Foto: LucaS 2NICA CENA 80 SIT SLOVENIJA, SREDA, II. NOVEMBER 1992 ŠT. 43, LETO XXVI Minister Kranjc, kam si dal eno tretjino cestnega denarja Gospod Pirnat, komu vse so šle milijarde . Janez Kopač: v tujini zaradi napak ministri odstopajo ali se obešajo MARKE ZASLEPILE OBČINARJE KROKODIL V POSTELJI SUMLJIVI POSLI ŠOLNIKOV RESNICA O MARIBORSKEM ARHIVU PARTIZAN VRAČA GROFICI ZDRAVE CIGARETE INDUSTRIJSKA ŠPIJONAŽA PRILOGA ZA BEGUNCE IZ BIH str. 23 ... bemti državo, ki ima takšno pravosodstvo NOV£iDOBA _________ ŠEŠELJ PROTI MAKEDONIJI Kakšno usodo lahko doživi najsiromašnejša bivša jugoslovanska republika, je napovedal Vojislav Šešelj, dežurni spiker političnih ambicij Miloševicevega režima. Makedonijo naj bi po Šešljevem razdelili med Srbijo, Grčijo, Albanijo in Bolgarijo, kontrolo nad strateško važno vardarsko dolino pa naj bi prevzeli Srbija in Grčija. S tem bi za vedno rešili »makedonsko vprašanje*' in presekali »islamski lok“ ki ga namerava Turčija vzpostaviti na Balkanu. Čeprav Makedonci ignorirajo Šešlja, kije že iz parlamentarne govorilnice grozil, da sta mu »dovolj dve diviziji, da bi vrglel bolgarsko vodstvo** tokrat niso ostali neprizadeti. Ne samo zaradi njegovih groženj, temveč tudi zaradi realne nevarnosti prižiganja kosovskega soda smodnika, ki po principu spojenih posod vleče v vojno tudi Makedonijo. UKV 97,2, IN 88,9 MHz STEREO »ZEDINJENA SLOVENIJA« DOBIVA NOV ČASOPIS LETI, LETI REPUBLIKA Novi časopis zamuja. Rekli so, da bo v kioskih 6. novembra, pa ni bil. Menda bo (je) te dni. Novinarji so na svojem srečanju v Gozd Martuljku kar dolgo čakali, da so lahko videli poiskusno izdajo. No, prišla je in nobenega čudeža ni bilo. Nov časopis je v lasti delniške družbe, za katero pa ni povsem jasno, kdo so sedanji delničarji. Povezan je s Primorskim dnevnikom, ki dobiva denar od italijanske države. Kakšna je vloga slovenskega kapitala, ni jasno. Vsekakor pa denar je in menda ga bo dovolj za leto in pol. V tolikem času pa bo seveda jasno, kako časopis živi. To, da ima v naslovu galeba, nekatere neupravičeno moti, saj precej zlobno pripominjajo, da se ve, kaj pomeni galeb na teh meridijanih, da gre gotovo za požrešno ptico. ki marsikaj požre. Tudi iztrebke. Zamisel časopisa je sijajna: biti dnevnik za vse kraje, kjer so stalno naseljeni Slovenci, ne glede na državne meje. Poskrbeli pa so predvsem za matične Slovence, za Slovence v Italiji in Avstriji. O Slovencih na Madžarskem niso prepričljivi. Poudarjajo na primer, da bo časopis, ki bo izhajal vsak dan (tudi ob nedeljah) prišel v Mursko Soboto do 7. ure zjutraj, v Mu-enchen do 10., ne povedo pa, kdaj bo prišel v Porabje ali v Zagreb ali malo glo-bje v Istro. Zadnja stran Republike je. sicer polna zemljevidov. No, na zemljevidu niso označili niti enega kraja iz Porabja, so pa lepo napisali Beljak, Celovec in Graz (ne Gradec). Uvajajo tudi nove izraze kot »vodostanje**. No, drugače vsebina, kot jo poznamo. Res pa je, da je tisk lep, da so barve (zaenkrat smo jih videli le na zadnji strani) lepe, da so naslovi člankov lepo oblikovani, da je časopis pregle- Zanimivo je, da Slovenci iz Italije izražajo pomisleke ob »ženitvi" Primorskega dnevnika in Republike (zaradi skupnih strani). Znani Slovenec Pahor je to povedal javno, je pa, tako trdijo dobro obveščeni, zunanji sodelavec Republike. Po- sebno poglavje je odgovorni urednik Bojan Brezigar iz Trsta. Nič manj in nič več kot grozijo mu, naj odstopi kot predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, saj se ne spodobi, da bi bil kot krščanski človek urednik »komunističnega" časopisa. Obetajo mu torej tisto, kar so ljubi Slovenci že priredili Spomenki Hribar v slovenski konferenci Svetovnega slovenskega kongresa, še prej pa »mali ribici" Petru Kavalarju v celjski podružnici Kongresa. No, kakorkoli že. Republika prihaja s precej zanimanja, o njej se veliko govori in piše in to je za reklamiranje časopisa zagotovo dobro. K. Z. VOLITVE: ALI BI SLOVENCI VOLILI CLINTONA AMERIKA IN Ml Malo morje poznavalcev in »poznavalcev" se že nekaj dni ukvarja z analizami in komentarji amneriških volitev. Po Clintonovi zmagi se je očitno cel svet z analizami in komentarji vred razdelil na dva tabora. Na tiste, ki so prepričani, da je Clinton zmagal zato, ker so (judje volili za njegov program in na tiste, ki verjamejo, da so (juc(je volili predvsem proti Bushu in tistemu, kar je ponu- jal. Je že res, da se ljudje na vsakih volitvah opredeljujejo za nekoga tudi zato, ker so proti drugemu, pa vendar je pri tokratnih razmišljanjih o razlogih za Clintonovo zmago očitno več soli v tistih razmislekih, ki ugibajo o tem, da se je Bush sam pokopal. Vse skupaj se je začelo že nekako pol leta pred volitvami, ko so ameriški mediji strahotno napihnili zgodbo o nesrečni Jenni-fer Flovvers, bivši Clintonovi ljubici. Njen pretresljivi jok se je razlegal na vseh možnih TV in radijskih frekvencah, zgodba o grdem »machu" Clintonu je bila objavljena v vsakem vaškem časopisu. Vse je kazalo, da je Clinton kot predsedniški kandidat že pokopan. Ravno takrat je Bushev republikanski štab določal svojo predvolilno strategijo. Odločili so se za negativno, čisto osebno kampanjo zoper demokrata Clintona. Še bolj pomembno pa je dejstvo, da je omenjeni dogodek s Flovversovo odločilno vplival tudi na postavitev po- zitivnega dela kampanje republikancev. Odločili so se za poseben »družinski program", 200 strani dolg tekst v katerem so bili pogledi na družino, položaj ženske in na splav tako strahotno konzervativen, da jih danes najbrž niti papež ne bi več podpisal. Kaj se je potem zgodilo? Tisto, kar bi pametnejši lahko predvidevali. Bush je do nezavesti stopnjeval svoje zaničevanje Clintona, brskal po njegovi študentski preteklosti in obsojal njegovo »nesposobnost in neizkušenost", da je to začelo presedati tudi vsega hudega vajenim Američanom. Ko so republikanci kak mesec pred volitvami še enkrat pred TV zaslone privlekli objokano Flowersovo, so ankete pokazale, da so njene zgodbe ljudje že do grla siti in da njen jok ni nikomur mar. Clinton je nato vse skupaj samo še zabelil s točkami, ki so bile v nasprotju z Bushevim konzervati-vizmom in njegovim obujanjem »tradicionalnih ameri- Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Uredniki: LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215,441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov. ških vrednot". In Clinton je prepričljivo zmagal. Bush torej ni imel ne dobil strategije. Tvegana anti-kampanija se mu je maščevala. tako lahko danes samo ugibamo o tem, ali bi se lahko vse skupaj tudi drugače končalo, če bi Bush namesto agresivnosti do Clintona kazal vzvišenost, ignoranco in »razumevanje" za njegove mladostne in zakonske zablode. Kdo ve? Obstaja še cela vrsta dru- gih razlag o razlogih za Clintonovo zmago. Med iskri-vejšimi je vsekakor tista, ki pravi, da je med ameriškimi volilci danes pač že več tistih, ki so v mladosti kadili travo in živeli kot Clinton, kot tistih, ki še pomnijo napad na Pearl Har-bour. Je možna kakšna vzporednica s predsedniškimi volitvami na Slovenskem? Presodite sami. Vojko Volk PREDVOLILNO ODŠTEVANJE V torek, 10. novembra. Je potekel rok za kandidiranje 18 predstavnikov interesnih organizacij, gospodarskih in negospodarskih dejavnosti v državnem svetu. Do tega datuma so morale interesne organizacije sporočiti tudi imena volilnikov (elektorjev), ki bodo 10. decembra volili svoje predstavnike v državni svet. 11. novembra se izteka rok za vložitev kandidatur za predsednika republike in državni zbor. V 22 volilnih enotah, v katerih bomo na Miklavževo državljani Republike Slovenije neposredno in po večinskem sistemu volili 22 predstavnikov lokalnih interesov v državnem svetu, so že zasedale volilne komisije . V četrtek, 12. novembra, bodo znane liste strankarskih kandidatov za 90 poslancev v državnem zboru, potem pa bo na vrsti preverjanje kandidatur. Stranke lahko v osmih volilnih enotah s po enajstimi volilnimi okraji kandidirajo 88 kandidatov. BREZ DLAKE NA JEZIKU MlMMMM tiM« inMMf NOV/! i DOBA _____M-'. GENERAL MAISTER IN NEMŠKI ADMIRAL TEGETTHOFF IZ OČI V OČI Če bi gledali samo na to, kako sta se podpisovala general Rudolf Maister ter admiral Wilhelm von Tegetthoff, potem pač ne bi opazili velike razlike. Rudolf in Wilhelm, oba rnoža, ki sta se izšolala in služila v vojski rajnke Avstroo-grske monarhije, bi lahko čisto mirno bila v Mariboru tudi znanca iz sosednje ulice - če bi živela v istem času - ki bi skupaj hodila po različnih sprejemih in družabnih srečanjih pri uglednih mariborskih družinah podjetnikov in politikov. Na teh ^sprejemih nihče ne bi opazil, da je med njima kakršna-koli večja razlika, saj sta bila na sprejemih vedno oba lepo opravljena v svečano cesarsko uniformo. Vendar pa je bila med generalom Maistrom in admiralom Tegetthoffom, ki sta bila oba Mariborčana, velika razlika. Admiral VVilhelm von Tegetthoff, ki je bil po političnem prepričanju veliki velikonemškl nacionalist, je zaslovel v svetu kot pomorski strateg ter zmagovalec dveh velikih pomorskih bitk v evropski zgodovini-tiste pri Helgolandu 1864. leta in tiste pri Visu 1866. leta. General Rudolf Maister, ki je bil slovenski pesnik in rodoljub, pa je zaslovel po tem, da je 1918 leta Slovencem izboril severno mejo ter Maribor priključil Sloveniji. Čeprav sta admiral Tegetthoff in general Maister že v svojem času bila slavna Mariborčana, s svojim spomenikom v mestu ob Dravi po smrti nista imela sreče-tako kakor do vseh svojih velikih mož (v preteklosti in sedanjosti) so bili Mariborčani krivični tudi do svojega slavnega slovenskega pesnika in vojskovodje ter do nemškega nacionalista in pomorskega admirala. Admiralu VVilhelmu von Tegetthoffu so Mariborčani sicer postavili spomenik 1883. leta oziroma 43 let po tem, ko je rojstni Maribor za vedno zapustil ter odšel na študij na mornariško akademijo v Benetke, čeprav kot Velikonemec o Italijanih ni imel ravno najboljšega mnenja. Vendar pa so kmalu po tem, ko je slovenski pesnik in general Rudolf Maister Maribor priboril Sloveniji, spomenik VVilhelmu von Tegetthoffu odstranili z njegovega mesta v parku pred skupščino mesta. Slovenskemu generalu Rudolfu Maistru pa Mariborčani več desetij sploh niso postavili spomenika. O tem so v mestu tekle burne razprave: Maistru so nekateri zamerili, da je po svoji tedanji dolžnosti moral nastopiti proti boljševističnemu uporu v nekaterih vojaških enotah. Vendar pa so se Mariborčani konec koncev odločili, da bodo generalu Maistru vendarle postavili spomenik-odločitev o tem je padla kakšno leto predno je padel socialistični režim v vsej deželici na južni-strani Alp. Mariborčani pa so spomenik generalu Rudolfu Maistru postavili na trgu pred mestno skupščino, nedaleč od mesta, kjer je nekoč stal spomenik nemškemu admiralu VVilhelmu von Teget- thoffu. Trg nosi ime po največjem boljševiku vseh časov-po Vladimirju Iljiču Leninu. če bi gledali po spomenikih, torej med slavnima Mariborčanoma tudi po tej plati navzven ni bilo razlike. Konec koncev so oblasti v stari Jugoslaviji med obema vojnama na trgu, kjer je včasih stal spomenik Tegetthoffu in kjer sedaj stoji spomenik Maistru, postavile -dobro preberite-pravoslavno cerkev. Pravoslavno cerkev v Mariboru na današnjem Leninovem trgu so porušila z bombami zavezniška letala v času, ko so ga zavezniki priključili tretjemu Reichu. Kakor vemo, se Maribor ni dal zasužnjiti, vendar pa je ostal brez srbske pravoslavne cerkve v središču mesta. Sedaj, ko na osrednjem trgu pred mestno skupščino že stoji spomenik sloven- skemu generalu in pesniku Rudolfu Maistru, so se nekateri spomnili, da bi morali na trg, kjer je včasih stala srbska pravoslavna cerkev, vrniti tudi spomenik nemškemu nacionalistu in admiralu VVilhelmu von Te-getthofu. Mestni parlament je to pobudo že sprejel v obravnavo. Če bo pobuda sprejeta, si bosta spomenika generalu Maistru in admiralu Tegetthoffu pogledala iz oči v oči. Da pa med Ma-riborčanoma-slovenskim pesnikom, ki mu je mestna mularije že dvakrat zlomila sabljo, in nemškim nacionalistom, ki so mu Mariborčani nekoč spomenik že podrli, ne bi prišlo do dvoboja ali če hočete do das duell-a, bodo z bližnjih hiš budno pazile table z imenom Vladimira Iljiča-Lenina, seveda. Anton Čas REVIZIJA »OSIMA V Trstu so demonstranti na poziv neofašističnega Italijanskega socialnega gibanja zahtevali revizijo sloven-sko-italijanske meje. Protestirali so proti sklepu italijanske vlade, ki meni, da je Slovenija naslednica nekdanje Jugoslavije glede na Osimski sporazum iz leta 1975, kar se tiče meja, zavzema pa se za revizijo drugih členov sporazuma, ki določajo gospodarsko, kulturno in drugo sodelovanje, predvsem pa položaj italijanske manjšine v Sloveniji in naše v Italiji ter vrnitev lastnine tistim Italijanom, Id so bili izgnani iz nekdanje Jugoslavije. SVETUJEMO PROIZVAJAMO PROJEKTIRAMO PRODAJAMO MONTIRAMO if^otsiiMora M keramika d d NOVO MESTO d.d. VSE NA ENEM MESTU • kmečke peč! • toplozračne peči • štedilniki • kamini • pizza peči • polnomontažne peči • zdravo in ekonomično gretje • ekološko čisto okolje • lahko vzdrževanje, kakovost In trajnost peči, predvsem pa prihranek pri energiji INFORMACIJE PIONIR — KERAMIKA Novo mesto, d.d..Slakova 5 tel.: 068/21-201, 26-016, 26-015,fax: 063/24-298 frirmuiii', / BOUMOO I 7 nucf/ storitve z najbolj sodobnimi stroji Rosando PREVOLNIK Teharje, tel.: (063) 32.900 DRAGI MINISTER! Ob dejstvu, da je nova slovenska država vse bot j pogoltna, se manjšajo tudi pravice mnogim. Značilen primer so upokojenci. Se posebej značilen primer norčevanja iz državljanov pa je tako imenovano prostovoljno zavarovanjeu. Dragi minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč, mar Vi ne mislite, da je prostovoljno zavarovanje pravzaprav obvezno. Če ga ne plačaš, imaš izredno hude posledice, saj je treba plačati velike stroške zdravljenja, zdravil, zobozdravstvenih storitev ... Če je prostovoljno, namreč takih posledic ne bi smelo biti. Seveda pa je posebno vprašanje, če bodo zdravstveni prispevki zaposlenih zaradi novega zavarovanja kaj manjši. Morali bi že hiti. Veste, o prostovoljnosti še tole: toplo oblačenje pozimi ni obve- zno. Če se ne oblačiš pa lahko zmrzneš. Tudi uživanje hrane ni obvezno, če ne ješ pa ... Vsekakor bi bilo pošteno, če bi takšno zavarovanje imenovali dodatno in ne bi znova vnašali pojem prostovoljnosti, ki ima zaradi naše zgodovine dosti čudnih vzgledov. Saj veste, prostovoljno delo, prostovoljno članstvo v SZDL ipd. Kar zadeva upokojence, pa je nepošteno, da bodo morali tudi oni po novem poskrbeti za dodatno zavarovanje. Mnogi so delali kar celih 40 let, da bi na stara leta imeli olajšave. Pošteno bi bilo, da bi za tiste, ki so delali vsaj 20 let, obdržali dosedanje pravice. Novi upokojenci, torej tisti čez 20 let, pa bi morda plačevali dodatno zavarovanje. Prepričan sem namreč, da tisti, ki so celo pokojninsko dobo plačevali prispevke, ne bodo dobili nazaj denarja, ki je bil namenjen za olajšave na starost. No, to o oškodovanju upokojencev je sicer zgodba za ustavno sodišče, ki pa najbrž ne bo reklo ničesar. Če bi, bi pa že našlo način (kot pri podržavljanju stanovanj), da bi bil tudi udarec po žepih upokojencev skladen z ustavo. Kot ponavadi, najbrž tudi vi ne boste odgovorili, pa vseeno lep pozdrav! VAŠ DRŽAVLJAN jTTtroTnrrrirrrinrrrim IBSENI ŠANK za kmečko sobo, vgrajevalno omaro in mizo pod ceno prodam. Kastelic,’ Stanetova 20, Celje, tel.: 063/ 21-048 PERZIJSKE MUCKE, stare mesec dni, brez rodovnika, lepo napredujejo. Prodali jih bomo čez približno štirinajst dni. Pravočasno si jih rezervirajte. Tel.: 063/ 29-005, po 20.uri FANT, 37 let, želim spoznati resno žensko iz Velenja ali okolice „Bosanku“. Sre-teh Šajihovič, Vojkova 12 a, Velenje VU LKANIZACIJ A In AVTOPRALNICA DRŽAVA POŽRLA DRUŽINO Menda Slovencem ni še nikoli šlo tako dobro in nikoli tako slabo1 kot danes, ko živimo v samostojni državi. (Prejšnja naj ne bi bila vredna piškavega oreha, čeprav so Slovenci bili do pred dveh let drugačnega mnenja.) Dobro nam gre v toliko, da nas je poln gobec suverenosti, samostojnosti, neodvisnosti in še podobnih visokoletečih atributov, s katerimi zakrivamo dejansko stanje. Sociala, dvoumna beseda, je v Sloveniji na psu, kjer je tudi osnovna družbena celica - družina. Družina je v vsaki sodobni državi ogledalo uspešnosti slednje. V našem primeru je slika porazna. Smo v situaciji, da je že povsem povprečna slovenska družina obsojena na životarjenje. Najbolj so seveda prikrajšani otroci, bolje rečeno otrok, saj, kateri „pameten par“ pa si še upa privoščiti par otrok. Težko je z enakimi dohodki, s katerimi izhaja družina dveh zakoncev, če je to sploh tako, preživljati ena, dvoje ali več lačnih otroških ust, kar je že veliko odstopanje od pravila. Vse bi bilo dosti lažje, če bi država končno uvedla univerzalni otroški dodatek, ki bi pomenil pravičnejšo porazdelitev bremen krize in ustvarjenega družbenega bogastva med generacijami, ohranjanje kupne moči družin z otroki in s tem ravni proizvodnje znatnega dela domače industrije, možnosti uveljavljanja željenega starševstva, ki ga..splošna socialna ogroženost in neperspektivnost vse manj omogočata in navsezadnje spod-budnejšo družbeno klimo družin z otroki. Je pa hudič, da je odločitev o tem, če bo le takšna univerzalna državna pomoč družinam dostopna že prihodnje namesto 1995. leta, v rokah - delegatov. And Solan NOVf 130BA ____-iM' ■ NEKDANJI UDBAŠJSPRAŠUJE BAVČARJA: KOMU ZDAJ PRISLUŠKUJE PETER KRAŠOVEC OZVOČENI OPAT Minister Igor Bavčar še vedno ni iz policisjkih vrst pometel niti najpomembnejših delavcev nekdanje službe državne varnosti. Gre za delavce nekdanjega Prvega sektorja, ki so motrili na vse vrste državnih in razrednih sovražnikov, od cerkvenih dostojanstvenikov do oficirjev JLA in funkcionarjev partije, da ne govorimo o navadnih državljanih. Kako milo ptice pojo Ministra Igorja Bavčarja so v javnosti že večkrat poklicali in opozorili, da v njegovem notranjem ministrstvu delajo še vedno isti ljudje, ki so se leta in desetletja odkrito borili proti demokraciji, upamo si celo trditi, proti vsemu sposobnemu, poštenemu in naprednemu. V pričujočem sestavku objavljamo del prepisa z dolgotrajnih pogovorov z nekdanjim visokim funkcionarjem'državne varnosti v Beogradu, ki se ne strinja, da v svobodni in demokratični Sloveniji dovčerajšnji UDBOVCI v Bavčarjevem ministrstvu sedijo na tako visokih in spet najbolje plačanih stolčkih. „Uredništvo vašega časopisa je v Celju, zato pustimo ob strani metropolo in druga mesta in osvetlimo delo državne varnosti v tem lepem mestecu, kjer je bil šef te službe v Beogradu izšolani Peter Krašovec, doma iz Laškega in je zdaj v Bavčarjevem ministrstvu. Znano je bilo, da smo bedeli nad Cerkvijo, manj znano pa, da smo pazili tudi na partijske funkcionarje. V Celju so bili ozvočeni opat, gospod F. Kolšek, Mohorjeva družba in dr. Grmič, ki je še služboval v Savinjski dolini. Ti so zagotovo čutili naše spremstvo, vendar si upam trditi, da opat sploh ni vedel, da je “ozvočen,,. To pomeni, da smo mu prisluškovali skorajda med hojo Kako? »Zvezni in republiški proračuni niso smeli nikoli pripreti pipice, če je šlo za potrebe varnostne službe, zatorej so bili strokovnjaki varnostne službe med najbolje opremljenimi v Evropi. Celjski opat je bil cel ozvočen, od telefona do prostora, del pogovorov je bil opravljen z “mikrofonom-puško,,, kot smo zadevo popularno imenovali. Ko si jo usmeril proti sogovorniku, si lahko na veliko daljavo brez motenj posnel cel pogovor, svoje pa so pridali še njegovi sodelavci, saj so bili tudi v Cerkvi ljudje z različnimi,, pogo-» sto tudi najnaravnejšimi nagnjenji in smo jih na ta način izsiljevali. Ne morete si misliti, kako milo ptice pojo Peter, komu zdaj prisluškuješ? Od opata do partijskega sekretarja Rekli ste, da je bil potreben podpis štirih odgovornih funkcionarjev, če si hotel „nekoga obdelati". „Po Rankoviču je bilo to zakon, vendar veste, kakšni smo bili Jugoslovani v odnosu do zakona. Po drugi strani je bilo to pogosto objektivno nemogoče, zato je bila največkrat praksa, da si zaupal operativcu in potrdil njegov predlog." Če malo preskočimo, ker smo že v Celju, komu razen Cerkvi ste neprekinjeno odmerjali vašo pozornost? „V Celju konkretno Mohorjevi družbi, med posamezniki pa vsem iz nekdanjih predvojnih strank ali funkcionarjem na oblasti. Tudi vodilnim delavcem v gospodarstvu. Vsem, za katere smo imeli razvrstitev, ki se je končala na -“to„ ali “izern,,. Konkretno so to bili ... “Pred opatom zdajšnji pomožni škof Grmič, Aleš Ilc, Stane Seničae, za Marjana Osoleta je bilo že razvpito ... „ Tu ste našteli dva nekdanja partijska sekretarja in člana CK ZKS ... “Točno. Pred to službo ni bil nihče izvzet, saj se spo- mnite, da je Rankovič odletel, ker je njegova služba ozvočila celo Titovo spalnico • • • » Že, že, vendar so bili partijski funkcionarji vendar nad vami! “Nad kom? Vedno je nekdo nad nekom, v strokovnem smislu in v tej stroki ni bila partija nikoli nad stroko in tem delom. To ne gre, ne moreš mešati politike in stroke.,, Mislimo na sodelovanje, saj so vendar funkcionarji partije pogosto odločali o usodi posameznikov in tudi mnogih ljudi . .. “Tudi to je točno in res, vendar s tem ni rečeno, da tudi mi nismo popazili na njih, če so začeli štrleti iz okvirjev ... „ Kakšnih okvirjev? “Iz okvirjev, ki jih je postavljala družba. Torej, kar so navadni ljudje najprej zamerili: razkošno, razuz- dano življenje, pijančevanje, ženske ... „ Ali je bil to vzrok za Staneta Seničarja in Aleša Ilca, opata ali škofa Grmiča? “Ne.„ Pripravil: J. S. Prihodnjič: Bordel na Hudinji in spoved v hotelu FRANCOZA, ŠVERCERJA Z OROŽJEM, RINILA S CESTE NAŠA REPORETERJA IN POBEGNILA S STOPETDESET V MEGLO Na Sloveniki, na odseku smrti pri Slatini, sta Francoza z oznakama Rdečega križa preko dveh neprekinjenih črt prehitevala kolono in divjala naproti dvema neprekinjenima kolonama vozil, ki so prihajala naproti. Da bi se izognila čelnemu trčenju, sta zavila pred vozilo z reporterjema Nove dobe tako tesno, da sta jima odrezala vztrano ogledalo. Glava pod kolesom tovornjaka Večer pred dnevom mrtvih ni bilo iti na cesto. Zal je novinarski poklic tak, da dogodki ne sprašujejo po vremenu. In tako se je napletlo, da sta se prav tisti mrzli in deževni večer, prepleten še z meglo, iz Lendave vračala naša reporterja. „Celi ravenski del Prekmurja je razpokan zaradi širjenja cest med posameznimi kraji, zato sva se odločila, da si pot skrajšana preko sosednje Hrvaške. Namesto proti Murski Soboti sva v Lendavi zavila proti Murskemu Središču, ker sva morala še v Štrigovo in Raz-križje, kot je pisalo na potnem nalogu. Deževalo je kot iz škafa, večidel pokrajine je bilo v megli, na cestah pa izjemno število vozil," je pozneje v uredništvu tožil Franc. V križišču s Tržaško v Mariboru je mimo kolone rinil naprej avtomobil s francosko oznako, ki je imel na zadnji strani dve nalepki Rdečega križa. Po že prislovični slovenski vljudnosti so vozniki umikali svoja vozila, da bi bradati francoski mladenič le prišel v kolono, ki se je uvrščala proti Ljubljani. Tudi midva sva mu dala prednost in glasno razglabljala, kam neki ta Francoz pelje to pomoč, ki je po vsej verjetnosti namenjena Bosni. Potem sva na Francoza pozabila, jaz sem poslušal glasbo, šef pa je po polžje rinil z drugimi, ker sta bili v obe smeri koloni vozil. Pred tunelom skozi Konjiško goro se je tik pred naju z odstavnega pasu zrinil vlačilec z ljubljansko registracijo in kolono še upočasnil, saj je stari tovornjak težko prikolico komaj vlekel z dvajset kilometri na uro. Po drugem tunelu na slatinski strani, kjer je zdaj prepovedano prehitevanje po tistih dveh katastrofalnih nesrečah in se cesta prevesi navzdol, sem glasno odšteval pospeševanje tovornjaka: 35, 40, 42, oho, 45, zdaj bo skoraj petdeset, ko je nenadoma zaropotalo, avtomobil je zaplesal, jaz pa sem imel glavo pod kolesom prikolice od tovornjaka. Vsaj tako sem videl, ko sem slišal Nanija: „Drži se, ta je nor ... “ Ne dam dokumentov in ne bom čakal policije „Pasji sin, to pa je bilo na tanko ...“ sem spet slišal Nanija, ko se je avtomobil umiril in je bilo vsenaokoli belo. Šele potem sem dojel, da se svetloba najinih žarometov odbija od Francoza, da Italijan za nama sveti z dolgimi in da nasproti vozeči tudi svetijo z dolgimi lučmi ... Kaj se je zgo- dilo? Jaz ne vem, pozneje sem dojel, da je Francoz prehiteval celo kolono preko dveh neprekinjenih črt in divjal proti vozilom, ki so prihajala nasproti v dveh kolonah. Kako, da ni prišlo do hujšega, mi ni jasno. Za naju vem, da sva se rešila, ker je Nani sunkovito zavil v desno proti tovornjaku, ki je vozil na oni strani rumene črte, da bi začel spuščati kolono naprej. Če bi najino vozilo še za deset centimetrov zaneslo v desno, bi bila pod kolesom, ki sem ga videl na svojem ušesu ... Ropotalo je ko hudič, potem se je avto umiril in spet sem slišal Nanija: „... volan je ostal v roki, kolesa se vrtijo, noge so tu, torej sem tudi jaz tu, vetrobranska šipa je cela, motor brni, torej se še vedno peljeva po cesti in ne letiva proti nebesom ... “ „Kaj hudiča se dogaja," sem vprašal. „Če tadva vozita Bosancem pomoč, sem jaz avto in me lahko ti voziš," je brenkal Nani. „Hopla Cefizelj, zbrisala pa je ne bosta, mater vama francosko, ko mislita, da sta že v Bosni" in je projačil: „Daj mali, prosim te, iztisni še kakšen kilometer, da ti Franco-zeka ne izmeglita." In vendar sta Francoza izginila v noč, požrla sta ju megla in dež. „Samo mirno kri, dobiva ju na cestninski postaji", je mrmral Nani in vspodbujal avtomobil. Francoza sva res zagledala, ko sta spet prehitevala stoječo kolono pred cestninsko postajo. Nani je zavil za njima in mimo njiju na ono stran, da nista mogla naprej, za njima pa je zavozil Italijan, ki je na Slatini vo- zil za nama in tako nista mogla pobegniti. „Ne, midva sploh nisva prehitevala, kaj šele, da bi vozila v škarje in oplazila vajin avtomobil, “ je bil odločen možak, ki je sedel na desni. „Ne dam dokumentiv jn ne bom čakal policije," je odrezal voznik, sedel v avto in gas proti Ljubljani. „Prav“, je rekel Nani, „bomo pa poklicali policijo" in je odšel k mitničarju ter skušal priklicati miličnike. „Samo lepo počasi",nama je dejal dežurni oficir na policiji in v mikrofon zdrdral registrsko številko francoskega avtomobila, opis voznika in sopotnika. „Če ju patroli ne bosta mogli uočiti, ker sta lahko zavila kamorkoli, ju bomo dobili na meji. Nekje bosta morala izstopiti iz države, opis pa smo posredovali vsem patrolam in dežurni v centrali ..." Francozi švercali orožje Čez tri dni vest iz policije: ob izstopu iz države v Italijo so naši varnostni organi odkrili v enem osebnem in enem tovornem vozilu francoske registracije z oznakami Rdečega križa in z napisom, da vozijo pomoč Bosni, večje količine orožja. Orožje in vozili so zaplenili, Francoze pa predali preiskovalnim organom ... Zato se je Francozoma tako hudičevo mudilo, da bi naša reporterja skoraj potisnila pod tovornjak in ...naprej raje ne gre razmišljati. Že tako je bilo gro-zno • • • Jani Sova PRORAČUN V ROKAH ZAPRAVLJIVCEV MINISTRI METALI DENAR SKOZI OKNO Inšpektorji SDK so končali svoje delo v devetih ministrstvih in njim podrejenih službah. Nepravilnosti pri poslovanju so ugotovili kar v osmih od devetih ministrstev, kar pomeni, da je odnos ministrov do denarja davkoplačevalcev naravnost kriminalno malomaren. Seveda pa kot ponavadi za to ne bo nihče odgovarjal kljub temu, da so brez slehernih vknjižb, pogosto popolnoma neracionalno zapravljali milijarde tolarjev. Janez Kopač: Čunprej potrebujemo proračunsko sodišče. Poglejmo si primer ministrstva za pravosodje, ki po ugotovitvah inšpektorjev SDK poleg prometnega ministrstva še posebej izstopa. V zapisniku SDK so dokazi za povsem neurejeno knjigovodstvo brez dokumentacije o plačilih, ki so jih v imenu ministrstva za pravosodje in upravo opravljali neposredno iz proračuna. Takšnih plačil je bilo lani kar za 196 milijonov tolarjev in to predvsem za nabavo računalniške opreme, za katero dokumentacija za plačilo sploh ni bila dostavljena knjigovodstvu v knjiženje. Tudi ni dokumentacije o dobavi opreme, zato ta sploh ni evidentirana in ni mogoče opraviti niti inventure. Inšpektorji v svojem poročilu navajajo, da neurejeno knjigovodstvo vodi do opuščanja slehernega nadzora nad osnovnimi sredstvi, dvomljive pa so tudi vse investicije v vzdrževanje in popravilo službenih stanovanj. Iz predplačila za kupljeno opremo so plačevali avtorske honorarje delavcem sodišča, veliko plačil pa so nakazali tudi Pravni fakulteti za opravljene storitve v prvi polovici letošnjega leta - nekaj nad 6 milijonov tolarjev. Kakšen nered je v poslovnih knjigah ministrstva za pravosodje in upravo, kaže tudi podatek, da le - to ni imelo ob koncu preteklega leta evidentiranih 90 službenih stanovanj in 939 najemniških. Poročilo SDK očita minstrstvu za pravosodje in upravo še številne druge nepravilnosti in pomanjkljivosti pri vodenju poslovnih knjig. Kaj na to pravi dr. Rajko Pirnat? Ugotovitve SDK postavljajo v zelo slabo luč nekdanjega pravosodnega ministra dr. Rajka Pirnata. Zato smo ga zaprosili za njegovo mnenje o tem. Takole pravi: „Zapisnik SDK je napisan skrajno pomanjkljivo, vsebuje nedokazane domneve in računske pomote, tako daje očiten njegov namen uporabiti ga v predvolilnih političnih obračunavanjih. Zapisnik SDK pravno formalno sploh še ni dokončen*', meni dr. Rajko Pirnat. Za mnenje o zapisniku SDK in o go- spodarjenju ministrov s proračunskim denarjem smo povprašali tudi predsednika skupščinskega odbora za proračun in javne finance Janeza Kopača, ki pravi takole: „Menim, da ugotovitve SDK držijo, zato ker se ima vsako ministrstvo pravico pritožiti nanje in jih spodbijati, češ da niso resnične. Prav v primeru ministrstva za pravosodje in upravo se to ni zgodilo. Le Republiški zavod za informatiko, ki je v sklopu tega ministrstva, je poslal v zvezi z zgolj enim očitkom mnenje, da se ne strinja z ugotovitvami SDK. Zelo koristneje, da imamo takšne preglede, saj dosedaj države nihče ni kontroliral pri pravilnosti in zakonitosti ter racionalnosti njenega poslovanja. Ravno odbor za proračun in javne finance je januarja letos sprožil te preglede in poslali smo tudi inšpekcijo v različna ministrstva. Upam, da po teh inšpekcijskih pregledih ne bo nikoli več tako, kot je bilo. Ljudje v ministrstvih se ob takšnih pregledih tudi česa naučijo, po drugi strani pa jih je malo bolj strah, kar pripomore k večjemu občutku odgovornosti pri njih.** Dr. Rajko Pirnat zanika večino teh ugotovitev in pravi, da je vse skupaj zgolj predvolilna propaganda. „Ker so ugotovitve neprijetne, skušajo stvar spolitizirati. To se mi zdi zelo nekorektno. Saj so bili ti pregledi opravljani celo letošnje leto. Izsledki, ki so bili predstavljeni na odboru julija v zvezi z ministrstvom za promet in zveze, so še mnogo hujši kot na ministrstvu za pravosodje in upravo, kljub temu pa niso sprožili tovrstne reakcije, ker pač volitve še niso bile pred vrati. Dr. Pirnat v , svojem odgovoru piše, da so te ugotovitve naročena predvolilna negativna propaganda, kar pa je seveda čista laž.** Bivši pravosodni minister tudi trdi, da zapisnik SDK še ni pravno formalno dokončen. To naj bi ugotovil tudi skupščinski odbor za proračun in javne finace. „To ne drži. Predno sem prišel v javnost s temi podatki, sem pri pravni službi SDK naročil mnepje o tem, kdaj zapisniki postanejo javni. Njihovo mne- nje je, da postanejo javni takrat, ko poteče rok za vložitev pripomb s strani tistega, ki so ga pregledovali in ko SDK odgovori na te pripombe. Poleg tega sem na odbor vedno povabil SDK in predstavnika ministrstva, ki so ga pregledovali, tako da so si lahko med sabo povedali vse, kar so mislili, da si morajo. Zato je pravno formalno zapisnik dokončen. “ Dr. Pirnat v svojem odgovoru tudi trdi, da zaradi neurejenega knjigovodstva ne more biti odgovoren minister, saj ni njegova funkcija spremljati pravilnost vknjižb. Zato je po njegovem mnenju očitati nezakonitosti in nepravilnosti pri vodenju knjigovodstva ministru navadna manipulacija. „To je res. Sicer na zahodu, kjer so države bolj urejene, tudi če so zgodi želežniška nesreča, minister za promet odstopi, čeprav nima nobe zveze z nesrečo. To je inštitut odgovornosti, ki pri nas še ni razvit. Minister res ne more natančno vedeti, kaj mu ga lomi nek knjigovodja. Vendar pa gre še za nekaj drugega. Največ pripomb v poročilu SDK se je nanašalo na Republiški zavod za informatiko. Dr. Pirnat pa je, ko je bil še minister, zaposlil novega šefa Zavoda za informatiko - torej je človek, ki ga.je on pripeljal, delal te napake. V tem primeru pa se mi zdi, da je soodgovoren, če že za knjigovodjo ne more biti. Po drugi strani pa je tudi res, da je bil dr. Pirnat predsednik stanovanjske komisije in da je v imenu vlade podpisoval škodljive pogodbe, s čemer javnost še niti ni seznanjena. Poleg tega pa nihče ni rekel, da je on odgovoren. To nikjer ne piše, pač pa se to je dogajalo v njegovem ministrstvu v času, ko je bil on minister. Zanimivo bi bilo zvedeti, kolikšen je bil vpliv generalnega direktorja SDK Igorja Omerze, sicer tudi podpredsednika demokratske stranke, na to, da inšpekcijske službe še niso pregledale poslovanja ministrstev, ki so v rokah demokratov. (Ruplovo Ministrstvo za zunanje zadeve, Bavčarjevo Ministrstvo za notranje zadeve in Kacinovo Ministrstvo za informiranje.) Dovolj je, da se spomnimo, kako širokopotezno je Jelko Kacin zapravljal denar za promocijo Slovenije v ZDA, in obljubljal obisk 30.000 ameriških turistov, ki jih nikjer ni bilo. Kako sankcionirati takšno ravnanje z državnim* denarjem? »Najboljša kazen ni denarna, ampak politična, kar pomeni odstop odgovornega ministra. “ Zato ni še nihče odstopil. Marjan Kranjc je še vedno minister. »Glede na to, kar je ugotovila inšpekcija SDK pri njem, bi bil že čas, da bi počasi šel. Na žalost takšni podatki nikogar posebej ne zabolijo. V Nemčiji je takrat, ko računsko sodišče izda poročilo, vsako leto kar nekaj samomorov med politiki, ki jim odkrijejo to in ono. S tem hočem ilustrirati, kako zelo drugačen odnos imajo do tega vprašanja. Ljudje se tega bojijo in je zanje nekaj groznega, če jih razkrijejo pri nepravilnostih. To je stvar morale, ki je pa pri nas še ni. Vendar se morala izgrajuje skozi izkušnje, skozi dogodke in jaz verjamem, da bo nekoč tako tudi pri nas. Do takrat pa je edina moč, ki lahko vpliva na to, pritisk javnosti. Če se nekdo umaže pri javnih financah, bi moralo biti za vse njegove koalicijske ali strankarske partnerje nesprejemljivo, oziroma sploh ne bi smeli pomisliti, da bi ga poizkušali še kam plasirati. To pa bi omogočila samo pomoč javnosti. Takšne zadeve se seveda dogajajo povsod po svetu, vendar na zahodu zaradi tega padajo kariere. Pomembno je še nekaj, kar bi rad posebej poudaril. Slovenija se nahaja med dvema državama, ki sta najbolj skorumpirani v Evropi, med Hrvaško in Italijo. V teh dveh državah strašno zlora- tm--. Ali sta Marjan Krajnc in Rajko Pirnat največja grešnika? SDK najprej vpraša ministrstvo, kdo je odgovorna oseba. V vsakem ministrstvu je več odgovornih oseb, ki so podpisniki. Proti tej odgovorni osebi nato vodijo postopek.“ Omenili ste, da so se do sedaj najhuše nepravilnosti pojavile v ministrstvu za promet in zveze. »Republiška uprava za ceste je falsi-ficirala zaključni račun in to za ogromne zneske, poslujejo povsem v nasprotju z zakonom o računovodstvu in ugotovili so veliko neracionalnost pri trošenju denarja. Poleg tega ekonomske analize kažejo, da so se relativne cene pri ce-stogradnji v zadnjih letih zelo povečale. Sodeč po teh analizah je tretjina cestnega denarja pri nas vržena stran. Če bi drugače poslovali, bi lahko imeli eno tretjino več cest.** bljajo javne finance skozi stranke. To je pri njih že institucionaliziran mehanizem. Pri nas tako daleč še nismo, vendar smo že na robu tega. Če sedaj ne bomo v javnih financah naredili reda, ga bomo morali delati na italijanski način čez dvajset let.“ Bogomir Špiletič, svetovalec generalnega direktorja SDK Igorja Omerze, pravi o tej problematiki takole: »Strašno me moti politi- zacija dela SDK. Tega si nikakor , ne želimo. Delali smo in bomo v mejah veljavnih pristojnosti, saj je po zakonu odgovoren za kontrolni postopek inšpektor sam.** Janez Vodnar COCA-COLA IN NASMEH, POLITIKA IN ROCK AND ROLL NEZNOSNA LAHKOST BIVANJA Propagandni aparat prodaja, informira, opominja, vpliva na osebna prepričanja in jih spreminja, morda spreminja čustva in navade, potemtakem pa oblikuje tudi družbo in odnose. Vsakdanje so vesti o vrsti kriz modernega sveta, o vojnah, lakoti, o strahotah nuklearne kataklizme, o demografski eksploziji, vsa ta dogajanja izzivajo brezperspektivnost, strah svetovne javnosti in vplivajo na posameznika destimulativno. Propaganda pa perspektivo zna ponuditi, vsaj delček sreče in motivacije. Negativen učinek takšnega prepričevanja je svet iluzij, v katerem se posameznik ugodno počuti le na prvi pogled. Za razliko od črnih strahov modernega sveta nudi propaganda idealno sliko, na vseh področjih in v vsakem časlf, vsakemu posamezniku ne glede na spol, starost, veroizpoved, narodnost in politično prepričanje. V negativni zorni kot propagande lahko stopimo skozi dejstvo, da propaganda eksistira vzporedno z manipulativno funkcijo, premeteno izkorišča človekovo duševnost in njegove nagone, zna ponuditi ugodje namesto resnice, prodaja sanje namesto realnosti. In kje na tej poti se je izgubila svoboda človekovih odločitev, stjo pričakujemo novih obljub, da sežemo po mavrici. Vsaj navidezno. Kozmetična industrija ne prodaja prvenstveno konkretne uporabne vrednosti, ampak obljubo lepote in mladosti, avtomobil znane znamke ponuja moč in privilegij, industrija zabave streže strastem, politika ponuja perspektivo in boljšo prihodnost, verske institucije olajšanje po smrti. Nadomestki realnosti, ki bojkotirajo individualnost. Coca-cola kot trend univerzalnosti, Levvis kot svetovna smernica oblačenja, vse z reklamnimi prijemi, ki snično. Ker prikazuje orientirano resnico’, je dezinformacija. Trend, da bi prodajalci sreče našli nekakšno univerzalno resnico, ki bi bila raznovrstnim potrošnikom vsem krojena po meri, pa vsemu navkljub ne more obstati. Tolmačenje sporočila je bilo in bo odvisno od percepcije posameznika. Kritika črne propagande, ki postulira tržišče prav posebne vrste in uvaja rod vsemogočnih specialistov za marketing človeških duš, je upravičena. Že noro brihtni Hitler je trdil, da je mogoče s pametno propagando ljudi prepričati, da so nebesa pekel ali obratno, da je bedno življenje raj. Propaganda, ki ravna z ljudmi kot primitivno množico neumnežev, ne bi smela obstajati. Ne smemo pa po- zabiti, da je to skrajni, črni kot propagandne dejavnosti, ki se največkrat začne in tudi že konča pri neuspelih poskusih tovrstnega vplivanja in poseganja v skrite človekove kotičke. Nedvomno so v njej prisotni manipulativni elementi, a tudi manipulaciji se je moč upreti, še posebno zato, ker se njenega obstoja zavedamo. Osvajalci človekove zavesti nikoli ne morejo natanko vedeti, kako bodo njihova sporočila delovala, ko jih bomo interpretirali v skladu z osebnimi stališči, pričakovanji, čustvi, interesi in izkušnjami. Že sum, da nam skušajo nekaj podtakniti, je včasih dovolj, da neko sporočilo ignoriramo. Ksenija Lekič ZAKAJ SLOVENCI NE MARAMO NOGOMETA ŽOGA POSILJUJE Ne moremo reči, da smo bili Slovenci kdajkoli izrazito „nogometni“ narod, kot so na primer Nemci, Angleži, Francozi, Italijani in ne nazadnje paleta „jugonarodov“ onstran Sotle. Izrazito slovenski ndružinskitt šport je alpsko smučanje, če odštejemo obvezno pijančevanje, nogomet pa nas je v letih ,Jugoslovanizmau tangiral le kot modna, vendar tuja muha. „Slovenci“, med katerimi je bilo in je čeda^e več uvoženih, so tako desetletja prinašali darove na nogometni žrtvenik z vso kramo, navdušenjem zaradi navdušenja in pretiravanjem. ko se odloči za nakup določenega proizvoda ali pa, ko vstopi na volišče? Obkoljeni smo z institucijami, ki kar tekmujejo v zadovoljevanju naših hotenj. In presenečeni ugotovimo, da tudi z našim okusom, stališči in prepričanji skušajo upravljati drugi, prodajalci sreče in politiki, ki mahajo s čarobno agresivnimi palicami po človekovi zasebnosti. Res želimo vi-) deti in slišati to, kar nam je že vnaprej določeno? Propaganda namreč sijajno sledi načelu: povejte nam, kako bi radi slišali tisto, kar vam želimo povedati ... Raznovrstni prodajalci znajo z dobro premišljenimi simboli vzpodbuditi globoko ukoreninjene nagone, jih obuditi. Proizvodnja sanj je povezana s skrito človekovo duševnostjo, željami in potrebami. Propagandne dejavnosti seveda ne smemo zreducirati zgolj na negativne učinke, niti ne moremo o ljudeh, ki jim je namenjena govoriti kot o neinteligentni čredi ovac, ki ni sposobna reagirati in ravnati brez duševnega pastirja, te 'zlobno-namerne propagande'. V skrajnih mejah bele ali črne propagande resnice najbrž ni. Vedeti moramo, da so proizvodi, ki nam jih ponujajo in med njimi z vso previdnostjo izbiramo, substituti, kot so na primer politiki nadomestek drug drugemu. Najbrž drži, da smo v končni fazi deležni enakih koristi, zato ostaja vprašanje, ali je sploh kdo oškodovan. Od obljube do užitja kvalitet je dolga neresnična pot, pa naj gre za zeliščni čaj, ki čez noč uniči celulit, čudežne tablete, po katerih postanemo vitki, kremo, ki premaga leta in vdihne nagubani koži mladost, časopis, ki obljublja kvaliteto, pa je ni, kler kot lastnik ono-, stranskega življenja in ne nazadnje politike, ki so sicer samozadostni v lastni histeriji, rabijo pa občinstvo in res je, vsi se radi popasemo po lepšem in boljšem, ne glede na to, je realno ali ne, z nestrpno- dosežejo tudi najbolj nezaupljive. Univerzalni politiki z univerzalnimi obljubami, prostora je dovolj. Sodobno družbo zaznamuje vrsta sodobnih 'kiksov', najprej ta, da so blagovno-denarna merila prodrla v vse družbene odnose, ko denar in uspeh postajata barometra človekove sreče. Najbrž pa še vedno nekje obstajajo srečneži, ki bi denar, tudi če bi ga imeli mnogo več, trošili še vedno na enak način, za knjige in potovanja na primer. Blagovno merilo pa je prisotno povsod, pri politiki v prepričevanju o vrednosti človeka, ko odločajo denar, namenjen propagandni akciji, moč in avtoriteta, ki pridobita javno mnenje in množične medije in za desert še spretnost prepričati večino. Prepričevanje o vrednosti proizvoda je bistvo reklame, indoktrinacija prepričuje o vrednosti ideje, religija o vrednosti verovanja. Propaganda zna izkoristiti vse oblike človekove eksistence in spoznanja znanstvenih disciplin, še posebno psihologije. Kot baza propagandnega delovanja nastopajo razne frustracije, kompleksi manjvrednosti, egoizem, identifikacije, projekcije, sublimacije, konformizem, tradicionalizem. Propaganda izkorišča polje človekove duševnosti, njegovo potrebo po mistifikaciji in mitolo-gizaciji, funkcionira kot regulator nasprotij naše bleščeče civilizacije. Razrešitev težav se ponuja navsezadnje tudi v obliki proizvodov, ki torej niso več samo realni objekti, prinašajo odgovor na motivacije, nedosegljive ambicije in podobno. Seveda pa duhovni diktatorji ne ukazujejo, ampak le nežno in nevsiljivo svetujejo. Razmišljanje o resničnosti črnega propagandnega sporočila je najbrž odveč. Pa vendarle, propaganda materiala, političnega, ekonomskega ali kakšnega drugega, ne prikaže z več plati, temveč poudarja le pozitivne strani, zato propagandno sporočilo ne more biti in tudi ni re- Kljub temu, da je skoraj ves čas obstoja prve t zvezne lige med članicami bila tudi slovenska predstavnica - Olimpija, enkrat s takšnim, drugič z drugačnim predimenom, so si „kranjski“ navijači raje izbirali svoje idole na jugu, recimo nogometne klube Dinamo, Hajduk, Crveno Zvezdo in Partizan, kar je bil očitno pomemben doprinos bratstvu in enotnosti. Do slovenskega »nogometnega nacionalizma" pač ni moglo objekt oboževanja tudi zaradi zelo preprostega razloga - z izjemo parih let so bili na repu lestvice, iz katere so celo izpadli. Po osamosvojitvi so si »slovenski" ljubitelji nogometa omislili novo državno prvo ligo, v kateri poleg slavne Olimpije z novim obeskom SCT srečamo tudi nogometne klube, za katere pred leti nismo niti slišali. Vsem je skupno to, da v njih igrajo južnjaki in takšni si hodijo ogledovat predvsem ljude ,južnega" porekla. Če je lepo vreme, se jih nabere tudi po štiristo! (Bilo bi jih več, če se Jugo-armija ne bi umaknila) Nabere pa se par tisoč zijal, da bi videli, kako lahko italijanski prvoligaš razbije »slovenskega". Žalostno stanje »slovenskega" nogometa se najve-rodostojneje odraža v apatiji NK SCT Olimpija, ki kljub temu, da ima v slovenski prvi ligi najugodnejše izhodišče, komaj životari. Nič čudnega, saj mora plačevati jugonogometaše, ki si niti po nogometnem znanju niti po obnašanju na igrišču ne zaslužijo svojega denarja. Drage vstopnice, vsaj kar se tiče tistih za tekme za Bežigradom, so prevelik zalogaj tudi za zadnje oboževalce »slovenskega" nogometa. priti iz zelo enostavnega razloga, ker smo lahko slovenske priimke žogobrcev v zelenih dresih prešteli na prste ene roke, pa še mezinec je bil preveč. Ljubljanski nogometaši niso bili hvaležen ali drugačni Slovenci po sili, s častnimi izjemami seveda. Žalostne spektakle balkanskega nogometa, v katerih SCT Olimpija poskuša zadržati Golijatovo mesto, pa ji venomer niti ne uspeva, Ker slovenskega nogometa nikoli niti ni bilo, ga najbrž tudi nikoli ne bo. Bo pa takrat, ko bo izumrl zadnji Novak. Franc Furland CELJSKI ŠKANDAL: PO ŠTIRINAJSTIH MESECIH JE MARJAN RUČIGAJ DOKAZAL NEZAKONITO RAVNANJE OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV KO MARKA ZASLEPI OKO Danes upokojeni Marjan Ručigaj je obupal nad svojo nezazidljivo parcelo v Šmartnem v Rožni dolini. Po večkratnih vlogah na sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja za lokacijsko in gradbeno dovoljenje, vselej z negativnim odgovorom, je na črno postavil lesenjači, potlej pa vse skupaj prodal Dušanu Robidi. In ni mogel verjeti svojim očem: na prodanem posestvu je domala čez noč zrasla lepa stanovanjska hiša. Takrat se je začelo štirinajstmesečno dokazovanje, kako dvomljivo in nezakonito ravnajo celjski upravni organi. Postavljanje črnih gradenj je postalo v celjski občini in v Sloveniji nasploh že kar vsakdanja praksa, redkeje, vendar spričo podkupljivosti državnih uradnikov spet ne tako izjemoma, pa si nekdo drzne za trajno varovano kmetijsko območje prve kategorije v strogem zelenem pasu omisliti lokacijsko in gradbeno dovoljenje za stanovanjsko hišo. Spretnemu Robidi so geometri Medobčinske geodetske uprave „5li na roke", namesto dveh na črno postavljenih barak so videli kar stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje zahtevane kvadrature in zato je na OSU- prostora in varstvo okolja je ugotovilo, da on ni bil oškodovan, pač pa Je pridobil novi investitor in verjetno v tej dvomljivi kolobociji Se marsikdo. Ministrstvo je celjski občini naročilo upravni nadzor in ko bo mimo, če bo ugotovil kaj več od nehotene nepravilnosti (!), naj bi krivci za svoje početje odgovarjali. Bati se Je, da bo spet v veljavi pravilo: vrana vrani ne izkljuva oči. K. L. foto Lucas Minister Miha Jazbinšek: ..Zaradi nezakonitosti zahtevam upravni nadzor v celjski občinski upravi" PVO dobil lokacijsko in gradbeno dovoljenje za nadomestno gradnjo. Na zemljiški skupnosti so zamižali na obe očesi in pri odmeri plačila za spremembo namembnosti zemljišča poo-sestvo skrčili za več kot petnajstkrat, čeprav bi ga Ručigaj po črki zakona o varovanih kmetijskih površinah sloh ne smel tako preprosto prodati. Marjan Ručigaj je, ko je videl, kaj se je zgodilo, vse svoje sile usmeril v to, da bi dokazal nepravilno In nezakonito ravnanje celjskih upravnih organov. S pomočjo poslanca „malih ljudi" Janeza Crneja Je vso stvar spravil v republiški parlament, vendar Je Sele z njegovo osebno vztrajnostjo in po večkratnem osebnem zavzemanju Janeza črneja pri ministru za urejanje prostora in varstvo okolja Mihi Jaz-binšku resnica prišla na dan in v javnost. Ko Je Ručigaj material predal novinarjem, je na občini zavrelo. Hoteli so sklicati tiskovno konferenco, a so si premislili, saj se nič kaj prijetno ni soočati z neprijetnimi vprašanji, če ga tako očitno polomiš. Sekretar OSUPVO Jure Sadar priznava napako, vendar meni, da je glavni grešnik Medobčinska geodetska uprava, od koder so na oddelek dobili napačno oziroma potvorjeno javno listino. In kaj dokazane nezakonitosti pomenijo za Marjana Ručigaja? Ne kaj dosti. 2e samo Ministrstvo za urejanje NEZAKONITO DELp OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV SO CELJE MAFIJA NA UPRAVNIH ORGANIH SO CELJE Štirinajst let sem bil lastnik zemljišča kmetijskih parcel 419/2 in 420/2 v skupni izmeri 2.207 m2. Parcele so se nahajale v Šmartnem v Rožni dolini K.o. Rožni vrh, v nezazidljivem območju Ote-mne. Leta 1976 in 1986 sem zaprosil sedanji OSUPVO - občinski sekretariat za var- stvo okolja in urejanje prostora, da mi dovolijo postavitev lesene barake, v drugo pa za gradnjo stanovanjske hiše ali vikenda. Obakrat sem dobil moje prošnje odbite z obrazložitvijo, da gradnja ni možna vsled: - ker je kmetijsko zemljišče J kategorije - ker je to strogi zeleni pas - ker je to strogo varovano kmetijsko zemljišče (področje) - da bi bilo to v nasprotja z urbanističnim načrtom občine Celje. Ker nisem mogel gledati travnika, kako raste trava, od tega nisem imel nič, niti jaz niti družba, sem naredil moderen sadovnjak in vinograd. Vsled tega sem rabil nepremičnine, zato sem v teh letih zgradil dve baraki in vinsko klet in to brez dovoljenja. Zaradi tega me ni nihče klical na odgovornost. Leta 1987 se me je lotila bolezen in radi tega sem bil invalidsko upokojen. Delati nisem mogel več tako kot včasih, sinova pa nad tako parcelo, ki ni bila zazidalna, nista bila navdušena. Rada bi postavila na parcelah skupni dom, pa ni bilo dovoljeno. Zato sem leta 1989 vse skupaj prodal novemu lastniku z obrazložitvijo, da zidava ni možna. Novi lastnik je v pičlem letu dni • novembra 1990 dobil lokacijsko dovoljenje in v nadaljevanju gradbeno dovoljenje za nadomestno gradnjo enodružinske stanovanjske hiše. Zidati je začel že po šestih mesecih aprila 1990. V mesecu februarju 1992 se je že vselil v novo hišo. Nisem mogel verjeti, da je kaj takega sploh mogoče, zato sem začel s pritožbami, ki sem jih naslavljal na vse upravne organe SO Celje, ki so bili merodajni za izdajo lokacijskega dovoljenja. Od slednjih sem dobival odgovore, da je bilo pri izdaji lokacijskega dovoljenja vse po predpisih in v skladu z urbanističnim redom občine Celje. Mojo bivalno barako v izmeri 12 m2 so prekrstili v stanovanjsko hišo s 85 m2. Drugo skladiščno barako so prekrstili v gospodarsko poslopje. Na barakah ni bilo hišne številke, ni bilo nobene komunalne ureditve, okno je bilo v izmeri pol m2 in to so prekrstili v stanovanjsko hišo. Rabili so pač kvadraturo, kije bila po zakonu potrebna za nadomestno gradnjo. Na licu mesta bi morala priti druga komisija, da bi preverila moje trditve, žal je dobil novi investitor signal iz SO Celje in čez noč je vse skupaj porušil, da bi zabrisal sled. Naj mi kdo reče, da to ni mafijsko delo SO Celje. Nisem imel druge izbire, kot da dobim poslanca Demosa, ki je v parlamentu Republike Slovenije, da sproži poslansko vprašanje v mojem imenu na Ministrstvu Republike Slovenije za varstvo okolja in ure-jenaje prostora Ljubljana. Po štirih mesecih smo dobili odgovor tega ministrstva, vendar je bil isti, kbt ga je dala SO Celje, da je bilo v zvezi izdaje spornega lokacijskega dovoljenja vse zakonito. To pa zaradi tega, ker je SO Celje dajala meni kot tudi ministrstvu lažne podatke in je zavajala tako mene kot ministrstvo s temi lažnimi podatki. Poslanec je od vsega skupaj odstopil z obrazložitvijo, da se naj sam naprej borim, če imam voljo in živce. Tako je tudi bilo, sam sem moral v boj za dosego pravice. Delal sem naprej pritožbe na SO Celje in na ministrstvo osebno na Miha Jazbinška - ministra. Napisal sem za en kilogram papirja pritožb. Uvideli so, da mislim resno, zato so začeli delati tako, kot se mora. Zopet je preteklo 5 mesecev, preden sem dobil odgovor ministrstva. To pot je bil odgovor pravilen, zakonit. SO Celje - OSUPVO je moralo v zadnjem tednu dni poslati v Ljubljano na ministrstvo pet faksov, vendar so bili ti faksi zelo nejasni, niso hoteli z resnico na dan. Po moji intervenciji pri OSUPVU je moral gospod Gotz poslati po faksu resnico in to: Iz tehnične priloge urbanističnega reda, štev. 223/76 za območje Otemne (Ur. I. SRS, štev. 37/85), ki smo Vam jo poslali po faksu, je razvidno, da je zazidljivo samo ožje območje ( strnjeno naselje: Otemna in da so parcele štev. 419/2 in 420/2 K. o. Rožni vrh izven zazidalnega območja Otemne, torej nezazidljive. Po štirinajstih mesecih je to edino resnično in zakonito povedano in napisano s strani SO Celje. Zato je drugi odgovor Ministrstva Republike Slovenije za varstvo okolja in urejanje prostora, podpisan minister Miha Jazbinšek, tokrat pravilen - zakonit. Med drugim piše: S pomočjo nestrokovnih občinskih upravnih organov je novi lastnik tako dosegel, da mu je bilo izdano lokacijsko dovoljenje za gradnjo hiše, seveda v nasprotju s predpisi, kajti občinski upravni organ bi moral njegovo zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja zavrniti. Občinski upravni organ je postopal nezakoni t o. Pri izdaji lokacijskega dovoljenja so bile kršene tako določbe zakona o splošnem upravnem postopku kot odloka o urbanističnem redu občine Celje. Predvsem je bila kršena določba 2. odst. 209 čl. Zakona o splošnem upravnem postopku. Lahko bi rekel, da si je novi lastnik ob sodelovanju občinskih upravnih organov SO Celje pridobil korist. Ta nezakonitost SO Celje pa jim ni bila dovolj. Naredili so še drugo nezakonitost in to, da so omogočili novemu lastniku, da je za zemljišče, ki je merilo 2.207 m2, plačal za spremembo namembnosti zemljišča za golih 172 m2 ali v SIT povedano 16.700. Ne bi se strinjal z ministrovo interpretacijo, da so bile strokovne službe SO Celje nestrokovne. Bile so še preveč strokovne in še kaj drugega zraven, vendar tega ne morem dokazati. Vsak človek pa ve, za kaj se gre! če bi bili pošteni, do take svinjarije ne bi prišlo. Gospod Jure Sadar mi je v predzadnjem odgovoru napisal: da sem s tem dosegel svoje „moralno zadoščenje11 namesto, da bi mi odgovoril na moja postavljena vprašanja. Za moralno zadoščenje nisem delal nič, delal sem za to, da sem dokazal SO Celje, da so delali protizakonito in to mi je tudi uspelo. V zadnjem pismu pa mi gospod Jure Sadar, sekretar OSUPVA in podpredsednik Izvršnega sveta SO Celje, odgovori: Na vaši pismi z dne 17. 9. 1992 in 9. 10. 1992 Vam odgovarjam zgolj iz „vljudnosti“ • Vaši pozivi, da moram to storiti zaradi zakonitosti, so brez pravne osnove. Jaz mislim, da temu. ni tako, da je dolžan odgovoriti, saj zato dobiva tudi plačo. Vsi po vrsti ste grobo izkoriščali svoje službene položaje, da ste lahko delali takšne nezakonitosti. Delali ste po načelu eden ne more, drugi lahko, po ustavi pa imamo vsi Jure Sadar, sekretar OSUPVO CeUe enake pravice in dolžnosti. Zakaj ste tako delali, veste samo vsi prizadeti na SO Celje in novi lastnik oziroma novi investitor. Upam, da bo zaradi tega kdo odstopil, zgubil službo, saj taki ljudje ne spadajo na tako odgovorna delovna mesta. Na potezi ste, gospod Sadar, sedaj Vi, kakšno boste pa potegnili, bomo pa videli. Lokacijski postopek in oglednik na licu mesta je bila in vodila: - odgovorni urbanist gospa Maja Sekulič, sodelovali so še - direktor ZPI SO Celje gospod Jože Zimšek - sekretar DER SO Celje gospod Bojan Kolenc - direktor KZS SO Celje gospod Jurij Novak (tajnik) - direktor geodetske uprave SO Celje Gojmir Mlakar - geometer geodetske uprave SO Celje Mile Rožman - sekretar OSUPVO SO Celje Jure Sadar - člani OSUPVA gospod Gotz, gospa Gotz, gospa Frankovič. Gospod Jure Sadar, poleg „vljudnosti“ mora človek imeti tudi „poštenost“, te pa na žalost vsi po vrsti niste imeli. 0 tem sta bila obveščena tudi: Predsednik Izvršnega sveta SO Celje gospod Mirko Krajnc. Naredil ni n id drugega, kot da me je prijateljsko prepričeval, mi ponudil za storjeno krivico „nelicitirano parcelo", ta naj bi bila cenejša. Žal tega izraza na oddelku za prodajo zemljišč ne poznajo, ampak je mišljeno tako, da ne čakam v vrsti, če je več interesentov. In predsednik SO Celje gospod Anton Rojec. On mi je po telefonskem pogovoru z njim dejal, da bodo s takimi ljudmi na SO Celje „pometli". Ali je metla že začela delati? MARJAN RUČIGAJ HOWy?OBfl 11. novembra 11. novembra RES JE... - da je Rudi Šeligo odstopil z mesta predsednika Sveta RTV Slovenija. Sedaj ga pri vodenju sej nadomešča podpredsednik skupščine Republike Slovenije zeleni Vane Gošnik. Zlobni jeziki trdijo, da so pozeleneli - od jeze namreč, tudi delavci RTV. - da Daniel Malenšek in Vitomir Gros (liberalna stranka) menita, da bosta morala v ilegalo, če bi se njuna stranka na volitvah slabo odrezala. Verjetno bosta šla v ilegalo na Dunaj. - da so zapisniki Službe družbenega knjigovodstva javni in dostopni za interesente, ki lahko iskažejo pravni interes, vendar pa niso dostopni za novinarje. Res krasna javnost. - da so med obiskom avstrijskega kanclerja, ki so ga spremljali tudi avstrijski direktorji, naši ministri te direktorje prepričevali, da je Slovenca dežela prihodnosti. Res pa je tudi, da jim Avstrgci niso povsem verjeli. - da bi inšpektorji ljubljanske občine Vič -Rudnik radi porušili 24 črnih gradenj. Enkrat so to že poizkusili, vendar so jim lastniki to preprečili. Kljub temu pa inšpektorji napovedujejo ponoven prihod v Mali Vrhek. Tokrat se jim zna zgoditi, da jih ogroženi črnograditelji pričakajo še bolj bojevito kot prvič. - da je ljubljanski župan Strgar gostoljuben do bosanskih beguncev. Te dobrote pa ne goji do njegovega sarajevskega kolege. - da se hrvaška Podravka dela norca. Vabi h kupovanju svojih izdelkov za otroke, za nagrado pa ponuja koledar 1993, v hrvaščini seveda. Morda pa je to način, da se bo naša mladina le učila hrvaškega jezika. - da, kadar imata PARTY CIPA in CIA, nastane PARTICIPACIJA. Ko PA RTV mine, CIPA odide, CIA pa ostane. Tako je tudi pri ukinitvi participacije za zdravstvene storitve. Te ni več, ostane pa CIA, to.je ^prostovoljno* zdravstveno zavarovanje. Prostovoljno je ravno toliko, kot je prostovoljno sodelovanje z obveščevalno službo, če te ta povabi, da ^prostovoljno* sodeluješ. - da je dohodnina huda reč. Plačati jo moraš, če dobiš ali ne dobiš odločbe. - da šo letos slovenski novinarji svoje srečanje spet sramežljivo imenovali Gorjupov! dnevi, po pokojnem kolegu, ki se je pošteno boril za novinarski stan - tudi v „rdečih časih*. Na tokratnem srečanju novinarji niso želeli kaj pametnega reči o novinarski zbornici, ki jim edina lahko v razmerju do države prinese tudi kakšne dodatne pravice, kakršne imajo novinarji na zahodu. Bati se je treba, da bodo za ko-, lege tako napočili GORJUPI dnevi, ki pa ne bodo trajali le tri dni. - da so osimske meje krivične. Pa ne za makaronarje, kakor so prepričani slednji, temveč za Slovence. - da brez slovenskih poslancev, posebej Grosa, ne morejo varno leteti niti letala. Vsaj dokler ne bodo v skupščini sprejeli zakona, ki bo dovoljeval nakup Siemensovih radarjev. - da Termoelektrarna Šoštanj nimfi ustrezne čistilne naprave. Ne bo je niti imela, če je ne bodo kupili Avstrijci. - da bi lahko minister Miha Kozinc odstopil. Res pa je tudi, da se mu ne splača, saj bodo volitve čez pičel mesec. - da so volilni rezultati suma sumarum posameznikovih odločitev. Na žalost pa voli-lec v njih svojega glasu nikoli ne najde. STRAN 8 17. STRAN LUDVIK ZUPANC-IVO: NIMAM SE ČESA SRAMOVATI ALI PRIKRIV ATI FOTOREPORTAŽA UDAREC PO PARTIZA NU ZLATARJEVO ZLATO Nisem imel namena odgovarjati, toda zaradi kupa laži in izmišljotin, sem dolžan dati odgovor in to po vrstnem redu, kot sledi in to zadnjic: 1. Verjetno boS morala iti k naSemu ministru JanSi, ki je odgovoren za naSo vojsko, da ti bo pojasnil, kakSne vojaSke Sole so obstajale v bivSi Jugoslaviji (sedaj razpadli). Mene ni nihCe poslal v Solo z neko posebno nalogo, kot blefiraš in daS razumeti, da sem bil morda v vohunsko-obveSCevalni službi. Nobene vojaSke akademije nisem opravil med NOB, ker jih nismo imeli, paC pa sem se septembra 1944 prostovoljno javil za vojaSko Solo na razpis Glavnega Štaba NOV Slovenije in bil decembra 1944 obveSCen, da sem sprejet in naj se javim v Črnomlju. Od tu smo 6. januarja 1945 krenili na težak marS preko Korduna - HrvaSke in Madžarske ter prispeli 1. februarja 1945 v Beograd. 5. aprila so nas skupino petstotih poslali v nadaljnje Šolanje v Sovjetsko zvezo, prav tako v pehotno Solo, ki smo jo zaCeli v Beogradu. Od tam smo se vrnili februarja 1947 leta. Dobili smo 30 dni dopusta, nakar smo nastopili vsak v določenem kraju vojaSko službo v JLA. Pehotni Častnik sem ostal vse do maja 1953. leta, ko sem zaprosil za odpust iz JLA in bil tako po lastni želji demobiliziran - brez vsake odpravnine. Kje si vzela in da trdiš, da sem v SFRJ opravil Se eno Solo, mi ni znano. Škoda, da nisem Sel dalje, morda bi bil „general“, tako pa sem le rezervni pehotni Častnik. Res sem opravil Se ekonomsko srednjo in pravno fakulteto, toda ob delu in s svojo meseCno plaCo (žena zaradi majhnih otrok takrat ni bila zaposlena). Ti si po konCani vojni, maja 1945 plesala in prepevala in brez nadaljne muke uživala svobodo, ki smo jo vsi težko pričakovali. Imela si odlične mentorje, direktorje in razne komiteje na razpolago, pa ti verjetno ni bilo do Študija. Sicer je bil to tvoj problem, Ce si se zadovoljila samo s pisalnim strojem. Jaz vem, da sem v Sovjetski Zvezi pretrpel Se marsikaj bolj teSkega in napornega kot v partizanih. Ta Sola ni bila kot - plesne vaje. 2. Da sem dal napaCen datum bitke na Čreti ni moja skleroza, pa tudi ti si ne paraj živcev. Za napako se mora opravičiti uredništvo Nove dobe. 3. Kdo vse so bili izseljeni iz okolice Vranskega, sem ti nanizal samo nekaj imen in ti tudi napi-* sal, da družina šega Se živi v Celju in da so verjetno Se mnogi drugi, ki so se vrnili iz izseljeniStva ali taborišč, tistih, ki pa so jih Nemci postrelili ali so konCali v nemSkih taboriščih, ne bo veC, kot tudi mojih starSev ne. Ti, Lea, si me obdolžila za zloCinca, likvidatorja. Ali veS, kako strahotna je ta obtožba? Za to boS odgovarjala mojim otrokom in vnukom. Nikdar v življenju nisem bil ne v OZN-i, VOS-u ali UDV in nikdar nisem določal nobene likvidatorske skupine. To težko obdolžitev boS pa morala Se kako dokazati. Vem, da si do skrajnosti pokazala svojo pod- lost do mene in to ti ne bo nikdar oproSCeno. Glede čmakov Se enkrat izjavljam, da sem ju videl na Čreti samo pri tabornem ognju, da nista bila zaprta v cerkvi, vsaj jaz tega ne vem, Ce pa smatraš, da je to res, pa vpraSaj Se Štiri živeCe borce: Borisa Čižmeka - Bora, komisarja bataljona, ki živi v Ljubljani, Jožeta FarCnika, BuCevega brata, iz Teharske ceste v Celju, Rada Zakonjška - Cankarja, pisatelja in novinarja, ki živi v Ljubljani in Antona Vrata-narja - Antoneska, narodnega heroja, živečega v Beogradu. Posebno prvi bi ti lahko verjetno kaj veC povedal; jaz sem bil samo borec v bataljonu in nisem o ničemer odloCal. Tisti, ki so odločali, so bili komandanti, komisarji ali partijski sekretarji. Iz bitke na Čreti so danes, razen naštetih, vsi mrtvi. Osebno ne bom mogel nikdar odgovoriti, zakaj so bili eni ali drugi likvidirani, ker o taksnih zadevah tudi nisem nikdar odloCal. Za vse ostale Cvekarije in bedasto sprenevedanje p? ti nimam kaj odgovarjati. LažeS samo zaradi tega, saj v tej zakrknjeni ihti želiš prizadeti mene, ker sem paC slu Cajn oSe živ. LažeS, da smo trije določili kazen na Čreti, kdo so ti - povej? LažeS tudi, da je pisal dnevnik SkvarCa. Povem ti, da ga ni, Je pa bil eden od preživelih borcev 1. celjske Čete- in je skupaj s Štantetom priSel v naS bataljon (padel je leta 1944 v Bistrici ob Sotli - proglašen za narodnega heroja). Dnevnik pa Je pisal Franc Pintarič - Švaba, Študent doma nekje iz Haloz. Ta dnevnik so Nemci dobili 1. novembra 1941 v bitki pri Sveti Heleni nad Slivnico pri Šentjurju, ker je odvrgel nahrbtnik. Avgusta 1942. leta je bil skupaj s soborcem Francem Skokom — Abesincem zastrupljen na Brdu pri ReCici ob Savinji. Še pripomba: Da je bil čmak „Volksdeutscher" in da se gre na to akcijo, je bilo nam borcem sporočeno tik pred odhodom s črete v dolino. Pomen akcije je obrazložil namestnik komandanta Staneta Jože Letonja - Kmet. Osebno sem bil takrat s petimi borci v mitraljeSki zasedi na cesti Gomil-sko - glavna cesta. 4. Glede Ernesta Divjaka pa sledeCe: Bil je doma iz Žalca in je priSel v nas bataljon nekako konec meseca avgusta 1941. Bil je bolj avanturist kot partizan. Z nami je bil pri napadu na šoStanj in tudi na Go-miljskem, prej pa Je morda sodeloval pri kakSnih manjših akcijah. Po bitki na Čreti smo 28. oktobra prispeli v spodnje Griže, k malemu kmetu - rudarju Kaj-tni. Tu je zveCer prosil naSega komandirja Letonjo, Ce lahko gre v Žalec po nekaj osebnih stvari. Dobil je dovoljenje, vendar Je s tem odhodom postal dezerter, tako ni bil z nami na pohodu. Po naSem prihodu z Bohorja smo se vrnili v noCi iz 6. na 7. november zopet v spodnje Griže. Čez teden dni je bil bataljon razformiran (ve se, zakaj). Divjak se je javil policiji konec novembra, ki pa ga je predala Gestapu v Celju. Podpisal je sodelovanje z Gestapom in pričel izdajati vse, kar je videl v Času enega meseca in pol. Na strani 101. knjige, ki je že omenjena, je seznam vseh, katere je izdal in sicer 45 oseb in ne kot trdiš ti, veC sto. Denunciral in izkuSal je baje tudi ljudi v zaporu v Celju, Mariboru in gradu Bori pod pretvezo, da je bil ujet kot partizan. Po vrnitvi iz Sovjetske Zveze sem izvedel, da so ga Nemci sami likvidirali pri tovarni v Šterntalii (Kidričevo). Torej je izdal, kar je paC takrat vedel. Istočasno je v Grižah izdajal tudi Fric Malus, ki je bil nato ustreljen v Mariboru v isti vrsti kot moj oCe. Nemci ju niso veC rabili. K temu vprašanju oziroma tvoji naslednji laži naj dodam Se to, da nisem bil nikdar po osvoboditvi ne občinski in ne okrajni sekretar ZK ali predsednik SZDL, nikdar nisem postavljal ali razreševal kakršnegakoli funkcionarja, direktorja itd., ker sem bil odvisen od drugih. Divjakovega brata, ki živi danes v Velenju (z materjo je bil 1941. leta izseljen), sem naSel kot organizacijskega sekretarja v Celju, ko je bila sekretarka Olga Vrabič in sicer maja 1953, ko sem priSel na svojo prvo civilno službo. 5. Moram ti odgovoriti Se na zadnjo laž, da sem tudi jaz nezakonski (tudi, Ce bi bil, bi me ne bilo sram). Mama Angela KraSek se je poročila z Alojzem Zupancem 1. julija 1923, jaz pa sem se rodil 3. avgusta 1923, kar lahko ugotoviš v griSki župnijski knjigi. Da si ti nezakonska hCi tako visokega rodu, pa smo vsi Slovenci ostrmeli, ko smo lani prebrali v regiji Jana pod naslovom : Ali bo Lea čmak najboga-tejSa Slovenka? Zame in za vse tiste, ki te poznajo, je bil to pravi Sok. No niC ne de, si paC rojena pod sreCno zvezdo in ti nisem prav niC Škodoželjen, toda matere pa ne bi zatajil, kot si jo ti v Jani. Ko sem Jo sreCal nekaj dni po tem senzacionalnem Članku, me je debelo pogledala. Odgovorila mi je ...no, saj si lahko sama misliš, kaj. Ves Cas sem bil prepričan, da si zakonska hCi rudarja Posarja. Za zaključek pa Se to! Nikdar te nisem prosil za nobena predavanja v tvojem kolektivu. Prosila si me sama, naj vaSim mladim ingradovcem povem eno ali drugo iz obdobja NOV in o delu SKOJ-a v stari Jugoslaviji. Dobro veS, in nikar ne laži, da so bile to izmišljene besede ali morda pravljice. Povedal sem le to, kar sem doživel v tej težki narodnoosvobodilni epopeji. če sem lagal, zakaj si me potem vabila? Za težko obsodbo in klevete boS dala odgovor tudi ti. Tudi tebe Čaka karma. Jaz samo upam, da mi ne bo treba pred kakšnega sodnika - domobranca, Čeprav imam Cisto vest. In to je, kar tiCe mene, do tebe - vse. RdeCi knap, Ludvik Zupanc ZAKAJ JESENIŠKE OBLASTI IZGANJAJO BEGUNCE? STRAH PRED TUJCI Proti nesrečnim bosanskim beguncem, nastanjenim v barakarskem naselju v Hrušici tik ob vhodu v karavanški predor, se je vse zarotilo. Po tistem, ko so poizkušali z gladovno stavko preprečiti »diasporo" po drugih begunskih centrih 'v Sloveniji, se ni nič spremenilo, saj urad za begunce in jeseniške oblasti še naprej vztrajajo na razselitvi. Se več: upornikom grozijo z odvzemom statusa begunca. Zakaj? Možnih je veC odgovorov. Uradni vzrok za raz-seljevanje beguncev, ki se ga jeseniška obCina in urad za begunce držita kot pijan plota, je v tako imenovani začasni rešitvi begunskega zbirnega centra na Hrušici. Barake, ki naj bi baje bile pripravljene za rušenje, je menda nemogoCe ogrevati, bo-Ue reCeno: toplota bi preveč stala. Nadalje pa je je-. sen iška občina že tako in tako obremenjena z begunci. Zadnja trditev Je edina, s katero se Je mogoCe vsaj približno strinjati. Res Je, da so Jesenice, neu samo one, obremenjene z begunci, posebej s tistimi, ki živijo pri sorodnikih. Res pa Je tudi, da je jeseniška obCina Se bolj obremenjena s ..sorodniki" -z velikim številom priseljencev onstran Kolpe, od katerih so mnogi pri „SonCni upravi" in kot takšni na občinskih pleCih. Tako se izkaže, da Je 242 beguncev iz Hrušice pravi „maCJi kašelj". Navsezadnje pa je skrb nad njimi prevzela republika, že prej pa ga je upravljalo slovensko podjetje „Novista" in mnogi tujci toplih src, katerih darovi so konCali bog ve KJe, zagotovo pa ne na Hrušici. Ena od različic toliko Zeljenega ..Izgona" Je navidezna sramota, ki da Jo barake povzročajo pri tujcih, vstopajočih v Slovenijo. Barake v izredno dobrem stanju, tudi izolacijskem, ki dopušča ekonomsko ogrevanje, bi lahko bile tujcem dokaz, kako dobro skrbimo v Sloveniji za bosanske pregnance. Podiranje lesenjač, ki v niCemer ne kazijo lepe gorenjske pokrajine, je milo reCeno kriminalno dejanje in velika škoda. Preganjanje Bosancev pa bo v Času hudih rasnih nemirov v Avstriji in NemCUi za samo- stojno Slovenijo lepa reklama. Domneva direktorja Urada za begunce Renata Krajnca ,„da so begunci del vodstva podkupili", ni niti tako neumna. Upravnika begunskega centra so res morali ..podkupovati", pa ne zato, da bi jih ne raz-seljeval, ker on tega niti ni mogel, temveC zato, da Jim Je omogočal takšne »ugodnosti", ki so jim po zakonu že itak same po sebi pripadale. Z drugimi besedami povedano: izkoriščal je tujo nesreCo. Zanimiva so tudi tolmačenja beguncev, zakaj se jih želijo znebiti. Eno izmed njih Je možnost, da želijo Jeseniške občinske oblasti v Izpraznjeno »taborišče" naseliti ob primerni podkupnini begunce, ki zaCasno prebivajo pri sorodnikih. Razumi, Ce moreš, je pa v sedanjem trenutku vsesplošne pokvarjenosti in »podjetništva" vendarle mogoCa razlaga. Bomo pa videli, kaj se bo z barakami na Hrušici resnično zgodilo, ko bo izpeljano »razseljevanje" Bosancev. Foto: LucaS Franc Furland NOVfj DOBA NI RES - da Slovenija ne krši sankcij proti Srbiji. Za to trditev je lep dokaz gostovanje beograjske skupine Partibrejkers v Ljubljani, kamor je prišla na povabilo kluba K4. Očitno to nikogar ne moti, najmanj pa kulturno in zunanje ministrstvo. Kaj, ko bi si vzeli za zgled, kako se sankcije izvajajo, ameriško ravnanje s šahistom Robertom Fischerjem, ki mu zaradi njegovega šahiranja v ZRJ po vrnitvi domov grozi celo zaporna kazen. - da Bavčarjevi demokrati nimajo dobrih idej. Tako smo lahko v medijih zasledili nov oglas te stranke. »Čestitamo Billu Clintonu. Pravi demokrat je samo demokrat. Demokrati. “To, da Bill Clinton za Bavčarjeve demokrate verjetno ni še nikoli slišal, pa tako ni važno. - da Darja Lavtižar - Bebler hujša zaradi lepote. Prej bi rekli - zaradi strahu pred volilnim porazom. - da pišoči ne spoštujemo novinarskega kodeksa. V času volitev ga moramo baje še posebej. Torej ga v »nevolilnem času* ni treba. - da razkriška cerkev ne stoji v Sloveniji. Res pa je, da na vatikanskem ozemlju. - da pravilo domin vedno velja. Če je padel Bush, ne pomeni, da bo tudi Kučan. DIVJI REDARJI TO JE PA DŽUNGLA Številni Celjani in okoličani, predvsem tisti mlajši, diskoteko Jungle dobro poznajo, in se tja ob sobotnih večerih radi hodijo zabavat. Z druge manj prijetne plati pa so to diskoteko spoznali trije obiskovalci in njihove spremljevalke z okolice Celja, ki so tja prišli v soboto 31. oktobra okoli enajste ure zvečer. M. J., J. J. In A. H. so s spremljevalkami plesali in se zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Okoli Četrte ure zjutraj pa je hotel J. J. naročiti pijaCo za vso družbo. ToCaj, ki verjetno ni dobro slišal naročila, je s pijaCo postregel samo dvema od vse družbe, nato pa odšel na drugi konec točilne mize. J. J. je odšel po zunanji strani toCilne mize za njim, stopil korak v notranjo stran Sanka in toCaju ponovil naročilo. Takoj nato Je bil „na mestu" redar, kije J. J. najprej opozoril, naj stopi nazaj, nato pa ga kljub temu, da je J. J. upošteval njegovo opozorilo, brez razloga zgrabil in vlekel ven. M. J. Je videl, da nesejo njegovega brata ven in je stekel za njim, da bi videl, kaj se dogaja. Takoj pri vratih ga je prestregel redar in ga priCel pretepati, medtem pa so zunaj trije redarji brcali in boksali njegovega brata J. J. Na pomoCje pritekel tudi A. H., ki pa je tudi ni kaj dosti bolje odnesel, saj so se tudi njega lotili redarji. Medtem ko ga je eden od številnih redarjev pretepal, se Je mimo primajal disco jockey in z izjavo Ja, to je pa džungla", lepo ilustriral dogajanje te noCi. Zunaj seje, kot da že redarji ne bi bili dovolj bojeviti in pretepaško raspoloženi, v pretep vmešal še eden od gostov, ki je nekje našel desko, s katero je ob asistenci redarjev z udarci po hrbtu pospremil pretepene goste, ki jih verjetno v tej »prijazni" diskoteki ne bodo videli nikoli veC. Kljub temu pa se bodo redarji s temi gosti verjetno še srečali, Ce ne drugje, na sodišCu, saj so le - ti obiskali policijsko postajo in si priskrbeli tudi zdravniška potrdila o poškodbah, ki so jim jih prizadejali prizadevni redarji. Vsekakor takšno ravnanje redarjev diskoteki Jungle ni v Čast, saj so redarji ponavadi za to, da pretepe preprečujejo, ne pa da jih povzročajo. Janez Vodnar J plete s svojo klientko Angelo, kar mu nikakor ne olajšuje dela. In ker gledalci žrtve, umorjenega zdravnika, ne poznamo, se ob koncu vse prav razplete in vsakdo nekaj dobi, tudi detektiv Tom 0’Toole. SLOVENIJA 1 10.10 Program za otroke, Jakec in čarobna lučka, ponovitev, Kapa nevidnica, Norčije v živalskem vrtu, Šolska tv, Analitična mehanika, Učenje angleščine s pomočjo videa, Muzzy, angleščina za najmlajše 12.00 Poročila 15.55 Športna sreda, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Program za otroke, Ebba in Di-drik, švedska nadaljevanka, Ziv žav 18.30 Že veste..., izobraževalno svetovalna oddaja 19.10 ’ Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport 20.05 Volitve ’ 92 21.40 Tvariete 22.45 TV dnevnik 3, vreme, šport 23.10 Poslovna borza 23.25 Sova, Dragi John, Beverly Hills, 90210, ameriška nanizanka SLOVENIJA 2 16.45 Sova, ponovitev 18.00 Slovenska kronika 18.10 Regionalni programi-Koper 19.00 Videolestvica 19.30 TV dnevnik Koper-Capodistria 20.00 Pari, tv igrica 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 21.00 Večer avstralske tv KOPER 12.30 Prodaja po tv 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Zdravniki s krili - avstralski serijski film 14.10 Možganski stroj - angleška kriminalka 15.30 Šok moderne umetnosti - ameriška dokumentarna serija 16.00 Oresedici - tv novice 16.05 Čarobna svetilka - otroški program 17.00 Bersaglio - v študiju Tatiana Jura-tovec, ponovitev 17.40 Arhitektovi nasveti 18.00 Slovenska kronika, Studio 2 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.50 Zdravniki s krili - avstralski serijski film 20.40 Meridiani - aktualna tema 20.20 Dolgo iskanje - angleška dokumentarna serija 21.45 Vsedanes - tv dnevnik 21.55 Juke box - glasbena oddaja v živo HTV 1 7.00 Dobro jutro Hrvaška, Trouble in mind, humoristična serija 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Hrvaške zgodbe in novele za otroke in mladino 12.00 Točno opoldne, Poročila, Serijski film 13.30 Mo-nofon l-ftOO Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Sleepers, ponovitev 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Znanstveni pogovori 18.35 Santa Barbara 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.05 Spekter 20.45 Zabavna oddaja 21.30 Ekran brez okvirja 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Poročila HTV 2 18.10 The question of attribution, britanski film 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Humoristična serija 20.35 Sleepers, serijski film 21.30 Moč in slava, športni dokumentarec 22.05 Eurogol 22.20 Metal-manija 23.20 Horoskop NEDELJA, 15. NOVEMBRA PONEDELJEK, 16. NOVEMBRA SLOVENIJA X 9.10 Program za otroke, Živ žav, ponovitev, Ebba in Didrik, ponovitev 10.30 Folklorni ansambel iz Bratislave 11.00 Sprehodi po stari Ljubljani, ponovitev 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.05 Slovenski magazin 12.35 Videomeh, ponovitev 13.05 Begunci, tu z nami 13.20 Slovenci v zamejstvu, ponovitev 15.15 Maksim Gorki: Življenje Klima Sa- mgina, ruska hadaljevanka 16.40 Novosti založb, ponovitev 17.00 TV denvnik 1 17.10 Poštar zvoni vedno dvakrat, ameriški film (čb) 18.55 Tv mernik 19.10 Risanka 19.20 Slovenski loto 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, zrcalo tedna 20.30 Zdravo 21.35 Življenjske preiskušnje, angleška poljudnoznanstvena serija 22.25 TV dnevnik 3, vreme, šport 23.00 Sova, Ameriške video smešnice, ameriški variatejski program, Bever-ly Hills, 90210, ameriška nanizanka SLOVENIJA 2 14.10 Sova, ponovitev 15.30 Športna nedelja 19.30 TV dnevnik 20.00 Druga godba ’92 Calicanto 20.30 TV prodaja nepremičnin 20.35 Gostje boga, angleška dokumentarna oddaja 21.25 Mladen Kerstner: Dirigenti in muzikanti, nadaljevanka HTV 22.20 Mali koncert, Vladimir Hrovat - orglice, Ruda Kosi - harfa 22.30 Športni pregled KOPER 12.30 Prodaja po tv 13.00 Horoskop 1.3.10 Ryan - soap opera 13.30 Istrska paberkovanja 14.15 Slaba družba - ameriški vestern, 1971 15.40 Odbojka, moški, Nova Gorica : Salonit Anhovo-Isku Tampere, povzetek 16.30 Projekt NLP - ameriška nanizanka 17.20 Stanje stvari, ponovitev 18.20 Meridani - aktualna tema, ponovitev 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.50 Zdravniki s krili - avstralski serijski film 20.40 Ko Adam spi - ameriška komedija, 1964 Žrebanje loto in Vsedanes - tv dnevnik 22.35 Rhythm & News - vodi: Andrea F. 23.35 Projekt NLP - ameriška nanizanka HTV 1 8.25 Horoskop, ponovitev 8.30 Poročila 8.45 Slika na sliko, ponovitev 9.30 Hišni ljubljenčki 10.00 Poročila 10.05 Huckle-berry Finn in prijatelji, ponovitev 10.30 Oddaja narodne glasbe 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobrina 13.30 Film za otroke 15.00 Opera box 15.30 Družinski zabavnik 17.20 Tulsa, ameriški film 18.50 Bubimir 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.05 Dramska serija 21.00 Sedma noč 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Poročila HTV 2 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.05 čudežni stroj 21.00 Odletel bom, serijski film 22.00 Hrvaška nogometna liga 23.05 Šport 23.20 Jazz SLOVENIJA 1 9.10 Program za otroke, Trije Roko-mavhi, lutkovna igrica, J. Morti-mer: Odloženi raj, angleška nadaljevanka 10.35 TV mernik, ponovitev 10.50 Forum, ponovitev 11.10 Utrip, ponovitev 11.40 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 15.50 Slovenski magazin, ponovitev 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Program za otroke, Radovedni taček: padalo, P. Zidar-L. Troha: Utonilo je sonce: Amerika je daleč, Oscar Junior: sanjam ali bedim italijanska nanizanka 18.15 Obzorja duha, ponovitev 18.50 Werner Fend: Moja knjiga o džungli, nemška poljudnoznanstvena serija 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport 20.05 Predsedniški kandidati se predstavijo 21.40 Svet na zaslonu 22.25 TV dnevnik 3, vreme, šport 23.00 Sova, Brooklynski most, ameriška nanizanka, Beverly Hills, 90210, ameriška nanizanka, Ameriška kronika, ameriška dokumentarna serija SLOVENIJA 2 16.15 Sova, ponovitev 17.30 Športni pregled, ponovitev 18.00 Slovenska kronika 18.10 Regionalni programi-Ljubljana 19.00 Videošpon 19.30 TV dnevnik RAI 3 20.00 16 črk, tv igrica 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 21.00 Gospodarska oddaja, Evropa 2000 21.30 Sedma steza 22.00 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah, Knježni kamen, ponovitev 22.45 Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev-Roger Corman: Lige-jin grob, anglški film 00.05 Talk show KOPER 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Zdravniki s krili - avstralski serijski film 14.10 Ko Adam spi - ameriška komedija, 1964 16.00 Oresedici - tv novice 16.05 Čarobna svetilka - otroški program 17.00 Rhythm k. Nevvs - vodi Andrea F. 18.00 Primorska kronika 2, šport 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.55 Zdravniki s krili - avstralski serijski film 20.45 Ponedeljkov športni pregled 21.45 Vsedanes - tv dnevnik 21.55 Glasba - glasbeni vrtiljak Alfreda Lacosegliaza, Kačji ples 22.25 Chicago story - ameriška tv nani- z cinka 23.35 N.V.P.D. - serijski film HTV 1 7.00 Dobro jutro Hrvaška, Serijski film 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Zviti lisjak, lutkovna serija 12.00 Točno opoldne, Porpčila, Serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Odletel bom, ponovitev 15.35 The Big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se hrvaško 16.35 Malavizija, Huckleberry Finn in prijatelji 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Dokumentarna oddaja 18.35 Santa Barbara 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.05 Hrvaška v svetu 20.55 Južnjak, avstralski film 22.25 Glasba 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Poročila HTV 2 17.35 Hich-Ballin, ameriško-kanadski film, ponovitev 19.15 Meteorjeva izložba 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.05 Murphy Brown 20.30 Hitro, višje, močneje, od-daja o športu 21.25 Shadow of the No-ose, serijski film 22.15 Fluid rock ca-ffe 22.50 Chillers, serijski film 23.45 Horoskop 11. STRAN 11. novembra NOVC ^ DOBA PETEK, 13. NOVEMBRA_______SOBOTA, 14. NOVEMBRA SLOVENIJA 1 10.30 Program za otroke, Moja družina in ostale živali, angleška nadaljevanka 11.00 Stol pod potico, posnetek 1. dela lutkovne igrice 11.20 Alpe-Donava-Jadran, ponovitev 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 16.20 Gospodarska oddaja: 10 000 obratov, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Tok, tok, oddaja za mladostnike 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, 'vreme, šport, forum 20.30 Volitve '•92 22.05 J. Mortimer: Odloženi raj, angleška nadaljevanka 22.50 TV dnevnik 3, vreme, šport 23.20 Sova, Bagdad cafe, ameriška nanizanka, Beverly Hills, 90210, ameriška nanizanka, Vsi so zmagovalci, angleški film SLOVENIJA 2 16.45 Sova, ponovitev 18.00 Slovenska kronika 18.10 Regionalni program-maribor 19.00 Jazz in blues 19.30 Koncert simfonikov RTV Slovenija, prenos 1. dela 20.45 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 21.15 Večerni gost 22.05 Studio City KOPER 12.30 Prodaja po tv 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Juke box - glasbena oddaja, ponovitev 16.00 Oresedici - tv novice 16.05 Čarobna svetilka - otroški program 17.00 Projekt NLP - ameriška nanizanka 18.00 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Zdravniki s krili - avstralski serijski film 20.20 Košarka, prijateljska tekma, Ljubljana : Slovenija-Italija, neposredni prenos 21.45 Vsedanes - tv dnevnik 21.55 Globus 22.55 Projekt NLP - ameriška nanizanka HTV 1 7.00 Dobro jutro Hrvaška, Serijski film 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Živeti kot cel svet, oddaja za otroke 12.00 Točno opoldne, Poročila, Serijski film 13.30 Mikser M 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Sleepers, ponovitev 15.40 The Big blue 16.00 Poročila 16.05 Tečaj nemškega jezika 16.35 Malavizija, Beverly Hills, serija za mladino 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Morje 18.35 Santa Barbara 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.05 Film video film 20.55 Klub, avstralski film 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Poročila HTV 2 18.00 Parlor, Badroom and bath, ameriški film za otroke 19.15 Meteorjeva izložba 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Hiša naprodaj, humoristična serija 20.30 Glasba v času 21.30 Marlboro mušic show 22.10 Gem, set, meč, serijski film 23.00 Nočna izmena, Allo, allo, humoristična serija, Hoodwikend, ameriški film 03.00 Horoskop SLOVENIJA 1 7.55 Izbor, Radovedni taček:Lev, Lonček kuhaj: Solata iz špagetov, Oscar Junior: želvina skrivnost, italijanska nanizanka, P. Zidar-L. Troha: Utonilo je sonce - Kukavičji Mihec 9.05 Klub klobuk 11.00 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 13.40 Večerni gost, ponovitev 14.30 Tednik, ponovitev 15.20 Ostržkove prigode, italijanska nadaljevanka 16.10 Srečanje ,z jutrovim na ptujskem gradu, ponovitev 16.20 Marijana, francoska risanka 17.00 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otoki ljubezni, ponovitev 18.00 Prisluhnimo tišini 18.30 Dober tek!-kuharski nasveti Paula Bocuseja 18.55 Risanka 19.12 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, utrip 20.45 Križ kraž 21.50 T. Hayes: Hilton, Bangkok, avstal-ska nadaljevanka 22.40 TV dnevnik 3, vreme, šport 23.10 Sova, Popolna tujca, ameriška nanizanka, Beverly Hills, 90210 ameriška nanizanka, Cherry 2000, ameriški film SLOVENIJA 2 14.35 Tok, tok, ponovitev 16.30 Sova, ponovitev 17.45 Poglej in zadeni 18.30 Videomeh 19.00 Kitajski cirkus 19.30 TV dnevnik ORF 20.00 Čarobnost plesa in glasbe 20.30 L’Homme en Colere, francosko— kanadski film 22.00 Tračarije KOPER 12.30 Prodaja po tv 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Zdravniki s krili - avstralski serijski film 14.10 Rop ob treh - španska komedija, 1965 15.40 Čarobna svetilka - otroški program 16.55 Košarka, Slovenija-Italija, ponovi- 18.00 Globus 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.35 Zdravniki s krili - avstralski serijski film 20.30 Slaba družba - ameriški vestern. 1971 21.55 Vsedanes ’ tv dnevnik 22.05 Stanje stvari 23.05 Odbojka, moški, Nova Gorica : Salonit Anhovo-Isku Tampere, posnetek 00.40 Horoskop HTV 1 9.00 Dobro jutro Hrvaška 10.30 Edukon, šolska kontaktna oddaja 11.30 Hrvaške zgodbe in novele za otroke in mladino 12.00 Poročila 12.05 Beverly Hiils, ponovitev 12.50 Allo, allo, ponovitev 13.20 Slika na sliko, ponovitev 14.00 Poročila 14.05 Pozdravi iz domovine 14.35 Izbrali ste, poglejte 16.00 Poročila 16.55 Blu-fonci 17.20 Televizija o televiziji 18.00 Poročila 18.05 TV izložba 18.20 Santa Barbara 19.05 V začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.00 TV teden 20.20 High-ballin, ameriško-kanadski film 22.00 Dokumentarna oddaja 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Poročila HTV 2 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 TV teden 20.20 Črno-belo v barvah, V avtobusu, humoristična serija, Film 23.30 Hit-depo TOREK, 17. NOVEMBRA______ SREDA. 18. NOVEMBRA SLOVENIJA 1 8.50 Program za otroke, Zgodbe iz školjke 9.50 Šolska tv, ponovitev 11.00 Sedma steza, ponovitev 11.30 Prisluhnimo tišini, ponovitev 12.00 Poročila 14.45 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah, ponovitev 15.30 Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Program za otroke 18.40 Mostovi 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport 20.05 Mariborska regija v pričakovanju volitev 21.40 J. SOmerville-M. Ross: Prava Charlotte, angleška nadaljevanka 22.35 TV dnevnik 3, vreme, šport 23.00 Poslovna borza 23.20 Sova, Haggard II., angleška nanizanka, Beverly Hills, 90210, ameriška nanizanka SLOVENIJA 2 14.55 Svet na zaslonu, ponovitev 15.35 Sova, ponovitev 17.20 Svet poroča 18.00 Slovenska kronika 18.10 Regionalni programi-Koper 19.00 Orion 19.30 TV dnevnik ORF 20.00 16 črk, tv igrica 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 21.00 Glasba, show in cirkus, Joan Baez 22.00 Osmi dan 22.50 Novosti založb 23.00 Svet poroča, ponovitev 16.50 Chicago story - ameriška tv nanizanka 18.00 Slovenska kronika, Studio 2 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.50 Zdravniki s krili - avstralski serijski film 20.40 Volkovi prihajajo - francoski televizijski film, 1970 22.10 Vsedanes - tv dnevnik 22.20 Dove il si’ suona, skupna informativna oddaja italofonske skupnosti 23.10 Projekt NLP - ameriška nanizanka HTV 1 7.00 Dobro jutro Hrvaška, Serijski film 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Mali svet 12.00 Točno opoldne, Poročila, Serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Sha-dow of the Noose, ponovitev 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Govorimo o zdravju 18.35 Santa Barbara 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.05 Sartre, tuja dokumentarna oddaja 21.00 V skupnem načrtu - kontaktna oddaja 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Poročila HTV 2 17.50 Južnjak, avstralski film, ponovitev 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.05 Državnik novega kova, humoristična serija 20.35 Glasbena oddaja 21.10 Shadovv of the Noose, serijski film 22.05 Tri ljubezni, serijski film 23.00 Premiere katerih ni bilo 00.15 Horoskop KOPER 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Zdravniki s krili - avstralski serijski film 14.10 Ponedeljkov športni pregled, ponovitev 15.10 Projekt NLP - ameriška nanizanka 16.00 Oresedici - tv novice 16.05 Čarobna svetilka - otroški program SLOVENIJA 1 9.50 Program za otroke 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Klub klobuk, oddaja za otroke 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport 20.05 Film tedna, Filozof, nemški film 21.30 Sprehodi po stari ljubljani 22.00 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.35 Sova, RAdio FM, ameriška nanizanka, Beverly Hills, 90210, ameriška nanizanka SLOVENIJA 2 15.55 Osmi dan, ponovitev 16.45 Sova, ponovitev 18.00 Slovenska kronika 18.10 Regionalni programi-Maribor 19.00 Psiho 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Športna sreda 21.30 Kvartet pozavn KOPER 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Zdravniki s krili - avstralski serijski film 14.10 Neurje nad Cejlonom - italijanski pustolovski film, 1963 15.30 Glasba, glasbeni vrtiljak Alfreda Lacosegliaza 16.00 Oresedici - tv novice 16.05 Čarobna svetilka - otroški program 17.15 Dove il si’ suona, Skupna informativna oddaja italofnoske skupnosti 18.00 Primorska kronika, Studio 2, mladi 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.50 Zdravniki s krili - avstralski serijski film 20.40 Bersaglio - v študiju Tatiana Jura-tovec 21.20 Šok moderne umetnosti - ameriška dokumentarna serija 21.50 Vsedanes - tv dnevnik 22.00 Arhitektovi nasveti 22.20 Shanks - ameriška grozljivka, 1974 . HTV 1 7.00 Dobro jutro Hrvaška, Serijski film 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Zgodbe o lisici 12.00 Točno opoldne, Poročila, Serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Shadow of the Noose, ponovitev 15.40 The Big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se hrvaško 16.35 Malavizija, Otroški svet 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Dokumentarna oddaja 18.35 Santa Barbara 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.05 Jimmy Reardon, ameriški film 21.35 Dopolnilo 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja HTV 2 17.40 Tulsa, ameriški film, ponovitev 19.15 Meteorjeva izložba 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.05 Murder most Hor-rid, humoristična serija 20.40 The Ri-ver, dokumentarni film 21.45 Shadovv of the Noose, serijski film 22.35 Oddaja resne glasbe, Horoskop PRVA DAMA ZDA HILLARV CLINTON BLESTEČA ODVETNICA IN LJUBEČA MATI Bogata, lepa in pametna, je imela Hillary Clinton vse atribute, ki sodijo k predsednikovi soprogi. V predvolilni kampanji je stala ob strani svojemu možu in navdušila Številne volivce, in tudi Ce Bill Clinton ne bi zmagal, bi ostala v srcih Američanov kot Zenska, ki ji je treba verjeti. V Clivelandu je navdušila tisoč petsto glavo množico s svojim borbenim govorom in osebnostjo, predstavila seje v plavem dvodelnem kostimu, vesela in razpoložena je mahala prisotnim: „Cas je, da spo- znamo, da ne obstajajo vprašanja, ki zadevajo samo moSke, ženske ali samo otroke, soočimo se s pro-J blemi vseh ljudi. Vseh Američanov!" Množica je bila navdušena. Hillary Clinton je na čelu tistih žensk, ki so se podale v osvajanje moSke trdnjave, imenovane politika. Ima več orožij, ni samo izjemno sposobna in ugledna odvetnica, ki so jo v preteklih pe- tih letih dvakrat uvrstili med sto najboljših odvetnikov Amerike, prisotna je v dvanajstih nadzornih odborih raznih podjetij, aktivna v Številnih dobrodelnih organizacijah. Pri tem ne zanemarja vloge soproge in matere dvanajsletne hčerke Chelsey. Spopadla se bo tudi s položajem prve dame in Se vedno branila svoja načela: ..Zavedam se ogromne odgovornosti slehernega človeka v prihodnosti generacije, ki jo skuSa vzgajati. Tudi sama sem pomagala družinam v kriznih trenutkih, vzpodbujala sem Zenske, najpogosteje pa sem pomagala otrokom." Ko jo je eden od volivcev izzval, da bi povedala nekaj o svoji hčerki, je pripravljeno odgovorila: „Ne glede na to, kaj se dogaja na političnem odru, je Chelsey deležna starSevske skrbi in ljubezni, Se vedno je najvažnejša. Upam, da mi bo uspelo, da jo bom v bodoče obvarovala pred radovedno javnostjo. Menim, da mora živeti tako kot njeni vrstniki in v skladu s svojimi željami." Nikoli ni bila radikalna feministka. V Šestdesetih je Šokirala feministično nastrojene prijateljice, ko je preprosto odpovedala perspektivno odvetniško službo in sledila izbrancu svojega življenja, Billu Clintonu, ki ga je spoznala na univerzi Vale, poleg vsega je tudi odlično igral na saksafon. Ko so jo opazovali po clivelandskem shodu, kako uživa v komuniciranju z množico, so se spomnili Jackie Kennedy. Res je, da nima njene prefinjenosti, ima malo predebele noge in premočno brado, pač pripada drugemu tipu ženske. Vendar pa Hillary Clinton izžareva karizmo, ki lahko očara množico. SUPERMANOVA LJUBEZEN NA VOZIČKU Margot Kidder je spoznala svetovna filmska Javnost kot Supermanovo spremljevalko „Lois Lane". Bila je lepa, hitra in enkratna, danes pa je le navadna bolna Američanka. Margot si Je v prometni nesreči hudo poškodovala hrbtenico, ta nesreča je izzvala Se naslednjo - finančni polom. Zelo se je zadolžila in da bi vrnila dolg, je prodala Številne umetniške slike in nakit za 800 tisoč dolarjev, ostalo jih ji je Se 238. Na pomoč Ji je priskočil le Richard Pryor, ki je prepričan, da mu bo Margot denar vrnila, ko se bo vrnila v Hollywood in začela ponovno snemati. Vrnila seje iz bolnišnice in nekaj časa bo morala preživeti na invalidskem vozičku, upa pa, da bo hitro ozdravela in uspela poravnati dolgove. Superman pa je v resničnem življenju nanjo pozabil... AFERA Z ITALIJANSKO IGRALKO LAURO ANTONELLI ŽRTEV LEPOTNE OPERACIJE Po dvajsetih letih je Laura Antonelli dobila ponovno priložnost, da bi ovekovečila lik, s katerim je postala seks simbol, a doživela je katastrofo kot žrtev Sarlatanske estetske kirurgije. Namesto pomlajen, je njen obraz iznakažen in nerazpoznaven. Oči so zabuhle, spodnja ustnica zelo nabrekla, lica so polna oteklin. Rezultat, trdi igralka, estetskega tretmaja s posebnimi injekcijami, ki naj bi zgladile le nekaj gubic. Prestrašena in ogorčena, se je odločila fotografirati in pokazati javnosti svojo nesrečo. S tem dejanjem je želela opozoriti tudi vse Zenske, ki se s polnim zaupanjem odločajo za lepotno kirurgijo. Laura Antonelli, seks simbol Šestdesetih in sedemdesetih let, meni, daje njena igralska kariera za vedno končana. Krivdo vali predvsem na producente filma „Malicia 2000“, ki so od nje zahtevali poseg pomlajevanja. Ravno z „Malicio" je'v sedemdesetih letih zaslovela in proglasili so jo za eno največjih upov italijanskega filma. Njena življenjska zgodba je pot od revščine do uspeha. Rodila se Je leta 1942 v Puli, a njeni starSi so emi-grirali v Italijo. Laura se je v Rimu izšolala za učiteljico telovadbe, posebno dobra je bila v gimnastiki. Opazili so jo ljudje z italijanske televizije in kaj kmalu se je pojavila na malem ekranu. S prikazovanjem svojih čarov ni skoparila in ko se je pred kamerami prvič slekla, ji režiserji niso znali več ponuditi drugačnih vlog. Poročila se je z Enricom Pl-ancentinijem, ki ga Je zapustila, ko se je zaljubila v Jean Paul Belmonda in z njim preživela osem burnih let. Potem, ko sta se razSla, Je poskusila z Belmondovim večnim rivalom Alainom Delo-nom. Sledilo pa Je osamljeno obdobje, ko seje umaknila v svojo vilo v Rimu. Sama, brez otrok in prijateljev, seje vdala pijači in zelo seje zredila. Zaradi posedovanja kokaina, Je bila obsojena na tri leta in pol zaporne kazni, ki jo Je odslužila pogojno. S filmom „Malicie" naj bi ponovno dosegla samo sebe in življenje, ki ji je uhajalo iz rok. Zgodila pa seje le Se nova katastrofa. »NEW AGE«, OBDOBJE HUMANIZMA IN RENESANSE VODNARJEVA POT V RAVNOTEŽJE Dva tisoč letni astrološki ciklus v znamenju rib je končan, lep a strašljiv. Sledila bo nova era, obdobje Vodnarja, ki označuje rušenje močne ideologije, izrazitejšo moč idealov solidarnosti, potrebo po ravnotežju telesa in duše. Smo na pragu obdobja, ki naj bi pomenilo globalno človekovo renesanso. Kako si predstavljamo „zlato obdobje"? Morda kot svet spoštovanja, toleriranja, kjer bi lahko prišlo do ponovnega spajanja shizofreničnega razdora med spontanimi čustvi in hladnokrvnim razsojanjem, s katerim se soočamo sleherni dan. Če ni za vas vse našteto le naivna utopija, potem ste na pravi poti, pod Vodnarjevim obokom. Konec ciklusa rib, kije trajal 2157 let, najavlja torej novo ero ali „New Age“ po anglosaksonski verziji, ki bi se uresničila kot čas sinteze, odvojenosti od individualizma. Znake prihajajočega obdobja zaznavajo tudi astrologi, v tem smislu si razlagajo padec Berlinskega zidu, izginjanje ideološke pregrade med Vzhodom in Zahodom. Optimistično razpoloženi ezoteriki predvidevajo karakteristike nove ere v najlepši luči kot propad osebnih impulzov, sintezo materialnega in duhovnega, harmoničnega rav- notežja med svetovnim in človekovim notranjim življenjem, v transverzalnih vrednotah, ki so prisotne v filozofijah, religijah, znanstvenih teorijah, ki segajo od budizma do ekologije. Na ameriški „Maharishi University“ so izračunali, da živi v duhu naštetih vodil 0,1 odstotek živeče populacije. Okoli leta 2000 bi bila ta hiperbola v porastu, Vodnarjevo obdobje naj bi doseglo en odstotek, sledile naj bi radikalne spremembe v življenju na svetovni ravni. Osemdeseta leta za „New Age“ niso bila ravno posrečena, posebno na drugi strani Atlantika. Vuppiji so z veseljem uvajali luksuz s pridihom arivizma, soft muziko in ženske za napihniti, vzporedno z ropanjem na Wall Streetu. Pa vendar je minila tudi opijanjenost z ari-vizmom. „New Age Journal" izdajajo v najmanj dvesto tisoč izvodih. Novemu obdobju drugačnega človekovega življenja so naklonjene tudi nekatere slavne osebnosti, na primer Shirley Maclaine, Richard Gere, Tina Turner. Fenomen se širi tudi v Evropi, narašča število tovrstnih časopisov, psihospiritualističnih tečajev, kjer poučujejo razne tehnike meditacije, hkrati pa si mnogi na ta način pridobivajo ustrezno kulturo za prihajajoče obdobje solidarnosti. Človek iz leta 1992 je razdvojen, živi izključno z levo možgansko hemisfero, z racionalnostjo in hladnim proračunom, desna hemisfera oziroma čustvenost ima v človekovem življenju zgolj sekundarno funkcijo. „New Age" naj bi bilo obdobje globalnih pozitivnih sprememb in premik k boljšemu človeku. NENAVADEN POJAV V BLIŽINI PULE v KOZMIČNI KROGI ZDRAVJA Na desetine Uudi prihaja v Gajano pri Puli, kjer na sedmih tisočih kvadratnih metrih v šestinštiridesetih krogih premera meter in pol, vsakodnevno tudi po več ur stojijo težko bolni, od katerih je uradna medicina dvignila roke. Prepričani so v zdravljenje z žarčenjem iz veso-Ija, ki naj bi bilo izrazito le v določenih kozmičnih krogih. Člani tako imenovanega gibanja za človekovo vrnitev k naravi so napravili 46 krogov in jih naznačili s kamenjem, kraj naj bi bil eden izmed treh na našem planetu, kjer je najmočnejše pozitivno žarčenje. Nekateri raziskovalci ugotavljajo, da resnično gre za močno žarčenje, in sicer v določenem času, ko Zemlja neposredno komunicira z vesoljem. Najmočnejša žarišča naj bi še posebno dobro vplivala na zdravljehje genetskih motenj. Uradnih mnenj zaenkrat še ni, zdravniki nejeverno odkimavajo. V ekipi omenjenega gibanja je tudi zdravnica iz Osijeka, ki sodeluje pri diagnosticiranju in terapiji, sicer pa je največ radiestezistov, bioenergetikov in nekaterih drugih alternativcev. Največkrat poteka terapija zdravljenja s kozmičnim žarčenjem v popoldanskem času, tudi v slabem vremenu stojijo številni bolniki z dežniki v na- značenih krogih. Zdraviteljsko silo krogov so raziskovali trije najbolj znani istrski radiestezisti, vsi so bili nezaupljivi in dva sta odločno trdila, da gre za navadno prevaro. Sicer pa predvidevajo, da naj bi žarčenje izhajalo iz slojev mineralov, pod zemljiščem so ugotovili tudi bogata nahajališča plina, ki ima prav tako specifično žarčenje. LJUBOSUMJE MED OTROCI Starši pogosto težko sprejemajo ljubosumje in agresivnost med brati in sestrami, ki se imajo pravzaprav radi in se bodo imeli še bolj, saj nikakor ne morejo drug brez drugega, pa čeprav se neprestano prepirajo. Starši se morajo obnašati tako, da ne poslabšujejo tekmovalnosti med otroci. Zato pa je potrebno poznati in sprejeti nekatera dejstva. Ljubosumje je naravno in ni starejšega otroka, ki v nekem trenutku ne bi bil ljubosumen, četudi za to ni bilo očitnega povoda. Ljubosumje je tudi spremenljivo glede na starostno razliko, na trenutek ,ko se rodi brat ali sestrica. Ljubosumje temelji na občutku starejšega otroka, ki se mu zdi, da mu mlajši otrok jemlje polovico ali 'večji del matere, ki je bila prej samo zanj. Otrok ne razume materinega srca, ki ima enako rado vse svoje otroke, čas, ki ga mati preživi z mlajšim otrokom ni več posvečen njemu in zato se čuti prikrajšanega. Če je starejši otrok star dve ali tri leta bo pokazal takoimenovano regresijo: težave pri jedi. Otrok, kije že dolgo sam jedel bo ponovno hotel, da ga hranijo. Možno je tudi, da bo ponovno močil posteljo, četudi se je tega že odvadil in da bo nemirno bo spal. Vsi ti pojavi so znak, da si želi biti majhen, da bi starši preživeli čimveč časa z njim in mu posvetili vso svojo pozor- nosti. Otroci, ki so bili veseli in razigrani, postanejo otožni, nemirni in depresivni. Naravno ljubosumje je včasih oteženo tudi z obnašanjem staršev, ki se boje da novorojencu starejši otrok ne bi kaj storil in pogosto grajajo njegovo obnašanje, celo takrat kadar je popolnoma opravičeno zaradi obnašanja mlajšega otroka, ki izkorišča svojo slabost. Tako da se vsi prepiri končajo v škodo starejšega. Agresivnost je naravna, vendar pa se ne sme dopustiti, da se izraža s fizičnim nasiljem. Otrok mora vedeti, da ne sme škodovati manjšemu, govorna agresivnost pa je ventil, ki ga ni potrebno zatirati, saj se odnosi med brati in sestrami povsem dobro razvijajo tudi brez vmešavanja staršev. Otrokom je potrebno pustiti, da sami urejajo svoje težave. Velikih razprav pred zaskrbljenimi starši ali tistimi, ki se vmešavajo ne bo, ali pa se bodo spremenile v igro, če so starši zadržani ali, če znajo odvrniti otrokovo pozornost od nepomembnih sporov. Ljubosumje se nikoli ne zdravi s kaznijo! ZDRAVE CIGARETE 'U£get Group inc.’ iz ZDA Je razvil cigareto, ki ne Izziva raka, vendar Je ni spustil v promet, saj M s tem dokazal, da Je kajenje zelo Škodljivo za zdravje. Po osmin letin raziskav Je skupina strokovnjakov tega Združenja otkrlla sestav cigaretnega dima, ki povzroča raka in razvila scit od paladija in magnezijevega nitrata, ki preprečuje kancerogeno delovanje dima. Poizkusi na zivaiin so pokazali, da se je število mali- gnih tumorjev znatno zmanjšalo. Ta odkritja 'U-gget Group ins.so uporabili na sojenju proti vec tobačnim tovarnam, med njimi tudi 'Uggeta'. sojenje Je leta 1988 sprožila družina 58-ietne zenske, ki je umrla za rakom na pljučih, ki gaje dobila po 42-letin kajenja. Proces Je dobila družina, ki JI je bila dosojena odškodnina v visim 400.000 dolarjev. To Je bila prva odškodnina, ki Jo je morala plačati kakšna tobačna tovarna. ODKRITA STRDKTURA ENCIMA HIV Mednarodna skupina raziskovalcev z Univerze Rutgers Iz New Jerseya, Nacionalnega IStituta za rak In Univerze Iz Tel Aviva, Je otkrlla trodimenzlonalno strukturo povratne transkriptaze, encima, ki omogoCa razmnoževanje virusa, ki povzroča AIDS. Razikovalcl upajo, da bodo kmalu naSII nova zdravila za borbo proti tej bolezni. Dve zdravili odobreni za zdravljenje AIDSA, AT Z in DDI delujeta tako, da pre- prečujeta delovanje encima povratne transkriptaze. Raziskovalci trdijo, da Jim bodo ti novi podatki omogočili zavzemanje tako imenovanega 'bioraclo-nalnega' pristopa k Izdelavi novih zdravil, namesto da poizkušajo ubiti virus v labaratorlju. Oboroženi z novimi znanji o biologiji svojega ciljnega encima morajo kemiki odkriti ali izbrati nova možna zdravila, na katera encim ne bo odporen. MUZIKA JE BIZNIS Te dni je po slovenski deželi jako modno govoriti o ekonomsko-kulturnem embargu Srbije, ki so ga klub K4 in še drugi slovenski promoterji bojda prekršili z organiziranjem turneje PartiSrejker-sov. V gostilniških pa tudi povsem akademskih debatah se krešejo mnenja o tem, ali je dejanje moralno in načelno ali narobe. Svetovni embargo je vendar tako resna stvar, da se je mora Slovenija kot ena izmed mlajših članic svetovne skupnosti nedvoumno držati. Končno je ekonomski in kulturni bojkot tisti mejnik, ki naj bi streznil Srbe, da že enkrat nehajo podpirati destruktivno Miloševičevo diktaturo. Stara plošča ? Te teme se je v Delovi Sobotni prilogi lotil tudi Boris Jež. Pristopa k problemu se je lotil navidez zelo pragmatično. Navidez zaradi tega, ker so vsa dejstva, ki jih je navedel, povsem resnična, vendar pri malce širšem vpogledu na balkansko morijo ne vzdržijo. Prvi izmed razlogov za domnevno napačno odločitev je po Ježovem komentarju nedeljivost embarga na kulturo in gospodarstvo. To je nedvomno res, toda trditev izzveni prav cinično, če se zavemo dejstva, da trenutno vsaj pol sveta posluje s Srbijo, po nekaterih govoricah pa Slovenija celo prednjači med zahodnimi državami. Pleskavica „izpod tezge“ torej da, z guslami pa ne bo nič, kaj ? Ali še bolje: ker gre pri kulturi in podobnih mumbo-jumbo zadevah pač za javno nastopanje, pri biznisu pa to ni neobhodno, se zdi Ježev članek kot odkrit posmeh vsem prizadetim, češ: „Če Partibrejkers ne bi nastopili v Sloveniji, bi bilo vojne že zdavnaj konec“. Ali res ? Konec koncev bi lahko bili Partibrejkers deklarirani četniki pa ne bi bojkot njihovih nastopov prav nič pomagal ustaviti morije. Če se na beograjskem neodvisnem radiu B-92 vsaj gredo mirovniško gibanje če že ne kaj drugega in če beograjski rockerji vsaj poskušajo prepričati sonarodnjake, da od vojne ne bodo imeli prav veliko, pa to po Ježovem mnenju ne bi smelo zanimati pravega Slovenca. Ob tem se spotakne še ob honorarje, ki naj bi jih Partibrejkers prejeli, ne pozabi omeniti Jugoestrade in kar je še tega, vse skupaj pa malce spominja na nazi-punk afero, kije v začetku osemdesetih pripravila nemalo zabave vsem dežurnim pogromasem po Sloveniji. Z bojkotom Partibrejkersov in radia B-92 se bomo torej uprli nasilju, ki divja pri naših sosedih, z dostojanstveno držo bomo pripravili podivjane manijake, da bodo prenehali s klanjem po Bosni? Se vam morda ne zdi, da je ekonomosko-kulturni bojkot višek cinizma, ki si ga je uspel izmisliti zahodni svet? S tem, da države članice ZN celo slabo prikrito trgujejo s Srbijo, hkrati pa bojkotirajo kulturno izmenjavo, ne počnejo nič drugega kot da pomagajo Slobovemu režimu. Kakšne ekonomske sankcije vendar? Zdi se, kot da bi se prepirali slaboumni. Če je že skoraj dve leti jasno, da armadnih hajdukov in od krvi podivjanih kriminalcev ne more ustaviti nič drugega kot uporaba sile, je ekonomski bojkot kot prikriti žegen za to početje. Kulturni bojkot je le smetana na torti. Cinizem vedno pride na koncu, kot posladek. Namesto, da bi z vojaško akcijo ustavil agresijo srbske vojske, nam zaho-' dni svet ponuja nekakšne sankcije, bojkot in podoben larifari, ki se ga na koncu še nihče ne drži. Pisanje izpod peresa Borisa Ježa dosledno sledi tej logiki. S tem, da škandalizira slovensko turnejo Partibrejkersov, ponuja povprečnemu Slovencu kaj lahek recept za mirno spanje: „Bojkotiram srbske rockerje-pomagam izstradanim Sa-rajevčanom“. Če na predmet pogledamo zares pragmatično, ugotovimo da ga od vojne izmučen Bosanec za takšno pomoč še v zadnjico ne bi brcnil. Bosanci rabijo puške in topove pa strelivo pa rakete pa kruh pa konzerve, ne pa nekakšen gandijevski bojkot. In to tistih ustvarjalcev, ki zaradi nestrinjanja z režimom že tako komajda uspejo nastopati v matični državi! Povrhu vsega so srbski rockerji razen pregovornega Bore Čorbe kaj malo vpleteni v Miloševičevo politiko. Bulvarski pristop k tej problematiki lahko kaj hitro zamegli pogled in ustvari novo, „tokrat zares čisto resnično'1 resnico. Od tu do linča pa je le še korak. Končno se tega zaveda tudi sam veliki vožd. Prav dosledno obvladovanje vseh srbskih medijev ga je pripeljalo na prestol zdaj najbolj osovraženega naroda v Evropi. In pri tem so mu pomagali prav novinarji, ki so natančno vedeli, ob kakšnih priložnostih je treba uporabiti taktiko rumenega tiska. KONCERTI V torek, 10. 11. bo v klubu K4 Istran-ski žur s trenutno najmočnejšo istran-sko zasedbo, skupino PIŠČACI. Piščaci so vokalno instrumentalna zasedba, ki zbira, raziskuje in izvaja istrske ljudske plese in pesmi. Nastali so leta 1990, ime pa so vzeli iz ljudske terminologije-gre za enega izmed mnogih izrazov za ljudske godce v Istri. Kljub kratkemu času delovanja se njeni člani že dolgo vrsto let aktivno ukvarjajo z istrsko ljudsko glasbo. Marino Kranjac je bil član pred leti zelo uspešne skupine ISTRANOVA, Emil Zonta pa je bil producent obeh velikih plošč Istranove. Zonta je tudi eden pomembnejših organizatorjev srečanj ljudskih godcev v Motovunu in Roču. Z njima pogosto sodeluje tudi Dario Marušič, legenda istranske folk scene. Najpomembnejše področje delovanja skupine je severna Istra. Na tem področju, zlasti v okoliških vaseh Buzeta in Buj je ljudsko godčevstvo še zmeraj živo, saj obstajajo zasedbe in godci, ki že vrsto generacij prenašajo godčevsko izročilo iz roda v rod. Prav s temi godci Piščaci največ sodelujejo, z njimi godejo na raznih feštah. prireditvah, po gostilnah... Godčevsko izročilo severne Istre predstavljajo s tipičnimi inštrumenti s tega področja, kot sta bajs (istrski bas z dvema črevnatima strunama) in vijulin (violina). V tej zasedbi godejo najbolj znane plese severne Istre-šaltin, polko, štajeriš, valcer. šete paši, do paši, cotič, denček... Marino Kranjac ima korenine v južni Istri (labinu). Z istrskim mehom rad zaigra najbolj znan ples južne Istre, balun. Sicer pa Piščace kot vse istranske zasedbe zanimajo takorekoč vsa glasbena izročila. Tipični inštrument čičarijske planote je dvostrunska tamburica, zraven pa še bugarijo (pojejo). Piščaci predstavljajo enega izmed vrhov tukajšnje etno glasbe, njihovi koncerti pa običajno na zelo ugoden odziv občinstva. Metalica: 22.11. v Munchnu V torek, 17. 11. bodo v klubu K4 nastopili MINISTRV OF POWER in TEST DEPARTMENT. Pet kultnih londonskih T.A.O. D.J.-ev bo skozi večer krmarilo med hard core houseom, garažo transom, raggo ter etno-technom, vmes pa bodo s posebej prirejenim programom vpadli velikani post industrijske popularne glasbe TEST DEPARTMENT. Slednji še zmeraj veljajo za najbolj dosledne in najbolj udarne izmed vseh industrijalcev, spomnimo se jih tudi po sodelovanju s stavkajočimi britanskimi rudarji, njihov koncert pred leti v Ljubljani pa je še dolgo veljal za enega izmed najboljših koncertnih dogodkov v Sloveniji. Nikakor ne smete pozabiti na ME-TALLICO, ki bo zanihala grive 22. 11. V Munchnu, seveda. Dan kasneje si lahko v istem mestu ogledate B-52’s. Enajsti december je dan, ki si ga morajo zapomniti vsi, ki dajo količkaj na svoj ugled in glasbeni okus. V Munchnu bo namreč nastopil JAMES BROWN. VIDENO DANZIG, nabildani jezni mož, ki smo ga pred kratkim imeli priložnost videti v Gorici, je v ZDA izdal neokla-sicistični instrumentalni album z naslovom „Black Aria". Zaenkrat gre samo za ameriški projekt, usoda morebitne evropske izdaje pa je še negotova. TREND Na Martinovo piti bambus. LESTVE Velika Britanija (NME)-albumi 1. SIMPLE MINDS - Glittering Prize 81/82 2. MADONNA - Erotica 3. PRINCE k THE NPG - Symbol 4. R.E.M. - Automatic for the Peo-ple 5. ABBA - Gold 6. MICHAEL BOLTON - Timeless 7. TALKING HEADS - Once in a Li-fetime 8. MIKp OLDFIELD - Tubular Beliš II 9. LIONEL RICHIE - Back to Front 10. BELINDA CARLISLE - The Be- ast os Belinda Velika Britanija (NME) - sin- gl» 1. TASMIN ARCHER - Sleeping Sa-tellite 2. BOYZ II MEN - End of the Road 3. BIZARRE INC. - I’m gonna get you 4. MADONNA - Erotica 5. BON JOVI - Keep the Faith 6. DR. SPIN - Tetris 7. DR. ALBAN - It’s my Life 8. THE SHAMEN - Ebnezeer Goode 9. TAKE THAT - A Million Love Songs 10. ARRESTED DEVELOPMENT - Pe ople everyday ZDA (Billboard) - albumi 1. GARTH BROOKS - The Chase 2. R.E.M. - Automatic for the Peo-ple 3. BILLY RAY CYRUS - Some gave ali 4. ERIČ CLAPTON - Unplugged 5. MICHAEL BOLTON - Timeless 6. PETER GABRIEL - Us 7. PEARL JAM - Ten 8. ALIČE IN CHAINS - Dirt 9. MARY J. BLIGE - Beyond the Se-ason 10. SOUNDTRACK - Singles Slovenija-ultrazvočne erozije radia MARŠ 1. SCREAMING TREES - Nearly lost you 2. RAMONES - Poison Heart 3. SMASHING PUMPKINS - I Am One 4. METALLICA - Sad but Thie 5. SONIC YOUTH - Youth against Fa-scism 6. SUGAR - Changes 7. E.M.F. - TheyTe here 8. ALIČE DONUT - Magdalene 9. HAPPY MONDAYS - Stinkin’ Thin-kin’ 10. PARTIBREJKERS - Kreni prema meni PISMA«^P^= TO NI NIKOGAR NAPADLA Dne 12. oktobra 1992 sta se približno ob 20.00 zvečer dva lovca z avtom približevala planinski koči Miklavž pod Trdinovim vrhom. Med vožnjo sta se ustavila, streljala, nadaljevala vožnjo in spet streljala. Skupno sta ustrelila petkrat. Ker sta zadnja dva strela izstrelila v neposredni bližini pripadnikov Teritorialne obrambe Republike Slovenije, kdo in zakaj strelja pa v temi ni bilo mogoče ugotoviti, so pripadniki TO oba lovca obstopili in ju vprašali, kdo sta in zakaj streljata. Ko sta povedala, da sta lovca in da streljata na lisice, je bilo nesporazuma konec. Skupaj s pripadniki TO sta se v planinski koči pogovarjala še dobro uro in ni bilo mogoče po ničemer sklepati, da bodo no račun Teritorialne obrambe naslovljene obtožbe, kot so jih lahko prebirali bralci v Delavski enotnosti in Novi dobi, SO. oktobra in 4- novembra, v članku „Teritorialci napadli lovca". Opis dogodka, kot je predstavljen v obeh časopisih, ne temelji na resničnosti in je nerazumljivo, zakaj si je pisec izmislil celo lažjo telesno poškodbo enega izmed lovcev, kot je nerazumljiva tendenciozna nota vsega članka. Gorjanci so del ozemlja Slovenije «n je zato razumljivo, da so enote na domači zemlji tam, kjer je to potrebno. REPUBLIŠKI ŠTAB ZA TO ZAKAJ ZNA CELJE IZGUBITI SEJEM! Omenjeni članek je pritegnil mojo pozornost, kakor tudi tisti zraven o svinjski kugi na Kozjanskem samo, da gre v prvemu članku za simptome parkljevke. Gre za gnezdo privržencev starega režima, ki deluje kot partija vselej indirektno (prikrito) preko drugih kot hudič preko kače. Tokrat so akterje pisanja v NT, Večeru in obrtniku izbrali samostojnega novinarja. Pri tej zadevi je resnica ena in edina, Liberalna stranka hoče preprečiti odliv denarja iz naslova sejma iz Celja. Gospod Piano bi lahko služil denar z resnico, če bi prišel med nas, sedaj ga ne rabimo več, pisati znamo sami, čeprav ne tako profesionalno. Dokler je šlo pri ogranizaciji obrtnih sejmov za entuzijazem, zastonjšnje delo, teh gospodov ni bilo blizu. Vsa zadeva je povezana tudi s predvolilnimi zvijačami gospoda Drameta, našega večnega predsednika in nekaterih STEP-uhov. Znano je, da je zavod Golovec do prihoda g. Pungerta, direktorja, živel od dotacij občine Celje. Istočasno je bilo odplavljenih iz Celja nekaj miljonov DEM v raznih oblikah, tudi preplačanih uslug. Naj omenim, da so delničarji STEP-a z MB med ostalimi tudi g. Drame, Draš, Verdnik, torej tisti, ki se vsako leto med seboj obme-tujejo s priznanji in medaljami. če bi moj predsednik OZ Celje, dal nase medalje za katere vem jaz, da jih je dobil, bo verjetno izgledal deklariran kot kakšen ruski general. Občnega zbora obrtnikov si ne upa sklicati že nekaj let. Na zadnjemu, marca 1990 je bilo prisotnih vsega 54 obrtnikov od preko tisoč, sam predsednik se je pa skril. Mislim, daje to dokaz, kakšno podporo med obrtniki ima omenjeni gospod. Sedaj sklicuje seje po sekcijah in tako parcelica (drobi) združenje in vlada. Gospod Gracer (trikotaža) in Leskošek (steklarstvo) zaposlujeta več ljudi kot vsi zdraharji skupaj in to naj bo merilo, saj od tega živi država, naši delavci z družinami. MARJAN MANČEK, LS SPOŠTOVANI UREDNIK NOVE DOBE V zadnjem času poznani akterji in poznavalci razmer v NOB, čeprav so takrat bili komaj rojeni, se danes odkrivajo kot veliki poznavalci novejše zgodovine • NOB. Ker je v zadnjem času lan-sirana tudi vest, da so sami partizani likvidirali priljubljenega sposobnega komandanta glavnega štaba Slovenije generalpodpolkovnika Franca Rozmana-Staneta. No, v zadnjem času se pojavlja v tej, človek bi rekel, umazani kampaniji za volitve in se zmišljujejo grehi sredinske in levosredinske opcije. čudi me, da se na neutralnih tleh še ni pojavil zloglasni dnevnik o likvidaciji borcev XIV. divizije, katero naj bi šel v presojo zgodovinarjev dr. Ferenca, dr. Sti-olovška, dr. Zevarta in jasno tudi iz av- tentičnih osebnosti - zgodovinarjev iz nasprotnega tabora. Vsekakor vas prosimo, da če je le mogoče prednji priloženi članek objavite, saj ste do sedaj razsvetilili marsikaj nepojasnjenega, pa čeprav iz Teharij. č.M., Ljubljana-Polje IZ SPOMINOV ANTONA BRICA-SILA, SPREMLJEVALCA V GŠ NOV IN POS V bližini Starega trga ob Kolpi je bila letalska baza. Tu so ponoči zavezniška letala odmetavala vojaški material, hrano in oblačila. Vodja te baze je bil Peter Kos-Petruška, znani štajerski partizan. Ponoči s 5. na 6. november leta 1944 so zavezniška letala pripeljala novo pošiljko vojaškega materiala. Med njim je bil tudi nek nov, doslej nepoznan lahki minometalec, angleške izdelave. Petruška je vedel, da se komandant Stane izredno zanima za vse vrste novega modernejšega orožja. Rad bi čim bolj oborožil svoje partizane, da bi se vojna prej končala. Petruška je poklical komandanta in mu povedal za novo pošiljko. Komandant je takoj poslal svojega spremljevalca Tončka Dobriloviča—Tončka z motorjem v Stari trg. Ta je pripeljal minometalec in nekaj min ter vse skupaj postavil v štab. Glavni štab NOV in POS je takrat bival v novih lesenih barakah v brezovem gozdičku v Lokvicah pri Črnomlju. Že zvečer je komandant Stane z veseljem razkazoval novo orožje oficirjem ožjega štaba in jih povabil, da ga zjutraj preizkusijo. 7. novembra 1944 se je zgodaj zjutraj zbral ožji štab, niso čakali vseh povabljenih. Odšli so iz tabora in našli malo jaso na robu brezovega gozda, v smeri proti Semiču. Tonček je nesel minometalec, Jug - spremljevalec načelnika Novljana - pa je nesel zaboj min. Skupaj so namestili novo orožje, naravnali merilne naprave in se vsi umaknili v zaklon - v bližnjo globoko usekano gozdno pot. Jug je podal mino, Tonček jo je vložil v minometalec in sprožil. Mina je odletela na jaso in eksplodirala. Vložil je drugo mino, spet so vsi odšli v zaklon. Mina je zadela cilj in eksplodirala. Novo orožje bo zelo primerno za partizansko bojevanje, so bili vsi navdušeni. Tonček je vložil tretjo mino, pogledal je komandanta, ki mu je dal znak, naj sproži. Vsi so stali okoli mi-nometalca, nihče pa ni mislil na nevarnost, saj sta prvi dve mini lepo eksplodirali. Silovita eksplozija je pretrgala jutranjo tišino v lepem brezovem gaju belokranjskih steljnikov. Razneslo jo je že v mino-metalcu. K«i navzoči so bili težko ranjeni. Tonček je bil takoj mrtev, drobci železa in svinca so mu prebili prsi, Jugu je odtrgalo spodnjo čeljust in na mestu je umrl. Komandant Stane je bil težko ranjen v trebuh in tudi ostali oficirji iz štaba so imeli resne poškodbe. Le Franca Štreklja-Frančka, spremljevalca komisarja Borisa Kidriča, ki je stal za Tončkom, je vrglo več metrov stran, dobil je le nekaj prask. Franček je stekel povedat t; štab, kaj se je zgodilo. Vse ranjene so znosili v štabne barake. Kurirji so z avtomobili in motorji hiteli na vse strani po zdravnike. Ludvik Pangerc-Ludvik je prvi pripeljal s sanitetnega oddelka dr. Bogdana Breclja. Pregledal je komandanta in mu nudil prvo pomoč. Zatem je odredil, da se vsi ranjenci odpeljejo v upravno poslopje rudnika Kanižarica, kjer je bila civilna bolnišnica in so jo hitro usposobili za kirurško zdravljenje. Sporočilo o težki nesreči smo na bazi 20 zvedeli šele pozno popoldne. Komisar Boris Kraigher-Janez me je poklical in naročil, naj z Dušanom Malaričem-Dušanom hitro pripraviva avto, da gremo u glavni štab, ni pa povedal, kaj seje zgodilo. Avto smo imeli na črvanovi cesti pod Bazo 20, skritega v grmovju. Odhiteli smo v dolino, v Podturnu pa se nam je pokvaril. Po daljšem popravilu je le vžgal in pohiteli smo v Lo-kvice. Ko smo prišli v glavni štab, je komisar Janez odhitel v štabno barako, Dušan je ostal pri avtomobilu. Sam pa sem se napotil u našo barako, kjer smo bili ponavadi spremljevalci in kurirji. V baraki sta ležala dva podolgovata zaboja, zbita iz surovih smrekovih desk. Pričel sem robantiti, češ kdo je spet tega vraga privlekel v našo barako. Vse, ker je prišlo za štab, so vedno prinesli v našo barako, od tu pa naprej, čeprav sem bil že dalj časa na Bazi 20, sem se imel še vedno odgovornega t> Glavnem štabu. Vedno sem skrbel za red in snago. Odšel sem ven in gledal, če je kje kdo od naših, da bi ga vprašal kaj je ti teh zabojih. Kot nalašč ni bilo nikjer nobenega. Slonim na vratih in zagledam za barako Tončkove škornje. Dobro sem jih poznal. Bili so razcefrani in krvavi.. Pov- sem sem onemel; zaslutil sem nesrečo. Odidem v barako in odprem pokrov. V zasilni krsti je ležal Tonček, bil je ves razbit, le glava je bila cela. Na ustih je imel rahel nasmeh • kot vedno. V surovo krsto so dali malo praproti in ga nanj položili. Poleg krste je bilo še vedno moje ležišče. Vzel sem blazino in mu jo položil pod glavo. Tonček je bil moj najboljši prijatelj, skupaj sva spremljala komandanta, skupaj sva bila v vseh resnih stvareh in neumnostih, ki smo jih ušpičili v štabu. Medtem je prišel Ivan Rosa-Branko, spre-, mljevalec generala Jake Avšiča. Povedal mi je, kaj se je zgodilo. Vsa sreča zate, mi je dejal, da si šel na Bazo 20, drugače bi bil tu poleg s Tončkom, ko pa sta bila pri vseh stvareh, ki so se dogajale v štabu vedno skupaj. Takrat me je poklical komisar Janez; brez besed sva odšla v avto. Vsak je po svoje sprejel to neverjetno novico. Bili smo brez besed. Odpeljali smo se ti Kanižarico. Komisar je odšel v bolnišnico, z Dušanom pa sva čakala zunaj. Z velikim upanjem smo čakali ugodno novico. Komandant Stane je bil operiran, sedaj se počasi prebuja, smo zvedeli zunaj. V resnici pa se je počasi poslavljal, a nihče si ni upal tega povedati. Ksi smo mislili, da ne moremo izgubiti tako priljubljenega komandanta. Nastala je temna noč, ki je s svojo črnino povečala komandantu posmrtno masko, Božidar Jakac pa ga je risal. Tončka in Juga so ponoči prepeljali na pokopališče v Vojno vas pri Črnomlju, komandantu Stanetu pa so pripravili žalni oder v Sokolskem domu. Spremljevalci smo se pritožili generalu Jaki Avšiču, zakaj nista mrtva spremljevalca ob komandantu. Tončka in Juga so potem pripeljali v Sokolski dom, kjer sta zadnjič spremljala svojega komandanta. Ob žalnem odru, so se nenehno vrstile častne straže, borci, aktivisti, mladina, oficirji, komandanti in vsi vojaški in politični predstavniki NOV in POS. V mimohodu pa so se poslavljali borci bližnjih enot aktivisti OF in večje množice domačinov - Belokranjcev. Popoldne, 8. novembra 1944 30 se pričele poslovilne svečanosti. PRODOR USPEŠNIH Pojasnilo ljubljanske zavarovalnice d.d. Ijuhljana, Čopova 14, v zvezi z objavljenim intervjujem v časopisu nova doba, dne 16. 9. 1992, pod naslovom „PRODOR USPEŠNIHU Citirani intervju je bil objavljen z namenom promoviranja Ljubljanske zavarovalnice na celjskem območju. V intervjuju so posamezne nedoslednosti in zaključki, ki lahko ti javnosti povzročijo negativne implikacije za konkurenčno zavarovalnico. Razlog je v tem, da besedilo intervjuja ni bilo avtorizirano, posamezne trditve pa so - po vsej verjetnosti - nenamerno uporabljne v napačnem kontekstu. Besedilo, ki se nanaša na druge zavarovalnice in eksplicitno na Triglav, se glasi: „...zato je tudi struktura starih zavarovalnic neustrezna, saj niso oblikovale varnostnih skladov in so podkapitalizirane. Tako je Triglav izgubil polovico svojega tržišča, še vedno pa zaposluje isto število ljudi ..." V zvezi z navedenim dajem naslednja pojasnila: 1. Poudarjam, da sem novinarja posebej opozoril, da ne želim nikakršne promocije, ki bi šla na škodo katerekoli druge zavarovalnice. 2. V citiranem besedilu gre za napake, ki so posledica neupoštevanja konteksta razgovora in nepoznavanja zavarovalne stroke. Novinarjema, ki sta me intervjuvala, sem pojasnil poslanstvo in funkcijo zavarovalništva v smislu zakona o tej dejavnosti iz leta 1976 ter vsebinsko razliko, ki je nastala s sprejetjem Zakona o temeljih sistema zavarovanja premoženja in oseb leta 1990. Gre seveda za zahtevna vprašanja preobrazbe zavarovalništva v bivši Jugoslaviji in pozneje v Republiki Sloveniji iz vzajemnih, „paradržavnih institucij", katerih družbeno poslanstvo je bilo predvsem varovanje družbene lastnine, v storitvena tržna zavarovalna podjetja. Problem oblikovanja skladov je bil predvsem problem zagotavljanja ravnovesja zavarovalnega portfe-Ija zavarovalnice. Drugi problem; ki je identičen „ bančnemu sindromu", pa je v finančni oziroma naložbeni funkciji zavarovalnice. „Finančno čudaštvo", kot ga imenuje dr. Ribnikar ti svojem delu „Uvod v finančno ekonomijo", se je „prijelo" tudi naložbene funkcije zavarovalnic. To pomeni, da so bili skladi zavarovalnic s politiko negativne obrestne mere razvrednoteni, s političnimi odločitvami pa pogosto nesmotrno alocirani. Namesto, da bi zavarovalnice s tržnim pristopom permanentno in dolgoročno gradile uravnovešene zavarovalne portfelje in nato svoje sklade trajno plemenitile s pravilno razpršitvijo rizikov skozi naložbe na finančnem trgu, so v skladu s tedaj veljavnim normativnim sistemom gradile „vzajemne skupnosti, v katere zavarovanci združujejo svoja sredstva", kot zavarovalno skupnost opredeljuje dr. Boncelj, v svojem delu „Eko-nomika zavarovanj" iz leta 1983. Na podlagi navedenega je očitno, da gre za podedovane sistemske lastnosti, ki jih Čutijo vse zavarovalnice. Saj so tudi nove zavarovalnice, na podlagi zakona iz leta 1990, nastale predvsem z izločitvijo in preobrazbo dotedanjih zavarovalnih skupnosti u samostojne zavarovalniške delniške družbe. (Podedovane slabosti čuti tudi Ljubljanska zavarovalnica.) Resnici na ljubo je treba dodati, da bo vprašanje lastninjenja prav za zavarovalnice še posebej občutljivo! S. V besedilu, ki sem ga citiral pod točko 1, gre za napačno ali vsaj nedosledno interpretacijo strokovno zahtevnega pojasnila, ki sem ga dal v intervjuju in nato za nerazumljivo povezavo z izgubo tržišča Triglava. Ko sem govoril o zavarovalnem tržišču, sem pojasnil, da je Triglav ob izgubi jugoslovanskega trga ostal brez svojih predstavništev v drugih republikah, iz njegovih dotedanjih območnih skupnosti Maribor, Novo mesto in Koper pa so nastale samostojne, nove zavarovalne delniške družbe: Zavarovalnica Maribor d d, Zavarovalnica Tilia d d in Adriatic zavarovalna družba. Podobno je ravnala tudi Ljubljanska zavarovalnica, ki pa se je izločila iz sistema ZOIL „Dunav" Beograd predvsem zato, da je z nominacijo sredstev slovenskih zavarovancev preprečila, da bi skladi, ki jih je oblikovalo naše gospodarstvo, nepovratno izginili v brezimnih sredstvih zavarovalnice Du-nati ti Beogradu. 4- Na podlagi navedenega poudarjam, da v intervjuju navedene nerodnosti, netočnosti ali nedoslednosti niso bile namerne, ker pa lahko škodujejo konkurenčni zavarovalnici, jih obžalujem in se prizadetim ti tem smislu opravičujem. Na koncu želim skleniti ta pojasnila in opravičilo z mnenjem, ki ga delijo mnogi moji strokovni in stanovski kolegi. Zadnji čas je, da slovensko zavarovalništvo dobi svojo fizionomijo, ki bo podprta z ustreznim republiškim zakonom, z ustanovitvijo samostojnega združenja panoge in z ustrezno strokovno ekipiranostjo pristojnih organov ti republiški upravi in v Gospodarski zbornici Slovenije. Osrednja naloga managementa vseh zavarovalnic pa je, da čimprej zavrže vse relikte preživelega sistema in začne strokovno sodelovati za dobrobit zavarovancev, pridobivanje konkurenčnih prednosti zavarovalnic pa naj bo izključno posledica njihove podjetniške veščine. MAG. MIRO KONČINA UREDNIŠTVOM JAVNIH GLASIL Pošiljamo vam prevod pisma predsednika Socialistične internacionale Pierra Mau-roya predsedniku SDP Slovenije dr. Cirilu Ribičiču: „Dragi tovariš Ribičič, iskreno me je ganilo vaše prisrčno sporočilo, ki ste mi ga naslovili ob moji izvolitvi na položaj predsednika Socialistične inter-\nacionale in se Vam zanj najiskreneje za-'hvaljujem. Prizadeval si bom, da bom častno opravil zaupano mi nalogo, tako da bom nadaljeval in po vsem svetu razvijal projekt, ki ga je zastavil Willy Brandt. Prepričan, da se lahko zanesem na vašo podporo pri obrambi in uveljavljanju socialističnih vrednot širom sveta, Vas prosim, dragi tovariš Ribičič, da sprejmete izraze mojega zvestega prijateljstva Pierre Mauroy" INFORMATIVNA SLUŽBA SDP iSTOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI PREVERITE SAMI SEBE SE BOJITE KONKURENCE 1. Kaj mislite o pregovoru: več sovražnikov, več si vreden? A) S tem bi se strinjal..........5 B) Nekaj je na tem ............. 3 L) Ne drži...................... 1 2. Ali je po vašem prednost biti najstarejši med brati in sestrami? A) Zagotovo......................5 B) To je prej v škodo kot v korist ............................. 1 C) Pretehtati je treba, ali je prednost ali ne...................... 3 3. Na posnetku sta dve hiši, v kateri bi raje prebivali? A) V zgornji hiši.............. 0 B) V spodnji hiši ............. 4 4. Katera med njima bi pritegnila več turistov? A) Zgornja ................... 4 B) Spodnja................... 0 5. Kako ocenjujete svoje organizacijske sposobnosti? A) Visoko jih cenim............ 5 B) Pravzaprav jih ne cenim______ 1 L) So povprečne ............. 3 6. V kolišni meri se vam zdi ta kitajska figura nenavadna? a) Zelo je nenavadna.......... 1 B) Težko presodim............ 3 t) Deloma .................... 2 a) Zelo je nenavadna.......... 1 B) Težko presodim............ 3 t) Deloma .................... 2 Do 10 toCk Niste človek, ki bi se bil pripravljen bosti s 'konkurenco. Odločite se raje za nežnejše oblike konfrontacije s tujimi stališči ali načrti. Pogosto to ni načrtna odločitev, pač pa nagnjenost k lagodju. Bojite se konkurence, se ji izogibate in sprejemate tuje predloge. Svoje organizacijske spodobnosti pogosto podrejate drugim, ker se enostavno ne želite zoperstavljati. Od 11 do 20 točk S konkurenco praviloma nimate težav, vendar ne sodite med tiste ljudi, ki so se pripravljeni odločno boriti z drugimi in se pogosto podrejate določenemu položaju. V tem pogledu nimate trdnih stališč, a niste med tistimi, ki bežijo od konkurence. - 21 in več točk Konkurenca je za vas normalni del posla in jo jemljete kot nenehen izziv, jo sprejemate s pozornostjo in strastjo. V svojem navdušenje greste tako daleč, da pozabite celo na svoje interese. Vedno ste pripravljeni na bitko s konkurentom, ne bojite se je in v tem smislu bi se morali malce brzdati, kajti včasih prvi videz vara. Bodite opreznejši. HOROSKOP Oven 21. 3.-20. 4. HFS Bistvenih sprememb v priho-dnosti ne bo, obeta se življenje v običajnem ritmu s starimi problemi. Z dodatnimi aktivnostmi, družabnim življenjem in hobiji skušajte izboljšati svoje razpoloženje. Reševali boste finančne probleme in polagali račune v družinskem krogu. Srečne številke: 2, 7, 8, 11, 23. Bjk21. 4.-20. 5. Precej ste občutljivi, ranljivi in UHi nervozni, podvrženi utrujenosti in nagnjeni k prepirom. Ne dopustite, da bi okolje na vas vplivalo v preveliki meri. Verjeten je finančni preobrat, a bodite previdni in skušajte se izogniti tveganju. Srečne številke: 4, 11, 19, 21, 23. Dvojčka 21. 5.-21. 6. FlTl Negativen trend se bo nada-EkaEkJ Ijeval. Zavedati se morate, da vaše težave ne bodo dolgotrajne. Preobremenjeni ste z razporejanjem časa in z delom. Ljubezenski problemi lahko prerastejo v resna neso- glasja. Zberite se in odločite se, kaj pravzaprav hočete. Srečne številke: 3, 6, 8, 14, 16. Rak 22. 6.-22. 7. H^SVaš trud se bo obrestoval. Na HKS delovnem področju so možne večje spremembe, lahko naredite konec dosedanjemu tveganemu obdobju vaših dejanj, a ne pričakujte uspeha brez lastne angažiranosti. V ljubezni bodo prevladovali lepi dnevi. Srečne številke: 5, 6, 15, 22, 29. Lev 23. 7.-23. 8. Poleg neprijetnosti in manjših Ub&M prepirov, se približujejo tudi nesoglasja s poslovnimi partnerji in prijatelji. Preobremenjenost na delovnem mestu bo še bolj izrazita, kot tudi slaba fizičan kondicija. Ne prenašajte slabega .razpoloženja na najbližje. Srečne številke: 3, 7, 9, 12, 14. Devica 24. 8.-23. 9. BTn Morda niste najbolj zadovoljni EjJs tistim, kar imate, a bodite potrpežljivi in počakajte do naslednjega tedna, na obzorju so dobre novice. V zasebnosti le redki med vami ohranjajo ravnotežje, mnogi ste razočarani, nemirni in živčni. Srečne številke: 4, 7, 9, 10, 28. Tehtnica 24. 9.-23. 10. KSS V vaših poslovnih rešitvah se KhH!!| odpira svetlejša prihodnost. Počutili se boste odlično, zabavale vas bodo vsakodnevne obveznosti, srečanja in komuniciranje z okoljem. V šoli, medijih, prometu in v pisanju boste dosegali dobre rezultate. Srečne številke: 1, 5, 8, 13, 17. Škorpijon 24. 10.-22. 11. če ste v nejasni ljubezenski si-tuaciji, bodite pozorni na dneve, ki bodo sledili vikendu, odnosi med vami in partnerjem se utegnejo razjasniti. Poskusite živeti za sedanjost, kajti dolgoročna razmišljanja vas bodo le obremenila. Finančna plat je obetavna. Srečne številke: 2, 4, 9, 10, 25. Strelec 23. 11.-21. 12. Preživljate zelo zanimivo obdo- ___bje, ste aktivni, prava zvezda ivojega filma. Vse pomembne niti Jržite čvrsto v rokah. Možno je, da »e vam bo pomemben posel zavleče), a to vas ne bo preveč zaskr-jelo. Dovolj časa imate, da se po- svečate ljubezni. Srečne številke: 7, 11, 16, 21, 22. kozo.-og 22. 12.—20. 1. ■C^j Ker ste nezadovoljni s pote-fcll kom ljubezenskega življenja, je mogoča večja prelomnica, s tem bi zaključili veliko, za vas pomembno poglavje. Poslovni uspehi bodo povprečni. Pomembneje, da boste pazili na zdravje. Vzemite si čas zase, za počitek in sprostitev. Srečne številke: 2, 6, 12, 23, 27. Vodnar 21. 1.-19. 2. Težave, ki jih že imate, se ute-PSam gnej° š* poglobiti, na delovnem mestu in tudi v družinskem življenju. Ste pod hudim pritiskom in spraševali se boste o svoji identiteti. Od vas bodo veliko zahtevali, zato boste izčrpani in nezadovoljni. Pazite na zdravje. Srečne Kibi 20. 2.-20. 3. Ljubezen je dokaj negotova, vse bi bilo lahko izvrstno, pa lar nekaj manjka. Skušajte se pogovoriti, če vas razumen odgovor ne zadovolji, poslušajte intuicijo, to vas bo pomirilo. Morda je vzrok napetosti vaš ali partnerjev status in ambicije. Lahko da boste odpotovali Srečne številke: 2, 7, 9, 25, 26. BESEDA PISATELJA VITOMIL ZUPAN Zmeraj skuSam zbrisati kakSno reč iz spomina. Ves Cas Čutim, da moja pot ni prava, da ne odobravam svojega poCetja. Rad bi bil drugaCne narave - ta pa se ne da hitro spremeniti. Svojo voljo podkupujem, yaram, uničujem -in strežem svojim strastem do kraja, prav niC jim ne odreCem. Razstavljam se in spet sestavljam, podoba pa je venomer ista; od katerekoli strani se pogledam, sem zmeraj prikrit greSnik z občutkom krivde in neulovljen prestopnik, ki zvito skrbi, da ga ne ujamejo; slutim sicer, kakSen bi moral biti in kako bi moral živeti, a odganjam slutnje, zatiskam si oCi sam pred sabo; varanje samega sebe je postalo že sistem. Toda ta hip res vem, prišel bo prav kmalu trenutek, v katerem se bom prepričal, da je bilo to samo jalovo modrovanje in neznosno pretiravanje. Ker poti iz vsega tega - enostavno ni. Kolikokrat reCem v družbi: saj Človek si ne želi milijonov, saj bogastvo ne prinaša sreCe. In vendar tiho zavidam bogatašem, ki jim najboljši avto ne pomeni nobenega problema; morda mi res ni do lastnega otoka ali do jahte, ki bi bila predelana vojna ladja, vendar pa dobro vem, da živim samo enkrat in da sem v primeru z arabskimi šejki, lastniki naftnih vrelcev, diskriminiran.,, (Igra s hudičevim repom) KAKŠEN BO ŠOLSKI SISTEM V SLOVENIJI ir SUMLJIVI POSLI SOLNIKOV Minister za šolstvo dr. Slavko Gaber je v Braslovčah v Savinjski dolini v pogovoru Aktivom rav-nateijev žalske občine predstavil svoje videnje razvoja šolstva prisotnim ravnate^em žalskih osnovnih šol. Le -ti so ga s svoje strani seznanili s težavami in problemi, s katerimi se pri svo- jem delu srečujejo. Minister Gaber je na začetku povedal, daje koncepcija razvoja šolstva v Sloveniji tik pred zaokrožitvijo. Najmanj spornih vprašanj je glede visokega šolstva. Glede srednjih šol, brez poklicnih, je osnovna struk-trura znana. Matura pa naj bi bila do leta 2001 podobna današnji mednarodni maturi. Minister je poudaril, da je govorjenje o Evropi in naši poti vanjo prazno, če ga ne specifiziramo, dodal pa je tudi, da vsega vendarle ni pametno kopirati po njej, saj je tudi tam marsikaj narobe. Ministrstvo si prizadeva napraviti red v šolstvu predvsem na finančnem področju, zato tudi preverjajo delo približno desetih šol, kjer obstaja sum, da čudno gospodarijo z denarjem. Dr. Gaber je namenil nekaj besed tudi vplivu staršev na šolstvo, o čemer se v tem predvolilnem času precej sliši, saj takšno usmeritev podpirajo nekatere opozicijske stranke. Ob tem je menil, da ne moremo imeti dobrih šol, če bi lahko vsakdo ukazoval učiteljem in da je potrebno upoštevati pravice vseh, tako staršev kot tudi učiteljev oziroma stroke. Zavzel se je za boljšo motivacijo dobrih učiteljev in za stimuliranje nadaljne izobrazbe učiteljskega kadra. Omenil je, da ministrstvo plačuje šolnino za številne učitelje, ki se izobražujejo ob delu, vendar na žalost še ne morejo pokrivati vseh stroškov za dodatno izobraževanje, saj proračun tega pač ne dopušča. Kar se tiče materialnega položaja šolstva, smo slišali, da je izredno slab. Investicije zelo nazadujejo. V letošnjem letu so zanje namenili v proračunu samo 400 milijonov tolarjev, kar zadošča komajda za izgradnjo ene same osnovne šole. Glede privatnih šol je minister dejal takole: „Zaseb-ne šole so v vseh postsocialističnih deželah neka obljubljena dežela, vendar pa v resnici to nikakor niso. Te šole podpiramo, vendar je vprašanje, kolikšen naj bo delež državne podpore tem šolam. Ali jih naj država podpre s 70 odstotki kot na Nizozemskem, s 30 odstotki kot v Avstraliji ali pa z med 12 in 15 odstotki, kolikor znaša povprečna državna podpora tem šolam na zahodu." Minister smatra, da je država v prvi vrsti dolžna skrbeti za javno šolstvo. Prvi tuj jezik bodo pričeli poučevati že v tretjem ali pa morda celo v prvem razredu osnovne šole, saj so izkušnje glede tega dokaj dobre. Kar se tiče pouka srbohrvaščine, je minister ponovno poudaril, da odločitev o tem ni v njegovih rokah, saj odloča strokovni svet Republike Slovenije za šolstvo, presodil pa bi lahko o tem tudi parlament. Glede verouka v šolah bo morala biti odločitev stro- kovno utemeljena, vendar si ne minister ne Cerkev v šolah ne želita verouka, pogovarjati bi se veljalo o pouku o religijah, vendar je tudi to v rokah strokovnega sveta. Za straše so velika skrb zelo dragi učbeniki, zato si ministerstvo prizadeva za njihovo pocenitev, za kar pa bi bilo potebno ustaviti založbe, ki pretiravajo s cenami. Zato bodo šole dobile naročilo, da še pred koncem leta natančno povedo, kaj bodo otroci resnično potrebovali, saj je to tudi eden od načinov, ki lahko zmanjša stroške. Ravnatelje so zlasti zanimali pogoji za napredovanje učiteljev, finančni položaj šolstva in uvajanje računalništva in informatike v osnovne šole,., tako imenovani program Petra. Glede slednjega jim tudi minister ni mogel povedati kaj vspod-budnega, razen suhega dejstva, da bi morale imeti šole 50 do 60 tisoč računalnikov, imajo pa jih štiri do pet tisoč. Janez Vodnar TEHNIKA ODKRIVANJA PRISTNOSTI STARIH PLATEN ZNANOST IN SLIKARSTVO V muzejih in galerijah često ostrmimo pred stvaritvami starih mojstrov in se sprašujemo, ali so platna resnično slikali Rembrandt, Leonardo, Botti-celli, Bosch ali Van Eyck, podobni občutki nas obdajajo pred deli Picassa, Cezanna ali Renoira. Kako pronikniti v srž poslikanih platen? Niso radovedni le laiki, ampak tudi strokovnjaki, ki jih ne zanima zgolj pristnost stvaritev, pač pa tudi druge skrivnosti, ki obdajajo sloje barv. Z infrardečo transradia-cijo je možno odkriti kronologijo nastanka umetniškega dela. avtentičnost, restavratorske posege na risbah, starih zemljevidih, knjigah, tekstilu, steklu, marmoru, lesu, keramiki in seveda tudi na slikah. V Zagrebu je bilo to vprašanje aktualno, ko so odprli muzej Mimara, mnogi so dvomih v pristnost raz- stavljene količine originalov. Po petih letih so se razvnete strasti nekoliko pomirile, v tem času so strokovnjaki tiho delali, s sodobno muzejsko - laboratorijsko opremo so raziskovali slike in odkrivali ozadje, ki se nahaja med lakiranim zunanjim slojem platna in lesa. Ukvarjali so se z nam nevidno, pa vendar obstoječo sliko. Z infrardečo radiacijo so odkrili prvotno Girola-movo risbo na deski. Sprememba nagiba glave v času dela je potrdilo pristnosti slike, slikar je sam pomikal nagib Madonine glave, kar pa s prostim očesom ni moč zaznati. Z rentgenskimi x žarki je mogoče prodreti skozi celoten sloj slike, z ultravijoličnimi žarki raziskovati poškodbe na površini, z infrardečimi pa odkrivati posebnosti med skrajnima slojema slike. Strokovnjaki si vedo pomagati tudi z makrofotografijami, ko s povečavami odkrivajo podrobnosti morebitnega nanašanja. Trangenicialna fotografija je namenjena raziskovanju rehefa, s tovrstno tehniko razkrivajo duktus slikarje, ki so prepoznavni kot rokopis. Z naštetimi ne-destruktivnimi metodami se Strokovnjaki dokopljejo do »nevidnih slik" umetniških del. V muzeju Mimara uporabljajo infrardeči videorekorder, ki ga je v ZDA patentiral Zagrebčan Mladen Blaževič. Gre za mini video sistem, ki ga sestavljajo visoko občutljiva videokamera, infrardeča svetlobna naprava in videoprin-ter. Proces raziskovanja slike je možno spremljati na videomonitorju in sočasno sprejeti tudi videogram, re-flektogram kot sliko nevidnega. Proces raziskovanja beležijo na videorekorderju in ga shranjujejo na mini videokasetah. Aparatura je prenosna in jo lahko shranijo v nekoliko večji kovček. S temi metodami odkrivajo, da pigmenti, ki so na prvi pogled identični, vsebujejo različne kemijske sestavine, torej niso nastajali istočasno z isto roko. Možno je razpoznati tudi lažne izbokline barv, ki jih spretni ponarejavalci skušajo simulirati, da bi navidezno dosegli starost slike. Infrardeči žarki odkrivajo tudi ponarejene podpise in restavratorske posege. POLEMIKA RAZLIČNA POTA DO RESNICE V MARIBORSKEM ARHIVU Arhivi sodijo v tisto vrsto ustanov varstva naravne in kulturne dediščine, o katerih se je nekoč malo pisalo. Zadnje čase smo pa priča vse pogostejšemu sklicevanju na arhive, ki bi naj po mnenju občanov hranili vso najraznovr-stnejšno dokumentacijo, potrebno za uveljavljanje njihovih materialnih koristi in drugih pravic. Številna dejstva (med drugim tudi namenska in nestrokovna škartiranja ipd.) so vplivala, da temu ni do kraja tako in da tudi do sicer ohranjene dokumentacije ni vedno lahka pot. Arhivi imajo podobno kot druge ustanove tudi svoje notranje, lastno življenje, ki ni brez posledic za stike z javnostjo. To prihaja najelementarneje do izraza, ko se v ustanovi kaj 'dogaja', ko se odkrije kakšna 'hišna afera', ki včasih sama po sebi pojasni, zakaj je neka stvar tako in ne drugače. Pred kratkim so se nekateri posamezniki, v glavnem tisti, ki se ukvarjajo z zgodovino, seznanili z opisom razmer v Pokrajinskem arhivu v Mariboru, ki že presega pojem 'dogajanja' oziroma 'hišne afere'. Nekateri naslovniki (v prvi vrsti Ministrstvo za kulturo, višja cerkvena oblast in Arhiv R Slovenije) so bili pa že pred tem resno opozorjeni, da 'tako, kot je bilo' (v mariborskem arhivu), več ne bi smelo biti. Spomenica o Pokrajinskem arhivu Maribor in Škofijskem arhivu Maribor glede pogodbe iz leta 1965 in aktualnih razmer, ki jo imamo v mislih in je delo škofijskega arhivarja v Mariboru, poznavalcev 'notranjega življenja' mariborskega athiva ni presenetila, najmanj pa ne onih, ki so že bili žrtve 'aktualnih razmer' v tej ustanovi. Ministrstvo za kulturo R Slovenije in Odbor za kulturo pri Skupščini R Slovenije sta pred časom že prejela eno od 'verzij’ resnice o mariborskem arhivu. Če izhajamo iz stališča, da je lahko tudi molk odgovor, tedaj moremo reči, da sta naslovnika odgovorila. Ministra za kulturo so zamenjali, dr. Capudru je sledil B. Šuklje, problemi pa so ostali nerešeni in sledilo je pismo iz najožjega arhivskega kroga. 'Spomenico' škofovskega arhivarja bomo poskušali na kratko analizirati, da bi tako prek njegovega videnja 'aktualnih razmer' v mariborski 'arhivistiki’ nakazali za kakšne probleme dejansko gre. Preden se pa lotim tega postopka, si dovoljujem, saj sem v arhivu že nad 30 let, da se spomnim nekega mariborskega izobraženca, ki me je 'tolažil' pred vstopom v mariborsko 'arhivistiko', češ da je bilo v mariborskem arhivu vedno nekaj narobe, da je 'osamosvojitev’ (odcepitev od muzeja 1952) potekala dramatično, da so bile namestitve strokovnih delavcev, zlasti pa ravnateljev, predmet najrazličnejših manipulacij, ki so bile vedno vesela igra za sorodne ustanove, in da ta ustanova ni mogla obstajati brez trajnega ali potencialnega 'notranjega sovražnika’. Kakor da se po toliko letih ni v tej hiši nič spremenilo: vse te elemente vsebuje tudi citirana 'Spomenica' iz leta 1992. Po kratkem uvodu, ki nas pouči, da sta mariborski škofijski ordinat in Pokrajinski arhiv Maribor sklenila junija 1965 pogodbo o 'deponiranju arhivalij Mariborske škofije v Pokrajinskem arhivu v Mariboru in da je 'škofijski arhivar duhovnik mariborske škofije, ki z namestitvijo na delovno mesto arhivarja postane uslužbenec Pokrajinskega arhiva ...', preide pisec 'Spomenice' na t. i. 'aktualne razmere' mariborskega arhiva. Razprava o tem, kako se je mogla podpisati takšna pogodba, kakršna pač je, med arhivom in škofijo, v sredi 60. let 'našega stoletja', je drugo vprašanje, ki ne sodi v okvir naše razprave. Dvoje pa ostaja nepobi-tno: prav je, kar kažejo izkušnje, da se ar-hivalije Mariborske škofije niso deponirale v Pokrajinskem arhivu v Mariboru in da je škofijski arhivar 'končno spoznal', cja 'simbioza' z mariborskim arhivom ne more biti trajna rešitev za bogato arhivsko gradivo Mariborske škofije. 'Ločitev' med Po- krajinskim in Škofijskim arhivom v Mariboru je najbrž samo vprašanje časa oziroma Ministrstva za kulturo, ki bo na svoj molk ob 'verziji' resnice in sedanje 'Spomenice' odgovorilo s samostojnim financiranjem arhivske dejavnosti slovenskih škofij. čeprav sastavljalec 'Spomenice' ni bil do nedavnega naklonjen 'historiziranju' o mariborskem arhivu, se iz njegovega spisa vendarle spozna, da je šlo v Pokrajinskem arhivu v Mariboru od leta 1975 do danes za dve navidez različni sistemski obdobji in sicer za samoupravno do 1990 in za avtokratsko do danes. Ta ugotovitev nedvomno drži, saj smo si nekateri skusili že obe 'naravnanosti' mariborske arhivske oblasti. Točno je spoznanje, da je bil v prvem obdobju 'nosilni steber oblasti in upravljanja zavoda partijski komisar oziroma komisarka, vodstveni gremium so tvorili še predsednik Zbora združenega dela, ravnatelj in še kakšen adoptirani član’. To neformalno vodstvo bi, po mnenju pisca 'Spomenice', naj odločalo 'tudi o strokovnih in znanstvenih vprašanjih, ocenjevalo in spremljalo 'moralnopolitično in varnostno situacijo', pojave 'elitizma', 'klerikalizma’ in drugih -'izmov'. K tem resnicam, ki so dobesedno vzete iz 'Spomenice', naj dostavim še eno lastno izkušnjo, namreč, da je do takšnega spremljanja in ocenjevanja prihajalo vedno, ko so poskušale nekatere tovarišice izvesti kakšen 'akcijski program’ (npr. zasedba delovnih mest brez razpisanih pogojev) pri stranskih vratih. Več kot naravno je, pa ne samo za mariborski arhiv, da bodo poskušali najlago-dneje prejadrati 'v novo obdobje in se zopet konstituirati kot Vodstvo arhiva', pri čemer bodo opustili samoupravno retoriko, za katero so nekoč prejeli državno priznanje, in 'zavorne mehanizme bivšega sistema' (npr. kontrolo vodstvene strukture). Prvi mož tega (za 'Spomenico' po 1990 avtokratskega) sistema je 'sedanji ravnatelj Peter Pavel Klasinc, profesor zgodovine, doktor informativnih nauka hrvat-skog sveučilišta u Zagrebu (Čakovcu ?), etc. 'Zgodovinarja jugoslovanske arhivistike 'Spomenica’ opozarja, da je 'g. Klasinc vsaj poldrugo desetletje vodilni ali vsaj član bivših republiških arhivskih združenj bivše SFRJ z razvejanimi stiki v bivših bratskih jugoslovanskih republikah in tudi v tujini’. V času velike nezaposlenosti, tudi med intelektualci, 'sistematizira' omenjena 'S-pomenica' vsaj tri prosta delovna mesta v Pokrajinskem arhivu v Mariboru. Nad vse plemenit je namig pisca 'Spomenice', daje 'g. Klasinc polno, še več, preveč polno zaposlen v matični ustanovi, če to seveda za njega je matična’, saj nastopa 'kot ravnatelj zavoda, kot arhivist za gospodarstvo, kot arhivist za zunanjo službo in naposled kot šef AlC-a ' (Arhivski internacionalni center). Pravi trpin, ki dela za štiri ljudi! vendar, če smemo verjeti istemu viru, ' opravljajo kot 'al-ter ego' direktorja ravnateljske in druge naštete funkcije člani njegovega neformalnega in nelegitimnega vodstva kot neke vrste višja in privilegirana kasta’. Kdo so in kako se počutijo ljudje, ki so izven te kaste? Za 'Spomenico' predstavljajo ti ljudje 'podložne kaste' samo še 'delovno ljudstvo, ki zaradi različnih interesov ni sposobno ne upora ne kako drugače spremeniti razmer'. Trije arhivist! (dr. J. Mlinarič, S. Ra- dovanovič, R. Mirnik) so v kratkem drug za drugim zapustili mariborski arhiv. Dobra tretjina delavcev raznih profilov, zaposlenih za določen čas, je predmet manipulacij, sicer pa iz 'pragmatičnih razlogov modro molčijo'. Nekateri so pred upokojitvijo in si nočejo 'ogrožati svoje odpravnine', nekateri so pa resignirali, ko so ob poskusih, da bi se zadeve normalizirale, ostali pri oblasti neuslišani. Včasih so rekli, da imajo ravnatelji 'posebna pooblastila’, danes se govori o 'večjih (vseh?) pooblastilih’. Iz 'Spomenice' se vidi, kako razumeva pooblastila (pravice?) 'vodstvo arhiva', ki vodi 'pogubno kadrovsko politiko ustanove', ki postaja 'ob privatizaciji arhiva z ustanavljanjem in protežiranjem Centra 'država v državi', ki v 'predimenzionirani potovalni dejavnosti', od katere nimata koristi ne ustanova ne stroka, zadovoljuje le 'osebne potovalne ambicije ljudi', ki so zares privilegirana kasta arhiva. Ob neki priložnosti, pred dobrim letom, je ravnatelj irtienovanega arhiva za- pisal: 'Požrtvovalno delo v vsakem primeru, da lepe rezultate'. Preden je utegnila arhivska lektorica, upokojena profesorica PA, popraviti doktorju znanosti tudi ta stavek, je odšel avtor takšnih 'rezultatov' , kot jih razkriva 'Spomenica', po nagrado. Trije ljudje 'Vodstva arhiva' so s podporo Ministrstva za kulturo odpotovali na štirinajstdnevni (kulturni ?) izlet po Kitajski. Ker prav to arhivsko vodstvo, ki dosega 'velike delovne uspehe ne le v mariborskem, slovenskem, temveč tudi v jugoslovanskem in mednarodnem merilu' (cit. po izjavi ZD z dne 7. jul. 1986), še naprej vztraja na trdno in jasno začrtani poti, se je do 'nagrade' dokopalo tudi letos. Pred kratkim se je po treh tednih vrnila iz Amerike 'z nadvse koristne, pomembne službene poti’ (po vpisnem listu PAM, sep. 1992) že štiričlanska delegacija mariborske 'arhivistike'. Zato sta pa dva delavca iste ustanove, ki bi morala predavati pa zgodovinskem simpoziju v Rimu, ostala doma. Kakor je 'vodstvu arhiva' morda uspelo 'z vsiljivim prodiranjem v medije (press konference, nastopi na radiu in televiziji)', da je osvojilo del mariborskega občistva, ki rado hodi na otvoritve razstav, nikakor tega ne more doseči med strokovnimi krogi. Ti so v takšnih in podobnih zapletih res največkrat oportunistično molčali, toda sedaj, ko so slišali za 'kandidata za ravnatelja Republiškega arhiva', so začeli menda intenzivno študirati obravnavano 'Spomenico' in drugo gradivo, ki je doslej okupiralo predvsem nas izven slovenskega nacionalnega središča. Po opisu 'aktualnih razmer' v mariborskem arhivu, ki smo mu sledili in ga deloma tudi komen- tirali, je pisec 'Spomenice' predlagal Ministrstvu za kulturo R Slovenije rešitev v treh točkah. V prvi točki gre za odpoved pogodbe med Mariborsko škofijo in Pokrajinskem arhivom Maribor iz leta 1965, v drugi pa za trajno in celovito rešitev arhivske službe vseh slovenskih škofij. Oboje zdaj, ko seje politična situacija na Slovenskem vendarle nekoliko spremenila, najbrž ne bo več vprašanje. Tretja točka, iz katere pa sploh izvirajo vse 'aktualne razmere', se ozira na 'delovanje vodstvene službe Pokrajinskega arhiva Maribor', in sicer na njeno finančno poslovanje v minulih letih (stanovanja, najemnine, problematična osnovna sredstva, potovanja) ter na odnos med Pokrajinskim arhivom in Arhivskim internacionalnim centrom (ali 'državo v državi'). Ali bo Ministrstvo za kulturo sledilo predlogu 'Spomenice' in pritegnilo v razpravo o mariborskem arhivu 'eksperte Arhiva Slovenije, Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani in Slovenske akada-mije znanosti in umetnosti', bomo vi- deli. Morda pa tudi sploh ne bomo nič videli, če bo ministrstvo 'Spomenico', (ki je menda 'z ravnateljeve strani javno okvalificirana kot laž’), vrglo v koš. Na pragu 90-letnice Zgodovinskega društva v Mariboru (ust. 1903), iz katerega je poleg muzeja in knjižnice izšla tudi zamisel o ustanovitvi arhiva, si 'dovoljuje' citirana 'Spomenica’ med rešitelji mariborskega arhiva spregledati tako 'pomembno' društvo. To društvo je nekoč, ko je še imelo požrtvovalno in za znanost zavzeto vodstvo, koordiniralo raziskovalno in podobno (strokovno) dejavnost v institucijah, ki so nastale iz njegove ideje, danes pa se 'izčrpava’ z organizacijo predavanj s predavatelji, ki najpogosteje o vsem vse vedo, z mariborsko ulično 'terminologijo' in z verbalnim postavljanjem in podiranjem spomenikov preteklosti. Spregled tega društva v zvezi z odpravljanjem 'aktualnih razmer' v nhariborskem arhivu je že s tem utemeljen, vsekakor pa je povsem upravičen. Lahko verjamete, tovarišice in tovariši mariborskega arhiva, ki ste to sintagmo ('tovarištvo') nekoč sodno izsiljevali, da je tudi 'to stališče nastalo kot rezultat spontane reakcije (podpisanega) ob analizi ...' (po izjavi ZD z dne 7. jul. 1986) imenovane 'Spomenice' škofijskega arhivarja v Mariboru bo 60-letnico svojega delovanja gotovo najbolje proslavil, če bo za ta jubilej saniral svoje zastarane in že kronične 'aktualne razmere'. Z odpravo teh 'razmer' ima pa tudi Arhiv R SLovenije enkratno možnost, dat pride do perspektivnega poslovneža mednarodnih razsežnosti. V. Vrk NOVf 190BA ____ INDUSTRIJSKA ŠPIJONAŽA POSLOVNEŽI NA MUHI VOHUNOV Industrijsko vohunstvo seje razmahnilo s koncem hladne vojne. Stari vohuni so se prekvalificirali, mladi, ki bolje streljajo s računalniki kot s pištolami, pa prihajajo vse bolj na površje. Proizvajalci mikro naprav, namenjenih za prisluškovanje, snemanje glasu in fotografiranje, ponovno dobro služijo. Namesto diplomatov in politikov so za vohune vse bolj zanimivi poslovneži. Nič čudnega, saj se svet še vedno suče okoli denarja. Kdor pred konkurenčnim podjetjem pride na trg z novim proizvodom, ki ga je ukradel tekmecu, ki je vanj vložil denar, raziskave in projekte, je pač uspešnejši. Za industrijsko vohunstvo so najzanimivejše industrije visoke tehnologije, ki proizvajajo elektronske računalnike, elektronsko opremo in programe. Tako je vodstvo ameriškega IBM javno priznalo, da so jih ukradli japonski in francoski industrijski vohuni. Tudi vrhunski svetovni vohunski strokovnjaki, kot sta Robert Gates, direktor CIA, in Patrick Watson iz FBI, opozarjajo na vse bolj razširjeno industrijsko vohunstvo, ki sicer obstaja že vseskozi, zelo pa se je razširilo s koncem hladne vojne. Kaj hočemo, tudi vohuni morajo delati. Mikrofoni v letalu Air France Poslovneži pred prisluškovanjem niso nikjer več varni, niti na pogovorih v letalih, kjer se brezskrbno pogovarjajo na višini deset tisoč metrov. V letalih francoske letalske družbe Air France so v sedežih luksuznega prvega razreda odkrili mikrofone z mikro odaj-mki, ki sojih tja namestili agenti Uprave za zunanjo varnost, da bi lahko prisluškovali pogovorom najpomembnejših poslovnežev, predvsem ameriških. Po pisanju italijanskega tednika „Pa-norama“ je raziskava med italijanskimi menežerji in podjetniki odkrila, kako so mnogi med njimi prepričani, da nekdo vohuni za njimi. Več kot 56 odstotkov anketiranih je izjavilo, da verjame, da prisluškujejo njihovim poslovnim pogovorom. 8 odstotkov se jih pritožuje zaradi nepojasnjenega „bega informacij in podatkov" z dobro zaščitenih delov podjetij. Mnogi tudi izjavljajo, da so jim informacije in podatke ukradli iz tovarniških računalnikov in bank podatkov. Vzporedno s proizvodi visoke tehnologije razvijajo tudi elektronske mikro naprave, ki jih razen uglednih proizvajalcev izdelujejo tudi vse številnejše zasebne delavnice. Te izdelujejo blago po „meri in po posebnem naročilu", ve pa se, zakaj. To s čemer je seznanjena širša javnost s pomočjo medijev, je samo majhen delček iz specialnega programa ponudbe, ki postaja vse bolj nevidna. Mikroodajhik z mikrofonom ni večji od kocke sladkorja in se lahko postavi v pepelnik, naslonjač, vazo s cvetjem, škatlico cigaret. Niti drag ni -stane od 300 do 900 mark. Ima pa veliko pomankljivost, saj prehitro ispra-zni baterijske vložke, ki zavzemajo tudi največ prostora. • „ .v v-- » Laser sprejema vibracije stekla Vendar pravi strokovnjaki poznajo vse skrivnosti poklica in zato oddajnik namesto na baterije pravočasno priključijo na stikalo za luč ali v tele- fon, kjer se brez težav napaja z elektriko. Ker je takšen postopek lahko tudi dokaj nevaren, uporabljajo tudi mikrofon na daljavo ali celo laser, ki sprejema vibracije stekla, ki nastajajo od govornih valov v prostoru. Ravno tako je zelo uporaben magnetofon, ki snema pogovore s pomočjo mikrofona, ki je v obliki insekta zalepljen na okenskem steklu. Takšni mikrofoni se vključijo šele na zvok glasu. Mikro - vohuni se priključujejo tudi na računalnike, telefakse in vse druge elektronske naprave in spreminjajo v črke signale mikrovalov, na primer zvoke pisalnega stroja ali tipkovnice računalnika, posebne antene pa sprejemajo tudi odseve z računalniškega zaslona in s pomočjo video naprav rekonstruirajo sliko. Tajni agenti, industrijski vohuni in drugi lopovi usposobljeni za krajo tujih projektov, poslovnih načrtov in skrivnosti, največkrat tudi sami preoblečeni v poslovneže uporabljajo miniaturne televizijske kamere, ki se lahko monti- rajo v ročno uro ali v vžigalnik. Četudi črno - bele, lahko kamere snemajo celo pri svetlobi sveče in to na razdalji 300 do 400 metrov. Takšne kamere so bile nedavno uporabljene v policijski operaciji Green Ice (zeleni led), ko so italijanski in ameriški agenti snemali sodelavce tihotapske mreže z rtiamili v Italiji in Kolumbiji. Brez težav je mogoče snemati tudi pogovore z mobitelom in z drugimi prenosnimi telefoni. Ti telefoni, tudi kadar se ne uporabljajo, emitirajo v glavno telefonsko centralo signal, ki bi pomenil - „tu sem" in ki ga lahko s posebno opremo snemajo in spremljajo. Vohunjenje v WC - ju Kot zaščita pred industrijskim in poslovnim vohunstvom so se razvile tudi kontraobveščevalne službe, ki varujejo industrijske in poslovne skrivnosti. Cene za takšne usluge niso majhne, saj znašajo za kvadratni meter kontroliranega in zaščitenega prostora od 60 do 150 mark. Kljub temu pa je vse več povpraševanja za takšnimi uslugami. Vohunstvo je mogoče uporabiti tudi za načrtovanje proizvodnje, kar potrjuje primer neke ameriške tovarne mila. Ta tovarna je naročila poročilo o tem, koliko ljudi si v evropskih toaletnih prostorih umiva roke po opravljeni potrebi. In rezultat takšne vohunske raziskave: šele vsak tretji in še ti držijo roke pod vodnim curkom le devet sekund namesto pol minute, kot priporočajo zdravstveni delavci. Malce neprijetno, da celo v takšnih intimnih prostorih nismo varni pred budnim očesom elektronskih kamer. ■ vH. Ir' '• ] MALI OGLASI PETROL z vami na poti HODULJICO, vrečo za nošenje dojenčka, zimski kon-binezon, oblačila do 1 leta starosti, zelo ugodno prodam. Tel.: 063/ 731-868 PRALNI STROJ Gore- nje ugodno prodam. Tel.: 063/ 31-887 MLADE PSIČKE, stare tri mesece, dobre čuvaje, podarim. Tel.: 063/ 25-525 PLETILNI STROJ na kartice prodam. Tel.: 0608/ 33-491, vsak dan od 18.ure KUPPERBUSH PEČ, bojler 80 1 - 9000. harmoniko VVeltmeister 120, nov telefonski aparat, štedilnik 4 + 2, prodam. Tel.: 063/ 32-22L ZREBIČKO pasme ha-fflinger, staro 6 mesecev, ter elektroagregat (večji) ugodno prodam. Tel.: 063/ 892-775, popoldan TRISOBNO STANOVANJE, 71 m2, s centralno v Velenju ugodno prodam. Tel.: 063/ 853-683 ATRIJSKO HIŠO s 150 m2 stanovanjske površine na lepo urejeni parceli 998 m2 nujno prodam. Tel./ fax.: 063/ 741-740 PLETILNI STROJ, popolnoma nov, agleški, enore-dni, učenje z video kaseto, prodam za 800 DEM v protivrednosti v SIT. Tel.: 063/ 28-010 MANJŠO KMETUO v Lipoglavu pri Ločah menjam za manjšo hišo v okolici Celja. Oto Holzinger, 68233 KPD Dob pri Mirni GARSONJERO ALI E-NOSOBNO STANOVANJE v Žalcu (lahko tudi okolica) ali Celju najamem. Tel.:063/ 754-254 po 16. uri TERVOL, debeline 4 in 5 cm v rolah (mehki), cirka 10 m3, prodam po 1.200 SIT za m3. Pustoslemšek Vilko, Popovičeva 68, Celje, tel.: 063/ 26-709 TRISOBNO STANOVANJE v Velenju, 71 m2, centralna, telefon, prodam za 75.000 DEM. Tel.: 063/ 853-683 NOVE GUME SAVA za fiat 750 ali kadeta malo starejšega ceneje od trgovine prodam. Lipičnik Anica, tel.: 063/ 35-574, Ljubečna 59/a Hmeljarska 3, Žalec tel.: 714-251 fax.: 711-180 OBRESTNE MERE Janka zaupanja in poslovnosti NOVEMBER: Mesečne Letna stopnje obr. mera A vista hranilne vloge 2,74 39 Vezane hranilne vloge - nad 1 mesec od lO.MO SIT do 50.000 SIT 3,81 57,89 nad 50.000 SIT do 200.000 SIT 3,90 59,39 nad 200.000 SIT 3.98 60,90 - nad 3 mesece 4,13 * 63,90 - nad 6 mesecev 4,29 66,91 - nad 12 mesecev 4,44 69,92 NOVOST: TOLARSKO VARČEVANJE Z DEVIZNO KLAVZULO BLAGAJNIŠKI ZAPIS HMEZAD BANKE d.d. nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev devizna klavzula +2% devizna klavzula +6% devizna klavzula +8% Poleg omejenih možnosti varčevanja opravljamo: - menjalniški’ posle - plačilni promet - vodenje žiro računov Priporočamo vam iutli našo plačilno kartico! HMEZAD BANKA d.d. - POŠTENO OBRESTOVANO ZAUPANJE je ca$, ko potrebujete zanesljivega partnerja, il PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA • * * Iz naslova premoženjskih zavarovanj, zavarujemo: • hiše, stanovanja, garaže in ostale objekte • pred požarom in nekaterimi drugimi nevarnostmi • pred vlomsko tatvino in razbojništvom • lom stekla - • predmete gospodinjstva • objekte v izgradnji • objekte v montaži in montažno opremo • računalniško opremo • odgovornost iz dejavnosti in druge odgovornosti • motoma vozila - avtokasko in dopolnilne rizike • motoma vozila - avtoodgovomost • nezgode Posebna ponudba: • poseben popust za vgrajene alarmne naprave v prostorih • poseben popust za večletno sklenjeno zavarovalno pogodbo • možnost obročnega odplačevanja zavarovalne premije pri sklenitvi več vrst zavarovanj • poseben popust za sklenitev več vrst premoženjskih zavarovanj SEDEŽ: LJUBLJANA ČOPOVA 14 tel.: (061)217-015 fax: (061) 217- 074 LJUBLJANSKA ZAVAROVALNICA FILIALA CELJE CANKARJEVA 1 tel.: (063) 26-446 MALI OGLAS ZASTONJ KUPON NOVf a 90BA--------------------- '• -.J Ime.....:................priimek NAROČILNICA naslov naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. Na gornji naslov mi pošljite.....................izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika NOVIiDOBA -----IF--- SMRT PRIJATELJA IN ALPINISTA DAMJANA VIDMARJA PREPREČILA NADALJEVANJE SLOVENSKE HIMALAJSKE ODPRAVE »JANNU EAST 1992« JANNU EAST - GORA, KI JE BILA PREBLIZU (2) PiSe: Danijel BedraC Majhen Dash edine slovenske letalske družbe seje nekako negotovo odlepil od vzletne steze brniškega letaliSCa in ma-jahoCe postave vseh, ki so nas prišli pospremit, so postajale vse manjSe in manjše. Spela in Rubi, Saš, Mojca, Denis, Rudijeva mama in Aco ... PriSel Je trenutek, ko sem se kljub obilici obCutij, ki so me preplavljala, lahko prviC po dolgih mesecih zbiranja denarja, treningov, urejanja taksnih ali drugačnih zadev v zvezi z odpravo, resnično sprostil. Neko življenjsko obdobje je bilo konCano, delCek mene je postal drugaCen, boljši, bolj vztrajen; v celoti pa sem postal malo bolj prebrisan in pokvarjen, bolj vpet v razmere okolja, v katerem sem na nek usoden riaCin ..prisiljen" živeti. Kakorkoli, v tistem trenutku, ko smo preleteli slovensko-avstrijsko mejo, je z mene odpadlo precejšnje bremei zavedel sem se, da stojim na pragu neCesa novega, neCesa, kar bo nekako spremenilo veCino mojih dotedanjih pojmovanj in vplivalo na vse moje življenje v prihodnje. In nisem se motil. Najbrž so tudi DuSu, DamCu in Tomažu pa Čifu in Rudiju, ki so na sosednjih sedežih srkali vsak svojo pijaCo in kadili, blodile po glavah podobne misli. Pa saj tudi slovo ni bilo lahko: prav tako dobro kot mi, so tudi vsi, ki so nas prišli pospremit, vedeli, kam gremo in kaj bi radi preplezali. Stena vzhodnega Jannuja je do sedaj odbila vse poskuse, a imel sem občutek, da nam bo uspelo, da drugaCe sploh ne more biti, saj vendar gremo zato tja! Tu sedi DamC s svojimi smermi v Himalaji, Južni Ameriki, s preplezanim vsem težkim v Centralnih Alpah ...pa Duš in Tomaž, oba Športnika, kategorizirana v mednarodnem razredu, s preplezano najtežjo prvenstveno smerjo v Illiampuju v Boliviji, z bogatimi izkušnjami iz tujih in domačih sten, DuS s prvo slovensko A 5 ... Čif in Rudi, moCna in natrenirana, oba drzna solista, čif s poskusom do 7000 metrov na Nanga Parbatu, oba dobra v snegu, ledu in sklali__laz do se- daj nisem sicer dosegel ničesar pomembnega, zraven grem kot sanitejec, pa vendar menim, da imam nekaj lastnosti, ki bi pripomogle k uspehu odprave v celoti: ne poCnem ekstremnih stvari, toda, kar poCnem, poC.nem preudarno, vztrajno in z veliko mero potrpljenja.In znam delati z ljudmi. Vsekakor mi je bilo kristalno jasno, da se Jannu East ne bo vdal kar tako, da tias Čaka garanje, vendar me to med poletom proti Muen-chnu ni skrbelo. Vsega me je preveval obCutek, da sem na poti, da so vse osebne krize in dileme za mano, da mi ni veC treba moledovati za vsak tolar, da je sedaj moja edina skrb odprava z vsem, kar sodi zraven. In temu sem se bil pripravljen posvetiti z duSo in telesom. Skupaj z nami je potovala tudi skupina planincev ljubljanskega STC, namenjena na Čo Oje. Trije ali Štirje so bili že Starejši možje, videlo se jim je, da so, Čeprav ne alpinisti, vendarle izkušeni gorniki. In - vsa Čast glede cilja! Pa vendarle nekako nismo naSli skupnega jezika, delovali so namreC zelo nesproSCeno, stalno jih je nekaj skrbelo ali žrlo; skratka: drugaCen po- gled na (morda) isto stvar, drugo pojmovanje sveta in življenja. Vseeno so bili v redu fantje in ekipa; kasneje v Kathmanduju smo jim nekako spontano zaceli praviti oziroma o njiti govoriti kot o Urhih. Še zdaj ne vem zakaj, morda se je kdo od njih tako pisal. En dan smo preživeli oziroma prenočili v Amsterdamu, CakajoC na polet v New Delhi. Rudi, čif in jaz smo se nekako znaSli skupaj na ulici, posluSali poulične godce, se bolj za Salo kot zares pogajali z lokalnimi dilerji o ceni hašiSa, spili kako pivo, skratka, počutili smo se kot muhe na dreku, povsem domaCe in sproSCeno. Kasneje smo naleteli na ostale tri, ravno tako zarolane Člane odprave in skupaj smo se odpravili na ogled mestne Četrti, kjer domuje prostitucija. Prav res - le na ogled. Pa je, naj mi Slovenke oproste, res kaj videti, pa tudi cene so zmerne, škoda, ker Je tam prepovedano fotografiranje, a smo vendar naleteli na najbolj macho Urha, ki je zadeve skrivaj snemal na video. A upoštevaje moje kasnejše izkušnje iz Kathmanduja in Bangkoka, Amsterdam ni napravil name ne vem kakSnega vtisa. Je lepo, svobodnjaško mesto, kjer lahko poCneS pravzaprav vse, kar ni izrecno prepovedano. Pa kaj, ko živeti povsem samovoljno ni ravno ne vem kakSna umetnost ali vrlina, to konCno lahko poCne kdorkoli. Kar je v Človeku dobrega, privre na dan drugje, ne skozi nenehno žuriranje. Pot, po kateri vsakdo izmed nas stopa oziroma mora stopati, pa naj ima doloCen cilj ali ne, naj bo iskanje sebe, svoje resnične identitete. Tudi ko jo najdeS (in nekateri smo imeli to sreCo), pot Se ni konCana. Nikoli namreC ne moreS biti tako dober, da ne bi mogel biti Se boljSi. Zorimo do smrti oziroma do trenutka, ko smo zreli za naSe naslednje življenje, za naSo naslednjo življenjsko vlogo. V pravkar povedano trdno verjamem, skozi to svojo resnico vidim DamCevo smrt ne kot zgolj nesreCo ali slučajni dogodek, temveC kot dokaz njegove življenjske zrelosti; kot tpCko, ki mu jo Je določila usoda na njegovi življenjski poti, s katere je prestopil na viSjo raven bivanja. Ta resnica seveda ne more vrniti Justini moža, Katji in Maji oCeta in nam Človeka', ki nam je bil veC kqt prijatelj. Bil je naS brat, alpinist, predvsem pa Človek. A druge resnice pravzaprav ni, z niCemer ni moC vrteti kolesa življenja nazaj; torej jo moramo sprejeti kot taksno. Polet iz Amsterdama v Delhi ni bil pravzaprav omembe vreden dogodek. Dojel sem, kako Je svet pravzaprav maj-, hen, zabavali smo se s Časovnim zamikom (bomo pet ur mlajši ali sta-r jsi, ko prispemo v Delhi?), DamC in Tomaž pa sta malo popivala z nekim italijanskim poslovnežem. Po-siuSal sem glasbo, kramljal z Rudijem, pil, jedel in dremal. Transkon-tinentalni letalski polet je nedvomno dolgočasna zadeva, ki jo, kar se pustolovstva tiCe, v vsem odtehta desetminutna vožnja z motorno rikSo in njenim zarolanim Šoferjem skozi srediSCe Kathmanduja. Se nadaljuje NENAVADNI HIŠNI LJUBLJENČKI KROKODIL V POSTELJI Neverjetno, a resnično. Prašiček na sprehodu s svojo gospodarico, udav V. .Proški postelji, strupeni pajki na kuhinjski mizi, piranhe v akvarijih, odrasla svinja v zakonski posteči .!. človeške muhe, ki se neredko tragično končajo. Samo v Nemčiji je v gospodinjstvih psov, sledi še osem milijonov različnih okoli štiri milijone mačk in prav toliko vrst ptičev in okoli tri milijone živali, na primer miši, pritlikavih zajcev, morskih prašičkov. Statistika se nanaša samo na domače živali, svet pa je poln nenavadnih ljubiteljev, ki iščejo še bolj nenavadne živalske prijatelje. Čeprav so že leta 1173 podpisali Wa-shingtonsko deklaracijo o zaščiti živali, kjer je še posebno poudarjena zaščita ogroženih vrst in prepoved trgovanje z njimi, je posel z eksotičnimi živalmi zacvetel, kot še nikoli prej. Brezobzirni trgovci izkoriščajo preobremenjenost carinikov z živim tovorom. Uradniki na primer težko prepoznajo, katera vrsta od tristoštiridesetih obstoječih vrst papagajev iz amazonskega področja je strogo zaščitena, tudi strokovnjaki so preobremenjeni. Še posebno se razrašča posel z redkimi živalmi v Belgiji, na Nizozemskem, v Nemčiji, Franciji. - Četudi je število primerov, ki govorijo o izjemni harmoniji med lastniki in nenavadnimi štririnožniki, dokaj veliko, ni nič manj primerov, ki kažejo, kako so se živali, s katerimi niso lepo rav- nali, maščevale svojim mučiteljem. Piranhe, ki so lastniku do kosti obžrle prste, ker je nesrečnik pozabil na drobno ureznino na prstu, tigri in jaguarji, ki so se malo razjezili in podobno. Najbolj tragičen dokodek pa se je zgodil v Hamburgu in sicer zanesenjaku, ki je živali oboževal. Ko ga ni bilo že nekaj tednov na spregled, so alarmirali gasilce, ki so vdrli v njegovo delavnico. V spalriicj so odkrili sedemindvajset posebnih kletk z najbolj strupenimi kačami, tudi kraljevsko kobro in koralno kačo. Ena kletka je bila prazna, tista, v kateri je bila mamba. Po rekonstrukciji in izvršeni analizi po obdukciji na pol razpadlega trupla, so ugotovili, da ga je mamba ugriznila, ko jo je poskusil nahraniti. Trudil se je, da bi prišel do omare, v kateri je hranil protistrup, a delovanje smrtnega ugriza je bilo hitrejše. Zato, ljubitelji živali, če jih imate res radi, dopustite jim, da živijo v okolju, ki jim ga je namenila narava. Otrov za Bosnu Najlepši mjesec godine — maj bio je mjesec užasa za Stanovnike Sarajeva. Opči napad na središte grada uz prisustvo aviona koji su bombardovali poslednji slobodni odašiijač RTV Hum počeo je četvrtog maja. Tog dana gorela je plinska stanica, stadion FK „Željezničar“, plamtjela je Baščaršga i brojni objekti ii svim dijelovima grada, naredni dani načinili su od Sarajeva pravi pakao: na grad se pucalo iz svih oružja. U svoj toj strahoti, ne-milosrdni agresor - srpsko-četničke snage i pripadnici bivše JNA, bacali su u naselja Dobrinja i Moj-milo i bojne otrove. U slijepoj mržnji željeli su da sprže i unište sve živo u njemu. Za taj posao tre-bali su in i - otrovi. je i od „Nobela“ u Svedskoj, štoru je 1 ppm. Pri kon-a iz nje se vidi da „Broming“ taktu s ovim spojem nije-naručuje: tionilklorid soc. dan dio tijela ne sme biti ot- 12, fosfor penatasulfid P2S5. kriven, čak i ako kemičar Mjesečne potrebe po’ sva- ili radnik u procesu proizvo-kom artiklu su 12 tona, što dnje ima zaštitnu odječu i znači 300 tona godišnje. Ro- masku ne smije dugo biti kovi isporuke: mjesečno po n prostoru mdjelovanja ovog 12 tona. spoja. Pod normalnim okolij vojnoj enciklopediji za nostima stabilan je spojm Tioniklorid stoji, da se ko- medjutim, u spoju sa zra-risti kao katalizatoir u or- kom i povišenom temperatu-ganskim sintezama pa tako r0m ima burnu reakciju. Dragi prijatelji! U želji da Tam vala nesreča što više olakšamo, n redakciji našeg časopisa Nova doba odločili smo, da oto stranico namjenimo specialno Tama. Ako nešto trebate, nekog tražite, n neizvjesno-sti ste, slobodno lovite naše brojeve: 063/441-606 ili 441-215. Sa srečom! Redakcija Nove dobe Pored opotrebe „klasičnog' noružanja, agresor se več unaprijed obezbijedio i s do-voljnim količinama otrova. Za njihovu nabavku još i prije rata brinulo se nekoliko firmi u Sarajevu. Jedna od njih bila je i privatna firma „Broming“ iz .Ulice Ivana Krndelja u Novom Sarajevu. Ona je još u martu tražila od svjetskih proizvodjača kemikalije koje se obično vode kao „katalizatori“ u organskim sintezama. Jedna takva ponuda stigla može biti štetan za ljude. Fosfor pentasulfid nalazi se u prvoj kategoriji zapalji-vosti. U vrlo kartkom vre,menu daje eksplozivnu smjesu. Veoma je otro-van. Maksimalno dozvo-Ijena količina u radnom pro- Obzirom na činjenicu da u BiH sigurno ne postoji tvornica u kojoj bi se mogle upotrebljavati ove sup-stance, to je još jedan pokazatelj za koju je svrhu firma „Broming“ naručila ove otrove. Izetbegovic protiv Hrvata Najnovije obračanje predsjednika Predsjedništva BiH Alije Izetbegoviča predsjedniku republike Htr-vatske dr. Franji Tiidjmanu u trenucima kada je Jajce palo u neprijateljske ruke i kada još uvi-jek nye u potpunosti mirno u mjestima srednje Bosne u kojima je došlo do sukoba Armije BiH i po-strojbi HVO, pokazalo je da muslimansko vodstvo ne odustaje od svoje igre ni u najtežim tre- Neshvatljivo je uopče da se u ovakvim situacijama komunicira putem pisarna, a ne nastojanjima za za-jedničkim susretom lice u lice i dogovorom za stolom, pogotovo kada to pismo upučeno preko BH-pressa iz Beča prvo odlazi u ruke sredstava priopčavanja i no- S te Tilka ŽH orginluclte RK, na katerega lahko nakazo] ete denarne pomot beguncem li BIH, i pripl-•om za BIH: l0101-(7t-iU7l vinskima agencijama, a tek onda u ruke onome kome je uručeno. Istodobno, šečuči Dibaijem Alija Jzetbegovič daje izjavu da »Muslimani mogu svoja prava ostvariti silom“, a ako se uzme u obzir sadržaj pisma u kojem se napadno okrivljuje hrvat-ska strana i postrojbe Hrvat-skog viječa obrane, onda se moraju roditi sumnje protiv koga bi ta sila, uz pomoč islamskih zemalja, trebala biti okrenuta. Igre muslimanskoga vodstva i vodstva Alije Izetbe- goviča, u čijim redovima se nalazi još uvijek veliki broj dojučerašnjih oficira JNA i kosovaca, njihovi pokušaji isceniranja sukoba sa Hrva-tima i pokušaji preuzima-nja šilom područja ohranjenih postrojbama HVO postali su toliko bjelodani, do-bivši sada svoju potvrdu i u Izetbegovičevom pismu. Stoga bi i muslimanski narod morao konačno shvatiti o kakvim je igrama riječ i da se one ne mogu voditi preko leše a hrvatskog naroda. Evakuirani ranjenici iz Jajca Mješovita komisija za pra-čenje stanja na području opčine Novi Travnik u sri-jedu je radila na puštanju i razmjeni zadržanih osoba i zarobljenika. Iz Stojkoviča i Pečina su puštene 34 osobe, a iz Opare 23. Razmjena je prošla bez in-cidenata. Na obje strane nije bilo primjedbi na odnos prema zadržanim i zarobljenim osobama. Mišljenje komisije je da se tenzije u se-lima smiruju. Komisija je u četvrtak planirala razmjenu na Sebešiču, gdje je po preceni 45 takvih osoba. U organizaciji glavnog saniteta stožera Herceg- Bosne u sri- Karadžičeva podjela jedu uvečer je evakmrao u dva blindirana autobusa pe-desetak težih i 250 lakših ra-njenika iz Jajca. Evakuirani su do Travnika, a odatle prebačeni sanitetskim konvojem do Splita. Traii se brat ■o] brat Stlih Šabič (Sž) «ta-noTto ja na ztaroj Mjezritkoj ztaslel n Dobaju, gdje Ja rado kao bljezaUar. Soproga Jasminka ja radila n »FazanerijU, a imajo dnoTS Sanada (M) i Sad-mtra (S). Hajdra Skopljak, Hjamatka Govoreči u Prijedoru, Radovan Karadžič je veči dio svog govora posvetio ženevskim pregovorima. On je još jednom ponovio da za Srbe u BiH. nije prihvačen po-nudjeni ženevski dokument o uredjenju BiH, ali „da taj dokumenat može biti osnova za razgovore". On drži da bi BiH tre-balo urediti kao konfedera-tivnu državu, što je teza koju krvnik s Pala zastupa od prvog dana, a novo je to što predlaže da se područje BiH podijeli na pet kantona. »Republici srpskoj" pripao bi, po Karadžiču, jedan kanton, koji bi, kako se to dade zaključiti iz njegova izlaga-nja, obuhvatio sva bosansko-hercegovačka područja koja su dosad Srbi okupirali, što je oko 70 pošto teritorija BiH. Herceg-Bosna bi dobila jedan kanton, a Muslimani tri kantona, zapravo tri regije (Tuzla, Zenica i Cazinska krajina), koje bi bile u tom kantonu, s time da bi predstavnici tog kantona imali u zajedničkim državnim tijelima pravo na jedan glas kao i druga dva kantona. Taj Karadžičev prijedlog naišao je na prijem u skupštini zahvačenoj eu-forijom pobjede zbog pada Jajca, i kako to govornici na-glašavaju, očekivanog pada još nekih mjesta koja su Srbi opkolili u BiH. Traii se Jaro Lukač Što n zMlo z Jarom Lakotom Iz Vhikoneo, koji jo n Uztopada USI blo a Vokoma, narodno zna Inn Hatkoilt Iz Bogdanon-ea. Jatin nadlmak je Boianae, a n Vokoma blo jo a draitro Ha tka Jakoba. Jandro Lokat, Vlnkoroi BR0JEVI TELEFONA U PRIHVATNIM! CENTROM NOVA GORICA - LOKO- STOJNA 067/21-085, PO- POHORJU 0602/68-026. 314, 0608/81-574, SLOVEN- 037, ŠKOFJA LOKA 064/621- 068/48-321, TRŽIČ 064/50- VEC 065/49-521, NOVA GO- STOJNA 067/22-382, PTUJ RADLJE - MUTA 0602/61- SKA BISTRICA 062/810-028 847, ŠMARJE PRI JELŠAH 444, VELENJE 063/855-313, RICA - DESKLE 065/52-004, 062/771-131, PTUJ 062/771- 500, RAVNE NA KOROŠKEM SLOVENJ GRADEC 0602/41- 063/816-068, ŠMARJE PRI ŠOŠTANJ 063/881-356, VIŠ- NOVO MESTO 068/24-601, 542, RADOVUICA 064/723- 0602/35-110, RIBNICA 061/ 340, ŠKOFJA LOKA 064/622- JELŠAH 063/814-950, TOL- NJA GORA (GROSUPLJE) ORMOŽ 062/714-141, PO- 491, RADLJE - RIBNICA NA 862-049, SEVNICA 0608/81- 765, ŠKOFJA LOKA 064/651- MIN 065/81-460, TREBNJE 061/784-099, ZA IZBJESLICE IZ BOSNE I HERCEGOVINE NOV? x 30BA STRAN 24 --------------------------------- STOPITE BLIŽE, VOULKE