LUBLANSKE
N O ¥ I z:
JANN. FRIDR. EGERJA,

VSrgdo 15:. d, l^ st^j h malig* Serpana
1797.
Nro. 56.
Dunej maliga Serpana.
Chtajerfke deshele Poglavarftvo je patent ven dalo, na 24. dan Roshnizvgta, de kmgtje i-jnajo gofpofkine davke po flari navadi opravlat. Nej fe nepuftg sapeluvat, kakor de bi od zhafa, kar fo franzosi od naf fhli, ne bili dolshni ze-farfke dazle, urbar^ defetine 5 inu druge davke odrajtuvat; kgr nobena deshela nemore obdati bres dazii inu davkov,"temuzh ona pride v'smg-fhnavo, nadlogo, inu v'pogubo. Vfi opravki nej fe tedej tako dershg, kakor poprejfhne {tare pravize inu poftave sapovdujejo; kir bode od
pra-
praviže noter potegnen, inu po dgli plazhilo Prejel.
' Pariš i d. Roshnizvfta.
L J. •	* V i	r"' '
Franzosko oblaftuvanje je moshg sbralo, kži-
tgri bodo s' britanfkim dvorani sa mir glihali. Glihanje fe bode narejalo v'mefti Lille , katgro na pol poti med Parisam inu JLondonam leshi.
Tg dni je veliko profhn| noter poloshenih, de bi fe pullilo, fpet boshjo Jriushbo katbolfh-ke vgre ozhitno dershat, ne pak le farno v' zer-kvah na tihim.
Franzoske nove poftave fo tako fhiroke, de perpuftg porozhenim sakonfkim fe lozhiti, inu v' drugi sakon ftopiti, ako Ig dva sakonfka pred fodnikami fkasheta, de nemoreta eden drugiga terpeti. Te lozhitve fo fe pogoftim godile, inu od fodnikov lahko dobivale. Pametni ludjg fo zhes to godernali, tedej je sbiralifhe fklep ftu-rilo, de sa naprej le ne fmgta dva sakonfka fhe*! pol leta po tem lozhiti, kader fta shg pred fod-niki fkasala, de eden sa drugiga nizh ngmarata, inu kader fo jih perjatli she trikrat potolashit fkufhali; po vfim tgm imata fhe pol Igta Vkup prebivat, ne pak kje v'en dan narasen letgti, inu berfh druge godze najgmat.
Sbrani moshjg fe zhedalej bol na dvoje de-lg; eni shelg fpet Krala imgti, inn pravio na glaf, de bo fkoraj Kral v' Parisi ftanuval. Drugi
gi pak republiko terdiopofebne sbore dersh^ .kjer fe pofvetujejo , kaj bo fturiti, de bi krale-vi ne premagali.— En dgl je drugimu fovrash, kakor pef inu mazhek, Morebit bode mogel en gofpodar pridti., katgri bode pfa , inu mazhksi navuzhil, de bodeta rada is ene fklgde per gma-hi jgdla.
Londen. Roshuzvgta.
Mornarfki punt v' Britanii je per kraji. Mornarji fo pred trem dngmi fvojga glavarja Parker , inu nekatire druge napeluvavze svesa-ne pravizi zhgš dali, fo belo jadro na barkah ven obefili, kar je mirno inu perjasno snamine, inu fo kralevimu dvoru povgdat puftili, de fe h'pokorfhini povernejo. Imamo vupanje, de jih bode Kral s'miloftjo gori vsgl, inu jim odpuftil, kar fo fkus sapelivoft nekatgrih vrglch glav fturili. Parker narvekfhi sapeliviž ima merslizo', "morebit je nalafh kej ftrupeniga popil.
Holland 20. Roshnizvgta.
Okol 170. nofneh bark inu ladij, sraven pak .30. vojfkneh bark je perpravlerteji , de pojdejo na en boj žhes morje. Eni pravio, de grgdo v'Britanio , drugi de v'Irrland, ali v'nof dobriga vupanja, ali pak v'Indio.
Bukve nafheh noveh poftav govorg od pra«. vi'z inu dolshnoft vfakiga zhlovgka inu deshela-kaj od ludfke oblafti, od fofefkinih abiralifhov^
i	od
od oblafti naprejpoftavlenih mosh, od fodnikov6 sholngrjov, deshelniga gofpodarftva, od fkerbi si uboge ; od navuka, vgre ; od ribifhtva , lova, inu gofpodnih praviz; od poftav, kako fe imajo naredit, ali preminiti, kader je trgba,
Sbor perporozha, de imajo fofgfke sa per-hodno sbiralifhe take moshg svolit, kateri fo pofh-teni, saftopni, inu pridni; de bodo sa deshelo fkerb inu lubesen imgli, inu Holland tako vi-shali, de bodo vfi ludje tolkaj frgzhni, kolker je narvezh mogozhe. — Deshelni visharji ne-morejo vfelej flednimu vftrezhi, temuzh imajo glgdat, de nar vekfhi dgl ludi frgzhen podane. Sam Bog nemore vfim pravfturiti; malnar ozhe desh sa fvoj malin; kmgt fonzesamervo fufhit; Bog pak oberne, kakor previdi, de je sa zel fvet dobro ; pufti lgto inu simo ob fvojim zhafi pridti, inu nepulli berfh simfko burjo pihat, kakor hitro je eni nori glavi prevezh vrozhe, tudi nedd po simi vrozhino savolo ene ali druge smersle babe.
Is Berlina je perfhlo pifanje, de je Praj-sovfki Kral pervolil, de Holland oftane republika , kakor je fedaj. Samo to opomina Kral, de fe je s* franzosi saftopil, kader je s' njimi v* mgfti Basel mir naredil, de bodo franzosi Oran-fkiga Prinza drugej na ngmfkim odfhkoduvali, inu naragft Hollanda, ^jer je poprgd oblaftvo imgl, en kof ngmfhkeh deshgl, dobil.
Ba-
Baron Bielefeld bode sa prajsovfkiga opra-vilnika per republiki hollendarf ki, kakor je bil pred tremi letami, kadar je Holland pod Oran-fkim Prinzam bil. Med Krali je navada, pofla-nike per perjasneh oblafteh imeti j kader pak prepir ali vojfka pride , je navada, poflanike domu poklizat; kgr Prajs ozhe poflanika per fe-dajni republiki Holland imgti, je snamine, de jo sa perjatelzo fposna tako, kakorfhna fe je] naredila , po tgm, kje sa franzosi potegnila.
Danemark.
Danfki .miniller, katgriga imamo v' Conftan-tinopli, je nargdil mir med nami, inu med ro-parfko republiko Tripoli. Turfhki Kaputan-Pa-fha mu je sglihat pomagal. Glihanje je bilo 14* dan maliga Travna podpifano, inu vfe poterje-no, karkol je od nekidej med njimi bilo safto-pleniga, bres tiga, de bi Danemark lg en vinar sa to plazhat imgl.
Lublana 14. maliga Strpana.
Batallion Stein je fhal v'Ponedglek is pod Turna na predmgltje v' kvartgr; batallion Terzi pak v'Torek tudi od tam v'kvartgr na Zhernu-zhe inu druge okrog lesheozhe blishne vafi.
Grazarfki novizar povg, de turfki foldat* je janizhari nifo per voli, fe na franzosovfk® visho v' oroshji vurit, inu od franzosov fe vu-zhit puftiti; fo fe fkorej fpuntali. Torej poJ-j
;dejo
dtjo franzoski vuzheniki prozh, nej bodo pefh, al na kojnih, al per kanonih.
Is permorfke ftrane flifhimo, de je ober-jtar Kasimir poglavitno mgfto Jadcra (Zara} v' Dalmazii obftavil; de fo fe Dalraatinfhi ludje radi pod Zefarja podali, farno po vafeh fe fhe pe-vg, kako fo ladje nagneni. General Matliia Ru-kavina je na beneflrne Dalmatinarje osnanilo daj, de nej fe s' l§po pod zefarfko brambo podado ,, jim pojde bolfhi, kakor do sdej; ako pak ne-miflio fe mirno podat, jim hudo shuga. Na to fo fe s'vefelam povfod podvergli, inu zefarfka shovngrfhina je v'miru Dalmazio pofedla.
Od Rajne je flifhat, de po dokonzhanim miru po z?li Europi, bodo zefarfki eftrajfki fol-datje pod feboj imgli mozhno ograjene mgftaMajnz, Ehrenbreitilein , Filippsburg, inu Mannheim^ i-nu de bode 60 tavshent zefarjovih foldatov smi-rej v' nemfhkim Rajhi ftalo , katgre bode Rajh prefkerbeti mogel s' oblazhilam, inu denarjam.
Kakor fo mafhniki pred pet lgtami is fran-zoskiga ven bgshali, tako sdej nasaj hitg. Poftave fhe nifo doli djane, po katgreh fo bili is-gnani; al vfe ludftvo ozhe duhovne nasaj imgti, tako, de fi noben fodnik nevupa , takim nasaj-pridejozhim mafhnikam kej shaliga fturiti. Ako bi pak visharftvo v' Parisi otlo jih kej preganjat, bi gmej ludje, fploh na- noge ftopili, inu jih pod £vojo brambo vsgli.
Zhe-
Zhetertek je perfhlo v' Lublano okol fedem fto Polfkih kojnikov od Mefzaros Ulanov pod Oberllarjam Mathiashovfki.
Per naf je vezh fort pogovor, kako bode mir fklenen. Eni pravjo, de bodemo Nieder-land franzosam puftili, inu namgft tigaBenezhio, inu Majland dobili. Drugi govor? ; dc bo franzosam oftalo, vfe , kar je uni kraj Pvajne. Zefar pak dobi vfe na lafhkim inu Pajerfko deshe-lo. So pak , katgri ftrafhio , inu Zefarju malo obgtajo, to je na Lafhkim lg do Tagliamento, ali Adige. ali do Olio potokov; Iftro, Dalmazio inu benefhke otoke vfi fposnajo, de bodo Zefar j o vi.
Tershafhke novize popifhujejo, s' kaj sa e-nim vefelam je bil gori vsgt zefarfki general, Klcnau v'otokih JVeja, Arbe, Lufhin veliki, O-fero., inu Kerfo.
Vmerli fo v JLublani.	'
7.	dan maliga Serpana,
Florian Sborin , delovza fin, ftar tri mgfze, tershafhki zgfti Nro. 14.
8.	maliga Serpana.
Mathevsh Gaberlč , zholnar, 50. 1. v'Terno-
vim Nro. 40. * Maria Janeshizh, udova, 70. 1. na Polanah^ Nro. 79.
10. maliga Serpana. Jernej Gazhar , sidar, 48* 1. na predaigftji Nro. 31.
Katgri fo per meftni pofpofki na urbar dol« shni, nej pridejo do Konez tiga mgfza plazbat.
Pol grunta Mine inu Jurja Shtampfel v'va-fi Maroviz bode 20. dan tiga mgfza v' mgfti Go« zhevje na kant sa 187.fi. naprodaj.
Semla Simona Prefheren v'ngmfhkih Bre-fiah bode 1. dan perhodniga mgfza per gofpofki v'gradi Kamenk sa 2,376. rajnfh, inu 59. kr. na kant prodajana.
Malin inu sliaga ranziga gofpoda Joannes Kramar na Bifterzi per Ternovim v' notrajnim krajnfkim na-zefti pruti Rgki bode 31. tiga mgfza maliga Serpana na lizitiranje prodajan.
Dolshniki ranze gofpe Theresie Frankenfeld nej le per gofpofki pravizi Landreht 9. dan perhodniga velikiga Serpana ob devetih sjutrej gla-fio.	_
Njih zefarfka Svitloft fo vkaso dali, de noben v' zefarfki flushbi ftojezh nemore fvojo fo-lengo zhes polovizo enimu drugimu puftiti, al saftavit; nobena praviza tedej nebode dolshnikam vezh periodila, kakor le do polovize Igt-niga safiushika, ako bi ravno en deshelni flu-shabnik is fvoje dobre vole vezh oblubil al sa-ftavil. Dunej 16. Roshnizvgta.
L o t e r i a.
j«, dan. maliga Serpana fo v' Gradzi vsdignene:
16. »9. & 61. 75.
£2. dan maliga Serpana bode v'Lublani , 5«vclki" ga Serpana v' Gradzi vsdigvano.