I, X k i Letn lka 3 i v ) e t 2 š 2 j 20 i n (ju 1 KAZALO PROZA NATAŠA SKUŠEK Zvestoba Polona Ješelnik Poljub Coffee Anan SISTERS OF MERCY POEZIJA ZALA MAROLT jogi izgublja ravnotežje NINA STOPAR 3 4 4 6 6 7 7 10 11 12 13 * 13 * 14 MAŠA RAČKI BAJE DIMITRIJ ŠKRK VRATA RAJA Klavdija KIA Zbičajnik ŠPANSKO NEBO STRIP Karmen Petric Petek trinajsti 15 15 16 16 17 17 18 19 19 PROZA 3 NATAŠA SKUŠEK Zvestoba Natočim si kad vroče vode. Čisto počasi se usedem vanjo in koža se mi naježi. Potem se potopim do vratu, samo še glava gleda ven. Ko se navadim temperature, ponovno dotočim vročo in preden nadaljujem z branjem knjige, še malo uživam s priprtimi očmi. Iz banje se vidi na vrt. Tam stoji velika lipa, ki je že skoraj popolnoma izgubila liste. Dve grlici se še vedno stiskata na njej. Vsako jesen in zimo ju vidim na eni in isti veji, pomladi in in poleti pa je v krošnji tudi gnezdo. Slišala sem, da so grlice monogamne. Hm. Dvignem nogi nad gladino in ju prekrižam na robu kadi. V vodo potopim bralna očala, da se mi ne bodo ves čas rosila. Potem jih obrišem s papirnatim robčkom in začnem brati roman. Ker se očala še kar naprej meglijo, vstanem in odprem okno. Notri priletita grlici in se mi usedeta na stopala. Vprašata me, zakaj se protagonista v knjigi, ki jo berem, še enkrat ne srečata, čeprav je jasno, da si tega zelo želita. To se sprašujem tudi sama. Zakaj tega ne naredita. Zakaj se ne dasta dol. Zakaj le. Najprej pomislim, da morda zaradi vesti, ampak tip je svojo ženo že večkrat prevaral. Sam pravi, da ravno pravkrat, da ne bi zapadel v prešuštvo. Da mu ne bi prešlo v navado. Ampak kolikokrat je ravno pravkrat, vprašam grlici, ki samo skomigneta z ramenci. Hm hm. Kaj pa njegova študentka, prosta je, nikomur ni zavezana in vendar ravno ona s svojim obnašanjem drži ta status quo. Predaja se odrekanju kot kakšen menih. Skoraj sem že pri koncu in dejansko obstaja vedno manj možnosti za njuno ponovno snidenje, kar obžalujem. Navijam zanju, čeprav se mi na momente zazdita popolna slabiča. Celo zagnusita se mi, predvsem pri 4 opisih njune telesnosti. Sama sebi se čudim. Da nisem tudi jaz menih. Grlici še kar drobencljata po mojih rdeče nalakiranih nohtih in sta neomajni. Kaj je zvestoba? Še bolj odprem okno, da zletita nazaj na drevo. Spet dotočim vročo vodo, ki zdaj pljuskne čez rob in namoči frotirasto preprogo pred kadjo. Ko knjigo preberem do konca, se potopim pod vodno gladino in pogledam navzgor. Nad mano frfotajo zabrisane peruti: le zakaj, le zakaj, le zakaj. Zdaj vem, da bom morala roman prebrati vsaj še enkrat oziroma ravno pravkrat, dokler ne izvem odgovora. 5 Polona Ješelnik Poljub Na semaforju je rdeča. Vsi čakamo. Na moji levi pasja sprehajalca krotita nemirnega standfordca. Bevskač se steguje za otroško ročico, ki visi iz vozička. Težko rečem, kakšne barve je voziček, ker je že mrak, mestne luči pa so prešibke, da bi lahko natančneje določila barvo. Na drugi strani, čez cesto, ni nikogar. Vsi si želimo samo še domov, na toplo večerjo, pod tuš in pred teve ali naravnost v posteljo. Kronski trenutek dneva. Do ceste sta prišli po desni strani ulice. Tudi onidve morata počakati. Opazujem ju. Njuna sveža ljubezen je malce nerodna, obotavljajoča. Manjša med njima se opogumi, poišče prijateljičino roko, preplete svoje prste z njenimi in ji pričakujoče pogleda v oči. Potem se povzpne na prste, ker je drugače ne bi dosegla, in jo poljubi na usta. Večer se pomehča. Tudi višja od obeh se ne zmeni več za svet okoli sebe in se predano nagne proti voljnim ustnicam. Nežno izpijeta poljub. Za trenutek mi s svojimi bujnimi, kratko pristriženimi kodri zakrije prijateljičin obraz. Mir, v mestu je spokoj. Na prehodu za pešce še vedno čakamo na zeleno luč. Rdeča ugasne, še hip in pot bo prosta. Avtomobili se že ustavljajo. Usedem se na kolo. Dekleti na moji desni se zaupljivo spogledata in se še enkrat poljubita. Prižge se zelena. Odrinem in se odpeljem, pes bevska, Luna je že skoraj polna. Lepo je. 6 Coffee Anan SISTERS OF MERCY ... they brought me their comfort and later they brought me this song ... Neonska luč se je prižgala zarana, vendar je bil že dolgo buden. Noč brez spanca, z nekaj blodnjami in z mnogo poskusi bolečega obračanja. Leže pri oknu je dočakal jutranjo mlečno svetlobo, prve hrupne zvoke od zunaj, ki bodo kasneje napolnili mesto, da bo vršalo kot v razdraženem mravljišču. Že drugi dan ne bo sodeloval v njem; njegova edina preokupacija je, kako leže iztisniti tekočino iz prenapolnjenega mehurja v asimetrično posodico, imenovano račka. Je kriv položaj, morda poškodbe tkiva ali le mentalna blokada? Sotrpini odvajajo scanje in drek kar podse in smrad v sobi je oduren, vendar mu je, vsled njegovega nebogljenega stanja, precej vseeno. Pride do njega. Lepa obla ritka je ravno v višini njegove glave. Kako, da nosijo vse tako oprijete hlače? S pogledom lovi obris hlačk pod njimi, ugiba njihovo obliko, barvo. Poskuša jo ogovoriti s prijaznim dovtipom, ona mu ne posveča pozornosti, odhiti do naslednjega. S katerim ima obilo dela, rutinskega, nevajenemu njenega posla zagotovo precej odvratnega. Starec nasproti medtem stegne roko in skuša loviti njeno stegno in rit. No, no Franc, ga ustavi. On opazuje dogajanje in dojame: to je zadnje hlastanje po soku življenja, prav enako bo poskušal, ko bo enkrat tako daleč, ga z grozo prešine. Sedaj še ni, sedaj visi v vicah, v predprostoru med biti in nebiti. Francu ne kaže, da se bo kdaj pobral. Še dva uredi in je s to sobo gotova. Z mislimi je drugje, včerajšnji večer je 7 bil popolna norišnica! Samo da se spomni, začuti utripanje žil v sencah in ščemenje v mednožju. Fak, tole je bilo predrzno, a le enkrat se živi in to je bila moja dolgoletna sanjarija, si reče. Lahko bi se sprevrgla v nočno moro, a se ni, tvegana igra se je dobro iztekla. Njene možgane preplavi prizor: leži v postelji, gola, sama si je prevezala oči. Pustila je odklenjeno, čaka. Srce ji nabija kot zmešano. Tako dobro ga pozna po večmesečnem dopisovanju, toliko izmenjanih misli, skrivnosti, zaupljivosti, hotenj, zaupa mu. Pa vendar, kaj če ... V tem zasliši odpiranje vrat in srce udari še bolj močno. Telo je napeto v pričakovanju, telo je en sam preplet hormonov in poželenja. Roka na njenem boku je močna in pozorna obenem. Drsi po njej, raziskuje relief njenega telesa, vzpostavlja kontakt in jo obenem pomirja. Začuti njegov dih na licu, ne dotakne se obraza, ne še, le vonj neznanega samca, ki se mu bo predala. Z ustnicami se približa njenim, ona se želi prisesati, išče varnost, vendar se že odmakne, vonja njen vrat, drsi navzdol, ujame bradavico, igra se z njo, po njenem dihanju ugiba primernost dražljaja, nadaljuje na drugi. Vzame si čas, jemje jo kot živ bukake, le da na njej ni suši, temveč je hrana ona sama. Ko drsi še niže med njena stegna, čuti nabrekajoči ud, ki se drgne obnjo, antena se odziva na oddajnik, ujela sta ferkvenco, voljno razpre nogi, ko ju raztegne z odločnim prijemom. Že drsi jezik, jezik, ki se ni dal poprej okusiti v njenih ustih, že drsi po vlažnih gubah in pregibih, navzgor, navzdol, po levi in po desni in naokrog prav tam, da ne bi preobčutljivo naravnost, o, bog!, daj mi prst notri, kot bi slišal njeno nemo misel, v resnici pa le vzdih, zdrsne eden in še drugi, nalahno, raziskuje ostenje, ves čas liže in poljublja, medtem pa zatipa narebreno napeto področje, prisluškuje in dodaja, odmika in prodira, vedno višje je, ja, še malo! in obleži nataknjena na neznančevih prstih kot jagnje na turškem kolu. Ne izgublja časa, ne da ji počitka, poklekne nadnjo, ji razkreči voljne noge 8 čez svoja močna stegna in potisne utripajoči kurac počasi in z enim samim vbodom v njeno voljno, razmočeno in lačno meso. Za hip obmiruje, se skloni nadnjo in jo poljubi. Sladko, počasi, čas lebdi, časa ni več. Je samo še ritmično gibanje njunih teles, ki traja in traja. Trajajo odloženi vrhunci, umiki, pa zopet in zopet brez konca in spet. Ko ga v neki točki brez povratka z dlanmi močneje stisne za mišičasto rit, ki se boči nad njo, on zaječi, zastoka v zadnjih vzdihljajih, napolni me! zdaj glasno skoraj prosi ona, želi si, da bela lava poplavi njeno drobovje, v tistem hipu jo preblisne packasta misel, niti umila se ne bo, naj kaplja neznančevo seme iz nje vso noč in še zjutraj v službi, tako kot bodo kapljale kapljice urina v katetre lebdečih med tu in nikoli več. Eros in Tanatos, pomisli, ko zre v vrata, ki jih je ravnokar zaprla za seboj. Spomni se še pesnikovega metuljčka pod njegovim zajetnim podbradkom in valovite pokrajine z vinogradi in češnjami, ki se proti zahodu razlije v brezkrajno ravnico. Nato ga zopet odnese v nemiren sen. 9 POEZIJA 10 ZALA MAROLT najprej sem si kupila vibrator ker moraš imeti baje spočetka sebe rad preden ljubiš druge mogoče to velja tudi za fuk moji najljubši orgazmi so bili tvoji koliko še 11 jogi izgublja ravnotežje škripanje posteljnega okvirja: jogi izgublja ravnotežje. sprenevedanje, da nihče ne sliši. svojo kožo nalepi na mojo, dovoli mi poljubljati brazgotino pod pasom, inhalirati tvoj vonj in ti brati misli. zven mojega imena na konici tvojega jezika – katalizator, da vidim zvezde. 12 NINA STOPAR * iz rok mi klijejo bele hiacinte rosne praproti zeleni mah obrašča milino mojih pljučk kalim se kot solnica ki jo poljublja brhka srnjad tvoja srna sem ti moj drvar ki je posekal staro češnjo in mi jo poklonil v dar iz vej si spletem gnezdo pričakovanj da vanj prinesem dinozavrova jajca ki se bodo razpočila v šopke cvetja polje barv in vonj ki opleta z nama kliče škrate in gozdne vile ko se z gor topi bela lisa snega črna pika peska se raztaplja v ožino čvrstega grebena med smehom se dotaknem tvojih dolgih nožnih prstov kot srna ali kot košuta kot solnica kot jelenovo razvejano rogovje polzim skozi zvezde stalaktite tvojih dihov 13 * moja luknja je topla moja luknja je prazna moja luknja je vlažna moja luknja je željna moja luknja je temna moja luknja je globoka moja luknja je prožna moja luknja je raztegljiva moja luknja je čuteča moja luknja je moja 14 MAŠA RAČKI BAJE se privlačiva ampak le ko se slačiva po postelji vlačiva med akcijo pačiva ugrizneva v kar se da menjava vlogo sladoleda baje nama čist ustreza da ljubezen v najino gnezdo strasti ne dreza če proba – ignor! naj se za brezveze napreza oba itak veva da čutiva le golo strast odkrivanje čustev nama je odveč enim to pomen vse ampak midva veva da ljubezen je past BAJE 15 DIMITRIJ ŠKRK VRATA RAJA telo dve telesi napolnita prostor zožen v skrivnostno špranjo strasti 16 Klavdija KIA Zbičajnik ŠPANSKO NEBO notranja stran stopala pihlja iz smeri morja vetrič se igra z lasmi iz dišeče mandarine se izceja najslajši sok zunanja stran stopala počasi žejna zemlja posrka zadnje kapljice iz žareče zrele pomaranče napaja vročo noč oranžni slad 17 STRIP 18 Karmen Petric Petek trinajsti 19 NEBULÆ – revija za sodobno književnost posebna erotična številka Letnik XI, številka 3 (junij 2022) ISSN 2738-5949 Revija deluje pod licenco creative commons. Glavna in odgovorna urednica: Nina Kremžar Uredništvo za poezijo: Veronika Šoster Uredništvo za prozo: Alex Kama Devetak Zarja Vršič Strokovna sodelavka – lektorica: Zala Vidic Oblikovanje, prelom in naslovnica: Alex Kama Devetak Nina Kremžar 20