STOL
glasilo
delavcev
industrije pohištva Stol Kamnik
leto XXIX december 1982 št. 12
Novi Stolovi uspehi na beograjskem salonu pohištva
Ko smo lani zapuščali Beograd, potem ko je Stol med vsemi razstavljalci požel naiveč pohval in pobral smetano nagrad (Zlati in Srebrni ključ, nagrado za jugoslovansko pohištvo leta 1981 in diplomo design centra), smo si rekli: no, zdaj smo pa najbrž za dve leti opravili in se nas ocenjevalna žirija ne bo spomnila, saj kako bi pa bilo, če bi vse glavne nagrade zmeraj pobral Stol iz Kamnika.
Zlati ključ (priznanje za najboljše sedežno pohištvo) za garniture nakladalnih stolov in mize »VN«,
diploma: Jugoslovansko pohištvo leta 1982 (podeljuje revija Naš dom) in diploma design centra (iz Beograda) za sedež-no-ležalno garnituro »LAN«.
Torej nagrade so spet bile. STOL je tako postal prvi proizvajalec v zgodovini sejma, ki je naenkrat prejel dva zlata
ključa, dve najvišji priznanji. Vendar pa na-grade ne povedo vsega. Resnica, s katero se je soočila ocenjevalna strokovna komisija, je bila, da so Stolovi izdelki pravi umetniški eksponati, ki so tisti novembrski teden sredi Beograda ustvarili pravo ekshibicijo sodobno in estetsko oblikovanega pohištva, ki je kar klicalo k postavitvi v stanovanjske prostore. Tudi znanci iz Slovenijalesa in Lesnine in drugi sc priznavali, da je »Stolova šola oblikovanja« tokrat močno presegla vse ostale; zgodilo se je celo, da je neki direktor svoje bližnje dobesedne spodil na naš razstavni prostor, češ, oglejte si, kaj je lepo pohištvo ... Naj bo zaenkrat dovolj hvale!
Povejmo še, kaj in kako je kdo prispeval k uspešni izvedbi razstavljenih izdelkov. Začnimo kar na začetku. Tu so naši arhitekti-obiikovalci, ki so si že z večletnim uspešnim delom pridobili sloves po vsej domovini in celo zunaj meja. Od njih je torej najprej odvisno, kaj bo novega prišlo v svet pohištva. Ne morem reči, da mesece in mesece, cele dneve in noči »gruntajo«, kako bi potegnili črte po papirju. Ne, svet umetnosti ni tak! Ideja pride v trenutku ali pa sploh ne pride. Le, da se ideja prenese v realnost, da iz preproste skice na papirju nastane uspešen izdelek, traja dlje časa. Veliko pa je oblikovalcev, ki zaman čakajo, da jim možgane oplazi kakšna pametna ideja, zato smo na sejmu videli veliko takega za opremo drvarnic, se pravi, da je bilo dvomljive kvalitete.
Približno istočasno in v povezavi z oblikovalci razvojne službe ima dosti dela tudi propagandna služba, ki ima veliko zaslug, da so naši izdelki postavljeni v estetsko oblikovan prostor. Še tako kvaliteten izdelek, ki je postavljen v »skladišče«, težko najde stik s kupcem in je torej proizvajalec komercialno prikrajšan. Letošnja zamisel z belimi jadri je bila čudovita!
Idejni načrt oblikovalca potem prevzamejo tehnične službe, ki morajo pripra-
Nadaljevanje na 2. str.
Takole izgleda najvišje priznanje Beograjskega sejma Zlati ključ, fotografiran na Stolovi garnituri »VN«. Zdaj ima naša delovna organizacija že kar lepo število teh odličij.
V tej številki je še precej fotografij naših izdelkov s tega sejma, prav tako pa so tudi predstavljeni naši vzorčni mizarji, ki so svoje delo po zamislih naših oblikovalcev zares dobro opravili.	_ _
F. Stele
Pa so se nas ocenjevalci morali spomniti, nič drugega jim ni ostalo. Naš razstavni prostor je bii letos še lepši kot lani in prejšnja leta. Že od daleč so privabljala bela trikotna jadra, ki so letos zamenjala že več let znana šotorska krila. Med temi drogovi in jadri pa je bilo pravo morje lepih izdelkov.
Pa začnimo pri nagradah:
Zlati ključ (priznanje za najboljše pohištvo na področju pisarniške opreme) za program pisalnih miz in predelnih sten »BETA«,
*-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-K-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k *	*
*	*
*	*
*	Vsem Stolovim delavcem, upokojencem, njihovim *
*	družinam in vsem,	ki	spremljajo	delo	in	življenje	na-	*
|	ših ljudi,	želimo v	novem	letu	1983	veliko zadovoljstva,	*
*	srečo in	zdravje!	£
i	*
*	*
-k*-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k*-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k
Nadaljevanje s 1. str.
viti vse potrebno: nabaviti material, narediti še manjkajočo dokumentacijo, organizirati proizvodnjo, določiti roke izdelave in potem vseskozi spremijati izdelavo, oziroma skupaj z oblikovalci izvajati eventualne korekture na artiklu.
Na vrsti je neposredna proizvodnja razstavnih artiklov. Običajno se taki neserij-ski izdelki delajo v posebej za to namenjeni vzorčni delavnici. Tudi v Stolu taka delavnica obstaja, toda ob splošnem pomanjkanju dobrih mizarjev, je tudi ta proizvodni prostor slabo zaseden. Poleg tega pa smo imeli zadnje mesece zaradi težke gospodarske situacije doma in sploh v svetu ter zaradi iskanja novih trgov, v programu veliko vzorčnih proizvodov. Tako je bilo nujno ves asortiment vzorcev kolikor se je dalo enakomerno razporediti kar v obrate, ki so sicer namenjeni redni proizvodnji. Jasno je, da taka odločitev na prvi pogled s stališča ekonomike delovne organizacije ni preveč zdrava; toda, če stvar pogledamo bolj na široko in upoštevamo vse probleme in napovedi, je hitro jasno, da brez izdelave vzorcev v hudi konkurenci, ki vlada na trgu, nimamo kaj iskati in si tudi nič dobrega ne moremo obetati... Malo sem zašel, vendar tudi to spada zraven!
Z Zlatim ključem nagrajeno pisarniško pohištvo je bilo izdelano v dveh proizvodnih enotah, če govorimo o finalni proizvodnji. Jasno je, da ne gre brez udeležbe delavcev v grobem razrezu, v turnirskem obratu, v kovinski, itd., ki pripravijo polizdelke. Omenjeno pohištvo, krščeno z imenom BETA, so izdelali v PE 8 (mizar-ni) in PE 5 (neserijska in tapetniška). Ne vem kaj je tako pritegnilo strokovnjake iz žirije, da so ga nagradili, po moje to, da je precej drugačno od sedanjih ustaljenih programov pisarniškega pohištva v Stolu in drugod. BETA program se je otresel kovinskih elementov, ki ne izžarevajo tiste toplote, ki je značilna za les, in ga zato brez pomislekov iahko postavimo v katerikoli stanovanjski prostor. Poleg tega program zdrušuje praktičnost in estetiko. Praktičnost zato, ker so vsi poškodbam izpostavljeni elementi (pisalna površina na mizi, stranice itd.) izdelani v iveralu (la-minatna površina); estetiko pa, ker so skoraj vse ploskve zaključene z masivnimi bukovimi nalepki, ki so seveda zaobljeni in luženi v trenutno »modernem« rdeče-rjavem tonu. Prav tako so z masivnimi bukovimi letvami zaključeni stenski pregradni panoji, ki so sicer oblazinjeni v blagu... Pa še nekaj je treba pri tem povedati. To pohištvo (BETA) je imelo praktično kupca še preden se je oblikovalo ali bolje rečeno: oblikovano je bilo s točno določenim namenom, za upravno poslopje inex-Adrie, ki je nanovo zraslo v Beogradu.
Omenil sem že, da je Zlati ključ prejela tudi garnitura »VN«, ki so jo sestavljali nakladalni stoli in miza. Garnituro so izdelali v PE 5. To pohištvo je tudi posrečeno. Najprej zaradi nekoliko nenavadne oblike, ki pa je čista; dalje zaradi praktičnosti, stoli so namreč nakladalni in jih je enostavno pospraviti nekam v kot; zaradi konstrukcijskih značilnosti pa je primerno tudi za vrtove, balkone in predsobe poleg jedilnic. Skratka, to pohištvo je nekaj vmesnega, nekaj, kar je povsod uporabno. Škoda, ker je zmanjkalo časa, da bi izdelali še sklopni stol, ki ga je oblikovalec želel izpeljati iz oblike nakladalnega.
Bela jadra Stolovega razstavnega prostora na beograjskem sejmu so že od daleč vabila obiskovalce. Izstopale so lepe oblike, paše za oči je bilo dovolj. Čisto spredaj je nagrajena garnitura »VN«.
Če ostanemo pri nagrajenem pohištvu, potem moramo reči še nekaj besed o oblazinjenem sedežno-ležainem programu »LAN«, ki je poleg lepe oblike za kupca privlačen tudi zaradi večnamenske uporabnosti, ki pa bo v naslednjih stopnjah konstrukcijske obdelave še nekoliko izpopolnjena. »LAN« bo možno v nekaj potezah iz udobnih foteljev spremeniti v prostorno ležišče. V osnovi, ki pa je skrita pod debelo tapeto iprena in blaga, je izdelano iz masivnih okvirjev.
Zdaj pa še nekaj besed o ostalem pohištvu, ki smo ga razstavljali letos v
Beogradu. Tu je sistem lameliranega pohištva »L«, katerega oblikovno zasnovo smo predstavili že lani in prejeli kar troje odličij: Zlati ključ, nagrado — jugoslovansko pohištvo 81 in diplomo design centra. Medtem smo »L« uspešno predstavili tudi v Milanu, predvsem zaradi sodelovanja z italijansko trgovsko hišo Ma-gis, s katero smo pred meseci sklenili pogodbo o poskusni (enoletni) »ekskluzi-vi« za Evropo in Severno Ameriko. To pomeni, da si po tej pogodbi Magis lasti pravico, da sama ponuja in prodaja naše pohištvo »L« v omenjenih delih sveta. Ven-
Proizvodno delo, posebno pri vzorcih oziroma prototipih, nujno zahteva sodelovanje strokovnjakov tehničnih služb. Na fotografiji sta Škrinjarič (direktor Sektorja za pripravo proizvodnje) in Zorman (mizar v PE 5), ki rešujeta detajl na vrtnem pohištvu po oblikovnih zamislih Branzzija iz Milana in našega Uršiča.
Oblazinjeno pohištvo »LAN« je prejelo kar dvoje priznanj: Diplomo — jugoslovansko pohištvo leta 1982 in Diplomo design centra iz Beograda.
dar pa zaenkrat pri tem poslu še ni kakšnih otipljivih rezultatov. Tudi na domačem trgu kupcem še zmeraj ne moremo postreči s tem estetsko dognanim sistemom, ki vsebuje klubske fotelje in mize, visoke fotelje in jedilne mize. Program je sicer v proizvodnji, tudi začetne faze, kot je izdelava lameliranih krivin (v turnirskem obratu) in masivnih bukovih elementov (v grobem razrezu), so v glavnem realizirane. Zaradi težav s prostimi kapacitetami v PE 8 (mizami), ki je zadnje čase do vrha zasedena s proizvodnjo za izvoz (fotelji za ZDA in raztegljive jedilne mize za IKEO), pa načrtujemo finalno obdelavo sistema »L« v začetku leta 1983. Upam, da bo ta napoved realizirana. V proizvodnem programu imamo klubski fotelj (L-31), klubsko mizico (L-22), visoki fotelj (L-11) ter dve jedilni mizi (L-01 in L-G2). Vsi proizvodi so v bukovini, mizne plošče imajo po dva zaobljena robova.
»L« je bil naš prvi in do sedaj tudi edini pravi lameiirani sistem, letos pa smo na sejmu predstavili še nekaj novih proizvodov, izven tega sistema, in sicer troje udobnih foteljev, ki zdaj krasijo razstavni prostor upravne stavbe na Duplici.
Velik del razstave je bil posvečen stanovanjskemu programu »Princip«, ki ga izdeluje tozd 2; dopolnjen je bil s francosko posteljo, to pa je v bukovem furnirju in naravnem tonu izdelal naš TOZD 4 iz Most. Ista proizvodna enota je izdelala tudi v krogu sestavljivo konferenčno mizo, ki je bila oblikovno izpeljana iz programa Delta.
Omeniti velja še restavracijske oziroma jedilne in klubske mize s podnožjem iz kovinskih kromiranih cevi, h katerim lepo pristajajo kovinsko-leseni stoli Dal-vera. Tu so tudi sodobne forme oblazinjenih Artifortov, ki tudi v Stolu niso več novost, pa klubski in jedilni fotelji Bambus in mize za dopolnitev.
Skratka, za vsakogar nekaj, predvsem pa dosti lepega. Vse pa bi še bilo, ko bi cene ne bile tako visoke; imeli smo občutek, kot da večina ljudi, ki se sprehaja po sejemskih prostorih, samo požira sline in sanjari; tistih, ki lahko kupujejo, pa je vse manj...
Ničesar še nismo rekli, kako so se odrezali ostali razstavljale!. Nekateri sijajno, drugi spet tako slabo, da bi ne smeli imeti mesta med elito. Med kvaliteto je treba omeniti Simpo iz Vranja, ki se je lotil tudi tehnološko zahtevnih stilnih elementov in jih izdelal brezhibno. Vprašanje je, če izdelovalec tako izdeluje tudi v seriji. Potem mu gre vse priznanje. Vendar pa njegove oblike včasih niso preveč vrhunske. Od slovenskih proizvajalcev Marles iz Maribora s svojimi razstavljenimi kuhinjami ni pokazal veliko novega, Lipa iz Ajdovščine je seveda obdržala svoj kvalitetni nivo, Meblo iz Nove Gorice je bil slabši kot lani, vendar še vedno kvaliteten. Manj smo lahko zadovoljni s predstavitvijo Slovenijalesovih tovarn. Te zares niso pokazale kaj dosti novosti. V teh prostorih je bil pokazan tudi zanimiv lahek in razstavljiv stol iz okroglih palic, avtorja profesorja Kralja. Profesor si je ob oblikovanju tega stola zadal nalogo narediti najcenejši stol, kar pa bo seveda pokazala serijska proizvodnja, ki naj bi potekala v Stolarni Dobrepolje. Karkoli že bo, stol je zanimiv eksperiment na tem področju. S slikovnim gradivom je bil bogato predstavljen ter v vseh fazah od postavitve k oblikovno-konstrukcijsko podobni jedilni mizi do paketa, ki ga je lahko nesti pod pazduho.	Franc Stele
SKLEPI DELAVSKEGA SVETA
Delavski svet delovne organizacije, ki se je sestal na svoji 6. redni seji dne 10. 12. 1982, je:
1.	Sprejel predlagani dnevni red.
2.	Potrdil zapisnik in sprejel izvrševanje sklepov s pojasnili oz. odgovori, ki so bili podani za uresničitev sklepov 5. redne seje.
3.	Vzel je na znanje poročilo o poslovanju delovne organizacije v 10 mesecih letošnjega leta. Seznanjen je bil tudi z oceno poslovanja slovenskega lesnega gospodarstva.
4.	Sprejel je sklep, da se v Informatorju objavi informacija, da drugi
del poračuna ne bo izplačan pri OD za mesec november.
5.	Delavski svet je vzel na znanje sklep sveta skupnih služb, da so OD v skupnih službah zamrznjeni do uskladitve odnosov pri svobodni menjavi dela z določili zakona.
6.	Obravnaval je izid referenduma in zaključke s skupne seje IO sindikalne konference DO »STOL« in sekretarjev OOZK v DO »STOL«. V zvezi s tem je sprejel pobudo, naj delavski sveti tozdov in svet skupnih služb obravnavajo poročila oz. zaključke.
7.	Sprejel je poročilo o izvajanju ukrepov in aktivnosti v zaostrenih pogojih gospodarjenja.
Helena Križane
In takole je lameiirani fotelj skupaj s francosko posteljo in regali iz programa Princip izgledal na beograjskih tleh. Ta ambient spalnice je bil poln svetlobe, ki so jo dajali naravni toni bukovih površin.
Operativni načrt ukrepov in aktivnosti v zaostrenih gospodarskih pogojih
V	naši DO smo angažirano pripravili program ukrepov v zaostrenih gospodarskih pogojih. Program je zelo konkreten in tako pripravljen, da nedvoumno opredeljuje aktivnosti posameznikov in strokovnih služb. Seveda je tudi proizvodnja kot bistven činitelj gospodarjenja vključena v aktivnosti. Prispevek ima namen, da v strnjeni obliki obvesti, kakšne aktivnosti so bile sprejete, kdo je za reševanje zadolžen in kaj je že realizirano.
V	prvem delu bom navedel aktivnosti oz. zadolžitve za realizacijo, v drugem pa že izdelane analize, oz. aktivnosti, ki se že izvajajo. Navedel bom tudi ekonomske učinke posameznih aktivnosti.
V	operativnem načrtu smo obravnavali:
proizvodnjo, proizvodni program, nabavo in uvoz, delovno disciplino, osebne dohodke in delovno silo, razvoj tehnologije in investicije, energijo, cene in tržišče in finančno računovodski program.
I.	PROIZVODNJA
— Spodbuditi boljšo produktivnost, boljše izkoriščanje časa, kapacitete boljšega izkoriščanja materialov, manjšega izmeta, boljšo kakovost.
ZADOLŽENI; vodje tozdov.
Rok: sukcesivno — trajna naloga.
— Po predvidevanjih strokovnih služb verjetno ne bo prišlo do zastojev v proizvodnji. Če le pridejo, bo potrebno začasno prerazporediti ljudi med tozdi oz. PE.
ZADOLŽENI; sektor za pripravo proizvodnje (SPP), vodje tozdov, OŠDP.
— Pregledati zasedenost oz. ekonomičnost obratovanja v drugi izmeni po tozdih oz. PE (pa tudi v I. izmeni).
ZADOLŽENI: OŠDP, SEOP.
— Upoštevati vplive kratkoročnih sprememb v proizvodnem programu (manjše serije, podaljšano delo, dela na terenu), če bo to zahtevala tržna situacija.
ZADOLŽENI: vodje tozdov, SPP, tozd 9.
— Zasledovati reklamacije na trgu in izboljšati kakovost proizvodnje.
ZADOLŽENI: servisna služba, koordinator za kvaliteto.
— Ugotoviti vzroke nenehnega zmanjševanja dela po normativih oz. povečevanje režijskega dela v proizvodnji.
ZADOLŽENI: OŠDP, SEOP, vodje tozdov.
— Maksimalno angažirati strokovne službe za izdelavo kvalitetne dokumentacije za proizvodnjo.
ZADOLŽENI: SPP, SEOP, RTI.
II.	PROIZVODNI PROGRAM
— Izdelati poročilo o uvedbi novih programov.
— Analizirati obstoječi program glede na življenjski ciklus, donosnost, konkurenčnost.
— Analizirati možnost za udeležbo na mednarodnih sejmih.
— Organizirati izdelavo vzorcev.
ZADOLŽENI: programska komisija, razvojni oddelek, tehnološka priprava, izvozni oddelek.
III.	NABAVA IN UVOZ
— Izdelati devizne prilive po mesecih.
ZADOLŽENA: finančni sektor, izvozna služba.
— Izdelati plan deviznih odlivov za uvoz repromaterialov in leproverigo.
ZADOLŽENA: nabavna služba, OPD.
— Ugotoviti možnost uvoza preko maloobmejnega prometa iz Italije.
ZADOLŽENA: nabavna služba.
— Poiskati možnost začasnega uvoza repromaterialov za izdelke, namenjene izvozu.
ZADOLŽENA; nabavna služba, OPD in izvozni oddelek.
— Zamenjava dražjih materialov za cenejšimi.
ZADOLŽENI: OPD, tozdi, nabava.
Rok: sukcesivno — trajna naloga.
IV.	DELOVNA DISCIPLINA
— Glede delovne discipline in smotrnejšega izkoriščanja delovnega časa (sestanki, predčasni odhodi z delovnih mest) pripraviti program, v katerem naj bodo zajeti vsi vidiki, ki bodo pozitivno vplivali na boljšo produktivnost.
— Zaostriti ukrepe v primeru kršitev delovnih dolžnosti.
ZADOLŽENI: Splošni sektor, SEOP, dir. tozdov in sektorjev.
V.	OSEBNI DOHODKI
— Preučiti politiko osebnih dohodkov glede na zmanjšanje zaposlenih v proizvodnji.
— Uskladiti osebne dohodke z rezultati gospodarjenja.
— Poiskati ustreznejša stimulacijo za delavce v neposredni proizvodnji glede na učinek in postaviti motivacijske elemente.
— Izdelati poročilo o problematiki delovne sile in predlagati rešitve v zvezi s tem.
ZADOLŽENA: kadrovska služba.
VI.	RAZVOJ TEHNOLOGIJE
IN INVESTICIJE
— Izdelati program investicij za čas od 82—85 in ekonomsko upravičenost realiziranih investicij.
— Posvetiti maksimalno skrb pri uvajanju novih tehn. postopkov, projektiranju delovnih pripomočkov in realizaciji le-teh.
ZADOLŽENI: RTI, tozd 5.
VII.	ENERGIJA
— Zagotoviti zadostne količine mazuta za normalno obratovanje.
ZADOLŽENA; nabavna služba, tozd 5.
— Posvetiti maksimalno pozornost varčevanju energije (smotrnost obratovanja ob nezasedenosti kapacitet, izklapljanje ekshaustorskih naprav, če se ne dela, izklapljanje el. motorjev, luči, itd.).
— V roku realizirati obnovo ekshaustorskih naprav z vračanjem ogretega zraka nazaj v proizvodnjo.
ZADOLŽENI: tozdi, tozd 5, RTI.
Vlil. CENE IN TRŽIŠČE
— Še naprej povečevati udeležbo izvoza na konvertibilno področje.
— Preučiti možnost izvoza na klirinško tržišče (če se pogoji prodaje na domačem trgu še bolj zaostrijo).
— Organiziranje delovanja marketing dejavnosti.
— Upoštevati proizvodne cene pri določanju prodajnih cen.
— Pri sklepanju pogodb upoštevati inflacijsko gibanje cen in pri tem zagotoviti prodajne cene na dan dobave, če je do zamud prišlo po krivdi naročnika (zavarovanje interesa DO pri podpisovanju pogodb).
Marn iz PE 5 je imel s sejemskimi eksponati veliko dela, predvsem z nagrajenimi pregradnimi panoji iz programa BETA.
Kaj določa novi zakon o stanovanjskih razmerjih
Septembra letos je skupščina SR Slovenije sprejela novi zakon o stanovanjskih razmerjih, ki je nadomestil dosedanjega iz leta 1974. Noveliranje dosedanjega zakona je bilo potrebno predvsem zaradi uskladitve stanovanjskih razmerij z že uveljavljenim movim zakonom o stanovanjskem gospodarstvu.
Glede pridobitve stanovanjske pravice novi zakon ne prinaša bistvenih novosti, pač pa nekaj nujnih dopolnitev in natančnejših opredelitev. Občan pridobi stanovanjsko pravico na stanovanju v družbeni lastnini na podlagi pravnomočne odločbe o dodelitvi stanovanja. Občan sme imeti stanovanjsko pravico le na enem stanovanju. Imetnik stanovanjske pravice na istem stanovanju je lahko le ena oseba, drugi stanovalci so uporabniki stanovanja. Če imetnik stanovanjske pravice umre ali trajno neha uporabljati stanovanje, pridobi njegov zakonec stanovanjsko pravico na stanovanju, ki ga je souporabljal. To velja tudi za moškega in žensko, katerih dalj časa trajajoča življenjska skupnost z imetnikom stanovanjske pravice ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih einake pravne posledice kot zakonska zveza. Uporabniki, ki skupaj z imetnikom stanovanjske pravice stanujejo v stanovanju, imajo pravico neovirano osebno uporabljati to stanovanje; ta pravica jim pripada tudi po smrti imetnika stanovanjske pravice. Imetnik stanovanjske pravice, ki trajno neha uporabljati stanovanje, izgubi stanovanjsko pravico. Šteje se, da je imetnik stanovanjske pravice trajno nehal uporabljati stanovanje, če ga ne uporablja več kot 6 mesecev. Imetnik stano-
— Ažurno pripravljati cene novih artiklov.
— Polno izkoriščati prodajne kapacitete Interierov z vključevanjem dopolnilnih programov.
— Usklajevati dobavne roke z možnostmi proizvodnje.
ZADOLŽEN: tozd 9.
IX. FINANČNO RAČUNOVODSKI
PROGRAM
— Ažurno izterjevati dolžnike in obračunavati zamudne obresti.
— Izboljšati izmenjavo dokumentacije s kupci.
— Izkoriščanje vseh možnih ugodnih pogojev pri dobaviteljih (rabati, popusti, itd.).
— Zagotavljanje čim ugodnejših sredstev (kreditov) za nemoteno poslovanje.
— Izboljšati obračanje materialov in nedovršene proizvodnje.
ZADOLŽENI: Finančni sektor, splošni sektor, tozd 9, SPP, SEOP.
(Nadaljevanje v naslednji številki) Zvone Škrinjarič
vainjske pravice lahko zamenja svoje stanovanje za stanovanje drugega imetnika stanovanjske pravice na stanovanju v družbeni lastnini. Ob tem zakon določa tudi pogoje za zamenjavo ter primere, ko zamenjava stanovanj ni do-vdljeina.
Nekatere novosti in dopolnitve vsebujejo tudi poglavje o prenehanju stanovanjskega razmerja. Stanodajalec lahko odpove imetniku stanovanjske pravice stanovanjsko razmerje:
— če uporablja stanovanje v nasprotju s samoupravnimi splošnimi akti stanodajalca in skupnosti stanovalcev ali na tak način, da nastaja v stanovanju, skupnih prostorih ali napravah škoda po njegovi krivdi,
—• če -ne plača stanarine in drugih obveznosti po predpisih o stanovanjskem gospodarstvu 3 mesece zapored ali 3 mesece v zadnjih dveh letih, če ni dogovorjen daljši rok,
•— če sam ali drug stanovalec uporablja stanovanje na tak način, da stanovalca v drugem stanovanju ovira v mirni uporabi stanovanja.
Stanodajalec je iz navedenih razlogov dolžan odpovedati stanovanjsko razmerje, če to zahteva skupnost stanovalcev v stanovanjski hiši. Če stanodajalec ne odpove stanovanjskega razmerja, je sam dolžan kriti povzročeno škodo, zaostalo stanarino in druge materialne obveznosti, ki jih določa zakon o stanovanjskem gospodarstvu.
Če se število uporabnikov stanovanja zmanjša tako-, da površina stanovanja dvakratno presega površino, določeno s samoupravnim splošnim aktom stanodajalca, lahko stanodajalec odpove stanovanjsko razmerje potem, ko imetniku stanovanjske pravice dodeli drugo primerno stanovanje, glede na spremenjene okoliščine. Če je dobil imetnik stanovanjske pravice stanovanje od organizacije združenega dela, delovne skupnosti oz. druge družbene pravne osebe, mu ta lahko odpove stanovanjsko razmerje tudi tedaj, kadar mu pri stanodajalcu preneha delovno razmerje po njegovi krivdi ali po lastni izjavi, razen ob upokojitvi. Taka odpoved pa ni možna, če je imetnik stanovanjske pravice dopolnil 10 let delovne dobe, od tega najmanj 5 let delovne 'dobe pri stanodajalcu, če je tako določeno s samoupravnim splošnim aktom stanodajalca.
Precej novosti prinaša zakon glede nastanka in vsebine stanovanjskega razmerja. Pred prevzemom stanovanja v družbeni lastnini, s čimer nastane stanovanjsko razmerje, mora imetnik stanovanjske pravice podpisati izjavo, da bo stanovanje uporabljal v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti stanovalcev im vplačati stanodajalcu sredstva lastne udeležbe. Če brez utemeljenega razloga izjave ne podpiše v 15 dneh, izgubi stanovanjsko pravico in stanovanjsko razmerje sploh ne nastane.
Glede dodeljevanja stanovanj daje novi zakon velik pomen samoupravnim
Peter iz PE 5 je dobro opravil svoje delo na nagrajenem pohištvu »LAN«.
splošnim aktom stanodajalca, na podlagi katerih se dodeljujejo stanovanja. Tako je stanodajalec dolžan s samoupravnim splošnim aktom določiti zlasti osnove in merila za prednostni red, po katerem se dodelijo stanovanja, največjo površino stanovanja glede na število družinskih članov in postopek za sprejem prednostnega vrstnega reda upravičencev za dodelitev stanovanj.
Pomembna je tudi novost v pristojnosti za razreševanje sporov iz stanovanjskih razmerij. Vse spore te vrste bodo v bodoče reševala sodišča združenega dela; redna sodišča pa se bodo ukvarjala le s spori v zvezi z oddajanjem zasebnih družinskih stanovanjskih hiš in stanovanj.
Novi zakon v posebnem poglavju celovito ureja tudi podstanovalska in sostanovalska razmerja, o čemer pa bomo pisali kdaj drugič.
Ida Kočar
DISCIPLINSKO
POROČILO
Senat disciplinske komisije je obravnaval kršitev delovne obveznosti delavke ŽAVBI Olge iz PE-6 in ugotovil, da je dne 1. 9. in 17. 9. 1982 neopravičeno izostala z dela. S tem je težje kršila delovno obveznost po 2. točki Pravilnika o disciplinski in materialni odgovornosti delavca. Senat je ugotovil, da je delavka sicer prosila za dopust, vendar ji mojster dopusta ni odobril, ker je bilo v oddelku za delo že tako premalo delavcev, delo pa je moralo biti opravljeno. ŽAVBIJEVA kljub temu ni prišla na delo. Zato je senat sodil, da je njena odgovornost v danem primeru v celoti podana. Poleg tega, da je ŽAV-BIJEVA dolžna plačati zaradi neopravičenih izostankov z dela pavšalno odškodnino v višini 803,00 dinarjev, ji je senat izrekel disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN.
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK
Izvršni svet Številka: 020-40/82 Datum: 8. 12. 1982
ORGANIZACIJAM ZDRUŽENEGA DELA TER DRUGIM SAMOUPRAVNIM ORGANIZACIJAM IN SKUPNOSTIM TER DRUŽBENOPOLITIČNIM ORGANIZACIJAM V OBČINI KAMNIK
ZADEVA: RAZPOREDITEV DELOVNEGA ČASA
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na 19. seji, dne 7. 12. 1982 obravnaval uresničevanje priporočil o razporeditvi delovnega časa v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih na območju občine Kamnik, ki jih je sprejel na 16. seji, dne 28. 10. 1982, in ugotovil:
1.	Organizacije združenega dela so v večini primerov proučile možnosti prehoda na spremenjen delovni čas in upoštevale priporočila Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik, vendar se nekatere (predvsem enovite) delovne organizacije, ki bi imele možnost premaknitve začetka delovnega časa, do tega vprašanja še vedno niso opredelile.
2.	Delovne skupnosti skupnih služb, strokovne in njim podobne službe (v delovnih organizacijah in SIS) se še vedno niso v celoti opredelile do enotnega začetka in konca delovnega časa.
3.	Tudi v bodoče je potrebno racionalni izkoriščenosti delovnega časa posvečati vso pozornost ob ustrezni angažiranosti samoupravnih in družbenopolitičnih dejavnikov.
4.	Še posebno pozornost je potrebno posvečati v tistih organizacijah in skupnostih, ki jih opredeljujemo kot »spremljajoče« dejavnosti (trgovine, prevozi delavcev, varstvo in vzgoja otrok, podaljšano bivanje, prehrana, delo strokovnih in drugih služb) ter do največje možne mere njihovo delo in delovni čas prilagajati potrebam delovnih ljudi in občanov.
5.	Na podlagi že sprejetih priporočil Izvršni svet zahteva, da delovne organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti, skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami ponovno proučijo možnosti prehoda na nov delovni čas ter ocenijo dosedanja prizadevanja v tej smeri.
PREDSEDNIK IS Franc Jeras, ing., I. r.
DELOVNI KOLEDAR 1983
KOLEDAR ZA LETO '983
RTI 15 10 1982 DS DO 9.11. 1982
EED
Državni proznki
Proste sobote (dnevj
Kolektivni dopust
cza
Dnev za jSSS ir TOZD-9 (10 urj
Dnevi, ko DSSS n T0ZD-9 ne delaio
	—rji—	28	31	30	31		33	31	31	30	31	30	31	365
													
				166									
													
													
			192 1184)										
			202 1194)								•81		
													
													
													
Nedeiie													

Ob novem letu je navada, da se ozremo na leto, ki pravkar mineva, pobrskamo po dobrih in slabih stvareh, potegnemo črto pod to letnico, in se skušamo nasmehniti tudi tistemu, kar nam še pred nekaj dnevi ni bilo všeč. Gotovo je tako prav. Kaj pa bi »onegavili« vse dni v letu, tudi zadnje, in se venomer kregali!
U~~l uniles
Spremembe planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1981-1985
V	obdobju zaostrenih pogojev gospodarjenja, ko se ves svet nahaja v gospodarski krizi, ki povzroča zastoje v proizvodnji in trgovini, zlasti mednarodni, jo potrebno takšnim novim razmeram v procesu kontinuiranega planiranja prilagoditi tudi naše planske akte. Tako so se začele tudi v SOZD Uniles aktivnosti za spremembo planskih dokumentov, pri tem smo upoštevali predvidene spremembe planskih aktov federacije in republike ter ugotovili, da je potrebno vnesti tri vrste sprememb, in sicer: tiste, ki jih zahteva nova zakonodaja, kjer je ziasti pomemben Zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu in to tiste določbe, ki govore o osebnem izjavljanju glede investicijskih naložb; drugo vrsto sprememb je potrebno izpeljati zaradi spremenjenih in zaostrenih pogojev gospodarjenja, kjer bo potrebno korigirati zlasti investicijski del in del, ki se nanaša na naše vključevanje v mednarodno menjavo. Glede naše večje usmerjenosti v izvoz se je opredelila tudi konferenca ZK SOZD Uniles; tretje vrste sprememb se nanašajo na zadeve, ki jih v praksi že izvajamo, formalno pa še niso sestavni del planskih aktov. Dogovorili smo se, da je potrebno kot dodatni kriterij pri investicijskih odločitvah izhajati iz družbeno dogovorjenih kriterijev, še zlasti pa izvozno usmeritev takšnih naložb in neto devizne efekte. Prav tako bomo permanentno združevali del akumulacije, oziroma amortizacije, ki jo bomo namenili za naložbe skupnega pomena za vse združene organizacije.
Poseben poudarek bo potrebno dati skupnemu planiranju nalog na področju ekonomskih odnosov s tujino, pri čemer bomo le-te usklajevali v okviru Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino, skupno dogovorjene naloge pa bomo odgovorno samostojno izvajali. V predvidenih spremembah pa je tudi predvideno, da si bomo medsebojno pomagali pri oskrbovanju z devizami. Prav tako pa bomo skupno nastopali v okviru Splošnega združenja LES in to predvsem v odnosih med gozdarji in lesarji ter v okviru Samoupravne interesne skupnosti za cene.
V	medsebojnih dosedanjih odnosih se je pokazala potreba po usklajevanju proizvodnih programov. Zato smo tudi v spremembah planskih aktov predvideli organiziranje proizvodno programskih skupnosti, kjer se bomo lahko usklajevali.
Največ sprememb je predvidenih na področju investicij, kar je posledica spremenjenih zaostrenih pogojev gospodarjenja in je zato potrebno izredno zaostriti investicijske kriterije. Dogovorili smo se, da bomo pri presoji investicijskih namer poleg splošno dogovorjenih kriterijev dali poseben poudarek izvozni naravnanosti in neto deviznim efektom, ki jih bo takšna investicija lahko prinesla. Prav tako smo ponovno preverjali predvidene investicijske projekte in ugotovili, zlasti za tiste, ki jih usklajujemo v okviru sestavljene organizacije, kateri so še zmeraj aktualni in ustrezajo zaostrenim investicijskim kri-
terijem; kateri so že končani, oziroma bodo v letošnjem letu. Ugotavljali smo tudi, kateri projekti so novi in katere bo potrebno prenesti v naslednje srednjeročno obdobje ter katere projekte bo potrebno opustiti.
V	spremembe planskih aktov bo potrebno tudi podrobneje opredeliti skupne nastope, zbiranje sredstev za skupne projekte, organizacije skupnega inženiringa, sodelovanje s specializiranimi organizacijami doma, npr. poslovna skupnost za stanovanjsko izgradnjo, in v tujini, npr. sodelovanje s specializirano organizacijo Združenih narodov »Unido«.
Druga večja sprememba planskih dokumentov se nanaša na področje zunanje trgovine, kjer smo se dogovorili, da bomo izvozno nalogo opredelili vrednostno. Prav tako bomo podvojili vrednost proizvodnje namenjene izvozu, kar je bil tudi sklep konference ZK Unilesa. Kot cilj pa smo opredelili 30 % vrednost proizvodnje namenjene izvozu. Glede združevanja deviznih sredstev za skupne in splošne potrebe smo menili, da bi bilo potrebno takšno združevanje postaviti v enakopravnejši položaj glede na lastne potrebe po deviznih sredstvih. Ponovno pa bo potrebno preveriti tudi predvidene možnosti za nastope na tujih trgih in dodati tiste, ki so že v fazi realizacije, npr. skupen nastop Unilesa v Avstraliji in podobno.
V	letu 1983 postane polnopravni član SOZD Uniles tudi DO Tribuna. Zato smo se glede njene vključitve v spremembe planskih aktov dogovorili, da se vključi ie v poglavja, ki jih je potrebno spremeniti glede na zaostrena pogoje gospodarjenja. V planu pa se v prehodni določbi opredeli, da je plan DO Tribuna sestavni del plana sestavljene organizacije.
Osnutek sprememb planskih aktov je sprejel Delavski svet Sestavljene organizacije združenega dela Uniles na svoji 21. seji 28. 9. 1982 in pooblastil odbor za načrtovanje in razvoj SOZD Uniles, da izdela predlog sprememb planskih aktov, tako da jih je lahko delavski svet sprejel na seji v mesecu septembru v letošnjem letu in jih poslal v sprejem vsem ciruženim organizacijam.
Miloš Varga
V naši delovni organizaciji je nekdo prodajal knjige. Vprašali smo ga, kako gredo zadnje čase knjige v promet, ko nam za marsikaj zmanjka denarja. Menili smo, da se knjige sedaj bolj slabo prodajajo. Vendar je prodajalec presenetil s povsem nasprotnim odgovorom.
»Zadnje čase prodam več knjig kot včasih. Prej so se ljudje veliko vozili in divjali po svetu. Danes je že malo drugače, pa berejo!«
»Pa pravimo, da ni papirja. Ta teden sem morala izpolniti osem različnih vrst formularjev!«
Torej takoj poglejmo v naše leto 1982. Kot v vsakem letu, smo tudi v tem marsikaj doživeli, postali za eno leto starejši in zato resnejši, naskrivaj prepričani, da smo bolj pametni in sposobnejši, skoraj v vseh pogledih zrelejši in pripravljeni življenje sprejemati na povsem nov način. (Reči je treba, da se nam marsikaj tega samo dozdeva).

Zanimivo je, da je v takih opisih, kot je naš, predvsem opisan tisti človek in delavec, ki je za okolico najbolj zanimiv in ga zaradi njegovih navad vsi poznajo. Priznati moramo resnico, da precej teh ljudi ni najboljših za delo in tako že zopet delamo krivico dobremu in vestnemu delavcu, ki ga marsikdaj ne bomo jriti omenili, zato pač, ker je bil »samo« delaven.
Pa vendar moramo napraviti izjemo. Najprej se lotimo najbolj marljivih delavcev. Teh je vendar med nami še precej in jih »čas« in marsi-kaka druga priložnost niso pokvarili. Ti ljudje se še vedno drže starih, dobrih navad, ki so žal v sedanjosti od nekaterih slabo čislane. Pa vendar moramo pred temi ljudmi sneti klobuk in jih brez pomisleka spoštovati.
Dober delavec je bil in bo Vir vsega dobrega, kar more družba in tudi sam imeti. Kar je ustvarilo delavčevo inteligenčno in fizično delo, vidimo v naših naseljih, vaseh, mestih, na naših cestah, na policah v samopostrežnih trgovinah, v naših domovih. To so stvari, ki nam omogočajo, olajšujejo in lepšajo naše življenje, nudijo počitek in prijetnejši konec tedna.
Kako dela poslovna enota v Motniku
Kako smo organizirani?
Kaj delamo?
Kako delamo?
Kakšne so naše težave?
Katere so naše želje?
To je le nekaj naj pogostejših vprašanj, na katere naletimo, ko pogovor nanese na poslovno enoto Motnik. Na ta in podobna vprašanja bom poskusil odgovoriti, oziroma informirati vse tiste delavce naše DO, ki o naši PE — Motnik bolj malo vedo.
Poslovna enota je sestavni del tozda 3 — Kovinsko in oblazinjeno pohištvo. Iz naslova tozda že lahko vidimo, kaj je naša dejavnost, oziroma kaj proizvajamo. Tudi PE — Motnik je deljena na dva dela, in sicer: proizvodnja kovinskih polizdelkov in proizvodnja oblazinjenih polizdelkov.
Kovinska delavnica, kakor jo imenujemo, je v novem obratu, ki je bil zgrajen po priključitvi mizarske delavnice k Stolu. V njej je zaposlenih 35 delavcev. Dela se v dveh izmenah. Proizvodni program pa je prilagojen naši strojni opremi in seveda kvalifikacijski strukturi zaposlenih. Proizvodni program te delovne enote obsega: ogrodje za stole tipa 4100 in 4250, ogrodja za mize (7900, 7902)in podobna izvenserij-ska ogrodja, stranice za kino (4754), stranice za pisalne in strojepisne mize programa modul, stranice za konferenčne mize in podobno. Poleg teh osnovnih izdelkov pa opravljamo še razna dodatna dela: varjenje krakov za vrtiljake in fotelje, varjenje ploščic v cevi za »suspo«.
Tapetniška delavnica je nastala s preureditvijo prostorov nekdanje mizarske delavnice. V njej je zaposlenih 15 delavk in en delavec. Proizvodni program je tudi v tem oddelku tak, kakršne so naše možnosti. Oblazinjamo predvsem sedeže, naslone in lupine za vrtiljake, druge stole in školjke, sedeže in naslone za kino (4754). Poleg tega pa še razne polizdelke.
To je le bežen pogled v to, kaj delamo. Sodbo o tem, kako delamo, pa si je večina sodelavcev, ki naše polizdelke uporablja v nadaljnjem procesu proizvodnje, najbrž ustvarila sama. Delamo z željo, da bi bilo s temi polizdelki čim manj težav pri nadaljnji dodelavi. Vendar je tudi pri nas, tako kot pri vsakem delu, človeški faktor velikega pomena. Zato mislim, da bi se dale nastale napake največkrat rešiti z dogovarjanjem, pravočasnim opozorilom in z zavestjo, da smo vsi ljudje, s takimi ali drugačnimi napakami. Naj ne velja le površna ocena: »To je pa vse zanič.«
Naše težave? — Vaš problem! To bi bil najlažji in najbolj verjeten odgovor mnogih. Resnično so težave, na katere naletimo, največkrat tudi naš problem. Zato bi opisal le tiste, ki so drugačne od težav proizvodnje na Duplici in so dejansko specifične za dislocirane obrate, kakršen je tudi v Motniku. Prva in največja težava je vsekakor velika oddaljenost od Duplice. Če
tej dodamo še slabo telefonsko povezavo, potem je mera polna. Zakaj postavljam to problematiko kot prvo. Vsekakor zato, ker lahko nemalokdaj povzroči le mala okvara na enem izmed strojev velik zastoj za več sodelavcev v nadaljnjem procesu dodelave. Že smo pri problemu, kako o tem obvestiti, naj si bo elektro delavnico ali podobno. Največkrat je čas od okvare pa do popravila izredno dolg. S tem ne mislim, da ni dobrega sodelovanja s tozdom vzdrževanje. Ravno nasprotno, vse pohvale vredni so odgovorni tovariši v tem tozdu, saj nam poskušajo po svojih močeh čimhitreje in najbolj pomagati.
Ko smo že ravno pri oddaljenosti, bi rad omenil, posebno v zadnjem času pereč problem okrog nafte in skrb našega šoferja, da nam redno in pravočasno pripelje naročene repromate-riale in tudi malico. Vsi namreč vemo, kako težko je z gorivom.
Ena naslednjih težav je vsekakor tudi medsebojna oddaljenost kovinske in tapetniške delavnice. Ta povečuje režijo, seveda pa tudi stroške, najsi bo za kurjavo, nalaganje in razlaganje z viličarjem, pospravljanje itd. O težavah okrog repromaterialov in njih kvalitete ne bi pisal, saj so težave iste ali podobne kot v vsej DO.
Nasproti težavam ali kot protiutež bi rad pohvalil tudi dokaj dobro sodelovanje s poslovnimi enotami, s katerimi imamo večje ali manjše stike. Pohvalil bi rad delo in skrb službe za varstvo pri delu in njen prispevek k našemu delu, tov. Mileno Ahlin in tov. Franca Vrhovnika, planerja iz priprave dela, za razumevanje naših težav in njuno skrb za pravočasno planiranje glede na stanje kakršno je, kakor tudi vse tiste, s katerimi imamo takšne ali drugačne službene opravke.
Nasploh lahko z veseljem ugotovim, da zaenkrat težav na relaciji »človek — človeku — človek« še ni bilo. To pa nam daje upanje, da nam kljub temu, da smo od podjetja toliko oddaljeni, večina skuša po svoji moči pomagati in ■. skrbi za našo nemoteno proizvodnjo.
In na kraju še naše želje. Teh je vsekakor veliko več, kot je možnosti. Zato bi omenil le eno. Prva in osnovna je ta, da bi tekla proizvodnja v teh gospodarsko težkih časih čim bolj nemoteno in v obsegu, ki bi dajal možnost neokrnjenega števila zaposlenih v naši PE.
Vse ostale želje in potrebe bodo razvidne iz letnih planov investicij.
Ivo Piskar
»Bolje je sodelavce prepričati, da se delo ne da opraviti, kot pa pošteno delati-Če tako napraviš, še mojster odneha!«
»Kako, da je France tako prijazen. Pet let me še pogledal ni!«
»Prej te ni rabil!«
Makse (PE 5) pri končnem sestavljanju lameliranega fotelja, katerega 200 kosov je trenutno v serijski proizvodnji PE 7. Zelo se mu je mudilo, kajti zunaj je že čakal kamion, ki je nato fotelj odpeljal na beograjsko sejmišče ...
Vtisi s sindikalnega seminarja
Kot prvo moram povedati, da so občinski sindikalni predstavniki precej čudno izbirali slušatelje tega seminarja. Ni mi jasno ali naj bi bili to predsedniki osnovnih organizacij sindikata ali pa neposredni delavci. Resnica je, da so Prvi največ tehniki, le majhen odstotek Pa nas je iz neposredne proizvodnje.
Teme tega seminarja so bile precej široke in poučne, nekatere tudi zelo težke, tako da so delavcem iz proizvodne težje razumljive. Mislim, da se tudi Preveč nanašajo na zgodovino in premalo na to, s čimer se srečujemo v praksi. Več tem bi morali posvetiti sindikatu in njihovim predstavnikom ter temu, kako naj rešujemo probleme v svojih sredinah.
Na seminarju smo imeli dobre pedagoge, ki so nas usmerjali od teme do razlage in nam dajali nasvete. Pohvaliti moram predavatelje, ker je bila večina °d njih na svojem področju dela zelo dobro pripravljena. Motilo me je predvsem, da je teorija eno, praksa pa dru-SPj Bistvo je, da preveč govorimo in Pišemo, v praksi pa tega ne izvajamo.
Sindikat osnovnih organizacij v tozdih, DO, občinah, vse do republike in federacije ima precej izkušenj in veliko odgovornost v današnjem stanju glede stabilizacije in gospodarske krize. Vendar še nismo prodrli v pravo smer, da bi hitreje uresničevali naloge, ki so dovolj vidno prikazane. Tu nismo dovolj Zreli im odgovorni.
Precej občinskih konferenc je poslalo na predavanje samo po enega slušatelja iz občine. Zato smo tisti, ki smo na seminarju bili, prevzeli nase težko odgovornost in ne vemo kako bomo vse te naloge izpolnjevali v okviru tozdov, delovne organizacije in občine.
Vsak slušatelj tega seminarja bi mo-ral v svoji sredini podati namen pridob-
ljenega znanja te šole. Pridobljeno znanje pa ni ravno lahko izvajati v praksi, predvsem zato, ker si sam in imaš na voljo premalo časa.
Veliko delovnih organizacij že ima delovne plane, programe, statute, sporazume, vendar jih ne izvajajo in zato zaidejo v drugo smer.
Večina slušateljev je bila mladih in zato menim, da so odnesli veliko znanja.
V praksi se bomo morali potruditi, da bomo vsaj postopoma izvajali naloge, ki so pred nami. Iz lastnih izkušenj vem, da smo mladim bolj malo zaupali, kljub temu, da se trudijo za uspehe na vseh področjih. Zaupati jim moramo več nalog in tudi oni bodo zaupali nam, tako bomo vsi skupaj dosegli večje delovne uspehe.
Zapisala slušateljica Olga Štros
»Kaj pa vidva v našem hotelu? Sta poročena?«
»Oba!«
Mož je rad pogledal za drugimi ženskami. Ženi je »ta stvar« prišla na nos, vendar se ni dala, da bi jo opravljivec zmedel. Rekla je: »Naj ima drugo. Mene mora tudi imeti!... Skratka, obe ga bova imeli dosti!«
»Ta človek mora biti pa res nekaj »vreden«. Skoraj milijon in pol ima plače«.
Namenimo še nekaj prostora dobremu delavcu. Ta človek ni vsak dan premišljal, kako bi se v tovarni kar najbolje znašel in tako kar najbolje prebil »šiht«. Marsikdo rad pomisli, da je dober deiavec neumen, ker se še vedno žene in raje napravi kos več kot manj. Pomislimo še enkrat in morali bomo priznati, da dober delavec vendar ne more biti neumen.
Dober delavec še vedno ceni svojo delovno organizacijo, ne samo po tem, koliko bo dobil plače, temveč po tem, kako tukaj delo poteka. Veliko da na medsebojne odnose, na sodelovanje in medsebojno zaupanje, na uresničitev skupnih koristnih interesov, na pošteno dogovarjanje in pravo delo po tem dogovarjanju. Ta delavec bo vesel, ko bo videl nove oddelke, stroje, zadovoljne ljudi.
Iz kovinskega pohištva
Ko tehtamo dobrega in slabega delavca, moramo priznati, da z dobrim ni skoraj nobenega dela. Takoj po prihodu na delovno mesto bo prijel za delo, razporedil si bo delovno normo, da jo bo do kraja »šihta« dosegel in presegel, vseskozi bo gledal, da bo vse tisto, kar bo napravil, dobro in delavci za njim ne bodo imeli problemov pri nadaljnji obdelavi.
Dober delavec pa ni samo tisti za »ponkom«, kot smo včasih mislili, temveč tudi tisti, ki dela za pisalno mizo ali opravlja druga dela. Tudi na tem področju so ljudje lahko pravi garači in jim je delovni dan vedno prekratek. Nekateri se bodo ob tem stavku morda namuznili, vendar jim moramo še enkrat reči, da nimajo prav.
PE-3 Izdelava kovinskega pohištva je v sestavu TOZD 3, Kovinsko in tapecirano pohištvo. Organizacijsko je sestavljena iz strojnega oddelka, površinske, galvane in skladišča polizdelkov. V strojnem oddelku se opravlja delo: razrez materiala, brušenje, vrtanje, varjenje, ravnanje, lotanje. V površinski razmaščanje in plastificiranje. V gal-vani črno niklanje vijakov in manjših delov drobnega okovja. V skladišču polizdelkov se zbirajo polizdelki, ki se izdelajo v PE-3 in tudi izdelki, ki jih izdela PE Motnik. Iz skladišča polizdelkov se odpremljajo izdelki po vseh PE, od katere so posamezni izdelki naročeni. Največ polizdelkov se odprem-lja v PE-5, nato v TOZD 2, PE-8 in nekaj tudi v TOZD 4. Vsi polizdelki, ki se kromirajo, se odpremljajo v dodelavo k kooperantu tov. Brenčiču. Vsak dan imamo na razpolago kamion, ki prevaža izdelke h kooperantu in obratno, ostali razpoložljivi čas pa odpremi jamo izdelke v PE-5, saj je treba vse polizdelke sedaj transportirati na novo likalnico v PE-5, za kar se porabi dosti časa in tudi stroški so se zaradi tega povečali. V PE-5 imamo organizirano montažo vrtiljakov ter sodelavca, ki skrbi za sprotne dnevne dobave izdelkov, ki so potrebni v montaži PE-5, saj deponija za izdelke ne dopušča skladiščenja večjih količin polizdelkov, zato je zelo pomembna koordinacija med vodjo montaže, delavcem, ki skrbi za dnevne dobave in skladiščnikom skladišča 32, da ne prihaja do zastojev v montaži.
Izdelki, ki jih izdelujemo v PE-3, so zelo različni, tako po količini in asortimentu. Vrtiljake izdelujemo v desetih različnih tipih. Okovje in noge za E program delamo v osmih variantah. Pester je tudi program stolov, ki jih izdelujemo v devetih različnih tipih. Kino ogrodja se izdelujejo v osmih enačicah. V zadnjem času smo pričeli z izdelavo raznih stranic iz okroglih cevi za mize, ki jih je tudi nekaj tipov. Modul program in različno okovje ter posebno naročilo za opremo stavb. Vsa ta pestrost asortimenta zahteva tudi vrsto različnih osnovnih materialov in pomožnega materiala. V enem letu se predela okoli 1100 ton raznih profilov cevi, valjanca, pločevine, ploščatega železa. Ob sedanjem pomanjkanju materialov na tržišču imamo dostikrat tudi probleme z nabavo, vendar nam zaradi velikega organiziranja nabavne službe vedno uspe dobiti material, čeprav včasih z nekaj zakasnitvami. Pravočasno naročanje materialov s strani priprave dela bi dostikrat omililo probleme pri nabavi in se s tem omogočila bolj tekoča proizvodnja. Prav tako bi uskladitev dekad-n;ih planov med posameznimi porabniki naših izdelkov dostikrat omililo težave, ki nastanejo, zaradi tega.
V PE-3 je zaposlenih 67 delavcev. Čeprav bi za normalno delo potrebovali vsaj 10 delavcev več, nam zaposlovanje novih delavcev uspeva zelo slabo. Vzroki fluktuacije so v glavnem dosti težko in umazno delo ter v preteklosti tudi slabo vrednotenje tega« de-
la. Od celotnega števila delavcev dela 75 % delavcev na proizvodnih delovnih mestih, v režiji pa 25 %. Če bi uspeli zaposliti večje število delavcev, bi se odstotek režije občutno zmanjšal, saj bi pri povečajnem številu delavcev v proizvodnji ostalo število režijskih delavcev isto. Od skupnega števila delavcev je 35 % žensk.
6 delavk dela na traku površinske, 2 v galvani in 16 v strojnem oddelku. Kvalifikacijski sestav, gledano po šolski izobrazbi, je nizek. Vendar si je večina z delom pridobila izkušnje, ki dosti dobro nadomeščajo pomanjkljivo šolsko znanje. Kljub temu bi bilo precej bolje, če bi v našem šolskem sistemu začeli izobraževati tudi delavce za proizvodnjo kovinskega pohištva in opreme. Večina delavcev disciplinirano in kvalitetno opravlja svoje delo. Je pa nekaj posameznikov, ki se ne morejo ali nočejo obnašati tako, kot zahteva red in disciplina. Ti posamezniki tudi kvarijo ugled naše PE, ker neupravičeno izostajajo z dela, predčasno zapuščajo delo, s pitjem alkohola in podobnimi prekrški zameglijo prizadevanja večine. Doseganje norm in produktivnost je v primerjavi z lanskim letom letos narasla. 'Kljub manjšemu številu zaposlenih je bilo več narejenega.
Opremljenost in delovni pogoji se počasi, vendar iz leta v leto izboljšujejo, čeprav še daleč nismo zadovoljni z opremo in stroji, ki so že zelo stari. Seveda pa je tudi težko nabavljati novo opremo, ker je asortiment izdelkov zelo pester in s tem otežuje nabavo primernih strojev. V letošnjem programu investicij smo imeli: gumi vrata s pnevmatskim zapiranjem, ekshav-stiranje brusilnih strojev in toplotno zaveso na nakladalni rampi. Ker smo že ob koncu leta, zelo dvomim, da nam bo uspelo te tri investicije tudi realizirati, čeprav bi zelo izboljšale delovne pogoje in počutje zaposlenih.
Peter Bertoncelj
»Prej sem moral napraviti sedemdeset kosov, sedaj jih moram pa stodeset. Presneto dobro me je prišponal z normo.«
»Kaj, ti si njegov brat?«
»Ne, on je moj.«
»Jaz pa sem mislil, da si ti njegov!«
»Poglej, kako lepo je napisano in naslikano. Zakaj ni v resnici tako lepo?«
»Kako se pišete?«
»Kovač! Bolje, da se tako ne bi nikoli pisala!«
»Vidva z rokami v žepih pa sta prava zabušanta. Kdaj bosta pa ka< delala?«
»Kako lepo je, da ste prišli!«
Delovne organizacija Stol je že velikokrat dokazala, da ji ni do dobrega delavca samo tedaj, ko je ta delavec na višku svojih delovnih sposobnosti in je delovni organizaciji v korist, temveč tudi takrat, ko je njegova delovna moč v glavnem pozabljena in je sam v začetku ali Pa že v globoki starosti. Ta skrb je poleg drugega vidna v vsakoletnem srečanju upokojencev, ki ga Stol že vrsto let zelo dosledno organizira. Da je to všeč tudi našim upokojencem, se vidi po številnem obisku, ki ga namenijo svojim nekdanjim sodelavcem, prijateljem, delovnim mestom in nasploh svojemu Stolu.
Da zelo veliko število naših delavcev tudi po upokojitvi1 še vedno živi s Stolom, so pokazali številni vsakoletni pogovori z našimi ljudmi. Na vseh področjih, ki so (jim dosegljiva, spremljajo vsakodnevno delo »dupliške fabrike«, se vesele njenih dosežkov in jim tudi ni vseeno, ko se današnji delavci soočamo is težkimi Problemi.
Čeprav bi za upokojenca vendar kdo Pomislil, da mu je vseeno, kako je s Stolom, saj je preskrbljen s sredstvi za življenje. Vendar ta človek ne more pozabiti svojega in sodelavčevega delovnega obdobja, ko je kot aktivni S to love c vsak dan hodil na delo lin so na Duplici šele Pričele rasti nove proizvodne delavnice in so tovornjaki pripeljati stroje, s kate-rimi je bilo mogoče lažje, bolje in več narediti.
Poleg upokojencev, ki vsako leto obiščejo Stol in jim je zdravje tudi v njihovem pokoju naklonjeno, nismo pozabili na naše ljudi, ki bi prav tako radi prišli na skupno srečanje, vendar tega ne morejo storiti. Žal je tako. Zdravje je še vedno prvo, kar more človek imeti, vendar ga vsi le nimajo.
Prav tem ljudem, našim slabo ati ne-Pokretnim upokojencem, namenjamo ta sestavek li-n naše lepe želje, da bi tudi
v bodoče ostali taki optimisti, saj je res življenje v najveojii meri odvisno od osebnega zadovoljstva in duševnega prepričanja, da je tako, kot je, nekako le v redu in bo jutri bolje.
Stolovi predstavniki vsako leto obiščejo tiste naše ljudi, ki so na kakšenkoli način prikovani na življenje v stanovanju. Vetiiko teh upokojencev smo že opisali v našem Glasilu. Vsako leto gledamo, da so to drugi. Za letos smo izbrali naslednje štiri:
Lojze Ritonja je šestinsedemdesetlet-nik, v pokoju je dvajset let in stanuje v Klavoičevi ulici na Bakovniku. Živi skupaj z ženo. Hčerka ju večkrat obišče, prav tako tudi stara znanca iz naše delavske restavracije Lojze Škrjanec in Tončka Mikuž. K njima večkrat pridejo tudi
Nadaljevanje na 12. str.
V tem novoletnem kramljanju, kjer smo nožu zaoblili ostrino, se dotaknimo še kaj drugega, kar se je v naši delovni organizaciji tudi dogajalo. Res je, da se ni samo pri nas in tudi ne samo to leto, vendar se sedaj spomnimo na nas same. Prosimo, ne jezite se pri tem in ne kažite na drugega. V tem novoletnem času se tedaj, ko smo morda prizadeti, nasmehnimo (sami sebi).
Združeno delo marsikaj dopušča. Precej več, kot delo pred davnimi leti, ko je vsakdo sam obdeloval svoj košček zemlje, pasel ovce ali je njegova družina dobila tolikšen obed, kolikor divjadi je ujel. Tedaj je bila mej-nica precej točneje začrtana in je niti največji prebrisanci niso mogii obiti. Takrat je vsakdo jedel tolikšen kos kruha, kolikšnega si je pripravil s svojimi rokami.
Onkraj belih jader je jedilna garnitura dveh stolov Bambus in mize Barbara. Tam zadaj so še trije sodobni fotelji Artifort, ki smo jih leta 1980 oblikovno povzeli po francoskem originalu. Takrat smo jih delali za hotel Meridien v Iraku.
Čas pa je tekel naprej, menjali so se medsebojni odnosi, spremenil se je način dela, spremenil pa se je tudi človek. Nekateri v dobrem smislu in je sklenil, da bo v urejenih medsebojnih razmerah, ko njemu samemu ne bo treba vsega delati, tisto, kar si je izbral in mu je namenila družba, kar najbolje opravil. Na ta način je marsikaj urejenega; delavčev vsakdan je močno olajšan in skupaj je mogoče veliko narediti.
Prav tedaj, ko se je dober delavec odločil, da bo vsak dan dobro delal, se je nekdo drugi odločil, da bo poskušal živeti na račun drugih. Zakaj tega ne bi napravil, če se da. Drugi naj delajo, se mučijo, znojijo, naj bodo ob koncu dela »zmatrani«, živčni, doma Sitni, včasih neznosni itd., ko se da tako lepo živeti napol ali še bolj brez dela.
Nadaljevanje z 11. str.
sosedje iz bližnjiih stanovanj, ki jima prinesejo hranila in druge potrebščine iz trgovine.
Lojze je bil v Stolu že od 37. leta. Bil je šef prodaje in nato v nabavi. Rekel je, da tedaj ni bilo toliko problemov kot jih je sedaj. Material za proizvodnjo se je kar lahko dobil, prav tako tudi ni bilo težko prodajati. Iz našega Glasila pa vsak mesec spoznava kakšni pogoji so danes.
Naš upokojenec nam je ob slovesu povedal, da je prej redno hodil na srečanja upokojencev, vse do časa, ko ga roka in noga nista več ubogali. Lepo je pozdravil vse naše delavce.
Jožeta Muhiča, ki se počasi bliža osemdesetemu letu, smo našli še v postelji. Zadnji dve leti si je dvakrat poškodoval nogo in ima še vedno močne bolečine. S težavo in pomočjo žene in sina je prišel v kuhinjo, kjer je takoj povedal, da bi brez žene ne mogel živeti. Danes jo ima prav tako rad, kot leta 1928, ko se je poročil.
Jože je v Stolu delal v skladišču žaganega lesa, kjer je pokrival sklade lesa, bil pa je tudi v sortirnici in krivilnici. Danes zelo rad bere Glasilo, pa tudi druge časopise.
Jože je ponosen, da v Stolu delata njegovi hčerki Dragica in Ančka. Tudi sam bi šel zelo rad »na dvor« ali pa v skladišče decimiranega lesa, da bi videl, kako je tam danes. Dokler je bilo s hojo vse v redu, je šel zelo rad po cesti mimo »svoje fabrike«. Naš upokojenec je bil ob obisku zelo zgovoren in se mu za prijaznost zahvalimo.
Marija Vidic stanuje na Gori pri Komendi. Stara je sedeminpetdeset let in je v pokoju tri leta. Nesreča jo je doletela na delovnem mestu, ob sušilniku furnirja, kjer je sušila doma proizveden, moker furnir. Odtlej zelo težko hodi in zmore le nekaj najnujnejših domačih del.
Marija je v Stolu delala štiriindvajset let. Prva dva tedna je bila v skladišču žaganega lesa, ostali del pa v furnirni v tozdu 1. Delala je na »redifonu«, na sušilniku furnirja in nazadnje na tračni žagi.
Doma Marija še vedno misli na Stol. Še vedno bi rada delala in sama skrbela za svoje potrebe. Vsak mesec dobi Stolovo Glasilo in tedaj se še posebno spomni na svoje sodelavce in delo. Težko iji je ob misli na vse to. Vendar se drugače ne da.
Z Marijo smo se lepo pomenili o njenih problemih. Ne more pozabiti, da jo ni v času, ko je bila v bolnišnici obiskal nihče od sodelavcev. Kljub vsemu pa ni na nikogar huda. Ob slovesu se je nasmehnila in ob skrbi zanjo pokazala neprikrito zadovoljstvo.
Pri Pavli Zupan smo se pomudili za prav tako kratek čas, kot pri preje opisanih upokojencih. Pavla živi v Radomljah, stanuje sama in kljub temu, da slabo vidi in ima velike težave s hojo, skoraj povsem sama skrbi zase. Našega obiska je bila nadvse vesela. Že med vrati je rekla: »Kako lepo je, da ste prišli!« Veseli smo bili tudi mi, Maks Štebe, ki je pobudnik in organizator teh obiskov, Dragica Graoran kot predstavnica sindikata in pa pisec tega sestavka.
Pavla nam je povedala veliko stvari. Omenimo naj le nekaj besed: v Stolu je delala v štolami. Politirala je stole. V Stol je prišla, ko je imela štirinajst let. Čeprav je stara 65 let, se še prav dobro spominja, da je delavnik trajal od šestih zjutraj do šestih zvečer, da so malicali med delom in imeli opoldne eno uro prosto za kosilo, ki je bilo običajno brez mesa. Na delo je hodila peš.
Ob odhodu se je Pavla prav posebej zahvalila za redno pošiljanje našega tovarniškega časopisa. Rekla je, da jo prav Glasilo vsakokrat popelje čez tovarniško ograjo in je sama v mislih zopet na tovarniškem dvorišču, v štolami in pri svojem delovnem mestu.
Vsem našim sogovornikom in tudi drugim, s katerimi smo se srečali v preteklih letih in upamo, da se bomo še večkrat, srečo in zdravje v letu 1983.
C. S.
Detajl že tolikokrat opevanega lameliranega pohištva »L«. Posnet je na jedilni mizi. Lepljene plasti bukovega turnirja, oblikovane po kalupu, omogočajo estetsko oblikovanje stanovanjskega prostora.
kadrovske spremembe
ZA NOVEMBER 1982
Delovno razmerje so sklenili:
V	TOZDU SEDEŽNO POHIŠTVO
GOLOB Miirko, NK delavec, PE 8 GRNJAK Elica, NK delavka, PE 7 JAŠO VEG Branko, lesni tehnik, PE 8, iz JLA
LEVEC Stanko, NK delavec, PE 7 Rihter Meta, NK delavka, PE 7
v TOZDU PLOSKOVNO IN KOSOVNO POHIŠTVO »SLOGA« MOSTE
Horvat Olga, KV frizerka LONČAR Peter, NK delavec DIDOVIČ Vlado, NK delavec SMOLNIKAR Bernarda, NK delavka
V	TOZDU TEHNIČNE STORITVE
Barle Janez, KV voznik motornih vozil
VRANKAR Stane, KV slikopleskar
V	TOZDU PRODAJA
KARČIČ Sead, NK delavec, Interier Sarajevo
Delovno razmerje so prenehali:
v TOZDU SEDEŽNO POHIŠTVO
Hegel Jakob, NK delavec, PE 7, po sklepu discipl. komisije
Kočar Bernarda, NK delavka, PE 8, na lastno željo
JURJEVEC Sonja, NK delavka, PE 7, upokojena
URŠIČ Filip, PK ročni mizar, PE 8, po sklepu discipl. komisije
ŽMAVC Angela, NK delavka, PE 6, umrla
V	TOZDU KOVINSKO
IN OBLAZINJENO POHIŠTVO
DURIC Sebiha, NK delavka, PE 5, na lastno željo
BUDNAR Franc, NK delavec, PE 3, po sklepu discipl. komisije
V	TOZDU PLOSKOVNO IN KOSOVNO
POHIŠTVO »SLOGA« MOSTE
STUPAR Frančiška, NK delavka, na lastno željo
V	TOZDU TEHNIČNE STORITVE
ŽURBI Maksimilijan, VK sobni slikar, umrl
Oddelek za delovna razmerja
NAŠ HOKEJIST JANEZ
Navado imamo predstaviti naše so-delavce.
Pogovarjala sem se z našim vajencem Janezom Rozino, ki pa ni vajenec v mnogih drugih stvareh. O njegovem delu ne bomo govorili, ampak o udeležbi V hokejski ekipi. Kljub svoji mladosti, star je 18 let, že 12 let redno trenira hokej pri ljubljanskem Tivoliju. Že njegov oče in brat sta se ukvarjala s hokejem in seveda je tudi Janezova največja želja, da se v naslednjih letih uvrsti med najboljše igralce, to je tiste pri klubu Olimpija.
Za dosego tega cilja mora velik del svojega prostega časa nameniti treningu.
Z njegovo udeležbo med najboljšimi bi se »postavljali« tudi v naši trgovini, hkrati pa bi bila tudi reklama za našo tovarno. S svojo ekipo je do sedaj že tekmoval v mednarodni areni, na evropskem mladinskem prvenstvu pa so leta 1981 dosegli dobro tretje mesto.
Sodelavci mu želimo tudi vnaprej čimveč uspehov v športu.
V	Stol Interier Ljubljana
Sonja Zorn
Gotovo ne bi imelo nobenega pomena, da bi se poimensko pomudili po naših delavnicah, pisarnah in na vseh drugih neštetih deloviščih, ki jih ne moremo na kratko našteti. To so (pa ne nazadnje) tudi naše trgovine, predstavništva v vseh pomenih, pa tudi ceste, 'kjer se vsak dan mudijo naši šoferji.
Delo tako velike organizacije kot je Stolova, je nemogoče zajeti z nekaj stavki. Na našega človeka boste naleteli na vsakem koraku, pa prehodite veliko občin in celo državo. Pa še zunaj meja se boste pogosto srečali s Stolovci. Naših ljudi je več kot poldrugi tisoč, prav toliko je njihovih mišljenj in hotenj. Malo se da pogledati človeku v glavo, drugo ostane skrito.
Delovno leto delovne organizacije je minilo, še nekaj dni in znašli se bomo v letu 1983. Zopet bomo delali nove načrte, pisarili in risali po papirju, veliko načrtov bo ostalo v naših glavah, vendar jih bomo kljub temu skušali uresničiti. Ne smemo misliti, da je vseeno, če svojih dobrih načrtov ne uresničimo in je že v redu, če jih uresničijo drugi.
Kjer je delo združeno in v naši tovarni ga združuje zares veliko delavcev, je skupen uspeh odvisen od skupnih prizadevanj, ki morajo biti zares dobra: tistih ljudi, ki so na vodilnih mestih, tistih, ki delo na kakršenkoli način usmerjajo v proizvodnjo, tistih, ki ga vodijo v proizvod nji in tistih, ki to delo v naših številnih oddelkih in delavnicah opravljajo. Teh zadnjih je največ, za dobro poslovanje pa smo vsi odgovorni.
»KAKŠNA PA JE TA INOVACIJA?«
V predzadnji številki našega Glasila smo objavili imena in delo letošnjih inovatorjev. V sestavku je bil tudi kratek opis njihovega prispevka k našemu skupnemu trudu za boljše poslovanje, ki se da tudi na tak način izboljšati. Po izidu številke in po pogovoru z našimi bralci smo ponovno spoznali, da ino-vatorsko delo tudi druge močno zanima in jih -tudi spodbuja k temu delu. Prav je tako. Prepričani smo, da bo v bodoče v Stolu več inovatorjev, več tistih ljudi, ki bodo za svoje in tudi sosedovo delo razmišljali, kako bi se ga dalo izboljšati in skrajšati.
Pri pripravljanju inovacij je potrebno, da delavec, ki hoče kako stvar spremeniti, ne razmišlja samo v eno smer, ker bo s tem zašel v slepi kot in dobil občutek, da je zadeva nerešljiva. Uporabiti je potrebno vse možnosti. Običajno je rešitev zelo enostavna in kratka. To je doslej potrdilo naj več j e število naših in tudi drugih inovacij.
Ta sestavek je napisan zaradi nekega vprašanja in za potrditev prej opisanih misli Ko je izšla deseta številka Glasila, jo je bral tudi sodelavec Vinko Rožič. Ustavil se je pri opisu inovacij, posebno pri inovaciji v tozdu 4 v Mostah, ki sta jo predlagala Pavel Skrlep in Franc Hribar, oba mizarja iz omenjenega tozda. Zanimalo ga je, kako je mogoče na hitrejši in boljši način vstavljati priporno gumo v vratne podboje.
Do sedaj so v tozdu 4 in tudi marsikje drugod, vstavljali priporno gumo v vrata z udarci kladiva, pomagali so si s pleskarsko lopatico in še na druge načine. Delo v nobenem primeru ni šlo dobro od rok, ker je priporna guma mehka in se njeno pero le nerado vle-ga v podbojni utor. Na tak način je potekalo delo tudi zelo počasi in tudi kvaliteta ni bila najboljša.
Pavel in Franc sta izdelala zelo preprosto napravo, ki omogoča zelo hitro in kvalitetno vlaganje priporne gume.
Orodje je vidno na sliki, potek dela pa je naslednji: v začetek utora se vloži trak gume, se ga toliko pridrži z ro-
Bilo je kot v galeriji umetniških stvaritev. Sama zasnova razstavnega prostora — kot večina izdelkov Stolove proizvodnje — vse je izžarevalo lepoto.
ko, da se ne premakne, z drugo roko pa se ga z valjčkom na ročaju enakomerno povalja. Pri nadaljnjem vlaganju mora biti trak napet, da se njegovo pero nekoliko zoži in s tem lažje potiska v utor. S primerno ročno spretnostjo gre delo zelo hitro od rok.
Tudi s tem preprostim primerom je še enkrat potrjeno, da so inovacijska snovanja izredno zanimivo področje. Z njimi si lajšamo delo in si pomagamo.
V naši delovni organizaciji je na tisoče različnih del. Lesnih, kovinarskih, tapetniških in drugih. Povsod se da še veliko izboljšati. Delovna volja in hotenja naših delavcev ne smeta nikoli zastati.
Ko beremo glasila drugih delovnih organizacij, vidimo, da je inovacijska dejavnost povsod postavljena na pomembno mesto.
Nobenega razloga ni, da bi bile naše inovacije manj številne.	q g
m
šport-rekreacija
SMUČARSKA SEZONA JE PRED NAMI
Snega še ni, ko pišem ta prispevek in upam, da bo že zapadel, ko bo izšla ta številka. Po končani bencinski sezoni sem napisal, kako moramo ravnati z opremo, da bo ob pričetku sezone pripravljena na smuko.
Če tega niste storili takrat, naredite čimprej, da vas ne bo presenetil sneg in boste iskali opremo po vseh kotih.
Dobro pripravljena oprema pomeni že pol uspeha na prvi smuki. Zato naj za tiste, ki niso uspeli pripraviti opreme, ponovim nekaj osnovnih opravil:
—	preglejmo drsno ploskev in če je potrebno, jo zalijmo s svečkami in izravnamo,
—	robnike nabrusimo po celi dolžini in nato z brusnim papirjem. Na zadnjih delih in konicah proti sredini od 20 do 40 cm poberemo iglo,
—	pregledamo vezi in jih namažemo z WD 40.
Tudi smučarska oblačila je potrebno pregledati in pripraviti na novo sezono in kar je izrabljenega, popraviti ali zamenjati.
Seveda pa ob vsem tem ne smemo pozabiti na svojo telesno pripravljenost. Kaj nam pomaga vsa sijoča oprema, če pa sami nismo sposobni, da bi se spustili po hribu, ker so noge premehke. Že po nekaj zavojih smo utrujeni in za drugi spust nimamo več moči.
Če smo zanemarili svojo aktivnost in bi radi smučali uspešno v tej sezoni, je še vedno čas, da se pripravimo na sezono, ki je pred nami. Začeti moramo takoj, zato je potrebno, da si naredite načrt priprav. Pri tem morate upoštevati svoje sposobnosti in trenutno telesno pripravljenost. Začnite s smučarsko gimnastiko vsak dan in stopnjujte z obremenitvami. Pogosto odhajajte na sprehode in po možnosti v težkih čevljih, da se navadite tudi na obremenitev nog.
Pri vsem tem ne pretiravajte, da ne boste sebi več škodovali, kot koristili. Zato vas posebej opozarjam, da vaje delate postopoma in vsak dan, da boste nadoknadili zamujeno.
Ko boste prišli na sneg in se spustili na poljanah, ne pozabite naslednje:
—	pred spustom se dobro segrejmo,
—	prvi spust naj bo počasen, da preizkusimo opremo in navadimo telo na novo stanje,
—	ne pretiravajmo, ko začutimo, da smo utrujeni in odnehajmo, da ne pride do poškodb.
Če boste upoštevali navodila, boste v novi sezoni lahko uspešno smučali.
Vsem želim, da v novi sezoni uspešno smučate in čim manj čakate v vrstah.
Člani komisije za šport in rekreacijo želijo vsem ljubiteljem rekreacije in vsem zaposlenim »Srečno in uspešno leto 1983!«	Jože Zupin
V KEGLJANJU NI BILO
PRESENEČENJ
MED POSAMEZNIKI
Kegljaška sekcija, ki obstaja že dve desetletji in je ena najbolj uspešnih v Stolu, je izvedla prvenstvo posameznikov. To je bilo 7. 12. 1982 in je vsebovalo 4 x 25 metov.
Tekmovanje je bilo na kegljišču »Planinka« v Kamniku. Naj pripomnim, da se je tega tekmovanja udeležilo skromno število zaposlenih. Že iz prijav je bilo razvidno, da bodo prva mesta osvojili tisti, ki se bolj aktivno ukvarjajo s tem športom. Da bi tekmovanje popestrili, smo za udeležence, ki so zasedli zadnja štiri mesta, pripravili simbolične nagrade. Prvaka med posamezniki v moški konkurenci smo dobili šele pri zadnjem metu. Rezultati in mesta v ženski in moški skupini so naslednji :
ŽENSKE:
1. Vidic Joži 370 kegljev, 2. Osolin Vera 364 kegljev, 3. Graoran Draga 363 kegljev, 4. Koritnik Tatjana 273 kegljev,
5.	Pogačnik Nežka 250 kegljev, 6. Kal-čič Tatjana 228 kegljev, 7. Nastran Albina 195 kegljev
MOŠKI:
1. Semprimožnik Miro 405 kegljev, 2. Stebe Maks ml. 405 kegljev, 3. Zobav-nik Franc 402 keglja, 4. Smolnikar Albin 399 kegljev, 5. Stebe Franc 381 kegljev,
6.	Prelovšek Marjan 379 kegljev, 7. Pe-stotnik Andrej 377 kegljev, 8. Urh Milan 369 kegljev, 9. Rajgelj Tomaž 355 kegljev, 10. Stebe Maks st. 350 kegljev, 11. Kukanja Bojan 339 kegljev, 12. Pogačnik Janez 312 kegljev, 13. Matijaš Srečo 291 kegljev
Iz tabele je razvidno, da so nastopali tudi tekmovalci in tekmovalke, ki so popolni začetniki in jim lahko samo čestitamo za dosežene rezultate.
Vse, ki bi radi pričeli s tem športom, obveščamo, da je termin, ki je rezerviran za naše podjetje, vsak torek od 18. do 20. ure na kegljišču »Planinka« v Kamniku. Vsak član sekcije bo tem ljudem priskočil na pomoč s kakšnim strokovnim nasvetom.
V imenu kegljaške sekcije čestitam vsem tekmovalcem za dosežene rezultate in upam, da bomo v letu 1983 organizirali več medsebojnih srečanj in tekmovanj. Tako bomo povečali zanimanje za to športno panogo, s katero se lahko ukvarja vsak do visoke starosti, seveda v okviru svojih moči.
Vodja kegljaške sekcije: Marjan Prelovšek
»Za vraga, kakšni ste pa vi? Dvakrat na dan pridete na kavico s črno žensko, enkrat s kostanjevo ...«
»Kaj niste opazili, da je prva ljubica, druga je bila nekoč ljubica, sedaj je pa žena!«
Zatorej ni vseeno, kako se bomo vedli ob stroju, ob strojni liniji, v pisarni, na zboru delovne skupine ali tozda, na sestankih samoupravnih organov, pri kasnejših pogovorih z delavci iz delovnih sredin in pri ponovni pripravi nadaljnjih predlogov, ki ijih delo In življenje vsak dan zahtevata.
Pomembno je, kakšna bodo naša hotenja v letu 1983 In kasneje, koliko bomo vsak dan pripravljeni »dati od sebe« in ne bomo pri tem pomislili, da delamo za drugega.
Z besedo in sliko sta vas skušala popeljati skozi letošnje delo (in nedelo) prav ista sodelavca kot lani.
Ni jima bilo ravno v zabavo!
»OPRAVIČILO« SODELAVCEM!
Ob izdajanju našega Glasila smo opisali že marsiikak uredniški problem in odpravili nejasnosti, omeniti pa moramo še nekaj, kar na prvi pogled iz-gleda kot osebna zadeva v odnosu z nekaterimi našimi sodelavci, v resnici pa je stvar čisto drugačna.
Najbolje bo, če stvar ponazorimo s primerom. Ob zadnjih dveh številkah je bilo teh primerov kar nekaj. Namreč: prosili smo nekega našega sodelavca, da naj pripravi prispevek za Stolovo Glasilo. Omenjeni sodelavec je sestavek pravočasno pripravil in tudi oddal. Sestavek je bil poleg tega zelo dobro napisan.
Ko je številka izšla, prispevka ni bilo v Glasilu. Dopisnik je bil užaljen. Nekateri taki so celo zatrdili, da ne bodo nikoli več sodelovali, da se jih vleče za nos in podobno. Bili so tudi približno taki očitki:
»Petkrat ste me vprašali, kdaj bo napisano. Ko sem naredil, pa ne daste notri. Kakšen je pa to način?«
Treba je razumeti, da imajo ti ljudje po svoje prav, vendar samo toliko časa, dokler zadeve ne pojasnimo do konca.
Prav za vsako številko je potrebno naročiti primerno količino raznih in tudi različno dolgih sestavkov. Posamezna številka ne more biti sestavljena iz samih gospodarskih in samoupravnih sestavkov, ker vse sodelavce samo to ne zanima. Prav tako pa tudi ne more biti sestavljena iz samih splošnih, športnih in zabavnih sestavkov. Pomeni, vsaka številka mora imeti svojo »težo«, opravičilo, da v njej nekaj je. Delavcu mora v kar največji meri posredovati vse tisto, kar se v delovni organizaciji v tem času dogaja in se bo tudi v prihod-
nje. V nobenem primeru ne sme izpustiti najpomembnejših informacij, brez katerih bi bil delavec prikrajšan za stanje in drugo v njegovi delovni sredini.
Ob načrtovanju teh sestavkov je približno določen njihov obseg. Dopisniki pa so seveda različni. Nekateri bodo svoje delo opravili na kratko, drugi se bodo bolj razpisali. Pretiravanje v nobeno smer ni dobro.
Nekateri dopisniki naročenega dela ne bodo opravili. To vemo iz sedemletne prakse. Kak mesec je ta stvar močneje zastopana, drug mesec zopet ne. Torej, uredništvo je v stalni dilemi, koliko prispevkov bo dobilo. Ta nedoločenost je velik problem in dela veliko skrbi. Številka mora iziti in, kot je že omenjeno, ne s sestavki s samo enega ali dveh področij.
Zaradi omenjenega je treba naročiti pri naših delavcih kak sestavek več. Bilo je že precej primerov, da smo posamezne številke z veliko težavo spravili skupaj. Pet ali celo več naročenih prispevkov nismo dobili, pa smo bili tam. Ob izidu posamezne številke vsakdo tega ne vidi, uredništvu Glasila pa dela velike probleme.
Lahko pa se zgodi nekaj nasprotnega. Velika večina naročenih prispevkov je oddanih. Njihova dolžina je daljša od načrtovane, za nameček pa se dan ali dva pred oddajo tekstov v tiskarno pojavi še kak sestavek, za katerega je nujno, da je objavljen v prvi številki.
So sestavki, ki so časovno vezani in so po preteku enega meseca neuporabni. Drugi sestavki pa časovno niso tako določeni, čeprav so lahko za marsikaterega bralca od prejšnjih bolj zanimivi. Vendar moramo prvoomenjenim dati prednost.	Ciril Sivec
ZBRALI SMO SE STAREJŠI ŠAHISTI
Na pobudo našega, nekoč aktivnega in stalnega člana prve šahovske ekipe, tovariša Marjana Berginca, da bi se zbrali starejši šahisti, kateri so tudi zastopali barve Stola na raznih tekmovanjih pred desetimi leti in več, je bila uresničena.
Zbrali smo se 5. decembra v prostorih Kulturnega doma na Duplici. Zares, enkratno doživetje je takšno srečanje po tolikem času, ko sedeš za ploščo s 64 polji, pri kateri je vsak prebil nekoč veliko lepih pa tudi grenkih ur.
Pred tekmovanjem je tov. Berginc vse lepo pozdravil in zaželel, da bi se večkrat srečali. Dogovorili smo se, da se sestanemo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri. Srečanje s tekmovanjem bi pričeli že v mesecu januarju in nadaljevali skozi celo leto. Da bi bilo to srečanje bolj zanimivo, kakor tudi turnirji, smo sklenili, da ob zaključku vsakega leta podelimo vsem skromna priznanja, seveda po številu tekmovanj.
Ob tej priliki vabimo vse mlade in starejše, vse, ki si žele takšnih srečanj in jim ni do materialnih dobrin, da se nam priključijo.
Prvega dvokrožnega neuradnega tekmovanja se je udeležilo šest igralcev. Po končanem turnirju so bili rezultati naslednji:
1. Berginc Marjan 7 točk, 2. Ravnikar Franc 7 točk, 3. Kotnik Mavric 6 točk, 4. Prelovšek Marjan 5 točk, 5. Bla-zinčič Ivan 3 točke, 6. Kerec Franc 2 točki.
Pri igranju šaha želimo vsem obilo osebnega zadovoljstva in veliko športnega užitka.	M	,
Marjan Prelovšek
NAJPREJ LEP POZDRAV!
Da ne bo pismo predolgo, bom kar takoj povedal, za kaj vam pišem. Kot Stolovec seveda redno prebiram Glasilo. Sicer sem v Stolu zaposlen šele dve leti in pol, vendar sem prebiral Glasilo že prej, saj najdem v njem veliko zanimivega. Vsaka številka je boljša.
Se posebej mi je všeč, ker večkrat predstavite kakšno delovno mesto in delavca, ki na tem mestu dela. Vsakogar zanima kaj, kje in kako delajo drugi zaposleni v tovarni. Ker velika večina zaposlenih ne hodi po ostalih oddelkih zaradi tega ali onega razloga, spoznajo druga dela samo s pomočjo tovarniškega časopisa.
Ker sem zaposlen v fumirni v tozdu 1, najbolje poznam dela v tem oddelku, zato sem se odločil, da malo pomagam pri predstavljanju delovnih mest, če seveda hočete. Zato danes tudi ne mislim o furnirni ničesar pisati, pač pa vam prilagam nekaj fotografij in, če se vam zdi katera vredna objave, jo objavite.
Tako pismo smo pred nekaj časa dobili od Bojana Kepeca, ki je vodja izmene v furnir ni v tozdu 1. Seveda smo bili prispevka zelo veseli. Želimo, da bi se tudi v drugih oddelkih našli delavci, ki bi znali na tak način prisluhniti tovarniškemu utripu in videti svojega sodelavca na malo drugačen način, kot je sicer iz dneva v dan v navadi.
Pa še nekaj moramo takoj pripomniti. Hkrati s tem bi želeli, da bi delavci v proizvodnih oddelkih, pa naj bodo to katerikoli, od neposrednega proizvajalca za strojem do vodje oddelka, obratovodje itd., veliko raje, kot do sedaj prijeli za pero in opisali potek dela, delavnost, samoupravno osveščenost, napore za boljše gospodarjenje in še marsikaj drugega.
Vsak najbolje pozna svoje delovno okolje in bi lahko sodelavcem opisal veliko koristnega in potrebnega.
Tovarišu Bojanu se za fotografije in pismo zahvalimo in upamo, da se bo do prihodnjič še kdo oglasil. Čeprav samo s pismom!
Uredništvo
Izdaja v 2100 izvodih Industrija pohištva Stol Kamnik. Glasilo urejajo — glavni urednik Ciril SIVEC, odgovorni urednik Franc PE-STOTNIK in člani uredniškega odbora: Edo DRŽANIČ, Andrej PERČIČ, Vinko JAGODIC, Tone ANŽIN, Danica KOČAR, Tone ŠIMENC in Sonja ZORN. Lektor: Ivan SIVEC. List izhaja vsak mesec in ga prejemajo delavci Stola brezplačno. Natisnila TISKARNA LJUBLJANA v Ljubljani. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.