Danes na 5. strani: Modernizacija, tlakovana s samoodpovedjo Četrtek, 4. junija 1964 Št. 21, leto XXII ZAGOTOVITI CELODNEVNO OTROŠKO VARSTVO Po podatkih je bilo v minulem letu v mestih in večjih industrijskih središčih že preko 60 % družin, v kateri so zaposleni vsi odrasli člani. Spremembe, ki so nastale v strukturi družine in v njenih odnosih, zaposlenost žensk in njihova družbena aktivnost, doka/ujejo, da družina sama. brez sistematične družbene pomoči ni več sposobna poskrbeti za vse. kar zahteva normalen otrokov razvoj. Sprožile so proces, v katerem so postopno veča družbena odgovornost za rast in vzgojo mladih in po-družbljajo številne funkcije, kot so zdravstveno varstvo, izobraževanje, prehrana, dnevno varstvo itd., ki jih je v preteklosti opravljala družina. Ustvarjalne vloge žensk v gospodarskem in družbenem življenju ne moremo več zanikati, saj je med vsemi zaposlenimi že 38 % žensk, toda brž ko se ženska vključi Vj proizvodno delo, nastanejo v Družini težave, naprtila si je nove skrbi, ki jim sama, brez Pomoči družbe, ni več kos. Dejstvo je., da smo te probleme zanemarjali. NEORGANIZIRANO otroško VARSTVO Zelo pomanjkljivo rešeno otroško varstvo povzroča vrsto zelo širokih družbenih problemov: nataliteta, ki v Sloveniji absolutno upada; preobremenjenost zaposlenih mater; večna skrb za otroke, ki so doma brez varstva, vpliva na storilnost zaposlenih staršev; družbena aktivnost žena je zato minimalna. Vsa ta nerešena vprašanja povzročajo iz dneva v dan vrsto novih posledic in procesov. Pri tem pa moramo pred-. vsem pomisliti na otroke same, ki se ne razvijajo tako, kot bi se v ugodnejših pogojih lahko in kot bi se v naši družbi tudi morali razvijati. Reševanja problematike otroškega varstva se lotevamo na vseh nivojih. Težimo za tem, da bi čimprej odpravili veliko neskladje med dejanskimi potrebami in sedanjo družbeno materialno osnovo otroškega varstva. Ta je trenutno takšna, da imamo le 205 varstvenih ustanov, v katerih je deležno varstva 1 % otrok starih do 2. leta in komaj 4 % predšolskih in šolskih obrok (za primerjavo, kako daleč so nekatere druge države v predšolskem varstvu le nekaj primerov: Bolgarija 58,6 %, Francija 60 %, Italija 53 % ...). V omenjenih štirih odstotkih je pa zajetih le/ 1,4 % šoloobveznih otrok, ki so deležni varstva. S takšnim stanjem očitno ne moremo biti zadovoljni. Zato se danes močno zavzemamo za celodnevno varstvo na stopnji obveznega šolstva. Takšna zahteva pa pomeni, da moramo temeljito poseči v današnje razmere osnovnega šolstva, ga predvsem moterialno okrepiti, kar naj ne pomeni samo razširiti prostorne zmogljivosti. Če želimo, da bo čez sedem let v principu vsak šoloobvezen otrok uspešno končal popolno osemletko (prvotno stališče je bilo vsaj 80 % otrok, stališče, ki je bilo sprejeto na skupni seji Republiškega zbora in Prosvetno-kulturnega zbora Skupščine SRS), potem bodo za to potrebni malo drugačni po- goji, da se bo znanje učencev res lahko kvalitetno izboljšalo. Imeti bodo morali boljše in več učnih pripomočkov, možnost celodnevnega bivanja v šoli, zato enoizmenski pouk in dovolj dobrega pedagoškega kadra. PRVI POGOJ — UVAJANJE ENOIZMENSKEGA POUKA Uvajanje enoizmenskega pouka je prvi pogoj za postopno uvajanje celodnevnega bivanja otrok v šoli. Po podatkih delajo v naši republiki, osnovne šole povprečno v 1,8 izmenah, v mestih in industrijskih središčih pa v dveh in celo v treh izmenah. Po anketi je v šolskem letu 1963 64 (zajetih 1106 osnovnih šol) delalo v treh izmenah 44 šol, v dveh izmenah 887 šol, v eni izmeni pa 175 šol ■— te so v glavnem v kmečkih predelih. Če si ogledamo še starost teh šol, ugotovimo, da je v SRS od 1085 osnovnih šol 910 šol, ki so bile zgrajene pred 1945. letom. Od teh je 448 šol bilo zgrajenih v prvi polovici sedanjega stoletja, 405 šol v drugi polovici preteklega stoletja in 90 šol pred letom 1850. Starejše šolske zgradbe nosijo v sebi celo vrsto pomanjkljivosti, kot so: neprimerna lokacija, neprimerna gradnja, neprimerne sanitarije, pomanjkanje telovadnic in kabinetov za sodobno pedagoško delo itd. Skratka, okolje, ki je nezdravo za otroka, ki preživi v njem 4 do 6 ur, kaj šele za celodnevno bivanje, posebno še, če želimo, da bodo otroci radi ostajali v šolskih protorih, kjer bodo našli popoldan nadomestilo za domače okolje. VSEBINA DELA SINDIKATOV V ZAVODIH ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE AVTOMATIZEM ZAVIRA NAPREDEK Namen razširjene seje predsedstva Republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti je bil: vsebinsko oceniti delo zavodov za socialno zavarovanje, predvsem pa osvetliti vzroke, zaradi katerih se zavodi še niso znašli v novih Pogojih dela. Spremenjeni sistem organizacije in financiranja socialnega zavarovanja je tudi zavode postavil v nov položaj. Postali so strokovna služba, ki neposredno izvaja sklepe samoupravnih organov komunalnih skupnosti, kot delovne organizacije pa so zavodi organizirani po načelih družbene samouprave. Čeprav zakon o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja prav v določbah, ki urejajo upravljanje zavodov, še ni usklajen z ustavo in delovne skupnosti zavodov z4 socialno zavarovanje in njihovi organi po obstoječih Predpisih samo sodelujejo pri upravljanju zavoda, bistvene pravice in dolžnosti upravljanja Pa so še vedno prepuščene upravnim odborom kot organom družbenega upravljanja, to ni poglavitni vzrok, da se ni uveljavila ustreznejša delitev dohodka in nagrajevanje P« delu ter da delavci ne sodelujejo pri vseh problemih zavoda. Vsekakor, bo treba z zveznimi predpisi čimprej določiti status zavodov za socialno zavarovanje in jih izenačiti z drugimi družbenimi službami. To je v duhu razvijanja najširše samouprave na vseh področjih in ravneh družbenega življenja, na čemer temelji tudi naša nova ustava. Torej ni nikakega zadržka, da bi postali tudi zavodi za socialno zavarovanje samostojne delovne organizacije, ki bodo same reševale notranje poslovanje, odločale o organizaciji dela, delitvi dohodka, nagrajevanju po delu, o delovnih razmerjih itd. Zaradi družbenega značaja zavodov bodo predstavniki družbe soodločali le o stvareh, ki zadevajo delo zavodov navzven (programi, razširjena reprodukcija in določanje osnovne politike zavodov). S takim statusom bodo tudi zavodi za socialno zavarovanje izenačeni z drugimi družbenimi službami. Kljub pomanjkljivim predpisom, ki doslej še niso uredili statusa zavodov, so ta načela že doslej vodila samoupravne organe zavarovancev, da v praksi delavcem v zavodih niso kratili pravic. Nasprotno pa zavodi kot strokovne službe doslej še niso odigrali svoje vloge. Bodisi vsled premajhne strokovne usposobljenosti ali vsled konservativnih in birokratskih teženj. Največkrat so prav strokovne službe komunalnih zavodov tiste, ki zavirajo hitrejše in učinkovitejše uveljavljanje racionalnosti in boljše gospodarjenje s sredstvi socialnega zavarovanja. Kot servisi skladov socialnega zavarovanja, ki jih upravljajo komunalne skupnosti, so zavodi premalo strokovno usposobljeni, da bi družbenim in sa-maupravnim organom dajali solidne strokovne dokumentacije in analize, na osnovi katerih bi lahko bolj objektivno uslcla-jali potrebe z materialnimi možnostmi posameznih komun. Primeri, ko se v zavodih izgovarjajo, da ni mogoče napraviti izračunov in analiz, po katerih bi samoupravni organi komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja presojali in sprejemali svoje odločitve, niso redki. Kažejo pa, da zavodi za socialno zavarovanje ne razumejo ali pa nočejo razumeti svoje namembnosti in dela, ki so ga po zakonu in navodilih dolžni upravljati. To pa je tudi vzrok, da zavodi kot strokovne službe ne nudijo take pbdpore samoupravnim organom zavarovancev, kot bi jo morali. Premajhna strokovnost kadrov in pomanjkljiva, nesmotrna organizacija dete, ki ne ustreza družbenim potrebam, sta v nemajhni meri pogojeni prav s sistemom oblikovanja dohodka zavodov za socialno zavarovanje. Sistem financiranja zavodov za socialno zavarovanje je bil z novim zakonom določen tako, da v ničemer ni spodbujal delavcev za boljše in hitrejše delo. Režijski dodatek, ki ga kot svoj dohodek dobivajo zavodi iz kratkoročnih in dolgoročnih zavarovanj, priteka avtomatično, pa če je določen na zavarovanca v pavšalu ali 'v odstotni vrednosti od osnovnih prispevkov posameznih panog socialnega zavarovanja. Ne pri prvem in ne pri drugem načinu ni za dohodek merilo opravljeno delo. In končno, tudi noben od teh načinov ne da realne slike, koliko je bilo vloženega in koliko potrebnega dela. Ce samo (Nadaljevanje na 2. strani) Poglejmo, kakšna je bila doslej investicijska politika in financiranje osnovnega šolstva sploh. Najmočnejši Vir investi-, cijskih sredstev za osnovno šolo ' je *■ občinski družbeni sklad za Všolstvo, vsi drugi viri. so nestalni. kako smo porabljali DRUŽBENI SKLAD ZA ŠOLSTVO? V občinski družbeni sklad se namreč steka 60 % sredstev od; 10 '/o proračunskega prispevka, ki ga odvajajo za šolstvo pred delitvijo in je jasno namembno, določen za investicijsko izgradi njo šolstva. Toda občine namembnost teh sredstev ne spoštujejo. Značilno je, da iz svojega rednega proračuna krijejo za skupne najnujnejše potrebe le še razliko od sredstev, ki so bila namembno zbrana za investicije. Tako se investicijska sredstva trošijo za osnovno dejavnost, medtem ko se za investicije do; ločajo sredstva po posebni pref soji občinskih skupščin in še to le v posameznih primerih. Po podatkih ugotovimo, da niso bila nobeno leto, razen leta 1962 planirana sredstva za investici-jevealiziraha. Zaradi zelo skromnih sredstev, ki so jih torej komune namenile za investicije, so vzgojno izobraževalne ustanove opravljale le najnujnejša popravila stavb in adaptacij učilnic. Dokaz za to trditev je planiranih 6500 milijonov v letu 1963, ki niso bili realizirani niti v polovici, temveč le 43 ’/< ali 2827 milijonov. Komune rešujejo svoje obveznosti v zvezi z vzgojno izobraževalnimi zavodi najčešče v škodo materialne izgradnje šolstva, tako da sredstva, ki bi jih morale nameniti za investicijska vlaganja, preusmerjajo v osebne in materialne izdatke. Med temi pa je najpogostejše razmerje 80:20 ali celo 95:5 v'ko-' rist osebnim izdatkom. V osmih letih se je delež šolstva na narodnem dohodku povečal povprečno le za 1,5 % in znaša v: minulem letu 3.9 % (od tega za osebne izdatke 2,4 %, materialne izdatke 0,8 % in investicije 0,7 %. Menda ni treba, še posebej dokazovali, da je obstoječi sistem financiranja šolstva pomanjkljiv. Z 10 9o proračunskim prispevkom iz osebnih dohodkov (pred razdelitvijo), ki je .edini z zakonom določeni vir za investicije; v šolstvo v osndvnem skladu — občinskem družbenem skladu za šolstvo, po analizi Rep. sekretariata za šolstvo krijemo le 12 %1 vseh rednih potreb našega šolstva. (Nadaljevanje na 2. strani) V OKVIRU Novi delavski sveti, ki jih proizvajalci te dni volijo, ali pa jih bodo še izvolili, bodo imeli vsekakor težje delo kot vsi dosedanji. Naše samoupravljanje se je močno razvilo, povečala se je odgovornost predstavniških teles, kar vse zahteva bolj pretehtano, pogujnno in bolj organizirano delo. Ce se zaustavimo samo za hip pri nekaterih ugotovitvah, da namreč v nekaterih delovnih organizacijah skušajo predlagati za delavski svet kandidate, ki bodo najmanj kritični do dela uprave in strokovnega vodstva, če ugotavljamo, da so ponekod izbirali predvsem proizvajalce z višjimi osebnimi dohodki, potem moramo biti v vseh delovnih organizacijah, kjer še ni kandidatov, kjer volitve še niso izvedene, na to zelo pozorni. Kajti sam razvoj in zahteve proizvajalcev čedalje bolj odločno odklanjajo slabo prakso, da se za pomembne odločitve dogovarjajo na vrhu, da odloča manjši krog ljudi, ostali pa. so postavljeni pred izvršena dejstva, da namesto odločanja samo potrjujejo odločitve. Vendar pa samo budnost pri izbiri delegatov, kjer imajo proizvajalci po novih predpisih ras široke možnosti, da predlagajo in izvolijo najboljše, ne bo zadoščala. V naše samoupravljanje je potrebno vnesti tudi več sistema in načrtnosti. NOVI DELAVSKI SVETI Nekateri dosedanji delavski sveti so se zelo poredko sestajali. Bili so sklicani, ker je bilo potrebno potrditi bilanco, plan, polletni obračun itd. Zato niso delovali kot organizirana skupina proizvajalcev, ki vodi samostojno politiko, ki ima program, ideje in zahteve, temveč bolj kot nujno potreben mehanizem, brez katerega zaradi predpisov ni mogoče sprejeti nekaterih sklepov. Redkeje pa je delavski svet sam izdelal dnevni red, sam postavljal program in zahteve. Če tega ni napravil, potem tudi v poslovni politiki podjetja ni prihajala do izraza organizirana volja proizvajalcev. ■ Če hočemo v bodoče-To slabost odpraviti, potem je potrebno, da novo izvoljeni delavski sveti takoj začno izdelovati programe dela. Problemov, ki jih moramo razrešiti, je obilo, njihova rešitev ne bo vedno zelo enostavna. Prav zato pa je potrebno pripraviti študije, predloge, ki vsebujejo tehnično dokumentirane variante, da bo potem lahko delavski svet res odgovorno sklepal. S tem programom, če bo dobro zastavljen, bo delavski svet vršil, organiziran pritisk, da se slabosti, nepravilnosti, samozadovoljni primitivizem. — odpravljajo. S programom dela, s študijami in zahtevami, Jcaj je potrebno spremeniti, bo imel delavski svet tudi najboljši{ stik s proizvajalci, katerim je za svoje delo odgovoren. S programom dela bo odpadla slaba praksa nepripravljenih zasedanj, kjer je površno sestavljeno gradivo razposlano tik. pred, zasedanjem, kjer je zdradi odlašanja in malomarnosti delavski svet pogosto prisiljen, da sprejema sklepe mimo svojega trdnega prepričanja, da se je odločil za najbolj primerno rešitev. Tisti delavski svet, ki pa ne bo izdelal nobenega programa, ki bo čakal, da mu bodo drugi sestavljali dnevne rede, ki.bo samo prihajal na zasedanja, tisti delavski svet zanesljivo ne bo mogel opravili nalog, ki jih zahteva nadaljnje obdobje krepitve materialne in samoupravne baze. ne bo kos nalogam, ki jih je treba izvršiti, da bodo volja in hotenja proizvajalcev dobila tudi ustrezne rešitve. Ker so naloge telo zahtevne, interesi po spremembah n a boljše tako veliki, potem, naloga proizvajalcev s tem, da so izvolili nove organe samoupravljanja ve preneha Ne samo izvoliti, pomagati in tudi prisiliti je treba samoupravne organe, da bodo delali tako, kot želijo proizvajalci. aa«EBBBBee»$3S!9iseee4it t • -»si — Ta je kriv vsega: kamorkoli ga pošljemo, ga ni dvajset let nazaj... Karikatura.; MILAN MAVER ES 3H3C“'2!iiHfciJb»S S PLENUMA OSS LJUBLJANA I s- I I 1 Iiiiiihiiii Petnajstletna Tatjana Plestenjakova, delavka v Kar-minu, eni izmed poslovalnic trgovskega podjetja Mavrica v Ljubljani, se je pri delu smrtno ponesrečila. Tovorno dvigalo ji je zdrobilo prsni koš. Komisija, ki je raziskovala vzroke tragične smrti, je na dvigalu, vgrajenem pred skoraj štiridesetimi leti, ugotovila osemnajst tehničnih pomanjkljivosti. Veliko preveč, da vsak prevoz ne bi bil igra s smrtjo. Najmanj, kar bi na podlagi tega lahko očitali vodstvu podjetja,- bi bilo: skrajna malomarnost in brezbrižnost. V njegovo obrambo pa moramo omeniti še usodne podrobnosti, ki segajo izven podjetja. Poslovodja Karmina. ki ga je smrt Plestenjakove hudo pretresla, je preglednikom dvigala izjavil: »Nismo strokovnjaki za takšne rčči, nihče pa nas ni opozoril, da dvigalo ni v redil. Sedemnajst let sem že poslovodja v Kar-m,inu, v vsem tem času ni inšpektor dela nikdar prišel k nam.« Svet za delo pri občinski skupščini Ljubljana-Center te izjave ni demantiral, zato lahko sodimo, da je poslovodjema izjava verodostojna in da delovna inšpekcija v ljubljanski občini Center ni urejena oziroma ne dela po predpisih za higiensko-tehničnp varnost dela. Ko smo. se na Okrajnem inšpektoratu za delo pozanimali, zakaj ni poskrbel za boljši nadzor nad delovnimi pogoji v Ljubljani, nam je predstojnik inšpektorata izjavil: »Velikokrat smo pismeno in ustno opozorili občinski svet za delo, naj uredi delovno inšpekcijo, saj od 1957. leta, ko je skrb za higiensko in tehnično varnost dela prešla v pristojnost občin, do 1961. leta v Centru sploh niso imeli delovnega inšpektorja, Čeprav so po sistemizaciji delovnih mest predvideli tri. Izgovor je bil vedno enak: ne dobimo primernih ljudi. Do nedavna je inšpek- = cijsko službo opravljal en sam človek, in še ta je bil samo honorarec — upokojenec, ki seveda ni zmogel s vsega.« ... ..... še Vprašati se moramo še, zakaj občina Center ni mogla dobiti »primernih ljudi« za delovno inšpekcijo? g Odgovor je tak, kakor še v mnogih drugih občinah: S pri osebnih dohodkih je preveč skoparila. Prejemki so bili do zdaj v vseh inšpekcijskih službah, ki delujejo v okviru komun, tako skromni, da so se strokovnjaki, ki bi . =$ prišli za to delo v poštev, raje zaposlovali v gospodar- g stvu, čeprav jih inšpekcijsko delo veseli. M Stara, že stokrat ponovljena pesem... V ljubljanski občini Center so ji šele zdaj prisluhnili. = Delovni inšpektor z visoko ■ strokovno izobrazbo dobi po s novem 81.000 dinarjev na mesec, z višjo izobrazbo pa 66.000. Ta korektura prejemkov je delovala kakor čarovna palica. Izpraznjeni mesti delovnih inšpektorjev sta J zasedeni: eno z absolventom tehniške fakultete, drugo pa z — delovnim inšpektorjem iz sosedne občine Moste, ki mu bo fluktuacija avtomatično za 20.000 dinarjev po- " || večala osebne dohodke. Tako. V občini Center je problem rešen. Pomagala ga je rešiti Tatjanca Plestenjakova s svojo j smrtjo. = V občini Moste in še v. mnogih drugih občinah ni . ,sg Tatjance Plestenjakove, da. bi svetom za delo s svojo g srnrtjo odprla oči. Žrtev bo kdo drug — morda vi, vaš g brat, prijatelj, znanec? . f§ Se vam ne zdi ta cena le prevelika za- doslednejše izpolnjevanje naših predpisov, zlasti če je ne plačajo tisti, §| ki jih kršijo ........ s MARIOLA KORAL | PREVEC POPUŠČANJA PRI DELOVNIH ODNOSIH Gradivo, referat Traudi Kla-divarjeve in zaključna beseda predsednika OSS Slavka Zalokarja so bolj kot pa razprava prikazali, da so sindikalne organizacije premalo občutljive za delovne odnose v podjetjih. Zaradi premajhne občutljivosti sindikalnih organizacij prihaja v podjetjih do vrste težav pri delovnih odnosih, kar ima •za posledico manjšo produktivnost, slabši politični položaj, negotov občutek delavcev, kar Vpliva na razvoj samoupravljanja in včasih na prekinitev dela. V . podjetjih še ni docela premagana podjetniška miselnost, ker nekateri menijo, da je prvo in zadnje proizvodnja. Prav gotovo je naš velik interes, di imamo v delovnih organizacijah čim boljšo proizvodnjo, toda ni pa res, da se lahko v »interesu podjetja« kršijo predpisi, da tam kjer so proizvodni uspehi, tam ni problemov z odnosi. Nekje gredo celo tako daleč, da za vsako ceno zagovarjajo vodstva tistih podjetij, ki imajo boljše proizvodne rezultate, da tam nočejo slišati, ali pa zamižijo, če se delavcem godi krivica, ali če zaradi slabih odnosov odhajajo strokovnjaki iz podjetja. Prav gotovo ni osnovna naloga sindikalnih organizacij zaščita delavcev za vsako ceno, to- AVTOMATIZEM ZAVIRA NAPREDEK ZAGOTOVITI CELODNEVNO OTROŠKO VARSTVO da veliko bolj kot doslej morajo biti pozorne na izvajanje predpisov in zakonitih določil, ki smo jih sprejeli zato, da. zaščitimo proizvajalce pred safnovoljo in »ši-kanami«. Zgodi se, da raje pogrevamo primere tistih slabih delavcev, ki iščejo in najdejo (Nadaljevanje s 1. strani) Informativno primerjamo podatke za zdravstveno zavarovanje po posameznih komunalnih zavodih (ker za podrobnejšo oceno m v gradivu, ki je bilo predloženo na seji, niso zbrani) je delo v zavodih, pa tudi nagrajevanje, precej razgično. Na Jesenicah odpade na primer na enega delavca v socialnem zavarovanju 3431 vseh zdravstveno zavarovanih oseb, v Novem mestu pa 2871. Režijski dodatek na eno, zdravstveno zavarovano osebo je bil lani na Jesenicah 872 dinarjev, v Novem mestu pa 1112 dinarjev. Za osebne dohodke pa so lani porabili v komunalnem zavodu na Jesenicah 60,057.536 dinarjev, v Novem mestu pa 56,206.203 dinarjev. Ce so podatki točni, bi logično sledile, da so bili v Novem mestu delavci zavoda za socialno zavarovanje bolje nagrajevani za manj dela kot na Jesenicah. Kakorkoli že je, drži, da je sistem avtomatičnega pritekanja dohodkov z režijskimi dodatki cokla za bolj modernizirano in smotrno urejeno organizacijo, za strokovno usposabljanje. Skratka, ta sistem zavira hitrejši, boljši in tudi cenejši razvoj službe, saj nas je lani služba stala preko 2,5 milijarde dinarjev. Delitev po delu ter decentralizacijo samoupravljanja v zavodih za socialno zavarovanje zavirajo strokovno premalo usposobljeni kadri, ki novim nalogam niso kos. Zato je v zavodih še toliko administrativnih in birokratskih tendenc ter uravnilovskih meril dela, ki so v nasprotju z resničnim itagra-jevanjem po delu. Ni torej naključje, da so v razpravi nekajkrat načeli »delikatno« vprašanje nagrajevanja in ocenjevanja del ter izrazili resne pomisleke, da bi lahko bilo to pravično in stimulativno. Vendar je samo pomanjkanje strokovne usposobljenosti lahko vzrok za težnje po »linearnem osebnem dohodku«! In samo' strah strokovno premalo usposobljenih ljudi, je lahko povod za destimulativno delitev dohodka, kjer se gibljivi del stlači v 400 dinarjev razlike za najboljše in najslabše opravljeno delo! Način formiranja dohodka je vzrok, da niso čutili potrebe po strokovno bolj usposobljenih kadrih. Sistematizacija delovnih mest je postala za zavode socialnega zavarovanja, kalku-lativna osnova, za -formiranje sklada- osebnih dohodkov. In še vedno je sistematizacija delovnih mest merilo ža nagrajevanje delavcev v zavodih. Kljub nizki strokovni usposobljenosti delavcev je bil lani.. povprečni osebni dohodek v socialnem zavarovanju Slovenije 45.901 dinar in v nekaterih zavodih ima kar 60 odstotkov delavcev enak dohodek, ne glede na to, kakšno in kolikšno delo opravljajo ter kako je to delo narejeno. Ustreznih meril za nagrajevanje prav gotovo ni lahko najti, ni pa to nekaj nemogočega in neustvarljivega. Naloge zavodov za socialno zavarovanje terjajo, da se pospešeno vključijo v družbeno dogajanje. To pa pomeni, pogumneje usklajati kriterije za oblikovanje in delitev dohodka z drugimi družbenimi službami. Torej bo trema za bolj stimulativno delitev po delu najprej ustvariti pogoje, da bo tudi socialno zavarovanje dobivalo dohodek z neposrednim poslovnim odnosom s koristniki njegovih uslug. Programi dela naj bi bili orientacijska delovna in družbeno finančna obveznost za delovanje strokovnih služb, dohodek zavodov pa naj bi se oblikoval pogodbeno po opravljenh storitvah. Najbrž bo treba takih razprav, kot je bila minuli teden na razširjeni seji predsedstva RO sindikata družbenih dejavnosti, še več. Ne samo v republiškem merilu, še bolj bodo potrebne po komunah. Čimbolj enotne kriterije za ovrednotenje storitev bo mogoče dobiti le s primerjavami posameznih služb socialnega zavarovanja. Zato bi morale biti po mnenju predsedstva storitve vsaj v večini eksaktno izmerljive in primerljive, spremljanje njihovega izvajanja pa ne bi smelo biti prekomplicirano. Eden izmed elementov za ovrednotenje storitev naj bi bila tudi časovna omejitev oziroma roki, ki so potrebni za izvršitev nalog. Pri opredelitvi storitev in kalkulaciji njihovih cen bi morali upoštevati iste elemente, specifične pogoje dela, ki objektivno ustvarjajo težave, pa bi bilo treba dodatno obravnavati po posameznih komunalnih zavodih. Na tak način bi najlaže prišli do objektivnih in subjektivnih pomanjkljivosti v delovanju posameznih služb socialnega zavarovanja, programi zavodov za socialno zavarovanje pa bi na tako postavljenih osnovah dobili svojo praktično vrednost. Postali bodo podlaga za urejanje odnosov do družbe in tudi njena finančna obveznost za delovanje strokovne službe. Isti kriteriji, ki naj bi veljali za oblikovanje dohodka zavodov za socialno zavarovanje, naj bi bili tudi merilo za delitev dohodka. Sistem notranje delitve bi moral biti tak, da bi bili delavci neposredno zainteresirani, tako za uspeh zavoda, organizacijske enote, kot za uspeh posameznika. Tega pa pri centraliziranem sistemu, kjer se pravica in sredstva prepletajo, ni mogoče doseči. Po mnenju predsedstva RO sindikata družbenih dejavnosti bi neposredno zainteresiranost za poslovanje dosegli najprej s tem, če bi dali ekonomskim enotam kar največjo samostojnost. Z decentraliziranim sistemom delitve dohodka po ekonomskih enotah, ki bi dobile vse samoupravne pravice, bi delavci sproti ugotavljali produktivnost . in ekonomičnost opravljenega dela, saj bi bil od tega odvisen njihov osebni dohodek. Kaj hitro bi našli ustreznejše organizacijske oblike, svoje delo bi uskladili,. najsposobnejše in strokovno usposobljene bi dali na zahtevnejša mesta samo, da bi dosegli optimalne rezultate dela. To pa bi bil najuspešnejši premik v pošlovanju zavOddv za socialno zavarovanje. N. L. (Nadaljevanje s 1. strani) KOMUNE SO DOLŽNE, TODA,.. Z zakonom, oziroma z Ustavo smo sicer tudi določili, da so komune dolžne zagotavljati sredstva za normalno delo in razvoj osemletk. Tdda razdelitev mednarodnega dohodka med druž-beno-politične skupnosti največkrat za tako »zagotavljanje« pogojev ne daje. O tem v zadnjem času zelo dosti razpravljamo, saj so nesorazmerja med gospodarskimi investicijami in investicijami v družbeni standard doživela najostrejšo kritiko. V mnogih primerih občine nimajo izdelanih programov razvoja šolstva za svoje področje. Zato določajo investicije le v nujnih primerih. Zgodilo se je, da šele takrat, ko je bilo ogroženo življenje otrok in učiteljev. Dokaz za zgornjo trditev je neenotno investicijsko vlaganje v posameznih občinah. Če vzamemo za primer skrajne, številke, ugotovimo, da je bilo na primer v občini Ljubljana-Center vloženih investicij za eno šolo v minulem letu 25 milijonov, oziroma preko 1 milijon na vsak oddelek v osnovnih šolah, občini Trbovlje in Velenje pa nista namenili za investicije niti dinarja, po čemer bi sicer lahko sklepali, da je tam osnovno šolstvo urejeno, čeprav v to težko verjamemo. V nekaterih drugih občinah, industrijskih središčih, so pa bila investicijska vlaganja minimalna. Po realizaciji investicij v letu 1063 ugotavljamo, da skoraj noben družbeni sklad za šolstvo ni namenil celotne višine predvidenih sredstev za investicije, ker se je v praksi uveljavila politika »gašenja« in ne politika . perspektivnih investicijskih vlaganj. Zaradi tega je materialna osnova za nadaljnji, sodobnejši razvoj našega šolstva zelo skromna. KAJ ZAHTEVA PREHOD NA CELODNEVNO BIVANJE OTROK V SOLI? Prehod na celodnevno tovarn je otrok v šoli zahteva najprej in predvsem dodatne prostore; tu je treba začeti reševati problem. Analitiki so 'izračunali, da bi potrebovali 838.491 kvadratnih metrov novih površin, kar bi veljalo okoli 60 milijard dinarjev. Povedati je treba, da gostuje v stavbah drugih šol, zadrug, podjetij in zasebnikov 177 šol. Ti prostori so slabo urejeni in z ozirom na lastništvo stavb zavirajo perspektivni razvoj osnovnega šolstva, posebno še, če želimo . odpraviti večiz-meiiski pouk in uVesti celodnevno bivanje otrok v: šoli. Za .opustitev tujih stavb, ki torej onemogočalo začrtani razvoj osnovnih šol, zaradi neprimerne gradnje, bi bilo potrebno zgraditi po izračunu Republiškega sekretariata za šolstvo 68.900 kv. metrov novih šolskih površin. Kako torej zastaviti delo, da bi činiprej uredili problem, katerim nalogam v tem kompleksu dati prednost in kako zagotoviti potrebna materialna vlaganja. Nosilke. najnaprednejših konceptov na tem področju bi morale biti občinske skupščine, ki bi se morale zavzemati s pomočjo vseh zainteresiranih či- rtiteljev, posebno staršev za enoten program za razvoj in financiranje osnovnega šolstva v krajevni skupnosti in občini, še posebej v industrijskih središčih, kjer je zaradi zaposlenosti staršev problem celodnevppga varstva otrok še toliko bolj boleč. V komuni, ki najbolj neposredno povezuje interese posameznika in skupnosti in ki se v njej proizvajalec ne pojavlja samo kot upravi j alec v svoji delovni organizaciji, pač pa tudi v širši družbeni skupnosti, nastajajo na osnovi sredstev, ki so jih ustvarili vsa njeni člani, resnične možnosti za uspešno reševanje problemov zaposlene družine in torej tudi problemov osnovnega šolstva in celodnevnega varstva otrok. Tak program bo spodbudil vsestransko družbeno aktivnost in omogočil smotrno gospodarjenje z družbenimi sredstvi. To pa so bistveni pogoji za hitrejši napredek vsake družbene dejavnosti. »Računamo na vaše prijateljstvo« Prejšnji teden je bila pri nas sindikalna delegacija CISL iz Gorice (Confederazione Italiana sindacati Lavo-ratori). Obiskala je Velenje in Celje ter si ogledala tudi nekaj podjetij. Zanimali so se za način samoupravljanja pri nas in še posebej za vlogo sindikatov pri tem in v našem ekonomskem sistemu. Pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije sta jih sprejela člana tajništva RS ZSS Branko Babič in Mitja Švab. Pokrajinski sekretar CISL Angelo Merinello je ob koncu v imenu delegacije izročil našim predstavnikom naslednjo prisrčno izjavo: »Ob koncu tega, žal, prekratkega obiska pri vas. se zahvaljujemo slovenskim sindikatom ter vsem, ki so nam s svojo prijaznostjo naredili bivanje v Jugoslaviji prijetno in zanimivo, lahko rečemo, da ste nas prepričali zlasti o dveh, po našem mnenju bistvenih stvareh: Prva naša dolžnost je, da poglobimo svoj študij o jugoslovanski družbi. To ni vljudnostna izjava. Prišli smo v Jugoslavijo zato, da bi spoznali to deželo in njene probleme in smo razumeli, da moramo nadaljevati študij, ki smo ga začeli v teh dveh dneh. Sami bomo našli način, kako bi v tem dosegli čim boljše uspehe; menim pa, da ni potrebno posebej povedati, da računamo na prijateljstvo, ki smo ga sedaj sklenili z vami, da računamo na nadaljnjo izmenjavo delegacij. Neposredni stik med ljudmi je najboljši način za medsebojno spoznavanje in spoštovanje; naš obisk je to v polni meri potrdil. . Tudi cfcugi moment -izhaja iz vaše družbene organizacije, in je za nas skrajno, zanimivo dejstvo: Ce je res, da ..je . za sožitje človeštva potrebno premagovanje tradicionalnih ideoloških dogem za kar so dali zgled Kennedy, Janez XXIII ter Hruščov — je Jugoslavija že dolgo časa T>a tej poti in že lahko ocenjuje zelo pozitivne rezultate svoje intuicije. Prav jugoslovanske izkušnje so tiste, ki nas zanimajo, bodisi kot državljane, bodisi kot sindikaliste. Domišljavo ■ bi bilo dati svojo sodbo, svoje mnenje. Vendar nam naša intelektualna poštenost in naša vera v demokracijo nalagata trditev, da nas je ta izkušnja globoko zanimala in da nas bo zanimala tudi v bodoče. Iskremo želimo, da bi to predstavljalo za vas priznanje, našo najbolj prisrčno zahvalo ter najbolj konkretno upanje, da se bomo še srečali. Želimo vam, da bi kar najhitreje napredovali na vaši Poti ekonomskega in družbenega progresa ter pričakujemo z vaše strani enako željo, namreč da bi tudi mi nadaljevali z našo borbo za izboljšanje življenjske ravni.« TUDI BREZ KADRA NE BO NAPREDKA Ob obravnavanju zastavljenega vprašanja in o možnosti prehoda na enoizmenični pouk in celodnevno varsrtvo otrok v šoli še nekaj podatkov o učno-vzgojnem kadru. Brez tega si prav gotovo ne moremo predstavljati kvalitetnega pouka in vzgoje. Po izračunu Republiškega sekretariata za šolstvo bi potrebovali za nadomestitev honorarnih učiteljev in za prehod učencev na celodnevno bivanje v šoli (za začetek v industrijskih središčih, ki zajemajo 17,7 % učencev), še 603 učitelje in 1183 predmetnih učiteljev. Ureditev problemov celodnevnega varstva ni le dolžnost družbe, ampak .tudi njen inter.es. saj bi s tem omogočili staršem, da lahko neovirano opravljajo svoje delovne dolžnosti in povečujejo produktivnost dela, otrokom pa bi zagotovili usoešen vsestranski razvoj. I. V. luknje v naši zakonodaji, radi pa zamolčimo, kadar najdejo luknje »strokovnjaki«. Iz nekaterih primerov je razvidno, da pravna služba v delovnih organizacijah ni razvita, da pravniki, kolikor jih sploh imamo, zastopajo »interese podjetja«, kar praktično pomeni, da iščejo luknje in zagovarjajo ukrepe uprave, ne daje pa pravnega poduka proizvajalcem. Morda je slabo razvita prščv-na služba in premajhno poznavanje pravic krivo, da so se pri nas zelo množično razvile sporazumne odpovedi. To je postala praksa za tiste delavce, ki bi se jih radi odkrižali, kakor tudi za tiste, ki so napravili ugotovljeno škodo. Velikokrat so delavci podpisali Sporazumne odpovedi pod psihičnim pritiskom, ali pa so nasedli, kot je povedal v razpravi Vlado Vodopivec, pravni zanki, kamor so jih namenoma ujeli, da so odšli iz podjetja. Prav zato tudi ni veliko sporov zaradi delovnih razmerij obravnavanih pred sodišči. Iz ugotovitve, da sodišča letno obravnavajo približno 600 delovnih sporov, bi celo zaključili, da pri nas ni hudih primerov kršitve predpisov. Resnično stanje pa je verjetno veliko manj optimistično, saj kažejo podatki, da je bilo v letu 1963 iz 125 anketiranih delovnih organizacij, ki zajemajo 9,9% delovnih organizacij ljubljanskega okraja, sklenjenih 22.969 delovnih razmerij, prenehalo pa je 18.515 delovnih razmerij. Od skupnega števila odpade 30,6 % na sporazumno prenehanje delovnih razmerij, 21,5 % na odpoved' delavca, 25,5 na samovoljne zapustitve in 22,4 %■ na prenehanje delovnega razmerja s strani gospodarske organizacije. (Zelo tehtno gradivo, ki je bilo poslano članom plenuma pred razpravo, bomo objavili v eni naslednjih številk »Delavske enotnosti«.) Po razpravi je plenum sprejel nekatere konkretne sklepe, ki naj služijo sindikalnim organizacijam za bodoče delo: • Ker odnosi v delovnih organizacijah niso urejeni z zadovoljivimi predpisi, je potrebno izdelavi pravilnikov,' ki bodo izhajali iz načel nove Ustave in statutov delovnih organizacij, posvetiti vso pozornost. • Niso osnovni problemi le slabo napisana določila, temveč njihovo samovoljno tolmačenje, pogosto pa njihovo neupoštevanje. • Pri disciplinskih postopkih radi sprovajamo dvojna merila: ostrejša in doslednejša za delavce, manj ostra in manj dosledna pa za vodilne ljudi v podjetju. • Fluktuacijo delavcev, ki • postaja vse hujša težava nekaterih podjetij, je treba proučiti in obravnavati kot gospodarsko škodo in'ne samo kot družben pojav. • Stališča sindikalnih organizacij v delovnih sporih ne smejo biti oportunistična in kapitulantska. • V Ljubljani, Kranju in Novem mestu bomo organizirali stalno službo pravne pomoči. Umi W!WIW|||| iiiiiiiiisiiiiiiiHiiiiiii miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiičiičiiiiiiiiffl iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii ObSS MARIBOR-TEZNO ZAHTEVA JAVNOST RAZPRAV O INVESTIRANJU da'^”ano je, da smo delovni ljudje najbolj občutljivi te-se"1’ *° se večajo cene živilom, mnogo bolj kot tedaj, če večajo cene drugim predmetom široke potrošnje, ki trt! -V vsakdaniem življenju niso tako neobhodno po-ebni. Ni nam všeč, da cene živilom nenehno in anar-'no rastejo, medtem ko se nam osebni dohodki ne velo skladno z večanjem produktivnosti in z naraščanjem n- Prav to pa čedalje bolj očitno čutimo na maribor-sk6m področju. • faradi tega želim spregovoriti o teh problemih, kot iih V^itno v našem delu. Poslužil se bom analiz, ki sta Ih naredila Gospodarska zbornica in Zavod za cene °kraja Maribor. i .Zakaj so se delovne organizacije industrije mesnih •^ , ov odločale za zvišanje cen mesu oziroma mesnim delkom? Čemu zahtevajo od Zveznega zavoda za ceno spremembe cen? Nedvomno je vzrok v tem, da se je število goveje ■Vine v primerjavi z letom 1962 zmanjšalo za 5,5 %. Res v .sic?r> da imamo v družbenem sektorju za 2 % več go-eie živine, zato pa zasebniki redijo kar za 8 % manj S°vedi. Največje znižanje pa je ravno v kategoriji mla-yega goveda — za okrog 13 %. Vzrok temu pa so pred-etn neusklajene cene med mlekom, mesom in krmili. MOLK JE DEZORIENTACIJA! Rgod: dega ne cene mesa so povzročile preveliko prodajo mla-goveda: marsikdo se je odločil za opuščanje nesti- ulativne reje krav, kar ima za posledico zmanjšanje Podmladka. Pa tudi izvoz vpliva na povečanje klavnosti; mariborskem okraju za 17,1 %. Ponovno povečanje cen mesu oziroma mesnim izdel-°m smo doživeli prav v času V. kongresa ZSJ, oziroma rin? Praznikom dela prvim majem. Tovarne mesnih iz-elkov so zahtevo po podražitvi sicer vložile že nekaj esecev prej, toda do realizacije je prišlo kot »nalašč« v asu kongresa, ko smo govorili o potrebi spremembe IZ RAZPRAVE NA PLENUMU OSS MARIBOR Kako dolgo še zviševanje cen preko noči ? (POVZETEK IZ DISKUSIJE TOV. IVA GRAUFA) delitve narodnega dohodka v korist osebne potrošnje: C6n|, mesnih izdelkov so se ponovno povišale za 10%. Slično je tudi v proizvodnji kruha, mleka in mlečnih izdelkov, zato se mi delovni ljudje upravičeno sprašuje-mo, kako dolgo bodo nujno potrebni življenjski artikli doživljali povišanje cen kar čez noč. Gospodarska zbornica in Zavod za cene okraja Maribor spremljata to nihanje cen na tržišču, in v zadnjem času tudi predlagata, kako urediti te probleme, na primer, v proizvodnji in potrošnji mesa in mesnih izdelkov. Konkretno predlagata sledeče: ® uskladiti cene mleka in mesa, popraviti odkupne cene mleka-v družbenem in zasebnem sektorju; ® spremeniti odnos družbenega sektorja do zasebnega sektorja, tako da družbeni sektor ne bo sklepal zgolj pogodbe, temveč da bodo kmetijska gospodarstva organiza-°r» Proizvodnega' procesa; ® kmetijska dejavnost bi morala posvetiti vso pozornost izgradnji objektov — farm za proizvodnjo kokošjega in svinjskega mesa. Ko govorimo o probleniih podražitve kruha v Mari-°ru, se upravičeno razburjamo, saj smo dobili novo, avtomatizirano tovarno kruha in peciva. Po 'ligcifovitvah zbornice in zavoda za cene- je imelo podjetje Mlin-teste-mne Maribor lani pri kruhu izgubo, ki jo je krilo s čistim dohodkom lll!!lllll!!!lll!!lllll!!lll!lll!llllll!!!l!!!!!|!l!!l||!!!!|!|I|l|||lll|!ll|l!ll|lllllll!!ll!llii »Letos bomo porabili 349 milijonov dinarjev za strokovno izobraževanje.« Vodja osrednje kadrovsko-socialne službe se je razkošatil na stolu in skupaj s predsednikom komisije za štipendiranje opazoval učinek te nevsakdanje izjave name. Namesto vzhičenja pa 'se me je polotil dvom. Kje bodo dobili toliko denarja? Resda smejo letos kolektivi porabiti 2,5 %> bruto osebnih dohodkov za strokovno izobraževanje, na hitro pa sem ocenila, da število, ki sem ga pravkar slišala, presega dovoljeno mejo. »Predpis boste kršili.« »Ne, svoje pravice bomo krnili. Kakor že večkrat. Ko ho rednih sredstev zmanjkalo, bomo posegli v sklad skupne porabe.« »Rekli ste, da okoli 1000 stanovanjskih prošenj še ni rešenih. Se prosilci strinjajo s tem, da bodo zaradi strokovnega izobraževanja kasneje dobili primerna stanovanja?« »Se. Pri nas demokratično sprejemamo sklepe. V.eč novih tovarn gradimo, avtomatov, ki jih bomo postavili vanje, ne moremo prepustiti strokovno Premalo izobraženim delavcem. Se bolj Pa to velja za proizvodno vodstvo.« V mislih sem že - pisala brezplačno hvalnico harmonični modernizaciji Iskrinih obratov, ki jo podpira 13.000 delavcev, in ugibala, kako bi na članek Posebej opozorila delovne kolektive na Koprskem. Pred nedavnim sem namreč slišala, da so povprečno porabili komaj 60 °/b razpoložljivih sredstev za strokovno izobraževanje, in to lansko leto, ko so znašala komaj en odstotek bruto osebnih dohodkov. V teh 60 °/o izkoriščenih sredstev pa so vključene tudi razne poučne ekskurzije, ki so udeležencem razšijrile predvsem maligansko obzorje in — žile. i Trenutki zanosa Da bi me bolj prepričal v resničnost izjav, je vodja kadrovsko-socialne službe stopil k omari, polni fasciklov in papirjev, ter mi ponudil ciklostirano poročilo komisije za štipendiranje. »Tole si oglejte. V petih letih se bo pri nas bistveno spremenila strokovna struktura združenih kolektivov. Za vas bo najbrž tale podatek zanimiv: 31. decembra 1963 629 štipendistov. V najrazličnejših šolah. Zavedamo se, da je treba modernizirati tudi proizvajalce, ne samo delovne prostore in stroje« Na lastne oči sem se prepričala: 629 štipendistov. Pričelo se me je polaščati navdušenje. Tako se rešuje kadrovsko vprašanje, ne pa s kadrovsko špijonažo. Se niste slišali zanjo? Pa je pri nas zelo razširjena. Malokateri vodja kadrovsko-socialne službe ni vpleten vanjo. Na videz je zelo nedolžna: zbiraš podatke o inženirjih in tehnikih v sosednih podjetjih, o njihoveM počutju in odnosih z »vrhovi« kolektiva in, seveda, o njihovih osebnih dohodkih. Ti podatki niso poslovna tajna in te nihče ne zgrabi za yrat, če se dokoplješ do njih. S tem pa že izpolniš vohunsko poslanstvo. Kar sledi, ne sodi več v kadrovsko špijonažo. Brž ko se kdo izmed evidentiranih strokovnjakov spre z direktorjem ali s svojimi sodelavci, uradno stopijo v akcijo predstavniki 1 kadrovsko-socialne službe ali kreatorji kadrovske politike in poskušajo zvabiti nezadovoljneža k sebi. Tako strokovnjaki rotirajo iz podjetja v podjetje ter ponekod zaostrujejo, drugod pa blažijo kadrovska vprašanja. Skupnost ima od teh rotacij več škode kakor koristi. Pri strokovnjakih namreč povečujejo apetite po večjih osebnih dohodkih, udobnejših stanovanjih in drugih ugodnostih, ki jih zaradi kadrovske konjunkture smejo zahtevati in jih tudi dobijo, če dovolj kotirajo. Zadovoljno si manem roke nad jasnovidnostjo in poštenostjo iškrašev. »Naš osrednji delavski svet odločno zahteva,« je povzel predsednik komisije za štipendiranje, »da vsakdo najkasneje v petih letih pridobi izobrazbo, ki jo zahteva njegovo delovno mesto. Precej mojstrov mora izredno dokončati tehniško srednjo šolo, priučeni finomeha- niki, strugarji in orodjarji morajo v poklicne šole, inženirjev je veliko premalo ...« Kritično naštevanje je zmotil telefonski klic., Vodja centralne kadrovsko-socialne službe je prijel slušalko in zažarel kakor meteor. »Lepo, lepo... Kdaj? Danes?... Prav, pa jutri... Težko vas čakamo.« Ko je prisedel, se je smejal kot cigan belemu kruhu. »Pa sem spet nekoga skapral.« »Inženirja?« »Kajpak.« »Ga daš nam?« je pristavil lonček predsednik komisije za štipendiranje, ki vodi kadrovsko-socialno službo v Teli. »Sam si ga poišči. V Ljubljani jih laže dobiš, kakor mi v Kranju.« »Ja, vraga. Začetnika že, starega gada pa ne.« »Ze nisi zadosti spreten. Jaz sem jih v dveh letih in pol ,nabral1 štirideset.« »Lej ga no! In vse obdržal v Kranju? Hvala lepa za takšno centralno kadrovsko službo.« Če bi mogla, bi sebe in svojo beležnico spremenila v mušico. Sobesednika pako hitro odkrili in jo že korenito popravljate,« sem potem popravila, da bi otopila ost očitka. »Nikar nam tega ne očitajte,« me je nejevoljno zavrnil vodja kadrovsko-socialne službe. »V elaboratu, ki smo ga pred dvema letoma predložili za kredit, smo predvideli tudi stroške za strokovno vzgojo, pa so nam postavko prečrtali. Za banko niso investicije v kadre enakovredne investicijam v objekte in proizvodne naprave. Odobrila nam je samo kredit za strokovno izpopolnjevanje v inozemstvu. To je menda po predpisih dovoljeno. Naj bi vse delavce poslali v tujino?« Nisem mogla pritrditi, res me. Če bi mogla, bi tak predpis, ki spodbuja kadrovsko špijonažo, postavila v naftalin. Da, če bi mogla... Pogled čez naše meje Proizvodna .specializacija in avtomatizacija, ki sta v Iskri v polnem teku, zahtevata veliko inženirjev in tehnikov. Pojem veliko pa je zelo relativen. Za elektroindustrijo je malo, kar je za druge industrijske panoge morda dovolj ali celo preveč. Če primerjava abstrahira državne meje, pa se malo spremeni v neznatno. »Dvestoosemdeset fakultetno izobraženih delavcev imate? Zelo dosti.« »Sliši se lepo, toda v primerjavi z vsemi zaposlenimi jih je komaj dva cela, dva odstotka. Siemmens in AEG jih imata deset odstotkov.« »Imate prav, če ocenjujete število z mednarodnega vidika.« - '.n ■ Janez Brezar, kahdidat za študij na strojni fakulteti, je vodja in dolgoletni mojster v delovni enoti, ki montira elemente za avtomacijo Primož Žontar, novopečeni strojni inženir in dosedanji štipendist »Iskre«, ima polno glavo učenosti, v praktično delo pa se šele uvaja sta načela zanimive notranje probleme. Ker to ni bilo mogoče, sem se samo na videz globoko zatopila v ciklostirano poročilo o štipendiranju. »Ne vodite pravilne politike osebnih dohodkov. Strokovnjake bolje plačujte, pa jih boste dobili. Vi pa nižjim po malem dodajate, pri vodilnih ljudeh pa skoparite.« »Dopovej to centralnemu delavskemu svetu. Veš, s kakšno težavo sem dosegel, da smo odkupili tri stanovanja za vodilne? Pri nas pustimo vsakomur živeti, 25.000 dinarjev je že lani vsakdo zaslužil, trikrat več pa zlepa ne damo. Vidiš, tako smo ostali brez ekonomista. Sesstočianski kolektiv pa brez ekonomista . ..« Nemara mi je ušel nasmeh, kajti nenadno se je moja družba zavedela prisotnosti sedme sile in zaključila sporno debato z že znano pripombo: Banka je banka »Mislila sem, da se vi ne greste kadrovske špijonaže,« sem odvrnila rahlo razočarano. »Moč navade, kajne?« »Moč potrebe.« »Saj ne gori voda. 629 štipendistov imate ...« »Veliko jih je komaj začelo študirati. Mi pa strokovnjake že zdaj potrebujemo. Stare obrate smo modernizirali ...« »Hkrati z investicijskimi krediti za modernizacijo proizvodnje bi zaprosili še kredit za šolanje,« sem pripomnila vsevedno. »Pišemo in pišemo, da je treba hkrati investirati v stroje in ljudi, prime se pa malokoga. No ja, vi ste na- »Z jugoslovanskega ga ne smemo. Veliko že izvažamo. V prihodnje bomo še več. Moramo se usposobiti za rivalstvo' na svetovnem trgu. Spopad s Stemni en som in AEG ni lahek.« Velika resnica, ki je v marsikaterem podjetju še niso dojeli Neregistrirane samoodpovedi Ta vsestranska priprava na mednarodno proizvodno rivalstvo terja veliko samoodpovedi. Poleg tega, da Iskra počasneje rešuje stanovanjsko vprašanje in stotere druge probleme življenjskih pogojev, zahteva od ljudi, da svoj prosti čas žrtvujejo za izobraževanje. Ne mislim na tiste štipendiste, ki jih za zdaj samo štipendija veže na podjetje, ampak na množico tistih, ki delajo v združenih tovarnah in obenem študirajo. Kar veliko jih je: 220 v poklicnih' šolah za odrasle, če bi imeli prostor, bi se jih letos vpisalo 550 . ^. Okoli 90 delavcev izredno obiskuje višje in visoke šole. Najboljšim med najboljšimi so tako odprli pot naprej. Kolektivi plačujejo zanje šolnino in jim dajejo pred izpiti po 3 do 13 dni izrednega plačanega dopusta. Ta čas drugi delajo zanje, pa se ndd tem ne pritožujejo, kajti velikodušnost se jim bo renti rala. »Če vam jih ne bo kdo skapral,« sem podvomila naglas, ko je predsednik komisije za štipendiranje prekinil pripoved. ' s »Zoper to smo se zavarovali. Vsakdo mora vsaj pet. let ostati' v ,Iskri1, ko dokonča prvostopenjski študij.« »Samo prvostopenjski?« »Tako smo sklenili. Če bo kdo želel nadaljevati, bo lahko na lastno pe$t naprej študiral.« »Brez vaše pomoči?« »Solat smo poslali najsposobnejše: a osem do ‘desetletno prakso. Težko bi jih dlje pogrešali. V izjemnih primerih, seveda ... Sicer pa' izreden študij ni ravno prijeten. Požre nedelje, počitnice, družinsko življenje. . Zdaj organiziramo pripravljalni tečaj, za sprejem na strojno fakulteto. Kandidatov je trideset, vsi s pomanjkljivo predizobrazbo. Poleti se bodo na kvadrat potili.« Znašli so se Od delavca do inženirja morda vsakdo obiskovati tridnevni uvajalni tečaj, lcjdr se seznani s pravicami in dolžnostmi vseli članov »Iskrinega« kolektiva, pa tudi z redom in življenjem v tovarni Za bodoče Iskrine delavce je veliko bolje, v vato pa jih tudi ne zavijajo. Poseben oddelek, kjer delajo štirje uslužbenci, vodi nadzor nad njihovimi učnimi uspehi. Polletne in letne ocene odločajo o višini štipendije, ki znašajo v poklicnih šolah ti d 6500 do 9000 dinarjev, odvisno tudi od letnika, pri dijakih srednjih strokovnih šol 8000 do 1.5.000 dinarjev, pri študentih pa malo več: 11.000 do 19.500 dinarjev. Prvotni sklep, da dijaky z eno negativno oceno ob polletju ^stavijo štipendijo, so toliko omilili, da ni denarno kaznovan, ampak samo moralno, medtem ko štipendistom z več negativnimi ocenami pismeno določijo rok,, do kdaj morajo učni neuspeh popraviti. Očividno srednješolci ne jemljejo resno te nevidne železne roke, kajti ob polletju jih je domala polovica cepnila. Študentje pa so bolj zreli in razsodni. Veliko jih ima prav dobre in celo odlične ocene. »Od takšnih študentov si upravičeno veliko obetate v praksi.« »Fakultete jim napolnijo glave samo s teorijo, ki bolj malo koristi, se pravi, lahko služi le za osnovo. Izšola jih pravzaprav tovarna.« »V koliko letih pa?« »Se pred diplomo. Absolvente takoj zaposlimo. Medtem ko pripravljajo diplomsko delo, že redno delajo.« »Hočete reči, se redno uvajajo v praktično delo.« »Da, točneje povedano. Zato nobenemu našemu diplomantu ni treba in ne bo treba zardeti, ko bo k svojemu priimku pripisal kratico ing.«' Letos, na primer, bo Iskra praktično šolala okoli 90 novo pečenih absolventov. Pohvalno, ali ne? V »Iskri« se s tem ne hvalijo. Kakor Damoklejev meč jim lebde pred očmi številke: evropsko povprečje visokih strokovnjakov v elektroindustriji je 10 %, oni pa jih imajo komaj 2,2 %, razen tega nimajo kje vzgojiti okoli 200 orodjarjev za nove tovarne, nimajo šolskih centrov za odrasle... nimajo dovolj denarja ... nimajo ... Ob tolikšnih skrbeh je samozadovoljstvo dovoljeno le med novinarskim intervjujem. Toda mar ni to porok, da bodo njihova prizadevanja kljub najrazličnejšim oviram uspešna? Ovire bodo že premagali. Kolikor jih postavljajo zastareli predpisi, bi j ih kakopak prei. če bi,med drugimi kolektivi našli veliko posne-malcev. Toda za to je potrebna — jasnovidnost ... MARIOLA KORAL Wm$mSM . ■■llllllllllllllllllllll lllllllllllllll lllllllll!l!lllll!!ll Razširjena reprodukcija je zavzela osrednje mesto v vseh razpravah o gospodarskem sistemu, ki so se odvijale zadnje mesece. Pripombe, mišljenja in sugestije, ki so prišle v teh razpravah do izraza, so bile povod za razgovor z Zoranom Žagarjem, generalnim direktorjem Jugoslovanske investicijske banke. Razgovor z njim, objavljen v svobodni interpretaciji, sta imela glavni urednik Ljubomir Veljkovič in urednik »Ekonomske politike« Dragiša Boškovič. ll!!!lllllllll!!PI!!!!!!t!!lll !IIIIII!HIII!!!IIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIII1II EKONOMSKA POLITIKA: Nedavno je bil ukinjen zvezni fond za investicije in zdaj smo, po vsej verjetnosti, pred ukinitvijo republiških in lokalnih fondov. To je gotovo nov položaj za vse banke, posebno še za največjega finančnika v državi. ŽAGAR: Naravno je, da se ukinjajo fondi za investicije. To je logičen korak v razvoju sistema finansiranja, v skladu z ukrepi, podvzetimi že predlansko leto. Od takrat so storjeni veliki napori, da se odgovornost za investiranje prenaša na poslovne partnerje, kjer je tudi njeno mesto, ne pa v politične in administrativne organe. Vse te razloge, med drugim, veste tudi sami. EP: Pravite, d* je bilo že v preteklih letih nekaj napravljenega, da bi se poboljšal sistem dolgoročnega kreditiranja. Ali to pomeni, da že imamo praktične rešitve, ki bodo olajšale izvedbo novega sistema? ŽAGAR: Da! Že osnovanje investicijskih fondov je pomenilo korak naprej, korak dalje od proračunskega finansiranja. Vendar se s tem poslovni odnosi niso mogli do kraja razviti, ker je bil sistem, gledano v celoti, še nedograjen, bilo pa je tudi čutiti močne vplive na banke. O sredstvih iz fondov je odločal tisti, ki je tudi planiral in ker je imel sredstva, to ni 'bilo samo planiranje, temveč neposredno odloče-vanje o investicijah. Važno je pri tem poudariti, da se je v tem razdobju le začel izkoriščati bančni mehanizem, ki je v investiranje vnašal poslovno odnose, a v zadnjem času se je pričel ukvarjati tudi s prelivanjem sredstev po bančnih metodah. EP: Nekateri v takšnem zbiranju sredstev vidijo nove nevarnosti za pretirano krepitev bank in že govorijo o »bankakratiji«. Podatki letošnjega leta kažejo, da najhitreje rastejo investicije ravno iz teh sredstev. ŽAGAR: Ugotovitev je točna, vendar je treba pri tem upoštevati, da so v primeri z drugimi ta sredstva še zelo skromna in da šele začenjamo s to prakso. Doslej nismo imeli sistema, ki bi omogočal prelivanje, zbiranje in vročanje sredstev preko drugih poslovnih aranžmajev; vendar so takšni poskusi bili. To pa je normalno in bi bilo treba udeležbo teh sredstev samo "povečati. Če tako zbira sredstva, banka dobro odpre oči, kdm jih bo naložila, kajti vrniti jih jp treba tistemu, ki jih je posodil. Razumljivo je, da so tudi v tem meje in ne bi bilo prav, če bi banke zrasle v silo iznad gospodarstva. Vendar pa je to videti nevarno le v primeru, če gledamo s pozicij starega sistema. EP: Bi s tem radi povedali, da bodo vzpostavljeni drugačni, prirodnejši odnosi, ko se spremeni udeležba gospodarskih organizacij v razdelitvi in bodo s tem podjetja sposobnejša, da finansirajo svoj razvoj. ŽAGAR: Razumljivo. Kakšen interes bi imela banka, da se dogovarja z osiromašenim, polsposobnim partnerjem? Ni stvar v tem, da se tukaj koncentrirajo tako velika sredstva, da bi bila beseda banke odločujoča. Po inerciji gledamo na investicije kot na nekaj, kar je odvisno od banke. No, to se bo menjalo: podjetje odloča o' investiciji, a banka mu samo pomaga, da bo investicijo, ki naj bi jo izvršilo v bodočnosti, ko bi z leta v leto zbiralo sredstva, lahko izvršilo takoj. Banka torej podpira koristne pobude, toda ne pojavlja se kot odločujoči faktor. Toda, v takem položaju je banka skupno s podjetjem odgovorna in tudi zaslužna za investicije. V tem pa' je osnovni interes podjetja, da hrani in povečuje sredstva pri banki. EP: To bi bil položaj, h kateremu težimo. Težava pa je v tem, da se krepitev bančnih sredstev ne odvija v novih, temveč v starih odnosih delitve in vam zato podjetje ni posebno močan ekonomski partner. ŽAGAR: Strinjam se. Tudi z našega stališča je nujno, da pohitimo s spremembami sistema, o katerem razpravljamo in katere naj se zaključijo s krepitvijo udeležbe gospodarstva v razdelitvi. Brez tega bi hodili po starem, obnavljala bi se stara struktura in stare ambicije. Vsi mi izven gospodarstva smo nagnjeni k temu, da upiramo po- gled na nove tovarne, a delovni kolektiv v to, kako'ki maksimalno izkoristil že ustvarjene pogoje. Iz krepitve podjetij bodo izhajali novi in bolj poslovni odnosi,v investicijah. EP: Ali so že kakšni rezultati, ki bi nakazovali tako višjo kvaliteto investicij, za katere so bila sredstva zbrana v poslovnih odnosih med banko in gospodarstvom? ŽAGAR: Navedel bom samo nekatere pgdatke iz naše banke. Ko nam je bilo preteklo leto omogočeno, da s poslovnimi aranžmaji povečamo devizna sredstva, smo se iz bančnih sredstev dogovorili za akcije, pretežno usmerjene v izvoz; ustvarili smo vrednost v višini 228 milijard dinarjev. Pri tem niso bila angažirana sredstva iz splošnega investicijskega fonda. Vrednost uvozne opreme za te projekte znaša 97 milijard, nove letne proizvodnje 204 milijarde, letnega izvoza 110 milijard, z neto deviznim učinkom 52 milijard dinarjev letno. V letu 1964 vlaga banka svoja sredstva predvsem tam, kjer je potrebno pospešiti izgradnjo, zaključiti že začete objekte, modernizirati staro industrijo itd. Menim, da je vse to treba vzeti v obzir, kadar razpravljamo, kaj stvarno pomenijo procesi prelivanja sredstev preko bank in preko poslovnih aranžmajev. EP: Usmeritev na lastne sile očivid-no vsiljuje bankam tudi spremembe v stilu dela. Kaj od starega še prihaja v poštev: bodo konkurzi, na primer, tudi v bodoče ostali najpomembnejša oblika izbire najugodnejšega investitorja? ŽAGAR: Delo te banke je, da sprejema in tudi daje iniciativo. Banka bo objavljala svojo politiko, da bi privlačila podjetja in ostale banke. Kako, na primer, spoznati, kdo je najboljši, če ne omogočimo tekmovanja? Imenujte ga konkurž ali ne, toda možnost za primerjanje je nujna. EP: Da, vendar je slabost v tem, da gre to v valovih, da se ob vsakem razpisu začne masovno gibanje, kako bi po vsaki ceni prišli do sredstev. ŽAGAR: Tem »valovom« se je mogoče ogniti in v tej smeri je možno osvežiti in izboljšati ves sistem. Nekaj smo na tem področju že napravili: predhodne študije, analize, parametri in računi o optimalnosti zmogljivosti — kadar so vgrajeni v elemente konkurza — omogočajo predhodni izbor in tako kon-kurz pripeljejo- na izbiro najboljšega. y tem pogledu smo precej napredovali, obstoji pa tudi nekaj novih rešitev, ki bi jih lahko širše uporabljali. Sedaj, na primer, pomagamo z našimi sredstvi modernizirati in povečevati zmogljivosti proizvodnje cementa. Ustvarja se konstrukcija finansiranja, v kateri daje banka domači industriji opreme do 50 % udeležbe, da bi se na licitacijah pri investitorjih pojavila tudi s kreditnimi ponudbami. Če v konkurenci z inozemskimi proizvajalci opreme dobimo ta posel, bo to zelo koristna izkušnja za bodoče podobne akcije. Razgovori o kooperaciji z inozemskimi podjetji prihajajo k zaključkom in je zato zanesljivo, da bodo težave s pomanjkanjem cementa kmalu odpravljene. EP: Rešitve so videti resnično koristne. Vendar, ali bi se lahko banka v teh odnosih uspešneje vmešala in podprla specializacijo proizvajalcev kompletnih investicijskih objektov za i«t voz? Na primer: v dolgoročnem planu je to osnovna možnost naše strojegradnje. ŽAGAR: O tem razpravljamo že več kot leto dni in vse tako kaže, da smo na poti k sporazumu. Sedaj so proizvajalci opreme razdeljeni v dve skupini, ki zajemata po tri republike. Meje teh območij potemtakem niso problem, pač pa je vprašanje, ali se bomo sposobni bolje organizirati za nastopanje s kompletnimi ponudbami. Naš predlog je, da se v ta namen organiziramo v enotno, jugoslovansko združenje proizvajalcev opreme za kompletne objekte, a znotraj tega združenja izvršimo specializacijo za elektrarne, cementarne itd. Banka bi bila prav tako lahko član tega združenja. Razumljivo, da ne'' z namero, da upostavi monopol nad posameznim proizvajalcem, temveč da izgradimo pogoje, ki bi nam omogočali, da bi enakovredno konkurirali na tujih tržiščih. Nevzdržno je, da vsakdo, komur pade v glavo, začne proizvajati opremo, za katero je že v začetku jasno, da jutri ne bo več zanimiva ne po cenah, ne po kvaliteti niti po dobavnih rokih. Nesmiselno je združevanje po področjih, temveč je nujna specializacija proizvodnje. To je med drugim tudi važno stališče za usposobitev te industrije za investicijske gradnje v naši državi. EP: Vidimo, da je ustvarjanje možnosti, da banke participirajo v deviznem učinku investicij, podkrepilo vlaganja v proizvodnjo, ki lahko svoje blago izvaža. Vendar pri tem zaenkrat participirajo samo vaša in gospodarske banke republik. Ali ni to ovira, da se to delo hitreje ne razvija? ŽAGAR: Seveda je. Nihče ni tako zainteresiran in odgovoren za uspeh kot je gospodarska organizacija. Zato bi kazalo brez odlašanja omogočiti, da v neto efektu teh poslov sodelujeta podjetje in komunalna banka. To bi omogočalo čvrstejše povezovanje uvoza z izvozom. Kajti tisti, ki deloma živi od izvoza, bo izračunal, da mu je ko/istno sodelovati pri izvozu blaga tudi v primeru, če nekaj izgubi, a mu to omogoča, da preostalo proizvaja in proda doma. Poslovna banka bi pa izbirala aranžmaje, ki zagotavljajo maksimalni uspeh, ker je zainteresiran^, da poveča svoj fond deviz. EP: To je v redu, vendar kot sistem ne obeta mnogo, dokler se notranja potrošnja giblje na nivoju, ki omogoča, da v državi prodajajo blago pod lažjimi pogoji, dokler izvoz vsaj v manjši meri ni zanimivejši od prodaje na domačem trgu. ŽAGAR: Morebiti to ni perspektivno kot sistem, toda ni treba obupavati, da je kot dobre rešitve ni mogoče uporabljati daljše obdobje kot na prvi pogled kaže. EP: Če zberemo vse, kar je bilo doslej povedanega o položaju, v katerem se je znašla banka po ukinitvi splošnega investicijskega fonda, lahko ugotovimo, da se razvijajo nove rešitve, ki bodo po vsej verjetnosti postale vse pomembnejše za delo banke. Vendar, ali je samo z ukinitvijo splošno investicijskega in drugih fondov že vse rešeno, ali je treba še podvzeti kakšne mere? ŽAGAR: Vse, razumljivo, še ni rešeno. Imamo nov položaj, v katerem je očividno zakon o bankah že zastarel, čeprav je bil sprejet šele pred dvema letoma. Nov položaj zahteva od bančnega kolektiva večjo odgovornost, toda vlogavj-ega kolektiva je po zakonu samo v tem, da pripravlja predloge za odločitve. Pri tem bi kazalo poiskati nove rešitve, ki bi s polno odgovornostjo omogočale kolektivu banke tudi pravice, ki so predpostavka za takšno delo. Razumljivo, da morajo banke za svoje delo odgovarjati predstavniškim organom, toda obstoji obilo možnosti, da je poslovanje pod nadzorstvom brez vmešavanja v konkretne odločitve. Politiko banke je mogoče razbrati iz njene kreditne bilance, iz njene vsakodnevne aktivnosti, o kateri mora polagati račune. Na ta način je mogoče opaziti, ali ban- ka raste v silo iznad gospodarstva, ali pa je to, kar mora biti: pomoč gospodarstvu, da lahko hitreje opravi delo, ki bi ga sicer tudi moralo opraviti. EP: Kje pa je v tem mesto planiranju? ŽAGAR: Plan je obveza tako za banko, kakor tudi za gospodarsko orga- • nizSCijo. 'Kadar planiramo, mi pregledujemo svoje možnosti, ocenjujemo ambicije itd. Vendar banka ne more neposredno realizirati posamezna planska razmerja. Če na primer plan predvidi količinsko proizvodnjo jekla v zaključenem letu, je uresničitev enako odvisna od tega, ali se bo gospodarska ‘organizacija, ki to blago proizvaja, odločila za investicije in nadaljnje razvijanje proizvodnja Banka lahko to'podpre, vendar je odločitev o^lvil-ma od konkretnih ekonomskih izračunov. No, če se pokaže, da se, na primer, vlaganja v barvasto metalurgijo, kjer imamo nesporne primerjalne prednosti, v danem trenutku in perspektivno bolj izplačajo, se utegne zgoditi, da bo pljin presežen. Vendar, to se razume, hekatere stvari kot so energetika, infrastruktura itd. je treba zagotoviti v interesu celotnega gospodarstva. Prav tako lahko organi federacije vplivajo na usmeritev in ustvarjanje ugodnih pogojev za investicije v posamezna področja z regresiranjem, obrestmi in podobnim. ,EP: Ali bo banka, zaradi trenutnega stanja, lahko kreditirala vlaganja, o katerih je že odločeno (elektrika, jeklo, kemija) če ji ne bodo več pritekala sredstva, zbrana na davkih. ŽAGAR: Napravili smo bilanco teh obvez in možnosti do leta 1970. Z dodatnimi inozemskimi. sredstvi in iz lastnih sredstev bi banka lahko kreditirala vlaganja v panoge, o katerih je že odločeno. S sredstvi, ki jih je mogoče pridobiti z istimi metodami, bi lahko realizirali večino investicij v bodočem sedemletnem razdobju. EP: Da, pri tem pa vsekakor računate na odplačilo že danih kreditov. Toda v razpravi o gospodarskem sistemu so prišle do izraza zahteve za revizijo pogojev, pod katerimi so bili ti krediti odobreni. To se zahteva za panoge in teritorije. Argument je, da so bili krediti odobreni pod neugodnimi pogoji. ŽAGAR: Naše stališče je, da je treba posojila vračati. Odstopanje od tega bi pomenilo spodkopavati najosnovnejše načelo, na katerem se gradi celoten sistem finansiranja. Hkrati-pa bi s tem težko karkoli rešili. Roki, na katere je ta banka dala kredite, so očividno po-voljni: 20—25 let. Če nekdo ne more vračati kreditov, je potrebno proučiti razloge in poiskati rešitve. Drugače, brez sistematičnih ukrepov, ki bi rešili probleme, zaradi katerih je nekdo podal nesposoben, da vrne dolgoročni kredit, zahteve za podaljšanjem odplačil bi se kasneje lahko samo ponavljale. Zaradi tega mislimo, da bi bilo potrebno odločno preiti na popravljanja položaja gospodarstva, -predvsem pa naših oartnerjev v energetiki in črni metalurgiji. S tem bi prišli do realnejše slike n ekonomičnosti proizvodnje, dobili bi osnovo za orientacijo v investicijski oolitiki, hkrati pa bi gosnodarskim or-. ganizacijam orhogdčili, da sprejemajo investicijske odločitve. MOČNEJŠE GOSPODARSTVO - BOLJ ŠE BANČNIŠTVO Resolucija o smernicah za nadaljnji razvoj gospodarskega sistema Zvezni in gospodarski zbor zvezne skupščine sla jo soglasno sprejela na skupnem zajedanju 20. maja 1964 Zvezni in gospodarski zbor zvezne skupščine sta na seji 16. in 17. aprila 1964 obravnavala probleme gospodarskega sistema in nadaljnjega razvoja družbenega samoupravljanja ter ugotovila tole: Dosedanji razvoj našega gospodarnega sistema je bil usmerjen v širjenje farnoupravnih pravic neposrednih prodajalcev in materialne osnove družbe-neS!a samoupravljanja. To se je pokazalo v izpopolnjevanju sistema delitve dohodka, v krepitvi neposrednih poslov-Jtih odnosov med bankami in gospodarnimi organizacijami, v razširjeni reprodukciji in zunanjetrgovinskem poslovanju, v nadaljnjem razvoju bančnega in kreditnega sistema kakor tudi v začetnem prehodu delovnih organizacij družbenih služb in negospodarskih delavnosti na samostojno razpolaganje z dohodkom. Kljub velikim uspehom, ki smo jih .dosegli doslej na tem področju, pa raz-v°j družbeno-ekonomskih odnosov zaostaja za potrebami, ki jih terja doseže-na stopnja družbenega in gospodarskega razvoja. To zaostajanje se zlasti odraža na področju razširjene reprodukcije in zunanje trgovine, kjer se pomemben del dejavnosti še vedno odvija v odvisnosti °d sklepov upravnih organov. Neusklajeni medsebojni odnosi cen 80 z močno poudarjenimi administrativnimi odločitvami spravili posamezne gospodarske grupacije v neenakopraven Položaj, otežkočajo bolj dosledno uveljavljanje načela delitve po delu ter vPlivajo na sposobnost proizvajalcev za prosto in razširjeno reprodukcijo. To je terjalo tudi visoko stopnjo intervencije federacije v obliki regresov, premij ipd., in zaradi tega visoka, v bistvu davčna zajemanja sredstev gospodarskih organizacij. Vse to otežuje nadaljnji razvoj družbenega samoupravljanja, plftečanje proizvodnje in 1 produktivnosti dela. To zaostajanje se kaže tudi v nestalnosti virov in dohodkov in neadekvatnih administrativnih metodah financiranja družbenih služb, zlasti na nezadostno razvitih področjih, s čimer je med drugim pogojeno relativno počasno razvijanje samoupravljanja v družbenih službah. Spričo teh ugotovitev kakor tudi ugotovljenih slabosti v sistemu, in ker imamo za nadaljnjo graditev in izpopolnjevanje gospodarskega sistema na načelih ustave ustrezne pogoje, in spričo potreb, da damo delevnim organizacijam, družbeno-političnim skupnostim in drugim nosilcem gospodarske in družbene dejavnosti jasnejšo orientacijo v pogledu družbeno-ekonomskih pogojev razvoja v naslednjem obdobju, tako pri sestavljanju planov družbenega in gospodarskega razvoja kakor tudi v tekoči dejavnosti; zvezni in gospodarski zbor menita, da je treba Nadaljnje delo na področju gospodarskega sistema usmeriti v naslednjih smereh: I. Sprememba v delitvi v korist delovnih organizacij in osebnih dohodkov Pospešiti proces nadaljnjega razvoja gospodarskega sistema v smeri čvrstejše naslonitve pri uveljavljanju politike družbenega in gospodarskega razvoja na delovne organizacije in druge samoupravne organe; s spremembo v globalni razdelitvi razpoložljivih družbenih sredstev v ko-rist delovnih organizacij; s povečanjem deleža osebnih dohod-kov v nacionalnem dohodku. Zvezni izvršni svet, organi državne uprave in skupščinski odbori bodo uve-‘javili oziroma predlagali takšne ukrfe-Pe, ki bodo zagotovili, da bo proces sprememb v instrumentih gospodarske- ga sistema potekal v nakazanih smereh. Pri tem je v uveljavljenju teh ukrepov zlasti važno vzporedno in usklajeno urejanje raznih problemov na področju politike in sistema cen ter delitve, sistema razširjene reprodukcije in zunanje trgovine, kreditnega in bančnega sistema ter financiranja družbeno-političnih skupnosti in družbenih služb. V ta namen je treba pospešiti uskia-janje z načeli ustave, zakonov, s katerimi so urejena vprašanja s področja gospodarskega sistema in materialni položaj delovnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti in družbenih služb, da bi omogočili nadaljnji razvoj samoupravljanja in delitve po delu. II. Delovne organizacije naj postanejo tudi glavni nosilci razširjene reprodukcije Da bi učinkoviteje uporabili sredstva za razširjene družbene reprodukcije, in odstranjevali slabosti, ki so se Pokazale doslej na tem področju, ter upoštevajoč načelo, da so sredstva, nato en j ena za razširitev materialne osno- dela, drubžbena sredstva, s katerimi delovne organizacije razpolagajo samostojno v skladu z družbenimi plani in Po načelih enotnega kreditnega sistema, je treba v nadaljnjem razvoju sistema razširjene reprodukcije storiti naslednje: 1. Delovne organizacije v gospodar-stvu in družbenih dejavnostih kot neposredni nosilci gospodarskega in družbenega razvoja morajo postati tudi Slavni nosilci razširjene reprodukcije. V ta namen je treba v nadaljnjem ražnju našega gospodarskega sistema zagotoviti delovnim organizacijam, da samostojno razpolagajo s sredstvi druž-bene reprodukcije, sorazmerno z njiho-Vlm deležem v pridobivanju teh sred-s.ev in da samostojno sprejemajo investicijske sklepe v skladu z družbenimi Plani in po pogojih enotnega kreditnega sistema. Da bi to dosegli, je treba odpraviti prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij kakor tudi prispevek družbenim investicijskim skladom ob uveljavljanju ustreznih ukrepov za uskladitev odnosov v cenah. Te ukrepe naj spremljajo tudi ustrezne spremembe drugih instrumentov delitve skupnega dohodka in dohodka delovnih organizacij, predvsem dav-. a Pa promet, obresti na poslovni sklad ln kredite ter spreihembe v deviznem sistemu. Ob prehodu na uveljavljanje ukrepov je treba posebej proučiti rudi razlike v pogojih gospodarjenja, ki 80 nastale pri pošameznih gospodarskih skupinah zaradi različnih pogojev pridobivanja investicijskih sredstev, neustreznih pogojev kredita in izgubljena amortizacije, kakor tudi možnost za njihovo odstranjevanje. Razširjena reprodukcija na takšnih osnovah ustvarja ugodne pogoje in bo terjala razvijanje integracijskih procesov v gospodarstvu ter različne oblike združevanja in mobilnosti sredstev v skladu z interesi samih delovnih organizacij. Z družbenimi plani, instrumenti gospodarskega sistema in organizacijo bančno-kreditnega sistema je treba zagotoviti koncentracijo in usmerjanje sredstev kakor tudi gibanje investicij v skladu s splošnimi interesi skupnosti, določenimi v družbenih planih. 2. Z odpravo splošnega investicijskega sklada in prenosom njegovih sredstev na ustrezne poslovne banke smo storili nadaljnji korak k zboljšanju sistema financiranja razširjene reprodukcije. Za nadaljnji razvoj tega sistema je treba odpraviti druge družbene investicijske sklade v njihovi sedanji funkciji in obliki. V tej zvezi je treba prilagoditi metode planskega urejanja uporabe teh sredstev, da bi zagotovili pogoje za njihovo kar največje izkoriščanje v skladu z družbepimi plani. Družbeno-politične skupnosti, oproščene neposrednega razdeljevanja družbenih sredstev reprodukcije, naj se v skladu s svojimi, v ustavi določenimi funkcijami, usmerijo predvsem na urejanje splošnega režima uporabe teh sredstev,* na ustvarjanje potrebnih pogojev za razširjeno reprodukcijo, na usmerjanje in usklajanje gospodarskega razvoja z družbenim^ plaši in na uveljavljanje ukrepov, 'potrebnih za njihovo uresničenje. 3. V, nadaljnjem razvoju bančnega sistema je treba krepiti poslovno samostojnost bank, njihovo materialno zainteresiranost in odgovornost, za plasma družbenih sredstev reprodukcije ter njihovo mobilizacijo in aktivizačijo. Na teh osnovah je treba zboljšati organizacijo in poslovanje bank, oblike upravljanja bank in sistem družbene kontrole nad njihovim delom, v skladu s tem pa urediti njihove odnose z organi samoupravljanja družbeno-političnih skupnosti in delovnih organizacij. Z vsemi temi spremembami je treba doseči, da bodo banke z razvijanjem poslovnih odnosov z gospodarskimi organizacijami postale enakopravni gospodarski partnerji in pomemben faktor v uveljavljanju politike razširjene reprodukcije. V tej zvezi je trebh ustvariti enotne pogoje kreditnega sistema, metode usmerjanja investicij in instrumente kreditne politike ter zagotoviti takšno funkcijo narodne banke, da bo z ekonomskimi ukrepi vplivala na celotni obtok sredstev družbene reprodukcije in čimbolj stabilna gibanja v gospodarstvu. 4. Sprememba sistema cen, odnosov cen in odprava davčnih oblik zajemanja dohodka gospodarskih organizacij, omogoča delovnim organizacijam, da samostojno uveljavljajo politiko širjenja proizvodnje, večanja osebne potrošnje in družbenega standarda, postavljene v družbenih planih po svojih specifičnih pogojih in potrebah. To hkrati nalaga S proučevanjem obstoječih neskladnosti v cenah kot osnovnem vzroku neizenačenih pogojev dela in pridobivanja dohodka med gospodarskimi skupinami smo prišli do sklepa, da je treba ustvariti solidnejše osnove za dolgoročnejšo politiko cen in za njihovo prila-gojevflnje novim odnosom v delitvi. Pri tem je treba imeti pred očmi: 1. V razvijanju sistema in metod premiranja omogočiti, da bomo vnaprej spoznali smeri in težnje v razvoju medsebojnih osnosov osnovnih kategorij proizvodnje in potrošnje kakor tudi njihov vpliv na formiranje cen. V sistemu delitve dohodka je treba zagotoviti stabilnost instrumentov, ki vplivajo na formiranje ravni in strukture kupne moči. S kreditno politiko usklajati plačila sposobno povpraševanje s težnjami v gibanju ravni in strukture proizvodnje ter posameznih kategorij potrošnje. Na teh osnovah še nadalje sproščati delovanje tržnih zakonov, kar bi prispevalo k boljšemu medsebojnemu pri-lago.ievanju proizvodnje in potrošnje, odstranjevanju obstoječih disproporcev v cenah ter materialnih in strukturnih jieuskladenosti. Vse to pa bi pospešilo . rast gospodarstva in vplivalo na večjo ekonomičnost v gospodarjenju. 2. Z ustrezno politiko razpolaganja z dohodkom naj delovne organizacije in družbeno-politične skupnosti ustvarijo dovolj širok prostor za samostojno prilagajanje delovnih organizacij spremembam, ki nastajajo na domačem in V zvezi s predvidenimi spremembami v gospodarskem sistemu je treba v tekočih poslih osvobajati zunanjetrgovinsko menjavo kot del procesa družbene reprodukcije neposrednega vmešavanja izvršno-političnih in upravnih organov. V ta namen je treba: 1. S povečanjem sredstev delovnih organizacij in,bolj uskladenimi odnosi v cenah krepiti/njihovo sposobnost prila-' gajanja pogojem svetovnega trga. V zvezi s tem širše razvijati poslovne odnose nad bankami in gospbdarskimi organizacijami oziroma njihovimi združenji. Hkrati v nadaljnjem razvoju sistema delitve deviz, izpopolnjevati povezovanje uvoza in razpolaganje z devizami z zahtevami izvoza. Za nadaljnje razvijanje in krepitev družbenega samoupravljanja v družbenih službah in družbeno-političnih skupnostih m za uveljavljanje ustavnih načel, za njihov delež v doseženi vrednosti družbenega proizvoda je potrebno: 1. Utrditi materialni in družbeni položaj delovnih skupnosti v družbenih službah kot faktorja družbenega in gospodarskega razvoja. Planiranje in financiranje teh služb nenehoma ushla-jati z gospodarskim razvojem, kot komponento razvoja proizvajalnih sil; produktivnosti dela, osebnega standarda in razvoja družbenega samoupravljanja. Tako naj uspešno razvijanje družbenih služb skladno s potrebami družbe postane ena glavnih funkcij družbeno-političnih skupnosti. 2. Zagotoviti stalne vire' dohodkov za zadovoljevanje potreb v družbenopolitičnih skupnostih in nadalje krepiti njihovo samostojnost v razpolaganju s sredstvi. Glavni viri dohodkov družbeno-političnih skupnosti naj bodo različne oblike prispevkov iz osebnih dohodkov občanov. Podvzeti ustrezne ukrepe, s katerimi bomo v družbenih službah pospešili razvoj samoupravljanja, in zagotoviti, da bodo s svojim delom pridobivale sredstva, potrebna za njihovo dejavnost in razvoj. V tem smislu je treba precizirati odnose med družbeno-politični-mi skupnostmi in družbenimi službami z zagotovitvijo stalnih virov dohodkov družbenim službam v odvisnosti od potreb in od naraščanja družbenih sredstev. Sredstva za delo in razvijanje dejavnosti tistih družbenih služb, ki so z ustavo ali statuti družbeno-političnih skupnosti določene kot njihova obveznost, je treba zagotavljati iz sredstev ustreznih družbeno-političnih sklipnosti 4. V. financiranju potreb družbenih služb zagotoviti stalno določene vire dohodkov, tlstvarjati pogoje, da bodo tudi ustrezne spremembe v sistemu in metodologiji planiranja kakor tudi v oblikah in metodah < neposrednih družbenih intervencij vr gospodarstvu. tujih trgih ter v gospodarskih odnosih nasploh. K stabilnejšim odnosom in gibanjem cen bi lahko prispevale tudi razne oblike združevanja delovnih organizacij in poslovno sodelovanje na dolgoročnih osnovah. 3. S spremembami v odnosih cen spremeniti položaj tistih področij in skupin gospodarstva;, ki pri sedanjih cenah ne morejo normalno opravljati svoje dejavnosti. Pri tem je treba zlasti upoštevati ustrezne spremembe cen v kmetijstvu in gozdarstvu, v posameznih skupinah bazične industrije in energetike, prometa in stariovanjsko-komunal-nega gospodarstva. Z usklajanjem odnosov v cenah prispevati k ustvaritvi pogojev, da bomo regrese, premije, natzne olajšave in podobno omejili na smotrne okvire kot sredstva planskega x usmerjanja. 4. Vzporedno s spremembami v sistemu -cen je treba spremeniti tudi družbeno kontrolo cen. tako da bomo opustili administrativno .določanje cen, zlasti plafoniranje iv*, »zamrzovanje cen« kakor tudi z nacMjniim izpopolnjevanjem evidence in družbene kontrole nad cenami na podlagi* predhodnih obvestil. V zvezi s tem je -treba poiskati objektivna merila za družbeno intervencijo in kontrolo cen in temu prilagoditi organizacijo ustreznih organov za cene. 5. Z nadaljnjimi študijami nadaljevati proučevanje in ugotavljanje zakonitosti, l4i vladajo v formiranju cen. kakor tudi zakonitosti njihovega delovanja v našem gospodarskem sistemu. 2. Zagotoviti utsklajanje odnosov domačih in tujih c&3 tako, da bo to spodbujalo izvoz s po*večanjem' 'konkurenc-' ne sposobnosti, pospeševanjem * proizvodnje in produktivnosti dela in ki bo na drugi strani zagotovilo' raciontilčti1'1 uvoz in njegov vpliv na razvoj visoko-produktivne in zai konkurenco sposobne domače proizvodnje. 3. Organizacijo zunanje trgovine izpopolnjevati z bolj neposrednim vključevanjem proizvodnih podjetij v^ zunanjetrgovinsko poslovanje, z zboljšanjem organizacijskih oblik in metod poslovanja pa zagotoviti1 celoten interes jugoslovanskega gospodarstva in njegovo polno n-veljavljarcije v ekonomskih odnosih s tujino. delovne skupnosti, v družbenih službah pridobivale dohodke z neposrednim poslovnim odnosom s koristniki njihovih storitev. 5. Treba je ustvariti pogoje, da bomo zagotovili materialno bazo, da bodo skladi socialnega zavarovanja lahko poslovali na ekonomskih načelih ter krepili svojo ekonjomsko-finančno osnovo in s tem omogočili širši razvoj samoupravljanja na tem področju. V ta namen je potrebno tudi, da na bolj dolgoročni osnovi in plansko proučimo odnose v bilancah skladov zavarovanja t.er dosežemo bolj stabilno stopnjo prispevkov za socialno zavarovanje. Hkrati je treba z ustreznimi ukrepi zagotoviti čim širše vključevanje sredstev družbeno-političnih skupnosti in družbenih služb, posebej sredstev socialnega zavarovanja v kreditni mehanizem, da bi takp^tudi njihovo poslovanje postavili ‘na čvrstejše ekonomske osnove in razširili možnosti za zadovoljevanje njihovih potreb. VI. Razvijanje manj razvitih območij Predvidene spremembe v gospodarskem sistemu bodo pozitivno vplivale tudi na razvoj^nezadostno razvitih področij. Da bi ttildi s samim delovanjem gospodarskega sistema zagotovili njihov hitrejši razvoj, je razen tega potrebno: 1. S spremembami v sistemu razširjene reprodukcije zagotoviti ustanovitev v ustavi predvidenega sklada za fi-anciranje1 gospodarskega razvoja neza-ostno razvitih področij in stalne vire njihovih dohodkov kakor tudi njihovo ustrezno naraščanje v skladu z naraščanjem razpoložljivih sredstev vse skupnosti. Hkrati proučiti razlike v pogojih gospodarjenja, ki so nastale pri gospo- darskih organizacijah v nezadostno razvitih področjih pr predložiti ustrezne ukrepe. 2. Da bi zagotovili dohodke Za nerazvita področja, ki iz rednih virov ne bodo mogla v zadostni meri zadovoljevati svojih potreb, je treba izgraditi sistem financiranja, s katerim bodo zagotovljeni stalni viri dodatnih sredstev, in kriterije za njihovo formiranje, toda v skladu z ustavnimi določbami o zagotovitvi sredstev za delo družbeno-političnih skupnosti in družbenih služb v nezadostno razvitih področjih. VII. Družbene rezerve — pegoj za stalnima gospodarska gibanja Glede na ugotovitev, da je obstoj družbenih rezerv nujni pogoj za stabilna gospodarska gibanja, zbora menita, da je potrebno: 1. Sistematično zbirati rezerve pri delovnih organizacijah in družbeno-političnih skupnostih, posebej pa materialne in devizne rezerve pri federaciji. Temu prilagojeVati tudi zunanjetrgovinsko menjavo. V tej zvezi je treba mehanizem zbiranja in uporabe rezerv na smotrn način povezati s kreditnim .mehanizmom, da bi postale učinkovito sredstvo v razvoju proizvodnje in intervencij na trgu ter vplivale na bolj stabilna gibanja v gospodarstvu. 2. Izpopolnjevati poslovanje sklada skupnih rezerv kot sklada rizika in solidarnosti gospodarskih organizacij, sredstva tega sklada pa razen kritja izgub v večji meri uporabljati tudi za sanacijo gospodarskih organizacij. VIII. SisabrnHiziFsiiio uveljavljanje smernic 1. Uveljavljanja navedenih osnovnih smernic za nadaljnji razvoj našega gospodarskega sistema se je treba lotiti sinhronizirano, da bi se prehod izvršil v kar najbolj ugodnih pogojih za gospodarstvo. 2. Problemi prehoda in postopnosti v uveljavljanju posameznih ukrepov morajo biti predmet posebnega prouče-vanjfebvseh organov rim inštitucij, ki se ukvarjajo s tem. 3. Konkretne odločitve in ukrepi za uveljavljanje- sprememb y odnosih delitve nacionalnega dohodka in delitve sredstev družbeno-političnih skupnosti so bistvenega pomena za sestavljanje sedemletnega plana, ki naj v osnutkih pridejo do polnega izraza. IX. Nadaljnje urejanje problemov gospodarskega sistema Zvezna skupščina sklene, da se delo za nadaljnje urejanje problemov gospodarskega sistema pospeši, v skladu s to resolucijo pa čimprej pripravijo predlogi za ustrezne ukrepe s področja: sistema razširjene reprodukcije, posebej financiranja investicij; financiranje družbeno - političnih skupnosti in družbenih služb; odnosov cen in sistema družbene kontrole nad cenami; delitve skupnega dohodka in dohodka delovnih organizacij (vštevši sistem obresti, davka na promet itd.); intervencije federacije v gospodarstvu ; bančnega in kreditnega sistema; zunanjetrgovinskega it\ deviznega sistema; financiranja nerazvitih področij; družbertih rezerv; sistema in metodologije planiranja. Pri obravnavanju vseh teh problemov proučiti vse predloge o problemih s posameznih, področij gospodarskega sistema, sproženih na skupni seji zveznega in gospodarskega zbora. Pri tem dati prednost proučevanju problemov, ki se nanašajo na kmetijstvo in gozdarstvo, promet in stanovanjsko-komunal-no gospodarstvo. Zvezna skupščina naroča zveznemu izvršnemu svetu, skupščinskim odborom in organom državne uprave, naj zagotove učinkovito obravnavanje problemov, navedenih v tej resoluciji in čimprej predlože skupščini ustrezne ukrepe. Zvezni zavod za gospodarsko planiranje bo vzel v tej resoluciji našteta gledišča kot osnovo za sestavljanje sedemletnega plana in odločanje določenih proporcev razvoja. Zvezni izvršni svet naj upošteva v tej resoluciji navedena gledišča pri uveljavljanju ukrepov v tekoči gospodarski politiki, da bi v nadaljnjem gibanju gospodarstva zagotovili uveljavljanje postavk tč resolucije. Zvezna skupščina hkrati opozarja na potrebo po stalni permanentni dejavnosti vseh nosilcev gospodarskega in družbenega razvoja v konkretnem proučevanju postavljenih problemov. III. K solidnejšim osnovani za dolgoročnejšo politiko cen IV. Močnejše usposabljanje delovnih organizacij za vključevanje v zunanjetrgovinsko menjavo V. Krepitev materialnega položaja delovnih organizacij, družbenih služb ln družbenopolitičnih skupnosti IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN Na dnevnem redu: VOLITVE V DELAVSKE SVETE » ZASAVJE: Na volitve dobro prepravljeni Na volitve novih samoupravnih organov se v vseh štirih zasavskih občinah skrbno pripravljajo. V maju so bile skoraj v vseh sindikalnih podružnicah pokongresne konference, na katerih so razpravljali o sklepih V. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije in o pripravah na volitve v nove samoupravne organe. Sindikalne organizacije v vseh štirih zasavskih občinah so skupaj z ostalimi družbeno-političnimi organizacijami v zadnjem času uspele, da se je začelo z intenzivnim proučevanjem gospodarskih problemov znotraj delovnih ar-ganizacij. Večino teh problemov so v kolektivih temeljito proučili in hkrati s tem iskali tudi možnosti za boljše izkoriščanje proizvodnih sredstev in sredstev, ki jih ustvarijo delovne organizacije. Na konferencah sindikalnih organizacij v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju ob Savi in Litiji so se zavzeli še za preusmeritev investicijske politike, in sicer na načih, da se naj sredstva vlagajo v naložbe v osebno potrošnjo in za izboljšanje življenjske ravni delovnega človeka. Člani sindikahiih organizacij iz Zasavja namreč enoglasno menijo, da bo boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti pogojilo tudi uvajanje skrajšanega delovnega časa, prispevalo pa bo tudi k hitrejši odpravi najnižjih osebnih dohodkov. Na zadnjih konferencah sindikalnih organizacij v Zasavju so posvetili precejšen del razprav tudi programom delavskih svetov. Poudarjeno je bilo, da naj bi zaključki razprav v zvezi z izkoriščanjem ustvarjenih sredstev, izpopolnjevanjem sistemov nagrajevanja po delu in nadaljnjim izpopolnjevanjem notranje zakonodaje zagotovo našli mesto v programih dela novih delavskih svetov, in sicer zraven drugih aktualnih nalog, ki sta jih začrtala občni zbor republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo in V. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. V Zasavju so v pripravah na volitve novih samoupravnih organov posvetili posebno skrb kadrovski politiki. V organe samoupravljanja so predlagali vrsto proizvajalcev, ki bodo pogumno načenjali probleme in ki bodo delovali kot člani samoupravnega organa v kolektivu kot celoti. Za kandidate za člane novih samoupravnih organov je bilo predlaganih tudi precej takih proizvajalcev, ki imajo družbeno-politični in ekonomski posluh za težnje proizvajalcev. Sicer so pa v Zasgvju pri kandidiranju za nove člane samoupravnih organov pazili, da bodo zastopane sorazmerno tudi vse vrste proizvajalcev. V zvezi z volitvami novih samoupravnih organov poudarjajo v Zasavju še naslednje: novi statuti delovnih organizacij so v Zasavju v večini, primerov že sprejeti. Zdaj pa bo treba prilagoditi ostale akte statutom, vendar bo treba pri tem paziti, da ne bodo v delovnih organizacijah spreminjali samo uvodne določbe starih aktov, po.č pa je treba doseči, da bodo samoupravni akti izhajali iz določb novih statutov delovnih organizacij. V večini delovnih organizacij v Zasavju so v teh dneh že tudi razpisali volitve novih samoupravnih organov. Računati je. da bodo povsod opravili volitve do .16. junija, v večjih delovnih organizacijah pa jih bodo opravili že v začetku junija. -k- | 9 KZ SVEČINA: § Novi zadružni svet bo štel 31 članov § | Tudi zadružni svet kmetijske zadruge Svečina je na B g svojem zadnjem zasedanju razpisal volitve v nove organe fj | upravljanja, ki jih bodo izvedli v nedeljo, 14. junija letos. = | Kot so sklenili, bo novi zadružni svet štel v prihodnji 1 j mandatni dobi 31 članov. Od tega števila bo v zadružnem s g svetu 16 kmetov zadružnikov, ki sodelujejo z zadrugo, in j | 15 članov delovnega kolektiva zadruge. Do tega ključa so J | prišli na podlagi bruto proizvoda kmetov zadružnikov, ki §■ g pogodbeno sodelujejo z zadrugo, in kolektiva zadruge. Na S | tem zasedanju pa so imenovali tudi centralno volilno ko- jj i misijo in komisijo za sestavo volilnega imenika. V teh H 1 dneh pa so pričeli tudi s predvolilnimi sestanki. Najprej g 1 se je sestal politični aktiv, nato pa so na sestanku vo- g 1 lilnih upravičencev razpravljali o kandidatih za novi za- g = družni svet ter se pogovorili o perspektivnem razvoju 1 jj kraja in o najbolj perečih vprašanjih kmetijske proiz- jj jj vodnje v letošnjem letu na tem področju. Z. L. jj i!lllllll1!ll!!!!!llll!!l!lllili[llll[[|l!lllll!lllllllllll!!lllll!lll!!!l!lllllll!!llllll!!llllll!]llllllllllll!!l!!lllllllllllllIII!llllll!!llllllllli!llllllllllllllllllll!llllllllllll!l!llllllll!]|[III!!llll!liilllli!II!llllll Lepo urejeni izložbe so najboljša reklama — ali pa se vsi tega vedno tudi zavedamo? Foto: M. Šparovec O POSTOJNA: Skupna odgovorna skrb in naloga Na področju postojnske komune nimamo zavidljivih pogojev šolstva. V samem mestu Postojna obiskuje osemletko preko 1200 učencev, ki so porazdeljeni po 36 razredih v 23 učilnicah. Te pa so v treh stavbah, in sicer: na centralni šoli, na gimnaziji in v gozdarski šoli. Pouk je tako nedvomno in neogibno združen z določenimi težavami in problemi. Za sedaj teče pouk še v dveh izmenah, kaže pa, da bo potrebno prihodnje šolsko leto uvesti še tretjo izmeno. Stavba osnovne šole je v slabem stanju. Nekatere učilnice so močno vlažne. Telovadnica pa je problem zase. Njena površina znaša 220 m2, uporablja pa jo preko 1700 učencev osemletke in gimnazije. Gimnazija je pred pro- blemom verifikacije. Spremenjen sistem šolstva predvideva oz. predpisuje verifikacijo. Za njo pa je potrebno v najkrajšem času izpolniti potrebne pogoje. Predvsem bo nujno potrebno stavbo dograditi, sezidati telovadnico in urediti laboratorije in učilnice. Objektivne okoliščine resno naročajo izpolnitev pogojev in le tako zagotavljajo obstoj gimnazije. Potrebna denarna sredstva za gradnjo prve faze del teh objektov predstavljajo vsoto 80_mi-lijonov dinarjev. Ker se v letošnjem letu tudi nadaljuje izgradnja osnovne šole v Pivki, za kar bo potrebnih še nadaljnjih 70 milijonov, je občinska skupnost pred problemom formiranja sredstev v višini 150 milijonov' dinarjev. Predlog družbenega plana predvideva, naj bi se ta sklad formiral s 70 milijoni najetega kredita, s 60 milijoni, ki naj bi jih prispevale gospodarske organizacije, 20 milijo- nov pa naj bi šlo iz šolskega sklada. Pred gospodarske organizacije se postavlja resno vprašanje: ali bodo voljne in sposobne • združiti sredstva v tolikšni višini. Gimnazijo sicer obiskujejo dijaki iz postojnske, ilirsko-bistriške, sežanske in cerkniške komune. Moralna in materialna dolžnost vseh bi bila sodelovati pri formiranju sklada. Gimnazijo je nujno potrebno obdržati, obdržala pa se bo le z verifikacijo. Zato bo potrebno v gospodarskih organizacijah sklade skupne porabe nekoliko skočiti za druge potrebe in jih nameniti v to prepotrebno in daljnosežno investicijo. BA • SLATINA RADENCI: V zdravilišču iz leta v leto več gostov Zdravilišče Slatina Radenci obiskuje iz leta v leto vedno več domačih in tujih turistov. Ze sam podatek, da je letos v Radencih celo dvakrat več tujih gostov, kot lani v istem času, saj je trenutno nad 100 tujcev, ki so prišli bodisi na zdravljenje ali na letovanje, nam dovolj zgovorno pove, da bo čimprej potrebno nekaj ukreniti za povečanje zmogljivosti tega slovitega zdravilišča. Z otvoritvijo sanatorija se bo sicer stanje mnogo izboljšalo, ne bo pa še v celoti rešilo problema. Zato gradijo tudi novo restavracijo zraven stare restavracije »Pošta«; to bodo pozneje podrli, saj bo nova sodobno urejena. Prav gotovo pa bo velikega pomena tudi novo kegljišče, ki bo zgrajeno tik ob novi restavraciji in bo nudilo gostom in izletnikom razvedrilo. Vse to bo veljalo okrog 160 milijonov dinarjev in bo predvidoma gotovo šele nekako do meseca novembra. V tej sezoni še torej ne bo služilo svojemu namenu, bodo pa zato prihodnje leto pričakali mnogo bolj pripravljeni kot letos. F. M. Največ sonca in zraka se boste naužili, če boste dopust preživeli pod šotorom INDUPLATI JARŠE izdeluje kvalitetne šotore v 6 tipiziranih izvedbah SLOVENSKE KONJICE — Občinski sindikalni svet v Slov. Konjicah je skupaj z občinskim odborom SZDL pripravil v zadnjem času že drugo posvetovanje o gradivu, ki ga je obravnaval V. kongres ZSJ. Medtem ko so na prvem obravnavali nekatera vprašanja osebnih dohodkov in standarda zaposlenih delavcev, so na drugem več razpravljali o investicijah, o doseženih rezultatih v proizvodnji v letošnjem prvem tromesečju in o kadrovskih problemih, še posebej pa o štipendiranju. L. V. ŽELEZARNA STORE — Dne 25. maja je bila v Železarni Štore delovna konferenca sindikalne podružnice. Na dnevrtem redu je bil referat predsednika podružnice o aktualnih problemih in nalogah sindikalne organizacije ter razprava k temu referatu, v kateri so diskutanti načeli nekaj trenutno najbolj aktualnih problemov v Železarni, delegat na minulem kongresu ZSJ in član Centralnega sveta ZSJ Albin Miklavc pa je poročal o vtisih in zapažanjih s kongresa. V analizi rezultatov proizvodnje in finančnih rezultatov za I. tromesečje je bilo ugotovljeno, da bi bili lahko rezultati v nekaterih obratih mnogo boljši, če ne bi bilo težav z energetskimi viri. 8. januarja je namreč elektroplavž prenehal z obratovanjem zaradi redukcije električnega toka. V rekonstrukciji so zamenjali stari 12 MVA transformator z novim 18 MVA, vendar je prišlo 6. marca do okvare na novem transformatorju. To je pomenilo seveda velik udarec za proizvodnjo, saj predstavljajo proizvodi elektroplavža surovinsko bazo ostalim obratom. Kljub vsem težavam pa je zabeležen v nekaterih obratih porast produktivnosti, tako po količini kot po vrednosti. Glede investicijske izgradnje in problematike v zvezi z njo. je bilo rečeno, da so bili nekaterim težavam vzrok zunanji činitti-Iji. Tako je precej zmede na začetku leta napravil odnos gradbenih podjetij do investitorjev. Gradbena podjetja so v letošnji sezoni precej zasedena z naročili in zato samovoljno nastopajo na licitacijah za oddajo del ter po svojem občutku dvigujejo cene. Te so gradbenim uslugam od februarja 1963 do februarja 1964 narasle za 30 do 40*/«. Od februarja letos pa do aprila letos pa so cene gradbenim uslugam narasle celo za 25 * «. Razen tega pa projektantske organizacije prekoračujejo pogodbene roke za izdelavo projektov, k/ir seveda negativno vpliva na pričetek gradenj posameznih objektov. Dosedanja. stanovanjska izgradnja je bila prepočasna. sai je Železarna Štore zgradila za svoje delavce v zadnjih treh letih le 70 stanovanj. V bodoče bo potrebno razen gradnje novih stanovanj podpreti še individualne gradnje, za katere je med člani kolektiva precejšnje zanimanje. Iv [Z ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV © IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV » IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV # IZ ČASOPISOV DELOVNIH Gospodarstvu 340 milijard KOLIČEVO, MAJA — V »Ekonomski politiki« je bil v številki 630—631 objavljen članek pod gornjim naslovom. V članku pisec ugotavlja, da je splošno prepričanje, da sredstva, s katerimi razpolaga gospodarstvo, niso zadostila, v nekaterih primerih pa ne zadoščajo niti za enostavno reprodukcijo. Na podlagi tega prepričanja zaključuje, da se mora udeležba gospodarstva v razdelitvi neto produkta povečati. V tej zvezi pisec ugotavlja, da Leto 1962 Industrija Industrija Količevo SFRJ papirja Leto 1963 Industrija Industrija Količevo SFRJ papirja so že storjeni določeni koraki kot na primer: ukinjen je bil rudniški prispevek, prispevek od izrednih dohodkov itd. vendar s tem niso dosegli zaželenih rezultatov, temveč je bilo z zvišanjem davčnih in carinskih stopenj, kakor tudi z obveznim vpisom posojila za zvezo, gospodarstvo spet v istem položaju kot prej. Ker se položaj gospodarstva ni spremenil, je predloženo, da se ukine prispevek iz dohodka in pa prispevek družbenim investicijskim skladom. Rezultat teh dveh ukinitev oziroma sprememb naj bi zagotovil večjo udeležbo gospodarstva v neto produktu; Na kratko poglejmo delitev neto produkta med gospodarskimi organizacijami in družbeno skupnostjo v industriji v letih 1962 in 1963. Delitev neto produkta v "/« skupaj za družb, skupnost za podjetje . : . ioo,o 60.5 39,5 . . . 100,0 70,9 29.1 . . . 10.0,0 74,1 25,9 . . . 100,0 60.0 40.0 . . . 100.0 69.7 30,3 70,1 29,9 Delitvena razmerja nam kažejo, da je industrija papirja visoko akumulativna panoga naše industrije in da poleg znathih sredstev, ki jih ustvarja za osebne dohodke in lastne sklade, daje tudi velika sredstva družbeni skupnosti. Medtem ko je leta 1963 celotna jugoslovanska industrija od doseženega neto produkta dala družbeni skupnosti 60 %, je v Industriji papirja ta odstotek za isto leto 69,7. Več so dale le tri panoge industrije in to: tobačna industrija, industrija nafte in pa gumarska industrija, za osemnajst panog industrije pa je bila ta delitev precej ugodna. Naše podjetje je y letu 1963 doseglo 2808 milijonov neto produkta, od katerega je odpadlo zaradi visokih stopenj davka na promet proizvodov, na družbeno skupnost 1968 milijonov, podjetju pa je ostalo za osebne dohodke in, sklade 840 milijonov dinarjev. Od skupnega neto produkta je torej za naše podjetje v letu 1963 odpadlo na družbeno skupnost 70.1 r/c, na sredstva podjetja pa 29,9 %. Že pri razporeditvi sredstev podjetja po zaključnem računu za leto 1963 smo kljub ugodnim rezultatom ugotavljali, da imamo znatne potrebe po objektih družbenega standarda, da bodo potrebna v obstoječi tovarni precejšnja sredstva za manjše rekonstrukcije, mehanizacijo, avtomatizacijo in podobno in končno ugotovili, da nam vsa razpoložljiva sredstva skladov z amortizacijo vred ne zadoščajo, da bi pokrili vse predvidene investicijske izdatke v obstoječi tovarni. Znano je, da v našem podjetju pripravljamo investicijski elaborat za novi kartonski stroj s kapaciteto 24.000 ton letno, novo lesobrusilnico s kapaciteto 15.000 ton letno, rekonstrukcijo kalorične centrale, trafo postaje, transportnega omrežja in drugega, kar nam vse skupaj da približno 10 milijard dinarjev investicijskih sredstev. Pri obstoječih merilih delitve neto produkta med družbeno skupnostjo in gospodarskimi organizacijami in ob stalnem (in ne majhnem) porastu nabavnih cen naših surovin in materialov ter ob zabetoniranih prodajnih cenah naših izdelkov lahko z vso resnostjo postavimo vprašanje »Od kod sredstva?« Odgovor na to vprašanje je možen le v najetju dolgoročnih kreditov, ki bi nas v kasnejših letih obremenjevali z visokimi anuitetami ali pa v spremembi delitvenih razmerij neto produkta. No, in ker že obstaja predlog, da se ukine prispevek ir dohodka in pa prispevek družbenim investicijskim skladom in se na ta način dajo gospodarskim organizacijam večja sredstva za njihovo razširjeno reprodukcijo, poglejmo, kaj to dvoje pomeni. S sprostitvijo sredstev, v korist gospodarskih organizacij bi odpadlo na industrijo SFRJ od doseženega neto produkta 52,7% (v letu 1963 je odpadlo 40%) na industrijo papirja pa 43,8 % (v letu 1963 je odpadlo 40%), meni, da bi pri nespremenjenih cenah in neizpremenjenih drugih pogojih gospodarjenja ostalo industriji približno 204 milijarde več sredstev. Za naše podjetje bi bila ra- Delitev neto produkta v % Delitev neto produkta v 000 din Prispevek iz dohodka Prispevek od izrednega dohodka Prispevek družb, invest. skladom Nova delitev v 000 din Nova delitev v % Iz gornjega izračuna vidimo, da bi podjetju, če bi bili sprejeti predlogi glede oprostitve prispevka iz dohodka in prispevka družbenim investicijskim skladom, ostalo 43,4 % neto produkta nasproti 29,9 %, kolikor nam je ostalo v letu 1963. S tem, da bi bila podjetja oproščena gornjih prispevkov, bi našemu podjetju ostal celb-ten prispevek iz dohodka v znesku 181,231.000 din, prispevek od izrednega dohodka v znesku 99,020.000 din in pa prispevek družbenim investicijskim skladom v znesku 98,117.000 din. Na ta način bi se sredstva podjetja po zaključnem računu za leto 1963 povečala od lanskih 840.624.000 din na 1.218,992.000 din. Praksa nam dokazuje, da bi se spričo nenehnega naraščanja nabavnih cen čunica, na podlagi doseženih rezultatov in pogojev, ki so veljali v lanskem letu, delitev za leto 1963 naslednja: Delitev neto produkta za družb, skupnost za podjetje skupaj 70.1 29.9 100,0 1.967.611 840.624 2.808.235 — 181.231 + 181.231 — — 99.020 + 99.020 — — 98.117 + 98.117 — 1,589.243 1,218.992 2,808,235 56,6 43,4 100,0 sredstva podjetja sicer občutno zmanjšala, vendar bi obravnavane spremembe povzročile, da bi lahko parirali naraščanje cen, obenem pa nam bi še ostala znatna sredstva za sklade. Če se zopet povrnemo na lanskoletne rezultate oziroma čisti dohodek in na predvidene spremembe, ki nam dajo 378.368.000 din novih sredstev za podjetje, potem bi s sredstvi skladov iz lanskoletne delitve, ki znašajo 224,362.000 din in letno amortizacijo v znesku 165.759.000 din razpolagali letno s 768,489.000 din. To pa nam bi v precejšnji meri izboljšalo položaj tako glede družbenega standarda kot novega investiranja. Na ta način bi imeli solidno osnovo za postavitev in za odplačilo novih — projektiranih kapacitet -di IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN © IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN 1 • »ELEKTROPRENOS« DIVAČA: - Drevo s suhimi vejami Drevesu s suhimi vejami je precej podobno samoupravljanje pri podjetju Elektroprenos. Naj to zadevo malo opišem. Kmalu po ustanovitvi podjetja leta 1958. je prišel takratni direktor do ideje, da bi ustanovili »obratne svete«, ti naj bi imeli posvetovalni značaj in bi z nasveti pomagali obratovodjem in DS. Elektroprenos obsega področje cele Slovenije in ima štiri prenosne obrate, poleg tega PB še: obrat Službe zvez, obrat ELKO.V v Laškem in Upravo podjetja v Ljubljani. Kmalu po ustanovitvi obratnih svetov so družbeno-politične organizacije ugotovile, da bi mbrali biti ti organi voljeni na isti način kakor vsi organi upravljanja ter da jim moramo dati ustrezno mesto v samoupravljanju. Zato je DS 1. 1959 razpisal nove volitve v samoupravne organe v Podjetju — vsak obrat in upra- V tovarni pohištva v Trbovljah imajo res marljivega vratarja. Poleg ostalih opravil redno vsak dan tudi kuha topli obrok za delavce podjetja. Ker v tovarni nimajo svoje kuhinje, si je iznajdljivi vratar-kuhar, pripravil svojo kuhinjo kar v vratarnici Foto: M. Šparovec va podjetja je izvolil svp j obratni DS in določeno število predstavnikov v centralni DS. Novo izvoljeni ODS-so dobili tudi svoj poslovnik. Po tem poslovniku so lahko o vseh mogočih stvareh razpravljali in svetovali, 0 nobeni bistveni stvari pa niso bili pristojni odločati — skratka bili so zopet posvetovalni organi. Leta 1961 je CD S na pobudo družbeno-političnih organizacij v Podjetju sprejel sklep, da postanejo dotedanji obrati za naprej ekonomske enote- Po tem sklepu naj bi na EE razdelili vsa tista materialna sredstva, ki jih je možno razdeliti. Uprava Podjetja je bila zadolžena, da pripravi vse izračune in potrebno dokumentacijo za prehod na EE. S tem aktom smo hoteli ODS obogatiti z materialno bazo, da bi se sploh lahko imenovali delavski sveti, ker bi v okviru z zaupanimi jim materialnimi sredstvi samostojno odločali. S tem bi se člani ODS čutili dejansko upravljalce, kar bi istočasno pomenilo razširjanje kroga samoupravljalcev in krepilo človekovo osebnost kot proizvajalca, ki istočasno upravlja s sredstvi za proizvodnjo. Ideja je bila pozitivna, ravno tako tudi sklep CDS. Na žalost Pa se ta sklep CDS ni nikoli uresničil. Res je tudi, da so bile družbeno-politične organizacije v Podjetju pri zahtevah, da se la sklep izvede v življenje, neko’i ko pasivne. Res pa je tudi to, da 'se! v upravi podjetja ni rodilo ničesar, kar bi omogočilo prehod na EE. Zakaj ni uprava Podjetja na tem področju storila ničesar, mi še danes ni jasno. Res je le to, da so ODS še danes suhe veje centralnih organov upravljanja. Ostali so posvetovalni organi brez kakršnihkoli samostojnosti pri odločanju o trošenju teh ali onih materialnih sredstev, največkrat. pa se jih niti za nasvet ne vpraša. Zaradi tega je razumljivo, da so ODS postali bolj ali manj pasivni. Taka klima pa je seveda ugodna za tehnokratizem ali celo samovoljo. V podkrepitev gornjega naj navedem nekaj primerov: 1. Na izredni konferenci OO ZK obrata Divača smo imeli priliko slišati, da je obratovodstvo »prezrlo«, da mora vprašati organe upravljanja, če se lahko gradi daljnovod iz investicijskih sredstev tudi v nadurnem času. Ravno tako niso bile za nadurno delo napisane potrebne od- ločbe. ,Z ozirpm na to, da poskusno obratujemo s skrajšanim delovnim časom (42-urni teden), je to za podjetje dokaj, slaba legitimacija, 2. Naš inženir, ki je bil na enoletni specializaeiji v ZDA; se , je vrnil v podjetje v začetku februarja letos. Več kot dva meseca 'je čakal na pisalno mizo in stol. Sicer ni nič hudega, usedel se je pač za mizo tistega, ki je bil tisti dan na' službenem potovanju. Huj^e je to, da ta inženir še danes nima specializaciji ustreznega delovnega mesta. Pripomniti je šex treba, da ni padel kot 'z neba, ampak, da je decembra lani iz ZDA pismeno sporočil podjetju, kdaj se vrne. VSe kaže, da centralne organe upravljanja kdo ve kako ne zanima, koliko in kakšno znanje si je pridobil na tej specializaciji, ter kako to znanje čim koristneje uporabiti v našem podjetju. , 3. Kfer se obratovodstvo obrata'Divača ni strinjalo s sklepom obratne komisije za dodeljevanje stanovanj, je zadeva šia y obravnavo direktno na UO podjetja, čeprav je to komisijo imenoval ODS. Na tem mestu ne mislim razpravljati, če je bil sklep UO pravičen ali ne, gre pa za dejstvo, da je ODS ostal peto kolo. Predsednik ODS to opravičuje s tem (ta je edini predstavnik v UO iz obrata Divača), da se je s člani ODS pred sejo upravnega odbora o zadevi posvetoval. Moje mnenje je (mislim, da imam prav), da vsi organi samoupravljanja odločajo in sklepajo le na svojih sejah. Posvetovanje za vogali še ne pomeni sklep določenega organa. Predsednik stanovanjske komisije je na predvolilnem zborovanju povedal, da se. je. s sklepom komisije strinjal celoten kolektiv. Ko pa je pozval člane kolektiva, da to še enkrat potrdijo, je bila v dvorani po. polna tišina. To mi poleg drugega vsiljuje bojazen, da se volivci našega kolektiva še ne upajo javno izražati svoje mnenje. Pred nedavnim je CDS sprejel statut podjetja, kjer ponovno stoji, da morajo Obrati, odnosno ODS dobiti določene materialne samostojnosti. Upam, da bodo smernice kongresa ZSJ tudi pripomogle, da se realizira želja kolektivdV Elektroprenosa, ki je stara že tri leta. ■ Na koncu naj se' dotaknem še: enega problema: Vse od leta 1958, ko je bil sprejet no^ zakon o organizaciji elektrogospodarstva, je čutiti kritike, da ta zakon ne ustreza. Res je, popolnoma se strinjam z zveznim poslancem tov. Kreftom, ki pravi, da kolektivi v elektrogospodarstvu nimajo vseh tistih samoupravnih pravic, kakor jih imajo kolektivi v ostalih panogah gospodarstva. Zdi se, da pa imajo prav tudi tisti, ki pravijo, da elektrogospodarstvo ne potrebuje posebnega zakona o organizaciji elektrogospodarstva, temveč, da je potrebno urediti ekonomske odnose med posameznimi vejami tehnološkega procesa v tej panogi dejavnosti ter istočasno urediti ekonomske odnose elektrogospodarskih podjetij nasproti družbi. Te probleme pa bomo morali reševati le od spodaj navzgor in ne čakati križem rok, kaj nam bo prinesel nov zakon, kajti verjetno so ne le v Elektroprenosu zadeve, ki bi se dale zboljšati tudi v sedanjih pogojih organizacije. A. K. 1 ‘ Izdelovanje raznih spominkov je postalo v manjvreden kič zadnjem času kar donosna obrt. Škoda le, da v večini primerov izdelki niso kaj več kot le Foto: M. Šparovec » LITIJA: Zadovoljiva industrijska proizvodnja V industrijskih delovnih organizacijah na področju litijske občine poteka letošnja proizvodnja povsem zadovoljivo. V primerjavi z lanskoletnimi dosežki je proizvodnja za razdobje januar—april 1964 kar za 23,4 % večja. Fakturirana realizacija se je od lani povečala za 30,8 % in je za 1,2 odstotka nad letošnjimi predvidevanji. V aprilu se je pa izboljšala tudi plačana realizacija, saj je bilo doseženo ob koncu meseca že 34,1 % letnega plana; v primerjavi z lanskim letom pa je plačana realizacija večja za 35,9 %. Med delovnimi organizacijami je rekorden dosežek zabeležila Predilnica, ki je do konca aprila realizirala 42,1 % letnega ’ plana fizičnega obsega proizvodnje. Lesna industrija je dosegla v prvih štirih mesecih 39.1 % fizičnega obsega industrijske proizvodnje, Kresniška industrija apna 33,2 %, Industrija usnja Šmartno 29%; poslovna enota Litija Rudnikov svinca in topilnice Mežica pa je-, precej pod planskimi predvidevanji... Do konca aprila so industrijske delovne organizacije s področja litijske občine izvozile za 396.547 dolarjev izdelkov, s čimer so dosegle že 36 % letnega plana izvoza. Predilnica Litija je z izvozom izdelkov v vrednosti 187.123 dolarjev dosegla že 74.2 % letnega plana izvoza. -k- • »ISKRA« SEMIČ: Skrbno naložene investicije se bogato obrestujejo Delovni kolektiv Tovarne kondenzatorjev »Iskra« v Semiču se zaveda, da je njihov nadaljnji razvoj možen le ob skrbnih investicijskih naložbah. Prav zato so se preteklo leto odločili za zgraditev posebne industrijske hale in nabavo nove sTojne opreme. Po dosedaj predvidenem računu bodo investicijske naložbe znašale nekaj nad 400 milijonov din. Prav te naložbe in ostala prizadevanja kolektiva pa bodo bmogočile, da se bo vrednost proizvodnje v letoš- njem letu povečala tako, da bo znašala okoli dve milijardi, kar pomeni povečanje za' okoli 700 milijonov' dinarjev v primerjavi s preteklim letom. Podrobne razprave po posameznih enotah tega 400 članskega delovnega kolektiva so pokazale, da bo potrebno vzporedno z vsemi ostalimi prizadevanji v okviru proizvodnje vložiti več skrbi za gradnjo stanovanj, teh jim zelo primanjkuje. Vzporedno s povečanjem delovne storilnosti, boljšim izkoriščanjem že obstoječih naprav, menijo, da bodo uspeli preiti na 42-urni delovni teden. Sprejeti statut pa je rešil marsikateri problem odnosov s centralnimi organi in tako upa-^o, da bodo v prihodnje dosegli še večje uspehe. — vd Ptuju pred nedavnim imelo svoj občni zbor, na katerem so najprej analizirali naloge, ki jih določa sedemletni program raz-■ voj a kmetijstva v mariborskem okraju. Prav tako so med drugim razpravljali tudi o_ problemih investiranja, živinoreje in o pomanjkljivi mehanizaciji v kmetijstvu ter še o . nekaterih aktualnih vprašanjih. Danes razpolagajo kmetijske organizacije v okraju le- z 12,5 % obdelovalnih površin, medtem ko bi po sedemletnem programu razvoja kmetijstva razpolagale že z 32!, to je približno 41.000 ha. Toda čeprav razpolagajo za sedaj še s tako majhnimi površinami, pa proizvajajo več kot dve petini vseh tržnih p-redme- V tovarni »KIK« v Ilirski Bistrici so pred dvema letoma kupili staro lokomotivo in jo preuredili tako, da jim jc vse doslej sluzila namesto parnega kotla. Pretekli teden pa so v sklopu rekonstrukcije tovarne postavili tudi nove parne kotle in sedaj je moral stari železniški veteran odstopiti mesto sodobnejšim napravam Foto: M. Šparovec « PTUJ: ' Strokovnjaki so razpravljali o razvoju kmetijstva V zadnjem času je bilo v mariborskem okraju več raznih posvetovanj, konferenc in občnih zborov s področja kmetijstva. Tako je "tudi društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov v Tudi njim gre po največkrat zahvala, da šoferji brez okvar varno vozijo Foto: M. Šparovec tov, kar je gotovo precejšen uspeh. Iz poročila in razprave je bilo mogoče ugotoviti, da v okraju, kjer jeUtrenutno okrog 39 zadrug, 6 kmetijskih kombinatov in skoraj toliko družbenih posestev, deluje danes v 11 občinskih in medobčinski^ podružnicah društev kmetijskih inženirjev in tehnikov približno 656 članov. Povsem je razumljivo, da je to vsekakor premalo, kajti na enega kmetijskega strokovnjaka odpade tako ca. 70 ha obdelovalnih površin kmetijskih organizacij, zraven tega pa še nad 14110 ha obdelovalnih površin iz kooperacijske proizvodnje. To pa dokazuje, da je kmetijskih strokovnjakov še vedifo občutno premalo, da bi lahko bili kos zahtevnim nalogam, ki se vedno bolj postavljajo pred njih v nadaljnjem razvoju našega kmetijstva v okraju Maribor. Istočasno pa tudi narekuje, da bo nujno potrebno v mariborskem okraju izobraziti od 650 do 700 kmetijskih strokovnjakov. V razpravi o kritičnem položaju v naši živinoreji so vsi prisotni predlagali, naj bi sistem sedanjih premij razširili, tako da bi dobivali tovrstno stimulacijo živinorejci tudi za vzrejo plemenske živine in ne samo za pitano, kajti le tako bo mogoče vsaj delno izboljšati kritičen položaj v zvezi s preskrbo meša. Občni zbor " društva kmetijskih inženirjev in tehnikov v Ptuju je dokazal, da se v celoti zavedajo svojih odgovornih nalog v nadaljnjem razvoju našega kmetijstva v sedemletnem programu mariborskega okraja. , -ce. • MARIBOR: Zaradi pomanjkljivih varnostnih naprav v lanskem letu 1117 nesreč Pred dnevi so imeli v Mariboru posvetovanje oziroma konferenco o problematiki higiensko tehničnega varstva v kmetijskih organizacijah mariborskega okraj a. Navzoči so se seznanili s problematiko HTV službe v gospodarskih organizacijah tega okraja, predvsem v panogi kmetijstva. Sodeč po razpravi in pa analizi tako okrajne in republiške in občinskih inšpekcij niso kdo ve ka>. ugodni rezultati v tem pogledu. Vse občine mariborskega okraja namreč še nimajo organiziranih inšpekcijskih služb, kar nedvomno slabo vpliva tudi glede na pomoč in določeno kontrolo pri gospodarskih organizacijah. Poudarili so, da je za važnost proizvodnje na prvem mestu • človek, ki mora biti primerno zavarovan, poučen in na splošno zaščiten pred vsemi vplivi in pa morebitnimi nezgodami. Brez ekonomike pa tudi humanosti ter urejevanja teh zadev ni dobre proizvodnje. Glede sanitarij in ureditve delovnih pogojev v mariborskem okraju kmetijske organizacije še niso Storile kdo ve kaj za zaposlene delavce. Med drugim tudi ni v dovolj ni meri uresničeno seznanjanje zaposlenih o varnosti pri delu. Pomanjkljive varnostne naprave pri kmetijskih strojih, elektriki, jaških in traktorjih, kakor tudi pri raznih kombajnih povzročajo stalne nesreče pri delu. To- ----£ 1-; irrfinl,, 'inirt Vvt-toEi "i olr A varne, ki izdelujejo kmetijske stroje in priključke ter kombajne, ne dajejo proizvajalcem kmetijstva dovolj atestov niti pravnih garancij, da je stroj uporaben. Dogaja se, da inšpektorji za delo za novo nabavljene stroje ne izdajajo dovoljfenj za obratovanje, ker pridejo včasih s pomanjkljivimi zaščitnimi napravami za delavce. Taki so primeri pri kombajnih, silažnih in drugih strojih, cisternah za gorivo itd. * Se vedno je zaskrbljujoče stanje zabeleženih nesreč pri delu v delovnih organizacijah mariborskega okraja, katerih je bilo v letu 1961 1324, v letu 1962 1553 in v letu 1963 1117. Vse. to pa kvarno vpliva na realizacijo planskih nalog na eni strani, na drugi pa na izdatke socialnega zavarovanja in skratka na standard delovnih ljudi. Vse to nam narekuje, daz bo nujno pristopiti k organizaciji HTV služb, nastavitvi varnostnih tehnikov, predvsem v večjih kmetijskih organizacijah (kombinatih in kmetijskih zadrugah1), kot je KIK Pomurka, V2^C Ljutomer, KG Gornja Radgona, Jeruzalem — Ormož in druge. Doslej imajo namreč varnostne tehnike ie v mariborskem in ptujskem kombinatu. Na konferenci so sklenili, da bodo do 30. junija 1.1. v vseh delovnih organizacijah sprejeli potrebne pravilnike o HTV in vzpostavili službo za varnost zaposlenih. Kmetijske organizacije pa pričakujejo tudi več pomoči od inšpekcijskih služb in drugih organov v merilu občinskih skupščin. S. F. Wm Po III. skupščini Zveze delavskih in ljudskih univerz Slovenije "POMANJKANJE DEJANJ v v e NE STA1ISC V Sloveniji imamo po štiri in pol letih obstoja Zveze delavskih in ljudskih univerz komaj 86 strokovnih delavcev zia 62 delavskih univerzah ali 1,4 strokovnih sodelavcev na eno ustanovo (jugoslovansko povprečje je 3,3). " Samo 6 delavskih univerz ima danes osnovne kadrovske in prostorne ter materialne pogoje za normalno delo. V zadnjih petih letih je bilo vloženih v materialno bazo delavskih univerz komaj 152 milijonov. 10 delavskih univerz nima nikakršnih prostorov, 23 pa le pi- sarne. # V petih letih ni bila zgrajena niti ena novogradnja za delavsko univerzo. V programu ZKJ je zapisano, da je »sistem izobraževanja odraslih nujna dopolnitev in razširitev rednega šolskega sistema«. Marsikomu bi bilo koristno priporočiti, da si znova osveži stališča iz programa ZKJ in prebere iz njega posamezna poglavja, ne nazadnje poglavje o prosveti, znanosti in kulturi. Tako bi spoznal, da prenekatera težava ne izvira iz POMANJKANJA STALIŠČ, temveč iz POMANJKANJA DEJANJ, da bi že sprejeta stališča uresničili. (Ivo Tavčar) Odsev praznika v trobenti Foto: Milan Šparovec Za III. skupščino Zveze delavskih in ljudskih univerz Slovenije (odslej se bo imenovala Zveza delavskih univerz, ker ljudskih univerz praktično ni več), ki je bila danes teden v Mariboru, je značilna ostrina kritike na račun naše družbene sredine, ki vse prepočasi ustvarja pogoje za uveljavitev delavskih univerz kot sestavnega dela našega izobraževalnega sistema. Zgornjč besede iz uvodnega referata tovariša Iva Tavčarja, dosedanjega predsednika E f OC£N£ I ' KRIT/KZ n IMFOMAC/Jg m OBSODBA V MIRU !l!l!lllllllllllllllll«lllllll!llllllll!!llllll!lll!!i!ll!lll!l!IE[lil!ll!!!l FRANCOSKI FILM »MARIE OCTOBRE« Že po filmsketil r&perioafju lahko sklepamo, da se bliža poletje s počitnicami, vročino in lahkotnimi, zabavnimi ter njim podobnimi filmskimi programi, ki smo jih vajeni. Trenutno težko izbiramo in najdemo na filmskem platnu nekaj nad povprečjem, zato je najbolje, da se ustavimo pri kinematografu Komuna, kjer že nekaj dni vrtijo francoski film »Marie Octobre«. Prednost filma je v zanimivi in svojevrstni, čeprav povsem razumljivi in vsakdanji tematiki ter v sodelovanju znanih filmskih ljudi, režiserja Juliena Duviviera, ki je sodeloval tudi pri pisanju scenarija ter igralcev: Danielle Dar-rieux, Lina Ventura, Bernarda Bliera, Sergea Reggianija in drugih. Vsi ti, nekdanji ilegalci, so se po petnajstih letih sešit, da bi se spoznali, tokrat v s"vojih dokaj drugačnih, povojnih in mirnodobskih vlogah, da bi obudili spomine na nekdanje težke in lepe dni in na številne sodelavce, ki jih ni več. Srečanje pa je zgolj povod za tegobno in tragično dejanje: spremenilo se je v nekakšno poroto, ki bo raziskala in razčistila dogodke preteklosti, ko je mednje vdrl sovražnik, ubil njihovega vodjo in številne tovariše. Slučajno so izvedeli, da je bil takrat med njimi izdajalec, ki ga morajo razkriti in mu soditi. Tako se razpleta in zapleta dejanje, polno sumničenja, negotovosti in napetosti, ki se stopnjuje ob sleherni besedi, pogledu in spominu. Zdaj niso samo nekdanji bojni tovariši, zdaj so odločni in resnicoljubni porotniki in sodniki, vsi krivi ali nedolžni. Končno razkrijejo izdajalca, ki naj bi si sodil sam. Toda slabič tega ne zmore in Marie Octobre zaključi tegobno dejanje, s tem maščuje umrle tovariše ter se kot ubijalka izdajalca prijavi policiji. Vprašanje sodbe, ki je- časovno sicer močno odmaknjena, a je morda po vseh etično moralnih kriterijih še bolj pravična, je v filmu načeto dovolj odkrito, pošteno in zanimivo. Ustvarjalci so, podobno kot v filmu »Dvanajst porotnikov«, omejili prostor dogajanja ter s tem potencirali dialog in igro posameznih junakov. Težko bi bilo kogarkoli izločiti ali zapostaviti. Sleherni med njimi je svet za-, se in vsi so celota, enotna v boju za svobodo in enotna v obsodbi. IVA BOZOVICAR ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene Heinrich Sutermeister: »Razkolnikov« — prva jugoslovanska izvedba ........ IM«. OPERA SNG LJUBLJANA, 28. MAJA 1964 Zadnja letošnja operna premiera je prinesla veliko glasbeno (in zato vsebinsko) raz-, očaranje. Po izjavah dirigenta in režiserja — zlasti po intervjuju v Ljubljanskem dnevniku — ki so (mimogrede) pokazale nekaj precej čudnih, če že ne žalostnih mnenj ... smo pričakovali (končno, vendarle!) sodobno stvaritev, neproblematično sicer v izraznih sredstvih, zato pa vsebinsko izostreno ter živo, se pravi današnje v svoji glasbeni govorici. Zgodilo se je drugače. Su-termeistrov »Razkolnikom< zapušča zelo medel vtis. Libreto, ki se je sicer dobro približal Dostojevskemu, teži cela vrsta nepotrebnih prizorov, oguljenih kalupov, pretiravanj in vsiljivega podčrtavanja neka-' terih dejstev. Oster režiserjev (in dirigentov!) svinčnik bi zelo koristil dramaturški podobi celote — in njeni muziki. Ta je namreč obstala nekje med slikanjem tipično ruskega okolja in psihologije, ter skladateljevo, to pot neizrazito invencijo. Posledice so nenehno prepevanje zbora za odrom (pri nas s podporo harmonija, kar je ponekod učinkovalo že kar groteskno), dolgi govorjeni odlomki (Razumihin in Ma-lomeščan samo govorita!), številni romantični obrati v pretežno recitativno oblikovani melodiki, koketiranje z »ruskimi« motim, neskončno ponavljanje ritmično-melodičnih figur in še in še. Vse to je kajpak daleč od prave moderne (ugotovitev, prosim, ne očitek!) ter v svoji kompozicijski fakturi dovolj neinteresantno — zato utrujajoče in dolgovezno ... kar se je občinstvu na premieri poznalo. Skoda je še večja, ker na naše odre le poredkoma zaidejo sodobna operna dela. in bomo morali na naslednje verjetno dolgo čakati, ne da bi nam to, kar smo pričakali, karkoli povedalo ... Odlično pa so se izkazali solisti v Sutermeistrovi operi: vsem do zadnjega so se poznali natančen in vesten študij ter prizadevanje, da bi delo kar najbolje uspelo. Mu-zikalno-scenski liki, kakršne so zgradili Danilo Merlak, Zlata Ognjanovičeva, Milica Polajnarjeva *n Božena Glava-kova, zaslužijo veliko priznanje, prav tako kot glasotmo izredno disponirana Miro Brajnik v naslovni vlogi in njegov Dvojnik Edvard Sršen,. — Rado Simoniti je vodil predstavo s pristnim entuziazmom ter zavzetostjo, zbor je pripravil Jože Hanc. V ne vselej razumljivem scenografskem okviru Vladimirja Rijavca in s kostumi Alenke Bartlove je opero zrežiral, Ciril Debevec, tako kot vedno. BORUT LOPARNIK cen* kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene Zveze, to lepo ilustrirajo. Po štirih in pol letih, odkar Zveza obstaja, danes res ni treba več iskati izhodišč in opravičila za obstoj delavskih univerz Njihov nadaljnji razvoj pa se je vkljub temu znašel pod velikim vprašajem, saj že dve leti in več ugotavljamo, da delavske univerze oziroma njihovo praktično delo stagnira, da se ob vsakem republiškem ali ožjem posvetovanju znajdemo pred istimi problemi in težavami. Od spoznanja, kje so zavore, nismo prišli dalj od besed, ki jih sicer širokosrčno razsipavamo (toda, ali res vedno tudi na pravem mestu?), malo-kje pa temu slede dejanja, ki bi praktično odpravila težave in odprla delavskim univerzam širša obzorja. Število strokovnih kadrov bi morali vsaj potrojiti Samo nekatere glavne ugotovitve iz uvodnega referata in razprave. ~ Belav-' ske univerze kljub stagnaciji vsaj’ nč nazadujejo, tako kot npr. oddelki za odrasle pri rednih šolah, kjer je zdaj dvakrat manj slušateljev kot pred dvema letoma. Z lastno notranjo silo so vzdržale doseženo raven, čeprav so danes posamezne njene dejavnosti očitno nesorazmerno razvite, zlasti družbenoekonomsko izobraževanje. Če je bilo ugotovljeno, da naša družbena sredina vse prepočasi ustvarja pogoje za razvoj delavskih univerz, velja to predvsem za družbeno-politič-no zaledje komun in delovnih organizacij. Družba kot celota je dala svoje mesto delavskim univerzam v zveznem splošnem zakonu o šolstvu, v republiškem gradivu za sedemletni razvoj šolstva, pred kratkim v stališčih republiške skupščine do izobraževanja odraslih. Toda to ne pomeni, da je družba konkretno že ustvarila povoljne pogoje za rast delavskih univerz! V Sloveniji imamo danes npr. komaj 86 strokovnih delavcev na 62 delavskih univerzah, to je 1,4 strokovnih sodelavcev na eno univerzo (jugoslovansko povprečje 3,3). 11 delavskih univerz nima niti poklicnega upravnika. 30 njih ima samo upravnika in nobenega strokovnega sodelavca. Ob takih kadrovskih razmerah lahko govorimo o tem, da 41 univerz sploh še ni preraslo v izobraževalne ustanove. Samo 6 pa imamo takih, ki imajo tudi še po 3 do 5 strokovnih sodelavcev, vsaj tako pa bi morala biti (če ne bolje!) zasedena kadrovsko danes sleherna DU, če naj zadosti rastočim družbenim potrebam. Število strokovnih kadrov bi morali torej vsaj potrojiti. DU bi morale imeti strokovne teame, ki -bi jih sestavljali andragog. psiholog, sociolog in ekonomist, če bi hoteli, da bi postale tiste ustanove, ki naj bi ugotavljale, koliko je delavec oziroma občan resnično nosilec družbene samouprave in ki bi združevale izobraževanje z urejanjem vprašanj, ki nastajajo v toku samoupravljanja. Dosedanja vsebina in metode izobraževanja premalo silijo ljudi k razmišljanju in akciji Takšne zahteve po kadrih so. povsem utemeljene, saj Slovenija v tem pogledu močno zaostaja za drugimi republikami. Seveda pa bi se za dosego tega morali otresti predvsem lastne skromnosti, kot je dejal tov. Tavčar. Zahtevajo DU namreč lahko več, če na- ša sredina resnično stremi k temu, da dobi samoupravljanje polno vsebino, da postane človek subjekt politike v komuni in delovni organizaciji. Kajti enotnost izobraževanja, prakse upravljanja in političnega dela lahko r*vi-jajo prav delavske univerze, a da je nadaljnjemu razvoju samoupravljanja ta enotnost potrebna, menda ni treba posebej poudarjati. Vsi, zlasti pa DU same, bi se morali zavedati, da je tudi sistem rotacije tisti, ki terja od slehernika izpopolnjevanje v družbeno-eko-nomskem znanju. Brez tega spoznanja zlasti med ljudmi, ki dejalo na DU, še vedno obstaja nevarnost, da se bodo univerze spremenile v propagandni servis političnih vodstev ali pa v navadne prosvetne ustanove. Obe težnji sta danes še živi, kar pa je seveda zopet pogojeno tudi v slabi kadrovski zasedbi DU. Vsebina, programi in metode dela so seveda bistveno vprašanje pri vsem tem. In tudi to je odvisno od kadra. Zlasti družbeno izobraževanje, ki je temeljna naloga DU, še močno zaostaja. tako po razširjenosti, kot po svoji učinkovitosti. Še vedno vse preveč razlagamo načela, splošno znana stališča, kot pa analiziramo konkretne razmere in poslušamo stališča samoupravljavcev. Njihove potrebe po znanju ne iščemo vzporedno z odkrivanjem razmer, v katerih žive in delajo. Vse to pa seveda bolj malo spodbuja ljudi k razmišljanju. analiziranju lastnih razmer in k spreminjanju le-teh. Tehnicizem, do katerega smo vse premalo kritični Ob kritiko lastnih slabosti, ki ovirajo boljše uspehe pri družbenem izobraževanju, pa sodi tudi kritika nekaterih zunanjih činiteljev. Tehnicizem znotraj delovnih organizacij, ki obravnava človeka le kot dodatek- stroju; zastarel politični aktivizem, obremenjen s propagandizmom in tehnicizmom, kajti tudi ta obravnava človeka včasih , kot predmet politike; oba y bistvu podcenjujeta človeka, zato je značilno,- da tehnokrati ločujejo strokovno izobraževanje od družbenega, sicer pa tudi ne dajo sredstev niti-za eno niti za drugo. Vsekakor je tudi v takšni mentaliteti treba iskati vzrokov, da ostajamo kar naprej le pri besedah in da je bilo — kot primer — v zadnjih petih letih vloženega v materialno hiazo delavskih univerz komaj 152 milijdnov din, to je letno komaj 30 milijonov oziroma pol milijona komaj na eno ustanovo. V vseh teh letih ni bila zgrajena niti ena novogradnja za to področje, čeprav dela danes 10 delavskih univerz brez slehernega lastnega prostora, 23 jih ima le pisarno, le 6 zopet pa ima zagotovljene najosnovnejše delovne pogoje. Kdo ob takih pogojih upa verjeti v nadaljnjo rast obsega in kvalitete dela DU? Ali ne bi bilo mogoče ob stotinah milijard, ki jih letno investiramo, odriniti vsaj nekaj desetin odstotka za te prepotrebne prostore? Naložbe gospodarskih organizacij v »negospodarske« namene ne bi smele teh potreb prezreti. Toda žal je treba ugotoviti, da so pred tremi leti v te namene gospodarske organizacije dale še 25 % od vseh naložb, lani pa za »negospodarske« naložbe komaj še 12 %. O tem, kako pomemben instrument samoupravljanja bi morale postati delavske univerze, je pred kratkim razpravljala tudi ideološka komisija CK ZKS na. razširjenem sestanku s predstavniki teh ustanov in političnega življenja. Zato upravičeno lahko pričakujemo s strani političnih organizacij učinkovitejše podpore, ki naj bi omogočila. da od besed preidemo k dejanjem tudi na tem področju. Razprava na skupščini je bila zelo živahna. V njej so iznašali posamezniki predvsem vsebinsko problematiko izobraževanja, saj je bilo glede materialnih težav uvodoma povedano pravzaprav vse. Obravnavali so problem pomoči DU izrednim študentom na višjih šolah, ocenjevali odnos družbeno izobraževanje — delovna organizacija, opozarjali na problem celovitosti izobraževanja odraslih, navajali rezultate prvih poskusov zajetja kmečke mladine v pošolski izobraževalni sistem, predlagali so izdelavo perspektivne mreže DU, dogovor o minimalnih zahtevah za obstoj DU. terjali izdelavo profila upravnikov DU in odločitve o tem, kje se bodo le-ti šolali, obsodili so nekatere idejne tendence, ki se zoperstavljajo normalni rasti delavskih univerz, opozarjali na nekatere statistične podatke o izobrazbi Slovencev, ki nam morajo služiti kot nadaljnja orientacija pri izobraževanju odraslih, govorili so o estetsko-humanistični vzgoji, nagrajevanju po uspehu dela na DU itd. K tem razpi-avam se bomo še povrnili. Naj ob koncu povem še to, da so na Skupščini sprejeli tudi nov statut Zveze in- za novo predsednico izvoliti tovarišico Tilko Blaha. S. G. Nekaj misli o šolstvu v občini Ljubljana-Center Otroci so podivjani, starši so nevzgojeni...?! »Odpiranje šole navzven zahteva upoštevanje okolja, v katerem ® šola živi in dela, ekonomske, socialne, kulturne, strokovne in druge ® Potrebe tega okolja« — pravi ena izmed tez, o katerih so nedavno ® razpravljali prosvetni delavci v občini Ljubljana-Center. Iz dneva v dan se srečujemo z razdrtimi manifestacijami obnašanja mla-nei ki so značilne za posamezna oko-I ' različno celo v šolah iste vrste, e na tp, ali gre za podeželje 1 mesto in ali gre v mestu za center 1 Periferijo, za šolski okoliš z indu-0d3skim ali drugačnim obeležjem. Naj li samo nekatere pojave med .mami, ki se odražajo tudi med mladi-0 m ki so danes vsebolj predmet raz-mav pedagoških in drugih za mladino zainteresiranih delavcev in ki so pogo-'' 1 obširne razprave ravno pri vprašanju »odpiranja šole«: Mrzlica standarda bi lahko imenovali pojav, ko se vsebolj širi krog Judi, ki imajo pred očmi samo pridobivanje novih in novih dobrin materialne at a ve in ki jim je ta mrzlica zastrla j® s° §a sploh kdaj imeli) pogled na in Sd°b 'H pomembnosf drugih vrednot ~~ Vrednotenje vsega skozi posest Merialnih dobrin je logična posledica fiake mrzlice. To se nujno odraža tudi mladini. Da na vprašanje, kaj bo, >T ^raste- odgovori otrok profesorju: ,ak bedak, da bi bil profesor, prav so'0V° ne bom«; ali da odgovori profe-V 1C1. ko mu hoče zmenjati sto dinar-lev- »§aj vi nimate take plače, da bi politike gospodarske organizacije izven organov samoupravljanja (v ozkem krogu vodilnih), težnja, da se da strokovnim kolegijem pristojnosti, ki pripadajo samoupravnim organom, »dokazovanje«, da delavci ne morejo kvalificirano odločati o strokovnih stvareh, so v . neki meri refleksi, tako formiranih »strokovnjakov« stare in mlade (za njo se borimo!) generacije. Vzgajati, pomagati mlademu človeku, da se formira v osebnost, ki bo kos odgovornosti samoupravljanja, v osebo, ki bo realno, kritično in ustvarjalno posegla v družbeno dogajanje so zahteve, katerih izvrševanje bi morali stalno kritično preverjati! Kdo je odgovoren za vzgojo mladega človeka? Kadar se na raznih sestankih razpravlja o negativnih pojavih med mladino, o njeni vzgoji, lahko večkrat slišimo takele pripombe: Starši — Ves dan Ne, za ugotavljanje škarta pa prt nos nimamo meril — to se pokaže šele etn» ko stopijo na lastne noge .. . med šolo in družino odveč in da je treba boj prenesti na širše družbeno področje. To je sicer v načelu že dolgo znano, zato pa je toliko bolj zanimiva ponekod trdovratnost-.obstoja take miselnosti v praksi in težave, ki jih ima zato ideja »odpiranja šole navzven« pri svoji realizaciji. Nič novega ni torej, če zapišemo, da je vzgoja človeka kompleksno vprašanje, pogojeno od ekonomske in. socialne situacije in da zadeva razna področja, od družine šole, okolja! komunikacijskih sredstev do družbenih organizacij, društev in krajevnih in drugih skupnosti. Če je temu tako in če so navedene ugotovitve znane, nas mora brez dvoma vse prevečkrat začuditi nekoordiniranost, kampanjski značaj in marsikdaj celo nasprotujoča si aktivnost raznih institucij in činiteljev. Šolniki se marsikdaj pritožujejo, da jim razne organizacije vsiljujejo akcije, da zahteva ta nalogo o varčevanju, drugi o rdečem križu, tretji komunalno vzgojo, četrti se bori za tako ali drugačno obliko gospodinjskega ali tehničnega pouka, peti hoče športne prireditve in tekmovanja itd-, itd. Ne poznamo pa dosti primerov, da bi se sestali zainteresirani (LT, DPM, Partizan, ŽIVI, Krajevna skupnost, star-ši-šola) in na podlagi temeljitih analiz o socialni strukturi in drugih podatkih o mladini v posameznem šolskem okolišu, planirali skupno dolgoročnejšo aktivnost vseh organizacij in" institucij. V okviru tako planiranega dela bi imela šola samo svoje posebno mesto in odgovornost. V prvi vrsti pri sodelovanju za čim temeljitejšo analizo obstoječe situacije v svojem šolskem okolišu kakor potem pri prilagoditvi učnega programa in Jskanju posebnih poudarkov v vzgojnem delu šole, na, katere bi bilo potrebno še posebej paziti. N. pr.: če smo nekje ugotovili, da je za širši krog mladine značilen fetiš materialnih dobrin in izrazito pomanjkljivo formiranje kulturnih, 'socialnih, estetskih in etičnih kriterijev — je treba skozi razne oblike poudarjati prav ta področja itd.) Za tako vlogo šole bi bilo potrebno pregledati tudi že obstoječe predmetnike in videti, koliko ti ponekod že sami v sebi ne ustvarjajo ali bolje rečeno krepijo enostransko formiranje mladega človeka (ponekod na'čin tehničnega in gospodinjskega pouka), zlasti če skozi ostale predmete ne pomagamo otroku, da bi se formiral v ustvarjalno, kritično osebnost (frontalni pouk,, idejnost pouka). Pri vsem tem pa ne moremo mimo osebnosti pedagoga in s tem kadrovske politike. Danes je še vse preveč zakoreninjena misel, da so materialna sredstva, tehniziran pouk, število učencev v oddelku itd! tisti faktorji, ki bodo dajali 61 Za sto dinarjev drobiža« — kaže kfh ° .^ovo'j jasno. Vsakodnevnost ta-ka Kmerov ni treba ne iskati ne do- . ~~ Vrsta mladih ljudi hodi vsako-levno po robu med deliktom in normalnim življenjem. Junaki iz X-100 romanov in podobnih zbirk, fetiš športnih, opevkarskih, filmskih zvezd, predstav-ja.Jo mlademu človeku drugačen svet, Privlačnejši, lagodnejši od tega, v ka-, rerr? živi. Posledica: želja približati se nom junakom, posnemati jih, kar nuj-Poraja nezadovoljstvo z dejanskim n _ °m v obstoječi družbi in pelje k življa*nemu vrednotenju resničnega Negativne posledice takega formirala osebnosti mladega človeka pa se ka-I®10. oziroma se bodo vedno bolj kazale a tistem področju, kjer se bo moral ajprej pokazati v našem sistemu kot d vek, to je v samoupravljanju. Če anes ni osamljen primer, da dobimo iz univerze mladega strokovnjaka, katere-Prva vprašanja v novem kolektivu so Zahteve (beri izsiljevanja) materialne narave, ali, ki pozna toliko naš družbi sistem, da naslovi prošnjo za zaposlitev: »Upravnemu odboru občinskega ljudskega odbora«, se ne moremo uditi, če tak človek ne daje in ne more dajati delavskemu upravljanju tistega deleža in pokazati tistega odnosa, ki ga slede na stopnjo njegove izobrazbe de-tavci od njega pričakujejo. Formiranje delamo; nudimo otroku kar največ moremo; v šoli naj se več z njim ukvarjajo! Šolniki — Otrok je premalo časa v šoli, da bi bil lahko vzgojni vpliv šole vidnejši; doma naj se več ukvarjajo z njim; otroci so vedno bolj podivjani; starši samico marsikdaj slabo vzgojeni; nekaterim je važnejša odrgnina na avtomobilu kot otrok; največje težave so največkrat z otroki funkcionarjev; naš materialni položaj je tako slab, da se nam marsikdaj otroci posmehujejo; češ, ker niste, za nič drugega, ste prosvetni delavci! Ob takih in podobnih pripombah se nam zastavlja nekaj vprašanj: — Ali je realno pričakovati od družine v sedanjem času takega vzgojnega dela z otroci, kot to nekateri pedagogi zahtevajo? — Ali ne bi mogli dodati tisti izjavi, da so največje težave z otroki funkcionarjev tudi to, da je podobno tudi z otroki pedagogov in to celo vodilnih in ali ne bi bilo bolje tako pripombo še razširiti in reči, da so podobne težave lahko z otroki vseh preveč zaposlenih staršev?! — In ali ne bi bilo bolje prenehati z dvobojem družina : šola in analizirati realne možnosti obeh v kompleksnem vprašanju vzgoje mladine? Zdi se nam, da je vsak dvoboj o odgovornosti za formiranje celovite otrokove osebnosti boljše rezultate. Če smo zato dodelili sredstva šolstvu, zgradili šole, smo marsikdaj mislili, da je to dovolj. Dejstvu, da so izkušnje in temeljite analize v deželah, kjer so našteti, tako imenovani objektivni faktorji realizirani, pokazale, da je kvaliteta učiteljevega dela še vedno absolutno primarna, nismo dovolj prisluhnili. Ni težko ugotoviti, da pro-svetno-kadrovske šole zaostajajo za razvojem ostalega šolstva in bodo le-te pri reformi zadnje na vrsti. Ali ni že tu vsaj delen odgovor na vprašanje: zakaj 40 % otrok ne dokončna osemletke v rednem roku. Brez dvoma se z mislijo, da je 40 Vo naših otrok »zabitih« v tej meri, da ne morejo redno izdelovati obvezne šole, ne moremo strinjati- »Ekonomizacija« na najvišjem nivoju — Tovariši, in če pridemo tako daleč, da bomo v šoli imeli eno samo izmeno -- ali je že kdo izračunal, v koliko letih se potem takle otrok amortizira... in ali se potem sploh 'se splača imeti otroke... Situacija v občini Center nam tudi kaže, da ni problem pomanjkanja kadra,. pač . pa strokovna zasedenost delovnih mest. 25 °/o nekvalificiranega kadra za predmetni pouk je sicer ugodno, gledano z republiškega povprečja, nesprejemljivo pa glede na relativno ugodnejše materialne pogoje nasploh in možnosti izbire kadra v občini. Fami-liarnost v kolektivih, socialna občutljivost tega problema, do neke mere pa tudi nestimulativnost pravilnikov o delitvi osebnega dohodka za višjo strokovno usposobljenost, diplomiranje, strokovne izpite, so .sokrivci, da se to vprašanje vse prepočasi rešuje. Ko se razpravlja o kvaliteti učiteljevega dela, se redno diskusije zapletejo pri vprašanju nagrajevanja njegovega dela. Marsikateri kritik naših prosvetnih delavcev rad reče: »Naj raje delajo tako kot mi v tovarnah, ne pa samo Jamrajo’ o nizkih osebnih dohodkih!« ... • Ali prosvetni delavci res samo • ■ i • * »jamrajo« o nizkih osebnih dohodkih ' Res je, da se med prosvetnimi delavci dosti govori o osebnem dohodku. Slabemu materialnemu položaju se pripisuje 'marsikaj: od nezainteresiranosti za širšo družbeno problematiko, uradniške mentalitete, brezidejnosti do prenašanja lastnega nezadovoljstva med otroke. Seveda pa ima ta situacija tudi svojo drugo plat — svoje vzroke. Predvsem je potrebno poudariti, da je položaj zelo različen, ne samo v okviru Slovenije, temveč tudi v okviru posamezne občine. Dejstvo je, da smo skoraj uzakonili neenakomeren razvoj šolstva v Sloveniji, saj ima vrsta občin le 30.000 dinarjev na učenca, medtem ko v nekaterih občinah (Ljubljana-Center) pride tudi do 90.000 dinarjev na učenca- Že ti podatki nam kažejo, da je materialni položaj prosvetnih delavcev v Sloveniji marsikje nezadovoljiv, da pa marsikdaj največ negodujejo ravno tisti, ki so za to najmanj upravičeni. Res pa je tudi, da bi se marsikje lahko zlasti v materialno bolje stoječih občinah zadeve financiranja šol v okviru skladov in s pravilniki o delitvah osebnega dohodka v šolah bolje rešile, če bi bilo več orga-niziranejšega posvetovanja in javnejše in odkritejše polemike. Samo nekateri — Veš, da si šef! — Ha, pa misliš, da mi doma to kdo verjame ?! podatki v občini Center nam to jasno kažejo: — merila, po. katerih sklad za šolstvo razporeja sredstva za posamezne šole, ne ustrezajo najbolje. Kontrole planiranega in izvršenega ’ programa sploh ni. Obstojajo realne možnosti, da je STIMULIRANO SLABŠE DELO in to ravno ob pravilu, čim bolje šola gospodari, več naj da za osebni dohodek. Zgodi pa se lahko takole: Šola dobi global sredstev, ki jih deli na materialne (sklade) in osebne dohodke: čim slabše šola gospodari, čim slabše skrbi za opremo, razvoj, dopolnilni pouk, tem več da lahko na osebne dohodke in nasprotno. Zato so osebni dohodki na nekaterih šolah postali pravi tabu in vir dezinformacij in prepirov med posameznimi prosvetnimi delavci; — sklad še vedno nima meril jn ne deli sredstev šolam tudi glede na kvaliteto dela in uspeh šole, kar bi b/lo v sedanjem obdobju nujno; seveda pa je to vezano na usposabljanje in krepitev Zavoda za prosvetno in pedagoško službo, ki bi tu moral strokovno skladu pomagati, kakor tudi za dodatna sredstva, ki bi jih sklad lahko dodeljeval za kvaliteto; — tudi s kriteriji delitve v okviru kolektivov ne bi smeli biti zadovoljni. Marsikdaj se sliši; kaj bomo iskali kriterije, ko tako ni kaj deliti! Brez dvoma dohodki tudi v občini, Center niso taki, da bi bili lahko vsi zadovoljni. Obstajajo tudi občutne razlike od šole do šole. Vendar si oglejmo povprečje vseh šol v občini in pa povprečje samo osnovnih šol. Ta povprečja sicer zajemajo tudi honorarno delo, kar predstavlja 10 «/o vrednosti povprečja. Dodati pa je potrebno, da je to povprečje v letošnjem letu zvišano še za približno C pdstotkov, kar ni upoštevano v spodnjih številkah- i občinsko povprečje vseh šol povprečje osemletk direktor 74,748 75.194 profesor 57.919 53.343 predmetni učitelj 54.870 47.594 učitelj 50.718 47.506 Poleg ostalega kažejo ti podatki na to, da trditev, da ni kaj deliti, ni čisto utemeljena, pravilniki posameznih šol pa kažejo, da bi se v okviru notranje delitve dalo narediti premike, ki bi bili stimulativnejši kot sedanji principi. Še vedno so namreč službena leta tista, ki ustvarjajo največji razpon. Kvaliteta dela je ne glede na to, kako jo formuliramo, še zelo zapostavljena. Na neki šoli pride za razliko v kvaliteti dela med najboljšim in najslabšim učiteljem 700 dinarjev na mesec, na večini šol pa ta razlika ne prehaja 1500 din mesečno. Kvaliteta dela je torej več kot minimalno upoštevana, posledica pa je, da ni interesa za dopolnilno izobraževanje, kot štipendija itd. Seveda je pa to vezano predvsem na dodatna sredstva, ki bi jih morale šole dobiti za boljši uspeh dela šole in z njimi tudi nagrajevati boljši uspeh svojega osebja. Brez dvoma so to vprašanja, ki se dajo v okviru občine rešiti in.se deloma že rešujejo. Zahtevajo pa večjega angažiranja širšega kroga zainteresiranih in večje javnosti ter dinamike. Globlje posledice nerešenosti teh vprašanj so namreč v vsej tisti problematiki, ki se dotika vzgoje in formiranja mladega človeka v osebnost, ki ne bo samo. snreie-mala socialistična načela, ampak jih bo ustvarjalno razvijala in oblikovala in o kateri smo skušali nekoliko tudi v tem sestavku govoriti. KREŠO PETROVIČ DELAVSKA ENOTNOST - St. 21 - 4. junija 1964 9 MMMrnrn ŽIRIJA V ZAGATI Kolesarska dirka »Po Srbiji« bi morala biti po organizaciji, udeležbi — in tudi pričakovanjih — ena izmed naših največjih kolesarskih manifestacij. Ven-, dar.... ko je zadnji tekmovalec . zapeljal skozi cilj. od vseh Upov ni ostalo prav ničesar. Zato ni poskrbel nihče drug, kot sodniška žirija: • sodniki so potrebovali precej več časa, da izračunajo končno lestvico nastopajočih ter njihove rezultate, kot pa je bilo tem potrebno, da prevozijo več sto kilometrov; • sodniki so se tako motili pri objavljanju končne uvrstitve vsakega tekmovalca, da SO se jim vsi smejali. Seveda so bili »možje pravice« na licu mesta prisiljeni, da »malce« zamenjajo končni vrstni red. Razumljivo, kar tako »na oko«. K vsemu temu lahko še dodamo, da na primer v Novem Sadu nihče ni vedel, kje je cilj. Edina sreča v nesreči je bila ta, da so na tekmi sodelovali od inoeemcev le Čehi in Bolgari. Toda, ško- da da so prišli, saj omenjena »reklama« utegne pokvariti vse tisto, kar so napravili dobrega naši kolesarski delavci in organizatorji v teku dolgih let. In epilog? Še vedno bolje nekaj, kakor niči NAPREDO- VANJE V našem športu je precej stvari, ki jih imamo že dlje časa za povsem razumljive in normalne, pa čeprav niso niti najmanj. »Vsem po malem — nogometašem dovolj!« To je deviza, ki se ji (na žalost) naše komune, pa tudi. delovne organizacije, nočejo odpovedati, ko je govora o sredstvih »za razvoj telesne kulture«. Vendar se zdi, da naš »kralj nogomet« ni več kralj, temveč, da se je povzpel poslednje čase najmanj za dve do tri stopnice više in da bo pravkar preimenovan v carja. V imperatorja, ki lahko po svoji volji stori karkoli. Da jemlje, kolikor hoče, da živi na račun drugih. Zakaj? S Ker dajejo v bogatih komunah ali v delovnih organizacijah dvajseterici no- gometašev s potrtim prgiščem in klobukom. Nogometaši so PTed vsemi, ne glede na to, koliko mladine imajo ostala društva in kakšni So njihovi rezultati; S ker v manj premožnih komunah ali delovnih organizacijah, kjer ni dovolj denarja za nogometaše, spet poberejo nenasitni »žogobrci« prav vsa sredstva, »namenjena za telesno kulturo«. To je naša ustaljena — običajno že povsem normalna — praksa. In pomislekov je vse manj, saj bo »kralft že danes ali jutri preime-. novan v »ceri««. PRISPEVEK K VPRAŠANJU NAŠIH POČITNIŠKIH DOMOV DOKLEJ POČITNIŠKI DOMOVI NOSILCI DRUŽBENE AKUMULACIJE? V turističnem prometu smo leta 1963 prvič v zgodovini turizma na Slovenskem dosegli in presegli število treh milijonov prenočitev. Zabeležili smo jih 3,157.099. Prav tako smo v inozemskem turističnem prometu lani prvič presegli število enega milijona prenočitev in s tem za tretjino več nasproti najboljšim predvojnim dosežkom. če primerjamo turistični promet v letih 1961 in 1963, lahko ugotovimo porast skupnega števila prenočitev za 9 %, pri čemer so prenočitve domačih turistov padle za 8 %, medtem ko se je število inozemskih prenočitev povečalo celo za 76 %>. Stagniranje in nazadovanje v domačem turističnem prometu je predvsem posledica zvišanja cen, tako v komercialnem gostinstvu kot v počitniških domovih, saj se večji del domačega turističnega prometa še vedno opira ha počitniške domove. Počitniški domovi so imeli 1963. leta 8840 ležišč ali 23.9 °/o vseh prenočitvenih zmogljivosti. Ob povprečni zasedbi 65 prenočitev na posteljo (18 ’/n stopnja izkoriščenosti) so realizirali v letu 1963 545.364 prenočitev. Čeprav navedeni podatki izkoriščenosti počitniških domov zaradi malenkostnih pomanjklji vosti v zajemanju. statističnih podatkov niso povsem točni, ugotavljamo, da je ta . vrsta. objektov zelo slabo izkoriščena, kar je glede na prej omenjeni odnos med ponudbo in povpraševanjem. osrednji. problem domačega turizma in tudi eden ključnih problemov njegovega nadaljnjega razvoja. Ce pustimo ob strani vrste objektivnih činiteljev, ki . so v zadnjih dveh letih zavirali hitrejši razvoj domačega turizma, ostaja še vedno vrsta subjektivnih pomanjkljivosti, katere moramo zaradi uspešnega razvoja domačega turizma in skrbi za oddih delovnega človeka pospešeno reševati. S povečanjem kapacitet v počitniških domovih se problemi s področja izkoriščenosti in poslovanja nasploh, kakor tu ■ di njihove nadaljnje izgradnje še bolj zaostrujejo. S tem v zvezi Stopajo v ospredje zlasti določena vprašanja, ki jih bodo morale v soglasju reševati zlasti sindikalne organizacije in gospodarske organizacije, ki imajo počitniške domove, pa tudi ko. mune in turistične organizacije Prav je, da ponovno podčrtamo že večkrat omenjene neurejenosti na področju domače ga turizma tudi v sektorju počitniških domov. Propagandne akcije in informiranost domačih turistov o možnostih za bivanje v počitniških domovih So minimalne iti nikakor ne ustrezajo potrebam domačega tržišča. Lahko trdimo, da poslovanje počitniških domov kljub številnim akcijatn še vedno poteka v nekem zaprtem turističnem tržišču, ki v dana? -njih pogojih in težnjah za raž. voj domačega turizma nima ni' kakršne perspektive. Nasploh pa ugotavljamo, da se slabo povezujejo posamezne družbene in gospodarske organizacije pri akcijah za oddih in rekreacijo za posl enih in da so počitniški domovi ter potovalne agencije z-skupno delo na področju doma čega turizma nezainteresirane To je seveda v veliki meri po. sledica neuveljavljenih ekonomskih odnosov, predvsem pa ozkega gledanja ustanoviteljev . počitniških domov na vprašanie oddajanja prostih mest članom sindikatov, ki niso v delovnem razmerju z ustanoviteljem doma. Slednje vprašanje je z družbenega stališča morda najbolj' pereče in je povzročilo zaradi svoje neurejenosti že prave diskriminacijske pojave, ki prav gotovo niso upravičeni v našem domačem turizmu, še manj pa v našem družbenem sistemu. Princip ekonomskega pošlo vanja v počitniških domovih je zelo različen, zaradi tega so različni tudi pogoji za formiranje cen. Iz tega izvirajo neupnavi. čeno velike razlike v cenah na splošno, zlasti pa velike razlike med cenami za člane ustanovitelja in cenami za eventualne druge uporabnike. K temu je treba dodati tudi to, da se tudi osebje v počitniškem domu n: moglo razviti v neposredne upravljalce, kar med drugim tudi vpliva na slabo poslovanje ter izkoriščenost, počitniških do-mov. S tem pa seveda oris su-bjektivnih. činiteljev, iti zavirajo. uspešen razvoj domačega turizma v tem sektorju, še ni iz-, črpan. Ne da bi se spuščali na tem mestu v podrobnejše raziskave in navajanje vseh pro-blomov, ki so povzročili današnje stanje, se bo treba poleg že nakazanih čimprej spoprijeti še z naslednjimi;: Status počitniških domov še danes ni jasen, je še vedno specifičen. In, če je že specifičen, bi moral biti enoten za vse počitniške. domove. Osnovna ekonomsko .organizacijska specifičnost bi morala biti .v..tem, da počitniški domovi glede na svojstvene razmere na domačem turističnem tržišču ne bi smeli biti nosilci družbene akumulacije, vendar pa bi nujno morali sprejeti načelo ekonomskega ra. čuna..Cene dnevnega penziona pa bi morale biti enotne za slehernega domačega uporabnika počitniškega doma. Ker bi morali v počitniških domovih dokončno sprejeti načela gospodarskega poslovanja, s samo- _ stojnim obračunom, pa je vzporedno s tem nujno treba rešiti tudi vprašanje dotacij, oziroma regresov za letni dopust delav. cev in uslužbencev. Sedanji sestani neposrednega dotiranja počitniških domov s strani ustanovitelja ne koristi in ne ustreza več potrebam in zahtevam samih počitniških domov in s tem tudi ne razvoju domačega turizma. Prav v tem je tudi poglavitni vzrok, da ustanovitelji, to je oni, ki svoj počitniški dom dotirajo, kljub danim zakonitim možnostim zapirajo vrata svojih domov članom drugih kolektivov Tudi tu so vzroki za slabšo izkoriščenost. Namesto dotacije počitniškemu domu, ki mora povečati načela .gospodarskega poslovanja, bi bilo potrebno uvesti regres, do katerega bi morati imeti pravico vsi zaposleni v podjetjih ali organizacijah. Po zveznih predpisih za leto 1963 lahko ustanovitelji izdvajajo sredstva za dotacijo svojemu počitniškemu domu v znesku 500 din za znižanje penzion-ske cene (v letu 1962 — 250 dinarjev). Nekatere organizacije so sicer že dajale dotacije neposredno v roke članom kolektiva, vendar so bili ti primeri redki in napravljeni na odgovornost organizacije. Neposredno dajanje dotacij uporabnikom je primernejše tudi zato, ker delavec ali uslužbenec ni vezan samo na en očithlški dom, ampak si ga lahko izbere šam ali pa izrabi svoj dopust v zasebni sobi, campingu ali celo v gostinskem obratu. Sedanji! predpis o sistemu dotiranja domačega turizma ni samo zastarel, ampak je glede na pravico delovnih organizacij, da same dele ustvarjena sredstva, krivičen in nevzdržen. Nedvomno ima tudi predlagani sistem o dajanju dotacij neposredno uporabnikom določene pomanjkljivosti. Dopušča namreč možnost, da bi se tako dodeljena sredstva za dopust izkoristila v druge namene. Ce bi hoteli izpeljati ta sistem do kra ja, bi morali nujno realizirati že večkrat predloženi predlog Turistične zveze Slovenije o organizaciji turistične štednje, ki bi zagotovil, da bi se ta sredstva lahko resnično uporabila za turistične namene. . Za uspešnejši razvoj doma. čega turizma v okviru počitniških domov pa bo potrebno reševati še dve pomembni in od. govorni nalogi, ki ju narekujejo naslednje okolnosti: 1. na splošno razpolagajo posamezni. počitniški domovi z zelo majhnimi zmogljivostmi, so razdrobljeni, vsak posluje popolnoma samostojno in neodvisno z vsemi službami, ki jih dom za normalno obratovanje potrebuje. Posledica tega je ne-ekonomičnost poslovanja, storitve so dražje, prav tako pa so tudi razlike v cenah občutne m izraba zmogljivosti zaradi razdrobljenosti in neorganiziranosti ni zadostna. Do izraza prihaja tudi neenak položaj delavcev v teh objektih, zaradi majhnih kolektivov često niso pri roki pogoji za delavsko samoupravljanje. Razdrobljeni počitniški domovi zahtevajo tudi mnogo večje stroške za administra tivne, nabavne in receptivne službe. Zato je združevanje obstoječih in vključevanje bodočih počitniških domov v poslovna združenja počitniških domov neobhodna nujnost. Dosedanji rezultati, ki smo jih dosegli na tem področju kažejo, da je taka pot pravilna in uspešna. Poslovna združenja počitniških domov se bodo lahko učinkoviteje uveljavljala na domačem turističnem tržišču in s tem izravnavala neskladje med že pmenje-no ponudbo in povpraševanjem. Vključevanje počitniških domov v. poslovne skupnosti pa bo se, veda koristilo tudi delovnim organizacijam, ker se bodo s tem rešili številnih operativnih poslov v zvezi z upravljanjem svojega doma. 2. Ob tem ostaja odprto vprašanje nadaljnje graditve novih počitniških domov. Glede na izkušnje pri dosedanjih vla. ganjth ugotavljamo, da niso bila vedno smotrna. Nova vlaganja v te objekte bi bilo treba vršiti edino z združevanjem sredstev. Zagotoviti bi bilo treba izgradnjo zaokroženih počitniških centrov z ustreznimi gostinskimi in športnimi objekti, objekti za zabavo in kulturno razvedrilo, ki bi kot celota zadovoljili potrebe po aktivnem počitku. Te funkcije pa naj bi prevzele počitniške skupnosti v komuni. Odnose med počitniško skupnostjo in združenimi ustanovitelji bi regulirala medsebojna'pogodba, iz katere bi izhaja le obojestranske pravice in dolž. nesti. Iz vsega navedenega sledi, da je problematika domačega turizma v okviru počitniških domov zelo raznolika ln pestra. Od kompleksnega reševanja . teh problemov, ne glede na omenjene objektivne zaviralne činite-lje, je v kar največji meri od visen uspešen razvoj domačega turizma. Pri reševanju vseh teli vprašanj pa bodo morali odigrati odločilno vlogo predvsem ustanovitelji počitniških domov, sindikalne organizacije, turistič na društva in pa seveda stalna konferenca za oddih in rekrea cijo pri Republiškem svetu zveze sindikatov Sloveni je. Pred obračunom Danes in jutri bomo prvič po Kongresu slovenske telesne kulture, aprila 1961, pregledali rezultate na tem pomembnem področju družbenega življenja. Občni zbor Zveze za telesno kulturo "Slovenije, ki bo pričel s svojim delom danes popoldne, bo kritično ocenil dosedanja naša prizadevanja od kongresnih dni, ki so prinesli haši telesni kulturi enotnost, ne le na zunaj, temveč tudi na terenu. Ena osnovnih kakovostnih sprememb, ki jih beležimo na področju telesne kulture v preteklih letih je nedvomno spremenjeno, ustreznejše vrednotenje telesne kulture kot pomembnega čini tel j a v življenju človeka. . Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da toliko razprav in sklepov s področja telesne kulture v upravnih in samoupravnih organih ter družbeno-poli- . tičnih organizacij kot v zadnjem obdobju, nismo beležili še nikoli. V veliki večini primerov je bilo te-lesnokul turno udejstvovanje pravilno ocenjeno in mu odrejena ustrezna vloga na določenem območju ali v okviru določene dejavnosti, čeprav niso tem načelnim razpravam vselej sledili tudi sklepi, ki bi zagotovili stvarno materialno možnost za uveljavitev telesne kulture v celoti ali posameznih njenih sestavnih dejavnosti ali organizacij. Morda je v celotnem kompleksu telesno kulturne dejavnosti danes med relativno manj razvitimi področji športna rekreacija ter skrb za zdrav oddih slehernega našega človeka. Stalno povečavanje izostankov z dela kot posledica nesreč in obolenj ter naraščanje stroškov za zdravljenje, resno sili k temu, da posvetimo mnogo več pozornosti rekreaciji kot celoti in pa še posebej aktivnemu odmoru delovnih ljudi. V zadnjem obdobju je zopet bolj zaživela dejavnost športnih aktivov pri delovnih organizacijah (321 aktivov s 37.118 aktivnimi člani), kar pa še vedno ne zadovoljuje, ker vključujejo le 8°/o vseh zaposlenih in pa 5"/« vseh delovnih organizacij. Sicer pa ni pričakovati, da bi ti aktivi s svojo dosedanjo dejavnostjo lahko odločilno vplivali na izboljšanje telesne in duševne pripravljenosti delovnega človeka. Delo v aktivih sloni namreč večinoma na nekvalificiranih (vsega 72 kvalificiranih strokovnjakov), amaterskih sodelavcih (profesionalci pri delovnih organizacijah so trenutno le štirje) in zato ni mogoče pričakovati ustreznega načrtnega delovanja. Ti aktivi so vse preveč prepuščeni sindikalnim organizacijam, medtem ko jim telesnokulturne organizacije in forumi premalo pomagajo, kakor tudi v razvoju rekreacije na sploh. Organizacija Partizan bi morala v svoji novi usmeritvi del svojih dejavnosti preusmeriti na rekreacijo in pri tem iškati tesen stik z delovnimi organizacijami. Pomembna naloga pri uspešnejšem uveljavljanju rekreativne dejavnosti pa je slej ko prej osveščanje delovnih ljudi in pa še posebej samoupravnih organov in vodstev, delovnih organizacij o potrebnosti in koristnosti aktivnega odmora in rekreacije v celoti. Vsekakor bi bilo nujno potrebno iskati tudi nove organizacijske oblike za ustrezen razvoj rekreacije, oziroma dosedanje oblike bolj usklajevali, medtem ko bi se morala vsebina vedno bolj širiti, saj je vsebinskih oblik te dejavnosti ogromno. Nujno potrebne bodo tudi metodične raziskave o rekreaciji in aktivnem odmoru tako, da bo mogoče telesno kulturo ustrezno uporabiti za izboljšanje zdravstvenega stanja in istočasno povečanje produktivnost.! dela ter zmanjšanje nesreč pri delu, oziroma izostankov nasploh. I :ig| ^ ■ ' -1- m . v'-; „ 37. komuna ILIRSKA BISTRICA 1. VELENJE 2. IDRIJA :i. JESENICE 4. KRANJ 5. KAMNIK 6. SEŽANA 7. NOVO MESTO 8. SEVNICA 9. LOGATEC 10. NOVA GORICA 20. SLOVENSKA BISTRICA 21. DOMŽALE 22. SLOVENJ GRADEC 23. VRHNIKA 24. LAŠKO 25. SLOVENSKE KONJICE 26. ŠMARJE PRI JELŠAH 27. POSTOJNA 11. GROSUPLJE 28. ČRNOMELJ 12. MURSKA 29. ŠENTJUR SOBOTA 30. TOLMIN 13. PTUJ 31. CERKNICA 14. TREBNJE 32. RIBNICA 15. METLIKA 33. MARIBOR 16. RADOVLJICA — CENTER 17. RAVNE 18. ŽALEC 19. ŠKOFJA LOKA 34. BREŽICE 35. KOPER 36. TRBOVLJE Med pogorjem notranjskega Snežnika, prijaznimi brkinskimi griči in istrskim krasom leži v dolini rečice Reke ena izmed manjših, vendar pomembnih slovenskih komun — Ilirska Bistrica. Ze od nekdaj določajo značilnosti lege značaj tej pokrajini. Tod si podajajo roke tri slovenske pokrajine: gozdnata Notranjska, Primorska in Istra. Iz istrske strani — z obmorske Reke, je že v starih časih marsikaterega potnika in trgovca zanesla pot v notranjost dežele. Zato ni čudno, da je nekdaj trgovina predstavljala vir dohodkov prebivalcev tega kraja. Nič manj pomembna za razvoj komune pa niso pobpčja Snežnika, ki slove po svojem obilnem in dobrem lesu, ter obronki Vremske doline oziroma Brkinov, kjer je doma sadjarstvo, ki slovi po odličnih jabolkih in slivah ter še boljši brkinski slivovki. Izrazita kmetijska in gozdarska dejavnost občanov narekuje mestu, ki predstavlja gospodarsko, kulturno in politično središče dela slovenske Istre, da skrbi za nadaljnji razvoj trgovine, preskrbovalne službe in surovinske baze za uspešno delo lesne in kemične industrije v mestu in okolici. Na kmetijstvu in gozdarstvu ter trgovini je temeljila gospodarska podoba tega kraja, ko se je vključil ob osvoboditvi v skupne napore za boljšo prihodnost prebivalcev tega kraja. Gospodarski napredek, ki je zajel vso našo deželo, je korenito spremenil tudi gospodarsko podobo bistriške komune. V letu osvoboditve je bilo nad 80 odstotkov prebivalstva zaposlenih v kmetijstvu, zdaj zaposluje industrija že blizu četrtino prebivalstva. Od kmetijske dejavnosti pa se preživlja le še 36 odstotkov. Iz nekdanjih žag, ki so služile za predelavo lesa za potrebe okoliških kmetov, se je po vojnih letih razvila industrija, ki predstavlja danes gospodarski potencial občine. V tem okviru razvoja so se uveljavila podjetja LESONIT in TOPOL Ilirska Bistrica, obrat lesne industrije JAVOR PIV- / KA v Baču in obrata GOZDNEGA GOSPODARSTVA POSTOJNA. Del kmetijske dejavnosti občine je združil KMETIJSKO INDUSTRIJSKI KOMBINAT Ilirska Bistrica, ki pa se ni omejil samo na proizvodnjo živinoreje, kmetijstvo in sadjarstvo. V skupnem dohodku tega podjetja še vedno predstavlja obrat — Tovarna organskih kislin — največji delež. Dejavnost tega obrata se iz leta v leto čedalje bolj širi. V komuni Ilirska Bistrica deluje tudi obrat IPLASA iz Kopra, ki s svojo proizvodnjo ne ustvarja samo največji dohodek svojega podjetja, temveč tudi dokaj šen prispevek k večjemu narodnemu dohodku prebivalstvo bistriške komune. Na območju te komune živi in dela okoli 15 tisoč prebivalcev. Če povemo* da sodi občina med srednje razvite komune koprskega okraja, smo povedali premalo. Pravo podobo dobimo šele, če si ogledamo njen gospodarski razvoj in napredek v luči dinamike razvoja. Že leta 1962 je število prebivalstva, ki se preživlja z nekmetijskimi dejavnostmi, preseglo polovico in je družbeni bruto produkt občine minulo leto znašal okoli 11 milijard dinarjev. Narodni dohodek na prebivalca je znašal leta 1957 128.000 dinarjev, medtem ko je bil lani 305.000 dinarjev. Po osvoboditvi je bilo zaposlenih vsega okoli 700 ljudi, lani jih je bilo že blizu 2700, letos pa približno 3000. Seveda je treba pripomniti, da gre za to zasluga predvsem industriji, ki je nasploji poglavitni činitelj krepitve gospodarske moči komune. Spričo gospodarskega napredka občine so razumljive tudi znatne investicije, ki so bile usmerjene v izključno družbeni standard prebivalcev. Od teh so najbolj pomembne investicije v graditev stanovanj in komunalnih objektov ter naprav (vodovod, ceste in podobno) in nova zgradba osemletke v Bistrici. Precejšen napredek so dosegle v zadnjih letih panoge, kot so: trgovina, promet, zasebni sektor kmetijstva. Za njimi pa zlasti zaostaja tu- rizem. Spričo ugodne lege ob eni najpomembnejših magistral v državi je očitno, da je tej panogi gospodarstva (poslovni in tranzitni turizem) doslej komuna posvečala dosti premalo pozornosti in da so ostale možnosti turističnega razvoja malone neizkoriščene. Zato občinski družbeni plan predvideva v letošnjem letu in v prihod-nih'letih dokajšna sredstva za nadaljnji razvoj turizma (novi motel), hkrati s tem pa tudi v investicije v industriji in kmetijstvu ter komunalnih dejavnostih. Letps se bo vrednost proizvodnje in storitev glede na lanski dosežek povečala za nadaljnjih 12 odstotkov, pri čemer pa bo odpadlo na družbeni sektor gospodarstva okoli 13 odstotkov. OD MLEKARNE DO KEMIČNE INDUSTRIJE Kmetijsko industrijski kombinat — laboratorijska kontrola proizvodnje mlečne kisline Leta 1963 je bil ustanovljen KMETIJSKO INDUSTRIJSKI KOMBINAT V ILIRSKI BISTRICI, ki je nastal z združitvijo dejavnosti: kmetijske proizvodnje, ki jo je prevzel od Kmetijske zadruge ■ »4. junij«, Tovarne organskih kislin, Preskrbovalnega podjetja »Snežnik« s klavnico in mesnicami ter podjetja »Transport«. Ta gospodarska organizacija je ena izmed najpomembnejših v ilirsko bistriški komuni, saj zaposluje preko 500 delavcev in ustvarja blizu 2,5 milijarde skupnega dohodka. Najpomembnejša ekonomska enota Kmetijsko industrijskega kombinata je nedvomno TOVARNA ORGANSKIH KISLIN — TOK, katere temelji segajo v leto 1956. Njeno osnovo predstavlja nekdaj preprost obrat mlekarna v okviru trgovskega podjetja ZADRUŽNIK v Ilirski Bistrici. V svojem razvoju se je tovarna čedalje bolj usmerjala k proizvodnji različnih organskih kisjin, sprva za 'potrebe domačega tržisža, pozneje pa tudi za izvoz. Nadvse pomembno je, da sloni proizvodnja teh organskih kislin — citronske, vinske, metavinske in mlečne — izključno na domačih surovinah, da pa so proizvodi v pretežni meri izvozni artikli in smo jih do nedavnega uvažali. Spričo vedno večjeg^ povpraševanja na'domačem in zunanjem tržišču, velja pozornost kolektiva nadaljnjemu povečanju proizvodnje. V tej tovarni izdelujejo iz melase mlečno kislino, ki so' jo vse do leta 1963 proizvajali iz mlečne sirotke. Zaradi omejene surovinske baze — mleka — pa so s lastnim novim proizvodnim postopKom, preusmerili pridobivanje mlečne kisline na melaso. Uporablja se pred- V dolini recice Reke vsem v usnjarski in živilski industriji. Iz vinskega kamna in droži, pridobiva tovarna vinsko kislino, ki je namenjena farmacevtski industriji. Citronsko kislino pa izdelujejo tudi iz sladkorne melase. Zato se za njo zlasti zanima industrija živil, kakor tudi farmacevtska industrija. Zaradi povpraševanja na domačem in tujem trgu, pa se je kolektiv odločil, da bo v skladu s programom razvoja osvojil tudi proizvodnjo mravljične in okšalne kisline, ki se uporablja v proizvodnji papirja, tekstila in usnja ter v kmetijstvu. Tovarna, ki je bila zgrajena za proizvodnjo organskih kislin in sicer v letu 1957 za 64 ton, je že leta J 064 planirala skupno oroizvodnjo 600 ton tega izdelka. Tako je narasla po količini proizvodnja organskih kislin v tem razdobju za več kot devetkrat, to je na leto za 77 ton. Proizvodnja vseh kislin teme-lii namreč na proizvodnih postopkih, ki so jih razvili strokovnjaki tovarne z lastnim raziskovalnim delom. V letošnjem letu pričakujejo v Kmetijsko industrijskem kombinatu nadaljnje povečanje proizvodnje pa tudi razširitev svoje proizvodne baze. V industrijskem delu kombinata. to je v TOK in industrijski predelavi ekonomske enote Snežnik, bodo povečali fizični obseg proizvodnje v primerjavi s preteklim letom za okoli 12 %, pri čemer planirajo največji porast v proizvodnji mlečne, vinske in citronske pisline. V predstoječem perspektivnem obdobiu razvoja bo podjetje vlagalo investiciiska sredstva v glavnem za povečanje obstoječih proizvodnih kapacitet z odpravo ozkih grl, racionalizacijo proizvodnih postopkov in postopno osvajanje in širjenje asortimanov, tti spadajo v sklon sedanje proizvodnje. Doseglo bo tolikšen obseg količinske proizvodnje, da bodo artikli rentabilno konkurenčni na tujem trgu. V skupni proizvodnji kombinata ima pomembno vlogo tudi ekonomska enota Snežnik s svojo kmetijsko proizvodnjo in predelavo kmetijskih pridelkov. Tako, povečuje ta enota kmetijsko proizvodnjo od lanskih 146,5 milijona na 160,5 milijona dinarjev v letošnjem letu. Pričakujejo, 'da bodo letos izvozili tudi mleka in mesa v skupni vrednosti za blizu 260 milijonov deviznih dinarjev. Transport, ki ga opravlja v kombinatu poseben samostojni obrat, ki se ie v preteklem' letu preusmeril in specializiral za prevoz s cisternami, pa bo ustvaril v letu 1964 za 527 milijonov dinarjev realizacije, imi, Spomenik NOB 4. junij je dan, ko, se Bistričani spominjajo uspešnih akcij Brkinske čete, s katerimi je razširila in utrdila narodnoosvobodilno gibanje v tem kraju, 4. junij'je dan, ki ga praznuje sleherni občan.. ZA OBČINSKI PRiAZNIK OBČINE ILIRSKA BISTRICA čestitajo OBČINSKA SKUPŠČINA, vse družbe^o-politične organizacije, gospodarske organizacije in v reportaži imenovana podjetja ter usta-nove. KOMUNALNA DEJAVNOST — DOPOLNILO . CELOTNEMU GOSPODARSTVU Komunalno podjetje Ilirska Bistrica se odlikuje po z)elo raznoliki dejavnosti. Mimo običajnih komunalnih dejavnosti skrbi’;za preskrbo z Vodo več kot 25.000 prebivalcev, vrste gospodarskih podjetjih in ustanov. Vzdržuje kanalizacijo, ceste IV. reda, parkirne prostore in druge komunalne objekte. V svojem sestavu ipna /obrat opekarna z letno proizvodnjo14 milijone zidne opeke, kamnolom z letno proi izvodnjo 6000 m3 lomljenca in gramoza, izdeluje cementne cevi različnih premerov, vrši prevoze za podjetje in za tretje osebe. Na osnovi gornjega bo podjetje v letošnjem letu močno povečalo družbeni bruto proizvod ter .s tem od prejšnjih 36 zaposlenih prešlo na 98 letos. Komunalno podjetje bo letos tudi prvič imelo organe upravljanja, to je izvolilo bo delavski svet ih upravni odbor. Kolektiv se trudi za primernejše oblike poslovanja, ki naj ob razširjeni dejavnosti še bolj uveljavi načela ekonomskega gospodarjenja. psa te Panorama Ilirske Bistrice ti ^\VV\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^ VXXXXXXXX\XXXXXXXXXWSN>XXXV^VXX>XXXXX>X>XXXXXX\XXXXXVV* j ■ v^'?8 t : 1 . ?||| Ji IZ MAJHNEGA GRADBIŠČA MOČNA EKONOMSKA ENOTA Prve začetke gradbišča Ilirska Bistrica Splošnega gradbenega podjetja »PRIMORJE« zasledimo v letu 1947, ko je omenjeno podjetje iz Ajdovščine začelo izvajati prva gradbena dela v Ilirski Bistrici. Ko je pozneje, v letu 1955 znova začelo graditi, toda v precej večjem obsegu, je iz takratnega majhnega delovišča v treh letih zraslo močno gradbišče — ekonomska enota, ki šteje danes 120 članov kolektiva. Ekonomska enota ima svoje lastno naselje in menzo — ker pa je naselje zgrajeno iz montažnih barak in ne ustrezajo sedanjim razmeram, je delavski svet podjetja sklenil, da se začne letos graditi nov samski dom. Novi dom bo imel lastno menzo z vsemi sodobnimi napravami in 80 opremljenih ležišč. Ekonomska enota splošnega gradbenega podjetja PRIMORJE v Ilirski Bistrici je v času svojega obstoja opravila precejšnje delo, saj je v komuni zgradila naslednje objekte: 163 stanovanj, zajetje in rezervoar za kraški vodovod in 2 kilometra vodovoda, farmo piščancev v Zabičah pri Ilirski Bistrici, osemletko »Dragotina Ketteja«, različne industrijske objekte v tovarnah LESONIT, TOPOL, KIK in IPLAS Podgrad. Razen tega tudi več vojaških objektov in komunalnih naprav v samem mestu. Letos bo gradbišče gradilo med drugim še tudi 25-stanorvanjsko stavbo za trg, za prihodnje leto pa že predvideva gradnjo clveh nadaljnjih 25-stanovanjskih stavb. GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA — OBRATA ILIRSKA BISTRICA IN KNEŽAK Obsežni gozdovi snežniških pobočij so bili nekdaj skupaj s kmetijstvom gospodarski temelj tega kraja. Pozneje se je z razvojem industrije in drugih gospodarskih panog umaknilo gozdarstvo po pomenu na skromnejše mesto, je pa še zmeraj ostalo razmeroma pomembno v gospodarski strukturi ilirsko-bistriške občine. Na območju občine se ukvarjata z gozdarsko dejavnostjo dva obrata -Gozdnega gospodarstva Postojna, in sicer obrat Ilirska Bistrica in obrat Knežak (del njegovega območja sega tudi v postojnsko občino). Gozdovi na območju bistriške občine obsegajo 2539 hektarov družbenega in 5324 hektarov zasebnega sektorja. Gozdna obrata se ukvarjata z gojenjem in varstvom gozdov, z obnovo starih in osnovanjem novih nasadov, z izkoriščanjem gozdnega bogastva — z načrtno sečnjo in predelavo lesa, z gradnjo gozdnih cest in drugih gozdnih objektov. Razen tega sodi v njuno pristojnost tudi nakupovanje lesa od zasebnih proizvajalcev in prodaja. Pomembno vlogo imata v podružbljanju zasebnih gozdov in zasebne gozdne dejavnosti. Tako sta obrata Ilirska Bistrica in Knežak do aprila leta 1964 zajela z dolgoročnimi pogodbami in drugimi aranžmaji 50,4 odstotke zasebnih gozdov in 70,2 odstotka zasebne lesne proizvodnje. Po planu sečnje naj bi se letos gozdne zaloge povečale, zato predvidevajo le neznatno povečan obseg sečnje. Družbeni plan za leto 1964 določa vrednost finančne realizacije v višini 519,7 milijona dinarjev za oba obrata nasproti 478,6 milijona v letu 1963. Povečanje gre v glavnem na rovaš zasebnega sektorja, zajetega s pogodbami. Plan družbenega sektorja je nekoliko manjši po obsegu od lanskoletne realizacije, to pa predvsem zaradi omejitve sečnje — kar da slutiti racionalnejše gospodarjenje z lesnimi zalogami — in manjšega obsega uslug zasebnim proizvajalcem. Gozdarske investicije so letos precej večje od lanskih. Lani so znašale investicije v obeh gozdnih obratih, namenjene za gradnjo gozdnih cest, 30,6 milijona dinarjev, letos pa jih bodo povečali na okroglo 40 milijonov dinarjev (rekonstruirali bodo 12 kilometrov starih in zgradili 5 kilometrov novih gozdnih cest). V zgradbe — logarnice, delavske koče, itd, — so vložili lani 20.5, letos pa bodo 14,9 milijonov dinarjev. Značilen je velik porast investicij za opremo (žage, vlačilce, traktorje). Lani so vložili v opremo 20,1 milijona dinarjev, letos pa so zanjo namenili kar 38 milijonov. Družbenemu standardu so namenili lani 14,1 milijona dinarjev (dogradili so 18 stanovanj za delavce)^ letos pa bo šlo v ta namen 7,5 milijonov. Samo za načrte elektrifikacije gozdarskih objektov bodo letos investirali 2 milijona, medtem ko računajo, da bo skupna višina elektrifikacij-skih investicij dosegla 20 milijonov dinarjev. Iz podatkov o letošnjih investicijah je opazen poudarek investicijske politike na gradnji — širjenju in izboljševanju — cestnega omrežja in na nakupu nove. sodobnejše opreme. To priča o zdravi, preudarni usmerjenosti, kar bo vsekakor pripomoglo k boljši proizvodni sposobnosti obratov. i Nova osemletka, ki jo je zgradilo SGP Primorje Ajdovščina, obrat Ilirska Bistrica Gozdna obrata Ilirska Bistrica in Knežak sta zaposlovala lani povprečno 241 delavcev, medtem ko jih določa plan za leta 1964 284. Omenim) naj slednjič, da gre del proizVodnje gozdnih obratov v Bistrici in Knežaku v izvoz. Tako sta bila zastopana oba gozdna obrata leta 1963 v skupnem izvozu občine Ilirska Bistrica s 5,6 odstotki. VELIKE PERSPEKTIVE PROIZVODNJE LESONITA Prve začetke ene izmed najpomembnejših Jugoslovanskih tovarn plošč iz razvlaknjenega lesa zasledimo že v letu 1940, ko so začeli v Ilirski Bistrici graditi tovarno v »LESONIT« — laboratorijski aparat za razvlakrtjevanje lesa v tehnološkem laboratoriju razvojno raziskovalnega centra okviru delniške družbe »Fallersa«. Zaradi vojne in drugih težav sta se gradnja in montaža zavlekli do leta 1945, ko so ta kraj bombardirala zavezniška letala, ki pa po srečnem naključju naprav niso poškodovala. Kljub splošnemu pomanjkanju sredstev in materiala so naši stro^ kovnjaki tovarno po vojni dokončno zgradili in obnovili, tako da - je spomladi leta 1946 že stekla poskusna proizvodnja. Obratovati je zače- je povpraševanje po lesonitnih izdelkih na domačem trgu precejšnje, tovarna tudi izvaža, ker se bo s planirano povečano proizvodnjo nujno morala vključiti v mednarodno delitev dela. Rezultat naporov za izboljšanje tehnološkega procesa, skrbi za večjo strokovnost in boljšo organizacijo dela je bil v tovarni LESONIT nenehen porast produktivnosti dela. Medtem ko je znašala proizvodnja lesonita leta 1946 na zaposlenega 13,5 ton, leta 1955 21,5 ton, je dosegla že leta 1960 40,3 tone. Pri tem je imela nedvomno precejšnjo zaslugo uvedba delavskega samoupravljanja. Čedalje večji vpliv delitve po delu še naprej vpliva na rast proizvodnje in produktivnosti dela. Letos predvideva tovarna »Lesonit« doseči proizvodnjo 18.700 ton lesonita. Če jim bo uspelo doseči planirano proizvodnjo, bo kljub možnim zastojem večja za 5.5 % kot lani. Izmed ostalih finalnih izdelkov se bo močneje povečala še proiz- »LESONIT« — tovarniški objekti la prva tovarna lesovinskih plošč na Balkanu, ki je bila sprva projektirana za proizvodnjo 4000 ton. Kot 'podjetje je tovarno lesovinskih . plošč »Lesonit« ustanovila vlada SRS, dne 17. septembra 1948. Registrirana je bila s predmetom poslovanja: izdelovanje lesovinskih izdelkov na industrijski način. Proizvodnja v začetku ni dosegla planirane višine 4000 ton, dokler niso začela izdelovati nekaterih surovin domača podjetja. Poglavitni problem je bil dokončno urejen,. ko je začela tovarna »Sava« leta 1954 izdelovati nekatere smole. Ker jugoslovansko tržišče v začetku ni bilo vajeno lesonita, so bile tudi precejšnje težave s prodajo tega proizvoda. Z uspešno reklamo pa je podjetje doseglo, da je povpraševanje pozneje celo preraslo zmogljivosti tovarne. Zanimivo je, da danes, kljub dvakrat večjim zmogljivostim proizvodnje lesonita v Ilirski Bistrici in kljub večjim drugim tovarnam v državi, ki proizvajajo isto blago, potrebe domačega trga še vedno niso zadovoljene. V.razvoju tovarne se je moral kolektiv, zlasti v razdobju po vojni, spoprijeti s številnimi težavami. Primanjkovalo je deviz za nabavo nadomestnih delov, ni bilo surovin, proizvodnja pa je trpela tudi zaradi pomanjkanja električne energije. Hkrati z izboljšanjem objektivnih okoliščin, v katerih je delala tovarna, se je izboljševala tudi organizacijska ureditev proizvodnega tehnološkega procesa in ne nazadnje, tudi strokovna usposobljenost kadrov. Z različnimi izboljšavami, z izpopolnitvijo strojne opreme in z rekonstrukcijami, predvsem pa z večjo strokovnostjo in boljšo organizacijo dela so že leta 1958 podvojili prvotno zmogljivost tovarne. Danes obratuje neprekinjeno, izkorišča letno 312 obratovalnih dni in sodi tudi med prve gospodarske organizacije, ki so uvedle 42-urni delovni teden. Ze 59. leta so uvedli četrto izmeno, s čimer je proizvodnja presegla 10 tisoč ton lesovinskih izdelkov v tem letu. V tem času se je bistveno povečala proizvodnja^ takoimenovanih oplemenitenih proizvodov — leso-mala, to je lakiranega lesonita, pozneje lesomina (lesonita, prekritega z tiskanim papirjem) in melani-ta, (Ultrapas — formica). Zaradi novosti proizvoda in nepoznavanja njegove uporabnosti se je tovarna lotila strokovne raziskave tržišča. Tovarna »Lesonit« je prvi izdelova- . lec tovrstne proizvodnje v Jugoslaviji. Razumljivo je, da .je bilo to pionirsko delo, ravno tako kot takrat. ko je z novim izdelkom — umetno ploščo — spodrivala klasično vezano ploščo in les. Skoraj vse surovine za svoje proizvode jim nudi domače tržišče, razen nekaterih surovin za izdela; vo kaširanih plošč,^ ki jih tovarna uvaža. Teh namreč domača industrija še ni osvojila. Kljub temu, da vodnja lesomala — za 58 %, vrednost obsega proizvodnje melanita in lesomina pa za približno 7 %. Leta 1962 je bila opravljena rekonstrukcija v obratu kaširanih proizvodov, kar je dalo za 150 odstotkov večjo proizvodnjo. Poglavitno oviro za nadaljnje povečanje proizvodnje, pa. še vedno predstavljajo naprave za osnovno proizvodnjo — lesonita. Predvsem stiskalnica, *ki je že močno dotrajana in je pogosto v zastoju. Pričakovati pa je, da bodo z nabavo novih delov odpravili tudi to oviro. Večjo proizvodnjo pričakujejo po rekonstrukciji lakirnice, ki je prav zdaj v teku. Zaradi povečane proizvodnje lesonita je moralo podjetje razširiti surovinsko bazo za osnovni surovini — lesne odpadke in bukova drva — celo na Hrvatsko. Te surovine pa so sc v zadnjem času podražile, kar močno obremenjuje lastno ceno proizvodov. Letošnji izvoz »Lesonita« naj bi presegel 7000 ton lesonita v vrednosti 420.000 dolarjev. Ta obseg izvoza pa ni končni cilj podjetja, čeprav se mora boriti z izredno močno mednarodno konkurenco. V svojih razvojnih planih predvideva zdravo in solidno vključitev v mednarodno delitev dela, ker se zaveda, da se v svojem razvoju ne sme oslanjati samo na domači trg. V razdobju naslednjih sedmih let namerava tovarna povečati proizvodnjo lesonita od 17.715 ton v letu 1963 na 25.000 ton v letu 1970 (indeks 141), proizvodnjo lesomala za 199 %, lesomina za 212 %, melanita pa za 64 %. Ker je proizvodnja lesonita, kjer je letna zmogljivost manjša od 25 tisoč ton letno, neekonomična, pri proizvodnji lesomina in melanita pa se doseže dobro ekonomičnost pri serijah nad . 1,000.000 kv metrov (pod pogojem, da ima tovarna lastno impregnacijo) in pri proizvodnji . lesomala nad 600.000 kv. metrov, je razumljivo, da temelji razvoj tovarne v sedemletnem planu predvsem na povečanju proizvodnih zmogljivosti, da bi dosegli najoptimalnejšo ekonomičnost", na površinskem oplemenjevanju naosnovnej-ših proizvodov, kar pomeni dejansko nadaljevanje tehnološkega postopka in hkrati pridobitev pri možnosti aplikacije in — glede na čedalje večje/ potrebe po oplemenitenih ploščah v vseh panogah gospodarstva —- na zmanjšanju trošenja deviznih sredstev za te namene. Potrebe" po izdelkih Iz lesovine so dejansko "zelo velike, saj Jugoslavija z 1,7 kilograma lesonita na prebivalca (kolikor je znašala potrošnja v letu 1961) močno zaostaja za drugimi evropskimi državami (Švedska 25 kg, Norveška 18 kg, Finska 13 kg, ZDA 10 kg, Nizozemska 9 kg, Avstrija 6 kg, Velika Britanija 6 kg, Švica 5 kg in Zahodna Nemčija 5 kilogramov). Ob takšnem gibanju potreb lahko računamo če upoštevamo dosedanji letni porast in še neizkoriščene možnosti aplikacije na zelo širokem področju — da se bo do leta 1970 potrošnja lesonita povečala najmanj za 4 kilograme na prebivalca. To pa pomeni, da se nam ob povečanju proizvodnje na 25.000 ton letne proizvodnje lesonita ni treba bati za plasma na domačem kakor tudi na tujem tržišču. POGLABLJANJE POSLOVNIH ODNOSOV Kmetijska zadruga »14, junij« Ilirska Bistrica je zdaj edina kmetijska zadruga v bistriški komuni. V času, ko je nastajala, je doživela številne reorganizacije. Iz 14 samostojnih kmetijskih zadrug v okoliških vaseh Zabiče, Jelšane, Podgrad, Prem, Knežak, Bač .... ki so se razvile iz nekdanje Nabavno prodajne zadruge NAPROZA — ustanovljene leta 1947 —, je nastalo 1959. leta 6 zadrug. Te zadruge so takrat, poleg prejšnjih trgovskih dejavnosti, razvijale tudi razne druge dejavnosti kot so: gostinstvo, obrtne delavnice— mizarske, kovaške, čevljarske —, hranilno kreditne odseke, čebelarstvo in kar je najbolj pomembno: odkup vseh kmetijskih pridelkov in lesnih sortiment.ov, gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč ter krepile živinorejo in sadjarstvo. Pozneje, leta 1962, so bile nekatere izmed teh zadrug ukinjene, druge pa so se združile v sedanjo KMETIJSKO ZADRUGO »14. JUNIJ« ILIRSKA BISTRICA. Zavoljo slabih in razdobljenih kmetijskih parcel zadruga ni bila uspešna v organizaciji sodobne, rentabilne kmetijske proizvodnje v lastnih obratih. Zato je del njene proizvodnje prevzel Kmetijsko industrijski kombinat v Ilirski Bistrici, zadruga pa zdaj opravlja predvsem posle okoli odkupa osnovnih poljedelskih pridelkov, trgovipe s kmetijskim reprodukcijskim materialom, trgovine s sadjem in zelenjavo, kooperacijo v poljedelstvu, hranilno kreditno službo. V prihodnje namerava Kmetijska zadruga poglabljati poslovne odnose s Kmetijsko industrijskim kombinatom v proizvodnji mesa in mleka, vendar bo njena pozornost veljala predvsem ureditvi nekaterih vprašanj in problemov tržišča, zlasti .obmorskih krajev, katerim lahko letno da okoli 5000 ton krompirja, 6000 ton raznega sadja, predvsem jabolk, 5 do 10 ton suhih in 10 do 20 ton svežih gob, 500 do 1000 ton brkinskih sliv, 20 do 30 ton raznih zdra-» vilnih zelišč. »LESONIT« — kaširnica ultrapasa 'xvxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxvxxxxxvxxvxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxx\xxxxxxxxxxxxxxnxxxxxxx\\\\xxwxv.. ■: XX’ .X'XXXVXXXXXXXVXXXXXV ; NXXX\XXXXXXXXWXXXXXXXX\XXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXV»XWXIMX SPECIALIZACIJA POSLOVALNIC V Ilirski Bistrici se zaradi naravno ugodne lege hkrati z lesno trgovino in mlinsko obrtjo že od nekdaj močno razvija trgovska dejavnost potrošnih dobrin, v stalnih trgovinah kakor tudi po rednih sejmih nedaleč v okolici. Ta tradicija se je obdržala vse do današnjih dni. Razvoj drugih krajev in administrativne meje po sedanji razdelitvi so sicer nekoliko zavrle hitrejši razvoj te dejavnosti, kljub temu pa je edino domače trgovsko podjetje, ki trguje na debelo in drobno — ILIRIJA v preteklih nekaj letih doseglo vidne uspehe in nenehno večalo promet. Podjetje »ILIRIJA« trguje z mešanim blagom in sicer z več kot polovico prometa z živilskimi artikli, ostali promet pa predstavlja mešano industrijsko blago. To. podjetje je po 1959. letu, ko se je ustalilo — v preteklosti je bilo večkrat prizadeto s številnimi reorganizacijami — začelo hitreje napredovati. V tem času do danes je zgradilo oziroma obnovilo pet trgovskih lokalov, sedem pa jih je adaptiralo in to predvsem z lastnimi sredstvi. Oprema trgovin se zboljšuje in modernizira, novi lokali so opremljeni s sodobno opremo — hladilne vitrine, hladilniki, tehtnice in mesoreznice. Kako intenzivno se je razvijalo Podjetje, priča že podatek, da je Promet v preteklih 4 letih narastel za 80 odstotkov nasproti letu 1959. Tako se je lani v primerjavi z letom 1962 povečal promet za 16 odstotkov, od tega v trgovini na drobno za 19,5, v grosistični dejavnosti pa za 9,5 odstotkov. Na tako ugoden Porast prometa v trgovini na drobno je v dokajšnji meri vplivala specializacija poslovalnic, kar namerava podjetje tudi v naprej pospeševati Za letošnje leto je podjetje Planiralo promet v vrednosti 1,8 milijarde dinarjev, ob sedanjem, zelo dinamičnem prometu pa pričakujejo, da bodo realizirali do konca leta celo nad 2 milijardi. V sedemletnem perspektivnem Planu podjetja, ko naj bi kolektiv dosegel po načrtu 3,5 milijarde pro-meta, predvidevajo nadaljnjo specializacijo poslovalnic, predvsem z izločitvijo elektro in gradbenega materiala v posebne enote. Trenutno ima ILIRIJA 35 poslovalnic s 140 zaposlenimi, v prihodnjih 7 letih pa namerava investirati v širitev svoje dejavnosti blizu 200 milijonov dinarjev. 2e sedaj posveča podjetje posebno skrb vzgoji kadrov, saj se je v preteklih letih izučilo pri podjetju 2trgovskih vajencev. mmmmmrnm , *" w j-’" *f M * Trgovsko podjetje »ILIRIJA«: obnovljena poslovalnica »Prehrane« po vrednosti, zakaj poudarek v letošnji proizvodnji je predvsem na plemenitem furnirju na račun slepega. Tako se bo letos povečala vrednost proizvodnje od lanskih 426 milijoirov dinarjev na 550 milijonov, že leta 1967 pa predvidevajo v tovarni povečanje za nadaljnjih sto odstotkov — po izvršenih rekonstrukcijah. Omeniti velja, da je velik del proizvodnje TOPOLA namenjen iz-voju v Vzhodno Nemčijo, v Sovjetsko zvezo, Egipt, Poljsko, Češkosjo-vaško, Italijo ... Izvažajo približno 50 % proizvodnje žaganega leta. »SOČA« SKRBI ZA DOB^O KAPLJICO IN DOBRO PREHRANO Minili so časi, ko je za dobro postrežbo v gostilni zadostovala klobasa s kosom kruha, zalita s poličem vina. Razvoj domačega in tujega turizma, pa tudi večje zahteve domačih gostov postavljajo pred gostinstvo mnogo večje naloge: zares vsestransko in kulturno postrežbo. Te zahteve imajo v Ilirsk Bistrici polno veljavo, saj leži kra. ob važni prometni komunikaciji, po kateri se pretaka večina tujcev, ki obiskujejo naše obmorske kraje. Najpomembnejši zastopnik gostinstva v Ilirski Bistrici je podjetje tovarn pohištva, s katerimi obrat Bač kooperira, je kolektiv nenehno povečeval svojo proizvodnjo. Letos upa, da bo dosegel rekordno število stolov, odkar jih proizvaja: 220.900 stolov različnih oblik in izvedb. Kakor je rasla prbizvodnja, tako je raslo tudi število zaposlenih, še bolj pa storilnost in kvaliteta izdelkov. Od prvotnih 60 delavcev ima obrat danes že okoli 270 zaposlenih. Problem, ki tare kolektiv, danes bolj kot kdajkoli, ni v kvaliteti, surovinah, usposobljenosti delavcev ali rentabilnosti obrata, ampak v tem, da nujno potrebuje nove prostore. Le novi prostori lahko jamčijo nemoten razvoj, večjo storilnost in rentabilnost. Vse kaže, da bo kolektiv letošnje leto zastavil prve lopate za novo 220 metrov dolgo halo, ki bo združila vse daleč naokoli raztresene oddelke in omogočila sodobne tehnološke postopke. 2e lani je začel s pripravo odprtih skladišč, meritvami in pripravo načrtov za gradnjo. Prav v zavesti, da v sedanjih prostorih na Baču ne morejo naprej, je dobil obrat pomembno postavko Gostinsko podjetje »SOČA« — obrat »ZMAGA« | •ISNW»^VN\\Cw\\\\\\\\\VCy\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\Vw\\\\^^^ > 0»xXXXXXX>XXXXXXXXXXX>XXXXXXXXXXXX\XX.X vV XXXXXXXX>>XN>X>N>NKSNXXXl DELAVSKA ENOTNOST - Si. 21 - 4. junija 1964 LETOS REKORDNA PROIZVODNJA PODJETJE »JAVOR« PIVKA, ki zajema skoro vso lesno industrijo Pivške doline, od Snežnika do Javornika in Nanosa ima svoj obrat tudi ob robu ilirskobistriške komune — na Baču, Obrnit 'je že od leta 1953 v sklopu JAVORA in je v tem času prerasel iz samostojne žage v specializiran obrat za izdelavo vseh vrst navadnih in oblazinjenih sedežev, predvsem stolov. Preusmeritev se je pričela pred osmimi leti in je v 7-letnem planu razvoja JAVORA in hkrati v planu gospodarskega razvoja bistriške komune. Po predvidevanjih naj bi bila popolna rekonstrukcija končana do leta 1970, vendar kolektiv upa, da bo končana nekaj prej. Z obnovitvijo bo dobilo delo 100 do 150 novih delavcev iz okoliških vasi. Celotna vrednost investicije, pravijo v obratu, bo znašala okoli 400 milijonov dinarjev. Z rekonstruiranim obratom se, bodo odprle široke možnosti za nadaljftji gospodarski razvoj najbolj pasivnega dela Pivške doline, predvsem pa v precejšnji meri vplivalo na zvišanje življenjske ravni prebivalcev okoliških vasi, ki so vezani nanj. gg m> »TOPOL« — luščilni stroj za luščenje furnirja PROIZVODNJA EKSOTIČNIH FURNIRJEV Lesna industrija »TOPOL« Ilirska Bistrica, po velikosti drugo lesno industrijsko, podjetje v občini, ima tako kot marsikatero naše danes uspešno podjetje, dokaj pestro zgodovino. V bivši zgradbi tovarne pekatet, ki je leta 1936 zgorela, je nekdanji lastnik začel proizvajati furnir — 250 kubičnih metrov na leto. Danes, po napornih letih rekonstrukcij in prizadevanj kolektiva, pa proizvajajo v istih prostorih 2500 kubičnih metrov furnirja. Razen plemenitih za zunanje fn slepih turnirjev za notranje površine proizvaja »TOPOL« tudi žagan les in* nekatere vrste pohištva. Posebna značilnost te lesne industrije v komuni pod Snežnikom je njena pro* izvodnja eksotičnih furnirjev. Kolektiv bo, ko bo nova furnirnica — Predvidoma leta 1967 — dograjena, opremljena in mehanizirana, izdelal približno 6000 ton eksotičnega turnirja letno. Lesna industrija TOPOL ima namreč za takšno proizvodnjo zelo dobre pogoje: v bližini,sta dve Pristanišči, Reka in Koper, mehanizacija za proizvodnjo tega artikla ne terja večjih investicij — kar pa je najvažnejše, ima TOPOL usposobljene delavce, ki jim sekanje eksotičnega furnirja gdtovo ne dela dosti večjih težav kot oreh ali bukev! Značilnost letošnjega plana proizvodnje? Po količini je nekoliko nižji od lanskega leta (lani so izdelali 2450 kubičnih metrov furnirja, letos pa 2150), zato pa precej večji »Soča«, ustanovljeno 1. 1955. V svojem razvoju je s pripojitvijo različnih gostišč v Bistrici in okoliških krajih naraslo v večjo gospodarsko organizacijo z nekaj obrati. Zdaj združuje »Soča« v svojem okviru šest obratov, in sicer hotel »Zmago« s 40 prenočišči (edina možnost prenočitve v Ilirski Bistrici!), kavarno »Turist« v Bistrici, restavracijo »Triglav« in »Kolodvor« prav tam, pa gostilni v Sembiljah in v Pregarjah. Združitev omenjenih obratov v skupno podjetje je itgod-no vplivala na boljše uporabljanje sredstev za obnovo teh že precej dotrajanih obratov. Za adaptacijo kavarne »Turist« so porabili 27 milijonov dinarjev. Nadaljnjih 6 milijonov dinarjev so porabili za obnovo zmogljivosti hotela »Zmage«, gostilne »Kolodvor« in restavracije »Triglav«. Nemara najpomembnejša pri tem je bila nabava nove opreme za prenočišča v hotelu. Kolektiv podjetja zdaj obnavlja zaprto restavracijo »Soča«, ki bo odprta predvidoma avgusta, in s pomočjo občinske skupščine ureja lep senčnat vrt hotela »Zmage« ob rečici Bistrici. V letu 1964 naj bi po planu realiziralo podjetje bruto dohodek 170 milijonov dinarjev Če bo hotelo to doseči, bo moralo še bolj poskrbeti za dobro urejenost lbkalojM in za solidno, in kulturno postrežbo, hkrati pa posknbeti za primerno reklamo, s katero bo pritegnilo mimo domačih tudi tuje turiste. Pri tem kaže pripomniti, da je najboljša reklama kvaliteta storitev, česar se kolektiv gostinskega podjetja »Soča« v polni meri zaveda. »JAVOR« PIVKA — OBRAT BAČ — visokoturni oblikovalni rezkar v začetku povzročala nemalo težav, ker so se delavci znašli pred povsem drugačnim delom, prostori pa so bili komaj primerni za proizvodnjo stolov. Kljub temu se je kolektiv hitro znašel in prilagodil novi proizvodnji ter se z ličnimi izdelki kaj hitro uveljavil na domačem in tujem trgu. Zavoljo čedalje večjega povpraševanja po teh izdelkih, zlasti večjih ZA 31 ODSTOTKOV PRESEŽEN PLAN 14 delavcev je zaposlenih v obratu MLINOTEST AJDOVŠČINA, ki v svojih dveh poslovalnicah in pekarnah v Ilirski Bistrici ustvarjajo malone 70 milijonov skupnega dohodka letno. Kolektiv speče dnevno 800 kosov drobnega peciva in »koli 2 do 3 tisoč kilogramov kruha, ki ga razvaža prebivalcem bistriške komune. Na 125 kilometrov dolgi poti, ki jo opravi dostavni avtomobil kolektiva MLINOTEST Ajdovščina, pa bo lahko podjetje nudilo potrošnikom še več svojih dobrot, ki jih bo izdelalo v novi pekami. Le-ta je nujno potrebna glede na čedalje večje potrebe prebivalstva. STANOVANJSKA SKUPNOST V NEUSTREZNIH POSLOVNIH PROSTORIH Vsakdanje težave prebivalcev bistriške komune rešuje STANOVANJSKA SKUPNOST. Z doslednim izvajanjem svojega delovnega programa pa kljub prizadevnosti 43-članskega kolektiva ne more zadovoljiti potreby okoli 4000 prebivalcev tega kr&ja. Borno storitveno dejavnost v Bistrici izpopolnjuje Stanovanjska skupnost s svojimi številnimi servisi od vodovodno-inštala-terskega, mizarskega, čevljarskega in pleskarskega do servisa za vodenje finančnega poslovanja hišnih svetov do pogrebne službe. Združeni stanovanjski skupnosti iz Trnovega in Bistrice pa bi vsekakor dokaj uspešneje pomagali občanu pri njegovih skrbeh, če bi svojo dejavnost lahko razvijali v ustreznih prostorih. NUJNO POTREBEN NOV ZDRAVSTVENI DOM V Ilirski Bistrici stoji zdravstveni dom, ki so ga zgradili še Italijani v času, ko je bilo zaposlenih v tem kraju okoli 200. delavcev lesne stroke. Danes, ko se je število zaposlenih povečalo na blizu 3000, išče zdravstveno pomoč v tej isti hiši s površino poslovnih prostorov 235 kvadratnih metrov že 18.000 ljudi. Če upoštevamo, da obiskuje zdravstveni dom dnevno od 120 do 200 bolnikov, potem lahko verjamemo, da je zdravstvena zaščita tod po-' manjkljivejša kot na vsem Primorskem ... Trenutno delata v zdravstvenem domu dva zdravnika splošne prakse, pomaga jima še zdravnik iz enot JLA za popoldansko ordinacijo. V občini imajo še tri terenske pomožne zdravstvene postaje, celoten kolektiv Zdravstvenega doma pa šteje 39 ljudi. To je domala vse... Spričo takšnega položaja je nedvomno več kot upravičena zahteva kolektiva zdravstvenega doma, kakor tudi vseh prebivalcev tega kraja, da se čimprej zgradi nov zdravstveni dom Pobuda pa je že rodila prve rezultate, tako da je že določena lokacija in izdelan gradbeni načrt, znana pa je tudi predračunska vrednost investicije: skupaj z vso tehnično dokumentacijo in ustrezno opremo zdravstvenega doma in lekarne do 200 milijonov/din.. V stroških investicijske gradnje bo poleg kolektiva zdravstvenega doma z znatnimi sredstvi udeležena občinska skunščina, ki je ustanoviteljica. Nov dom naj bi bil dograjen 4. junija prihodnje leto, pri čemer pa sredstva še niso v celoti zagotovljena. Na površini 1610 kvadratnih metrov bodo dobile svoj prostor vse potrebne službe za preventivo in kurativo, lekarna in reševalna postaja. To bi bile naslednje organizacijske enote: dispanzer za ženske in TBC, 2 splošni ambulanti, specialistična ambulanta, obratna ambulanta za delavce s preventivnim značajem, rontgeri, zobna ambulanta s tremi ordinacijami In ustreznim zobnim laboratorijem ter seveda uprava. Novi zdravstveni dom, ko _ bo zgrajen, pa ne bo še rešil položaja sam po sebi. V Ilirski Bistrici potrebujejo predvsem več zdravstvenega kadra, ki so ga z dosedanjo politiko štipendiranja precej zanemarili, neurejene pa so tudi razmere glede osebnih dohodkov. Trenutno štipendirajo 9 ljudi — od tega xdva zdravnika splošne prakse, dva stomatologa, tri medicinske sestre in dva zobotehnjka. Če upoštevamo, da bi moral novi' dom šteti 60 ljudi, je aktualnost potrebe po kadrih očitna, vsekakor pa bo rešitev tega problema terjala skrb in angažiranje vseh družbenih činiteljev. -B- nf cmramcBMiB] m S Idejna skica zdravstvenega doma v Ilirski Bistrici — delo arhitekta Bojana Tratnika HimmreMkiK V Krušni dolini so v zadnjih letih zelo napredovali v združevanju zadružnih in kmetijskih gospodarstev. Zato je dozorel čas za združitev preostalih treh ekonomskih enot tamkajšnjega agrokombinata. Občinska skupščina, ki se je že doslej mnogokrat izkazala v gospodarjenju agrokombinata, je sklenila, da je potrebno to storiti še pred pomladansko setvijo. Predsednik občinske skupščine je začel široko razpravo o integraciji kmetijskih obratov agrokombinata s tem, da je sklical direktorje ekonomskih enot in jim pojasnil vse politične in gospodarske aspekte te najnovejše integracije. Direktorji so ga poslušali, potem pa se je razvila nadvse živahna diskusija. Direktor ekonomske enote »Krušna dolina« je izjavil, da je že iz naslova njihove ekonomske enote razvidno, da je samoumevno, da bo sedež integriranih ekonomskih enot v upravi ekonomske enote »Krušna dolina«. Direktor ekonomske enote »Pitanje« je protestiral in dokazoval, da je iz splošnih družbenih gledišč nujno, da bo sedež bodeče enote v upravi njegove ekonomske enote. Integracija »Tovariši,« je dejal, »zavedajte se, da je meso izraz standarda. Ze mnogokrat je bilo rečeno tudi na najvišjih mestih, da smo se preveč orientirali na osnovno prehrano s kruhom. To nam ustvarja tudi zunanjetrgovinski deficit. Saj moramo žito uvažati, ker ga naši poljedelci ne pridelajo dovolj. Jesti samo kruh je primitivno, zato srrio tudi spodbujali pitanje živine, kajti kdor je meso, ima višji standard.« Direktor ekonomske enote »Sadje« se je prizanesljivo nasmihal: »Vemo, da gre za standard« je izjavil. »Toda izraz standarda je prav v tem, da se delovni človek, potem ko se naje kry,ha in mesa, postreže z izbornim namiznim sadjem. 'Tega pa proizvaja prav naša ekonomska enota. Logično je torej, da bo sedež nove ekonomske enote tam, kjer je uprava naše enote.« To svoje stališče so prenesli tovariši direktorji tudi v svoje ekonomske enote, kjer se je razprava o integraciji ekonomskih enot plodno nadaljevala. Delavci so iz razumljivih razlogov podprli stališča svojih direktorjev in protestirali proti integraciji. Dejali so, da je dandanes demokracija z ustavo zagotovljena in da jo je treba tudi v vsakdanji praksi zagotoviti. Torej — če bo direktor nove ekonomske enote njihov direktor, potem se strinjajo z integracijo, sicer pa nikakor ne. Stvar je prišla tako daleč, da se je moral vmešati tovariš glavni direktor, ki se sicer sploh ni vmešaval v delavsko upravljanje. Sklical je vse tri direktorje ekonomskih enot in jim pojasnil, da agrokombinat spričo svojega naglega razvoja nujno pgtrebu je, .sposobne, ljudi. Dejal je, da bi mu bilo zelo všeč, če bi sprejel tovariš direktor ekonomske enote »Krušna dolina« zelo perspektivno mesto šefa razvojnega oddelka, tovariš direktor ekonomske enote »Sadjar« pa mesto šefa komerciale in direktor tretje ekonomske enote mesto pomočnika glavnega direktorja. To svoje stališče o integraciji ekonomskih enot je podkrepil z izjavo, dq so s tem vsi trije na položajih pomočnikov glavnega direktorja in tako motorna sila kolegija, ki tako odloča o vseh najvažnejših zadevah agrokombinata. Ko so se tovariši direktorji vrnili v svoje ekonomske enote, so sklicali predstavnike tamkajšnjega delavskega upravljanja in se z njimi temeljito pogovorili o položaju pred integracijo. Dejali so: »Tovariši, srčno nam je žal, da se bomo integrirali. Saj veste, da smo se do kraja borili,za našo samostojnost. Tudi zdaj smo še vedno proti taki integraciji. To je naše osebno prepričanje. Toda politično so nas prepričali, da moramo soglašati z integracijo. In soglašamo.« Zaradi tega so v agrokombinatu odprli tri nova delovna mesta, kajti v novi ekonomski enoti so morali zaposliti tri nove strokovnjake. VIKTOR ŠIREC ■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllli™ lll!!lllllllllllll!llllllllllllllllllllllll!llllllllllllll!lll!llllllllllll!||||||||||||||!llllllll!ll||l!llllllllllllllll!lllllllll|||||||||||||||l|||!|l||!lllllll!lllllll!ll! Križanka Vodoravno: 1. črta sečnica, 8, učenec, posnemalec v umetnosti (množ.), 9. opomba, diplomatski dopis, 10. skupno" ime za otoke na jugosl. Podonavju, 11. nepa-rgn, 13. egipčanski bog (krajša oblika), 14. zlato jabolko (drevo in sad), 15. kupa, večja posoda (za vino), 16. ameriški lovec na kožuhovino, 18. teniški lopar, 20. reka v severovzhodni Aziji, 21. prislov, 22. začetnici imena in priimka slov. skladatelja (1873 — 1921), ki je uglasbil prvo slov. izvirno baletno skladbo >;Moži-ček«, 23. tišina, pokoj, 24. okrasni grm, 27. razpis, konkurz Navpično: 1. jambska mera (v poeziji), 2. sklepni spev v grških tragičnih zborih, 3. splet las ali cvetja, 4. turški poglavar, 5. medmet, 6. začetnici priimka in imena jugosl. znanstvenika in izumitelja na področju elektrotehnike, ki je živel in deloval v ZDA, 7. grški tragik, 11. del roke, 12. bajeslovni letalec, 14. slov. obmorsko mesto in pristanišče. 15. glavno mesto Azerbej-džanske SSSR, 16. rimski česat, 17. kolnica, vozarna, 19, sultanova palača, 21. vrat. tilnik, 23. hladno orožje, 25. arabski žrebec, 26 prislov. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. Reymont, 7. Urach, a, 8. bal, 9. ohm. 11. Itea, 13. Ob, 14. no, 15. Tajo, 17. katar, 18. sleme, 20. pesa, 21. SP, 23. in, 24. note, 26. nak, 28. vid, 29. klopi, 31. tokajec. Navpično: 18. spinet. Illljjjj — Ali vi ne razumete, da za vsako prošnjo stoji H človek? ... ' = — Kaj smo že tako daleč prišli s temi priporočili? — Dragi sorodniki, prav gotovo se vam je moral kdo H zlagati, da si je naše tele zlomilo nogo?! — In jaz mu nisem verjel, ko mi je zatrjeval, da je šef njegov najboljši prijatelj ... Illlllllllll!llllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllll!illllllllllllll!lllllllll!lllllllillllll!llllllllll|||||||||||||!l||||!l I S I I V\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\NVV\\\\W,'\VA\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\W^^^ Spored RTV Ljubljana za teden od 4. do 10. junija 1964 ČETRTEK 4. junija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.20—6.35 Tečaj ruskega jezika — 8.05 Z opernih in koncertnih odrov — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25. Zabavna glasba vzhodnih dežel — 10.15 Pihalna godba »The Royal Ma-rines« — 10.30 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi mladim risarjem — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Po tipkah in strunah — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.13—14.35 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vaš — 17.03 Glasbena medigra — 17.15 Turistična oddaja — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Baročni intermez-zo — 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasti^ne razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 La>ika glasb^ — 21.00 Večer umetniške besede — 21.49 Lucijan Marija Škerjanc: Koncert za fa’got in godalni orkester — 22.10 Glasbena medigra — Skupni program J RT (studio Beograd) — 23.05 Četrt ure z zabavnim orkestrom Ra-phaele — 23.20 Skupni pro- gram J RT (studio Zagreb) PETEK 5. junija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.20—6.35 Tedaj hrvaško-srbskega jezika — 8.05 Veliki valčki — 3.30 Slovenske narodne pesmi — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Odmevi naših krajev — 10.15 Duet Violette in Germonta iz Verdijeve »Traviate« s sopranistko Renato Tebaldi in baritonistom Aldom Prottijem — 10.35 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 1^.25 Za ljubitelje domačih melodij —* 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Skladbice iz našega življenja — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 S popevkami po Jugoslaviji — 15.15 Napotki za turiste — 15.20 Zabavna glasba — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Na obisku pri francoskih skladateljih — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu •— 18.00 Pesmi borbe in dela 18.30 Pripovedujejo nam . . . — 18.45 Ljudski parlament 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrt ure z orkestrom Mantovani — 20.20 Tedenski zunanje-politični pregled — 20.30 Tako igra violončelist Andre Navarra — 21.00 Zabavni zvoki 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih SOBOTA 6. junija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.10—6.15 Napotki za turiste — 6.20—6.35 Nadaljevalni tečaj angleščine — 6.45—6.50 Pregled športnih prireditev za nedeljo — 8.05 Vedre melodije za konec tedna — 8,55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 »Poletno sonce že greje« — 9.48 Iz filmov in glasbenih revij — 10.15 Domače polke in valčki — 10.35 Poje italijanski zbori — 11.00 Pozor, nimaš, prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Vedri zvoki — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30—14.35 Glasbeni sejem — 14.35 Naši ,poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Pojeta delavski oktet iz Kranja in zbor »Lira« iz Kamnika — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Recitali znamenitih pevcev — 18.45 Novo v znanosti — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Novosti iz repertoarja naših malih ansamblov — 20.20 Valentin Ratajev: Dan oddiha — 21.00 Sobotni ples — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. NEDELJA 7. junija 6.00—8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) — 6.30—6.ss Napotki za turiste — 7.40 Po-govor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.10 Mladim poslušalcem igrajo bratje Lorenz — 9,05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo (I.) — 10.00 Še pomnile, tovafiši... — 10.30 Glasbena matineja — 11.30 Nedeljska reportaža — 11.50 Hammond orgle — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo