddaljenosti in izzvenijo v petje ptic in kapljanje krvi. Boleča prisotnost podob, a hkrati njihova sanjska odmaknjenost in spokojna mehkoba, svet Chagallovih čudežnih slik.
gora v
posočju
ameriški skladatelj copland
luknjač
nemški politik (klaus)
0leg vidov
pesnica škerl
tropska 0vijalka
posoda z ročajem
živinsko kotne krmilo      CMufl funkcije smuči tangens
mestje splita
nauk 0 slogu ameriški igralec harris
perzijska kraljica
grška
strïst, poželenje
ekonom, upravitelj odisejev oče
red pred mašniš-tv0m v
katoliški cerkvi
alka vuica
Študentska založba Litera Gosposvetska c. 83, 2000 Maribor Tel.: 02/234-21-39 Fax: 02/234-21-33 www.zalozba-litera.org e-pošta: info@zalozba-litera.org
zbiranje podatkov ¥
določen namen
bodeč poljski plevel
ameriška igralka tyler
staro-ju00vski kralj
velika planota am. film. režiser
kazan
nekdanji ameriški tenisač agassi
aškerčeva pesem
avstral- ameriška
ski medvedek vrečar
l0mlje-nje
zvočni zapis
pisate MICA ferber
švedski operni slavček (jenny)
T
japonsko mera za mesto ritem    južno od omute
dnevni i naš metulj notranji z 0česc1 minister na krilih (dragutin)
P0M0Č: DIAKONAT-red pred mašništvom « katoliški cerkvi, KINKEL-nemški politik (Klaus), NOBLESA-plemenitost, TANGENSOIDA-krivulja kotne funkcije tangens, UNISEKS-oblačila, izdelana za moške in ženske, VANUATU-otoška republika v Melaneziji
Za šahovske sladokusce
Najboljši šahisti sveta -Corus chess 2007
Odločilna poteza kmeta v trdnjavski končnici
Wijk aan Zee. Nizozemska. Od 9. do 28. januarja 2007. Že skoraj na začetku novega leta se je začel eden najmočnejših, če ne celo najmočnejši turnir v letošnjem letu. Ops, ne samo eden, ampak trije - Corus Chess 2007. V treh velemojstrskih skupinah (A, B in C) nastopa po 14 supervelemojstrov. Najmočnejša je A skupina, v kateri merijo šahovsko znanje in moč naslednji vrhunski, najboljši šahisti sveta: Veseliti Topalov, Viswanathan Anand, Vladimir Kramnik, Levotl Aronian, Teymour Radjabov, Peter Svidler, Ruslan Pono-mnriov, David Navara, Alexey Shirov, Magnus Carlsen, Loek van Wely, Sergey Tiviakov, Sergey Karjakin in Alexander Motylev. Uh, kakšna zveneča velemojstrska imena našega časa! Le kdo med nami jih ne pozna! Kdor bo zmagal na tem turnirju bo tako, kot da bi osvojil svetovni pokal ... Več o tem super šahovskem turnirju tudi v naslednji številki Slamnika. Med mimobežnim spremljanjem turnirja v živo (vsemogočni internet!) je posebno pozornost pritegnila partija iz B skupine, in sicer med makedonskim in ruskim velemojstrom. Neverjetno dobra se mi je zdela predvsem 49. poteza, ki je nepričakovano prevesila zmago na stran črnega, čeprav je bil med spremljanjem partije videti, da se bo končala z miroljubnim izidom. Oba para trdnjav (beli in črni) sta ves čas končnice odlično opravljala svoje naloge, toda odločilni udarec je belemu zadal »nepomembni«, zaostali, slab kmet na e6. Le poglejte si na prvem diagramu tega kmeta! Nato pa seveda še na drugem, kjer sem vam kar nekako »zasmili«. Črni končno najde - čeprav je bil možen tudi že v 47. potezi - odločilni sunek, »ubijalski« kmečki (kmetje so v resnici duša vsake pozicije!) udar. Izbrana partija za Šahovske sladokusce meje sicer tudi v celoti navdušila. Zato sem jo izbral. Upam, da bo tudi vas, bralci in bralke Slamnika.
Vladimir Gcorgiev (MKD, 2525) -Dmitry Jakovcnko (RUS, 2691) Corus Chess 2007 Wijk aan Zee (3), 2007
l.d4 d5 2x4 dxc4 3.Sf3 Sf6 4.e3 e6 5.Lxc4a66.0-0c57dxc5DxdI 8.Txd 1 Lxc5 9.Sbd2 b6 10.a.3 Lb7 I I.b4 Lc7 l2.Lb2 0-0 l3.Le2 Sbd7 14.Sc4 Ld5 !5.Tacl a5 16.Lxf6 Lxf6 17.e4 Lxc4 l8.Txe4 axb4 I9.axb4 Se5 20.Sxe5 Lxe5 21 ,Tc6 Ta2 22,Kfl g6 23.g3 Tb2 24.14 Lg7 25.b5 Ta8 26.Txb6 Taa2 27/108+ Lf8 28,Lc4 Ta4 29.Tc8 Kg7 30.b6 Tab4 3I.Le2 Txb6 32.TddX Ta2 33.Txf8 Tbl+ 34.Kf2 Tbb2 35.g4 Txe-2+36.Kf3(Glej diagram!)
Wiñi
■ ■ o □
Tf2+ 37.Kg3 Tg2+ 38.KO Tgf2+ 39.Kg3 Tg2+ 40.KO Txh2 41 ,g5 Ta3+ 42.Kg4 Tg2+ 43.Kh4 Th2+ 44.Kg4 f5+45.gxf6+Kh646.Tcl Tg2+47.Kh4 Th2+ [47...e5! 48.Tg8 Tf2+-j 48.Kg4 Tg2+ 49.Kh4 (Glej diagram!)
B5III 50.f7Tf2 0-1
Bogdan Osolin
VABILO
Vabimo vas na predavanje Maltreja, Učitelj sveta, in transmisijska meditacija
• kdo so Maitreja in Mojstri modrosti
• kaj je gonilna sila duhovnih in družbenih sprememb v svetu
• kako bo človeštvo doseglo trajen mir
• ali so čudeži resnični in kaj nam sporočajo
• transmisijska meditacija - način skupinskega služenja svetu
v torek, 30. januarja, ob 18. uri v Knjižnici Domžale, C. talcev 4, Domžale.
Vstop je prost.
Slamnik vas obvešča
Termuiski plan izidov v letu 2007
Objavljamo TERMINSK1 PLAN IZHAJANJA SLAMNIKA v letu 2007. Uredništvo dopušča možnost sprememb predvsem zaradi spremljanja nekaterih aktualnih dogodkov v letu 2007 (volitve predsednika države), kakor tudi zaradi novega Uredništva.
Šil VILKA	ODDAJA PRISPEVKOV	IZID
1.	15. januar	26. januar
2.	5. februar	16. februar
3.	26. februar	9. marec
4.	26. marec	6. april
5.	13. april	25. april
6.	7. maj	18. maj
7.	29. maj	8. junij
8.	18. junij	29. junij
9.	2. julij	20. julij
10.	3. september	14. september
11.	24. september	5. oktober
12.	15. oktober	26. oktober
13.	5. november	16. november
14.	26. november	7. december
15.	HI. december	21. december
Uredništvo
IME IN PRIIMEK OTROKA:
.*»»■«.------ Športno društvo Sonček
WiSpv Pet dnevni smučarski tečaj
iT il   smučanja in bordanja na Krvavcu
V času zimskih počitnic, od ponedeljka 26. 2. do petka 2. 3. 07. bomo na Krvavcu organizirali začetni, nadaljevalni izpopolnjeval™ tečaj smučanja in bordanja za otroke, stare od 6 do 14 let. Odhod avtobusa je vsak dan ob 7.30 izpred OŠ Domžaie, 7.40 izpred OŠ Preserje pri Radomljah. Povratek
predviden ob 15 05 pred OŠ Preserje pri Radomljah in 15.15 pred OŠ Domžale. Z otroki bomo delali izkušeni učitelji smučanja, (ena tečaja, ki zajema 5 dnevno smučarsko vozovnico, prevoz, kosilo in učenje smučanja znaša 130 EUR. Možnost brezplačne izposoje opreme za alpsko smučanje. Program bo vseboval učenje smučanja in bordanja, korekcijo napak z videoanalizo, UPS delavnico in preverjanje naučenega z zaključno tekmo v veleslalomu. Prijavite se lahko: po e-mailu: sd.soncektoig-mail.com. preko faxa: 01 / 7227 317, preko (iSM na: (141-356 22^ ali 031-3X5 120.
OBISKOVAL BO (PROSIM OBKROŽITE) TEČAJ: SMUČANJA BORDANJA
ZAČETNI     NADALJEVALNI IZPOPOLNJEVALNI
DATUM ROJSTVA:
NASLOV:
DOSEGLJIV TELEFON:
E-mail:
PRIHOD NA AVTOBUS:
Datum
Podpis staršev:
PREDLOG POIMENOVANJA ULIC V NASELJU
DIMČEVA	10)
MARKUSOVA	11]
JOZELNOVA	@
VAVTARJEVA	@
ROZMANOVA	14]
KORANTOVA	15)
ŠTEM P LOVA	na
PRIMOŽEVCEVA	171
VARLEHOVA	
MAJERJEVA MATIJ EVČ EVA GVASTOVČEVA SVETLINOVA PIPANOVA CANDROVA PRIMČKOVA PREMERLOVA
Svetniki KS Simona Jenka predlagamo, da se novonastale ulice v naselju STUDA poimenjujejo po starih hišnih (vulgo) imenih domačij. Osnova za izPor imen ulic sta bila popisa zemljiških posestnikov iz leta 1825 in 1850, ki vsePujeta tudi vulgo imena, ki so ostala "živa" še danes. Krajane naprošamo, da oddajo svoje pripombe v pisarni KS, Slamnikarska 14, do 25. 2. 2007.
OS Domžale, Bistriška 19, 1230 Domžale
I)RA(;i STARŠI IN OTROCI, VLJUDNO VABLJENI NA
VPI$ OTROK V1. RAZRED ZA ŠOLSKO LETO 2007/08
Za otroke, rojene v letu 2001, bo vpis potekal:
- V četrtek, 15.2.2007, od 8h do 12h in od 15h do 18h - V petek, 16.2.2007, od 8h do 12h
Otroka pripeljete s seboj, radi bi ga spoznali! S seboj prinesite tudi svoj identifikacijski dokument. Starši ste po zakonu dolžni vpisati otroka v svojem šolskem okolišu.
OSNOVNA SOLA VENCLJA PERKA DOMŽALE
Domžale, Ljubljanska 58a, tel: 01/729-83-00, e-mail:os.vp-domza I e@guest .arnes. si
DRAGI STARŠI IN OTROCI, VLJUDNO VABLJENI NA
VPIS OTROK V 1. RAZRED ZA ŠOLSKO LETO 2007/08
Za otroke, rojene v letu 2001, bo vpis v projekcijski dvorani šole:
- V četrtek, 15.2.2007, 8h do 12h in od I5h do I8h
- V petek, 16.2.2007, od 8h do 12h
Otroka pripeljete s seboj, radi bi ga spoznali!
S seboj prinesite tudi svoj identifikacijski dokument.
Starši ste po zakonu dolžni vpisati otroka v svojem šolskem okolišu.
ŠOLSKI OKOLIŠ: Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica. Brezova ulica, Cankarjeva ulica. Hrastova ulica. Javorjeva ulica, Jesenova ulica, Kajuhova ulica. Karlovškova ulica, Kasalova cesta, Kersnikova cesta. Kolodvorska cesta, Kosovelova ulica, Krakovska cesta. Krožna ulica, Ljubljanska cesta do številke 72, 72a številke 74, 76, 76a,7iS, 80. 80a ter od št. 82, do vključno številke 95, Mačkovci, Masheva cesta, Masarvkova ulica 1-4, 8, 9, 11-17, 24-26. Na Zavrteh, Nova ulica, Obrtniška ulica, Partizanska ulica, Poljska pol. Pot na Pndavko, Prečna uljea, Prešernova cesta, Radio cesta, koška ulica. Ravnikarjev;! ulica. Savska cesta. Slomškova ulita . Stnbovska cesta. Stranska ulita, Studljanskn testa. Tabor, taborska testa. Irubarjeva ulita. Trzinska ulica. Ulica Antona Skoka, t Jlica Simona Jenka. 11 licu I Irha Stenovca. Usnjarska ulica, VarSkova ulica. Vodnikova ulica. Vodovodna cesta, Železniška cesta, Depala vas.
POVABILO
K VPISU V OŠ RODICA
Spoštovani starši!
Vpis otrok, rojenih v letu 2001, v I. razred osnovne šole
za Šolsko leto 2007/2008 bo v OŠ Rodica potekal od 12. do 16. februarja 2007, in sicer:
- dopoldne, od 8.00 do 12.00 ure (od ponedeljka do petka) - popoldne, od 15.00 do 18.00 ure (torek, sreda, četrtek)
Starši boste otroke vpisali v upravnem delu šole na Kettejevi 13 (vhod s parkirišča, I. nadstropje). Veseli bomo, če boste otroka pripeljali s seboj.
K vpisu vas bomo še osebno povabili. Otroka s stalnim bivališčem v šolskem okolišu OŠ Rodica morate starši vpisati pri nas
VLJUDNO VABLJENI!
OSNOVNA ŠOLA JURIJA VEGE Vegova 38, MORAVČE tel.: 72 31 003
YPIS V PRVI RAZRED ZA ŠOLSKO LETO 2007/2008
Osnovna šola Jurija Vege Moravče vabi k vpisu v prvi razred devetletne šole
vse otroke, rojene med 1.1. 2001 in 31. 12. 2001
Vpis bo potekal v prostorih Osnovne šole Jurija Vege, Vegova 38, in sicer v
PETEK, 02. 02. 2007, od 08. do 18. ure SOBOTO, 03. 02. 2007, od 8. do 12. ure PONEDELJEK, 05. 02. 2007, od 8. do 12. ure in od 13. do 18. ure
Veseli bomo, če boste s seboj pripeljali otroka.
Vljudno vabljeni!!
V spomin
Pavel Grandovec
(1927-2007)
V januarju smo se na dobskem pokopališču poslovili od spoštovanega Pavla Grandovca, ki je s svojim prizadevnim delom zaznamoval novejšo zgodovino Krajevne skupnosti Dob, še posebej pa del zgodovine in sedanjost podjetja Mirnost roj.
mM
Pavel Grandovec, dipl. ing. strojništva, seje rodil v Dobu leta 1927
in si je pridobil visoko izobrazbo strojne smeri, kar je bila v tedanjih časih pravzaprav redkost. Krajši čas je učil na vajeniški šoli v Domžalah na kovinarskem oddelku, v letu 1960 pa seje kot inženir konstruktor zaposlil v Mlinostroju
Center požarne varnosti Domžale
Kaj se je dogajalo v decembru
Gorjuša, 1. december, ob 13.14. uri - domžalski policisti so poklicne gasilce iz CPV zaprosili za pomoč pri dviganju najdenih delov osebnega vozila v toku potoka Rače. Gasilci so izpod vodne gladine z dvigalom potegnili kose vozila, katerih identiteto bodo razkrili kriminalisti.
Imovica, 2. december, ob 14.15. uri - med vožnjo je iz neznanega vzroka izbruhnil požar na osebnem vozilu Fiat Tempra v zadnjem prostoru za prtljago in se zelo hitro razširil v prostor za potnike in pod pokrov motorja. Voznik je bil brez mobilnega telefona, zato je pomoč poklical šele očividec, ko je iz daljave opazil črn dim in ogenj, ki je zajel vozilo. Takoj po obvestilu so gasilci iz CPV izvozili, istočasno sta bili aktivirani še prostovoljni gasilski društvi s Studenca in Prevoj. Ob prihodu gasilcev je bilo vozilo že popolnoma uničeno.
AC Domžale - Ljubljana, 9. december, ob 12.18. uri - iz neznanega vzroka je osebno vozilo Suzuki Swift z ljubljanskima registrskima tablicama trčilo v odbojno kovinsko ograjo. Reševalci niso uspeli rešiti ukleščenih ponesrečenk in so na pomoč poklicali poklicne gasilce. Ti so s hidravličnim orodjem osvobodili poškodovano voznico, ki so jo po oskrbi reševalci odpeljali v bolniško oskrbo. Gasilci so odklopili akumulator, kije možen vir vžiga in posuli cestišče zaradi iztekajočih se naftnih derivatov.
Radomlje. 12. december, ob 20.03. uri - domžalski policisti so zaprosili gasilsko enoto za gašenje manjšega ognja na gradbišču. V 200-litrskem sodu je gorela razna plastika z gradbišča ter močno motila okolico z dimom in dimom. Gasilci so ogenj pogasili z vodo, policisti pa napisali predlog sodniku za prekrške.
AC Domžale - Ljubljana, 15. december, ob 19.57. uri - zgodila seje prometna nesreča, ki sta ji botrova-
1. januar - PRETEPLI NAJ BI GA NEZNANCI
Na PP se je zglasil oškodovanec in naznanil, da so ga ponoči v Domžalah napadli in pretepli neznanci, od takrat pa pogreša tudi svoj mobilni telefon. Policisti zadevo že raziskujejo.
3. januar - VLOMI IN TATVINE
V Turnšah je bilo vlomljeno v garažo in odtujeno neregistrirano kolo z motorjem, znamke Pony Express, temno modre barve, letnik 1972 ter neregistrirano motorno kolo znamke Maico tip M200 letnik 1953, policisti pa so obravnavali vlome v vozila na Pšati, Dragomlju, Domžalah, Zabor-štu in Krtini. Iz vozil so bili odtujeni 3 avtoradii, v Domžalah p* so prijeli mladeniča, osumljenega vloma v osebni avtomobil v Krtini. Odredili so pridržanje in ga izročili preiskovalnemu sodniku.
4. januar - DELOVNA NESREČA V SPODNJIH LOKAH
V Spodnjih Lokah se je v delovni nesreči huje poškodoval sosed, ki je pomagal pri popravilu strehe. Pri hoji po strehi se je strešna kritina zlomila in delavec je padel 4 metre globoko in se huje poškodoval.
7. januar - VLOM, TATVINA, NA-SILN1ŠTVO
Neznani storilec je skozi okno vlomil v stanovanjsko hišo na koncu Štude in odtujil denarnico z dokumenti in 80.000,00 SIT. Policisti so obravnavali tatvine bencina na bencinskem servisu v Lukovici in dvakrat v Trzinu. Storilci so se odpeljali s servisov
la alkohol in neprilagojena hitrost. Ukleščenega voznika so s hidravličnim orodjem rešili gasilci in pomagali reševalcem pri imobilizaciji in iznosu ponesrečenca v reševalno vozilo.
Studa, 25. december, ob 19.42. uri
- lastnik je preko RCO Lj. 112 obvestil gasilsko enoto o požaru v krošnjah cipres za živo mejo, sam pa takoj začel gasiti ogenj z ročnimi gasilnimi aparati na prah in ogenj v večjem delu pogasil. Gasilci so po-prhali po krošnjah cipres z vodo, kjer so se kazali še manjši ognjeni plameni. Popolnoma je pogorelo 14 kosov cipres visokih preko štiri metre, stalilo se je tudi več metrov aluminijaste pletene žične ograje. Storilca bodo skušali najti policisti.
Račni vrh, 29. december, ob 10.34. uri - preko 112 je gasilce o kuhinjskem požaru obvestila enajstletna deklica, kije v kritični situaciji hitro, odlično postopala in natančno opisala dogodek in kraj dogodka, gasilce je pričakala ob cesti, jim pomahala z znakom za ustavitev, da ni bilo potrebno iskati in obračati gasilskih vozil. ZELO POHVALNO!!! Mnogokrat odrasli občani v podobnih situacijah niso zmožni storiti kaj takega, ker so preveč panični. Po kratkem opisu dogodka so v kuhinjo vstopili gasilci in v omari pod pomivalnim koritom našli žarišče požara. Gorela je razna plastična embalaža olja, čistil in prehrambenih artiklov, zaradi temperature plamena se je talila plastična odvodna kanalizacijska instalacija. Gasilci so ogenj pogasili in ožgane predmete iznesli na dvorišče.
Podrečje, 31. december, ob 14.21 uri - voznik osebnega vozila R-5 je izgubil oblast nad vozilom in se večkrat prevrnil po nabrežini pod cesto in pristal z vozilom na kolesih
- ukleščen in poškodovan v vozilu. S hidravličnim orodjem so ga rešili gasilci, reševalci in gasilci so ga imobilizirali in iznesli iz popolnoma uničenega vozila. V bolniško oskrbo ga je odpeljalo reševalno vozilo.
V zadnjem mesecu leta 2006 so gasilci še štirikrat vlamljali vhodna vrata stanovanj, zapirali so vodo, ker je iztekala iz pokvarjenih armatur in pronicala skozi tlak spodnji stranki na glavo; trikrat so pogasili ogenj v komunalnih zabojnikih in dvakrat posredovali po prometni nesreči, kjer ni bilo potrebno reševati poškodovanih udeležencev nesreče.
Viktor Svetlin (CPV)
s polnimi rezervoarji goriva z Rena-ultom 5, Alfo Romeo 33 in Renaul-tom Laguno. Policisti so pridržali in izročili preiskovalnemu sodniku tri nasilneže iz okolice Moravč, ki so 6. januarja pretepli krajana iz Moravč. Preiskovalni sodnik je zoper trojico odredil ukrep prepoved približevanju oškodovancu na določeno razdaljo do dokončne sodbe.
8. januar - VLOM, DRUŽINSKI PRETEP
V večernih urah je neznanec skozi okno vlomil v garderobo, kjer so rekreativni nogometaši pustili svoja oblačili ter ukradel denar in bančne kartice. Isti dan so policisti intervenirali v Nožicah v prepiru in pretepu med tastom in snaho. Policisti so obema zaradi kršenja Zakona o javnem redu in miru izdali plačilni nalog.
10. januar-TATVINE
V Jablahje bila izvršena tatvina 165 lesenih euro palet, del katerih so policisti pri kontroli prometa kasneje odkrili v kombiniranem vozilu. Palete so zasegli in zoper osumljence podali kazenske ovadbe. V prodajalni z oblačili v Domžalah sta dva mladeniča, ki sta se med seboj pogovarjala v ruščini, hotela izdelek plačati z bankovcem za 500 EUR, Med menjavo je prodajalki eden iz rok potegnil denar, zatem pa sta oba stekla iz prodajalne, neznano kam.
11. januar-VLOMI
V popoldanskem času je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Studencu pri Krtini, iz katere je storilec izvršil tatvino denarja. Materialna škoda
In breztelesne misli žarna skrinja se v večnosti spominov ne spominja, neizgorljivo zagori v Duha. Vsemilost milosti, vsepozahljenje, prerod v vesoljne Enosti spev, odsvitanje v Besede prve spet, kot žarek v soncu svojega žarenja.
Mitja Šarabon
Sestra Evharista (Angela) Molek
(1913-2006)
V Knjigi psalmov beremo NOX PRAECESSIT, DIES AUTEM APPROPINOUAVIT. Noč je minila in dan se je približal - in tako je svoj zemeljski advent, kakor je poročal Radio Ognjišče, v 94. letu dokončala s. Evharista Molek, usmiljena sestra sv. Križa, in sicer je svoje bogato življenje hvaležno izročila svojemu Stvarniku na predvečer tretje adventne nedelje, 16. decembra 2006 na Mali Loki.
Rojena je bila 13. julija 1913. Kot 18-letno dekle seje v Ljubljani pridružila sestram svetega Križa v
znaša okoli 160 EUR, neznanec pa je v Domžalah iz zunanjega poštnega nabiralnika odtujil pošto skupaj s poštno vrečo.
12. januar - RAZBIJANJE, VLOMI Policisti so intervenirali v gostinskem lokalu na Viru, kjer so trije državljani Ukrajine poškodovali igralno napravo pikado in s tem povzročili okoli 2.700 EUR škode. Policisti so jim odredili pridržanje in jih izročili preiskovalnemu sodniku, ki je mladeniče po zaslišanju spustil na prostost, do zaključka obravnave pa jim je zadržal potne listine. Pri pokopališču v Moravčah je bilo z razbijanjem stekla na vozilu vlomljeno v osebni avtomobil, iz katerega je storilec izvršil tatvino ženske torbice. Materialna škoda znaša 200 EUR. Pri pokopališču v Domžalah je bilo z razbijanjem stekla na vozilu vlomljeno v osebni avtomobil, iz katerega je storilec izvršil tatvino odložene ženske torbice. Materialna škoda znaša 500 EUR.
13. januar-VLOM
Neznanci so preko noči vlomili v prodajalno piščančjega mesa v Domžalah in ukradli I.CD monitor, več kosov čokolad ter denar. Materialna škoda znaša okoli 800 EUR.
14. januar - VLOM
V zgodnjih jutranjih urah je neznanec vlomil v Domžalah v ribarnico, iz katere je bila izvršena tatvina računalnika in reg. blagajne, v kateri je bilo okoli 100 EUR v kovancih. Računalnik in reg. blagajna sta bila kasneje najdena in vrnjena oškodovancem.
Policisti prosijo vse, ki bi karkoli vedeli o nerazrešenih primerih ali pa jim pozornost vzbudijo sumljive osebe, naj informacijo takoj sporočijo na PP Domžale, tel. št. 01 724-65-80, na brezplačno št. 113 ali na brezplačni anonimni telefon 080 1200.
Martin TERGLAV, vodja policijskega okoliša
Jožefišču. Kmalu je bila sprejeta v • samostan sester sv. Križa v Dako-vem na Hrvaškem. V času kandidature je v Zagrebu dve leti obiskovala medicinsko šolo in jo uspešno končala. Pridobila si je znanje in izkušnje za nego bolnikov, ki jim je zvesto služila vse življenje. V neizmerno lepem in bogatem spominu jo ima Mala Loka, kamor se je vrnila po upokojitvi leta 1964, kjer je /. veliko ljubeznijo služila svojim sosestram in duhovnikom. Rada in prizadevno je obiskovala bolnike v soseščini, tudi sam sem bil v 60. letih prejšnjega stoletja deležen njene zdravstvene kakor tudi molitvene pomoči. Vsekakor moram reči, da je bila sestra Evharista za naše kraje pravi pojem in si tako več kot zasluži vsaj skromno omembo v našem Slamniku.
Po prvih zaobljubah posvetitve službi Bogu in ljudem v letu 1934 je kot medicinska sestra služila po raznih krajih bivše Jugoslavije in nazadnje v Sloveniji v Domu onemoglih v Ponikvah pri Dobrepolju. Dom je bil sicer last samostana, a so ga morale sestre zaradi nacionalizacije zapustiti in tako so ostale brez službe. Na zaprosilo takratne Jugoslovanske armade v Beogradu pa se je skupaj z drugimi sestrami, ki so v Sloveniji ostale brez službe, odpravila v vojaško bolnico v Skopju, kjer je delala v lekarni. Od tod je prišla v Beograd in delala v bolnišnici Vojno medicinske akademije, kjer je svoje znanje preizkušala v kirurški ambulanti. Tudi po upokojitvi leta 1964 ni mirovala. Bila je tudi velika ljubiteljica narave, z veliko ljubeznijo je nabirala zdravilna zelišča in pripravljala čajne mešanice in različna mazila v pomoč sestram in vsem pomoči potrebnim na Mali Loki in v okoliških vaseh. Vedno je bila pripravljena priskočiti na pomoč, Čeprav je bila sama zaznamovana z boleznijo.
S. Evharista je veliko časa posvetila molitvi, v kateri je črpala moči za premagovanje težav, ki jih prinašata bolezen in starost. Svojemu Odrešeniku je bila podobna v trpljenju, naj mu bo podobna tudi v slavi. Želim ji, kakor tudi v imenu somišljenikov, naj uživa večno veselje pri Bogu, ki naj ji bo bogat plačnik za vsa njena dobra dela.
Ivan Kepic
Naročnikoma zahvale oz. v spomin v prejšnji številki Slamnika se zaradi napake opravičujemo.
Uredništvo
v Domžalah. V 28 letih, kolikor je bil zaposlen v tem podjetju, je prehodil pot od konstruktorja do tehničnega direktorja, generalnega direktorja in svetnika. V njegovem obdobju je Mlinostroj bistveno napredoval, sam pa je vedno poudarjal, daje bilo uspešno podjetje predvsem rezultat pridnosti in dobrega dela vseh zaposlenih, ki so se vedno radi spominjali svojega direktorja.
Za odbornika je bil izvoljen v letu 1960, ko je bi f Dob še delKS Toma Brejca Vir, iz katerega je bila leta 1976 ustanovljena nova Krajevna skupnost Dob. Dve mandatni obdobji je bil republiški poslanec v zboru združenega dela, dve obdobji član delegacije KS Dob v zboru KS in njen vodja, pa tudi predsednik Sveta KS Dob v obdobju 1982-1984. Spominjam se ga kot zelo prizadevnega delegata, ki je vedno iskal najboljše možnosti za območje KS Dob, pri tem pa nikoli pozabil, daje treba razvijati tudi druge KS. Bil je tudi športnik,
v mladosti je igral nogomet, Športnemu društvu Dob pa je ostal zvest vse življenje. Tudi v jeseni življenja se je zelo zanimal za razvoj krajevne skupnosti in občine. Dob je imel iskreno rad in še danes se spominjam, kako mi je pripovedoval, da se mu je podrl svet, ko je kot malce večji otrok spoznal, da Dob ni središče sveta.
Bil je zelo razgledan človek, ki je skrbno spremljal tudi dogajanja v državi in je odkrito povedal, kaj mu ni všeč. Tako mi je ob najinem zadnjem pogovoru, ko sva obujala spomine na njegovo življenje in delo, ob zaključku dejal: »Poštenega socialnega mišljenja manjka. Ne za eno mizo in postrezi si sam, temveč za mizo s pošteno in dostojno postrežbo za vse.«
Hvala, gospod Pavel Grandovec, za vaš prispevek k razvoju Mli-nostroja, Krajevne skupnosti Dob in Občine Domžale, domačim pa izrekam iskreno sožalje.
Vera Vojska
Med naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. Tudi če spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
V spomin
Enaindvajsetega januarja je minilo žalostno leto, odkar je od nas odšel dragi mož, ata in stari ata
JOŽE SEVER
iz Sr. Jarš (živel v Moravčah)
Hvala vsem, ki se ga spominjate in ga ohranjate v svojem spominu. Vsi njegovi
Eno leto že. v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Solze, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina,
ker štirinajstega januarja je minilo eno leto, odkar te ni med nami.
V SPOMIN
MILANU KLEMENCU
iz Jarš pri Domžalah
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Domači
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Med nami ni več tvojega smehljaja le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, sina, dedka, brata, strica, zeta in svaka
IVANA DROLCA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem, znancem, vsem,
ki ste nam izrazili pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem, g. Drčarju za poslovilni govor ter pevcem »Tosama«.
Vsem in vsakemu posebej Še enkrat iskrena hvala, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta in dedija
PAVLA GRANDOVCA
se najlepše zahvaljujemo prijateljem, sosedom in sodelavcem, ki ste sočustvovali z nami. Hvala za nesebično pomoč, za darove za svete maše in cvetje ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Najlepša hvala župniku Slavku Judežu za lepo opravljen obred, Miroslavu Jerinu, direktorju Mlinostroja, ter Robertu Hrovatu, predsedniku KS Dob, za lepe poslovilne besede.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Policijska postaja Domžale
Kronika za prvo polovico januarja 2007
stran
25
OBJAVE
* V mračnem dnevu, v temni noči, srce v spominu nate zadrhti, ker te ni.
In vemo, da od lam ni poti,
kjer srce tvoje zlato Že deseto teto mirno spi.«
V teh dneh mineva deseto leto, odkar nas je nenadoma zapustil naš predragi mož in oče
FELIKS PETERKA
Hvala ti za vse lepe dni. Minka, Robi in Nevenka
V SPOMIN
JOŽETU S1TRNU
Peto leto je minilo,
kar te več med nami ni,
a spomini nate še živijo
in boš za vedno v naših srcih ti.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite na njegovem preranem grobu in mu prižigate svečke.
Njegovi domači ter sestre in bratje z družinami.
Eno leto že v grobu spiš,
a v naših srcih še živiš.
Solze, žalost in bolečina te zbudila ni.
ostala je le praznina, ker te med nami ni.
V SPOMIN
LUDVIKU HROVATU
iz Doba
Petega januarja je minilo eno leto, odkar te ni med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Vsi njegovi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
ALOJZIJE PETERCA
roj. Mežnar iz Sela pri Ihanu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za tople besede, darovano cvetje in sveče. 1 Ivala Kolektivu TERMIT iz Sela, kakor tudi osebju Doma starejših občanov in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni
Kako prazen je dom. dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok.
V SPOMIN
MILANU NOVAKU
iz Doba
Tretjega novembra je minilo 4 leta, odkar si nas zapustil, a spomin
nate še vedno ostaja v naših srcih. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate svečke.
Vsi njegovi
Ko ugasne luč življenja, zažarijo podobe spominov.
V SPOMIN
MARIJI MATJAN
z Vira
Triindvajsetega januarja 2007 mineva žalostno leto, odkar si po težki bolezni odšla od nas.
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, ji prižgete svečko in postojite ob njenem grobu.
V srcu in mislih boš vedno z nami.
Mož Lojze in hčerka Minka z družino
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav pokojno spiš. z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in tasta
SLAVEV DJERASIM A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, kolektivom KAMBUS-a, PERITEKS-a in NLB Banke Domžale za darovano cvetje in sveče, za izraze sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala tudi zdravniškemu osebju ZD Domžale, pogrebnemu zavodu Vrbančič in pevcem ter vsem tistim, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Neizmerno ga bomo pogrešali.
Žena Bežika, hčerki Snežana in Gordana z družinama ter ostali sorodniki.
Vsa leta si delal, pošteno živel, potem pa si tiho zaspal. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal.
ZAHVALA
V torek, 26. decembra 2006, je sklenil svojo življenjsko pot skrbni ati, dedek in pra-dedek
KAROLPANCE
i/Bišč, rojen 5.2.1913 MIRO - borec Šlandrove brigade
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče ter svete maše. Hvala vsem praporščakom, zlasti številnim iz /veze združenj borcev. Zahvaljujemo se tudi g. Kokalju za govor v imenu zveze borcev, g. Starimi za poslovilne besede v imenu turističnega društva ter g. župniku i/. Krope za lepo opravljen pogrebni obred, pevskemu /boru iz Ihana. Irobentaču za zaigrano tišino ter upravi in
kolektivu AM/.s. 1 Ivaležni smo vsem, ki sle ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, vsem ki se ga spominjate ter mu prižigate sveče na njegovem grobu.
Žalujoči: hčerke Panika, Dragica, Jelka in sin Drago z družinami ter ostalo sorodstvo
Če imaš nekoga rad. nikoli ne umre, samo daleč, daleč je.
ZAHVALA
V osemdesetem letu življenja je bolezen premagala našo drago mamo, babico, teto, prijateljico
FRANCISKO BALOH
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem.
Iskrena hvala osebju v Domu upokojencev Domžale, posebna zahvala g. župniku, moškemu zboru in ženskemu zboru Staneta Habeta. Hvala ge. Urški za zapeto pesem ter Zvezi borcev in praporščakom.
Hvala vsem, ki se naše mame z lepo mislijo radi spominjate.
Vsi njeni
Tako tiho. skromno si trpela, takšno tudi si življenje imela. Zdaj rešena si vseh bolečin, za tabo ostal bo lep. a boleč spomin.
ZAHVALA
Štiriindvajsetega decembra 2006 nas je v triinosemdesetem letu starosti zapustila naša mama
IVANA URBANIJA
roj. Per
Vsem in vsakemu posebej, ki ste kakorkoli sočustvovali z nami: z molitvijo, tolažilno besedo, cvetjem, svečami, spomini in udeležbo ob slovesu, prisrčna zahvala. Zahvaljujemo se tudi patronažni sestri gospe Miri za vso nudeno pomoč in Zavarovalnici Triglav - Območna enota Ljubljana. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, praporščakom in službi Vrbančič za organizacijo pogreba.
Iskrena hvala vsem!
Vsi njeni
77 ne veš,
kako pogrešamo te mi Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti.
ZAHVALA
V triinsedemdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga mami, babica, prababica, sestra in teta
JELKA KOS
iz Zaloga pod Sv. Trojico 12
Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, topel stisk roke, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujeva se tudi g. Jožetu Kvedru in g. Vinku Kepicu za poslovilni govor, vaščanom Zaloga ter praporščakoma ZB in DU Moravče.
Vsem in vsakemu posebej, ki jo boste poslej obiskovali na njenem zadnjem tihem domu, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hči Marinka in sin Franc z družinama
5 svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam, nemočen si ostal.
ZAHVALA
Ob boleči, nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega sina, brata in vnuka
MITJA BERNOTA
iz Prescrij pri Radomljah, Pelcchova 9 študenta Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sošolcem, učiteljem in profesorjem, sodelavcem DM-a in Plastenke, številnim prijateljem ter znancem za podarjeno cvetje, svete maše, sveče, ustna in pisna sožalja ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, hvala za občuteno zaigrano Tišino, hvala tudi pevcem in pogrebni službi Vrbančič.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Srce tvoje več ne bije,
bolečine ne trpiš,
nam pa žalost srca trga,
solza lije iz oči.
Dom je prazen in otožen.
ker te več med nami ni.
ZAHVALA
V devetinsedemdesetem letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in ata
VINKO KAVCIC
Ob boleči zgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se g. župniku Dobrovoljcu, g. župniku Golobu, g. župniku Gerčarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem cerkvenega pevskega zbora Homec in Brigiti za zapeto Ave Marijo. Hvala pogrebni službi Vrbančič in dežurni službi ZD Domžale.
Žalujoči: žena Vida, sin Boštjan, hčeri Marjanca in Metka z družinami
30. oktobra 2006 je v šestinosemdesetem letu starosti utihnilo zlato srce naše mami
MARIJE BUKOVEC
Od drage mame smo se poslovili
v petek, 3. novembra 2006. na pokopališču
v Domžalah.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki sojo pospremili k zadnjemu počitku in za izrečena pisna in ustna sožalja ter za darovano cvetje in sveče.
Iskreno se zahvaljujemo tudi dr. Janezu Svoljšku za veliko pozornost in zdravljenje,
patronažnim sestram in Domu upokojencev za lepo nego, zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in službi Vrbančič za organizacijo pogreba.
Vsi njeni
OBJAVE
Kmetijska svetovalna služba DOMŽALE vas vabi na
strokovna predavanja v februarju 2007
t. 2.2.2007, ob 9. uri v dvorani KS Dob v Dobu:
VSE O GNOJENJU V KMETIJSTVU
Predstavljena bo zakonodaja s področja gnojenja in vnosa dovoljenih hranil, jemanje in pomen analiz zemlje in gnojilnih načrtov, smernice in pravilno gnojenje poljščin, travinja. vrtnin in sadovnjakov. Predavali bodo specialisti iz K.GZS - Zavoda Ljubljana: A. Zavodnik, I. Bantan, A. Ogorelec in A. Caf.
2. 16.2.2007, ob 9. uri v dvorani KS Dob v Dobu: DAN KORUZE
Predstavljena bo tehnologija pridelave koruze, vse o gnojenju koruze in semenarske hiše, predstavili bodo izbor svojih hibridov za letošnjo setev. Predavala bo specialistka za poljedeljstvo I. Bantan, J. Sušin in predstavniki semenarskih hiš.
3. 23.2.2007, ob 9. uri v dvorani KS Dob v Dobu:
ZAHTEVE NAVSKRIŽNE SKLADNOSTI
Z zahtevami NS kot sistemom kontrole in posledičnimi sankcijami sub-vencijskih vlog v kmetijstvu vas bodo seznanili specialisti iz K.GZS - Zavoda LJ A. Zavodnik, J. Slatnar, I. Bantan.
Vsa predavanja se bodo upoštevala za izpolnitev SKOP obveznosti. S seboj imejte MID in davčne številke. Predavanja bodo zanimiva in aktualna in ste vsi prav lepo vabljeni.
KSS Domžale: Irana Zlatnar. ing.agr.
OPTIKA BHIGITA
Nudimo kompletno oskrbo vida:
• pregled oči
• pestra izbira okvirjev
• najnovejša generacija VARILUX PHYSIO stekel
• stekla ANTI-FATIQUE osvežitev za vaše oči
• sončna očala
...OTO KLUB
ROKOVIMJACI
10.FEB200^S1BÜ
SMUČIŠČE KAN DRSE - VIDfčGA
3.ZIMSK1 MOTO TABOR
TEKMOVANJE
rWCAKUJTE BOGATE NAGRADE. SPEKTAKULARNE PADCE TER DOBRO ZABAVO Z EVO ČERNE IN ANSAMBLOM PRJATU
NAGRADA KOMSUE ZA NAJBOLJ ATRAKTIVEN PLEŽUH.
8C
PPUAVMNA+GOtAŽ-OGROMNO ZABAVE   URADNI TRENING
PfiUAVf MOGOČE DO POlCEtKA TEKMO/ANJA      9.FEB07 OB 181-1
Delovni čas od pon. do pet. od 10. do 18. ure.
Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah. 01/7211-890
Čebelarsko društvo Domžale
Vabilo k vpisu v društvo ter brezplačno izobraževanje
Čebelarsko društvo Domžale obvešča vse ljubitelje narave in čebelarstva, ki bi se želeli začeti ukvarjati s čebelarstvom ali pa čebele že imajo in bi želeli postati člani Čebelarskega društva Domžale, da vpisujemo nove člane v članstvo do konca meseca januarja 2007.
Vsak novi član mora poravnati društveno članarino pri blagajnikih društva (članarina 2007 je 45 EUR) in to za območje HOMEC pri Veri Lap, Gostičeva cesta 12, 1235 Radomlje, za KRTINO pri Janku Kokalju, Račni vrh 13, 1233 DOB in za DOMŽALE pri Romanu Krištofu, Študljanska 21, 1230 Domžale.
Vsem novim članom bo društvo, poleg nekaterih drugih ugodnosti, to zimo omogočilo brezplačno izobraževanje in usposabljanje za delo s čebelami v Čebelarskem centru Slovenije, na Brdu pri Lukovici 8, Lu-kovica. Prav tako vsak član prejme letno enajst številk barvnega stavkovnega časopisa Slovenski čebelar (40 strani) s strokovnimi nasveti za čebelarjenje in se lahko udeleži strokovnih ekskurzij ter dobi pomoč pri zdravljenju čebel.
Zato vsi, predvsem mladi, ki imate veselje do čebel in narave, izkoristite to priložnost in ne odlašajte ter se takoj včlanite v društvo in se pričnite usposabljati za delo s čebelami.
Več informacij lahko dobite pri tajniku društva Janezu Miheliču na telefonski številki 040 209 004.
Čebelarsko društvo Domžale
Cisterna *
Čiščenje cistern ter razrez cistern in peči
Evropski
Socialni
Sklad
Aleš Hudobivnik s.p„ Dvorje 55 a, 4207 Cerklje na Gorenjskem Telefon: 041 791 126, email: aleshudobivnik@gmail.com
DRUŠTVO
JOGA
V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU DOMŽALE
vabi k vpisu,od 22. 1. do 7. 2. 2007
DOMŽALE; Stara OS Venclja Pcrka (za bivšo knjižnico), ob ponedeljkih in sredah, od 18. do 20. ure KAMNIK: OŠ 27. julij (poleg policije), Tomšičeva 9, ob ponedeljkih in sredah, od 19. do 20. ure RADOMLJE: OS Prcscrje pri Radomljah, Pelechova 83, ob ponedeljkih, od 19. do 20. ure.
Rezultati redne vadbe so:
• sposobnost, da si pomagamo v vseh življenjskih okoliščinah.
• izboljšanje zdravja in počutja;
• povečana sposobnost koncentracije;
• samozavest in spokojnost;
• osvoboditev nezaželenih navad in vezanosti;
• samospoznanje.
Informacije:
na telefonu 031 231 440, od ponedeljka do petka, od lih do 15h
in na www.joga-v-vsakdanjcm-zivljenju.org/domzale/
Joga v v.nkd.MJ.m Jivtjeiiju jr i».|,iofitiiA. Mmi.mt.rn. in MVtedlM MguiMCqja.
sam
"D topel om
skupina
ZARADI OPUSTITVE PROGRAMA
Razprodaja velja od 3.1.2007 do odprodaje zalog.
Slamnikarska 4, Domžale
(bivfta Ind. prodajalna Univerzale)
Tel.: 01/721 10 22
•barve, laki in pribor mešalnica barv za avtoličarje in pleskarje
• izdelki iz tehnično gume in plastike •brezazbestni program • delovna zaščitna sredstva
Popestrite vaš dom z barvami!
Čisto majčkene cene.
Pohitite in prihranite do 2.503,75 EUR (600.000 sit).
Avto Debevc www.avtodebevc si
Mengeš, Gorenjska c. 13, 01/72 30 330
Trzin, Ljubljotnka c. 17, 01/56 42 388
PE Črnuče, Dunajska c. 370, 01/561 06 600
m<-mii> i-i/it .n miMlrluv kt <im*it>fi<> ttiifmi |xir¡tti» 1.4 D.'. I lOOkm ,■, ,,■,,. M .   i I ■ 78 y /lun
<
tri
STREHOVEC dr. Jagoda
Potočnikova 15, 1230 Domžale teleton: 01/721-29-90
Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob
Ordinacijski čas:
Ponedeljek od 13. -18. ure
Torek od 9.-12. ure
Sreda od 13. -18. ure
Četrtek od 13. -18. ure
Petek od 9.-12. ure
SAM d.O.O. Domžale, Preserska cesta 1, Ig. Jarše, 1235 Radomlje
PC Jarše. Preserska cesta 1, Ig. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 42, faks: 01/ 729 88 32
www.sam.si
Druga številka Slamnika * letu 2007 bo Izila 16. februarja, kar pomeni, da nam morate prispevke In lotograliie posredovati do S. februarja 2007. Tudi tokrat bomo namenili eno stran vašim literarnim prispevkom, zato le pogumno na dan s pesmimi In kratkimi proznimi prispevki.. Vse gradivo pošljite na elektronska naslova vera.vojska@domzale. si oz. Info^kd-domzale.sl.
stran 27
OBJAVE
SPA NAT URA
SVET I l l'< > t t IN DOBREGA POCUTIA
LEPOTA OBRAZA LEPOTA TELESA
Masaže THAY THERAPY SPA doživetje LEPOTA ROK IN NOG - AJessandro DAN ZA RAZVAJANJE - SPA&rBeauty day DARILNI BONI in POPUSTI
OTELO %
m r i i n r r p    i» r n t r n ^>
UJELinESS C E R T E R
111 sa^^H^+i**?* i*
jij •^Mr ""■Mr
2 (.........— ^» vav
mali oglasi
WW
alessondfo
nriATis
SPANATURA
Ulica Nikola Tesla IS, naselje BISTRA, Dem We
GSM: 031 333 150 www.spanatura.si
delovni čas: pon l'l I. K.00 20,00
sobota: po dogovoru
I
2 g
o
VABIMO K VPISU
Zabavna In varna vadba za predšolske otroke (3-6 let)
Otroci skozi igro izražajo svojo ustvarjalnost svobodo. Igrivost, hkrati pa razvijajo osnovne motorične sposobnosti, osebnost ter pozitiven odnos do zdravega in aktivnega načina življenja.
Vam zmanjka časa, da bi se tudi sami rekreirali?
Ponujamo vam rešitev: vadba za vas in vašega malOca istočasno? Medtem ko bo vas malček vadil pod strokovnim nadzorom, se lahko v istem terminu udeležite skupinske vadbe ak vadite v Mnesu
Urnik:
•dan: ponedeljek in sreda.
•ura: pon 17.00-18.00, are 17 30-18.30
•za starše: borJypump/body step ali fitnes
Info:
•tel.: 01/729-27-27, •e-malt: into@oteto si •portal: www.otBlo.si
Izposojam vrtičkarske stroje: pre-zračevalec trave, motokultivator, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor. Praznim greznice. Prodajam prepeličja jajčka. EKO AGRAL, d.o.o. Mob.: 031 787 865
MATEMATIKO za osnovne in
srednje šole inštruiram po ugodni ceni. Gsm.: 041 605 391
HRMAR d.o.o. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 01 8327 190, 041 642 097
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV
s.p. Preserje, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa), delovni čas od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel.: 01 722 78 97
INŠTRUIRAM matematiko,
fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157, 041 322 571
Računovodske    storitve in
davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NAHTIGAL, d.o.o. Domžale. GSM 041 732 267.
Inštruiram matematiko in kemijo za osnovne in srednje šole. Mob.: 040 743 399
Inštruiram    matematiko in
nemščino za osnovne in srednje šole. Mob.: 031 280 206
Sezonskim delavcem oddam prenočišče v skupnih sobah. Gsm.: 031 787 865
Zaposlimo 2 prodajalca (M) v trgovini barv in lakov MOJ DOM d.o.o. Kamnik, Ljubljanska 31 a. IV.ali V.st izobrazbe ustrezne smeri. Delo za določen čas z možnostjo podaljšanja. Delovno mesto je prosto takoj. /tel. 01 831 23 32,041 745 658, mail:moj.doml@siol.net
SKUPINSKA VADBA 2A OTROKE
Avtokleparja in avtomehanika zaposlimo takoj!
Avtotehna VIS - Kosec/OPEL servis Kosec Domžale, Kamniška 19, Domžale. Kandidati naj pokličejo na tel.: 041/66 74 33. Zaželeno je, da kandidati prihajajo iz okolice Domžal ali Kamnika.
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o.
Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani
Odprta |e vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila in nujne primere sprejemamo na telefonsko številko
01/5655 120
Slaščičarna OGER
stari Trzin, Mengeška 26
Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi za DIABETIKE domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice
Če imate posebno zeljo prinesite sliko in po njej naredimo torto.
Tel.: 564 20 50, odprto vsak dan od 7. do 2130 ure
•S e	K/IRO	0.SI
ifo kai	INŽENIRING d.0.0. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Tr/.ina, Kamnika in Vodic	
	Slovenska cesta 24.1234 Mengeš | Telefon: 01/ 72-30-986,72-30-987 Fax 01/ 72-38-015	
MESTNE LEKARNE
Lekarna Domžale, Ljubljanska c. 72, telefon: 01/724 42 80
Spoštovani!
Cenimo staro, odpiramo se novim izzivom.
Vabimo vas na slovesno odprtje prenovljene Lekarne Domžale, ki bo v ponedeljek, 29. januarja 2007 ob 12.00 uri, na Ljubljanski 72 v Domžalah.
Vljudno vabljeni!
LEKARNA DOMŽALE • Ljubljanska 72, 1230 Domž LEKARNA KAMNIK - Šutna 7, 1240 Kamnik LEKARNA NOVI TRG - Novi trg 26, 1240 Kam LEKARNA MENGEŠ - Zoranina 3, 1234 Mengeš LEKARNA RADOMLJE - Cesta borcev 5a, 1235 LEKARNA MORAVČE - Trg svobode 2, 1251 Moravče LEKARNA NOVA LITIJA - Partizanska pot 8, 1270 Lit LEKARNA LITIJA - Trg svobode 1, 1270 Litija
elektronska pošta:
rna.domzale@mesrnelekarne.si lekarna.sutna@mestnelekarne.si
rna.novitrg@mestneiekarne.si lekarna.menges@mestnelekarne.si
arna.radomlje@mestnelekarne.si lekarna. moravce@mestnelekarne. si
arna.litijazd@mestnelekarne.si lekarna.liti ja@mestnelekarne.si
Center tehnike in gradnje Crnu e
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče Odprto: od ponedeljka do sobote: od 8. do 20. ure.
Kdo
r ze na
y^ l?p'dfm d orne i
a laka vt>5tihi
Mi
Z* Jr Z* y ž?  4 j j
Sesalnik Hoover Athyss ST 325 EC
maksimalna moč 1300 W, elektronsko nastavljiva moč delovanja, zložljiv ročaj, mini ročaj v ohišju sesalnika, indikator polnosti vrečke, nastavljiva krtača za preproge in trda tla, nosilec nastavkov, krtača za parket
EUR
\7SA9?
m
OEMEISATtOtNl FUTURE
4 I
. i
Izkoristite ugodno ponudbo izdeikov bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov ter izdelkov zabavne elektronike, ...
ter ponudbo gradbenih - izolacijskih materialov in ostalih izdelkov iz tehničnega programa, ki so na zalogi.
O-
r -
v ^crcatori^
70
pdflUSta od400 EUR do 2.000EUR        JlOpilSta nad2.000 EUR
Popusti veljajo glede na vrednost nakupa za programe tehnike, gradnje in pohištva. Ob priznanih poptistih v celoti velja tudi bonitetni sistem Mercator Pika.
Bodite pozorni na akcijsko ponudbo, ki velja do 31. L 2007, v navedenih M Centrih tehnike in gradnje:
• MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00 • MCT Lenart*, Industrijska 7, tel.: 02/720 09 60 • MCTG Prevalje, Pri postaji 4, tel.: 02/870 50 35 • MCT Ptuj*, Špindlerjeva 3, tel.: 02/749 53 53 • MCTG Slo. Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje, Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92
* Poslovalnica, ne prodaja akcijskih izdelkov iz programov: osnovni gradbeni in instalacijski materiali.