/UUst
mies rov ■	-1
nbznrrw
K EDI_EU^T I ^ A
LETO VI
30. APRIL 1972
ŠTEVILKA 55
Družbeni program
razvoja občine Cerknica 1971-1975
Občinska skupščina je v oktobru lani imenovala komisijo za programiranje v naši občini. Komisija je v razmeroma kratkem času izdelala študijo o stanju in predlog programa razvoja gospodarskega in družbenega življenja v občini. To je prvi tak dokument v naši občini, ki obravnava v konkretnosti posamezne dejavnosti in ki gotovo zanima vsakega občana, predvsem pa člane našega kolektiva. Tovariš JOŽE LESAR, ki je predsednik omenjene komisije, se je odzval željam uredništva, da bomo v našem Brestovem obzorniku v nadaljevanjih objavljali najbolj značilna poglavja iz razvoja programa občine.
Uredništvo
V	uvodu programa je zapisano:
Cilj tega srednjeročnega programa občine Cerknica je prikazati dosežene rezultate, možnosti in predvidevanja prihodnjega razvoja.
Dosedanji razvoj, še posebej pa stanje po posameznih dejavnostih ter celovit pregled razvojnih možnosti, izhaja iz programov razvoja nosilcev gospodarskih in družbenih dejavnosti. Komisija za programiranje je v aktivni delovni povezavi z nosilci ugotavljala realne ocene materialnih, kadrovskih in drugih za doseganje realne ocene ciljev. Pri tem je ugotovila, da je pri'vseh nosilcih v občini velika pripravljenost za sodelovanje in zavest o potrebi takšnega dokumenta v občini. Izjema sta Kartonažna tovarna in PTT iz Ljubljane. Izgovarjanje, da srednjeročnih planov nimata, je nesprejemljivo.
V	tem programu niso zajete podrobnosti razvoja zaradi namena, da se zajamejo vsi ključni problemi in s takšno metodologijo, ki bi bila čimbolj razumljiva.
Predloženi program naj omogoča aktivno razmišljanje in sodelovanje vseh občanov, samoupravnih organov in strokovnih vodstev iz vseh področij gospodarskega in družbenega življenja v občini, vzbuja naj obravnavanje razvojnih problemov z vidika celote in posameznosti. Omenjeni program ni statičen, njegova usmeritev ni nespremenljiva, zato ga bo potrebno ob izteku vsakega leta po sedanji metodi oblikovanja podrediti reviziji z upoštevanjem vseh novih pojavov in spoznanj.
Bistvenega pomena ni samo Pravilen izbor strateških točk in smeri razvoja v tem programu, temveč zlasti aktivnost samih no-
silcev, ki so edini lahko praktični oblikovalci bolj ali manj uspešnega razvoja v naši občini.
Dokončno oblikovanje srednjeročnega programa naše občine mora biti rezultat raznovrstnih oblik javne razprave s tem, da s potrditvijo občinske skupščine postane zaključen dokument.
OSNOVNA IZHODIŠČA IN
PROBLEMI RAZVOJA
Po osvobodilni vojni, ki je v živo zadela že itak nerazvito gospodarstvo v naši občini, se je to področje lahko primerjalo z najbolj nerazvitimi v Sloveniji. Gozdovi z nekaj polnojarmeniki, do roba devastirano kmetijstvo in pridne roke prebivalcev tega področja — to so bili trije faktorji, ki so predstavljali osnovo za izredno dinamičen gospodarski razvoj. V dobrih petindvajsetih letih so napori delovnih ljudi v občini dosegli stopnjo srednje razvitosti v republiki. Nekdaj malo znana cerkniška komuna se je s svojo samoniklo prizadevnostjo, z gospodarskimi dosežki uveljavila v ožji domovini, z blagovno menjavo pa daleč prek evropskih meja. Delovna vnema, spretnost in zunanja uveljavitev so zadosten pogoj za doseganje zahtevnih programskih ciljev, vsebovanih v tem srednjeročnem programu.
Že dosežena stopnja razvoja delovnih, predvsem industrijskih potencialov v glavnem omogoča zaposlovanje in perspektivo socialne varnosti prebivalstva. Geografski položaj občine, ki leži na dotiku transverzal, z direktno povezavo z velikimi središči in morjem, ustvarja izredno u-godne pogoje za prihodnji razmah gospodarstva. Dinamični razvoj industrije in slabo stanje v kmetijstvu povzročata naglo razslojevanje, kar ustvarja pogoje za nadaljnje širjenje predelovalnih fabrikacij, ker le-te lahko vključujejo nekvalificirano delovno silo, predvsem ženske. Poleg lege občine predstavljajo pri-rodne posebnosti z naravnimi lepotami pogoje za nesluten razvoj turizma (po dolgoročnem programu projekta »Gornji Jadran«
6.000	postelj).
fTako industrija in turizem v širšem smislu predstavljata glavna strateška cilja gospodarskega razvoja občine in to v dimenzijah, ki bodo poleg izčrpavanja lastnih virov zaposlovanja zahtevale še priseljevanje delovne sile, predvsem kvalificirane, strokovne profile. Vse gospodarske, Nadaljevanje na 2. strani
iz vsebine:
K NAŠEMU TRENUTKU — IVERNE PLOŠČE — KRIZA OSKRBE — ZAGREBŠKI VELESEJEM — STO TISOČ STOLOV K-33 — OBČNI ZBOR SINDIKATOV — KOMU NAJBOLJ ZAUPAMO — LESA-RIADA 72 — NAGRADNA KRIŽANKA
POGOSTO SO ŽIVLJENJE POSAMEZNIKA IN DRUŽBE PRIMERJALI Z NEUSAHLJIVO REKO, KI SE IZTEKA V VEČNOST. IZVIRA IZ ZEMLJE, SE PREBIJA ČEZ OVIRE, NARAŠČA, SE ZDAJ MED LO IN KOMAJ PREMIKA, PA SPET VZBURKA, SE RAZPENI IN RAZLIVA, DOKLER SE MIRNO IN MOGOČNO NE IZTEČE.
SO OBDOBJA IN POSAMEZNIKI, KI DAJEJO TOKU DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA POSEBEN IN IZ JEMEN PEČAT. SO OBDOBJA, KO SE DRUŽBA SILOVITO RAZGIBA, LOMI IN USTVARJA NOVE OBLIKE. TAKŠNA OBDOBJA IN OSEBNOSTI SO S POSEBNO DRAGOCENIMI ČRKAMI ZAPISANE V ZGODOVINI ČLOVEŠTVA IN POSAMEZNIH NARODOV.
PRAV V POZNOAPRILSKIH IN MAJSKIH DNEH SE VSAKO LETO IN LETOS ŠE POSEBEJ SVEČANO SPOMINJAMO TAKŠNIH OBDOBIJ IZ NAŠE PRETEKLOSTI. ZDI SE KOT BI BILO LETOS CVETJE ŠE BOLJ BELO IN RAZKOŠNO, KOT BI ZASTAVE ŠE BOLJ VZNESENO PLAPOLALE V VETRU.
OB 1. MAJU — PRAZNIKU DELA IN VSEH DELOVNIH LJUDI SVETA SE SPOMINJAMO DOLGE IN TEŽKE POTI, POLNE TRPLJENJA, BEDE, KRVAVIH OBRAČUNOV IN ZMAGOSLAVIJ, KI JO JE MORAL PREHODITI PROLETARIAT VSEGA SVETA, DA JE POSTAL TRDNA DRUŽBENA SILA, KI USTVARJA SEDANJOST IN PRIHODNOST.
SPOMINJAMO SE DOLGE POTI RAZREDNEGA OSVEŠČANJA IN NOTRANJEGA ORGANIZIRANJA SLOVENSKEGA IN JUGOSLOVANSKEGA DELAVSTVA, KI JE S SVOJO REVOLUCIONARNO SILO OPRAVILO S TUJIMI ZAVOJEVALCI IN S SVOJIMI RAZREDNIMI SOVRAŽNIKI.
IN OB TEM SE ZAMISLIMO TUDI NAD SEDANJOSTJO — NAD VELIKIMI PROTISLOVJI SO DOBNEGA SVETA, NAD NEDOKONČANIM BOJEM SVETOVNEGA PROLETARIATA.
ZAMISLIMO SE NAD NAŠIM GOSPODARSKIM TRENUTKOM, NAD NAŠIMI ISKANJI BOLJŠEGA IN SREČNEJŠEGA JUTRIŠNJEGA DNE.
OB 27. APRILU — DNEVU USTANOVITVE OSVOBODILNE FRONTE SE SPOMINJAMO NAJTEŽJIH IN NAJBOLJ DRAGOCENIH DNI SLOVENSKE ZGODOVINE. V TEH DNEH JE DOKONČNO DOZORELA SLOVENSKA NARODNA ZAVEST, SLOVENSKA NARODNA ENOTNOST, KI JE TLELA IN SE V VIJUGASTIH POTEH DOLGA STOLETJA VZPENJALA DO TEGA POMEMBNEGA ZGODOVINSKEGA TRENUTKA. SPOMINJAMO SE VSEH BOJEV, ŽRTEV, KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČ IN DRUGIH MORIŠČ, ZMAG IN OSVOBODITVE V MAJSKIH DNEH 1945. LETA.
IN OB TEM — MORDA NAJBOLJ NAŠEM, SLOVENSKEM PRAZNIKU SE MORAMO ZAMISLITI TUDI NAD ODGOVORNOSTJO SEDANJIH GENERACIJ, ODGOVORNOSTJO PRED NAŠO DOSEDA NJO ZGODOVINO IN PRED PRIHODNOSTJO.
Z DESETLETJI TRDEGA RAZREDNEGA BOJA NAŠEGA DELAVSTVA, Z REVOLUCIJO IN NAROD NOOSVOBODILNIM BOJEM NAŠIH NARODOV JE NELOČLJIVO POVEZANA OSEBNOST TOVARIŠA TITA. VEMO, DA SO TOKOVI ZGODOVINE, DA SO DRUŽBENA IN POLITIČNA GIBANJA VKLE NJENA V DELOVANJE OBJEKTIVNIH ZAKONITOSTI. VENDAR SO OSEBNOSTI, KI TE ZAKONITOSTI GLOBLJE DOUMEJO IN LAHKO POSPEŠIJO NJIHOVO DRUŽBENO IN POLITIČNO DELOVANJE. IN V TEM JE NJIHOVA VELIČINA. NEDVOMNO JE TAKŠNA IZJEMNA OSEBNOST TUDI TOVARIŠ TITO.
OB NJEGOVEM DRAGOCENEM JUBILEJU — OSEMDESETLETNICI ŽIVLJENJA — SE BOMO SPET SPOMNILI NJEGOVE TEŽKE, A BOGATE ŽIVLJENJSKE POTI, POTI, KI SIMBOLIZIRA BLIŽNJO ZGODOVINO JUGOSLOVANSKIH NARODOV. V NJEGOVI OSEBNOSTI SO ZDRUŽENE NAJNAPREDNEJŠE TEŽNJE, NAJPOMEMBNEJŠI ZGODOVINSKI TRENUTKI IN FAZE NAŠEGA PREDVOJNEGA IN POVOJNEGA DRUŽBENEGA RAZVOJA.
NJEGOV ŽIVLJENJSKI JUBILEJ JE TUDI PRAZNIK MLADOSTI, SVODOBNEGA IN SPROŠČENEGA ŽIVLJENJA IN OPTIMISTIČNEGA PRIČAKOVANJA PRIHODNOSTI.
PRIDRUŽUJEMO SE TOPLIM ČESTITKAM VSEH DELOVNIH LJUDI, OBENEM PA ČESTITAMO ČLANOM DELOVNE SKUPNOSTI BRESTA IN OSTALIM OBČANOM K DELAVSKEMU PRAZNIKU!
Družbeni program razvoja občine Cerknica 1971-1975
Nadaljevanje s 1. strani pa tudi družbene dejavnosti v občini bi morale v svojih programskih usmeritvah težiti bolj ali manj k razvojnemu dotičišču teh dveh glavnih dejavnikov. Posebno velja to za pospešeno izgrajevanje in usposabljanje komunalnih in terciarnih objektov v naši občini, kar je temeljni pogoj za turistično dejavnost. To mora ostati prvenstvena skrb v našem akcijskem in dolgoročnem programiranju.
Dinamična koncentracija prebivalstva v mestih, hitro stopnjevanje hrupa, onesnaženje zraka in vode pospešuje beg prebivalstva iz središč v naravo. Lokacija in izrednost prirode naše občine predstavljata stopnjevanje gospodarske koristi zaradi neposredne bližine Ljubljane in drugih središč.
Ob tem je potrebno, da se z ekonomsko in komunalno politiko zagotovi obstojnost in razvoj naselij ter bivalnih področij v občini s ciljem, da se ohranja živa pokrajina.
Povsem nesporno je, da so na dolgoročnejši relaciji izredne možnosti za velike spremembe delovne in socialne strukture prebivalcev občine in s tem zagotovljena relativno hitra in visoka rast življenjskega standarda občanov. Prvi pogoj temu je, da vse projekcije izhajajo iz znanstveno raziskovalnih dognanj, za kar je potrebno angažirati reno-mirane strokovnjake. Drugi pogoj je, da se pridobiva čimveč kvalitetnih strokovnih kadrov za konkretno realizacijo programov. Trenutno razvoj že prerašča lokalno strokovnost. Posebno je to očitno v turizmu, gostinstvu in trgovini, čemur je pripisati vzroke ne samo za stagnacijo te dejavnosti v naši občini, temveč tudi za neizkoriščene možnosti v zadnjih letih, ko bi se lahko zaradi pripravljenosti zunanjih investitorjev razvile obstoječe kapacitete na neprimerno višjo raven.
V okviru občine je treba čim-prej ustvariti sistem spremljanja in zajemanja najboljših učencev osemletk, jih usmerjati in štipendirati za potrebne profile razvojnih programov, stimulirati dopolnilni študij kadrov, ki so že zaposleni in štipendirani, ter pridobivati strokovne delavce izven občine.
Za boljše počutje občanov, predvsem pa strokovnih kadrov je treba v občinskem središču — Cerknici pospešeno ustvarjati pogoje za primerno domovanje, kulturno izživljanje, rekreacijo in razvedrilo, sicer bo trud za potrebno strokovnost zaman.
Organizacijski pogoji za
hitrejši razvoj so predvsem:
— Organizirana medsebojna povezanost med akterji v občini in skupna dogovarjanja za skupne potrebe.
— Študiozno povezovanje z akterji izven občine s tem, da se široko odprejo vrata vsakovrstnim dobrinam, ki kakorkoli pospešujejo razvojnostni tempo v občini. Cehovsko zapiranje, tudi pod parolo samoupravljanja je nesprejemljivo, ker povzroča škodo ne le širši skupnosti, marveč in predvsem delovnim ljudem v takem kolektivu.
— Vzpostaviti je treba boljšo organiziranost celotne družbene dejavnosti v občini tako, da se precizno oblikujejo samoupravne skupnosti za dejavnosti, ki so skupnega pomena za vso občino in kjer bi se združevala sredstva za posamezno področje. Ob tem je predvsem potrebno določiti pomembnejši status krajevnim skupnostim. Zaupati jim je treba vse tiste naloge, ki se lahko racionalneje in bolje izvajajo v njihovem okviru. Poleg nalog jim je treba prepustiti namenska sredstva s tem, da so za dodatne potrebe mobilizator prispevkov občanov na svojem področju.
— V Cerknici kot upravno-po-litičnem središču občine je treba skoncentrirati vse tiste dejavnosti, ki pokrivajo občino kot celoto (Občinsko sodišče, SDK, Geodetsko upravo idr.).
— Organizirati učinkovito informiranost občanov o vseh aktualnih družbenih problemih občine z izdajanjem glasila.
PREDVIDENI GOSPODARSKI RAZVOJ V OBDOBJU 1971—1975
1.	Stopnja nestabilnosti gospodarstva v državi, ki bo vkljub resnemu prizadevanju trajala nekaj let, narekuje, da v tem pro-gnoziranju gospodarskega razvoja ne uporabljamo kriterijev in meril plana, temveč se omejujemo na metodo programiranja.
Zbir podatkov gospodarskih organizacij in realistična ocena kažeta na zelo velik vzpon njihovih predvidevanj do leta 1975. Predvideni rezultati (računano po cenah leta 1971) slone na dosedanjih prizadevanjih, poslovno utrjenih pozicijah in novih investicijskih naložbah.
Od delnega zaostajanja gospodarstva naše občine v preteklem obdobju se s predvidenimi rezultati leta 1975 povzpne dokaj nad predvideno republiško poprečje. To vidimo iz naslednje primerjave:
—	družbeni proizvod na prebi-Vcilca. *
SR Slovenija 17.569 100 % občina Cerknica 23.607 133 %>
—	družbeni proizvod na zaposlenega v družbenem sektorju: SR Slovenija 56.773 100% občina Cerknica 74.984 132 °/o
Značilnost dinamike v naši občini se kaže tudi v stopnji rasti produktivnosti v 1. 1971—1975: SR Slovenija	5,4 %
občina Cerknica	10 %
Zaposlenost je programirana za SR Slovenijo in občino enako
—	1,7 °/o letno.
Dominantno vlogo pri predvidenih gospodarskih dosežkih ima v naši občini industrija, medtem ko ostale dejavnosti stagnirajo oziroma zaostajajo, kar ponazarjajo naslednji strukturalni odmiki:
1971	1975
industrija	68 %	78 %
kmetijstvo	4%	3 %
trgovina
in gostinstvo	5 %	3 %
komunala	5 %	5 °/o
2.	Materialne naložbe v naši občini so v programiranem obdobju razmeroma zelo visoke, saj znašajo 515.948.000 din, od tega gospodarske 87 % (investicije, anuitete, obratna sredstva in druge naložbe). Tudi v okviru gospodarstva naložbe bremene industrijo s 83,8 %>. To predstavlja določeno nesorazmernost na-pram skladnosti celotnih potreb v občini. Nedvomno je tak investicijski poseg v sedanjem prehodnem obdobju nujen. Za daljše obdobje pa bi takšna enostra-nost investicij ogrozila prav najmočnejšo naložbo, saj življenje ne terja le ugodnih in produktivnih delovnih pogojev, temveč prav tako, oziroma še bolj, urejenost življenjskega okolja, kjer delavec preživi dve tretjini svojega časa.
To razmerje investicij ponazarja naslednji podatek:
SR Slovenija 72%	28%
Občina Cerknica 87 %	13%
Višina naložb in njihova struktura je nazorno prikazana v priloženih tabelah za posamezna podjetja oziroma dejavnosti pa v obrazložitvah le-teh.
3.	Vzporedno z visoko rastjo gospodarstva, predvsem industrije, se bo povečal tudi izvoz in sicer za trikrat napram prejšnjemu obdobju. Industrija je v naši občini udeležena pri celotnem izvozu z 99%, dočim je republika udeležena z industrijo 56%, s turizmom 20 % in z raznim 24 %. Od celotnega izvoza v občini nosi Brest 82 % izvoza, od tega 72 % na konvertibilno področje.
Brest je najpomembnejši nosilec industrijskega razvoja v cerkniški občini
V SR Sloveniji predstavlja izvoz 14 %, v naši občini pa 12 % od celotnega gospodarstva. Izvoz na prebivalca v republiki je 520, v naši občini pa 600 dolarjev.
4.	Razmeroma visoke naložbe imajo vpliv na delitvena razmerja. Usmerjanje akumulacije in angažiranje tujih sredstev v investicijske naložbe sicer zagotavlja normalno rast osebnih dohodkov in skupne porabe, povečuje obveznosti gospodarstva, zmanjšuje pa dinamiko rasti sredstev, namenjenih življenjskemu standardu. Zato bi bilo potrebno vse morebitne presežke akumulacije sproti namenjati v življenjski standard.
lu zaposlenih s tem, da bo le spreminjala strokovno strukturo. Tako bo že okrog leta 1977 začela nastajati praznina za zaposlovanje predvsem mlade generacije.
Ob tem se vsiljuje nujnost naporov in odločnih ukrepov za sistematičnost, vendar intenzivnost naložb zunanjega kapitala v turizem in gostinstvo, posebno z ozirom na idealne pogoje za to dejavnost.
Poslovna in finančna nemoč, ki sta značilni za sedanje stanje in ki sta zaradi ozkih koristi v preteklosti odklanjali vrsto možnih zelo koristnih navezav z zunanjimi partnerji, ne moreta pred-
Hitra cesta Vrhnika—Postojna bo odprla nove perspektive za razvoj gospodarstva in turizma v naši občini
5.	V preteklem obdobju je bil v naši industriji dohodek odvisen pretežno od intenzivnosti živega dela. Po izvršenih in predvidenih modernizavijah pa je vpliv na dohodek odločno prešel v odvisnost moderne tehnologije in av-tomacije. Ta vpliv se bo v obdobju srednjeročnega plana še okrepil in sicer:
stavljati nobene alternative za razvoj širokih perspektiv te dejavnosti. To ne sme biti vzrok, da bi se morali mladi prebivalci zaposlovati izven občine ali odhajati v tujino.
Poleg direktne angažiranosti odgovornih organov občine je potrebno organizirati oblike in
1970	1975
Udeležba neto osebnih dohodkov v dohodku	45 % 41 %
Udeležba neto osebnih dohodkov v družb, proizvodu	41% 37%
6.	Tako dinamičen gospodarski razvoj v predvidenem obdobju bo vplival na spremembo strukture prebivalstva v občini in sicer:
sredstva za priučevanje in šolanje potrebnega strokovnega kadra za to področje.
Ob tem je nujno, da vsi faktorji akumulacije, predvsem indu-
1970	1975
udeležba aktivnih prebivalcev v SRS	48,8 %	48,1 %
udeležba aktivnih prebivalcev v občini	48,6%	51,6%
V aktivnem prebivalstvu je u-deležba žensk 42 %.
Stanje in razvoj industrijskih kapacitet absorbira vso delovno silo, razen v mikroregijah Rakek in Bloška planota.
Na Bloški planoti je že v teku akcija za vzpostavitev kovinskopredelovalnega obrata zunanjega matičnega podjetja Veriga Lesce. Ta obrat bo zaposloval v začetni proizvodnji 50, po utečenosti pa okrog 100 delavcev, pretežno žensk. V rakovški regiji pa ima program Kovinoservis z navezavo z zunanjim partnerjem razviti lcovinsko-predelovalne kapacitete z zaposlitvijo do 200 delavcev v določeni perspektivi. Poleg tega ima ob drugačnih pogojih samoupravne samostojnosti obrat Kartonažne tovarne možnosti povečati obseg proizvodnje do stopnje, ki bi pogojevala zaposlitev za najmanj 50 novih delavcev, tudi pretežno žensk.
7.	Z realizacijo teh možnosti bo celotno področje občine pokrito s kapacitetami, ki bodo vezale vso odraslo in tudi nepriu-čeno delovno silo. Vendar pa je to pokrivanje računati le na perspektivo štirih do petih let, ker bo industrija s svojo razvito tehnologijo ostajala pri istem števi-
strija, odvajajo več sredstev za komunalno in stanovanjsko izgradnjo, s čemer ustvarjajo pogoj za nujno rast splošnega in kulturnega počutja zaposlenih, po drugi strani pa to predstavlja pogoje za večjo turistično migracijo.
8.	Za dosego predvidenih ciljev v gospodarstvu je treba aktivno razvijati in utrjevati samoupravljanje v smislu že sprejetih ustavnih amandmajev in predvidene nove ustave SRS. Prizadevati si moramo za stopnjevano gospodarsko povezovanje v ožjih in širših regijah z namenom stroko vno-finančnega oplajanja gospodarskih potencialov v občini.
(Nadaljevanje prihodnjič)
K našemu trenutku
Spalnica iz programa Barbara, razstavljena na zagrebškem velesejmu
Iverne plošče -kriza oskrbe
»Dajte, finančnik’ Bresta, še vi povejte, kaj je s to multilateralno kompenzacijo! Ali smo tudi mi na Brestu okuženi s to rečjo? Če si že lomimo jezike s to multi in tako naprej zadevo, vsaj povejte, ali jo bomo dobili s kladivom ali z bičem po glavi!« Tako in drugače so mi govorili na eni izmed sej sodelavci v uredniškem odboru. »In, če boš že pisal, napiši tako, da te bo kdo razumel!« so mi še navrgli.
Članek bo napisan in prvi del zadolžitve izpolnjen. Vprašanje pa je, če bom uspešno rešil drugega. Multilateralna kompenzacija naj bi bila neke vrste serum za ozdravitev nelikvidnosti našega gospodarstva in še vsega okrog njega. Ne gre torej za navadno cepivo v obliki sanacij, likvidacij in drugih akcij, temveč gre, kot na primer pri črnih kozah, za neke vrste gamaglobulina. Nelikvidnosti, fenomena sedanjega, predvsem našega trenutka, ne bom posebej razlagal, ker je preveč zamotan za največje ekonomiste in je za navadne smrtnike pomemben samo pri izplačilu o-sebnih dohodkov. Pravzaprav smo srečen narod. Vsi smo dolžni drug drugemu in vsi na tuj račun lepo in dobro živimo. To zadolženost, z obrnjenimi žepi, ali z moderno terminologijo, praznimi žiro računi, imenujemo nelikvidnost. Z nelikvidnostjo očitno soglašajo tudi višji organi, saj iz dneva v dan lahko beremo, kako se federacija izogiba lastnih predpisov in ne poravnava svojih obveznosti. Seveda je nekje v navodilih multilateralne kompenzacije napisano, da je treba v izo-gib plačilu kazni prijaviti vse, kar najdete v finančnih karticah nad 500 starih tisočakov. Drobiž itak ni pomemben. Nekateri finančniki, sopotniki današnjega časa, so hitro ugotovili, da se kazni ne izplača izogibati. Svojih obveznosti niso prijavili in danes so lahko veseli, da so si s tem ustvarili najcenejše kredite.
Sedaj smo prišli do Bresta. Brest in odgovorni v njem sicer ne bodo plačali kazni za nespodobno obnašanje, ampak bomo kazen občutili vsi, ker smo kar na mah ostali brez cvenka na žiro računu.
Za tolažbo samo to: nismo edini! Pred konkretnimi številkami bom skušal prevesti še famozni besedici: multilateralna kompenzacija. Njihov pomen je nekako tak: mnogostranska vsesplošna Poravnava. Torej, kdor je komu kaj dolžan, ga mora prijaviti banki, ta bo vso zadevo vrgla v ra-
čunalnike, ti pa bodo pokazali, kdo si, kaj si in kakšen boš, če si ne boš pomagal sam. Perfektno, zlasti še, če vemo, da vse to izveš v borih 60 dneh.
Poglejmo si ta proces na primeru Bresta. Brest je prijavil v kompenzacijo za okrog 1,5 milijarde starih dinarjev obveznosti. Kupci naših izdelkov so prijavili za okrog 2,1 milijarde starih dinarjev naših terjatev (da se bolje razumemo, to so dolgovi kupcev do Bresta). Logičen zaključek je preprost. Brest bo dobil na svoj žiro račun pozitivno razliko 600 milijonov starih dinarjev. Vendar temu ni tako. Preden dobimo te milijone, se je potrebno še žrtvovati. Tako bo šlo:
Naše obveznosti so se skompen-zirale z obveznostmi kupcev le v višini 900 milijonov starih dinarjev. Za razliko obveznosti 600 milijonov starih dinarjev bomo imeli blokiran račun z akceptnimi nalogi (akcepni nalogi so po svoji moči enaki izvršilnim tožbam). Pri blokiranju računa pa ni moč uvažati, izplačati osebnih dohodkov itd.
Seveda bodo morali položiti akceptne naloge tudi kupci — naši neskompenzirani dolžniki in sicer v višini 1,2 milijarde starih dinarjev. Vendar ostaja veliko vprašanje, kdaj bodo ti milijoni priromali na Brest. Nujno se nam vsiljuje vprašanje: zakaj se ni skom-penziralo vsaj 1,5 milijarde starih dinarjev, saj smo imeli več terjatev kot obveznosti? Vidite, tu tiči zajec. Podjetju, ki je dolžno 100 dinarjev, istočasno pa ima pri kupcih terjatev samo 60 dinarjev, logično zmanjka 40 dinarjev.
Tudi za Brest jih je zmanjkalo.
Ali smo se iz primera Bresta naučili? Nekaj smo se. Multikom-penzacijo lahko prevedemo tudi drugače: tolci po tistemu, ki prenese. In še pouk: ni dovolj samo prodati...
Tu moram končati, kajti telefon neutrujeno zvoni. Zbrati je treba 450 milijonov za plačo, še prej pa je treba položiti 600 milijonov dinarjev na račun tistih multikomplikacijskih kompenzacij. Z multičestitkami vam voščim k prazniku dela!
Pohištvene tovarne v Sloveniji so v svoje letne načrte zapisale, da bodo povečale obseg proizvodnje za 35 odstotkov, pri tem pa za 30 odstotkov povečale izvoz — vse računano na preteklo leto. V to povečanje žene tovarne ekonomično poslovanje, saj bodo le z večjimi količinami izdelkov odstranile povečane stroške poslovanja, ki so lani tako udarili prav proizvajalce pohištva.
Zamrznjene cene izdelkov od decembra 1969, dve devalvaciji, nešteto povečanih cen skozi »dogovore«, nujnost povečanja osebnih dohodkov in še kaj — vse to je vplivalo na nižjo ekonomičnost poslovanja. O negativnih rezultatih izvoza pa je bilo tudi že v Obzorniku dosti napisanega. Da bi s povečano proizvodnjo dosegli boljši rezultat, je že star in preizkušen recept.
Toda naj so ekonomisti še tako računali različne »prage koristnosti«, uporabljali najsodobnejše metode, vse je postalo dvomljivo. Kako tudi ne? Povečani obseg proizvodnje je postal utvara; kako tudi ne? Manjka osnovnega tvariva: ivernih plošč, navadnih in oplemenitenih. Po izračunih manjka 65.000 m11 navadnih in
13.000	m3 oplemenitenih ivernih plošč. Dovoljujejo pa uvoziti 60 odstotkov količin navadnih iverk in le 40 odstotkov oplemenitenih od količin, ki so jih podjetja uvozila lani. Količine, ki naj bi jih dala nova tovarna iverk v Nazar-jih, so komaj polovične. Pa kaj torej prepoved uvoza ivernih plošč? Več kot jasno je, da je ukrep prizadel posebej slovenske pohištvene tovarne. Ce naj rešijo ivern~ plošče stabilizacijo, bi morali pr j sprejemanju takšnega ukrepa imeti v roki obe bilanci, ne pa ukrepati na pamet in ob neodgo-
vornem priporočilu ne ve se koga — nihče ni kriv. Najbolj prizadete so tovarne MEBLO, STOL, pa tudi ALPLES ni dosti na bolj-šenj.
Vkljub lastni tovarni ivernih plošč tudi BREST nima dovolj plošč. Računamo, da bo nastopila kaj kmalu. Pri tem mislim na Tovarno pohištva v Cerknici, medtem ko je v Tovarni pohištva Stari trg vprašanje oplemenitenih plošč prisotno že sedaj. Zaradi zmanjšanja možnosti uvoza plošč smo morali ustaviti vse dobave lanskoletnim kupcem. Povečani obseg proizvodnje, predvsem pa sprememba v izdelkih tovarne, vplivajo na večjo potrošnjo iverk, saj smo v prvih treh mesecih porabili za sto odstotkov več plošč kot lani v prvem tromesečju. Oplemenitenih plošč bomo rabili
17.000	m3. Kje jih bomo dobili?
Iz uvoza? Iz Kočevja? Iz Kraševca — le zakaj? Bomo sami sposobni oplemenititi plošče? To so ekonomski, pa tudi tehnični problemi.
Nešteto akcij je bilo že napravljenih pri zveznih organih, da bi se stanje normaliziralo. Akcije so bile skupne, pa tudi individualne, po časopisih, radiu, na televiziji. Poslanci so postavili poslanska vprašanja. Pa nič! Nasprotno, napovedujejo še novo zmanjšanje uvoza.
Mislim, da bi morali glede na stanje kapacitet za proizvodnjo navadnih in oplemenitenih ivernih plošč in na njihove potrebe v Sloveniji odobriti uvoz manjkajočih količin. S tem pa bi morala podjetja izpolniti izvozne plane. Tako bi bil ustvarjen pozitivni devizni učinek, to pa je menda naš cilj.
D. Trotovšek
D. Mlinar
Letos slavi naše podjetje 25. obletnico ustanovitve. Proslavljanje ne bo samo 25. oktobra, na dan ustanovitve, marveč bodo proslave tekle od 25. maja do 25. oktobra.
Na sam dan 25. maja, ko jugoslovanski narodi praznujejo 80. rojstni dan maršala Tita, bo imel centralni delavski svet podjetja slavnostno sejo, ki bo posvečena temu jubileju. Na seji bodo dana priznanja vsem, ki delajo v podjetju 25 let, in posebno priznanje tovarišu Jožetu Lesarju, nekdanjemu glavnemu direktorju podjetja.
Zagrebški velesejem
Pravijo, da je spomladanski velesejem v Zagrebu bolj namenjen samemu sebi. Bo že držalo; tak občutek sem imel tudi sam. Ni ga mogoče primerjati z jesenskim. Kje je blišč tujih in domačih razstavljalcev? Cela vrsta jih manjka, ali pa so omejeni na manjši prostor. Jugoslovansko strojegradnjo je nadomestila razstava gradbenih podjetij. Človek dobi občutek — pogodbe so pač take, lesna industrija mora plačevati davek tudi spomladi, če hoče razstavljati jeseni.
Toda, če hoče lesna industrija tako, potem se moramo tudi mi podrejati tej skupni aktivnosti in
napačno bi bilo, da bi opustili razstavljanje v Zagrebu. Napačno bi bilo, če nas tam ne bi bilo.
Dovolj uvoda na račun razstavljanja na spomladanskem zagrebškem velesejmu!
BREST je to pot nastopil s programom BARBARA, manjši prostor pa je zavzemala kombinacija sedežnega pohištva SER-PENT, ki je dajala okolju prijetno dopolnitev. Razmestitev pohištva, kombinacije sestavljivk, spalnica, knjižnica, vse je delovalo skladno in lepo — na visoki ravni, ki jo pogrešamo že dalj časa. Toda vedno je nekaj kar Konec na 4. strani
Sto tisoč stolov K-33
Že sam naslov pove, da smo nedolgo tega proizvedli stotisoči stol K-33. Ob skromnem, vendar za nas pomembnem jubileju, bi nanizal nekaj misli.
Dolgoletna tradicija naše poslovne enote, ki se je prav od predvojnih časov ukvarjala izključno s primarno dejavnostjo, je deloma porušena. Z uspehom in trudom vseh zaposlenih je uspelo to, česar si pred nekaj leti ni predstavljal niti naj večji optimist, da bo v sorazmerno kratkem času ta tradicija porušena s proizvodnjo samostojnega končnega proizvoda, stola K-33.
Prva razmišljanja, kaj storiti z opuščanjem lesne embalaže, s preusmeritvijo proizvodnje in delovne sile, segajo tja v leto 1965. Izdelanih je bilo mnogo predlogov in inačic proizvodnega programa, od centralne krojilnice do kooperacije. Dolgo časa se mnenja niso mogla ustaliti. Končno smo se zedinili, da se prične priprava proizvodnje v okviru kooperacije za obe tovarni končnih izdelkov.
Čeprav je bil proizvodni program preprost, je povzročil vsem nemalo skrbi, posebno kar se tiče točnih rokov odpreme. Od preprostih zahtev grobe' obdelave elementov smo vztrajno prehajali v finejšo in zahtevnejšo obdelavo. Nočem naštevati, s kakšnimi težavami so se srečevali delavci, ki niso imeli industrijske natančnosti. Morali so občutiti, v grobem povedano, da so tudi desetinke milimetrov in ne samo centimetri. Vsi ti začetki v letu 1967 pa so vsako leto rodili nove sadove.
S ponovno rabo starih, že odpisanih strojev na drugih poslovnih enotah in z nabavo nekaj novih je bila ustavljena osnova za zahtevnejšo proizvodnjo. Tako se je proizvodnja usmerjala v kooperacijo stranic Sardan in različnih ogrodij za sedežne garniture, stranic foteljev GERDAU in podobno. Prvi samostojni proizvod in končni izdelek pa so bile mize K-104 za London in istočasno prvi končni proizvod v naši poslovni enoti, namenjen izvozu.
Mogoče bi nanizal še nekaj dejstev in misli, ki so nas vodile pri proizvodnji stola K-33.
Vse od začetka je poslovna enota težila za proizvodom, ki bi se pričel in končal v naši tovarni, seveda v okviru možnosti proizvodnih kapacitet in strojne opreme. Res je tudi, da nam v začetku ni kazalo najbolje, saj pravi pregovor, da je vsak začetek težak. Naj omenim, da je bila poraba časa pri startu K-33 za 58% višja kot je danes, da je bil vrednostni odstotek »škar-ta« elementov kar za 260 % večji. Torej nam res ni kazalo najbolje.
Z mnogo truda vseh zaposlenih v stolarni pa uspeh ni izostal. Za lažjo predstavo, s kakšno rastjo je napredovala proizvodnja stolarne, bi nanizal nekaj podatkov. V poprečm je finančna mesečna proizvodnja v letu 1967 100.
v letu 1967 — 100 v letu 1968 — 126 v letu 1969 — 174
v letu 1970— 181 v letu 1971 — 334 in predvidoma 1972 — 520.
Pri tem je število proizvodnih delavcev od 30 naraslo na 84. Prvih 508 stolov je bilo proizvedenih avgusta leta 1970, mesečno poprečje v tem letu je bilo 2810 kosov, leta 1971 5058, letos pa pričakujemo mesečno poprečje 10.000 do 11.000 kosov. To naj bo za vse nas obveznost, ki jo je mogoče uresničiti in zaradi ka-
tere naj se tudi vse ustrezne službe prilagodijo zahtevam proizvodnje. Potrebno pa bo še veliko truda za izpolnitev zastavljenih nalog. Malo je tovarn, ki bi svoj proizvod prodajale na štiri kontinente, od Hamburga do Sidneya. Vsi pa si želijo, da bi stol K-33 proizvajali in prodajali v tolikšnih količinah in v takšni kvaliteti kot sedaj, še dolga leta. Železo moramo kovati, dokler je vroče!
A. Pišek
Film Brest-Barbara-Brest
Ekonomska propaganda v svetu išče najrazličnejše oblike, kako bi pokazala potrošnikom ta ali oni izdelek, da bi le-ti ob nudenju izdelka prišli do spoznanja, da je prav to tisti izdelek, ki ga iščejo, ki ga potrebujejo danes, jutri ali v prihodnje.
Največ dajo v svetu za ekonomsko propagando v tisku (48 %), za objave po televiziji (18%), sledijo objave v kinodvoranah, na deskah itd. V zadnjem času gre celo za osebno predstavljanje izdelkov s pomočjo reklamnih deklet.
Naša dosedanja reklama je bila usmerjena predvsem na tisk in televizijo, medtem ko smo propagando v kinodvoranah skoraj sistematično zanemarjali. Vzrok je bil v ekskluzivnosti in velikem številu modelov. Danes, ko je program Barbara širok in je individualnost modelov nepomembna, se prav zaradi možnosti postavljanja velikega števila sestavljivk odpira možnost za pohod ekonomske propagande tudi v kinodvorane.
V ta namen smo že ob koncu preteklega leta začeli razgovore o izdelavi šitiriminutnega barvnega filma Brest-Barbara-Brest, kot
lahko ta film imenujemo z delovnim naslovom.
Realizacija dogovora o filmu že teče. 22. in 23. aprila je filmska ekipa pod vodstvom znanega slovenskega režiserja Bevca in priznanega snemalca Marinčka posnela kadre, ki bodo sestavljali film Brest—Barbara—Brest. Tpabula filma prikazuje očeta in hčerkico, ki se igrata s kockami tako, da sestavljata zloženko. To je prav tako preprosto kot pri sestavljanju zloženk iz programa Barbara. To sestavljanje ni nič drugačno kot tisto s kockami. Zato je program Barbara tako preprosto sestavljati, spreminjati sestave, danes tak model — jutri že drugačen. Pravi hobby za žene, ki ljubijo spremembe!
Prepričan sem, da bo film dal široko spoznanje BARBARE, da jo bo približal potrošnikom, predvsem pa povedal, v čem je prednost BARBARE pred drugimi sestavljivimi programi.
In kdaj bo film stekel v kinodvoranah? Po načrtu bi bila prva predvajanja v septembru. Tako bo Brest, sicer dokaj pozno, predstavil svoj program tudi na filmu.
D. Trotovšek
Pravilnik < izboljšavah
Tajništvo Tovarne pohištva Cerknica je v kratkem času dobilo tri predloge tehničnih izboljšav. Prva se nanaša na izdelavo stroja za robovno furniranje, predlaga pa jo inž. Vladimir Štro-zak. Druga tehnična izboljšava se nanaša na racionalizacijo pri pribijanju okrasnih letvic za Cla-udio-N, predložil jo je delavec Jože Rudolf iz montaže. Tretjo tehnično izboljšavo pa so predložili Jože Ule, Franc Kranjc, Ciril Rudolf in Matevž Mele. Nanaša se na preureditev kurišča, kjer bo poslej kurjenje bolj ekonomično.
Pri tem pa se pojavlja vprašanje nagrajevanja po pravilniku, ki je zastarel, zlasti v tistem določilu, ki nagrajuje racionaliza-torja oziroma novatorja.
Strokovni kadri kot potencio-nalni avtorji tehničnih izboljšav.
• tehničnih je zastarel
pa tudi ostali delavci, imajo na posamezna določila tega pravilnika vsebinske in formalne pripombe, zlasti pa je nezanimiv končni znesek po sedanjih določilih izračunane nagrade.
Tovarna pohištva Cerknica je že 23. decembra opozorila na to vprašanje in predlagala spremembo posameznih določil. Na pobudo kolegija je bil izdelan tudi nov predlog in način, kako naj bi pravilnik o tehničnih izboljšavah^ popravili.
Kakorkoli že, sedanji pravilnik je treba popraviti, da bi dosegli na tem področju določen napredek in zainteresirali zaposlene za intenzivnejše razmišljanje o racionalizaciji in o drugih izboljšavah na področju tehnologije, organizacije in drugod.
J. Klančar
Zagrebški velesejem
Nadaljevanje s 3. strani
vrže kanec pelina na popolno zadovoljstvo. Več strokovnosti, nastopa in življenja bi želel od predstavnikov, pa tudi če bi morali BARBARO tolmačiti tistemu, ki bi v naprej povedal,, da je ne bo kupil — ne danes ne nikoli. To moramo do jeseni še kako popraviti! Potrebno bo imeti vaje s temi ljudmi, saj bo le tako BREST — tudi po tem med prvimi.
Sistematično sem si ogledal tudi ostale razstavljalce pohištva. Jugodrvo in njegova grupacija je ostala na ravni preteklega leta, dalje ni šel niti Šipad, Eksport-drvo je prinesel nekaj novosti, vendar še vedno z izvoznim poudarkom. Jugoexport je razstavljal domače ekskluzivno pohištvo
in nekaj uvoznih eksponatov.
Poseben užitek je oblikovalcem nudila ureditev razstavnega prostora grupe 9, katere član je tudi BREST. Vsi ambienti so bili na ravni mnogih inozemskih sejmov. Prijeten občutek sredi ostalih razstavljalcev.
In posli, boste vprašali? Da, bilo jih je nekaj, največ v sredo,
19.	aprila, ko je prišlo največ trgovcev. Na sejmu so vsaj videli, kaj je program Barbara. Všeč jim je, pravijo, da bo šla še dolgo v prodajo. Tudi posameznih kupcev je bilo precej. Ali to ne govori, da bi tudi mi odprli trgovino na sejmu? Zakaj ne?
Tak je bil torej spomladanski zagrebški velesejem.
D. Trotovšek
PRVA ŠTEVILKA INFORMATORJA
Komisija za informiranje pri Občinski konferenci Zveze mladine je na pobudo republiške konference začela izdajati Informator, katerega cilj je obveščati mladino, pa tudi širšo družbeno skupnost o delovanju mladinske organizacije v naši občini. Mislim, da je to zelo dobra oblika obveščanja o delu mladine. Njeno delo namreč pozna in spremlja zelo ozek krog ljudi. Tisti širši krogi ljudi pa tega dela ne pozna in zato misli, da se mladina samo zabava in pleše, politično pa ne deluje.
Z Informatorjem bo to vprašanje kmalu rešeno, saj je njegova vsebina namenjena samo delovanju občinske konference in aktivov v občini. Zato priporočamo, naj ga bero tudi tisti, ki sumijo v delovanje mladinske organizacije.	I. Najger
Občni zbor sindikatov
Delegati sindikalnih organizacij Industrije pohištva BREST Cerknica so na rednem občnem zboru 8. aprila sprejeli vrsto sklepov, s katerimi želijo usmeriti delo sindikata, uspešnejšo politično organizacijo delavcev, da bi občutneje prispevali k. prihodnjemu. razvoju, podjetja, k še večji socialni varnosti delavcev, k večji produktivnosti, humanizaciji dela in delovnih odnosov.
Na občnem zboru so sprejeli naslednje pomembnejše zaključke in sklepe:
— Občni zbor je ugotovil, da so skupni osebni standard delavcev, večje socialne ugodnosti, zanesljivejša perspektiva že zaposlenih in možnosti za prihodnje vključevanje mladih generacij, ki se želijo na novo zaposliti, odvisni predvsem od večje produktivnosti naših kolektivov in posameznikov na kateremkoli delovnem mestu in v katerikoli poslovni enoti.
Ob ugotovitvi, da se je sindikat v preteklem obdobju ne preveč, vendar predvsem angažiral ob vprašanjih delitve dohodka, občni zbor sindikalnih organizacijam in vodstvom naroča, naj ga pregledajo in nadzora ne opuščajo. V prihodnje pa naj se predvsem poglobijo v vire in vzroke, ki ne omogočajo stimulativnejših in najboljših delitvenih razmerij.
Občni zbor je vztrajal na pravicah delavcev, ki so določene v samoupravnih aktih, sprejetih v zadnjem obdobju in si so ponekod bistveno izboljšali pravni in samoupravni položaj zaposlenih. Hkrati pa je opozoril na dosledno upoštevanje dolžnosti in odgovornosti, ki izvirajo z delovnega mesta in samoupravnega položaja vsakega posameznika.
— Da bi sindikalne organizacije in njihova vodstva lahko uspešno posegali v politična in gospodarska vprašanja Bresta in njegovih poslovnih enot, da bi lahko ustvarjalno in učinkovito vplivali na doseganje skupno zastavljenih in sprejetih ciljev, je nujno, da ustvarimo živ in tako prilagojen sistem obveščanja, da bo takšno delo, takšen vpliv organizacij in njihovih vodstev tudi omogočil o-ziroma celo spodbujal.
Več delegatov je zahtevalo, da bi obveščanje z Biltenom zajelo širši krog, ne le strokovnih, am-
pak tudi političnih delavcev^re-stov obzornik se kot javno občilo, za katero vemo, da ga bero celo posamezniki na drugih celinah, zaradi takšne razširjenosti včasih izogiba polemičnih člankov in odkritih spopadov mnenj. Zbor je menil, da mora biti demokratičnost v konstruktivnem iskanju boljših rešitev v argumentirani polemiki zagotovljena tudi v tem glasilu. Posluh našega glasila za takšno kritiko ne more škoditi ugledu podjetja, temveč kvečjemu opozarja domačega, pa tudi zunanjega bralca na odprtost sistema, kaže na problematiko in angažira širši krog članov delovne skupnosti za najustreznejše reševanje spornih pogledov,/
Ob upoštevanju in razvijanju vseh pismenih oblik obveščanja občni zbor sindikata zadolžuje vodilne in politične delavce ter številne člane organov upravljanja Bresta in družbeno političnih skupnosti, da tudi z živo besedo ustrezno obveščajo svoje volilce o pomembnih sklepih vseh organov, v katerih sodelujejo.
— Izobraževanje zaposlenih postaja čedalje pomembnejši pogoj za produktivnost ter organizirano in kvalitetno proizvodnjo. Dosedanji sistemi nagrajevanja delavcev ne spodbujajo k nenehnemu pridobivanju novih znanj. Veliko število nekvalificiranih delavcev pa ne zagotavlja težnje k bolje organizirani, bolj ekonomični, produktivnejši in kvalitetnejši proizvodnji. Sindikat mora ob tem težiti predvsem za tem: spreminjati v svojih okoljih odnos do znanja nasploh in pomagati pri iskanju najbolj ustrezne sistemske rešitve, ki bo z nagrajevanjem dela zagotavljala stimulacijo, zaradi katere se bodo delavci odločali za različne oblike izobraževanja, za katere so namenjena sredstva in jih je organizirala strokovna služba.
Hkrati je potrebno štipendiranje zastaviti širše in podjetje naj poleg Sklada Janeza Hribarja postane osnovni vir mecenstva za vso nadarjeno mladino svojega zaledja.
— Organizacija dela v Tovarni ivernih plošč Cerknica ni skladna z delovnim časom v drugih poslovnih enotah. Težki pogoji dela v tej poslovni enoti zahtevajo od Konec na 5. strani
Nasi ljudje
Jože Turk je eden izmed tistih delavcev, ki nima nikoli časa. Vedno teka po skladišču žaganega lesa, zdaj ureja to zdaj ono. Težko sva našla priložnost, da sva se dogovorila za razgovor v stalni rubriki Naši ljudje. Ko sva se začela pogovarjati, je omenil, da zelo nerad govori o sebi. Pa vendar je z njim povezana zgodovina Tovarne lesnih izdelkov Stari trg, saj bo letos prav
1.	maja poteklo dvajset let, odkar je prišel v našo delovno skupnost.
»Rodil sem se na Bloški polici pred sedeminštiridesetimi leti. Doma smo imeli kmetijo. V osnovno šolo sem hodil v Grahovo in končal sedem razredov. Prej smo hodili otroci v šolo peš in ker je bila precej oddaljena, je bilo zlasti pozimi težko, še posebno v velikem snegu. Danes je drugače, otroci se lahko vozijo z avtobusom.
Ko so Italijani leta 1941 okupirali Jugoslavijo, sem bil star šestanj st let. Že tedaj sem skril na domačem vrtu več zabojev municije, ki sem jo našel po bunkerjih, kjer je ostala še od razpada jugoslovanske vojske. Municijo sem nato izročil partizanom. V partizane sem odšel 15. septembra 1943. leta na komando mesta v Grahovu. Po novembrski ofenzivi smo se pridružili Tomšičevi brigadi in sem v njenem sklopu doživel več srditih bojev, med njimi na okupatorjevo postojanko Velike Lašče, Kočevje in pa boje v Suhi Krajini. Tomšičeva brigada je spadala v sklop 14. divizije in smo odšli na Štajersko iz Suhorja v Beli Krajini čez Hrvaško 6. januarja 1944. leta. Iz te divizije mi je ostalo nekaj zelo tragičnih spominov. Na Paškem Kozjaku, ko so nas napadle nemške oklop-ne enote in so razvoj ile našo divizijo na dva dela, je 22. febru-
arja 1944. leta padel tovariš Kajuh. V naših vrstah smo imeli mnogo žrtev. Na slabih zemljiščih, kjer se je borila 14. divizija, ni mogel niti brat brata rešiti.
Pohodi so bili dan za dnem. To so bili časi nadčloveških naporov za vse borce te divizije.
Močno se mi je vtisnilo tudi v spomin, ko smo v boju zopet odvzeli nazaj naš top, ki so nam ga pred dnevi zasegli okupatorji. To je bilo 9. maja 1944. leta.
Občni zbor sindikatov
Nadaljevanje s 4. strani
delavcev večje napore, zato j c nujno potrebno omogočiti tem delavcem topli obrok hrane tudi v dneh, ko delavska restavracija za delavce drugih poslovnih enot ne pripravlja hrane.
Občni zbor je priznal delavcem delavske restavracije in njenem vodstvu skrb za izboljšanje prehrane članov skupnosti, vendar jim je priporočil, naj večjo skrb posvetijo kulturnemu odnosu do delavcev, ki jim namenjajo svoja usluge.
— Pokroviteljstvo nad pevskim zborom, kateremu je doslej nudila gmotne možnosti za delo Tovarna pohištva Cerknica, naj prevzame koordinacijski odbor sindikata. Isto naj velja za druge morebitne kulturne ustanove in društva, ki bi se pojavljale kot nosilci širše kulturne dejavnosti. Koordinacijski odbor sindikata naj se ob tem poveže tudi s kulturno skupnostjo v občini.
— Posebno po lanski lesariadi v Celju se je začela na Brestu čedalje živahnejše športna dejavnost. Pojavljale so se nove športne dejavnosti in šport zajema čedalje več delavcev. Zaradi takšnega obsega športne dejavnosti je koordinacijski odbor sindikata dal pobudo za ustanovitev posebne organizacije, ki že uspešno začenja organizirati šport in rekreacijo v podjetju. Vse osnove za zdrav razvoj teh potrebnih dejavnosti so zagotovljene, medtem ko sta počitniška rekreacija in odmor delavcev še vedno pred svojim začetkom. V prihodnjem obdobju bo naloga sindikata, da preuči vse možnosti, kako zagotoviti našemu delavcu čim cenejše in ugodno letovanje. Tudi to je namreč eden izmed pomembnih pogojev za razvijanje zdravih odnosov v kolektivu, za bolj še duševno in telesno občutje delavcev, pa tudi za večjo produktivnost dela.
»Po vojni sem prišel domov, da bi nadaljeval delo na kmetiji. Toda na tako pasivnem kraju kot so Bloke, perspektive za kmetijstvo ni bilo. Zato sem se 1952. leta zaposlil v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg. Začel sem kot delavec na hlodišču. Pozneje pa sem bil nastavljen kot skladiščnik žaganega lesa. Dobro mi je znana problematika te poslovne enote, saj sem tukaj že dvajset let.
Pri nas bi bilo nujno potrebno nadomestiti zamujeno, urediti skladišče, ker imamo še povsod ročno delo, v deževnem vremenu pa se utapljamo v blatu. Delavci s takimi pogoji dela niso zadovoljni. Vse njihove pritožbe na ta račun letijo v prvi vrsti name. Rad bi še dočakal, da bi skladišče uredili in da bi izenačili po-
goje dela z ostalimi delavci Bresta. V organih upravljanja sodelujem od vsega začetka svoje zaposlitve, pa tudi v političnih organizacijah. Imam občutek, da je bila poslovna enota v primeru z ostalimi poslovnimi enotami nekje prikrajšana na področju investiranja v modernizacijo primarne proizvodnje. Želel bi, da bi se to le popravilo.«
O svojem osebnem življenju, o družini mi ni zaupal več kot to, da ima dva otroka in da je njegov naj večji konjiček kmetovanje, vrtnarstvo in sadjarstvo. Torej delo. Delo v tovarni, delo doma.
Problematika na vsem področju dela in življenja nas spremlja v slabem in dobrem, nas povezuje med seboj in če z n;>"riri dosežemo cilj, ki smo ga želeli doseči, nam je poplačan trud že s tem, da tudi v skromnosti čutimo zadovoljstvo. In tak je tudi naš Jože.
M. Šupec
Komu najbolj zaupamo
Za prvomajske praznike smo tudi med narodnoosvobodilnim bojem razobešali zastave na vidna mesta po Pohorju in sicer tako, da Nemcem sploh niso bile dosegljive. Praznik dela je bil v partizanih tudi praznik posebnih naporov za osvoboditev domovine.«
Tako mi je pripovedoval Jože o partizanih, o slavni 14. diviziji, katere zgodovina nas spominja na težke čase bojev za osvoboditev človeštva izpod fašizma in nacizma.
30 marca so bile v vseh poslovnih enotah podjetja volitve, na katerih smo volili člane v centralni delavski svet in člane za delavske svete poslovnih enot. Ker smo o tem že pisali, si danes oglejmo, kdo je bil izvoljen v posamezne svete.
Iz Tovarne ivernih plošč:
1.	Viktor Ogrinc
2.	Branko Janež
Iz Delavske restavracije za vse enote:
1.	Ana Peternel
Istega dne so bile tudi volitve v delavskem svetu poslovnih enot
6.	Ivan Šega
7.	Stane Hrbljan
8.	Anton Lavrič
9.	Rado Cvetko
10.	Vinko Mahne
11.	Janez Žnidaršič
12.	Milan Mele
13.	Franc Vidmar
14.	Marija Kos
15.	Marija Debevc
V	Tovarni lesnih izdelkov Stari trg:
1.	Rajko Kraševec
2.	Tomaž Krek
3.	Anton Strle
4.	Franc Mlakar Bab. pol.
5.	Ivan Kočevar
6.	Anton Kandare — žaga
7.	Ivan Palčič
8.	Francka Mlakar
9.	Silva Žnidaršič
10.	Marjan Miletič
11.	Miha Šepec
V	Tovarni pohištva Stari trg:
1.	Stanko Kraševec
2.	Franc Benčina
3.	Jože Avsec
4.	Ivan Perušek
5.	Ludvik Hiti
6.	Marija Gerl
7.	Franc Zabukovec
8.	Franc Truden
9.	Ferdinand Petrič
10.	Franc Špeh
11.	Stipo Tokič
V	Skupnih strokovnih službah:
1.	Brane Mišič
2.	Julka Hvala
3.	Karel Bahun
4.	Tone Perovnik
5.	Sergej Turk
6.	Marija Komočar
7.	Franc Turšič
8.	Milan Rot
saS
Volitve v organe upravljanja v Tovarni pohištva Cerknica
Prihodnji dve leti bodo člani centralnega delavskega sveta naslednji naši sodelavci:
Iz Tovarne pohištva Cerknica:
1.	Jože Lipovec
2.	Tone Bavdek
3.	Miro Horvat
4.	Miro Kočevar
5.	Franc Nared
6.	Alojz Mramor
7.	Maks Umek
8.	Vojko Dobrin
Iz Tovarno nohištva Martinjak: J. Stane Štritof
2.	Janez Kocjančič
3.	Ivan Intihar
4.	Marija Bell
5.	Anton Lovko
6.	Anton Cvetko
in v upravni odbor delavske restavracije. Po posameznih poslovnih enotah so bili v delavske svete izvoljeni:
V Tovarni pohištva Cerknica:
1.	Miro Horvat
2.	Stane Kos
3.	Tone Braniselj
4.	Alojz Hren
5.	Jože Hribi jan
6.	Janez Klančar
7.	Jože Strle
8.	Jože Zevnik
9.	Alojz Mramor
10.	Anton Kranjc
11.	Anton Urh
12.	Milka Brence
13.	Marjan Mele
14.	Stane Petan
9.	Cveta Braniselj in
10.	Rudi Bizaj
V skupnih strokovnih službah ima vsak član tudi svojega namestnika, da je tako lahko zagotovljena udeležba predstavnika vsakega sektorja oziroma službe na posamezni veji.
Za namestnike so bili izvoljeni:
1.	Vida Winkler
2.	Joža Miler
3.	inž. Alojz Drobnič
4.	Tatjana Mlinar
5.	Marjan Meden
6.	Milan Modic
7.	Franc Strle
8.	Štefan Kralj
9.	Janez Troha
Delegati in gostje na občnem zboru sindikata
Iz Tovarne lesnih izdelkov Stari trg: 1.	Darko Ožbolt 2.	Vinko Kočevar	15.	Marija Razdrih 16.	Mirko Modic 17.	Janez Žnidaršič 18.	Franc Tekavec	10. V nih
3. Janez Zgonc	19. Cvetka Brence	2.
4. Jože Kočevar	20.	Darinka Logar 21.	Tončka Telič	3.
Iz Tovarne pohištva Stari trg:		4.
1. Jože Kandare	22. Draga Štritof	5.
2. Franc Kraševec	23. Marija Gruden	6.
3. Jože Šraj	V Tovarni pohištva Martinjak:	7.
Iz Skupnih strokovnih služb v	1. Jože Abrahamsberg	8.
Cerknici:	2. Ivan Žurga	9.
1. Janez Lavrenčič	3. Anton Vesel	10.
2.	Milan Modic 3.	Ciril Komac	4.	Stane Štritof 5.	Matija Šega	11.
Konec na 6. strani
Naloge novega delavskega sveta v Tovarni pohištva Cerknica
i
17. aprila je bila primopredajna seja delavskega sveta Tovarne pohištva Cerknica.
Za predsednika novega delavskega sveta je bil znova izvoljen Alojz Mramor, inštruktor masivne proge, za njegovega namestnika pa Jože Zevnik, inštruktor nanosa ploskovnih elementov.
Predsednik poslovnega sveta je v poročilu o delu organov upravljanja zajel vsa važnejša vprašanja, ki so bila obravnavana v pretekli mandatni dobi. Zatem je pozval člane novega delavskega sveta, da bi naloge, ki jih prevzemajo, opravljali aktivno in odgovorno. Pri tem je poudaril, da morajo posamezni člani delavskega sveta vzpostavljati stike z delavci njihovih okolij in jih obveščati o delu organov u-pravljanja in o vzrokih za sprejetje določenih zaključkov. Pravilno je, da se člani pred vsako sejo posvetujejo z delavci o posameznih vprašanjih.
V nadaljevanju svojega poročila je predsednik poslovnega sveta osvetlil nekatere bistvene naloge, ki stojijo pred novim delavskim svetom.
Planske naloge za letošnje leto niso majhne, vendar jih bo treba nujno doseči. Obseg proizvodnje je planiran v višini 96 milijonov din. V primeri z obsegom proizvodnje lani je to kar za 35°/» več. Pri tem pa naj takoj povemo, da je ta obseg mogoče doseči in da so realne možnosti, da bi plan celo presegli.
To nam dokazuje dosežen obseg proizvodnje v I. tromesečju, saj smo dva odstotka nad letno dinamiko.
Tudi gibanja v naslednjem tromesečju nam vzbujajo optimizem, da bodo planske naloge z maksimalnim trudom dosežene oziroma presežene. Zadanih nalog smo se lotili z vso prizadevnostjo takoj na začetku leta. Tehnika kvartalnih operativnih planov je treba ohranjevati, poglabljati, ker je praksa pokazala, da je to najboljša oblika za pritegovanje vseh nosilcev nalog, ki iz plana izvirajo.
Potruditi se moramo, da bomo dosegli z rezultati dela večje o-sebne dohodke in da bomo tako spodbujali kolektiv k večji produktivnosti dela. Ni vseeno, kako so delavci motivirani. Večjo produktivnost lahko dosežemo na več načinov: s povečano intenzi-
teto dela, z boljšo organizacijo in s sodobnejšo tehnologijo.
Predsednik poslovnega sveta je tudi poudaril, da je treba imeti pred-očmi vprašanja novih naložb. ^kcija o izgradnji nove tovarne ivernih plošč je stekla. To investicijo je treba podpreti. Istočasno pa je razumljivo, da moramo misliti tudi na nova vlaganja v Tovarno pohištva. Oprema bo v nekaj letih iztrošena. Večina strojev bo v nekaj letih ekonomsko in tehnično zastare-
lo.	Vzporedno s tem pa bo treba tehnologijo prilagoditi sodobnejšim potrebam trga. Marketing načelo, ki temelji na proizvodnji za trg, ne pa za zalogo, bo moralo postati osnovno vodilo. Tak način proizvodnje bo terjal celotno rekonstrukcijo tovarne. Zato bo treba zbirati sredstva nekaj let, da bomo nalogi finančno kos. j
Ce poleg drugih ključnih nalog ne bomo reševali tudi te, se bo kmalu pojavilo vprašanje naše konkurenčne sposobnosti, ker zastarela in iztrošena sredstva za proizvodnjo ne bodo dovolj produktivna.
Veliko je bilo še povedanega, ostane pa ugotovitev, da smo v Tovarni pohištva Cerknica krizo, ki je bila v zadnjem času, preboleli, področja proizvodnosti in e-konomičnosti pa pripeljali v normalno stanje, tako da imajo za začetek dela novi organi upravljanja dokaj ugodne razmere.
Delavski svet je imenoval tudi stalne komisije in sicer:
Komisijo za socialno-kadrov-ska vprašanja:
1.	Urh Anton
2.	Arko Dragica
3.	Grbec Lojzka
Komisijo za vrednotenje delovnih mest:
1.	Horvat Miro
2.	Kočevar Miro
3.	Gornik Jože
Komisijo za požarno varnost:
1.	Mele Janez
2.	Kebe Janez
3.	Braniselj Jože
Mandatno komisijo:
1.	Lipovec Jože
2.	Urbas Mirko
3.	Lavrič Francka
S tajnimi volitvami je bil izvoljen poslovni svet, v katerem je šest članov in trije namestni-
Komu najbolj zaupamo
Nanaljevanje s 5. strani
V upravni odbor Delavske restavracije so bili izvoljeni izmed članov te enote:
1.	Zdenka Mihelčič
2.	Silva Komac
3.	Draga Kranjc
Preostale tri člane pa bodo delegirale poslovne enote v naslednjih dneh.
Ugotovimo lahko, da so v vseh poslovnih enotah obravnavali volitve dovolj resno. Verjetno je razlog v tem, ker so se člani delavskih svetov, ki jim je pravkar potekel mandat, v tem obdobju precej kalili, saj so obravnavali množico pomembnih zadev. To velja za centralni delavski svet in za delavske svete poslovnih enot. Rahlo si osvežimo spomin in navedimo le nekaj najpomembnejših zadev, o katerih se člani delavskega sveta kot predstavniki poslovnih enot niso mogli odločati kar na ho-ruk:
—	izbira novega glavnega direktorja,
—	pripojitev podjetja GABER
—	podpis pogodbe o sodelovanju v okviru DOMISA,
—	sprejem sporazuma o dohodku in osebnih dohodkih,
—	nastop pri mednarodni banki za kreditiranje investicije v novo tovarno ivernih plošč
—	sprejem novih splošnih aktov (delovna razmerja, informiranje, poslovna tajnost, cene izdelkov in storitev).
1.	Urbas Anton
2.	Bajc Angela
3.	Mekinda Jože
4.	Urbas Jože
5.	Obreza Valči
6.	Braniselj Jože
Namestniki:
1.	Šparemblek Viktor
2.	Žnidaršič Vida
3.	Hriblan Jože
Ko so bile končane vse formalnosti ob konstituiranju, je delavski svet sprejel sklep, da se čim-prej skličejo na prvi sestanek vse komisije in organizira konstituiranje poslovnega sveta.
Organizirati je treba enodnevni seminar za vse organe upravljanja v poslovni enoti.
Delavski svet je tudi zaključil, da je treba opozoriti pristojne službe oziroma centralne organe upravljanja, naj se proučijo pristojnosti posameznih organov u-pravljanja in kolektivnih izvršilnih organov. V sistemu je namreč občutiti več slabosti, ki ovi-
Toiiko krvodajalcev na Brestu, kot aprila letos, še ni bilo. Ponosni smo, upravičeno pa se jezimo zaradi skrajno slabe organizacije s strani Zavoda za transfuzijo krvi
rajo delo organov upravljanja predvsem po poslovnih enotah.
Na koncu seje so člani organov upravljanja, ki jim je potekel mandat, dobili knjižno darilo s posvetilom in zahvalo za sodelovanje v organih upravljanja.
J. Klančar
Mladinska organizacija spel oživela
Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da se je centralni delavski svet ukvarjal še z vsakoletnimi tekočimi »malenkostmi« kot so plani, zaključni računi, organizacijske spremembe, druge pomembnejše poslovne odločitve itd. Vse pa se je dogajalo v obeležju porasta zalog, devalvacije, muhastih stabilizacijskih ukrepov in njihovih posledic, restrikcije na ameriškem tržišču, kamor veliko izvažamo, ob nenehnih spremembah državne in republiške zakonodaje.
»No, saj potem je že vse rešeno,« poreče kdo. Seveda sam ve, da ni to res. Ni bojazni, da novoizvoljeni člani delavskih svetov in tisti, ki bodo v prihodnjih dneh izvoljeni v ostale organe podjetja in poslovnih enot, ne bodo imeli dovolj dela. Poleg tekočih zadev bodo morali najprej določiti in utrditi novo organizacijo podjetja v smislu ustavnih dopolnil, kar je bilo začeto s sporazumom o delitvi, in kdo ve kaj še vse. Natančnejši odgovor nam dasta poslovna politika, predvsem pa plan za leto 1972.
Čestitajmo vsem izvoljenim in jim želimo najmanj toliko uspeha pri njihovem delu kot so ga imeli sodelavci pred njimi. Tem, ki zdaj zapuščajo delavske svete, pa se zahvalimo z željo, da bi še naprej sodelovali in aktivno spremljali nelahko delo svojih predstavnikov. Z. Zabukovec
Na pripravah na politično problemsko konferenco, ki jo organizira politični aktiv Bresta, je tudi mladina dobila svoje mesto. Na problemski konferenci bo v razpravi vsaka politična organizacija prispevala svoje probleme. Naš aktiv se je na zadnji seji upravnega odbora odločil, da bo sodeloval na tej konferenci z vprašanjem o izobraževanju članov naše delovne skunposti.
Znano nam je, da člani delovne skupnosti niso dobro obveščeni o možnostih izobraževanja. Dosedanji sistem izobraževanja je neprimeren, ker pridobljenega znanja v praksi niso zadosti upoštevali pri razporejanju na delovna mesta. To je nemogoče in proti določilom pravilnika o urejanju medsebojnih delovnih razmerij. Tovarna pohištva Cerknica nima (pa tudi druge ne) organa, ki bi lahko razporejal in prerazporejal delavce na delovna mesta.
Naša organizacija se zavzema in odobrava sistem, s katerim je začel izobraževanje svet za kadre. Ta organ je razpisal tečaj za sestavljalce furnirja. Na razpis so se prijavili le štirje člani. Vidimo, da je pri tem nekaj narobe. Po našem mnenju manjka natančen opis znanja oziroma usposobljenosti za posamezno delovno mesto. Če bi bile te zahteve določene, bi vsak posameznik z zanimanjem obiskoval tečaj, saj bi si s tem pridobil specializacijo, z več tečaji pa tudi interno kvalifikacijo. Mislim, da bi bilo potem rešeno tudi vprašanje, ki se že pojavlja v naši poslovni enoti, saj je znano, da malo proletarcev zaseda dobra delovna mesta oziroma, če to misel obrnemo, trenutno v večini zasedajo dobra delovna mesta ljudje, ki jim je dohodek v tovarni le dodatni vir zaslužka, služba pa socialno zavetje.
Mladinska organizacija se zavzema tudi za izboljšanje delovnih pogojev in za boljšo organizacijo dela. Zato smo se dogovorili za razpis nagrad za tehnične izboljšave. K tako majhnemu številu tehničnih izboljšav verjetno prispeva tudi pravilnik, ki delavcev ne spodbuja k tej dejavnosti. V prihodnje bo morala pristojna služba preurediti tudi ta pravilnik.
Vprašanje športa je rešil koordinacijski odbor sindikata.
V ta namen je organizirana komisija, ki se bo angažirala v organizaciji športne dejavnosti. Kljub temu se mladina čuti dolžna opozoriti koordinacijski odbor sindikata, naj o tem obvesti člane delovne skupnosti, da ne bo prišlo do privilegijev pri iz-
koriščanju športnih rekvizitov in oblačil, kot se je to godilo z vstopnicami za prireditve v Hali Tivoli.
Organizirali bomo klub mladih umetnikov. Zato obveščamo vse člane kolektiva, ki se ukvarjajo ali pa bi se začeli ukvarjati z umetnostjo, naj se prijavijo pri tovarišu Ivanu Najgerju ali pri tovarišici Marti Česnik. Klub se bo ukvarjal z vsemi vrstami u-metnosti, zato želimo čim več prijav.
V razpravi smo na zadnji seji upravnega odbora razpravljali o vprašanjih v proizvodnji. Poudarili smo vprašanje alkoholizma, ki se vedno bolj poraja in tihotapi v delovno organizacijo. Kljub disciplinskim ukrepom primeri naraščajo. Mislim, da disciplinska komisija ukrepa v teh primerih s premajhno odgovornostjo in preblago ali pa sploh ne kaznuje prestopkov. V teh primerih bi morali biti bolj strogi tudi delovodje oddelkov in služb. Negativno oceno smo zavzeli tudi do vzdrževanja strojev v poslovni enoti. Vse manj pozornosti posvečamo tem osnovnim sredstvom. Vzdrževalna služba pride k stroju le takrat, kadar je pokvarjen, namesto da bi tudi preventivno ukrepala in opozarjala delavce pri novih strojih, na
kateri del stroja je potrebno najbolj paziti.
Nobenemu članu kolektiva ni znano, kdo je dolžan balansirati ekscentrične glave, ki se uporabljajo na nadmiznih rezkarjih. V pripravi stroja to delo ni zabeleženo. Delavci izgubijo veliko časa zaradi iskanja stojk in vpenjal-nih pripomočkov. Odgovorne službe bodo morale v prihodnje temu posvetiti več pozornosti. Tudi valji na trakovih so zelo slabi in se jih ne vrti več dosti. Mnogokrat se delavec napenja in poti, pa ne more kupa prepeljati po traku. Ta težava je najbolj občutna v II. strojni.
Naša organizacija se trudi, da bi zaščitila mladoletne člane kolektiva, vendar ji to ne uspeva. V tem oddelku redno dela v nočni izmeni nekaj mladoletnih članov delovne skupnosti. Kljub o-pozorilu delovodje ne upoštevajo določil zakona. Odločno zahtevamo, da te ljudi disciplinska komisija pokliče na odgovornost in jih tudi kaznuje.
V zadnjem času imamo tudi tesne stike z učenci v gospodarstvu. Po ocenah sodeč so to marljivi fantje, morajo pa spremeniti odnos do orodja in ostalih pripomočkov. Težave imajo zaradi daljšega delovnega časa kot ga določa pravilnik (40 ur na teden). Učence v pogonskem servisu vključujejo v delo tudi ob prostih sobotah, učence mizarske stroke pa v proizvodnjo, kar ni v skladu z učnim načrtom. Pritožujejo se tudi čez nered, ki ga povzročijo tisti, ki opravljajo privatna dela po rednem delovnem času in pa ob prostih sobotah in nedeljah. Z istimi težavami se srečujemo tudi v proizvodnji. V petek zapustimo delovno mesto urejeno in pripravljeno za kasnejše delo, v ponedeljek pa je vse v neredu. Tudi tukaj morajo odgovorne službe ukrepati, da ne bo več privatnega dela v tovarni.
Informativni odbor
Nekaj organizacijskih in kadrovskih sprememb
Svet za koordinacijo poslovanja je na svoji 18. redni seji. 14. aprila med drugimi sklepi sprejel tudi več organizacijskih in kadrovskih sprememb.
Za gradnjo nove tovarne ivernih plošč je določil investicijsko grupo, ki bo izločena iz rednega poslovanja in se bo ukvarjala samo z novo investicijo. Za vodjo investicijske grupe je bil imenovan Drago Mazij; energetsko skupino sestavljajo Ciril Rudolf, Alojz Drobnič in gradbenik, ki ga je treba še najti; v skupini za tehnologijo so Franc Hvala, Jože Majerle in Erna Žunič; skupino za nabavo sestavljajo France Mele, Vera Klančar, Emil Lah in Anica Zidar, prevajalka bo Helena Markup, administratorka pa Dragica Tavželj. Poleg omenjenih bodo občasno sodelovali še drugi strokovnjaki.
Čeprav je predlog delne nove organizacije skupnih strokovnih
strokovnih služb šele v izdelavi, je bilo potrebno nekatera delovna mesta čimprej zasesti. Zato je svet za koordinacijo poslovanja potrdil naslednje kadrovske spremembe:
Za pomočnika glavnega direk-torja za področje proizvodnje in tržišča je bil imenovan Dušan Trotovšek, za pomočnika glavnega direktorja za ekonomsko-fi-nančno področje, ki je obenem direktor enote SKS, Danilo Mlinar, za direktorja marketinga Vojko Harmel, za direktorja eko-nomsko-finančnega sektorja Tone Zigmund, za šefa planske službe Branko Mišič, za poslovno-tehničnega organizatorja Franc Levec, za vodjo razrezovalnice iprena Franc Štrukelj, za vodjo tehnične priprave dela v Tovarni pohištva Martinjak Mirko Geršak in za product menagerja v marketingu Franc Zigmund.
LESARIADA ’72
Skladno z načrtom o izvedbi lesariade '72 je bil 15. aprila sestanek organizacijskega komiteja in predstavnikov vseh 36 prijavljenih podjetij. Odlična udeležba! Na sestanku so prisotni poslušali poročilo o dosedanjem delu in pripravah, dobili so aktivni pregled izvedbe same prireditve; z manjšimi dopolnitvami pa so soglasno sprejeli tudi pravilnik iger. Izžrebane so bile tekmovalne številke. Brestu je žreb dolo-
čil naslednje:
balinanje — 20 ekip	št.	11
kegljanje m. — 30 ekip	št. 2
mali nogomet — 25 ekip	št. 8
odbojka m. — 16 ekip	št. 2
strelci m. — 29 ekip	št.	4
šah moški — 21 ekip	št.	8
kegljanje ž. — 18 ekip	št. 11
odbojka ž. — 15 ekip	št. 7
strelci ž. — 18 ekip	št.	14
šah ženske — 11 ekip	št. 4
Kegljanje moških ekip se bo pričelo ze v petek 16. junija, tako da bo ostala za soboto polovica predvsem oddaljenih podjetij. Iz tekmovalnih številk lahko ugotovimo, da bodo naše ženske ekipe v kegljanju in strelstvu nastopale v popoldanskem času. Sicer pa je že izdelan urnik vseh tekmovanj, tako skupin kot časov.
Malo časa je še do lesariade. Priprave zahtevajo čedalje več dela. V maju bo potrebno dokončati z biltenom, izgraditi igrišča (poseben problem je rekonstrukcija kegljišča!), organizacijske priprave, skratka vse, kar je potrebno. Tudi komisija za promet in varnost ne bo imela malo dela, saj je treba računati, da bo prišlo v Cerknico okrog 25 izrednih avtobusov, da bo med tekmovališči vozilo še 8 avtobusov, poleg tega pa je pričakovati še
od 150 do 200 osebnih avtomobilov. Tudi oskrba bo morala delovati tako, kot je treba. V prihodnji številki Obzornika bodo objavljena vsa podrobna navodila. Krajevna skupnost Cerknica je že dala priporočilo za ureditev Cerknice za ta dan. Dobro bi bilo, da bi dale takšno priporočilo tudi skupnosti na Rakeku, v Grahovem in v Begunjah, kjer bo tudi del tekmovanj.
Upajmo, da bo cesta na Uncu pri avtocesti do tedaj že brez lukenj, ki so danes primer brezbrižnosti za varen promet. Tudi po Cerknici, predvsem Notranjski cesti (to bodo menda prav tedaj prekopali), je prevoznost skoraj nemogoča. Še in še je problemov. Ne samo Brest, vsi, prav vsi bi morali težiti k ureditvi kraja.	D. Trotovšek
Drobne z Bresta
Svet za koordinacijo poslovanja je dodelil Brestovim športnikom del strehe nad glavo. Po zadnjem sklepu tega organa bodo sporazumno uporabljali prostore stare delavske restavracije strelci, šahisti in ljubitelji namiznega tenisa — poleg uprave restavracije in prodajne službe seveda.
— 0 —
Mandatna komisija podjetja je v preteklih dneh pripravila prve Predloge kandidatov za tiste organe podjetja, ki jih voli centralni delavski svet. Preden bodo kandidati predloženi centralnemu delavskemu svet, bodo o njih razpravljali po poslovnih enotah. Zlasti bo pomembno dobiti mnenja delavskih svetov in družbenopolitičnih organizacij.
— 0 —
Kljub prvoaprilski otvoritvi kegljišča kegljajo po njem še vedno samo zidarji. Govori se, da je sabotaža — da se ne bi kegljači Preveč pripravili za LESARIADO. §e sreča, da bo LESARIADA na Prosto soboto, da se zidarjem ne ?o treba umikati pred kroglami Jeznih kegljačev.
— 0 —
V skupnih službah smo kupili nov kopirni stroj nizozemske pro-lzvodnje po japonski licenci. Zdaj Pa veselo stoji v brezdelju. Možni sta dve rešitvi: uvoz papirja ali Pa izvoz tistih, ki so kupili tak stroj, ne da bi poprej ugotovili, na potrebuje ameriški papir in švedske kemikalije. Smo za mednarodno sodelovanje.
— 0 —
20.	aprila je bil na Brestu no-Mnar Radia Ljubljana, ki pripravlja polurno reportažo o proteinih samoupravnih odnosov v ?ekaterih podjetjih (poleg Bresta Je obiskal še Novoteks in Dano), ^animala so ga predvsem naslednja vprašanja: odnos med samoupravljanjem in poslovnostjo, odnosi v kolektivu, obveščanje in zanimanje delavcev za samoupravno dogajanje. Oddaja bo na sporedu 2. maja ob 13.30.
Ali veste.
■ • • da je občinski strelski odbor nrknica dobil po regresni ceni ori zelo kvalitetne zračne puške znamke ANSCHUTZ.
“uške so oddane za vaje streljat’ ki so imeli na občinskih krnovanjih v poprečju najbolj-
tiv*StnV obzornik, glasilo kolel Up„. .rest Cerknica. Odgovorr Ur S .k Danilo Mlinar. Urejuj V» j niški odbor; Vojko Harme . «uco Mahne, Franc Mlakar, Ji nčar’ Danilo Mahne, Fran »Uleč, Dubravka Pazič, Miha š< m,’ franc Štrukelj, Dušan Tr. ovfek in Zdravko Zabukovec. T ska žel. tiskarna v Ljubljani
še rezultate in bodo z njimi usposabljali še druge strelce.
... da so cene penzionov za letošnje letovanje nekoliko višje od lanskoletnih, toda še vedno dostopne.
Tako se cene v Crikvenici, Selcah, ICaštelih in drugih krajih ob morski obali gibljejo od 55 do 65 din. V ceni sta vračunana prehrana in prenočišče.
Kako bo organizacija letovanja stekla v našem podjetju letos, bodo člani delovne skupnosti seznanjeni do petnajstega maja.
...da z zbiranjem finančnih sredstev za cerkniško strelišče zelo slabo kaže. Na stodeset prošenj za finančno pomoč je do se-
daj pozitivno odgovorila le Ljubljanska banka.
— o —
... da je za športni troboj med Kovinoplastiko, Titanom in Brestom vse pripravljeno.
Organizatorji upajo, da bo do dvajsetega maja, ko bo tekmovanje, urejena tudi dvorana, v kateri bodo igrali tenis.
.. . da bodo nekateri posamezniki, ki hodijo večkrat na službena potovanja in dalj časa niso predložili potnih nalogov v obračun, prikrajšani. Potne naloge je namreč treba predložiti v obračun najkasneje v treh dneh po končanem potovanju.
Š. Bogovčič
Mladinski aktiv
v Tovarni pohištva Stari trg
Delovni program osnovne organizacije sindikata v Tovarni pohištva Stari trg za leto 1972 zajema med drugim tudi ustanovitev mladinskega aktiva.
To odločitev je vodstvu sindikalne organizacije narekovalo predvsem dejstvo, da je v delovni skupnosti več kot četrtina mladih članov, ki niso nikjer organizirani. Posledica tega je bila, da mladina ni bila niti v organih u-pravljanja niti v organih sindikalne organizacije — skratka, nikjer ni bilo čutiti njihove besede ali prisotnosti kot organizirane družbeno politične celote.
Upoštevajoč takšno stanje, pa tudi razgovore z mladimi ter pri tem izraženo željo in pripravljenost, da se družbeno politično povežejo v mladinskem aktivu, je bila sredi aprila ustanovna konferenca, na kateri je bila prisotna večina mladih delavcev.
O vlogi in pomenu organizacije
Zveze mladine je prisotne podrobneje seznanil član predsedstva občinske konference Zveze mladine Milan Pirc.
Mladi so izvolili tudi izvršni odbor aktiva, katerega predsednik je postal Franc Špeh.
Razumljivo je, da ne moremo kar naenkrat pričakovati večjih rezultatov njihovega dela, saj bo moral aktiv najprej rešiti vse začetne organizacijske težave. Pripraviti si bo moral tudi program dela, po katerem bo tekla njegova aktivnost. V začetku mu bo priskočila na pomoč predvsem sindikalna organizacija, za pomoč pa se bo aktiv obrnil tudi na vodstvo občinske konference Zveze mladine.
Pričakujemo, da se bo novoustanovljeni mladinski aktiv kmalu uveljavil, predvsem z aktivnim delovanjem vseh svojih članov.
F. Avsec
V okvir strokovnih ekskurzij sodi tudi obisk dijakov III. letnika TSŠ iz Cerknice v Novolesu
Pri osnovni šoli v Cerknici, že mesece »visi« razpadajoči kamion. Podobnega lahko vidite tudi v Grahovem. Povedo, da je lastnik isti
Ne vemo sicer kdo, toda nekdo bo že moral urediti nemarnost okoli »žajfnice«
• ••
OBČANOM CERKNICE, RAKEKA, GRAHOVEGA IN BEGUNJ!
Organizacijski komite LESARIADE 72, ki bo v Cerknici, na Rakeku, v Grahovem, v Begunjah in v Postojni 17. junija 1972, prosi vse prebivalce omenjenih naselij, Krajevne skupnosti, delovne or-
ganizacije, ustanove, turistična društva in družbeno-politične organizacije, da bi ob tem pomembnem športnem dogodku prispevali k uspehu prireditve z ureditvijo in olepšavo okolice hiš in javnih prostorov. V gosteh bomo imeli skoraj 2000 udeležencev iz vseh krajev Slovenije. Skupaj se potrudimo, da se bodo gostje dobro počutili med nami F
Koleno pod vodo
In najbrž bo še precej časa po-teklo, da se bo neki cerkniški mož spomnil obnove zaraščene struge Cerkniščice.
Delo in trud udarniškega dela članov NK Cerknica je bil zaman, posajen, zagnojena in zravnana livada (igrišče) je postala žrtev hudournika 16. aprila v popoldanskih urah. Igrišče ni zavarovano. Kdo bo povrnil škodo, sedaj še ne vemo.
Spomladanske prvenstvene tekme so v polnem razmahu in tako je bila določena tekma usodnega dne z ljubljanskim Krimom preložena z mislijo sodnika — delegata, da igramo nogomet in ne vaterpolo.
Člansko moštvo je startalo neuspešno, s porazom v Medvodah 2:0 in v Logatcu 2:1. Govorice pravijo, da nezasluženo, saj so streljali 32 kotov, 6 zadetkov je bilo v prečki in še in še strelov v prazno.
Boljši del kluba je mladinsko
moštvo, ki je v Medvodah dobilo s 3:1, igralo s Krimom 0:0 ter izgubilo z mladinci Olimpije s 7:0.
Bukali, Džajiči sicer rastejo, toda kaj nam vse to pomaga, če nimajo sistematičnih in rednih treningov? Mladinci Olimpije trenirajo trikrat na teden po dvakrat na dan, naši pa nimajo možnosti biti skupaj vsaj enkrat tedensko.
Vzroki so različni, glavni pa so šolske obveznosti, saj mladinci o-biskujejo šole od Nove Gorice do Kranja, Škofje Loke in Domžal.
Razpored tekem spomladanskega prvenstva:
30.4. preložena tekma s Krimom — ob 10. uri.
Cerknica : Črnuče — 7.5. Cerknica : Induplati — 21.5. Cerknica : Kočevje — 4.6. Cerknica : Mengeš — 18.6.
Mladinci igrajo predtekme.
F. Kranjc

.. 27.4.1941

1. maj
ZNANST-
VENIK
ličita
Obli E/fr OČE
0 ko S UR
PRAČEK zn lose
ve d/c
U»Mtl
sestn NEK
TRST
OGB 42»?
EVB.
DRŽAVA
DELIČ
S «0V1
M. IME
z upam-Čič
tSRfl
-Pii
rntoKU
IVAN
minuti
Dvoj/ef)
CANKAR
IVAN
-PEKET
PEVKA £ RS EN
NAsiPi
BAA2JL.
PLE*
VOH REK
0'MEHI
EU&ENE
OČKA
TERAN
M tič M ski
A Rij A
TISKAR.
s ir o
Partizansko ime narodnega heroja „ ALOJZA POPKA,, (Gezu Ijak - 1920 )
ZALIV v .
Tunisu
smero-
kaz
tov ar. 1/rOLt
GoRov/E
NA jvs
ŠRAlST
3RUN0
NlALOr
žrevi -
LEN
JEZEEo
v S2
VRSTA
PECIVA
ErVAR
TONA
AvroNM. POKRA j.
P/ J?
►
NASA ZA ati. srn
•s>th........
$ ^
y—. *. .'.fl.V,
v vV .'X y v!'
'••.V.','.1.' aU^.v.-
* £
ihte
PRI PAD
črnske
pase
S A MO KO
vii/A
NEUMNA
PREČNI S ROG
KALI/
SLAMNJA
RiMSKi
PESNIK
NEVEST. 2,ALA
TRS S iv. S EVSRA
OSMO v EC
VERONO
.VA
ZENA
Površni ERA
R/NA
UnoHJ
NEvEVb
SESEDA
M. IME
nsmsi/d
padavina
SLUŽBEN
BEČno
KAMENJE
PkiSToj
Bine
OBU-
TEM
K KAJA
LET,.
DRUŽBA

ITAL •_ POROC ■ AGENčijA
zajed -L-jivO
ZELENICA
v Puščav,
D t UTO N Oj
IAG.TOV.
PERILA
Poseganje
W__
[g
RAZU.
SAmoc
SEVERjt,
prti
PREHOD!
KISIK
ROAvIČK!
kralj
Zukolluv, Don Don!
PEŠČENA
KOPALIŠČI
NE/A TRE A PUZAv
AUGUST
£enoA
NAČRi
GR. ČRKA
SLOVAN■ Pivo
neme-
TALi
/Var od ni h eroj
,KOVAČ SLAVKO,
C 1912-1942)
PRELOM
DEL
KOLES/)
TON
ONDI,
TAMLE
Ll/I, L iv/
GLASB.
DELO
k. RIMSKI KRALJ
JANEZ ČANhihC
/V. IME (EDVARD)
NADST-RESJE
UJEDA
SREDOE.
RASTLINA
negpi
vrtna
LOPA
NASOLJENA
MUSLIN.
SoDNiK
sin
LJUBE-
ZENSKI
IZTE RjE-VALEČ
„ NARODNI HEROJ, ŠPANSKI BOREC IN kOMANDANT XVIII. DIVIZIJE „
Pokri-
val/)
Pisal ■. Kro-Šs
uradnih P is ar
ZE&Ec
UK Ro ČE NA
ANDREJ
KURENT
LESNt
PREMOG
ANG- SV-Pivo
LETNO
OBUVALO
MADŽAR. z. Ime
Narodni heroj
,, KEBE LOJZE, ( 1908- 1942 )
fliKER.
PESEM
2 o.tm
DUNAJS-
hog.kluB
tulec
PRED-
PLAČILO
ZNAK JA MNOŽEN.
E/NSPlLER
ANDREJ
IRID/J
ZIDNA
ObLOGA
ZLOG
DEL
Pisala
TONA
TUJE Z. LME
VODNI
PADEC
SEJANJE
KONJSKI
Tik
GL.MESTO ARkAuSAS,
Enak/
ORHi
INDUST. MESTO Poi 1/kRlO,
IZLOČEN
SMITH
zob
ital/Ja
25. maj ☆
NOVI
S42>
Kino v maju
1.	maja oc 16. in 20. uri — jugoslovanski film KDOR POJE ZLO NE MISLI. Film prikazuje veselo in šaljivo zgodbo iz predvojnega Zagreba. V glavni vlogi Relja Bašič.
2.	maja ob 16. in 20 uri — ameriški film ZAROTNIKI. Izredno napet film, ki prikazuje upor rudarjev na Irskem.
4.	maja ob 20. uri — francoski film POSODI ŽENO PRIJATELJU. Prijatelj posodi prijatelju ženo in začne se ta čudna komedija.
6. maja ob 20. uri — ameriški film ZID ŽELJA. Film prikazuje nenavadni Disco club v kleti. V
glavni vlogi Jane Birkin.
7.	maja ob 16. in 20. uri — italijanski film JOE IZ NEVADE. Indijanec Joe maščuje svojo družino.
8.	maja ob 20. uri — ameriški film FRANKENSTEINOV SIN. Stari znanec Frankestein dobi še sina. Tako se prične nova grozljiva zgodba. V glavni vlogi Boris Karloff.
11.	maja ob 20. uri — ameriški film VEČER NASLEDNJEGA DNE. Napeta kriminalka, v kateri igra znani Marlon Brando.
13. maja ob 20. uri — ameriški film, DOBRA KUPČIJA V ITALIJI. Znani lopov izve, da je v To-
rinu ogromna vsota dolarjev ... V glavni vlogi Michel Caine.
14.	maja ob 16. in 20. uri — ameriški film ČLOVEK, IMENOVAN HRABROST. Bogata nevesta plača enookega Rusterja, da maščuje njenega očeta. V glavni vlogi John Waine.
15.	maja ob 20. uri — francoski film MADAME BOVARY. Film prikazuje po znanem romanu dogodivščine gospe Bovary.
18. maja ob 20. uri — francoski film ŽENSKE. Dramatična ljubezen med pisateljem Gerardom in njegovo sekretarko Mary. V glavni vlogi Brigitte Bardot.
20. maja ob 20. uri — ameriški film VRNITEV RAZBOJNIKA. Izredno napet in dinamičen we-stern. V glavni vlogi Randolph
Scott.
21.	maja ob 16. in 20. uri — angleški film DIRKA ZA ČASOM. Znani komik Norman se to pot zaposli kot novinar. V glavni vlogi Norman Widson.
22.	maja ob 20. uri — ameriški film KRALJEVIČ IN BERAČ. Napete pustolovščine mladega kraljeviča, ki se preobleče v berača. V glavni vlogi Errol Flyn.
25. maja ob 20. uri — angleški film PLES NA VASI. Film prikazuje brata in sestro, ki se vdajata alkoholu. V glavni vlogi Peter 0’Toole.
27.	maja ob 20. uri — španski Fim prikazuje krvno maščevanje film LJUBEZEN ČAROVNIC, v Španiji.
28.	maja ob 16. in 20. uri — nem-
RAZPIS
Za praznične dni — nova nagradne. križanka, Ker je lažja, pričakujemo dosti pravilnih rešitev. Nagrade bodo naslednje:
L nagrada 150 din,
2. nagrada 100 din,
5 nagrad po 30 din.
Želimo vam dosti sreče!
ški film SMRTONOSNI STRELI NA BROADWEYU. Nova pustolovščina znanega detektiva Jery Cotona.
29.	maja ob 20. uri — angleški film DOLINA SMRTI-Film, poln napetih in dinamičnih situacij. V glavni vlogi Rod Tay-lor.