216 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences 4. T atjana Hajtnik, Bojan C v elf ar (Ar hi v R epublik e Slo v enije): e- ARH.si: ja vni e-ar hi v pod upr a v ljanjem slo v ensk e ja vne ar hi v sk e službe. mag. Nina Gost enčnik Poročilo o udeležbi na 40. avstrijskem arhivskem dnevu 2019 Salzbur g (A v strija), 23.–24. 10. 2019 Okr og lo obletnico a v strijsk eg a sr ečanja ar hi v skih dela v ce v je gostil Salz - burški deželni ar hi v . Na po v abilo Združenja a v strijskih ar hi vistk in ar hi vist o v sem k ot pr eds ta vnica društv a odpot o v ala v pr est olnico zv ezne dežele Solnogr a - šk a, kjer sem se udeležila sr ečanja 40. a v strijski ar hi v ski dan, ki je pot ek al 23. in 24. okt obr a 2019. Gostit elji v edno po v abijo pr edsta vnik e ar hi v skih združenj sosednjih drža v , tak o so poleg mene tujino zast opali še pr edsta vniki Češk e, Hr - v ašk e, Madžarsk e, Nemčije in Slo v ašk e. A v strijski ar hi v ski dan pot ek a po ustaljeni pr ak si v obliki d v eh dni z ju - tr anjo r egistr acijo in dopoldanskimi dela vnicami, po k osilu sledi og led kr aja, kjer pot ek a sr ečanje, popoldne pa zasedajo str ok o vne sk upine. Sledijo še zbor člano v in ur adni pozdr a vi t er pr eda v anje v abljeneg a go v or ca na določeno t emo, v ečer pa se zaključi z družabnim delom. Naslednji dan dopoldanski del zasedajo pr eda v anja, zgodaj popoldne pa sledi zaključek. P o tak šnem scenariju je pot ek al tudi 40. a v strijski ar hi v ski dan v Salzbur gu. Na d v odne vnem pos v et o v anju so a v strijski ar hi v ski dela v ci r azpr a v ljali na temo Kulturna dediščina – strategije upravljanja z dediščino . Pr ogr am prv eg a dne se je začel s tr emi d v ournimi dela vnicami, med k at erimi so lahk o udeležen - ci iz bir ali. V Salzburšk em de želnem ar hi vu (Salzburger Landesarchiv ) je njiho v dir ekt or Osk ar Dohle v odil dela vnico na t emo ar hi v alij , ki v sebujejo občutlji v e osebne podatk e – natančne je so se osr edot očili na k art ot ek e pacient o v , ki jih hr anijo v ar hi vu. V Haus der Stadtgeschichte so se zbr ali tisti, ki so želeli r az - pr a v ljati o priložnostih in možnostih digitalneg a ar hi vir anja, dela vnico je v odila Susanne F r öh lich iz A v strijs k eg a drža vneg a ar hi v a (Öst err eichisches Staatsar- chiv ). Nadšk ofijski ar hi v (Archiv der Erzdiözese Salzburg ) pa je gostil udeležence dela vnice na t emo upr a v lja nja z zapisi, kjer sta pr edsta vit e v pr ak se pr e vzela Christine Gig ler (Archiv der Erzdiözese Salzburg ) in Mar k us Schmidg all (Vorarl- berger Landesarchiv ). V popoldansk em delu so pot ek ale seje str ok o vne sk upi - ne priz nanih cer kv a in v ers kih sk upnosti t er str ok o vne sk upine uni v erzit etnih ar hi vist o v in ar hi vist o v znanstv enih ustano v . Hkr ati je pot ek al ar hi v ski tabor delo vne sk upine občinskih ar hi vist o v . Za druge udeležence so or g anizir ali og led pr eno v ljeneg a muzeja v utr d - bi na gr adu (Festungsmuseum ), ki je pono vno odpr l s v oja vr ata leta 2000, let o k asneje pa je muzejski k omplek s, k at er eg a 50 zgr adb obseg a 33.000 kv adr a - tnih metr o v po vršin, os v ojil a v strijsk o muzejsk o nagr ado. Muzej deluje v okvi - ru Salzburšk eg a muzeja, ki med drugim obseg a tudi Neue Residenz . R azsta v a v utr dbi, k at er e najstar ejši de li izvir ajo iz 11. st oletja, prik azuje zgodo vino utr dbe in ži v ljenja na gr adu, na og led so tudi del zidu rimsk e utr dbe, mučilne napr a v e in v celoti ohr anjena gr ajsk a k uhinja. Ob og ledu in animir anem v odenju mine v eč ur , k ot bi mignil. Ob 17. uri je v nek danjem k omplek su salzburških šk of o v (Kuenburg-Saal/ Neue Residenz ) zasedal zbor člano v Združe nja a v strijski h ar hi vistk in ar hi vist o v . Ob 18.3 0 se je začel v ečerni pr ogr am, kjer so udeležence pozdr a vili Brigitta P al - lauf, pr edsedn ica deželneg a zbor a, Osk ar Dohle, dir ekt or Salzburšk eg a dežel - neg a ar hi v a, in Karin Sper l, pr edsednica združenja. Dr . Christina Ant enhof er z 217 Letnik 43 (2020), št. 1 oddelk a za zgodo vino Uni v erze v Salzbur gu (Fachbereich Geschichte der Univer- sität Salzburg ) je imela pr eda v anje na g la vno t emo zbor o v anja – Kulturna dedi- ščina – strategije upravljanja z dediščino . Njeno pr eda v anje z naslo v om Kulturna dediščina in vloga arhiva je obseg alo naslednje t eme: por ast r azisk o v alnih t em o ar hi vu, ar hi v k ot kr aj znanja in k ulturneg a spomina, digitalni pr eobr at in izzi vi za ar hi v e, no v o zanimanje za mat erialnost in v logo ar hi v a, ar hi v k ot kr aj učenja in iz menja v e znanja. V ečer se je zaključil s pogostitvijo in animir ano r azpr a v o med stano v skimi k olegi. Naslednji dan dopoldne so sledila tri pr eda v anja. Ob 9. uri je imel Mar - tin Schlemmer iz deželneg a ar hi v a v Se v ernem P or enju- V estf aliji (Landesarchiv Nordrhein-Westfalen ) z mal ce pr o v ok ati vnim naslo v om »Unsexiest Must-have ever? « pr ecej int er akti vno pr eda v anje o ocenje v anju upr a v ljanja zapiso v s str ani ar hi v o v , kjer so lahk o poslušalci spr oti sodelo v ali in ist očasno izpolnje v ali sple - tno ank et o pr ek spletne str ani Mentimet er ( www .menti.com ), ki omogoča delo na dalj a v o (k ar je v sedanjem času še posebej aktualno). Sodelo v anje v ank eti je ob ugota v ljanju r ezultat o v spr ožilo pr ecej smeha med udeleženci. Pr eda v a - nje – iz pr ak se za pr ak so – se je osr edot očilo na t emo pripr a v e in s v et o v anja oblast em v k ont ek stu upr a v ljanja digitalnih dok ument o v upr a v e. Pr eda v at elj je mnenja, da naj bo v ospr ed ju int er es pr a v očasno pr epoznati in pr ed videti po - tr ebe, želje, vpr ašanja in pomislek e upr a v e, t er tudi ponuditi lastne ar hi v sk e st oritv e br ez pr ecenje v anja lastnih možnosti in v eščin. Sledila je Liane Tief en - bach (Wiener Stadt- und Landesarchiv ) s pr edsta vitvijo digitalneg a vr ednot enja ar hi v sk eg a gr adi v a na primeru mesta Dunaj. Leta 2001 ustano v ljena delo vna sk upina (ARCHe – Archivierung elektronischer Aufzeichnungen ) za pripr a v o r e - šit e v v zv ezi s pr e vzemom digitalneg a gr adi v a dunajsk e mestne upr a v e (ELAK – elektr onsk a dok umentacij a) je pri s v ojem delu prišla do zaključk a, da je ohr a - njanje digitaln e dok umenta cije mogoče samo s pomočjo uspešno implementi - r aneg a pisarnišk eg a poslo v anja. Pr edsta vit e v je v sebo v ala tak o prik az kr atk eg a zgodo vinsk eg a r azv oja upr a v ljanja s podatki v okviru dunajsk eg a magistr ata k ak or tudi pr edsta vit e v izločanja in pr enosa dok umentacije iz ELAK -a v digi - talni ar hi v . Jak ob W ühr er (Oberösterreichisches Landesarchiv ) je pr edsta vil prv e izk ušnje, možnosti in tv eg anja v zv ezi z GDPR -jem in njego vim odr ažanjem na prihodnje vr ednot enje ar hi v sk eg a gr adi v a. P oudaril je, da se ar hi visti že dolgo časa uk v arjajo z r azv ojem str at egij vr ednot enja in njiho vimi izboljša v ami, ki jih sedaj pr enašajo še na digital no gr adi v o. P o njego v em mnenju po v ečana občutlji - v ost g lede v arstv a podatk o v daje še en potr eben vidik, ki ar hi v om omogoča ne samo u v elja v ljanje, t em v eč pr ed v sem pr ofilir anje. Naši a v strijski k olegi se, ta k o k ot mi, sr ečujejo z izzi vi digitalizacije in v ar o v anja ose bnih podatk o v , pr ed v sem občutlji v e nar a v e. Obe t emi sta izzv ali pr ecej burnih odzi v o v na sr ečanjih, ki sem se jih udeležila (dela vnica na t emo ar hi v alij, ki v sebujejo občut lji v e osebne podatk e in pr eda v anja drugeg a dne) – nek aj podobneg a k ot na našem zbor o v anju v Mariboru – in jasno k aže, da bodo (bomo) še nek aj časa isk ali r ešitv e, pr ed v sem pa bo ta t ematik a d vigo v ala pr ecej pr ahu v naših r azpr a v ah, k ar pa nas ne sme od vrniti od slednjih. mag. Hana Habjan Študij arhivistike (prva stopnja), arhivistike in dokumentologije (druga stopnja) ter arhivskih znanosti na Visokošolski izobraževalni ustanovi Alma Mater Europaea – Evropski center Maribor V Slo v eniji in tujini nastaja v sak dan v edno v eč dok ument o v , zat o sta upr a v ljanje le-t eh in njiho v a dolgor očna hr amba zelo pomembna. Učink o viti