Leto IX. številko i). 0 Uublinnl. v nedeljo 20. [ehnorh 1927. Ceno Din Z' Izhaja vsak dan popoldne, Lrvzemši nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petK a 2.— Din, do IOO vrst 2.50 Din. večji Inserati petit vrsta 4— Din; notice, poslano, izjave. Popust po dogovoru inseratni davek posebej »Slovenski N*rod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420 — Din reklame, preklici beseda 2.— Dio. Upravtrištvo: Knaflova ulica Štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Poštnina plačana v gotovini. Uredništvo: Knaflova ulica štev. 5, I. nadstropje. — Telefon štev. 34. —i m V sredo jo Otvorjene bodo s kraljevimi ukazi, ki jih prečita jo veliki župani. — Ljubljanska oblastna skupščina bo zborovala na magistratu, mariborska v porotni dvorani. V smislu kraljevega ukaza se v sredo, 23. t. m. otvorijo in konstituirajo novoizvoljene oblastne skupščine. Tudi IjubU- veliki župan je ukrenil vse potrebno za zasedanje in o.voritev ljubljanske oblastne skupščine. Prostori Kmetijske družbe na Turjaškem trgu so oblastni skupščini in oblastnemu odboru določeni kot pisarniški prostori, otvoritvena seja skupščine pa se vrši v sejni dvorani mestnega magistrata, ki bo številu članov skupščine primemo preurejena, ker je v dvorani sedežev le za 48 oseb. Oblastna skupščina se sestane v sredo, 23. t m. ob 8. z.iutraj. Kakor bivši kranjski deželni zbor, bo tudi ljubljanska oblastna skupščina začela s slovesno službo božjo. Član skupščine, ribniški dekan Ivan S k u -b i c bo imel v stolnici ob asistenci duhovščine peto mašo z «Veni sancte spiritus!» Najstarejši član skupščine, bivši minister Jože Gostinčar bo prevzel začasno predsedstvo, na kar bodo odrejene volitve predsedstva in treh odborov. Skupščina bo otvorjena s kraljevim ukazom, ki ga bo prečital v imenu vlade veliki župan dr. Baltič. Mariborska oblastna skupščina se sestane istočasno kakor ljubljanska v porotni dvorani mariborskega okrožnega sodišča. Izobešanje zastav ie kažnjivo Knriozna izjava notranjega ministra na današnji seji Narodne skupščine. — Zopetni burni prizori. — Skupščina odgođena do četrtka. — Beograd, 19. februarja. Današnja seja Narodne skupščine je bila pred prehodom na dnevni red zelo zanimiva In Živahna, pozneje pa je izginilo vse zanimanje ter je potekla povsem monotono. Govorniki so govorili skoraj pred prazno dvorano. Opozicija je z vso vehemenco nadaljeva'a včeraj začeto akcijo proti notranjemu ministru, ki se je tudi na današnji seji mora! zagovarjati radi terorja, ki ga vrše njegovi podrejeni organi nad pristaši opozfcijonalnfh strank. Sejo je otvoril predsednik s polurno zamudo ob 10.30. Po običajnih formalnostih ie notranji minister Boža Maksimovič najprej odgovarjal na Interpelacijo posl. Pere Markoviča (dav. dem.), ki jo je stavil že meseca septembra I. I. radi postopanja srezkega poglavarja v Prokuplju. Septembra je rmel tam Ljuba DavidovIĆ svoj shod in pri tej priliki so nekateri njegovi pristaši izobesili zastave. Srezki poglavar je dal orožnfkom nalog, da so vse te ljudi zabeležili ter jih pozneje kaznoval deloma z zaporom, deloma pa z globami. Notranji minister ie v svojem odgovoru poudarjal, da je srezki poglavar postopal v smislu obstoječih predpisov, češ da ie dovoljeno izobešanje državnih zastav samo o priliki državnih praznikov, ob kraljevem prihodu In sličnih svečanih prilikah, ne pa pri obisku popolnoma privatnih oseb. Ta odgovor je izzval v vrstah opoziciie viharne proteste. V splošnem tnišču sploh ni bilo več mogoče slišati na- daljmh Izvajanj notranjega ministra. Pera Markovič je zahteval od notranjega ministra točen odgovor, ali je srezki poglavar postopal po njegovem nalogu. Maksimovič je na to izjavil, da je bil dotični poglavar kljub svojemu korektnemu postopanju pozneje upokojen. Pera Markovič je ostro nastopil preti notranjemu ministru, naglasa joč, da to ni prvi slučaj in da so pod ministrovim protektoratom poslance ne le zapirali, marveč tudi pretepali in celo streljali na nje. Zahteva od skupščine, da zaščit! poslance pred terorjem notranjega ministra. V skupščini je nastal nov vihar, ki se je polegel šele. ko je predsednik odredil prehod na dnevni red. V nato sledeči proračunski debati je prvi govoril dr. Polič (hrv feder.), ki je kritiziral današnji laži-parlamentarizem ter protestiral prod tem, da ni v vladi nobenega Hrvata. Govornik zahteva tudi takjšnje osnovanje zunanjega parlamentarnega odbora. Kot drugf je govoril zemljoradnik Joca Jovanovič-Pižon. ki je stvarno kritiziral pomanjkljivost proračuna ter naglašal. da je pritegnitev neparlamentarcev v vlado ustvarila nevaren precedens Ker nima zaupanja v tako vlado, bo glasoval proti proračunu. Seja je bila nato zaključena. Prihodnja seja je sklicana za v Četrtek, dne 24. t. m. Na dnevnem redu ie obtožba Radičevcev proti notranjemu ministru Boži Makslmo-viču. Samostojni In Diuidovifeui demoM Konferenca delegatov SDS iz Srbije. — Svetozar Pribičević o politični situaciji in o razmerju SDS do davidovićevcev. — Beograd, 19. februarja. Danes se je vršila v hotelu Imperial konferenca dela-gLtov SDS iz Srbije, na kateri se je razpravljalo o političnem položaju in strankarskih razmerah v Srbiji. Konferenco, katere se udeležuje 120 delegatov iz vseh okrajev Srbije, je otvoril predsednik SDS Svetozar Pribičevič, ki je uvodoma razmotri val splošni politični položaj. V obširnem govoru je pojasnil razvoj dogodkov, potek zadnje vladne krize ter uspeh pri oblastnih volitvah. Povdaril je potrebo joglobitve strankarskega dela med narodom zlasti tudi v Srbiji. Izid oblastnih volitev je dokazal, da vob'1-ci odobravajo sedanjo neomahljivo in odločno politiko SDS. Govornik se je nato obširno bavi] z odnošan' SDS napram ostalim strankam. zJasti napram D a vidovi cevi ni demokratom In pojasnil, kako je prišlo do I razcepa. Posebno je povdaril, da sta se obe demokratski skupini razšli iz načelnih in programskih naziranj, nikakor pa ne iz kakoršnih-koii osebnih razlogov. Kot posebno značilno za politiko davidovićevcev je naglasil dejstvo, da vzdržujejo zveze s klerikalci ne le takrat, kadar so ti v opoziciji, marveč tudi sedaj, ko so klerikalci v vladi. Ce se bodo davidovičevci zopet znašli z SDS na listi liniji, ni nobenih zadržkov za zo-petno skupno delovanje. Nato se je razvila obširna diskusija o delovanju strankinih odborov v raznih pokrajinah Srbije, Opoldne je bila konferenca prekinjena in se nadaljuje popoldne. Konferenci posvečajo vsi politični krogi veliko pažnjo. IZERITJH UGASLEGA VULKANA /onstanca^ 19. februarja. Mornarji, ki prihajajo s Črnega morja, poročajo, da je kavkaski vulkan Zgorik, ki leži ob Crnomorski oba h* in ki se ga je splošno smatralo za ugaslega. pričel včeraj nenadoma bruhati. Vse okoliške vasi so uničene. Skoraj meter debela lava je zasula vso pokrajino. Koliko je katastrofa zahtevala Človeških žrtev, še ni znano. NUNCIJ PELLEGRINETTI ODIDE Beograd, 19. februarja Današnja »Politika« poroča Iz zanesljivega vira, da bo papeški nuncij na našem dvoru Msg. Pele-grinetti premeščen v istem svojstvu v Varšavo. List dostavlja, da se ta vest kljub demantijem, ki so izšli v zadnjih dneh iz cerkvenih krogov, na merodajnem mestu potrjuje. ZAPRTA IGRALNICA — Zagreb. 19. februarja. Policija je danes zaprla igralnico v Grand hotelu z ozirom na vesti nekaterih zagrebških listov, da se tam vrše hazardne igre, pri katerih so nekateri izgubili ogromne vsote. Igralnico Je vzdrževal neki zagrebški klub. Baje so v afero zapletene nekatere ugledne osebe. ZAMETI V TURČIJI — Atene, 19. februarja. V evropski in azijski Turčiji vladajo že tri dni hudi snež* ni zameti Skoraj povsod je zapadel meter debel sneg. Temperatura je rapidno padla. V bližini selišč so se pojavila cela krdela volkov, ki prihajajo celo v mesta. Veliko krdelo je napadlo mesto Trapecunt ter raz* mesarilo osem oseb. V vsej Mali Aziji je hud mraz. V Adami je po sedmih letih zo* pet prvič zapadel sneg. Dusosiovemko-bolgarske tise Nova akcija za zbližanje obeh narodov. — Vedno več pristašev zbližanja v Jugoslaviji in Bolgariji. — Pogoji trajnega prijateljstva in bratskega sožitja« Akcija za zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarsko se uspešno nadaljuje. Po značiU nih izjavah književnikov iz Bolgarije in Ju# goslavije prehaja sedaj akcija na mladino, kar je nedvomno najboljši znak, da je gi* tanje med Bolgari in Jugosloveni za boljše medsebojne odnošaje na uspešnem potu. Inicijativa prihaja sedaj iz Pariza. Tam« kaj se je že pred dalj časa ustanovila jugo« slovensko«bolgarska liga, ki združuje v svo» jem okrilju tako Srbe, Hrvate in Slovence kakor tudi Bolgare. Obširna izjava, ki jo je liga izdala pravkar o aktualnem proble* mu balkanske politike, to je političnem pro» diranju Italije na Balkan, priča, da se pari« ška liga zaveda položaja in da pravilno pre* soja poglavitne probleme nacijonalno*poli# tičnega stanja današnjega Balkana. Pariška jugoslovensko*bo!garska liga si je vzela za svojo neposredno nalogo, za* itesti zbliževalno akcijo v Jugoslavijo kot v Bolgarijo. V ta namen poziva liga vse svoje prijatelje v obeh državah, da ustano* vijo lige, slične pariški. Novoizvoljeni od« bor je sklenil, da priredi v kratkem dve zborovanji, eno v Beogradu, drugo v Sofiji, kjer bodo nastopili kot govorniki glavni predstavitelji lige, Bolgar Dine Kostev m Jugosloven Boža Pavlovič. Zelja pariške lige je, da se priredita enaki zborovanji tudi v Zagrebu in Ljubljani, kjer bi govoril tudi Kostev. Zastopali smo vedrio" stališče, da spada zbližanje z Bolgari v bodoči program Sr* bov, Hrvatov in Slovencev, smatrajoč čim tesnejšo alijanso med našo kraljevino in Bolgarijo za prirodni postulat fclovanske politike in da mora tvoriti taka zveza naš cilj. ker se na nje") najs:gurnejše osnuje stabilnost celotne balkanske situacije. Toda sodili smo. da je za to treba časa, da se po* zabi vojna doba s svojimi strahotami, in da se mora srbskemu delu naroda dati pri* lika, da se na znotraj pripravi za zbližanje. Osobito smo odklanjali forsiranje zbliževal« ne akcije s slovenske in hrvatske strani, ako bi mogla napraviti vtis, kakor da je naperjena proti Srbom ali da hoče briski« rati srbski del. Do danes se je situacija precej spreme« nila. Ofenziva Italije je postavila problem zbližanja z Bolgari na dnevni red hitrejše, nego si je bilo pri nas mogoče predstav* ljati. Po drugi strani se je med Bolgari moč* r.o pokazala težnja, stopiti v boljše odno* saje z nami in naposled so Srbi pričeli raz* pravljati o zbližanju z Bolgari poprej, nego smo si mislili. Ni se tedaj mogoče ubraniti spoznanju, da je postal problem sporazuma med obema narodoma najaktualnejši pro* blem naše nacijonalne politike Potrebna pa je še ena rezerva. Po mno* gih znakih ie soditi, da je v vseh bolgar* skih krogih vedno več pristašev zbližanja. V prvi dobi je zastopala idejo jugosloven* sko*holgarskega sporazuma samo zemljo* radniška stranka; člani te stranke, seveda emigranti, so objavljali v beogradskih listih cdločne članke ne le za tezo sporazuma, marveč celo popolneg-a zedinjenja. Toda ti članki izhajajo iz partizanskega političnega ozadja, iz nasprotja bolgarske emigracije do sedanjega režima Treba je zapisati jasno m točno: jugoslovensko*bolgarsko zbliža* nje se ne sme graditi samo na eno stranko, ne samo na pristaše pokojnega Stambolij* skega, marveč mora stremeti za tem, da si pridobi pristašev tudi in še prav posebno v onem delu prebivalstva, ki stoji za drugi* mi strankami. Prav tako je po drugi strani potrebno, da se pri nas za sporazum anga* žira io zlasti v Srbiji. Le po tej poti bomo gradili zanesljivo. •3ŠE- Nov sunek pašićsvcev proti Maksimoviću — Beograd, 19. februarja. V političnih krogih vzbuja akcija, ki je naperjena proti notranjemu ministru Boži Maksimoviču. vedno večjo pozornost. V vseh krogih se nagla« ga, da je položaj notranjega ministra postal nevzdržen ter da bo moral v najkrajšem času podati demisijo. Slučaj notranjega ministra pa povzroča v radikalni stranki, ki se je po fuziji z Jova-novičevci komaj nekoliko pomirila, nove razdore in spore. Pašičevci odkrito izjavljajo, da bodo z vsemi silami podprli akcijo radičevcev, ki je naperjena proti terorju notranjega ministra. Tudi dane« se je vršil v radikalnem klubu sestanek pašiČevcev. na katerem so razpravljali o obtožbi Mak si m o-viča. V krogih, ki so blizu ministrskemu predsedniku Uzunoviču, se povdarja, da ni izključeno, da se na tem vprašanju stranka ponovno razcepi. Pasičevce podpirajo v tej zahtevi tudi jovanovičevci. Pašičevci odkrite groze, da bodo izvajali naj odločnejše konsekvence, v vsakem slučaju pa glasovali proti proračunu notranjega ministra, dokler bo zavzemal to mesto Boža Maksimovič. Dejstvo, da je stavljena na dnevni red prihodnje seje Narodne skupščine obtožba Radičevcev proti Maksimoviču, se v političnih krogih tolmači tako, da je Maksimovi-čeva usoda že zapečatena ter da ga bo radikalna stranka pustila pasti. Jugoslovensko investicijsko posojilo Pooblastilo finančnemu ministru — Beograd, 19. februarja. Ministrski svet je pooblastil finančnega ministra dr« Markoviča, da uvede pogajanja za najetje primernega inozemskega posojila, ki jam ie potrebno za zeradbo novih železniških prog ter za razne druge investicije. V vladnih krogih se naglasa, da bo morila vlada, če ji ne uspe najetje novega Inozemskega posojila, realizirati ostale obroke znanega Blairovega posojila. Balkanski pakt Sestanek zunanjih ministrov. — Atene, 19. februarja. Grška vla* da je sklenila, da bo zastopal Grčijo na prihodnjem zasedanju Društva na« rodov zunanji minister Mihalopopolos. Kakor se doznava iz poučenih krogov, se bo vršil ob tej priliki v Ženevi sestanek zunanjih ministrov balkanskih držav, ki bodo razpravljali o možnosti sklenitve balkanskega pakta, za katere« ga se zavzema zlasti Jugoslavija. Naši poslanci v Pragi Resolucija gospodarske komisije — Praga, 19 februarja. Jugosloven-ska in češkoslovaška parlamentarna delegacija sta včeraj In danes nadaljevali v posameznih komisijah razprave o kulturnem in gospodarskem sodelovanju obeh narodov. Na včerajšnjem sestanku sta bili sprejeti dve resoluciji. Prva govori o so-delovaniu ni gospodarskem polju. Soglasno se naglasa potreba sklenitve nove trgovinske pogodbe, ki naj zasleduje vsestransko znižanje carin. v medsebojnem uvoznem in izvoznem prometu. Omogoči naj se medsebojno placlranje kapitala, zaposlovanje delavcev, snovanje družb za izvoz in uvoz, zavarovalnih družb za medsebojno kritje izgub, direktne železniške in parobrodne tarife in številni drugi gospodarski ukrepi, ki naj pospešijo medsebojno gospodarsko zbližanje in okrepitev obeh bratskih držav. Kulturna sekcija je izdelala obsežen program, ki se nanaša zlasti na šolstvo. V svrho izvedb? tega programa se zahteva od obeh vlad, da vstavita v svoje proračune znesek 600.000 Kč. Delo se bo v posameznih sekcijah še danes nadaljevalo, na kar se bo vršila zaključna plenarna seja. Novi potresni sunki Beograd, 19. februarja Sei*mografski zavod v Beogradu je sprejel nova brzojavna poročila o nadaljnih potresnih sunkih v potresnem ozemlou. Posebno močan je bil potresni sunek danes zjutraj ob 6.15 v Mostarju in okolici, kjer se je zopet porušilo* nekaj hiš. Tudi v Črni gori so bili zabeleženi nadaljni manj-ši potresni sunki, vendar Da tam ni javljena nikaka škoda. Med ljudstvom vlada še vedno velika panika. VARŠAVA ZA ŽRTVE POTRESA — Beograd, IS>. februarja. Jugosloven-ski poslanik v Varšavi poroča, da je varšavski mestni svet na svoii včerajšnji seji na županov predlog sklenil, da izjavi jo-goslovenski vladi svoje sožalje o priliki potresne katastrofe v Bosni in Hercegovini Ob enem je mestni svet votiral za potresne žrtve znesek 10.000 zlotov. Znesek je bil izročen jugoslovenskemu poslaniku s prošnjo, da ga preko vlade razdeli med prizadeto prebivalstvo. ZDRAVNIŠKA IMENOVANJA Beograd, 19 februarja. Za zdravniškega pripravnika v javni bolnici v Mariboru je imenovan dr. Fran Pavlic, v ljubljanski deželni bolnici pa dr Stevo Kovač, Polovica Skoplja bolna za špansko — S koplje, 19. februarja. Radi razširjene gripe so zaprte šole. Samo v Skop-lju je obolelo 20.000 oseb. Začetka so bila obolenja večinoma lažje narave, v zadnjem času pa se skoro v vseh slučajih pridruži pljučnica. Sanitetne oblasti so odredile, da se morajo zapreti vsi javni lokali Vse prireditve so prepovedane. Iz ljubljanske kronike Jajčke je prodajala. — Vreča z bakrom. Stasit In krečilne važnosti, ker bodo odslej letala potrebovala za dosedanjo hitrost le tretjino motorjeve kapacitete. Pri dosedanjem delovanju motot-ja bo torej hitrost letala za 50% večja, breme pa za 100%. Miklova konstrukcija je ogromne važnosti za vojaško kakor za civilno letalstvo. Izum je že patentiran v vseh državah in inž. Miki se te dni odpravi na Dunaj, da osebno uredi pogajanja za ustanovitev velike akcijske družbe, ki bo gradila letala izključno po njegovih modelih. Suboti ška policija je aretirala ključavničarja Mihajla Vahtlerja. Prijavila ga je lastna žena kot voditelja dobro organizirane tolpe, ki je zadnje čase izvršila v Subotici in drugih krajih Vojvodine celo vrsto vlomov. Za časa komunizma na Madžarskem je Mihajlo Van der bil član direktorija Rdeče vojske. Po vdušitvi komunizma je Vahtler pobegnil v Su-botico in se znal uporno držati na svojem mestu, četudi je madžarska policija zahtevala njegovo izročitev ter so madžarske in sufootiške novine pisale o njem cele krvave romane. Polagoma se je Vahtler celo začel baviti s politiko ter je pri zadnjih oblastnih volitvah kandidiral na Radičevi listi. Bil bi morda celo izvoljen, da ga ni žena razkrinkala kot voditelja vlomilske tolpe, kar je zdaj dovedlo do njegove aretacije, Vahtler je spočetka ves divji označeval ženino prijavo za navadno kleveto. Toda žena je s konkretnimi podatki očrta^ vlomilsko udejsitvovanje moža in njegovih pristašev, ki so često prihajali k njemu na razgovor. Pogovorov ni čula, opažala pa je, da so njegovi prijatelji, sami sumljivi mladiči, vedno odnašali s seboj razno ključavničarsko orodje. Sam Vahtler ie z orodjem Čes*o potoval iz Suboti-ce. Najtežja ie ženina obtožba, da je nekoč razumela, kako se je mož raz-govarjal s prtiatelji o stanovanju su-botiškega zdravnika dr. Bele Ostr<>-gonca. Naslednji dan je v novinah čitala, da se je ponoči v to stanovanje izvršil vlom. Odslej nI več dvomila, da je njeno sumničenje moža in njegovih priateljev kot vlomilske tolpe upravičeno. Preiskava, ki Jo Je policija izvršila na Vahtlerjevem stanovanju, nI našla nikakih materijalnih dokazov. Vendar so ženine navedbe in druge okoliščine tako močno dokazilne, da le policija izročila bivšega Radičevega kandidata državnemu pravniku ter sedaj lovi njegove tovariše, razsejane po Vojvodini. Prvi, ki ga je aretirala, Je Anton Janušič, nameščen pri Avto klutru v Som boru. Bata Cvijetič je odvetniški pripravnik v Beogradu. Dne 28. januarja je redno prišel v službo. Po enourneni delu pa je začutil hud glavobol in napade nezavesti. To so opazili tudi njegovi tovariši, ki so ga nekaj časa opazovali, dokler ni Cvijetič zlezel nazaj na stol In zaspal. Ker ga niso mogli prebuditi, so ga prenesti domov, kjer je vse bujenje nadalje ostajalo zaman. Od tega dne je Cvijetič ležal v globokem snu cele tri tedne, Ves Čas intenzivnega stanja pa se njegova temperatura ni menjala. Zbujal se je samo od Časa do časa In zahteval mleka. Čim je mleko popil, je zopet padel v globoko spanje. Ta primer spalne bolezni je zainteresiral vse beogradske zdravniške kroge, ki se za bolnika še posebno zanimajo zdaj, ko je prebujen. Se se pritožuje, da ga boli na temenu, vendar bolečine polagoma popuščajo. Bolnik bo še kakih 10 dni moral ostati v postelji. Sport Konjski sport v Ljubljani V okrilju mladega, agilnega in lopo napredujočega Kola jahače v in vozačev se je vršilo snoči v prostorih Kmetijske družbe na Turjaškem trgu zelo zanimivo in poučno predavanje g. ppk. Zajca o konjskem sportu. Predavanje je ob izredno lepi udeležbi otV'V ril podpredsednik Kola valeindustrijalec g. Lenarčič, nakar je predavatelj izčrpno in sistematično razpravljal o zgodovini konja kot najrazumnejše domače živali. Navajal je ved primerov konjske zvestobe in ljubezni do gospodarja. V drugem delu predavanja se je pečal z zgodovino in razvojem konjskega sporta. V drugih kulturnih državah, osobito v Angliji. Franciji, Rusiji in Nemčiji, je konjski šport zelo razvit. Zanimanje za rejo čistokrvnih konj in za konjski sport je tako veliko, da tvorijo konjake dirke splošno priljubljene prireditve. Pri nas se žal konjski spori še ni razvil, vendar pa vse kaže, da tudi v tem pogledu ne bomo več dolgo zaostajali za drugimi narodi. Predavanju se je poznalo, da ga je sestavil strokovnjak. Predavatelj je ob zaključku ugotovil razveseljivo dejstvo, da se Kolo jahačev in vozačev v Ljubljani zelo lepo razvija in da je zanimanje za jahalno šolo vedno večje. Kljub zaposlenosti in pomanjkanju prostega fasa se člani zelo marljivo udeležujejo jahanja. Posebno se odlikujejo dame, ki kar tekmujejo med seboj, da se čimprej nauče jahati. Predavatelj \n obljubil ljubiteljem konjskega »porta, da jih že letošnjo jesen preseneti 9 takozvanim lovom >na šlep«, pri katerem se bodo lahko mladi jahači v terenski ježi seznanili z vsemi zanimivostmi in lepotami lova na konjih. Podpredsednik Kola g. Lenarčič je sporočil navzočim, da se bo vršila letošnjo pomlad v neposredni bližini Ljubljane prva konjska dirka. Beograjski Jookey-kIub je namreč obljubil ljubljanskemu Kolu organizirati to zanimivo prire- ditev, ki bo za Ljubljano nekaj novega. Dunavsko Kolo jahačev in vozačev pošlje v Ljubljano svoje konje in jahače, tako da bo dirka vsestransko odgovarjala svojemu namenu. — Sankaška tekmovanja na Pohorju. V nedeljo se vrše na Pohorju, čigar Idealne terenske in snežne razmere so za sankače in smučarje izredno ugodne, velike sankaSke tekme, ki jih priredi I SSK Maribor. Radi številne prijave tekmovalcev obeta biti nedeljsko tekmovanje ena nai1 zanimivejših športnih prireditev na Pohorju. Maribor je razpisal za zmagovalce lična in dragocena darila, bronaste kipe, doze itd Klub je tudi poskrbel, da bo proga v kar najboljšem stanju, obenem pa je izvedel posebno teleionsko napeljavo od Ruške koče do Ruš. Organizirana je tudi zdravniška služba. mca KOLEDAR. Danes: Sobota, 19. februarja 1927; katoličani: Julijan; pravoslavni: 6. februarja. Vukol. Jutri: Nedelja, 20. februarja 1927; katoličani : Predpepelnica; pravoslavni: 7. februarja, Partenije. Današnje prireditve. Gledališča: Drama ob 16: >Skopuh<. — Opera: »Rigoletto.c Kinematografi: Matica: »Ukročeni mar-kij<; Dvor: >Sveta gora; Ideal: ,Zlati metulje Predavanja: Ob 17.30 v Akademskem kolegiju« Kurz iz alkoholnega vprašanja. >Skok eei kožo< na Taboru ob 20. Pred pust na veselica ^Olepševalnega dru-štva< v Rožni dolini na Strelišču. PredMaTe t nedeljo. Gledališča: Drama: ,Pri lepi krčmarici«; Opera: ob 15: »Cavalleria rusticana*. >Pagliacci<. — Ob 19.30: >Grofica Maricau Kinematografi: Matica: >Ukročeni markiz; Dvor: >Sveta gora«; Ideal: »Zlati metulje. Predavanja: Ob 10. na univerzi Minka Govekarjeva: »Življenje in delovanje Zofke Kvedrove.« Poučni film: »Življenje Eskimov na Grenlandiji ob 9.30 in 11. v Matici. Plesni turnir la prvenstvo Ljobljane ob 17. v Kazini. Delnme lekarne. Danes in Jutri: Bahovec, Pongreani trg; Ustar, Sv. Petra c.; Hočevar, Celovška c. Solnce zaide danes ot 17.32. vzide jutri ob 6.55 in zaide ob 17.34. Možganski potres inozemskega tiska Povodom zadnjega potresa je inozemski tisk prinesel fantastična poro= čila o obsegu potresa, o škodi ter o tisočerih mrtvih in ranjenih. Še pred-Snočnim je berlinski radio javil, da je v Sarajevu porušenih nešteto hiš in da je mrtvih na tisoče. To vest so poslu-šali tudi naši radioamaterju Dunajski listi nekoliko popuščajo, vendar imajo Še vedno dovolj alan man t nih vesti, da je v Sarajevu več tU soč ljudi brez strehe ter da je v Mo* star ju in vobče v Hercegovini položaj uprav brezupen, ker ni hiše brez po--škodbe. Pcročajo dalje, da je strašno trpela tudi Dalmacija, kjer je radi velikih snežnih žametov ustavljen ves promet ter preti mnogim krajem kata-strofa gladu itd. Za dokaz, kako so fantastične Vesti razširjene v inozemstvu, služi tudi br-zojavka, ki jo je neki sarajevski list dobil iz Londona: ^Pošljite slike potresa, navaden novinski format, in pojasnilo. Sport and generalspress gough square, London.* Vsekak or se je tudi tokrat v raz-Sir jan ju fantastičnih vesti o našem po--tresu najbolj odlikoval italijanski tisk in turistovski uradi v Italiji preko svoje ekspoziture na Dunaju. Namera je jasna: odvrniti želijo nemške turiste, da ne bi nadalje poseča/i naše rivijere, ki leži tik nad najhujšim peklom. Ljubljančani naj se ne čudijo, ako bodo v nemških listih čitali, da je od potresa prizadeta tudi Ljubljana. Ljubljana In Ljubinje je nekaj tako sličnoga kakor šparp ali škorenj. Dunajska celo prinaša slike Ljubinja z naslednjim komentarjem: «L j ub 1 j a-n a In der SQdherzegowina vvurde hei dem Erdbeben am starksfen mitgenom-men und vollstandig zerst6rt.» Ladislav Vladvka: Roman. — Ta doktor je še pred menoj, a oni Jarko je, mislim, že malo za nama. Torej ostaniva kar pri Kovariku. če dovolite. — Bila sva otroka, kaj bi se jezila. Umaknil je svojo roko. — Nikoli bi ne verjel, da se lahko človek v enem letu tako postara. Strašno ste se postarali in spametovali. — Saj ni tako hudo, gospod Kovafik. — Nerad, a vendar moram ostati pri svoji trditvi. — In, kar ie glavno, pričkati se moram, kakor sva se vedno pričkala. — Bili ste strašno domišljavi. — Čuj, Jarko, nehaj vendar! V dveh mesecih je prišel k nam prvi človek, ki ga poznam in ki ga rada vidim — nikar se mi ne smej! — a on se začenja z menoj prepirati. Ozrl se je smeje na okna. — Da bi le gospod soprog ne slišal. Skomigni'a je z rameni. _Pa naj. Sicer ga pa itak ni doma. Ne stojte tu zunaj za plotom. Pojdite raie k nam pogledat, kako smo si uredili dom. — Bojim se, da bi vas motil. — Ne boš, saj sem sama doma s slu7kinio. Odnr'a je vratca in mu stopila naproti. Priiela ga je za roko In potegnila za seboj. — Nikar se ne obotavljaj, kakor bi te bilo sram. Vlekla r2l je za seboj po hodniku k hiši. odp^a vrata In stopila z nJim V vc7o Radovedno se je ozrl po prostrani veži. — Lepo imate tu. Pokazala mu je v pritličju jedilnico, moško sobo in salon. Nato ga je odvedla v prvo nadstropje. — Vse ti moram pokazati. Potem ml pa poveš, da-li ti pri nas ugaja. Ko sta si ogledala vse sobe, mu Je ponudila v salonu čašico likerja in ga prosila, naj io naziva zopet Mila, vsaj doler sta sama. — Nočem, to nima smisla. — Delala sem vedno to, kar nima smisla. — Ža!ibog. — Ali te je to kdaj bolelo? To bi mi bil moral povedati. Toda, kolikor mi je znano, si 4>il vedno resen. Bože, Jarko. Čisto sem pozabila, kaj sem te hotela vprašati. Saj si sedel na Kar-laku. — Bil sem. hvala Bogu, samo na policijskem ravnateljstvu. Hotel je odgovoril v šali, pa mu je glas odpovedal. Tudi Mila se je zamislila in ga osuplo gledala. — Oprosti, tako glupo sem to rekla. Ali se boš Se dolgo jezil? — Težko se je jeziti nate. Oba sta umoknila in zdelo se je, da je» pogovor zastal. Zato i« Kovafik vstal in se hotel posloviti. Toda ona je stopila k njemu, mu poioži'a roke na rame ter ga prisilila, da je zopet sedel. — Čakam, da mi kaj poveš, a ti me hočeš že zapustiti. Sedi k meni, tako. Menda mi ni treba posebej omeniatl, kako neprijetno me je zadela ta afera. Zgodilo se je par korakov od tod. Ali veš, da sem te videla, ko so te odpeljali? Takrat smo bili v gledališču, potem smo v Coloradu malo plesali, no, a ko smo se peljali domov, je malo manjkalo, da se pri opekarni naš avto ni zaletel v vašega. — Nisem te spoznal. — Jaz sem te pa dobro videla. Motela sem te poklicai. toda mož ml Je položil roko na usta. Zelo se je jezil, da se zanimam za nekoga, ki ca peljejo policaji. — Čakaj, da izve, kdo je bil tu v posetih. — Pa naj. Saj me bo zopet prosil odpuščanja, kakor takrat. SIcer si bil pa itak po krivem obdolžen. AH mi poveš, kako je bilo? Takrat so mi vzeli novine, hotela sem pobegniti Iz restavracije. O aferi vem zelo malo. Povedal jI le vse. kar se je zgodilo na pokopališču. Omenil je tudi spor med zdravniki. — Takoj, ko so me pripeljali na policijsko ravnateljstvo, so me na dolgo in široko zasliševali, toda Izvedeli niso ničesar. Zadeva mi je bila skrajno nepri.etna in zato sem odklanjal vsako izpoved. Mučili so se z menoj do jutra, potem so me pa obdržali nekaj dni na policiji. Sele na pritisk javnosti so me izpustili, toda detektivi so mi bili ves čas za petami. — Kolikor mi je znano, niso prijeli pravega morilca. — Tudi grobarja so morali izpustiti. Aretirali so vsega skupaj pet oseb m vse so že Izpustili. Razun mene In grobarja sta bila arelrana Še dva delavca iz opekarne in neki postopač. Vsi, razun grobarja, smo dokazali alibi. Kar se tiče grobarja, pa vem, da nI kriv. — Razua tebe je bil najbolj osumljen. — Da, toda zagonetni zločin je bil izvršen tako, da je izključeno, da bi mogli obdolžiti grobana. — Misliš, da je bil morilec zelo rafiniran? — Deloma to, deloma pa dejstvo« da Ima ta zagonetka najbrž ozadje, o katerem se v javnosti ni mnogo govorilo, ki pa zdaj mnogim ne da spati. — A ti spiš? — Zelo slabo. — Nadaljuj, prosim. — Gotovo veš, da je v očeh javnosti medicinska veda to pot odpovedala. To sicer ni povsem tečno, toda treba je še marsikaj preiskan. Za zdravnike je bila sreča, da je iskala policija najprej morilca. Vsi so s* vpraševali: Kdo je to storil? Morilca so iskali, da bi ga mogli kaznovati. Po mojem mnen.u bi bilo pa važneiše vprašati se: Kaj vse je neznanec storil? Mislim, da bi po tej poti lažje izsledili morilca. — Torej ne vztrajaš na tem, da ne gre za zločin? — Zločin je bil izvršen, ne vemo pa. kakšni so bili njegovi nagibi. Ko Je za hio umolknil, je MPa opazila, da se je Kovarik globoko zamislil. — Več mi ne poveš? Zdi se mi. da ve$ Še več ali pa vsaj shrtrš. 0596 60 50 - letnica dr. Fr. VVindischerja t, m. doseže prvi tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, pod->redsednik Centrale industrijskih kor-joracij v Beogradu, predsednik trgovskega društva Merkur v Ljubljani, dr. Pran VVindischer svoje 50. leto. Tip modernega našega selfmademana! Kot član mnogoštevilne obitelji ljubljanskega predmestja je z jekleno energijo in z lastnim trudom absoki-ral juridicne študije. Na svojo in naše javnosti srečo ni izvršil svoje prvotne namere, da postane magistratnl uradnik, nego je L 1901 stopil v službo takrat še skromne Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. Takoj se je te-meiito poglobil v vprašanja našega narodnega gospodarstva ter začel sodelovati pri Narodno-gospodarskem Vestniku s temeljitimi članki in študijami, zroč vedno pozorno preko ozkih ograj domovine v Široki svetovni gospodarski vrvež. Od L 1919—1923 je urejal in i zvečine sam spisovaJ ta naš najboljši gospodarski zbornik, obogatil našo narodnogospodarsko slovstvo z mnogimi izvrstnimi izrazi ter je ustvaril marsikak termin, ki je danes že povsem udomačen. L. 1907. je ustanovil »Trgovski koledar* in ga prvi uredil. Petindvajset let odbornik trgov, društva Merkur, enajst let je bil njegov podpredsednik in je zdaj že četrto leto njegov predsednik; ves čas je živo agilen in ini-ci a ti ven, vztrajno skrbeč, da ustreza društvo v polni meri ter v vsakem ožini svojemu idealnemu namenu, socijalni, kulturni in zabavni svrhi, zmerom na korist in Čast trgovstva in njegovih uslužbencev. Društvo je po njegovih predlogih izdajalo pc/eg svojega glasila trgovske strokovne knjige, si ustanovilo podporni sklad neizmerne važ- nosti, je prirejalo razne učne tečaje ter si vzdržuje iz lastnih sil svoj orkester in pevski zbor. Za vse Je dajal in daje pobude in smernico dr. VVindischer. Bil je med ustanovitelji Slovenskega obrtnega društva, Trgovske obrtne zadruge, Zveze sloven. zadrug in 1. 1930 tudi obrtne banke. On je sestavil pravila Zvezi trgovskih gremijev in zadrug ter je predsedoval II. vseslovenskemu trgovskemu shodu 1. 1920. L. 1910 je spisal «Sotrudniški zakon » in ga izdal, bil je od 1. 1907 stalni dopisnik Obrtnega vestnika v «Slov. Narodu», od 1. 1909 do 1922 pa urednik gospodarskega dela našega lista. Vedno je rad in bistro sodeloval tudi v tujih listih in zbornikih ter bil stro-kovnjaški izvedenec in objektiven svetovalec nam in marsikateremu domačemu dnevniku. Nepozabni so njegovi po prevratu v «SJov. Narodu* priobče-ni uvodniki, temeljiti, moderni po vsebini, vzorni po svoji jed rovi ti kratko-sti ter vzgledni po svojem jeziku in slogu. Dr. VVindischer združuje v sebi ne le vrline skrajno vestnega in marljivega prvega uradnika Zbornice, nego zahaja med privrednike in delue ž n.imi kot organizator močne inicija-tivnosti. Kot moderen uradnik ne sedi le za «zeIeno» mize, obdajajoč se s knjigami paragrafov, aredb in naredb, nego se poglablja v živo življenje, borbo in težnje naroda. Menda ga ni med Slovenci, ki bi imel toli globokega vpogleda v vse probleme naše trgovine, obrti in industrije, ki bi se osebno družil s tolikerimi zastopniki slovenskega gospodarstva. V Ljubljani, v Rušah, na Jesenicah, v Beogradu in še marsikje upoStevajo dr. VVindischerja kot kapaciteto redkih duševnih kvalitet. Zadnja njegova borba je posvečena naši Trgovski bolniški blagajni, njeni ohranitvi in osamosvojitvi. Vse kaže, da doseže zmago, za katero mu gre največja hvaležnost zavarovancev vseh vrst trgovskih in drugih zasebnih uslužbencev. Ogromno je torej delo, ki ga je opravljal In ga še opravlja z mladeni-ško čilostjo dr. VVindischer za povzdi-go in vzcvet našega narodnega gospodarstva. Pri vsem tem delovanju pa naš jubilar ni enostranski, nego ie univerzalen, visok inteligent. ki ljubi in goji vse stroke kulture ter je mož izrednega estetskega obzorja. Vsakomur uslužen in vedno družaben, je dr. VVindischer ena najbolj simpatičnih osebnosti našega naroda. Zdravo in še dolgo tako plodonosno, naš VVindischer! Prosveta Gledališki pregled Newyorška »Metropolitan - opera> se preseli v novo poslopje, ki bo stalo na križišču 57. ceste in 8. avenije. Zgradba bo dogotovljena L 1929 in bo imela okrog tisoč sedežev več kot sedanja. Pariz bo jeseni praznoval 100 letnico roman rike ter bo vprizoril drame avtorjev A. de Vignvja, V. Hugoja, A. de Musseta in Prosper Merlmeia ter glasbena dela Berlioza. Comedie Francalse je podpisala z vodstvom dunajskih državnih gledišč pogodbo za kratko gostovanje v dunajski redut-ni dvorani marca meseca, nakar odpotuje k Reinhardtu v Berlin. Obratno pa bo dunajsko državno gledišče in opera gostovala v kratkem v Parizu. Gostovanje obeh odrov le bilo že ianl nameravano, a se iz političnih vzrokov nI izvedla V Parizu je te dni umri znani rusko-židovski pisatelj in dramatik Semjpn Jus-kievič. 59 let star. Njegove najbolj znane drame so: «V mestu*. *Glad». «Miserere» in «Sonkip ln glavni dobitek* (to so pred 2 leti igrali tudi v Beogradu). Ciklus «Mi-serere* je igral tudi Stanfslavskl. Povečini slika bedo In posebnosti židovskega ve-likomestnega nroletarjata. London zelo ljubi strahove. Sedal kroži po mestu bajka, da obiskujeta neko gledališče stalno dva duhova, prvi poseča predstave in sedi med publiko, drugi pa ponoči straši po parterju. Neki Ust zlobno omenja, da sta to najbrže duhova dveh umrlih kritikov: kakor se vračajo nemirni duhovi umrlih zločincev na kraj svojih zločinov, tako obiskujejo tudi nemirni duhovi kritikov kraje svojih žrtev. V Berlinu so imeli premi ero nove Le-harjeve operete «Carjevič» na «Deutschea Kunstlertheater». Opereta je doživela popoln uspeh: kritika zlasti hvali glasbo, ki Je prepletena s slovanskimi motivi. Marija Jeritza. slovita primadona dunajske državne opere, gostuje ta teden v Berlinu, kjer dobi za vsak večer 10.000 mark ali 130.000 Din. % Novi italijanski zakon o zaščiti avtorstva določa, da Izgubi vsak ravnatelj ali založnik vse pravice do dela. ki ga Je kupil od avtorja, če ga tekom treh let ne vprizori aH izda v knjigi. V Rimu je 15. t m. otvorilo društvo mladih rimskih umetnikov «11 CorbelIo» •Marcellovo gledišče*. Bilo Je sezidano L 25 po Kr. In posvečeno Klavdiju Marcel-lu. Avgustovemu nečaku. Imelo je prostora za 20.000 oseb, je pozneje razpadlo in en sam njegov oddelek Je bilo še mogoče renovirati. Novo gledališče so otvorili z Mozartovo opero cBastien Ln Bastienne». V Pragi gostuje marca meseca «Zbor ruskih kozakov». Ta zbor je nastal v taboru generala Vrangla. kler Je neki nižji oficir zbral 35 pevcev, večinoma oficirjev. Po razpadu armade so kozaki 2 leti peli v ruski cerkvi v Sofiji, nato pa priredili nad 1000 koncertov po Evropi. Egiptu. Indiji, Avstraliji in Ameriki. Dunajska drž. opera je imela lep uspeb s Salmhoferlevkm oaletom .Vabeči fantom«. Volkstbeater pa z GalsworthiJevo dramo «Beg». Novitete dunajske «Komedije» bodo: «Bez v Benetke. (G. Kalser). .Napoleon » (H. Kafka) In ^Odisej na Itaki* (L Hol-berg). V Bozenu dobe Nemci spomladi svoje gledališče, ki jim doslej nI bilo dovoljeno. Slovenci v Trstu in Gorici pa nič. Beograd igra: «Figaro», balet «Coppe-lia*. »Parola* (Nikolajević). »Nežnost* (Bataille). v Maneži pa «Seoska lola» fDe-skašev). »Kamela skozi uho šivanke* (Langer), torej same stare stvari. V Zagrebu gostuje J. Baklanov v operah «Faust». «Rigoletto* ln «Boris Godu-nov». Zd. Knittl pa v «Večnem mornarju*. — Na Tuškancu igrajo dosedanji repertoar v ponedeliek pa predava dr. Dvornikovič o temi »Osebnost in filozofija Spinoze* v spomin 250 letnice smrti velikega filozofa. 16. t m. je Imela premijera Janačkove «Jenufe» z AnČico Mitrovicevo tn Rijav-cem v glavnih vlogah pod dirigentom M. Sachsom od'očen uspeh. 24. t. m. gostuje finski oratorijski pevec Helge Lindoerg v Zagrebu. Na programu ima kantate ln arije iz HSndla. Bacha ln Schumanna. Pel bo tudi finske komponiste Palingrena. Merikanto, Merlarina (v finščini) In Mu-sorgskega (v ruščini). Mariborsko gledališče V zadnjih tednih doživljamo na mariborskem odru kar po vrsti prdSlave in gostovanja. Priznati je treba, da je postalo gledališče živahno, kar vzbuja zanimanje pri publiki, tako da je pose t v zadnjih mesecih navzlic novemu znižanju po kuponih največji od ustanovitve sem. Svojo 50-let-nioo je proslavljal g. Danilo Cerar tudi v Mariboru in sicer z lepim uspehom v Eng-lovi komediji »Večni mladenič<. Publika je vzljubila igro in večnega mladeniča gos p. Danila. Mariborsko gledališče je storilo pa tudi vse, da je ta igra dobro uspela, saj so bile vse vloge v najboljših rokah. Če se je Maribor oddolžil g. Danilu kot znancu in prijatelju iz predvojnih let. je storil svojo dolžnost še tem raje ob 25-Jetnici g režiserja in igralca Pavla Rasbergerja, ki je pribitel v Maribor po prevratu med prvimi, da pomaga odpreti Talijin hram in mu ostal zvesta opora do danes. V tem času je igral 150 vlog, nastopil skoraj tisočkrat, wj je sodeloval v drami, opereti in operi. Njegova proslava 10. februarja je bila živ izraz njeerove priljubljenosti med gledališkimi igralci in pri publiki. Za svoj večer si je izbral Straussovo opereto >Čtgan barone* pri kateri so sodelovale naše najboljše moči tudi iz opere, ki se sicer branijo nastopati v opereti; zato je pa tudi večer tako odlično u*pel. Gdč. Meta Vidma rjeva je priredila v gledališču svoje plesni večer, za katerega pa naša publika ni imela dovolj zanimanja. Kol gost Je nastopila gospa Lovšetova v Pa-gliaccih, g. Janko je z»pel v zabavo svojim znancem in galeriji kot Penižek v »Grofic! Marici« več znani1"* melodij. Silen uspeh na je imela gospa Milrovičeva kot Nadja Nadin kovska v »Orlovu«; prav vsi smo občutili, kolika škoda je. da ni oMala v Mariboru, in da se mora poskusiti vse, da se gospa Mitmvičeva s pri V odnio sezono zonet vrne v Maribor. (Pri tej priliki omenjamo, da sta gostovala naša igralca edč. Lubeieva in g. Harastovič ravnokar z velikim uspehom v Zagrebu, mariborska publika pa je že parkrat demonstrativno pokazala, da ne želi, da bi odšla za drugimi dobrimi in najboljšimi še gdč. Lubejeva.) V >Veroniki De-seniški« je gostoval kot grof Herman gosp. Levar iz Ljubljane. Njegova igra je bila res odlična, prav grofovska.. Ljudska igra »Revček Andrejček« tokrat ni bila tako izborno naštudirana kakor pred leti, čeravno sta briljirala v svojih vlogah spdč. Kraljeva (Francka > in g. Železnik (An-že). Dobro so nam podali tudi Geraldvjevo dramo »Aimee<. Nastopili so ga. Buk^ekova in gg. Železnik in Grom.- Na§a publika pa za globoke drame brez zunanjega dogajanja nima posebnih simpatij, zla?ti če nastopajo v treh dejanjih še celo le tri osebe. Dr. P. St. Iz gledališke pisarne. Opozarjamo ljubljansko in izvenljubljansko občinstvo na nedeljsko ljudsko operno predstavo >Pas*i-acci« z g. Zalewskim kot gostom v vlogi Tonia. Tudi ta njegova kreacija je vzbudila povsod največje zanimanje in občudovanje. — Poleg tega dela 6e vprizori »Cavalleria risticana« Cene so znižane. Začetek ob 15. — Drama ponovi jutri zvečer pri znižanih cenah velezabavno veseloigro »Pri lepi krč marici«, opera pa zvečer »Grofico Marico«, tudi ob znižanih cenah. Maks Reinhardt slavi velike uspehe v S. Franciscu, kjer je režiral >Mirakulja«. Te dni odhaja v Holly\vood, kjer bo vprizoril isti komad. Verjetno je, da bo prevzel tudi režijo nekega filma. Kakor se doznava, bo spomladi režiral v pariškemu Odeonu »Slugo dveh gospodov.« Nov komad F. Molnarja. F. Molnar je napisal gledališko igro pod naslovom >Igra v dvorcu«, ki jo sam označuje za anekdoto v treh dejanjih. Premijera, ki se je te dni vršila v budimpeštanske m »Madžarskem gledali&ču.< je doživela velik uspeh. Po mnenju kritikov je to eno Mol-narjevih najboljših deL Komad so že n> vembra mesca vprizorili tudi v AmerikL Razočaranje Tosraninija v AmerikL Slavni dirigent milanske »Scale< Tosoanini se je vrnil iz Newyorka zelo slabe volje. V Newyoku je kot gest tamošnje Filharmonije diriral več koncertov. Prišel pa je v nasprotja z ravnateljstvom radi finančnih vprašanj. To ga je tako razburilo, da je zbolel in opustil nadaljna nameravana gostovanja. Uspeh Lidije Wisiakove in Vaclav.t Vlčeka v Lncerau. Naš mladi plesalski par se je pri nastopu v mestnem gledališču v Lucernu zel obilno priznanje. Kritika soglasno izraža visoko pohvalo in uspeh celega večera. Mlada umetnika sta osobito v drugem delu svojega programa morala posamezne točke ponavljati. Po prireditvi »>ta ravnatelj mestnega gledališča in legacijskj svetnik čsl. konzulata v Bernu povabila naš umetniški par k intimni večerji v starodavno restavracijo »Wagner-Stubl«, kamor je slavni mojeter Rihard VVagner zahajal kot stalen gost na večerjo. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA: Sobota, 19. februarja: ob 16. »Skopuhe Dijaška predstava pri 7-"i^"ihi cenah Tzv. Nedelja, 30. februarja: ob 20. »Pri lepi krčmarici«. Ljudska predstava po znižanih cenah Tzv. Ponedeljek. 21. februarja: »Ugrabljene Sa- binke«. A. Torek. 22. februarja: Zaprte. OPERA: Nedelja, 20.: ob 15. Pagliacci — Cavalleria rustičan a. Gostuje S. Zalewski. — Lj u«l-ska predstava po zniž. cenah. Izven ob pol 20. »Grofica Marica«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ponedeljek. 21.: Zaprto. Torek, 22.: Ples v maskah. B. Gronlandija V nedeljo priredi Zveza kulturnih društev v Ljubljani v kinu Alatici zanimivo predavanje, ki ga bo pojasnjeval film. Tokrat si je izbrala Zveza kulturnih društev eno najzanimivejših pokrajin naše zemlje, prostrano Uron-landijo, deželo polnočnega solnca. 2e po svoji legi — Gronlandija je najsevernejša obljudena dežela, — a še mnogo bolj po svojih naravnih posebnostih in načinu življenja svojega prebivalstva — Eskimov. — mora vzbuditi ta zemlja zanimanje vsakogar. Površina tega največjega otoka na svetu meri 2.180.000 k v. km. Vso zemljo pokriva debela ledena skorja, ki dosega v sredini višino do 3000 m. Samo ozek, na zapadni strani do 180, na vzhodni strani do 30 km širok pas ie brez ledu in obljuden. Grčnlandija ima arktično klimo, srednja temperatura je 0 stopinj. Najtoplejši kraji imajo v juliju do 7° C toplote, navadno pa se stiska živo srebro med 10 in 20 stopinjo pod ničlo. Na vzhodni strani ie zin^ mnogo ostrejša kakor pa na zapadni. Prvi evropski naseljenec v tej dežeii je bil normanski begunec Frik Rdeči, ki se je zatekel na Grčnlandsko okoli leta 983. V M. stoletju so se prebivalci pokri-stjanili. toda kuga. zanesena iz drugih krajev, je v 15. stoletju pokončala skoraj vse prebivalstvo. Pozneie je bila Gronlandija zopet kolonizirana. Danes je obljudena večinoma z Eskimi. Evropejcev, predvsem Dancev pa je koma i nekai sto. Leta 1Q?1 so našteli 14.350 Gronlandcev in 150 Dancev. Prebivalstvo se preživita večinoma z lovom. Gronlandija je dežela severnega medveda in raznih drugih dragocenih kožuho vinarje v. Vendar pa te življenje Gronlandcev zelo skromno. Obleka je primitivna in prikrojena razmeram potrebno. Gronlandci sami se nazivajo »InuiU t. i. človek. Sprva se je domnevalo, da je bila njihova zibelka v Afriki, v novejšem času pa so učenjaki mnenja, da potekajo iz severne Amerike. Njihove hiše so ali skopane v zemljo ali pa v sneg. Znotraj iih obložijo a kožuhovino, kurijo pa si s svetilkami, v katerih gori ribje olje in mast. V teh kočah prežive dolgo zimo. ki traia po 6 in in še več mesecev. Najljubša jed jim je meso morskih psov. ki jih znajo zelo spretno loviti. Edino domača žival Eskimov je pes, podoben volku. Pes mu pomaga pri lovu, mu prevaža tovore, živi pa se običajno od odpadkov. Eskimi se že v zgodnji mladosti ženijo. Navadno imajo po eno ženo, vendar pa je pri njih dovoljena tudi poli-gamija. ki pa ni preveč rezširiena. kajti končno tudi pri Gronlandcu igra finančno vprašanie otfTocilno v'ogo. Eskimi so mirnega, vendar pa svojevrstno temperamentnega znača a. Vsakomur, kdor hoče njihovo življenje, njihove običaje in njihovo zemlio natančnejše spoznati, priporočamo, naj ne zamudi tega zanimivega in nad vso poučnega predavania. J Van" Raster" je ime katero Vam iamči za najboljšo kakovost holandskega hakao-a. 4 Izpred sodišča »MI SMO JUNAKI, KORENJAKI^ so peli lani oktobra štiri fantje z Gro?uptji in vihteli palice. Dohiteli so Franceta i u jeli po njem udrihati, dokler se ni onesvestil. Pred sodnijo se je danes izkazalo, da je bil Cene oni junak, ki je fante nagovarjal in bodril za boj, a pri pretepu se je lepo umaknil. Ahac je le vzpodbujal svoja vinjena tovariša. Bila sta oproščena, a oba Kocjana se bosta 2 dni igrala mlad«* vinske v zaporu. HUDA SOSEDI. Gospa Angela je stanovala lani tam za Ljubljanico. S svojo sosedo Mihelo, ki je stanovala v pritličju, je bila že dalje ca-i skregana. Novembra enkrat je slonela Miheln na oknu, pa je naenkrat prejela suhi krat: grv spa Angela jo je pokadila s smetmi. Miheln se je jela jeziti, pa jo je Angela potolažila: >Gobec drži, frdamana baba!< Zato bo morala plačati sedaj 100 Din globe. PRIVLAČNA LJUBLJANA. Sodnik mrkemu Francetu: *Iz Ljubljane ste izgnani, pijanec ste, pa se radi vračate!i France: sRes nisem v Ljubljano pristjen in prepovedali ste mi jo, a najlepše je tu in brez bele ljubljane ne morem živeti !< - Sodnik: »Zakaj ne, štirideset let star. čvrst mož kakor ste vi, se že še prerije z delom dalje!< France: »Da. da ko bi ne bilo šnop^n. Vidijo, zato pa rad pridem v Ljubljano, malo poprosjačim, potem pa si ga privolim itamperl in na vse pozabim; še na sodnike nisem ve6 hud, ki me tolikokrat obsodijo. Ampak stražnike imate preveč ntroge. Res sem izgnan, a to ne nosim na čelu zapisano; vendar me takoj pograbijo!« Sodnik: >No, Francelj, ker ete radi v Ljubljani, vas 14 dni ne bo nihče preganjal; ker boste ta čas zaprti. Mogoče se boste potem Ljubljane naveličali.c Francelj: >A, 14 dni Pa naj bo, ker oni mislijo, da mora biti tako.< Za ženo je TAKY naravnost dragocena iznajdba pravi gospodična Raqel Meller. marata in Dorotheje-. Tako kakor oprzu'e tu Gangl, opazuje samo umetnik! Takih »zločinov« se mu res nI treba sramovati! Kogar to ne ogreje, naj vpraša pred vsem sebe. če ni tega morda sam kriv! Da. rudi besedo »zločin- je naš gospod kritik rabil in ie s tem dosegel nekak rekord. Zakal večje vehementnrsti si v kritiki, ki hoče veljati za resno, skoro ne moremo misliti. Sodbo o tem, kaj Je večji zločin, ali njegova kritika, ali Ganglove pesmi, prepuščam drugim! — Iz dejstva, da streMa gospod M. Jarc s topovi najtežjega kalibra sklepam, da je še mlad. In zato upam. da se že še umiri ter spravi svoj temperament v *klad s svojim leoim krstnim imenom. Da. nadejam se celo, da uvidi prav kmalu sam, da ie mahnil to pot preko prave meie. Mislim pa tudi, da bi nekoliko retuš'ranja od strani uredništva v takih primerih ne bilo baš neumestno! — Dnevne vesti. V. Ljubljanu dne 19. februarja 1927. — četrta obfctnfca dr. Tavčarjeve irt. Danes so minula štiri leta, odkar Je legel v grob veliki slovenski poiitHc in pisatelj dr. Ivan Tavčar. Ni še zaceljena rana* ki jo je zadala njegova smrt slovenskemu javnemu življenju in le dolgo bomo čutili izgubo, ki smo jo utrpeli s pokornikom. Vsaka obletnica njegove smrti poglablja spomin in pieteto, ki jo dolgujemo dr. Ivami Tavčarju in njegovemu velikemu delu. — Cehoslovaški pravoslavni vladika v Šibeniku. Vladika čehoslovaške narodne pravoslavne cerkve škof Gorazd i« prispel v Šibenik, kjer ostane več dni. Skof Gorazd pose ti tudi druga znamenita mesta Dalmacije. — Iz poštne službe. V višjo skupino so pomakljeni pri poŠti Uubljana I: računski uiadniki Stanko Zaveršnik. Rudolf Lukež, Josip Pogačnik, Fran Ferjančič, Franjo Levstik, Vinko Slamič, Leopold Sparha-kel, Stanko Podreberšek, Fran Leben, Ivan Rus, Jernej Hočevar in Alojzij Jurgele. Pri pošti Ljubljana so napredovali: Amalija Gliha m Iva Crnjač, Alojzij Toni, Josip Ferluga in Antonija Šterk; pri pošti v Mariboru: Anton Kocelj! in Franc Konig, pri pošti v Novem mestu: Josip Turk, pri pošti Klanjec: Marija Sedlar, pri pošti Ljubljana 1 je imenovan za pisarja pripravnik Ivan Kosovinc. _ Fond za pobijanje tihotapstva. 31. decembra 126 Je znašal fond za pobijanje tihotapstva 6.785.172.72 Din. Denar je naložen pri državni Hipotekami banki. _ Redukcija v finančnem ministrstvu. Finančno ministrstvo prične te dni z redukcijo nepotrebnega osobja, da bi se izdatki v skladu z novim proračunom primerno znižali. Pri redukciji se bo po zatrdilu ministra upoštevala v prvi vrsti kvalifikacija in narodnosL V finančnem ministrstvu je zaposlenih več ruskih emigrantov, ki jih namerava ministrstvo naj-preje reducirati in nato še le po potrebi tudi naše državljane. — Vsa mesta v carinski službi zasedena. Beogradski listi objavljajo poročilo generalne carinske direkcije, da so vsa mesta uradnikov in zvaničnikov v njenem resoru zasedena. Direkcija ne sprejme ni-kakih prošenj za sprejem v službo, tudi Intervencije so brezuspešne. — Kongres dobrovoljcev. Letošnji redni kongres jugoslovenskih dobrovoljcev se vrši 20. in 21. marca v Beogradu. — Beogradsko pevsko društvo »Obilic« v Sloveniji. V torek 22. t. m. odpotuje na svojo turnejo po Sloveniji slovito beogradsko akademsko pevsko društvo »Obilic«. Spotoma se ustavi »Obilic« v Zagrebu, kjer priredi v sredo 23. t. m. velik koncert Drugi dan, v četrtek, 24. t. m., odpo-tole društvo v Ljubljano, kjer koncertira »Obilic« v petek 25. t. m. Iz Ljubljane po-setl »Obilic« Celje, ni pa tudi Izključeno, da priredi »Obilic« koncert v Kranju. Z »Obiiičem« potujeta društvena funkcijo-naria dr. Ivan Baia in dr. Aleksander L e k o, vseučiliška profesorja v Beogradu. Koncert priredi nad sto pevcev. V Zagrebu, Ljubljani in Celju so že sestavljeni posebni odbori, ki bodo člane »Obilica« čim prisrčneje sprejeli. t — Sprejem gojencev ▼ pešadijsko podoficirsko šolo. II. Pešadijska podoficirska šola v Bileću (Hercegovina) bo 11. maja t 1. sprejela nove gojence. Kandidati ne smejo biti izpod 17 let In ne preko 21 let. Podrobnejša obvestila dobijo kandidati pri svojih občinah, orožniških poveljstvih in vojaških komandah. Prijave se sprejemajo takoj. — Podrobnosti potresa v Hercegovini. Povodom potresa v Hercegovini je bilo ubitih več oseb, vendar so bile prvotne vesti o številnih človeških žrtvah znatno pretirane. V Ljubinju je bil ubit seljak Luka Ilič, kateremu je padel težak kos opeke na glavo. Na poti iz Trebinja v Bileć se je odkrušila velika stena, ki je težko rabila cigana Alija Kaboljića. Cigan je dve uri kasneje umrl. V selu Divina je bil težko ranien seljak Risto Kolaković. V felih Divina, Plana in Zašnic je na mnogih krajih razpokala zemlja, več oseb je od straha osivelo. Seljaka Sima Popovića je zadela srčna kap. V selu Draču na Popovem polju se je pogreznil del zemlje, ki ga je poplavila voda. — Aretacija zdravnika v Pančevn. V Pančevu ie bil na zahteve državnega pravdnika aretiran zdravnik dr. Arsen Arafelna, ker ie v decembru lanskega leta izjavil, da je umrl seljak Milivoj Dju-rič radi zastrupljenja z alkoholom. Ker pa je bila po selu razširjena vest. da je Mili-voja ubil njegov brat Ljirbomir, je sodeče odredilo ekshumacijo trupla pokojnega. Povodom ekshumacije se je ugotovilo, da je dobil Milivoj več težkih udarcev z mo-tiko so glavi. — Smrtna kosa. Umrla je v Križev-cih v Prekmurju ga. Fanika Aichhoizerje-va. Bi'a je rodom iz Ljubnega na Gorenjskem, vdova po oficijalu državnih železnic in sestra znanega voditelja gorenjskih obrtnikov g. Josipa A.mbrožiča. V Kri-ževcih je živela pri svoji hčerki. Pokojni-co prepeljejo v Ljubno, kjer jo pokopljejo v ponedeljek. — Po kratki bolezni je včeraj v Šiški preminul g. mag. pharm. France Bizovičar. Neumorno in z vsem mladostnim idealizmom se je udejstvoval v naprednem društvnem življenju, posebno pri Sokolu. Podlegel je v starosti 32 let zavratni bolezni, ki ga je napadla tekom svetovne vajne. Zapušča ženo In otročiČ-ka. Pogreb se vrši Jutri ob 3. popoldne Iz Jernejeve ceste 158 k Sv. Krilu. N. v m. pl! mlTO* aobaa pasta najboljša. 163/T — Sokolsko gledališče v Radovljici ponovi v nedeljo dne 20. t. m. ob pol 4. popoldne burko »Španska muha«. l&3n — Nezgode. V vevški papirnici se je včeraj, v petek, dopoldne ponesrečil delavec Anton Zupančič. Zagrabil ga je stroj, ki ga je težko poškodoval po glavi in gornjem delu telesa. Prepeljali so ga v splošno bolnico. — Kurjač tobačne tovarne Anton Hirš je včeraj popoldne razsekaval trske, od katerih mu je ena priletela v stegno ter ga znatno ranila. Prepeljan je bil v bolnico. — Najstarejše ljudi, ki so že marsikaj doživeli in si pridobili mnogo izkušenj, slišimo vedno govoriti, da se pri bolečinah in trganja v Križu, udih. pri zobobolu kaže kot zanesljiv ublažitelj bolečin skozi 28 let piiljublje.io demače sredstvo Pellerjev bla-gedišeči »Elsafluid«. Drgnjenje in umivanje z Elsafluidom lajša tudi bolečine, krepi in osvežuje mišičevje hi živce, jača utrujene oči, varuje pred nahodom in kljubuje hladnemu zraku. Z vodo pomešan je dobrodeien za grgranje, za grlo in usta. Od znotraj in od zunaj močnejši, izdatnejši in krepkejšega delovanja kot francosko žganje in najboljši kosmetfkum te vrste, 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 Din, 36 dvojnatih ali 12 velikih specijalnih steklenic za 250 Din že ob enem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju lekarnar Eugen V. Peller v Stu-bici Donji, Elsa trg Št. 238, Hrvatska. — Najnovejši, največji In najrazkošneišf motorni brod »Alcancara« odhaja dne 4. marca iz Cherbourga na svoje prvo potovanje v Južno Ameriko. Brazilijo, Uru-guay in Argentinijo. Vse Informacije daje »ROYAL MAIL LINE« v vseh večjih mestih. 104n * Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo cPEKATETE*. ki prekašajo po oku^u in kakovosti vse druge. f*5 — Nogavice, vezenine in žepne robee kupite najceneje v trgovini Osvald Dobeie, Ljubljana, Pred škofijo 15 in Sv. Jakoba trg 9. 40-L O. I % tu »KAZINA* 26. FEBRUARJA Iz Ljubljane —lj Habilitacijsko predavanje dr. Albina Ogrisa. Naš koroški rojak dr. Albin Ogris je odličen znanstveni delavec Že izza časov omladinskega gibanja v živahnih letih pre Bolj i človek< z gospo Šaričevo in Vido Juvanovo ter gg. Levarjem in Rogozom v glavnih vlogah. Predstava, na katero že danes opozarjamo cenjeno občinstvo, bo izven a bon mana. ^Božji Čiovek< je dosegel tako v Zagrebu in drugih mestih v Jugoslaviji, kakor tudi v Pragi in Brnu lep uspeh. —Ii Začetek ljubljanske porote. V ponedeljek 21. t. m. ob 9. dopoldne prične pod predsedstvom predsednika deželnega sodišča Reharja prva porotna razprava proti 21 letnemu delavcu Francetu Klavsu, ki je obtožen hudodelstva tatvine. Klavs je izvršil kar na slepo srečo v viharni noči 29. oktobra 1925 vlom v gostilno občinskega gerenta Dragotina Korbarja v Zagorju ob Savi ter odnesel 160.000 Din. Do 9. novembra 1926 se je vozil okrog po Hrvatskem in Voivodini, kjer so ga v Scmboru med popivanjem prijeli in zaprti. Pri njem so našli še 113.000 Din. Neki orožnik pa si je vzel od lesa denarja nagrado nad 5000 Dn in bo moral seveda odgovarjati za to pred vojaškim sodiščem. V Zagorje Je prišel Klavs ponoči z enrni samim dinarjem v žepu, iz Zagorja Je pa odhajal s tako veliko svoto. Razprava bo zelo kratka, na kar bo takoj sledila razprava proti šoferju Ivanu Mandliu Iz Ljubljane radi znane tatvine poštne vrečice. Ij Mestni gradbeni urad v Llubllanl se bavi z dovršitvijo nove moderne klavnice s h!ad!lnlco Zdaj se dela na montaži, uvedbi električne inštalacije, izvršitvi kanalizacije, z oblaganjem sten s kaollnsktml pločicaml in s tlakovanjem v notranjosti klavnice. Nadejati se je. da bo hladilnica koncem aprila že v obratu. Pripravljajo se obenem načrti in razpis dal za klavnilka upravna in stanovanjska poslopja ob bodočem glavnem vhodu klavnice na Poljanski cesti. Z deli se začne spomladi. —Ij Izseljevanje t Kanado. Zopet je nastopila sezona za izseljevanje v Kanado. V četrtek z večernim mooakovskim brzo-vlakom se je odpeljalo v Kanado z ljubljanskega glavnega kolodvora 70 izseljencev, večinoma mladih in krepkih kmečkih fantov, Id so sposobni ta poljska in težka gozdarska dela. —lj »Ljubljanski Sokol« vabi tem potom vse svoje člane in članice ter vse brate Sokole In prijatelje Sokolstva na svojo tradicijonelno mažkarado, ki se vrši na pustni torek 1. marca t. 1. v vseh prostorih Narodnega doma pod geslom: »Cvetno slavje v Vokohaml«. Kakor poslednja desetletja, se članstvo tudi letos ne bo vabilo s posebnimi vabili. Vsakdo dobrodošel! Predpriprave razodevajo, da bo letošnja maškarada prekašala vse prednice in to v dekoraciji in v udeležbi mask. Vsi prostori Narodnega doma bodo vzcvetel; v bajen japonski vrt. ki bo poln opojnosti eksotičnih cvetov in belih akacij ter barvitosti in solnčnosti iztočnih dežel. — Dekoracije se izvršujejo pod spretnim umetniškim vodstvom br. Skružnega. Priglasilo se le že tudi lepo število originalnih skupin. — Paviljoni bodo dobro oskrbovani ter zadostno založeni tudi z raznimi brezalkoholnimi sadnimi soki. Pred-prodaja vstopnic v društveni pisarni. Narodni dom. dnevno, počenši s 24. L m. od 5. do 7. zvečer. I87u —lj Predpriprave za »Veliki pustni korzo«« ki ga priredi pevsko društvo »Slavec« na pustno nedelfo 27. t. m. zvečer v Unionu, so že v polnem tekn. Dekoracija, ki ]e vsako leto predmet občudovanja vseh posetnfkov. je tudi letos zasnovana od prvih avtoritet na tem polju. Plesni red ie sestavljen tako. da se noben plesalec m nobena plesalka od najmlajših do najstarejših ne bo mogel pritožiti, da nI prišel na svoj račun — seve če bo imel par. Godba bo prvovrstna. Jesti in piti bo dovolj m vse to za majhen denar. Kdor ima velikega, je pa še boljše in več. Mask Je že veliko prijavljenih, še več Jih bo pa prišlo neprijavljenih, zato da »ker* ga mal potegnejo, če se p'sti!« I88n —lj Ceskoslo venska obec Valna h roni ada v soboto 26. t. m. o osme v restau-raci Ljubljanski dvor — mistnost čislo 5. — Dostavte se všichni. I90n —Ij Odborniki ljubljanske župe Južno- slov. Pevačkega Saveza! Jutri, v nedeljo, ob 11. dopoldne v Glasbeni Matici važna seja. Koncert »Obilica«. Sigurna udeležba. — Tajnik. I9ln —ij Zgubila se Je pslca »Strijanka«, čisto bela. Sliši na ime »B e 1 a«. Odda naj se proti nagradi 50 Din, Bogdan Žili 6, trgovec Ljubljana. iS9n —tj Zofka Kvedrova. njelo življenje in delovanje. Opozarjamo iznova na to predavanje, danes, v nedeljo, točno ob 10. dopoldne na univerzi. Vstop prost Prostovoljni doneski za kritje stroškov dobrodošli. —lj Na Merkurjevem jour-iizu, ki se vrši v sredo, 23. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani Kazine, proslavimo petdeseti rojstni dan zaslužnega društvenega predsednika g. dr. Frana VVindischerja, na kar še posebej opozarjamo. Vstopnine ni. Sodeluje društveni orkester In pevski zbor. — Odbnr Merkurja. 184/n —\i Na pustno nedeljo popoldne je bil pri atenski prireditvi lansko leto tak naval, da so se le z težavo odpravili vsi oni, ki niso dobili prostorov. Zato prosimo vsakogar, k; želi posetiti letošnjo mPred-pustno otroško čalanko*, da si preskrbi pravočasno legitimacijo, da ne bode nepotrebnih pritožb. Pojasnila »Ortopedski zavod Mladika*. 165/n —lj Najboljši plesni par v Ljubljani bo izbran jutri, v nedeljo na •▼elikem plesnem turnirju za prvenstvo Ljubljano ▼ I. 1927«.» ki se vrši obneme s slovesnim zaključkom priljubljenih »družabnih plesnih vaj« go-p. Jenka, priznanega strokovnjaka modernih plesov, v veliki dvorani »Kazine« od pol 4. do pol 8. popoldne. Turnir se vrši od 5.—(t. Na njem nastopi enajst prijavljenih najboljših ljubljanskih parov v plesih Blues, Boston, Tango in Charleston ter izven konkurence v Black-Bcttomu. Sodi celokupno prisotno občinstvo. Vabljeni vsi ljubitelji družabnega plesa. Godba »Emona-Jasi«. Dijaki in dijakinje imajo znižano Članarino. 192-n —ij Kongres narodov na Taboru na pred-pustno soboto bo po prijavah sodeč pravi kongres vseh različnih narodov v pravih narodnih nošah in različnih fantastičnih kombinacijah. V težki ori en talni svili, originalni izdelek, obiščeta kongres Kitajka in Japouka. Turki so prijavljeni iz vseh muslimanskih dežel od sev. Afrike preko Kemal paše ve Male Azije tja do Arabije in Indije. Taborske* dvorane bodo oživele v glasovih različnih godb. Predprodaja vstopnic v Tiskovni zadrugi — Prešernova ulica lj M dni salon Marije Odtzl, Kongresni trg 8, opozarja cenjeve dame. da si ogledajo jutri, v nedeljo, v njegovih izložbah razstavo najnovejših damskih spomladanskih klobukov po priznano konkurenčnih cenah. —IJ Tedensko dohajajo krasne pomladanske bluze: M. Kristoflč-Bučar, Stari trs, UubUana. 29L lj V mestni stanovanjski hiši na Abac-ttevl cesti se Izvršujejo tesarska dela In kanalizacija ter se do vršu jejo notranje zidave. —IJ Predpustno veselico priredi Olepševalno društvo na Strelišču pod Rožnikom v soboto dne 19. februarja ob 8. uri zvečer. Vstopnina Din 5. Dostojne maske dobro došle. !76n —lj Sknšn'a za IX. Beethovnovo simfonijo je v ponedeljek zvečer ob 19.30 v opernem gledališču. Podsavez muzičnra. 193/n —Ij Veliko iihcro raznega perila in bluz priporoča Ing. 2argi, Sv. Petra cesta. 88-L —lj Savez trezvene mladeži. Danes ob 16.30 se vrsi kurz Iz alkoholnega vprašanja v Akad. kolegiju za nižješolec. Ob 1730 pa se vrši kurz iz alkoholnega vprašanja za višješoke. —lj Podporno društvo železniških uslužbencev sklicuje za v nedeljo 27. t. in. ob 8: zjutraj v prostorih hotela »Štrukelj«, Kolodvorska ulica, v Ljubljani, občni zbor z dnevim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Določitev podpore In članarine. 3. Volitev novega odbora. 4. eventuelne spremembe pravil. 5. Raznoterosti. — Gg. zaupniki posebno vabljeni. 13Sn —lj Smrtna kosa. V četrtek je po kratkem bolehanju preminul g. Slavoj Gartner. Umrli Je bil že od mladih nog marljiv član raznih narodnih društev ter Je tudi svojo rodbino vzgojil v strogo narodnem jugosloven duhu. Kremenitemu značaju in neumornemu narodnemu delavcu naj bo lahka domača zemlja. —lj Gospodarsko napredno društvo SDS v šlšk* naznanja svojemu članstvu, da je umrl dne 18. februarja L L g. Mr. Ph. Bizovičar France. Članstvo se poživlja, da se pogreba, ki se vrši v nedeljo, 20. t m. ob 3. popoldne polnoštevilno udeleži. — Odbor. —lj Dva pogrešana dijaka. Mlada, trinajstletna gimnazijca Ivan Dobžanskv in Marijan Lozar sta v torek neznano kam odšla. Do danes ju niso izsledili. Dobžanskv je prišel na Lozarjevo stanovanje v Gosposki ulici ter ga povabil, da se naj na njegovem domu skupaj učita. Odšla sta res iz Lozarjevega doma, toda zvečer se Marijan Lozar ni več vrnil k svojim sta-rtšem. Ivan Dobžanskv je pristojen po svojem očetu v Bukarešta V LJubljani stanuje njegova mati-vdova. —Ij Drobna policijska kronika. Aretiran je bil neki delavec Miha radi tatvine večje množine premoga na glavnem kolodvoru. — Prijet in odveden v zapore je bil dalje neki mladenič, ker je nosil v vreči baker strmljevega izvora. — Neki Tone pa je popival v znani gostilni na Vidov-danski cesti, a ni imel beliča v žepu. Zato je romal v arest. — Prijavljena je neka Katra, ker je nevarno grozila neki Jerl. — Lojze H. je bil veseljaško razpoložen Hi je silno kalil nočni mir. Plačal bo denarno kazen. — Prijavljen je neki gostilničar, ker ie Imel godbo brez policijskega dovoljenja, a drugi radi prekoračenja policijske ure. Prijavljenih je pet oseb radi cestno-pccliiskega reda. Iz Celja —c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 21. L m. ob 8. ari zvečer predava gdčna. strokovna učiteljica Ana Zupančičeva o temi: »Pota In cilji sodobnega ženskega gibanja«. —c Iz veterinarne službe. Zivinozdrav-nik g. H r a b a 1 e k, ki je bil nedavno premeščen v Kočevje, se povrne zopet v Celje. —c Stavbišče na Kralja Petra cesti je kupila od mestne občine zadruga Lastni dom. Tam namerava postaviti dvonadstropno stanovanjsko hišo in uradne prostore. Hiša bi stala tam, kjer Ima mesar Gorenjak mesnico. —c Nočno lekarniško službo opravila ta teden lekarna »Pri Orlu« na Glavnem trgu. Iz Maribora —m Sklicanje oblastne skupščine. Veliki Župan objavlja razglas, s katerim se v smislu kraljevega dekreta sklicuje mariborska oblastna skupščina k rednemu zasedanju dne 23. februarja 1927. Skupščina bo začasno zasedala v dvorani porotnega sodišča v Mariboru. Za prvo sejo vlada v vseh krogih veliko zanimanje. —m Generalno v2ruštvo otrok. V svr-ho primerne pravne zaščite sirot in nezakonske dece je mestna občina ustanovila pesebno generalno varuštvo otrok. Vodstvo ie poverjeno strokovnjaku, vpokoje-nermi dvornemu svetniku dr. Kronvoglu. Vsi, ki se potegujejo za pravno zaščito dece, za alimentacije, vzgojne zadeve itd-, naj se obračajo na imenovanega generalnega varuha, ki bo posloval ob torkih, četrtkih m petkih od 11. do 13. ure pri okrajnem sodišču, soba št. 8. —m Stekel človek. Okoli božiča lanskega leta je ugriznil neznan pes posestnika Matijo Svenška v Lormanju pri Sv. Lenartu. Svenšek se za rano, ki se je hitro zacelila, ni zmenil. Te dni pa je postal čudaški. Jed mu ni dišala, bolela ga je glava, kmalu ga je zapustil vid in začel Je grizti vse, kar je mogel doseči. Poklicani zdravnik je ugotovil, da je nesrečnež zbolel na pasji steklini. Prepeljali so ga takoj v Maribor, kjer pa ga niso mogli sprejeti v bolnico, marveč so ga poslali naprej v Pasteurjev zavod v Celje. Po mnenju zdravnikov je nesrečnež Izgubljen, ker je bolezen že tako napredovala, da ni zanj nobene rešitve. —m Gripa v Mariboru še vedno hudo razsaja. Po uradnih podatkih je obolelo v času od 1. do 7. t. m. 163 oseb. Doslej sta dva smrtna slučaja. Verjetno pa je, da je obolelo še več ljudi, vendar pa niso vsi slučaji prijavljeni. Zlasti razširjena je bolezen med Šolsko mladino, V nekaterih razredih je obolelo toliko otrok, da so morali pouk ukiniti. Tudi na moškem učiteljišču je pouk radi gripe ustavljen. —m Nagla smrt. Včeraj zvečer je zadela 671etno postrežnico Cecilijo Cehner pri pospravljanju pisarnn dr. Orosla kap. Domačinom se Je zdelo čudno, da je bila v pisarni tako pozno luč. Ko so šli pogledat, so našli postrežnico mrtvo. —m Naraščanje brezposelnosti. Brezposelnost zavzema tudi v Mariboru vedno večje dimenzije. Vsled splošne gospodarske krize so morale mnoge tovarne skrčiti obrat in odpustiti del delavstva, tako da število brezposelnih neprestano narašča. Od novega leta sem je prijavljenih pri berzi dela že 662 moških brezposelnih, to je v primeri z lanskim letom skoraj za polovico več. Vsled požara v tovarni »Volta« je izgubilo zaslužek nadalinih 120 delavcev in delavk, ki iščejo sedaj dela drugod. Upati je, da bodo v času gradbene sezone vsaj deloma našli delo in zaslužek. Vsekakor pa bi se moralo pri tem paziti, da bi se pri gradbenem delu zaposlili v prvi vTsti domači brezposelni, da se ne bo zgodilo tako kot lansko leto, ko so bili skoraj pri vseh novih zgradbah zaposlenf delavci, ki so prihajali z dežele, kjer itak primanjkuje delovnih moči. —m Podružnica SPD v Mariboru sklicale Izredni občni zbor za 25. februarja :. 1. ob 19., ozir. 20. uri v Narodnem domu z dnevnim redom: Sprememba pravil. — Odbor. I85n —m Obletnico Alasarvkovega rojstva proslavi Češki klub v Mariboru s posebno prireditvijo dne 6. marca, na češki šoli. jug. Čsl. liga pa o priliki svojega občnega zbora dne 5. marca, ki se ga udeleže tudi odlični zunanji zastopniki. - KONGRES NARODOV - velika maskerada Sokola L na Taboru 26. februarja s: Ponarejene uteži Organi ljubljanskega tržnega nadzorstvu 90 skupno z organi merosodnega urada izvrši b* zadnji čas temeljito revizijo uteži po raznih prodajalnah in tudi po prodajalnah z železnino v Ljubljani. Prišli so namreč na sled. da rabijo nekateri trgovci male utezi, ki ne odgovarjajo zakonitim predpisom in so večinoma lažje. V rabi so bile male uteži po 1 g, 5 g, 10 g. 5 dkg in 10 dkg, ki so bile sicer navidez pravilno puncirane, toda bile so lažje, kakor pravilno izdelane in pravilno puncirane. Pri reviziji so ugotovili, da so bila tudi punciranja ponarejena. Po raznih prodajalnah in trgovinah z železnino so organi tržnega nadzorstva zaplenili približno za 50 kg raznih malih uteži. Zadnje dneve se je vršila natančna preiskava glede izvora teh napačnih malih uteži. Dognali go, da so spravili v promet te uteži iz Maribora in sicer največ v Zagreb, Ljubljano in tudi v druga mesta Slovenije. Baje je Hrvatska skoraj vsa poplavljena s temi ponarejenimi malimi utežmL Srečke drž. razredne loterije za III. razred so dospele. Igralce opozarjamo, da imajo po zakonu določeno predpravico do svojih srečk, ki pa jih morajo dvigniti odnosno obnoviti v času od 21. t. m. do 2. marca t. !. Po tem roku ima prodajalec pravico, da si srečke obdrži ali pa da jih proda onim številnim interesentom, ki želijo igrati v tretjem in naslednjih razredih. — Zunanjim igralcem razpošljemo srečke takoj po prejemu, za obnovljenje srečk potrebnih zneskov. V to svrho so vsi naši zunanji igralci že prejeli položnice. Zadružna hranilnica r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. t V globok* žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je naša ljubljena mai, sestra, gospa Panika ttolier roj. li\\m vdova oficiala drž. železnice v četrtek, dne 17. t m, po kratki bolezni v 53. letu mirno v Gospodu zaspala. Truplo nepozabne pokojnice se prepelje iz Križevcev v Piekmunu v Uubno na Ooienjskem ter on pogreb piedvi-deno v ponedeljek, 21. t. m. na domače pokopališče. KRIŽEVCI - LJUBNO, 19. februarja 1927. Mira, hčerka Dušan, vnuk Rodbine: Skedlova, AmbroŽlčeva, Orlova, Pirhova. J ♦ ---Moda--- Enostavni pomladni modeli pariških modnih ateljejev, SSS- Povratek k ženskemu Ženske hočejo biti zopet ženske. — Pestrobavnost pomladne mode. — Triurni žemperjev. — Mali klobučki. — Telečja koža najnovejša moda. Letošnja pomlad bo v ženski modi gladko odstranila vse moške atribute. Ženske hočejo biti za«*^s zopet ženske, z nrrnborn nežne erotike. Znlo bo letošnja moda pozlatila njihovo r-a;r?et-no željo. Blaga se bodo prelivala v najživah nejših barvah. Ali: svojo veinvo ohranijo tudi ljubke kombinacije v os',eai in črnem. Zamislite si krilo iz črnega kashe in bel žemper, opremljen s črnjmi blenda-mi, črnim pasom in črno ovratnico. Takšne bodo dopoldanske obleke. A za popoldan? Crn taft v kombinaciji z belim atlasom. Seveda pa še tudi kaj drugega. Žemperji se drže čvrsto. Razlikujejo se od svojih dosedanjih prednikov samo po ovratnici in pasu, radi katerega so nekoliko daljši. Celo pri smokingo-vih kostumih in drugih oblekah z jopicami se nosijo žemperji s pasom in kravato. Plašči so ravni. Spominjajo nekako na moške bluze. Zanje je priljubljena temno modra barva, toda bolj hvaležni, odličnejši so črni plašči, opremljeni s sealom ali perzijanko. Za spomlad naj bodo plašči s krznom obrobljeni samo na ovratniku in manšetah, nikakor na spodnjem robu, dasi nekatere tvrdke propagirajo tudi take plašče, ker jih imajo pač še v zalogi od jeseni. Klobučki so mehki. Kombinacije slame in trakov, slame in klobučevine itd. Njihov okras je navaden trak. Torej tudi letos nobenega peresja, pač pa okusne cvetke. V množini bo videti klobučke brez krajev in zvončaste oblike. Torbice, čeveljčki in druga drobnarija zaenkrat ne beležijo posebnih novosti. Izbira je tako velika, da so izpre-membe zares odveč. Novost je telečja koža, ki si pa še ne more priboriti popularnosti. Ideja, da naj za opremo ovratnikov, za čevlje in ročne torbice služi telečja koža, ni všečna občutljivim naturam. Toda, kadar moda diktira, morajo umolkniti tudi občutljiva srca. Ako je ženska lepa in bogata, se loči od nje; saj lahko dobi drugega. Ako je neumna, se ne bahaj pred njo s svojo pametjo. Ako je dobrega srca, jo ljubi. Ako te hočejo poročiti, odpotuj na severni ali južni tečaj. Ako se uči kuhati, je ne žali. Ako te vara, se čudi; to dolguješ svojemu dostojanstvu. Včasih ima tudi tvoja žena prav; takrat lahko ugovarjaš. Gospod na cesti Vstajenje dežnega plašča. — Prome-nadna In športna obleka. Za pomladanske dni pripravljajo konfekcijske tvrdke za gospode velike za ogi-gurijastih plaš^cv Si p»*cd krat. kim se nam je zdel tak plašč neelegan-ten. Nosili so ga le mladi ljudje in taki, ki so morali službeno tudi ob slabem vremenu na cesto. A sedaj je podoba, da so gospodje splošno P videli, kako praktičen je tak plašč ob s'abem vremen: varuje obleko pred mokroto in nadomešča dežnik, katerega vzamejo moški seboj le, da ga kjerkoli pozabijo aH pa zamenjajo za slabšega. In tako je postal dežnik nemoderen, gumijast plašč pa pomladanska novost. Takšen plašč je sešit navadno v ran-glanskem kroju. Reverji so široki in kratki ali pa se zapne plašč trk ood orada Gumbi so prišiti v eni vrsti, žepi vrezani pokončno, rokavi pa zadrgnjeni ob zapestju. Plašči so izgotovljeni iz različnega blaga, zlasti pa iz impregniranima ga-bardena,, ali iz kariraste liste voi»e. FJegantni, a manj trpežni so plašči iz neke vrste svile, ki je prepojena z oljnato snovjo. Pomladna promenadna obleka ie iz kanigarna. HJače so zelo široke, proti gležnjem malo zožene in imajo zavihan rob. Napoved, da se povrnejo hlače brez zavihanega roba, se nI uresničila. Telovnik je izrezan približno tako kakor dosedaj ter trna pet gumbov in štiri žepe. Suknja ima le v eni vrst* tri gumbe. Preko pleč je široka, v rokavih komod-na. Bokov pa se oprijetn je tesneje. Športna suknja ima sredi hrbta pokončno gubo s pravim ali samo naznačenim pasom. Širotce kratke hlače afigleške plus fours — so šs vedno priljubljene, in moderne. Rokavice nekdaj in sedaj Kakor pahljača, tako so igrale v zgodovini ženske koketerije tudi roka* vice zelo važno vlogo. Stari italijanski in francoski spisi pričajo; da se roka« vice niso cenile samo kot dopolnilo toalete, marveč tudi kot izborno sred* stvo za koketiranje in tajnih pomenkov med zaljubljenci. Španke, ki so baje v pantomimičnih pomenkjh najbolj iz« urjene in znajo imenitno govoriti s svo* iimi pahljačami, so si znale vedno po* magati iz zadrege tudi z rokavicami. Ako dama v družbi ali na izprehodu ni mogla-nagovoriti svojega ljubimca, mu je s pomočjo rokavic povedala vse, kar ga je zanimalo. O tem priča španska poezija, ki često omenja rokavice kot sredstvo za take zaupne in tajne po* menke brez besed. Rokavice so baje germanskega iz« vora. Prvi zgodovinski vir o njih pravi, da si je angleški kralj Ethelred izgo* voril, naj prilože germanski trgovci plačilu svojega dolga poleg srebra in zlata tudi pet parov rokavic. Rokavice so nosili prvotno samo kralji, šele v 14. stoletju so jih začeli nositi tudi na* vadni zemljani. Nosili jih pa niso na rokah, kakor jih nosimo mi. marveč so se z njimi samo bahali, noseč jih v ro* kah. Pozneje so postale rokavice obi* čajno novoletno darilo. Rokavice reda. nje dobe so bile razkošno okrašene z zlatimi našivi in dragulji In res elegant* na dama je morala imeti celo zbirko rokavic. Dandanašnji je vloga rokavic eno* stavnejša. Njihov namen je varovati roke, odnosno kožo nesnage, pozimi pa mraza. Elegantne rokavice morajo biti vedno svetlejše barve od obleke, vendar pa nikdar kričeče. Elegantna dama nosi samo bele, svetlo žolte, sive ali rjave rokavice v vseh nijansah teh barv. Novost, ki pa ni nova, so roka* vice, ki imajo zgoraj temnejše našivc v obliki ozkih trakov. i WAT(H C k CYM A svijeisko poznati Švicarski preciziom salo'i. Dunajski diktator Hugo Breitner Solnčne in senčne strani socialistične finančne politike. — Najbolj osovražen in najbolj priljubljen mož na Dunaju. — Premožni sloji naj olepšajo in olajšajo življenje bednim in revnim. Dunaj, sredi februarja. Kakor so dunajski listi med svetovno vojno preklinjali ime Lloyd Oeorgea, Poin* eareja in velikega kneza Nikolaja NikoJaje-viča, tako mečejo sedaj ogenj in žveplo na občinskega svetnika in mestnega finančnega referenta Hirgona Breitnerja. Odkar se je poleglo razburjenje, ki so ga vzbudili Jied Dunajčani drzni vlomi zloglasnega svedrovca Grasla in umori služkinj, k« jih ie zalezoval in moril Hugo Schenk, nI bilo na Dunaju nobeno Une tako osovraženo, kakor Je danes ime kletnega občinskega svetnika Breitnerja. Matere strašijo svoje nebogljenčke z grožnjo, da jih izroče Breitnerju, ki jih bo požrl. Pristaši pokojnega dr. Luegerja, ki so se prilagodili razmeram časa, pravijo se-dai mesto: vsega so krivi 2ldje — vsega Je kriv Breitner. Dunajski listi, seveda ra-zun socijalnodemokratičnih, tituliralo Breitnerja z vsemi mogočimi psovkamL Nazivalo ga barbar, pijavka, sovraženik narodnega gospodarstva, grobar zabave in razvedrila, skratka: tip, ki Dunaju največ škoduje. Od kod in zakal to sovraštvo napram Breitnerju? Dunajska občina ima od leta 1919. v občinskem svetu socijalno - demokratično večino. Socijaldemokrati zahtevajo, naj se krijejo Izdatki občine po večini iz dohodninskega davka, ki ga plačujejo pred vsem bogataši. Kdor si upa nastopiti s takimi zahtevami napram bogatim slojem, postane naravno med siromašnim prebivalstvom seveda popularen. Vlogo ljudskega dobrotnika je prevzel na Dunaju Hugo Breitner. V občinskem svetu zastopa stališče, da je treba preskrbeti dunajskemu delavstvu dobra stanovanja, kopeli, bolnice, zavetišča ki druga sredstva, ki bi lajšala siromašnim slojem njihovo težko življenje. Vse to pa zahteva od občine novih izdatkov. V prejšnjih časih ie bil običaj, da so plačevala take investicije mnoga pokolenja. Sedanji dunajski občinski svet pa pravi, da bodo imela poznejša pokolenja druge naloge, sedanje pokolenje naj pa plača za vse socijalne naprave Iz svojega žepa. In tako krije dunajska občina izdatke za razne naprave ht tekočih dohodkov in dohodninskega davka. Do konca letošnjega leta namerava zgraditi Breitner za 30.000 rodbin novih stanovanjskih hiš. In sicer vse iz dohodkov mestnega gradbenega davka. Hišni posestniki so seveda ogorčeni nad to dalekosežno gradbeno akcijo In kolnejo Breitnerja, češ da jih hoče upropastiti. Na Dunaju Je nad 40.000 hišnih posestnikov, od teh baje 15.000 inozemcev. Breitner pa daje Dunajčanom tudi brezplačno pitno vodo, znižano vožnjo v tramvajih, plin in električno razsvetljavo po znižani ceni in razne druge olajšave. Zato mestna podjetja niso rentabilna in ne morejo podpreti nobene socijalne akcije. Breitner mora iskati dohodke drugje. Nekoč je na seji občinskega sveta izjavil: »Od najemninskega davka in doho-darine, ki jo lahko pobiramo od bogatih slojev, bi mogli dobivati vsi dunajski siromašni otroci brezplačen obed. Šolske zobne klinike, v katerih leeijo otrokom brezplačno zobe, stane občino letno 3904100 šilingov (4 milijone dinarjev). Za brezplačna dečja kopališča potrebujemo letos 460 tisoč šilingov. Te izdatke bomo krili i davki, ki jih bodo plačali trije velik: hoteli na Ringstrasse. Ostali hoteli morajo prispevati 2,2x>Wende< v Prekmurju, ne toliko iz verskih motivov kakor pa v nadi, da b našel tam sorodno pleme, ki jih enako ka kor lužiške Srbe Nemci nazivajo VVend«-švjela je opisal te svoje obiske v Prekmurju v spodnjelužiškem časopisu »Časnik<, ki izhaja v Budišinu že 77 leto. O Božiču je srbsko-lužiška dijaška omladina imela svoj sestanek v Pančičih pri Bu dišinu, kjer je priredila tudi dramsko predstavo. Istočasno se je vršila glavna skupščina Matice Lužiške v Budišinu pod predsedstvom staroste lužiških pisateljev in učenjakov profesorja dr. Muke. V svojem gospodarskem referatu je ugotovil profesor Arnolt Barth, da so se lužiški Srbi gospodarsko skoraj popolnoma osamosvojili. Im:j-jo Lastne denarne zavode. Lastne tiskarne in razne druge gospodarske institucije. Bolj neugoden je položaj v Spodnji Lužici, kier je narodni pouk že Izginil iz osnovnih Sol LuŽički jezik se tam poučuje le Še privatno. Poseben odbor Matice proučuje zirodovino in etnografijo lužičkih Srbov. Zlasti v zad njem Času je opažati pri lužiških Srbih živahno narodno gibanje, ki stremi za obrambo narodnih pravic in narodno vzgojo mla dine. Posebno mnogo deluje na tem polju lužički Sokol, ki se je začel po vojni razveseljivo razvijati. Vojna propaganda v Rusiji Meseca februarja se vrše v sovjetski Ru siji vsakoletni vojaški manevri. Dandane* je v Rusiji postala možnost nove vojne urj-modernejši tema. čegar akutnost se je še povečala & pripravami za svečano proslavo devetletnice sovjetske armade, ki jo obhajajo v nedeljo 20. februarja. Devetletnima sicer ni običajna za proslavo jubilejev, vendar pa je sovjetom dobrodošla za vojaško propagando. Sploh postaja februar v sovjetski Rusiji vojni mesec, mesec vojaških proslav in demonstracij, Id so zlasti letos v glavnem naperjene proti Angliji. Proslava devetletnice se pripravlja tudi \ časopisju. Centralni novinski urad v Moskvi je razposlal dne 14. februarja vsem listom posebni radio-cirkular z obsežnimi instruk cijami za proslavo. Cirknlar ni namenjen za objavo, marveč sluzi listom samo v informacijske svrhe. V tem cirkularju se med drugim naglasa: »Splošni mednarodni j>olo-žaj zahteva večje zanimivi je podeželskih mas za obrambo sovjetske Rusije. V tem sanislu se mora izkoristiti 20. februar ko* obletnica osnovanja sovjetske amade. Ob tej priliki je treba prikazati politiko sovjetske Rusije kot miroljubno, poročati o mednarodnem položaju in naglasiti, da postaja vojna nevarnost od dne do dne večja in je zato potrebno obračati pozornost na obrambo sovjetske Rusije in ojačenje rdeče armade. Pri tem pa je seveda nujno potrebno, d.-i m nikjer ne omenja niti čas, niti kaka država, s katero bi se mogli zaplesti v oborožen spopad.« Zadnji odstavek se zlasti nanaša na nedavne govore VoroSilova in Buhariun. ki sta izjavila, da ni izključena možnost, da pride že pomladi do oboroženih konfliktov. Ruska provinca je bila radi te vesti zelo vznemirjena m vlada bi rada vplivala nanjo zdaj v pomirjevalnem smislu zlasti ker so se yw nekod že pojavile špekulacije z živili. V nekaterih provincijalnih mestih se je incelo prebivalstvo že resno pripravljati na vojno te kopičiti živila, obleko in druge potrebščine, ki jih v vojnem času običajno priman{k uje, Posebno svečana bo proslava v Moskvi, kjer se je udeleže najvišji predstavniki sovjetskih oblasti. SploSno se opaža, da prevla duje v sovjetski Rusiji vedno bolj nekdanji pruski vojaški duh, ki sicer ni oblečen v cesarske uniforme, pač pa ovit v komunistične in internacijonalne zastave. Vse to pa tudi potrjujejo vesti o mrzličnem oboroževanju sovjetske Rusije, ki računa s tem. da se bo moral komunizem io boljševizem morda ie v najkrajši dobi z orožjem v roki boriti za svoj nadaljni obstoj: ali za končno zmago ali pa za začetek konca... KnfigCf brošure, časopise, vsakovrstne tiskovine za društva, trgovce, obrtnike, urade in denarne zavode, delnice, leoake, posetnice, osmrtnice itd. izde-> luje lično in ceno Narodna tiskarna v Liubliani 54 24 Stev 41 •SLOVENSKI T NAROD« dne 20. februarja 192?. Strun 7 Čudna medicina« —Barčica po cesti plava. Ljubljana, 17. februarja. Kdo ve, koliko prstov bi moral Človek .meti na roki, da bi preštel tiste ljubljanske pacijente, ki jih leto in dan vije v želodcu in -i *a medicino svojih notranjih težav ne voščijo ničesar drugega kakor p°žirek brinje vea ali druge zgane pijače. Naravno, ne branijo se tudi ne drugi tekočih zdravilnih pripomočkov in je posebno dalmatinec pri njih na prav dobrem glasu, ker je precej gostejši, izdatnejši in tudi cenejši kakor domači cviček. Ampak zdajle v predpustnem času, ko so jutra navzlic ugodni zimi meglena in hladna, je ni medicine češ brinjevec in drugo žgano pijačo. V vseh putikah. imimnejših domaČih oslarijah in trgovinah z žganimi tekočinami so v jutranjih in prvih dopoldanskih urah opisani pacijenti najrednejSi gostje. Ni treba, da bi vsi bili rdeČenosi, posvaljkani, tipični pijančki- Na brinjevec. d rožen ko, pelinkovce in drage grenčice se zglasajo tudi prav ugledni možje. Ampak originali ljubljanskih jutranjih uživalcev žganja ostanejo tisti tno-žički, ki se pri prvih dveh »štamperlČkihc samo obliznejo in Sele pri tretjem ali četrtem nekoliko oddahnejo. Stari Pa vlek je tak boleh en ljubljanski romar, ki gre sleherno jutro k opravilu v popularno trgovino na oni plati Ljubljane. Dobro ga poznajo vsi nameščenci in vedo ustreči njegovim težavam. Glavna težkoča je samo v tem, da so Pavleku zdaj na stara leta že vse medicine nekoliko prešibke, takorekoč že ne* učinkovite, in starčku ne pogrejejo niti grla, a kje želodec, kri in ude. Nedavno jutro mu je v trgovini izredno ugajala mala zamaSena steklenici ca z zagonetno temno pijačo. Tako dolgo je torej moledoval trgovske nameščence, da so mu privoščili par požirkov. — To je dragocena stvari so se ispočetka branili. Liter po 700 Din . . . Ker pa je Pa vleka le še huje svijalo, so mu natočili in je po vrsti izpraznil par kosar Si 0 v. — Malo slan je ta vragi je komentiral in se končno prav lepo zahvalil. Naslednje jutro 90 nameščenci V trgovini že s skrbjo pričakovali starega Pavleka. Liker, ki so mu ga privo5Čili, namreč ni bil niČ drugega kakor i J uhan-c, gnani ekstrakt in pridaiek za juho ... Pa je Pavlek priSel zdrav in čvrst, in le je pohvalil: — Ta mi je pomagal, tega mi še dajte 1 Opisana zgodba o Pavleku in njegovem likerju se zdaj s smehom kol portira po Ljubljani kot najnovejša marka iz življenja ljubljanskih želodčnih pacijentov. Janez Skok je drugače fant od fare, samo eno slabo stvar ima, da se ga rad nažehta. Zdaj v pred pustu so Janemove burusnjave is posebno bude. Vse pleše in raja. Jane« pa tudi na more mirno gledati, kako se dru^i trenirajo za Štiridesetdnevni post. Dobe splošnega veseljačenjs se bliža koncu in kdo bt Janezu za m p ril, da pogleda v koaaroek večkrat in globlje kakor običajno. Oni dan je gnal Izkusnjavec Janesa i* popoldne v oslarijo. Tu mu je nalil v želod-ček toliko opojne tekočine, da je Janezu kmalu močno udarilo v možgane. Stoli in mise so mu začeli plesaU pred osmi, vsak gost je imel tri glave, samo računa Janez kljub labirintu v očeh In metljavoati v glavi ni hotel videti. Zato ga tudi poravnal ni, marveč je svetoval gostilničarju, naj ga oveko-veči s kredo na vratih, potem je pa odjadral z božjo pomočjo proti domu. Kdor je imel kdaj preveč vinskih hlapov v možganih, bo pač razumel, da Janezu ni bilo lahko voziti barko tako, da bi se divjem plesu dreves kandeiabrov. hil In ljudi tu pa tam ne prekucnila. No, pa jo je vendar srečno pripeljal do sodnije, kjer ga je čakal prvi brodolom. Janezu je zaplesala pred očmi velika sodna palača in ie je videl v duhu, kako ga je neusmiljena roka vtaknila med stanovalce severnega dela te nevarno hiSe. ko so mu naenkrat odpovedale noge. Siromak je obležal na trotoar ju. Dolgo je študiral, kako bi zopet zavzel normalno človeško pozo, končno je pa sklenil poklicati na pomoč vogal sodne palače. Po vseh štirih se je splazil do vogala in zlezel ob njem na noge. Toda Janezovih muk s tem se ni bilo konec Treba je bilo nadaljevati križevo pot do doma, kjer je čakala Janeza postelja, morda pa tudi žena z burkljami. Naj bo že karkoli, Janez je sklenil voziti barko po razburkanem troto-arju napej. V ta namen se je naslonil b hrbtom na steno sodne palače in napel z vinskimi hlapi prepojene možgane, da bi ubral pravo smer. V bližini stoji kandelaber, toda Janezove o?i so videle najmanj deset kandeiabrov. Kateri je stal trdno tako, da bi mogel nuditi varno oporo, tega Janez ni mogel pogruntati. Zbral je ves svoj pogum in se zagnal v dolgih kri-vuljastib skokih v krdelo plešočih kandeiabrov. K sreči je pogodil pravega. Oklenil ee ga je kot najboljšega prijatelja in ni mu Slo v glavo, da se vsa okolica prekucuje. samo on stoji 9 svojim nemim od rešen i kom na nogah. Od kandelabra je usmeril Janez svojo barko proti živi meji, kjer si je z glavo med vejami malo odpočil, potem je pa nameril težke korake proti drugemu kandelabru. Spotoma se mu je barka še enkrat prekucnila. Tako jo je vozil od kandelabra do kandelabra, ob živi meji in hišah dalje do doma. kjer je našla v postelji varno pristanišče. Ameriške zanimivosti Raziskavanje smrti na električnem stolu. — Dijaški samomori. — Ford in čar Is ton. — Svojevrsten rekord« — Žrtve prohibicije. V ameriški javnosti vlada močan odpor proti smrtni kazni vobCe, predvsem pa je uMTirčenje z električnim tokom predmet žteviinih debat in komentarjev. Poudarja se, da ta način frrstificfranja ni esteticen, ne human, predvsem Pa je problematično ■da-h* električni tok svojo Žrtev takoj ubije. Ker splošno prevladuje mnenje, da električni tok žrtev naipreje samo omami in onesvesti, skušajo sedaj znanstveniki to trditev ovreči. Te dni bosta namreč na električnem stolu dala dva delikventa zadoščenje za svoje zločine, povodom njune ratifikacije pa bodo razni učenjaki in zransrveniki skušali fotografirati akcijo srca obeh jetnikov, ko ju posade na sto! hi spuste v njuni telesi električni tok. Poskusili bodo razrešiti vprašanje, kako dolgo se upira življenje strašnemu navalu elektrike. O ekscentričnih samomorih med dfjašt-vem poročajo tudi ameriški listi. Neki dijak iz mesta \Vadisona se je že dolgo časa bavi! s problemom, ali je življenje tudi na onem svetu. Lepega dne si je pognal krojio v glavo in napisal na listek, da je šel v smrt, ker hoče vedeti, kako ie na enem svetu. Zanimivo je, da si je radi sličnega vzroka končal pred dobrim mesecem življenje tudi njegov tovariš. Mnogo se v Ameriki komentira odprto pismo, ki ga je poslala slovita plesafka Izidora Duncan avtomobilskemu kralju Men-ryju Fordu. Fordu namreč novi plesi, zlasti čarlston in blekbotom, ne konvenirajo, češ da so preveč erotični. Duncanova v svojem odprtem pismu zagovarja moderne plese in trdi, da tudi stari plesi, ki jih odobrava ford, temelje na erotiki. Fordu pismo baje ni posebno po godu, za Dunca-novo pa je ta prilika dobrodošla reklama. Nerodno je v Ameriki za prometno podjetje, če se potniku, ki se vozi v njegovem avtomobilu ali vlaku, primeri kaka nesreča. Ponesrečeni toži podjetje za visoko odškodnino in ker ameriška sodišča v tem oziru ne poznajo šale, podjetje tožbo navadno izgubi. Tako je nedavno treščil omnibus, s katerim se je vozila slovita ameriška koncertna pevka Dorothv, v voz poulične železnice. Radi silne kolizije je pevka izgubila svoj glas in sedsj toži družbo za 100.000 dolarjev odškodnine, to je okoli 5,600.000 dinarjev. Pravijo, da bo tožbo dobila in bo tako preskrbljena za celo življenje. Prav zanintve so nekatere številka. Tako je bilo lansko leto iz Zedinjenih dr« žav deportiranih nad 40.000 tujcev, ki so prišli nepostavnim potom v deželo strica Sama. Med temi »nezaželjenimi priseljenci c je bilo tudi mnogo Jugoslovenov. ki so v svoji naivnosti nasedli rasnim izseljeni* škim sleparjem. V Ameriki je lov za rekordi posebna slast ki privlačnost. Ne postavljajo se samo rekordi na športnem polju, marveč tudi v raznih ekstravagancah, v plesu, žvižganju itd. Originalen rekord ie nedavno postavil v mestu VVinninpeg 47Ietni bri-vev Hary Smet, ki je stavil da spije v šestih urah največ čašfc kave. Pil je bale do onemoglosti In popil 06 čašic kave. Nje-go-vt tekmeci so zaostali daleč za njim. 19tetni mladenki Suzani Kukla iz Cle-velanda je že dvakrat pretila smrt v va-lcvih. Ko Je bila stara 15 iet, ji je nekoč* postalo pri kopanju slabo in je že »ga-gala«, a v zadnjem hipu jo je rešil neki pogumni plavac Dve leti kasneje se je zopet potapljala, a tudi takrat ji je bila sreča mila In so jo rešili gotove smrti. Sedaj Je utonila v kopalni kadi, v kateri so jo našli mrtvo! s Prohibicija Je zopet zahtevala nove žrtve. V mestu Camdenu je močan oddelek policije ustavil tolpo tihotapcev alkohola. Nastala je krvava bitka, v kateri so bili ubiti trije prohibicijski uradniki, banditi pa so pustili na bojišču dva mrtveca. Kako ogromne zaloge vtihotapljenega alkohola se nahajajo v Zedinjenih državah, priča tudi dejstvo, da so prohibicijski agenti na farmi Manna, država Newyork, zaplenili 3000 hI vina in žganja. Te dni je bil aretiran policijski uradnik Bernard Waters iz Burnesida pri Chl-cagu, ki se je sam bavfl s tihotapstvom alkohola. Sokol Jubilej češkoslovaških legij in Sokolstvo, 17. januarja je poteklo 10 let. ko se le osnoval v ujetniškem taboru Santa Marla I Capua Vetere v Italiji «ČeskosIovensky : dobrovolnicky sbor». Bil je v začetku maj-: hen, a se je pozneje razvil — po kultur-I nem in prosvetnem prizadevanju — v mogočno organizacijo 12.000 Članov, ki so tvorili češkoslovaško armado v Italiji. Dobrovoljski pokret in duh- v Italiji le zrasel Iz Sokolstva. rodila ga je Tvrševa ideja, njegovi tvorci in nositelji so b;Ii — Sokoli. Začetnik I predsednik češkoslovaškega zbora ie bil br. Jan Čaoek. načelnik sokolske žune Moravsko-Slezke in njegova je zasluga, da ie vladal v dct>rovo!jski organizacij sokolska, demokratični duh. Sokolsko bratstvo je došlo tu do popolne veljave in ni bilo med njimi gospodov in slug. Sokolska misel ie bila duša dobro* voljske organizacije. Tekma dečkov Sokola I na Taboru dne 13. t. m. je pokazala prav lepe telovadne uspehe. V višjem oddelku je tekmovalo — v razmeroma zelo težkih vajah in sestavah — s-kupaj 15 dečkov v dveh vrstah, od katerih si je pridobil I. mesto Milic Tihomil s 97%, Jordan Vilko II. mesto s 90.5% in III. mesto si dele Beranek Jože, Kuker Stane in Levard Arnold s 87.5% vseh dosegljivih točk. V nižjem oddelku je tekmovalo 40 dečkov, od katerih je dobilo 7 nad 90%. 16 nad 80% iu 7 nad 75%. V tem oddelku si te priboril I. mesto Betetto Evgen 9 97.892, II. mesto Scagnetti Drago s 97.1% in III. mesto pa Cepin Jože s 95.7%. Poleg navedenih pa je posebej tekmovalo še 21 najmlajših dečkov. Sokola I. mladinski odsek priredi dne 5. marca popoldne v glavni dvorani na Taboru zabavno čajanko svoji deci, ob kateri priliki se bodo razdelile tekmovalcem diplome. Ob tej priliki nastopijo deklice e par točkami in pričakovati je prav prijetnega dne med našo sokolsko mladino. Ze danes opozarjamo starise In prijatelje sokolske dece na to prireditev ter jih vabimo na udeležbo. —c —g Občni t bor Sokolske in po v Celja se bo vršil jutri, v nedeljo. 20. t m. ob 8. url zj. v prvem nadstropju Narodnega doma. Sokolstvo ta vprašanje Bolgarov. Sokolstvo je med vsemi kulturnimi in prosvetnimi organizacijami na prvem mestu v delu za kulturno in prosvetno zbližani d vseh Slovanov. Njegova plemenita — sokolska Stremljenja pa gredo še dalje po poti načel, bratstva, enakosti ln svobode. Varujmo, da bo tudi jugoslovenski Sokol oni odločilni in merodajm faktor, kt bo s svojo vplivno hi bratsko besedo največ pripomogel k tesnemu zbližanju Bolgarov z jugoslovensko družino. Premagane bodo ovire — In mogoče Že bližnja bodočnost pokale uspehe___ FIlm o VIII. vsesokolskem z letu je gotov, kot poroča COS. Tako bo končno tudi našemu Sokolstvu in sokolski javnosti dana prilika, da vidi v filmu vso veličastnost tega velikega sokolskega praznika. Starešinstvo JSS se le spomnilo na svoji zadnji seji smrti naSega najstarejšega Sokola brata D realka« Brat podstarosta K a j z e I i le v odsotnosti brata staroste Oangla omenil neprecenljive zasluge vzor Sokola Drenika. ki je stal ob zibeli našega Sokolstva In čigar srce je še ob koncu njegovih dni mladeniško gorelo za vzvišeno sokolsko Idejo. — Slava in mir bratu Dreniku! Vestnlk sokolske župe »Petar VellM oslobodilac* v Tuzli prinaša v svoji zadnji Številki sledečo vsebino: Sokolske svečanosti 19. sept. 1026. v Tuzli. — Sadija Serbič: Po praškem sletu. — Letovanje sok. društva Iz Lukavca u Olovu in sok. društva bljelinskog u Banji Kaviljači. — Sadila Šerbić: Naši Muslimani i Jugoslavensko Sokolstvo. — Župske i društvene vesti. — Rad I stanje sok. đruStev tuzlanske* župe koncem 1926. 1. — Proslave 1. decembra u našoj župi. Gospodarstvo Sladkorni trg Rezenriranost ln nesigurnost je vladala na sladkornih trgih tudi pretekli teden. Trgovina je Slaba, verizništvo se peca s statistiko in ugibanjem glede nove sladkorne kampanje. Ameriške sladkorne trgovine upajo, da bo letošnja omejena kubanska produkcija kmalu popolnoma razprodana in da bodo tudi cene poskočile. Četudi bo letošnji evropaki posev večji, je treba računali • tem, da mo morala Evropa, osobito Anglija kupiti najmanj 1 milijon ton kubanskih surogatov. Dobro znamenje vidijo ve-Ietrgovci s sladkorjem v tem. da Anglija že sedaj kupuje kubanske surogate in da se je njen uvoz znatno povečal. Taktika Kubancev Se vedno ni povsem jasna. Po zadnji cenitvi je znaSala sicer produkcija na Kubi do S. februarja samo SI5 tisoč ton proti 1.068.0C0 lani, vendar bo pa pritisk kubanskih surogatov na newyorski trg velik, čim cene nekoliko poskočijo. Kuba namerava najbrže hitro razprodali lete5- nji pridelek, da bi mogla poleti vplivati na pomanjkanje sladkorja in svoj pridelek v prihodnji kampanji podražiti. Cene na new-vorškem trgu so ostale pretekli teden večinoma neizpremenjene. Samo poSsii termini 90 čvrstejsi, ker operirajo z njimi verižniki. Enak je položaj tudi na c^T,op?kih trgih. AngleSka rafinerija se je preskrbela s si-rovinami iz Amerike in zato je promet na trgu slab. Povprašuje se samo po prvovrstnem češkem sladkorju. Tudi na praškem trgu je bila trgovina slaba. Izvoz preko Hamburga je začel znatno pojemati. Po češkem sladkorju povprašujejo na praškem trgu samo Avstrijci in Švicarji. Tržne cene v Ljubljani Splošna gospodarska kriza se ta mesec odraža tudi na ljubljanskem trgu, kjer je zavladala precejšnja stagnacija ob običajnih tržnih dnevih. Drugače izredno živahni sobotni trg je danes- kazal le delno sliko Živahnosti. Kmetje so pripeljali na trg le malo krompirjai ki ga zadnje tedue sploh večkrat pripeljejo. Cene so v splošnem ostale neizpremenjene, le slanina je pomočila za 1 Din, a cene jajcem so padle od 1.50 na 1 dinar komad. Cene posamnim zevljeusklni potrebščinam so: I. Mesni izdelki: goveje meso v mesnicah 18 Din, na trgu I. 18, II. 15- telečje I. 20, II. 17, prašičje I. 22.50, II. 19-20, slanina 19—21, slanina na debelo 20, mast 23—25, šunka 30—85. prekajeno meso I. 30» II. 25 —27.50, koštrunovo meso 13—14, jagnjetina 20, kozliček 20. konjsko n>eso i. 8, II. 6, hrenovke 32, sveže kranjske klobase 25, pol prekajene 82—85, suhe 50, prekajena slanina 28—25. II. Perutnina in divjačina. Perutnine je bilo danes na trgu razmeroma malo. Primerno povpraševanje. Cene: kokoši 25—35, petelin 80—40, raca 30. domači zajec 15—20. divjačine na trgu primanjkuje in je danes sploh ni bilo. III. Ribe. karp 25—30, linj 25, ščuke 85. Ben!io Mareschinl: IMsikanski zobotrebci Nihče ni obračal pozornosti na mali bazar, ki se je nahajal na koncu korza Vittorio Emanuele Zastonj se je Filipo Vergelatti trudil na vse krip-I-e, da privleče k sebi odjemalce. Kupčija je bila od dne do dne slabša. To je ugotovila tudi Pavla, najstarejša Filipova hči, ki je pomagala v bazam in je vsak večer pregledala blagajno. To Pa je čutila tudi Črna, ki je pomagala materi v kuhinji že v časih, ko so bili obedi obilnejši... I iago je bilo kljub vsemu temu pr-vSvrsino in cene najprimernejše... Poleg lega je spadala Pavla med najlepše prodajalke ne samo tega okraja, sm-;ak. kakor je Filipo ponosno trdil, uidi celega večnega Rima. Životarili so tako Iz dneva v dan. Vedno manj upanja je bilo, da bo ke-đaj bo'ie in osobito, da bosta mogli Pav;a in Ema dobiti primernega ženina Kajti sirom?«inih deklet tudi v Rimu nihče ni maral. Nočem, da mi se zongavijoN je govoril Filipo, razdražen, svojim sosedom. «Rajše jih sam zadavim, nego * 'Aak dan. ko sta zajemala iz iste sklede sfa Filipo in Pavla iskala izhoda iz tenkega položaja, v katerem so se nahajali. «Jaz mislim, da nismo dovolj re- klame delali za svojo trgovino!* je prišla Pavla nekega dne do zaključka. »Kakšno reklamo, za vraga, naj bi še delali! Kakor da nima nihče drugi tega, kar mi prodajamo!* «AIi bi ne mogli delati reklamo tudi za nekaj, kar nimamo? Meni je nekaj padlo na misel!* Filipo je zazijal od začudenja... Ko pa mu je začela Pavla nekaj §epe-taje razlagati, se mu je obraz kar razvlekel od zadovoljstva! ♦Bravo! V trgovini je vse dovoljeno! Ti si najpametnejša ženska!...* * Dva dni kasneje je izšel v najvažnejših rimskih listih oglas, prilično velik, da bazar Filipa Vergelatti razprodaja blago, ker bo od novega leta dalje g Filip glavni zastopnik znane mehikanske tovarne higijenskih zobotrebcev Don Madera in Komp., ki bodo boliš! in cenejši od vseh dosedanjih, domačih in tujih zobotrebcev. Og'as se je ponovil nekolikokrat in je imel nepričakovan uspeh ... Cel okraj je smatral za svojo dolžnost, da stopi v bazar, ne toliko, da se okoristi 2 znižano ceno, kolikor da vidi glavnega zastopnika mehikanske tvrd-ke .. Publika je začela še češče prihajati, ko se je po avil v bazam eleganten gospod z dvema elegantnima damama. To je bil mehikanski poslanik z ^ćeno in hčerko. «-zvali orožnike, ki so se poskrili v hiši. Po par signalih s cigančkovo piščalko so se res začeli iz bližnje boste približevati ciganski vozovi. Ustavili so se pred hišo, a preden s^> cigani zaceli StopMi p*eko praga t-o jih obkolili orožniki in zvezali vse do zadnjega. Tako je torej lokav ciganski naklep spravil cigane same v past, razen tega pa povzročil smrt malega cigančka. in njenega moža je novi bazar prodajal tudi zobotrebce tvrdke Giovanni Todeschini. Kar se tiče mehikanske tvrdke, je Filipo Vergelatti dal nov oglas, da se je odrekel temu zastopnišivu, ker ne želi pomagati tuji industriji na račun domače___ Ko je bilo tudi to vprašanje rešeno, se mu je sele oddahnilo. «SreČa, da je Mehika daleč! Mani-kalo je samo to še, da bi se bilo dokazalo, da si ie Pavla izmislila tvrdko Don Madera in Komp.» Kako se je prestrašil, ko je stopil nekega dne v bazar tajnik trgovske zbornice! An ste bt!i zastopnik neke mehikanske tvrdke ln ste odložili zastopništvo?« «Da, bil sem ...» zajecljal je Filipo. Speiijalna mehanična delavnica " —--*-»-'"■'• »»»»^.S^rg£g5S»SgS Lud. Baraga Wr« šelenbnrgova ulica C|l Zemljišče (okroglo 17.000 m3) z malo hišo, pripravno kot stavbisčc, v bližini trnovske cerkve, se pod ugodnimi pogoji takoj proda in se kupec lahko takoj vseli v ujo. — Pojasnila daje in sprejema ponudbe. — Rajko Doberlet, Frančiškanska ulica št. 8, L nadstropje. 424 G* Fluxf Ljubljana, Gosposka ulica 4/1. — Posre* dovalnice boljših služb, čez 35 let obstoječa — išče in pripov roča boljše osobje vsake vrste za tu in izven. Iščem starejšo, zanesljivo, inteligentno osebo za lahka hišna dela in pisarni« ške posle z znanjem nekoliko nemščine; vstop po dogovoru. 417 Otvoritev nove prometne pisarne Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani naznanja, da je otvorilo v Ljubljani, Salendrova ulica št. 6/II, oblastno dovoljeno prometno pisarno za posredovanje pri nakupu in prodaji hiš in zemljišč, pri od* daji in zamenjavi stanovanj in za prevzeme upravljanja hiš. Za prodajo je zaznamovanih že več hiš in vil. Za izvr* seno posredovanje se bo računilo nizke pristojbine. Potreb* ne inrormacije se dobe ustno ali pismeno brezplačno. ZAHVALA. Za številne izraze globokega sožalja, ki smo jih prejeli ob izgubi našega nepozabnega sina, gospoda za poklonjeno krasno cvetje in vence ter za mnogobrojno ča-ščeče spremstvo na njega zadnji poti se vsem, prav vsem prisrčno zahvaljujemo. V. Ljubljani, dne 18. februarja 1927. Globoko žalujoči ostali. 416 Naznanilo otvoritve* SL občinstvu naznanjam, da otvorim v soboto 19. IL Dah matinsko vinarno v Bohoričevi ulici 9. — Točil bom izvrstna črna, rdeča in bela dalmatinska vina kakor tudi specialna vina Grk in Dingač na debelo in drobno. Obenem vabim sL občinstvo v soboto 19. II. na .DOMAČO ZABAVO*. — Za obilen obisk se priporoča Franko Padovan. 420 Pisalni stroj in moško kolo — prodam. — Naslov v upravi «51. Naroda*. Šivilja gre šivat oa dom. — Naslov pove uprava (Slovenskega Na* roda*. 404 Priden deček, 14 let star, močan, se Seli iz* učiti v trgovini mešanega bla« ga; najraje na deželi, da bi imel stanovanje in hrano v hi* ši. — Ponudbe pod «Učenec 393» na upravo »Slovenskega Naroda*. Mlad gospod vešč slovenskega in nemškega iezika išče službo sluge ali in* asanta pri večjem podjetju; event. gre tudi za nočnega vratarja. — Ponudbe pod *Po* Sten /392» na upravo cSloven* skega Naroda*. Samozastopnik se išče za vso Jugoslavijo. Industrijal* ni patentirani predmet. — Po* uudbe: FIEM, Boccaccio 1, Tri* este 422 Lepo stanovanje pritlično, v bližini »Zvezde* — zamenjam za enako v I. ali II. nadstropju. — Pismene ponud* he pod »Zamenjava stanovanja 423» na upravo »Slov. Naroda*. Oddam gostilno na prometnem kraju. Trije ve* liki prostori za gostilno ter stanovanje za najemnika. Sta* nar in a nizka, večletna pogodba: prevzem takoj. — Vprašajte: Zagreb, Ilica 146, brijačnica. 421 Sreča m blagostanje nas vseh je odvisna največkrat od srečnega slučaja. Tak slučaj lahko doleti tudi tiste, ki kupijo srečke državne razredne loterije. Žrebanje III. razreda se vrši Že 7. marca. Vsi oni, ki želiio poskusiti svojo srečo naj si takoj nabavijo srečke pri domaČem zavodu. ZADRUŽNI HRANILNICI r. z. z o. z. Ljubljana. Sv. Petra cesta štev. 19. Zunanji naročniki naj nakažejo obenem z naroČilom za celo srečko Din 300.—, za polovično Din 150.—. za četrtinko srečke Din 75.—. Po prejemu zneska srečke takoj odpošljemo. Poleg številnih večjih dobitkov bo znašal glavni dobitek v najsrečnejšem slučaju Din 6641000. Tri lepa skladišča skupaj ali posamič, dalje bivša kleparska delavnica in šupa, oboje pripravno tudi za skladišče — je oddati v Avg. Tomažičevi hiši, Dunajska cesta 9. — Zglasiti se je radi pregledanja pri hišnici v tamošnji veži, kjer se dobe tudi nadaljna pojasnila. — Najemnina po ponudbi in dogovoru. 388 Edino najboljža darila so; __Josip Petellnca •»£ in plettlnl stroji - DUJMOll • • - -f*ainižfe cene. — Tudi na obrobe. — Veolotna garancija« — Najnovejše opreme. LJUBLJANA. Sv. Petra nasip 7. (Poln Prriernorcga smoika u vodo. leieton 9 i o* t Savez apotekara Saradnika in Odbor službujočih farmacevtov javljala vsemu članstvu tužno vest, da je preminul po dolgi zavratni bolezni njih zaslužni član Ph. Mr. France Bizovičar Pogreb se vrši v nedeljo, 20. februarja ob 3, uri popoldne. Obranimo tovariša v trajnem spominu! Ljubljana, dne 18. februarja 1927. 419 Kupim veliko blagajno (železno) s pultom in omaro za registraturo. — Ponudbe na upravo cSlov. Naroda* pod «riaarna/402». Blagajničarka z večletno prakso išče službo v trgovini; event- gre tudi kot pisarniška moč v pisarno. — Cenj. ponudbe pod »Blagajni* čarka/384» na upravo «51oven* skega Naroda*. J. SHepnSIn — Sisan — oraporoU ajbatia tambura, Met »arUturi tketa ostala ovtrato-itfcsa <• m tta£ftaia.pehom slavnostna premijera tega pre* krasnega filma v velikem Gloria»Palastu v Berlinu pod imenom: «Kampf der Ge» sehlecnter*. Vsa kritika enoglasno hvali lepo vsebino, krasne igralce, izvrstno igro sijajno režijo in prekrasne naravne posnetke. — Vsled velikega interesa, ki se opaža za ta velefilm, se prodajajo vstopi.;ce za današnje predstave tudi v pred* prodaji. Premijero tega nadvse uspelega velefilma prinaša v Jugoslaviji Elitni Kino Matica, najuglednejši kino v Ljubhani. lei. 124. Predstave v nedeljo ob: 3,f !4 5., 6.f % 8. in 9. uri. Kostanjev taninski les običajne dimenzije, celoletna dobava, najtočnejše plačilo, kuji po naj v Ijih cenah Franc Kupnlk, Podplat Porušite » hlode, orehov, brst iavor, hrast in bukov n 2474 Novosti svilenih klobukov od Din 120.— naprej priporoča modni salon STLCHLY.MA* SKE, Ljubljana, Židovska ulica st. 3. 410 Marker (servirar) ali markerka — se sprejme v cVeliki kavarni* v Karlovcu. 391 Koncipijent s petletno prakso želi v svrho izpopolnj en j a iste prem en i ti Svoje mesto. — Cenj. ponudbe pod «Dobra praksa/400» na upravo «Slov. Naroda*. GOSPODIČNE se zopet spre* jemajo v pouk za šivanje pri M. ALESOVEC. Cankar* jevo nabrežje I. — Doba pouka poljubna. 396 Leno masko posodim takoj. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod «Maska/406* na upravo «Slov. Naroda*. Stanovanje ene sobe s kuhinjo išče miren zakonski par brez otrok. Plača za pol leta vnaprej. — Ponud* be pod »Čistost/407* na upravo »Slovenskega Naroda*. Lepo sobo oddam šivilji, event. s soupora* bo kuhinje. Postelio mora ime* ti sama. — Ponudbe pod «Le* pa soba/406* na upravo *Slov. Naroda*. 5000 Din posojila iščem nujno za 26 mesecev. Plačam dobre obresti m nudim sigurno garancijo. — Ponudbe pod »Sigurnost/382» na upravo •Slov. Naroda*. Lokal za trgovino in trafiko se Si ši čž2 in trafiko na prometnem kraju v mestu — iščem v najem. — Ponudbe pod «Lokal/397» na upravo »Slov. Naroda*. Pletilja dobro izurjena — išče službo. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod «Pletilja/398» na upravo «Slov. Naroda*. Štedilnik dobro hranjen — za 250.— d i* narjev-naprodaj. — Rožna do* Ima, Cesta VI/4 (pri Čehu). 409 Nalnovefil epohalni li »etroletsks plinska »vettltk*. ,AIDA' Ljg HM 200-500 svec moč: trasaa aeta Ist Neznatna po raba petrolej« Sved kako« elektrika' „AIDA« se rabi za razsvetljavo piooaialmc, uradov, gostflntc Sol. cerkev, dvorite, vrtov td „A1DA" je prikladna za najmanjše in na i večje prostore * Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče za SHS ima ^iaUtrotehničns tirat* SVABC i drug (AGREt*. 'reratfovlttte ulic« » Iščemo zaupne zastopaike — — Zahtevaite *ako' nrospekte1 - Najstarejša slovenska pleskar* ska in licarska delavnica Ivan Bricelf, Ljubljana« Dunajska cesta 15 in Gospo* svetskt cesta (dvorišče kavar* ne * Ev ropa*.) Se pri po oči„ — Izvršitev toč* na. cene zmerne. 78/T Trgovski pomočnik mlajši, 16 let star, detajlist mešane stroke, trgovčev sin, ki zanj garantira oče, bi radi bolj* še prakse s 1. marcem vstopil samo v boljšo trgovino pod nadzostvo gospodarja. Cena in pogoji na: Milivoj Jablanović. Beograd, Jova ulica 38 ali na upravo «Slov. Naroda*. 390 Lep poslovni lokal v ^ntrj Ljubljane, zraven gla -~c pošte I. n. na ulico, ob* stojte iz dveh ali treh sob s cent alno knrjavo ii. električno lučjo, telefon — se takoj odda — Nasl-v v upravi »Slov. Na* r* Ja* alt vpra5*i na Aleksan* dro- i ce*ti 5 . 2, T. nad tropje. 34/L Kylfhauser TeHiDiKom #RANKENHAUSEN (Nemč*jay 22 l inž io.a ra »troino tn avtotno-oilsJco gradnjo Etektrotefcničn oosebai čađ ca po jedelstvo n aerotefiniVo Tamburice, izdelane na roke. L Vardian Sisak, Hrvatsko 68 priporoča kot stara de-nvnica svoje najboljše tambure vsel j vrst Na zeljo se pošlje cenik zastonj 3M »'4 BRAZAY francosko žganje z mentolom je . najboljše domače sredstvo proti glavobolu, trganju, bolezni v sklepih in mi* šičju. utrujenosti sploh, telesnim slabostim, že* iodčnim bolečinam, vze* mite na sladkorju, v vodi za piti. ali pa primešan kopeli nekaj kapljic »BRAZAY FRANCO. SKO ŽGANJE se dobi v vseh lekarnah, d roge rij ah in pri gen. zastop in dep. SHS D ESI .LAT. D. D.. ZEMUN, zastopstvo za Slovenijo In Mcdjimurje pri A. SARABON. Ljub. ijana. Makulaturni papir kg a Din 5--proda'a nprava „Slov. Naroda" 4. volno, ivilo, siebtom tn zlatom po naj novejših smem ca h ctosestrinske pariško ijrona^e tvidke AMK. — Najmodernejši naprti tn naifinejša izvršitev vezenja n> štorov, nerila, pregrlnfat izdelovan c w razpošiljanje šablon in nredttsk len-tkla točnih del. Enllsnje, ažuriranje p redi tiskanje. Mafek & lllfcei, Ljubljana DALMATINOVA 13 «jj SOLNČNE PEGE Rumene in rdeče pegice odstran* j u j e v najkrajšem času tation »MUGET. TE* od Doc. Doraine & Cie. Pariš, Din 40. Lepo in gosto rast obrvi in tre|jalnic »lobite « tekočino >W ibra< Din 55.—. Sijajne, čarobne In zamamljive oči vam daje lalion Diamante. Garantirano neškodljivo Rdeče :5i dobijo zopet svoj naravni sijaj. Din 55 >grce odstranite za vselej po par dnevih uporabe. Din 50. Celokupno skladišče Oocteur Doraine et Cie. Pa ris, >Centifolia<. kozmetični zavod M. S. Hojka,, Za^eb, Ilira 50. Zahtevajte brezplačne cenovnike in navodila) 28-L išče se spreten in zane^l.iv 4 5 - - zastopnik - - za Slovenijo s sedežem v Ljubljani. — Navodila in reference na: Hamburg-Južnoameriško parobrod, društvo Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Senoina ulica 30- 13* do 19. marca 1927* (Tehnični semenj: 13. do 20. marca.) Mednarodna razstava avtomobilov in motornih koles. Posebna poljska razstava. Tehnične novosti in iznajdbe. - Reklamna razstava. Razstava poljedelskih vzorcev. «Domača žival.» (Razstava za rejo in negovanje živine.) Razstava za hraniva in živila. Vizuma za potni list ni treba! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop meje. Precejšnje vozne olajšave na jugoslovenskih. ogr* skih, češkoslovaških in avstrijskih železnicah, na donavskih in jadranskih parobrodih. Ogrski pre> hodni vizum kratkim potom pri prestopu meje. — Skozi CSR ni treba prehodnega vizuma. Sejemske izkaznice po 40.— Din pri Wiener Messe A. G. Wien VIL, ter pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstr. kon= zulat, Turjaški trg 4; Zvezi za tujski promet v Slo> veniJi, Aleksandrova cesta 8; Josip Zidar, Dunajska cesta 31. Uftjojos Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskamo*: Fran Jessriek. — Za taaerstpl del lista: Oton Qui*to£ — Vaj v I^obljaoi. 59 AU 3446