J Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo, s
Izhaja 15. in zadnjega rine v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno, (lena listu za nečlane 20 Din. za inozemstvo 30 Din letno.
Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje Viljem Rohrman.
štev. 15.
V Ljubljani, 15. avgusta 1929.
XLVI.
VSEBINA: Važnost humuza v zemlji. — Resnica o molži. — Novo preizkuševališče za pravilno uporabo Tomasove žlindre. — Opitanje gosi. — Angora kunec. — Vprašanja in odgovori. — Iz delovanja podružnic. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Kmetijske novice. — Dopisi. — Družbene vesti. — Živinska sol v prometu. — Ljubljanski velesejem od 31. avgusta do 9. septembra 1929. — Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati.
Važnost humuza v zemlji.
Črna zemlja je po naravi bolj rodovitna kakor rdeča ilovka. To prihaja v glavnem od humuza (črne prsti ali črnice), ki je primešan črni zemlji in ki je nastal tekom stoletij iz razpadlih rastlinskih in žival-sKih ostankov.
Danes nastaja humus po naših njivah in drugih zemljiščih poglavitno iz gnoja, podoranega strnišča, plevela in drugih ostankov, oim bolj gnojimo, tem več nastaja humuza. Vrtna zemlja ga ima v splošnem več kakor njivska zemlja. Skoraj čisti humus nahajamo na površju gozdne zemlje, ki je nastala iz razpadlega listja.
Humus vpliva silno ugodno na rodovitost zemlje, ne le stem, da jo rahlja in usposablja za ugodnejšo izrabo moče, toplote in zraka, ampak tudi s tem, da jo oživlja s prehranjevanjem raznih bakterij (.glivic), ki delujejo v zemlji in ki s svojim delovanjem vplivajo na večjo rodovitost zemlje. Brez delovanja teh nevidno malih glivic bi zemlja sploh ne bila rodovitna. Le zemlja, ki je bogata teh glivic, je živa, delovna in rodovitna.
To se danes čim dalje bolj priznava, da je važen vir zemljine rodovitosti iskati v humuzu in po novejših izkušnjah v ogljikovi kislini, ki nastaja iz gnoja in humuza in ki pomaga oplojati zemljo in rastline, ki na njej rastejo'. Tudi učinek umetnih gnojil je veliko izdatnejši v zemlji, ki vsebuje več humuza kakor pa tam, kjer ga manjka.
Najbolj je zemlja rodovitna, če je po vsej svoji plasti pomešana s humuzom, tako da so vsi drobci zemlje obdani s to snovjo. Taka zemlja ima najugodnejše lastnosti. Po naših njivah pa je malo humuza. Kar ga nastaja iz gnoja in rastlinskih ostankov, ga rastline kmalu porabijo, tako da ne ostaja v zemlji toliko zaloge, da bi se to poznalo na barvi. Edinole po vrtovih postaja zemlja sčasoma bolj temna in bolj rahla, ker jih močneje in bolj pogostoma gnojimo. Po njivah pa izgleda zemlja povečini surova kakor nekdaj.
To bodi dokaz, da primanjkuje zemlji tiste snovi, po kateri se najbolj ravna njena rodovitost. Obenem
pa bodi opomin, da je treba na dobro hlevsko gnojenje in na pomnožitev humuza polagati čim večjo skrb in važnost. Tudi njivsko zemljo naj se izboljšuje s humuzom, ki daje podlago večji rodovitosti in ki je neusahljiv vir za večjo delovnost in bolj uspešno rast in življenje v zemlji.	R.
Resnica o molži.
Molže se moramo učiti v krajih, ki so v reji molzne živine pred nami, ne pa narobe. Učiti se je moramo od Nemcev, Dancev in Švicarjev, ne pa od južnih deželanov. Pri nas se polaga na molžo še zmeraj premalo važnosti, dasi je vredna vsega uvaževanja, kajti prav z molžo lahko močno vplivamo na večjo mlečnost pri naših molznicah. Ni zadosti le dobra krma in dobra krava. Celotni uspeh se ravoa tudi po molži in zato tudi vidimo, zakaj se polaga po naprednih deželah toliko važnosti na dobro molžo. Danes trpi mlečnost naših krav ne le zaradi slabih molznic in pomanjkljivega krmljenja, ampak tudi zaradi premalo temeljite molže. Nujno bi bilo zaraditega želeti, da se prirejajo tudi pri nas tečaji za molžo.
Kakor znano, se tvori mleko v žleznih mehurčkih in se pretaka iz njih po mlečnih žilcah v mlečno duplino ali mlečno cisterno, od tam pa v sesek. Mleko se tvori v vimenu neprestano, ne le od ene molže do druge, ampak tudi med molžo samo, ko je vime najbolj razvneto in delovno. To si prav lahko predstavljamo, če opazujemo nekoliko bližje vime in ves potek molže. Resnica je, da dajejo dobre molznice v eni molži več mleka, kakor ga drži vime, saj ga je polna golida, ki drži več kakor je vsega vimena skupaj. Celo vime se lahko skrije v goli dol
Udkod tolika množina mleka? Tukaj nimamo drugega razloga, kakor da se tvori mleko tudi med molžo, kar je pri dobrem vimenu toliko lažje umeti, ker je med molžo najbolj razigrano in delovno. Mleko se tvori v vimenu ves čas v molzni dobi, toda primeroma največ v času molže, ko so živci najbolj razdraženi in dotok krvi najbolj živahen, s tem vred
Čiiajie In shranjujte 99KmetoYalca"l
pa tudi presnova krvi v mleko najbolj pospešena. Vse to pa le pri dobri in krepki molži-
Iz tega pa sledi, da se da s temeljito molžo prav do zadnjega ne Ie več'mleka dobiti, in ker je zadnje mleko najbolj mastno, tudi več boljšega mleka, ampak da se da s tem dvigniti tudi vsa mlečnost vimena. S temeljito molžo so tudi po drugih deželah prišli sčasoma do bolj razvitih vimen in s tem do boljših molznic, vse to seveda v zvezi z dobrim krmljenjem. Prvotno je bila živina povsod enako slaba za molžo. Danes se pa po rodovitnih travnatih krajih ponašajo s poedinimi molznicami, ki dajejo po deset in celo več tisoč litrov mleka na leto-. Ne da se povsod kaj takega doseči, ali mnogo se da še pri nas na tem polju storiti, če bomo v reji in molži bolj napredovali.	R.
Da se zamorejo taka in enaka vprašanja p. i To-maš-ovj žlindri pravilno reševati, je društvo za izdelovanje Tomasove žlindre v Berlinu ustanovilo veliko preizkušališče v DahlemU, kjer se vršijo sedaj že uve leti sem najnatančnejši poskusi s lom asovo žlindro, in sicer pri različnih rastlinah in na različni zemlji, vse to pa pod enakimi vremenskimi vplivi 1 vlage, toplote itd.). Preizkušališče je v rokah priznanega veščaka dr. A, Wilhelmja, ki izvaja vsa potrebna dela s strogo znanstvenega stališča.
Za boljše razumevanje prinašamo danes par slik o tem zavodu, ki je danes edini te vrste na vsem svetu. Na prvi sliki 33. vidimo celotno napravo, ki sestoji iz velikih lop, pokritih deloma s steklom, deloma s tako gosto žično mrežo, da je svetloba lahko dostopna, dočim je vrabcem in drugim škodljivcem
Slika 33. Preizkušališče društva izdelovalcev Tomasove žlindre v Dahlenut.
Novo preizkuševališče za pravilno uporabo Tomasove žlindre.
Znanstvo nam je odprlo razna pota za povzdigo našega kmetijstva. Odkrilo je celo vrsto umetnih gnojil, ki nam danes vrlo dobro služijo pri pospeševanju raznih pridelkov. Med temi zavzema od vsega početka naprej važno mesto Tomasova žlindra, ki nam je s svojo fosforovo kislino pripomogla, da so se lahko izdatno zvišali travniški, njivski, vrtni in drugi pridelki. Dasi so dosedanje izkušnje s Toma-sovo žlindro zelo ugodne, vendar ni še vse dognano, kar se tiče gnojenja s tem gnojilom. Treba je še nadalje raziskavati in proučevati, kako učinkuje fosforova kislina v različni zemlji in kako raztopna je v enem in drifgeni primeru.
pristop do raznih posetev in pridelkov popolnoma zabranjen. V ospredju je več vrst čebric (kibel) za male poskuse. Na desni strani vidimo čebrice zunaj lope, kamor jih premikajo po železnih tračnicah ali šinah. Ob levi strani stoji lopa, pokrita s stekleno streho. Zadaj stoje lope, pokrite z žično mrežo, na levo od njih so pa steklenjaki.
Na sliki 34. vidimo žične lope s poskusnimi gredicami. Spredaj so poskusi v čebricah, ki se premikajo na 'šinah. Slika 35. nam kaže snopiče požetega ovsa, pridelanega na malih poskusnih parcelah.
Kakor je posneti z vseh teh slik, je vsa ta naprava velikopotezna in obsega 10.000 m2. Zraven spada tudi kemični laboratorij (v ozadju na levi strani), v katerem preiskujejo razno zemljo in gnojila po najnovejših znanstvenih metodah.
Slika 34. Del preizkušališča v Dahlemu pod žičnim varstvom.
Slika 35. Snopiči požetega ovsa na malih poskusnih parcelah.
To preizkuševališče je danes toliko potrebnejše, ker se uporablja v Nemčiji tri četrt fosfatnih gnojil v podobi Tomasove žlindre. Društvo se ni zbalo nobenih stroškov in je iz najoddaljenejših krajev dobavilo vagonske pošiljatve raznovrstne zemlje, tako da se raztezajo ti poskusi pri posameznih rastlinah ne le na različno njivsko kolobarjenje, temveč tudi na različno zemljo. Pri doslednem izvajanju se je upravičeno nadejati zaželjenih uspehov in važnih navodil za bodoče gnojenje.
Da se vr'še vsi ti poskusi pod stalnim in zanesljivim nadzorstvom in z vso potrebno točnostjo, ni treba posebej poudarjati.	R.
Opitanje gosi.
Večkrat prihajajo vprašanja, kako se najlažje in najhitreje opita perutnina, predvsem pa gosi, zato je potrebno, podati tukaj nekaj navodil, ki jih moramo upoštevati, če hočemo doseči zadovoljiv uspeh. Kot glavno načelo vsakega pitanja velja, da živali čimprej odebelimo s krepkim krmljenjem, ne da bi pri tem razsipavali s krmo-.
Najprej moramo perutnini, ki jo hočemo opitati, preprečiti preži Vahno pregibanje in poljubno izbiranje krme. Živali, ki letajo okoli in žro, kar same hočejo, se počasi debelijo, ker ne dobe vase takih
hranil, ki služijo ža opitanje. Nasprotno se od zaužite piče porabi velik del za tvorbo telesnih sil, namesto da bi se iz nje tvorilo meso in mast. Iz tega razloga dosežemo pri opitanju perutnine mnogo prej svoj cilj, če jo zapremo v tesne prostore, kjer se ne more gibati. Najhitreje pa opitamo živali na ta način, da jitm s silo bašerno krmo v golšo.
Glavna doba za pitanje gosi je oktober in november, vendar se to vrši lahko tudi v drugih letnih dobah. Prehod z navadne paše na pitanje, se pa naj izvrši le polagoma. V prehodni dobi je pitati živali s kuhanim krompirjem in žitnim zdrobom. Pravo pitanje traja pri dobri živali kvečjemu štiri tedne.
V	tej dobi tvori glavno krmo koruzni, ovseni ali ječmenov zdrob. Mlade gosi pitajo tudi s kašo, ki je sestavljena iz kuhanega krompirja, posnetega mleka in žitnega zdroba. (Koristno je tudi primešati krmi za pitanje nekoliko zdrobljenega lesnega oglja, ki pospešuje prebavo in ohrani živali zdrave. Tudi mora biti vedno na razpolaganje čista sveža voda. Navadno krmimo take živali po trikrat na dan, vendar moramo pri tem paziti, da se vsakokrat dobro nasitijo.
Največ dela povzroča pa pitanje posameznih gosj, ki jih hočemo basati s svaljki. Take gosi pridejo v zaprte prostore, da se ne morejo gibati. Preden jih pa zapremo, je dobro, zrediti jih z ajdo, s kuhanim krompirjem in otrobmi. Potem se šele začne bašenje s svaljki, kar traja dva do tri tedne.
Svaljki se bašejo v golšo po trikrat na dan. Za basanje se priporočajo taki, ki so narejeni iz ene tretjine koruze, ene tretjine ječmena in ene tretjine ovsene moke. Ta mešanica se skupaj z mlekom vgnete v testo, iz katerega se napravijo svaljki, veliki kot človeški mezinec. Ti se v peči ah štedilniku nekoliko spečejo.
Pred basanjem jih je zmočiti v vodi ali še bolje v mleku, da lažje spolznejo po grlu v golšo. Pri basanju jih damo v začetku po osem do deset pri vsakem krmljenju ter stopnjujemo to množino do desetega dne do dvajset svaljkov. Posebno velikim živalim jih smemo dati do trideset. Po desetih dneh gremo s to množino nazaj do dvajsetega dne nitanja. V tem času so gosi postale že tako debele, da že težko dihajo in tedaj je čas, da jih zakol jemo.
V	velikih obratih imajo celo stroje za basanje gosi. Med pitanjem ne sme živalim manjkati sveže vode.
Na ta način opitane gosi dobe mnogo masti in okusno meso ter dosežejo na trgu prav lepo ceno.
--L.
Angora kunec.
Razstava kuncev na letošnjem Velesejmu je vzbudila precej pozornosti. Posebno zanimivi so brli kunci v kletkah štev. 43—46, pri katerih so se najrajše ustavljale cenjene dame in občudovale živali z dolgo kodrasto belo svileno dlako.
„'0 kako lep kožušček bi bil to," itd., a ne samo to, temveč razne swiaetre, nogavice, rokavice, pled in dr. se izdeluje iz te volne, ki zraste do 26 cm dolga.
Ker še med Slovenci ni razširjena ta pasma, a donese lepe dohodke tudi v času. ko žival živi, bom splošno opisal in seznanil interesente z An- 1 gora pasmo.
Angora kunec (tudi svilenec imenovan), je iz Male Azije, odkoder so ga Angleži vpeljali v Evropo. V letu 1780. je bil prvi izdelek iz dlake angorskega kunca na trgu in obenem je bila prva nagrada razpisana na dlako angorskega kunca. V sedanjem stoletju pa že obratujejo velike tvornice na Francoskem in Nemškem, ki kupujejo in plačujejo do 1000 dinarjev za 1 kg volne angorskega kunca ter izdelujejo najdragocenejše volnene predmete.
Angorski kunec je zadovoljen z vsako hrano- * klajo, biti mora le snažna. Trava ne sme biti spar-jena, mokrote se je treba izogibati. Takojšnje posušeno seno se šele po 2 tednih polaga. Suhe krme ne sme primanjkovati poleti v kletki; na razpolago more žival imeti vedno čisto, svežo vodo. Krmi se poljubno, poleti 3 krat na dan. pozimi 2 krat. Stelja pride le pozimi v poštev, in sicer ovsena slama na prvem mestu. Tudi se ne sme veliko nastiljati. ker se v tem primeru dlaka kuncu razmrši.
Samica skoti 4—8 slepih mladičev. Tretji dan že pokriva golo kožo lepa, svilena dlačica; po 9 dneh mladiči spregledajo. Po 16 dneh že zapuste gnezdo; dlaka jim je že nad 3 cm dolga. Mladiči ostanejo pri materi 6 tednov, nakar jih odstavimo po 2 mladiča dnevno in ne vse naenkrat.
Po preteku 5 mesecev jih moramo ločiti po spolu; po 8 mesecih pa jih že smemo plemeniti.
Negovanje dlake se prične .s 6 tednom (včasih prej), in sicer na ta način, da jih večkrat tedensko češemo. Po vsakem 4 tednu se žival ruva (skubi). Iz-ruvanje sc mora izvršiti prizanesljivo; pri pravilnem izruvanju je žival mirna, znak. da ji operacija dobro stori. Za izruvanje pa se mora imeti praktično vajo, ker se pri nepravilnem delu žival muči.
Ko doseže dlaka dolgost 9 cm. se ostriže, ker ta dolžina že zadostuje za predenje. Od treh angor-skih kuncev se pridobi letno 1 kg volne, ki da 60.000 do 110.000 m preje ali nad 2 m najfinejše, 150 cm široke svilene tkanine.
Tekom zadnjega časa je opaziti, da je precej povpraševanja po tej pasmi, kar je razveseljivo dejstvo. Prihajajo razna vprašanja, nekateri žele nasvetov itd. in to največ zaradi negovanja dlake.
Vsem ljubiteljem te pasme priporočam, da se udeležijo poldnevnega tečaja, ki se bo vršil tekom enega meseca v Laškem pri podpisanem. Tam bodo udeleženci imeli priliko videti pravilno negovanje in pridobivanje volne ter pravilno rejo angora kuncev.
Kdor bi se hotel udeležiti tečaja, naj javi potom dopisnice na spodaj označeni naslov.
Želeti bi bilo, da bi se zelo razširilo gojenje te domala najlepše pasme.
Na dobro rejo!	Kuntara, Laško;
reja plem. angore kuncev.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarja družba le svojim udom, ki so podpisani s polnim Imenom. Za odgovor je priložiti 3 Din (v znamkah) za stroške.
Vprašanje 48. Mojim njivam in travnikom manjka apna. Zemlja je sredinje težka, bolj lahka. Katera vrsta apnenega gnojila je bolj prikladna za take zemlje: žgani apneini prah kot od-
padek iz apnenic, ali ogljikoVokisia apnenčeva moka? Katero apneno gnojilo je prikladno za lahke zemlje? (A. P. v R.)
Odgovor: Za srednjetežke in lahke zemlje se v splošnem bolj priporoča uporaba ogljikovokisle apnenčeve moke, ki bolj počasi učinkuje in jo voda ne izpere tako hitro kakor žgano apno. Apnenčeva moka se lahko trosi vsak čas, tudi po že rastočih rastlinah, kar pri žganem apnu ni mogoče. Njen učinek je sicer nekoliko bolj počasen, toda zato pa delj traja. L.
Vprašanje 49. Kupil sem kravo, ki večkrat zadržuje mleko, mnogokrat mi ga da nekoliko, potem pa ga zadrži. J-e-H kak pripomoček proti temu? Zakaj krava zadržuje mleko? (I. K. v P.)
Odgovor: Vzrokov, zakaj zadržujejo krave mleko, je mnogo. Zelo pogosto se to zgodi po teletu, če smo kravi odvzeli tele. Če je krava razburjena vsled nemira v hlevu ali prestrašenja ali kakega drugega dogodka, tedaj navadno zadržuje mleko. V takih primerih dosežemo večkrat z lepim ravnanjem in prijazno besedo mnogo. Še več pa, če ji položimo na hrbet mokro vrečo, ki pomiri živčevje. Nikdar pa ne smemo z živalijo ravnati surovo, jo pretepati ali nanjo vpiti. — če je pa zadržavanju mleka vzrok bolno v.ime, tedaj ga treba pač zdraviti. Ker pa nastane v vimenu, 6e ne more mleko iz njega, vnetje:, zato odločimo mleko z mlečnimi cevkami, ki jih vtaknemo v seske. Take mlečne1 cevke trna v zalogi Kmetijska družba.	L.
Vprašanje SO. Posejal sem repo na njivo, ki sem jo mogel le slabo pognojiti s hlevskim gnojem. Sedaj mi pa rastline kaj slabo uspevajo. S katerim umetnim gnojilom naj gnojim repi? (R. P. v L.)
Odgovor: Repa je rastlina, ki potrebuje posebno mnogo dušika in kalija, zato tako lepo uspeva po dobro razkrojenem hlevskem gnoju, še bolje pa po kompostu. Pozneje ji koristi tudi gnojnica. Če pa takih gnojil nimamo, tedaj nam prav dobro služi kalijeva sol, ki jo damo ob setvi skupno s kakim dušičnatim gnojilom. Mnogo bolje pa vpliva čilski soliter, ki ga potrosimo po že rastočih rastlinah. Na oral ga vzamemo do 80 kg, zmešamo ga z lesnim pepelom in ga raztrosimo po suhih rastlinah po možnosti pred dežjem. Po takem gnojenju se bo repa kaj lepo razvijala.	L.
IZ DELOVANJA PODRUŽNIC.
Kmet. podružnica Teharje je imela 16. junija 1929 občni zbor. Od 39 članov se je udeležilo zborovanja 19 članov. Podružnica je imela 4 odborove seje, 4 predavanja, 1 poučni zlet,
1	sestanek interesentov glede gnojničnih jam. Udeležila se je
2	kokošjih razstav, sodelovala pri ustanovitvi kmet. nadaljevalne šole, ustanovitvi skladišča v Celju in pri razpečavanju valilnih jajc štaj. kokoši; posredovala je nabavo umetnih gnojil, semenskega krompirja in klajnega apna; izposlovala je 2200 Din oblastne podpore za trijer, oblastno podporo za razstavo kokoši in osuševanje 2 parcel. —■ Nato je predaval obl. referent g. inž. Dolinar ob napeti pozornosti o pridelovanju, sušenju in prodaji hmelja. Po temeljitem in poljudnem pojasnjevanju stavljenih vprašanj je bodril hmeljarje, naj se obračajo nanj v vsaki hmeljarski zadevi. Blagajnik g. Pišek Ivan je podal blagajniško poročilo. Ker je odstopil, je prevzel blagajniške posle g. Cajhen Josip. Predloge za občni zbor Kmet. družbe bo sestavila odborova seja. Vodja skladišča Kmetijske družbe v Celju g. Češnovar je končno pojasnil, kaj ima skladišče v zalogi, tolmačil prednosti nakupa pri Kmetijski družbi in vabil na obisk.
KMETIJSKO-SOLSKI VESTNIK.
Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu razpisuje sprejem gojencev za šol. leto 1929/30, ki se prične začetkom novembra t. 1. Šola ima dva oddelka: letno šolo in zimsko šolo. Pouk v obeh se prične prev dni novembra. Letina šola traja eno leto z enomesečnimi počitnicami v avgustu prih. leta, zimska pa dve zimi po 5 mesecev, in sicer prvo zimo se vrši I. tečaj, drugo pa II. tečaj. Letna šola je prirejena za učence iz vseh krajev Ijublj. oblasti, zimska pa v prvi vrsti za prosilce iiz ne-vinorodnih krajev. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu)., jn uživajo vso oskrbo. Sprejemajo se sinovi kmetskih staršev, ki bodo po dovršenem šolanju ostali na kmetiji. Pogoji za sprejem so: starost od 16—20 let, moralna neoporečenost, telesno in duševno zdravje in z dobrim uspehom dovršeni vsaj trije razredi osnovne šole. Oskrbnina za plačujoče učence znaša mesečno 150 Din. Brezplačna mesta se bodo oddala sinovom srednjih in manjših kmetskih posestnikov, ki imajo lepo spričevalo in se starši zavežejo, da ostane sin po dokončani šoli na domači kmetiji. Prošnji je priložiti premoženjski izkaz, potrjen od davčnega urada. Prošnje za sprejem morajo biti pisane lastnoročno na celo polo in kolkovane s 5 + 20 Din ter poslane na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu do 20. septembra t. I. Prošnji je priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. šolsko izpričevalo iz zadnjega razreda (ne odpustnico!), 3. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod naravnost iiz ;kake druge šole, 4. a) izjava staršev, oz. varuha, da so voljni plačevati stroške šolanja (pri prosilcih za plačujoča mesta), 5. b) izjava staršev, da ostane sin na domačem posestvu, v nasprotnem primeru pa da povrnejo zavodu stroške šolanja (pri prosilcih za brezplačna mesta). Pri vstopu v zavod odloča o končnoveljavnem sprejemu sprejemni' izpit iz slovenščine in računstva in pa zdravniška preiskava. Prosilec, ki bi izpita ne prestal ali bi ga zdravnik zavrnil, Ise cJkioid . iri se na njegovo mesto pozove drug prosilec. V .prošnji, naj vsak prosilec točno navede svoj naslov, zlasti pošto. — Letp.s sc razpisuje sprejem v obe šoli. Število mest na zavodu je ,, omejeno na 32. Točnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo šole.
Kmetijska gospodinjska šola v Kranju razpisuje peti polletni tečaj za ona dekleta, ki se žele seznaniti z vsemi vednostmi, kii spadajo v področje gospodinje na kmetih. Tečaj prične 15.. oktobra 1929. in zaključi 15. aprila 1930. Oskrbovalnima znaša mesečno 500 Din. Pouk, ki se vrši v zavodu Vincencijeve družbe, vodijo šolske sestre v zvezi s strokovnimi učitelji. Poučuje se v sledečih predmetih: verouk, računstvo, gospodinjsko knjigovodstvo, spisje, živinoreja, mlekarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, zdravstvo1, h.ranoslovje, nauk o obleki in stanovanju. Praktični pouk pa obsega kuhanje, šivanje, ravnanje z obleko in perilom, urejevanje hišnih prostorov, vrtnarstvo, konserviranje sadja in zelenjadi, vsakodnevnega posnemanja z Alfa posnemalniikom, izdelav-e presnega masla in domačega sira. Sprejemajo se učenke, ki so dovršile osnovno šolo ;iii so izpolnile 16. leto. Gojenka, ki je sprejeta, naj vzame s seboj v zavod potrebne obleke za ne- , deljo in delovnik, potrebne obutve, odejo, 4 rjuhe, 4 brisače, 4 servijete, par' prevlek za blazino, par kuhinjskih predpasnikov in ostalega perila, kar in kolilkor se potrebuje za dobo šestih mesecev.. Nekolekovani prošnji iza sprejem je priložiti krstni list, zadnje šolsko izpričevalo, zdravniško izpričevalo in obvezno pismo staršev, da bodo plačali stroške šolanja ter poslati na vodstvo kmetijske gospodinjske šole v Kranju.
Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu razpisuje sprejem gojenk v devetmesečni gospodinjski tečaj, ki se prične 15. septembra 1929. in traja do 28. junija 1930'. Sprejemni po-
goji so: starost najmanj 16 let, telesno in duševno zdravje, nravstvena neoporečenost in dovršena ljudska šola z dobrim uspehom. Ostale pogoje sporoči na željo vodstvo tega zavoda. Prošnje za sprejem je poslati zavodu do i. septembra t. 1.
KMETIJSKE NOVICE.
Kmetovalci iz Južne Srbije v Sloveniji. Zadnje dni preteklega meseca smo imeli v gostili 30 kmetovalcev iz stoop-Ijanske oblasti, ki jih je vodil ondotni oblastni referent za kmetijstvo inž. Radomir Savič. Zletniki so prišli 28. julija iz , Hrvatske na slovenska tla, kjer so si ogledali kmetijske razmere najprej pri Treh farah v Beli Krajini, na to v Metliki, dalje kmetijsko šolo na Grmu, novomeško in šentvidsko okolico. Na to so prišli v Ljubljano. Od tukaj so si ogledali gorenjske gospodarske razmere, mlekarsko šolo v Škofji Loki, kmetije v Lescah, Hrašah in okolici Bleda. Iz Ljubljane so se odpeljali v Št. Jurij ob južni železnici in v Maribor, kjer so si ogledali ondotni kmetijski šoli. Povsod so biti sprejeti z velikim navdušenjem in iskreno gostoljubnostjo.
Načrt zakona za povzdigo kmetijstva. Minister za kmetijstvo je izdelal načrt zakona za povzdigo kmetijstva. Zakon je izredne važnosti in predvideva ustanovitev občinskih, okrajnih in oblastnih kmetskrh fondov, v katere se bo stekal gotov znesek od vsakega izvoženega kmetskega pridelka in živine. Denar iz teh fondov se bo porabil za povzdigo kmetijstva.
Za absolvirane agronome je izposlovalo kmetijsko ministrstvo, da bodo po končanih študijah (šolah) mogli eno leto vršiti praktično kmetijsko delo na državnih in samoupravnih posestvih. Na državnem posestvu v Belju bo vršilo vsako leto po 20 izšolanih agronomov kmetijsko prakso. Dobili bodo brezplačno stanovanje in po 700 Din za hrano. Agronomi, ki žele izvršiti enoletno prakso, morajo poslati tozadevne prošnje na kmetijsko ministrstvo.
DOPISI
Iz Hrastnika. Kmetijska podružnica v Hrastniku je imela svoj redni občni zbor dne 7. julija t. 1. v občinskem domu. Navzočih je bilo nad 80 posestnikov. Takoj po otvoritvi se je vršilo predavanje po strok, tajniku Kafol« o pripomočkih za zvišanje produkcije s posebnim ozirom na napravo gnojišč in gnojničnih jam. Po predavanju se je izvršila volitev novega odbora kakortudi treli delegatov za družbeni občni zbor v Ljubljani, ker šteje podružnica nad 100 članov. Načelnik, tajnik in blagajnik so podali izčrpna poročila, za kar so želi obče priznanje, ker je podružnica izredno delovna. Zborovanje se je zaključilo ob desetih dopoldne.
Iz Adlešio. V nedeljo, 14. julija t. 1. se je vršilo predavanje po strok, tajniku Kafolu o zatiranju kaparjev in drugih sadnih škodljivcev takoj po prvi maši v sadonosniku ondotnega žup-nišča. Udeležilo se ga je nad 60 posestnikov, ki so z zanimanjem sledili .eno in pol ure trajajočem pouku. Po predavanju se je razgovarjalo o raznih gospodarskih zadevah. Na prošnjo nekaterih posestnikov je predavatelj obiskal nekaj posestnikov, ki nameravajo napraviti gnojišča in gnojnične jame. Popoldne se je udeležilo zleta v vinograde na Plešivici 12 posestnikov, ob kateri priliki se je razgovarjalo in praktično demonstriralo predvsem bolezni na trti.
DRUŽBENE VESTI. Podpore za gno jišča in gnojnične jame.
Kmetijsko ministrstvo je določilo manjši znesek za podpore za napravo vzornih gnojišč in gnojničnih jam za revnejše člane Kmetijske družbe. Iz tega zneska bo mogoče upoštevati največ 50 prosilcev po 1000 Din.
Vsak prosilec mora v svoji prošnji navesti:
1.	Svoj natančen naslov;
2.	površino njiv, travnikov, pašnikov in drugih zemljišč;
3.	število goveje živine, konj in prašičev;
4.	če sam obdeluje svoje posestvo ali če se peča še s kakim drugim poslom;	;
5.	obenem se mora obvezati, da bo vse ostale stroške za to zgradbo kril iz lastnih sredstev in zgradbo izvršil po navodilih strokovnjakov.
Načelništva podružnic se pozivljejo, da opozorijo na to člane, ki bi si želeli zgraditi tako gnojišče z gnojnično jamo. Svoje prošnje naj vložijo potom podružnic, in sicer najkesneje do 31. avgusta t. 1.
Z ozirom na pičla sredstva, naj vsaka podružnica vloži le po eno prošnjo.
Kmetijska družba za Slovenijo.
Živinska sol v prometu.
Monopolsko skladišče soli v Ljubljani objavlja:
..Monopolsko skladišče soli v Ljubljani ima v zalogi živinsko sol za Ljubljano in ljubljansko okolico. Cena za 1 kg je 1.40 Din (vreča za 50 kg stane 12 Din). Živinsko sol so upravičeni prodajati vsi trgovci, ki imajo dovoljenje za prodajo soli. Neposredno konsumentom se sol v skladišču ne prodaja. V drugih krajih Slovenije dobe maloprodajalci živi lsko sol pri svojih veleprodajah. Veleprodajalci so dolžni imeti živinsko sol vedno v zalogi."
Po desetih letili se je Kmetijski družbi posrečilo, da je od monopolske uprave dosegla splošno prodajo živinske soli, ki jo naši živinorejci tako nujno potrebujejo.
Kmetijska družba živinske soli ne bo prodajala, ker nima za to dovoljenja. Je pa to tudi nepotrebno, ker jo ima v zalogi lahko vsak trgovec po deželi, ki jo mora prodajati po določeni ceni. Opozarjajo se na to vsi kmetovalci, da se poslužijo tega sredstva pri krmljenju živine, ker jitn bo to v veliko korist. Zahtevajo naj tudi od vseh trgovcev, da imajo živinsko sol v zalogi.	Kmetijska družba za Slovenijo.
URADNE VESTI.
Delegatom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo za udeležbo na občnem zboru dne S. septembra 1929. je dovoljena polovična voznina na železnicah!
ZAPISNIK
seje glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo, dne S. avgusta 1929.
Sejo je vodil g. predsednik Sancin, navzoči so bili gg.: podpredsednik Pipan, odborniki Ažman, Bajuk, Bučar, Černe,
JL
od 31. avgusta do 9. septembra 1929.
Razstava bo obsegala:
1. Kmetijski oddelek:
1.	Mlekarski sejm obsega razstavo in prodajo sira, masla in drugih mlečnih izdelkov, namenjen je pa tudi propagandi za ml ek opit je, ki se pri nas napram drugim državam še vedno podcenjuje.
2.	Vinski sejm nudi razstavo in prodajo namiznega in buteljčnega vina poznanih štajerskih in dolenjskih vinskih goric. Vina se točijo za pokušnjo v kozarčkih. Kupčije na debelo se lahko sklepajo na licu mesta.
3.	Sejm za med. Čebelarji razstavijo svoj letošnji pridelek in vsakomur se nudi prilika, da se o pravem času preskrbi s potrebno količino tega božjega daru.
II.	Vrtnarska razstava ljubljanskih trgovskih in umetnih vrtnarjev naj letos zopet dokaže, da je naše vrtnarstvo na visoki stopnji.
III.	Razstava Zoo je letos prirejena v posebno širokem obsegu skoraj 1000 nT razstavnega prostora. Razstava Zoo je plod stotin požrtvovalnih in pridnih rok in prikazuje skoraj popolno celo favno Slovenije. V ličnih kletkah bodo obiskovalce razveselili ptiči pevci, vidijo se rnale in velike ujede, ribe naših sladkih voda, amfibije, reptilije, mali sesavci (glodavci, kune), posebni oddelki so namenjeni eksotičnim pticam, srnam, jelenom, gamsom, volku, lisicam. jazbecem, vidram, divjim mačkam, zajcem in medvedu.
IV.	Zadružna razstava. Glavni zadružni savez, ki je središnjica zadružnih zvez v Jugoslaviji, praznuje letos desetletnico svojega obstoja. V proslavo jubileja je sklenil njegov redni občni zbor, da se bo vršil v Ljubljani za časa „Ljubljane v jeseni" zadružni
Globevnik, Hočevar, Hrastnik, Hribernik, Jan, Mencinger, dr. Milavec, Petovar, Steblovnik, dr. Spiller-Muys in Trček, družbeni ravnatelj inž. Lah, računska preglednika Koman in Piber.
Velikega župana ljubljanske oblasti je zastopal drž. ob], kmet. referent g. Trampuž, mariborske oblasti pa njen drž. kmet. referent inž. Zidanšek.
Svojo odsotnost sta opravičila gg. Brenčič in Zupanič.
G. predsednik je ob pol 11. uri otvoril sejo, pozdravil navzoče, posebej še1 zastopnika velikih županov ter ugotovil sklepčnost.
Ravnatelj je prečital zapisnike zadnje odborove seje od 4. maja in zapisnika sej direktorija od 16. maja in 20. junija-t. 1., ki so se brez ugovorov in pripomb vzeli na znanje.
Poročilo predsednika. Dne 16. julija je umrl Oton Schmidt, vpokojeni šef blagovnega oddelka, ki je- nad 20 let vestno in marljivo služboval pri družbi. V počaščenje njegovega spomina mu je glavni odbor stoje zaklical trikrat „Slava mu!"
Prečital je protest odbornikov manjšine proti sklepom zadnje odborove seje glede določitve termina občnega zbora in odklonitve priglašenih novih.udov, ki je bil predložen Velikemu županu. Ta ga je poslal v izjavo predsedniku. Ravnotako
kongres, na katerem se zberejo vsi zadrugarji Jugoslavije v svrho pregleda doslej izvršenega zadružnega dela in začrtanja programa za v bodoče.
V.	Razstava pohištva in stanovanjske opreme obsega malone 1000 kvadratnih metrov razstavnega prostora.
VI.	Higijenska razstava je razdeljena v šest oddelkov: 1. Splošna higijena. 2. osebna higijena, 3. socialna higijena, 4. obrtna higijena, 5. plemenska higijena, 6. šolska higijena'.
VII.	Razstava domače obrti nudi pestro sliko domačih obrtnih izdelkov.
VIII.	Razstava kmetijskih strojev in orodja nudi našim kmetovalcem najboljši pregled modernih pripomočkov za lažje obdelovanje grude. Razni stroji so v obratu, tako da se interesenti lahko prepričajo o njih delazmožnosti in sestavi.
IX.	Razstava industrijskih in obrtnih izdelkov obsega kemično industrijo, izdelke iz železa in jekla, tehtnice, orodje, avtomobile, vozove, glasbila, pletenine, kožuhovino, klobuke, perilo, vezenine, usnjarske izdelke, kosmetiko. tehnične in kemične novosti in radio.
X.	Nagradno tekmovanje slovenskih harmonikarjev se bo vršilo v nedeljo, 8. septembra. Zopet bo nastopilo veliko naših fantov-harmonikarjev, med katerimi je nekaj pravih umetnikov. Najboljši bodo nagrajeni z lepimi nagradami in diplomami.
Nemčija je dovolila svojim posetnikom velesejmske prireditve ..Ljubljana v jeseni", ki se vrši od 31. avgusta do 9. septembra 25% popust na vseh svojih železnicah. Olajšava velja na podlagi sejmske legitimacije za vožnjo v Ljubljano od 26. avgusta do 5. septembra t. 1., za povratek pa od 31. avgusta do 13. septembra.
je prebral odgovor na ta protest, ki ga naj odbor potrdi in odpošlje v vednost Velikemu županu, ministrskemu predsedniku, ministru notranjih del in kmetijskemu ministru.
G. dr. Milavec je zahteval, naj se prečitajo tudi protesti podružnic proti odklonitvi udov, in sicer: Dol pri Ljubljani, Komenda, Št. Jernej, Cerklje pri Kranju, Št. Vid pri Stični in nekatere druge, čemur je predsednik ugodil.
G. dr. Milavec je prosil za pojasnilo, kakšni razlogi so bili za predsedništvo merodajni pri odklonitvi članov podružnice Št. Vid pri Stični. G. predsednik je prečital dopis, ki je bil doposlan tej podružnici in nadalje seznam vseh podružnic, pri katerih so bili člani odklonjeni,.
G. Trček je bil mnenja, da je prečitani odgovor na protest jasen in pravilen ter pojasnjuje dejanski stan, zato naj ga odbor sprejme in odpošlje na merodajna mesta.
G. Jan je izrazil željo, naj bi se ta spor poravnal mirnim potom, da hi se lahko še nadalje složno delalo, kajti drugače bo družba trpela škodo in kmetovalci ravnotako. Zato je predlagal, glavni odbor skleni, da se podružnicam vrnejo seznami udov, da se o njih izjavijo in glavni odbor sprejmi vse tiste ude, ki odgovarjajo pravilom.
(i. predsednik jc poudaril, da jc tudi on /.a složno delovanje, toda znana okrožnica je t.) preprečila iti zato je moralo priti do odklonitve članov in do tega spora.
Za predlog g. Jana je glasovalo 5 odbornikov, je bil torej odklonjen; za predlog g. Trcka pa 11 odbornikov in je bil sprejet.	(Dalje prih.)
VABILA
C občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.
SPORED:
1. Točke i.—b. po $ 31. družbenih pravil.
Slučajnosti.
Opomba. Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (l. ). vsal 10 dni pred izidom onega ,,Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora), pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa.
V soboto, 31. avgusta 1929:
Beltinci, ob treh popoldne v šoli; Sv. Križ pri Rogaški
Slatini, ob sedmih zjutraj v Društvenem domu;
v nedeljo, 1. septembra 1929:
Adlešiči. ob enajstih dopoldne v šoli; .Begunje Pri Lescah,
ob sedmilj zjutraj v šoli; Bizeljsko, ob osmih zjutraj v šoli; Bohinjska Bistrica, ob treh popoldne v posvetovalnici Občinskega doma; Brdo, ob treh popoldne pri Slaparju v Lukovici; Brežice, ob osmih zvečer v prostorih Posojilnice v Brežicah; Brusnice, ob osmih zjutraj v novi šoli; Dobrova, ob polu osmih zjutraj v Društvenem domu; Dolnja Lendava, ob devetih dopoldne v gostilni Horvat; Gorje, ob treh popoldne v cerkveni dvorani; Jarenina, po rani sv. maši v zgornji šoli; Ježica pri Ljubljani, po prvi sv. maši v Gasilnem domu; Križe pri Tržiču, ob treh popoldne v stari šoli v Križali; Lancovo-Radovljica, ob osmih zjutraj v prostorih Kmetijske zadruge v Radovljici; Leše, takoj po jutranji sv. maši pri načelniku Šlo-sarju; Ljubno, ob devetih dopoldne pri načelniku Ivanu Mar-čunu; Mestinje-Sv. Peter na Medvedjem Selu, ob treh popoldne pri Florijanu Verku v Grlicah; Murska Sobota, ob enajstih dopoldne v gostilni g. t-lisar; Ormož, po rani sv. maši (Y8.) v Kletarski gostilni; Planina pri Sevnici, ob štirih popoldne pri načelniku; Poljčane, ob treli popoldne v občinski pisarni; Ptuj, ob devetih dopoldne pri g, Mihaelu Brenčičii; Rateče-Planica, ob enajstih dopoldne pri načelniku Josipu Ko-pavniku; Ribnica, ob osmih zjutraj v Hranilnici in posojilnici; Rogatec, po rani službi božji v župnišču; Semič, ob osmih zjutraj v šoli; Sevnica, po prvi sv. maši pri načelniku Valantu; Smlednik, takoj po prvi sv. maši v Društvenem domu; Stara Fužina, ob osmih zjutraj pri načelniku; Stična, ob sedmih zjutraj v Društveni dvorani; Sv. Florijan pri Rogatcu, po rani sv. maši v gostilni g. Stefanciosa; Sv. Jurij ob Pesnici, po sv. maši v novi šoli; Sv. Križ pri Kostanjevici, ob osmih zjutraj pri načelniku Josipu Stritarju pri sv. Križu; Sv. Lenart pri Vel. Nedelji, po rani službi božji v šoli; Sv. Peter v Sav. dol., ob osmih zjutraj v cerkveni hiši; Školja Loka. ob desetih dopoldne v gostilni Homan; Šmihel in okolica, ob osmih zjutraj v šoli v Mozirju; Šoštanj, ob treh popoldne v Slomškovem domu; Št. Jurij ob j. ž., ob devetih dopoldne v osnovni šoli; Št. Pavel v Sav. dol., po rani sv. maši v občinski pisarili; Št. Vid pri Stični, ob polu osmih zjutraj v Katol. prosvetnem domu; Tržič-Sv. Ana, ob polu devetih dopoldne v osnovni šoli v Tržiču; Videm ob Savi, ob osmih zjutraj v šoli; Višnja gora, po prvi sv. maši v dvorani pri Fari; Zlatoliče, ob polu osmih zjutraj po rani sv. maši v šoli v Št. Janžu na Dravskem polju; Begunje pri Cerknici, ob enajstih dopoldne v novi šoli; Jurklošter, ob enajstih dopoldne v občinskem uradu; Gornja Radgona, ob devetih dopoldne v gostilni Horvat; Sv. Lenart v Slov. Goricah, ob osmih zjutraj v pisarni podružnice; Sv. Rupert v Slov. Goricah, po rani sv. maši v osnovni šoli; Limbuš-Ruše, ob devetih dopoldne v šoli; Cir-kovce, po ranem sv. opravilu v „Društveni dvorani"; Polen-šak, ob enajstih dopoldne v osnovni šoli; Ptujska gora, ob treh popoldne pri Juriju Topolavcu; Benica, ob devetih dopoldne v šoli; Petišovci, ob šestih zvečer pri načelniku Mihaelu Grebenjaku; Srednja vas v Bohinju, ob dveh popoldne pri načelniku Svetku; Planina, Štajersko, ob treh popoldne pri Tref-nerju; Stražišče pri Kranju, ob enajstih dopoldne pri načelniku; Raka, ob osmih zjutraj v osnovni šoli.
Tržne cene.
Cene so v dinarjih.
B
3 M h X
?!
iS
«
s r sh
! I { ki:
" l sli
pšenica .....
rž .......
lečmen .....
oves . ......
proso ......
koruza (nova, sušena)
ajda.......
fižol, ribničan . . . fižol, prepeličar . . krompir.....
sladko seno .... kislo seno .... slama......
fi n
■
t. &
Voli I.....žive teže 1 kg
..II.........1 .,
.. III.........1 ..
Krave, klobasarice ,. .. 1 .. .
(Prigon v Lj. 190, v Mar. 307 glav). Teleta .... žive teže 1 kg (Prigon v U. 40, v Marib. 13 glav.)
6—8 tednov itari .... kom.
3—4 mesece stari......
5—7 mesecev itari .... .,
debel.....žive teže 1 kg
debel .... mrtve ,. 1 „ (Prigon v Lj. 337, v Mar. 189 glav.)
265' i70'-280'-265*-285'-290*-280*-800-875,-100*-
90*-75'-
ir-io--
9'-4'-
Ljubljana
do
-	do	300
-	do	310
-	do	310
-	do
-	do
-	do	290 do	—
-	do
■	do	150
-do	—
-	do	— -do	—
do	-
■	do	-do do	5
Maribor
260'- do	300*—
270*— do	300*— 350*— do —'—
3oo- - do	3ao*
250*— do	280 -
300*- do	f—- —
250*- do	300 —
500*- do	700* — —•—do -*—
125*- do	200* —
70'— do	90*—
JO'—do	90*-
40*—do	50'-
9*- do 9*50 8'25 do 8*75 6*—do 8'-5— do 5*50
14'—do 15 — u* - do 13*—
200'— do	300
do	_
do	_
do	_ _._ do
f piščanec........kom.
V kokoš...........
, mleko........ 1 »t.
m 3
EV
smetana čajno maslo surovo maslo bohinlski sir sirček . . . lalce . . .
■i o I trda drva % * t
mehka drva
1
1 kg 1 .. 1 .. 1 .. kom.
1 m» 1 ..
15*— 1°	20.-
25'— do	30* -
2*50do	3'—
do	—•—
44'- do	48-—
40*— do	—•—
34-— do	40* —
8-— do	10*—
1*85 do	1-50
180*— do	—'—
70*— do	—*—
170'— do	280*—
350'— do	400*—
450'— do	550*—
10'— do	12*50
17'— do	18'—
12'— do 35* —
35-_ do	40' —
2 50 do S'— 12-— do 14'—
50'— do	60* —
36*— do	40*— —•- do
«■ do	10*— 1*— do 1*50
125' do	160'—
90'— do	100'—
Da uničite
molje, muhe, stenice, komarje in ostale insekte in njihovo zalogo
uporabljajte
k
Sigurno dejstvo!
Prijetno diši! Ne zamaže obleke
ne perila! Dobi se v apotekah in drogerijah.
Zahtevajte originalen moder omot z francoskim napisom.
Zastopstvo za Slovenijo:
Dr. A. KANSKT
kemična tovarna
LJUBLJANA
Gledališka ulica št. 8.
Za uredništvo odgovoren: Viljem Rohrman. — Tisk J. Blas-nika nasL v Ljubljani. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Ivo Sancin, — Za tiskamo odgovoren Janez Vehar,
Slamoreznice Borek: JS8 po Din 1680.—, VS10 po Din
1900.—, VFS12 po Din 2150.—, VFS12 z verigo po Din 2300.—, VFS14 z verigo po Din 2770.—, Alpina po Din 2230.—, HLC za ročni ali motorni pogon po Din 2800; ERS s tremi noži po Din 5700.
Robkači za koruzo EMRV z ventilatorjem po Din 1180.—, EMR po Din 1120.—, mali ročni Mignon po Din 110.—.
Planeti št. 8 — kot okopalnik, osipalnik in kultivator, globočina izpremenljiva; teža okoli 40 ■ kg. Din 750.—.
Planet štev. 18 ročni po Din 170.—.
Sackov dvovrstni ročni okopalnik (kompleten z vsemi deli) po Din 690.
Žitočistilnik Exner 4b po Din 2000.
Žitočistilnik Exner navadni po Din 1500.—.
Vitlji (gepelj) EGF za 1 ali 2 konja po Din 2680, trans-misija za vitelj ER po Din 1630, D800 po Din 540.
Mlatilnice ročne ERM po Din 2550.—, za pogon z motorjem ali vitljem ZM18 2050 Din, MZVS22 po Din 5250.—.
Mlatilnica za deteljo EVS Din 1850.
Mlatilnica za deteljo EVSM Din 1650.
Zdrobač (šrotar) ELH Din 1080.
Drobljač (šrotar) „Gloria 6" po Din 4950.—, MK2 za ročni pogon po Din 850.—.
Kosilnica Herkules, enovprežna po Din 5200. Knotek. eno-vprežna po 5600, dvovprežna s pripravo za žito Din 5500.
Stroj za suho kvašenje žita Ideal po Din 950 komad.
Bencin-motor Lorenz 3 HP po Din 11.500.—, 4 HP po Din 15.500, 3 HP s pumpo 17.000 Din.
Robas-motor, tipa DFR/4, 7 Ks, 1410 okr./min. 380 voltov, 50Hz. z jermenico 180/90 mm tov. štev. 113.196, s prigra-jenim stikalom zvezda — trikot in temeljno, garnituri po Din 5506.—.
Robax - motor, tipa DF/4, 7 Ks, 1410 okr./min., 380 voltov. 50Hz z jermenico 180/90 mm tov. štev. 112.782 toda s sti-kafom zvezda — trikot z separatno montažo in temeljno, garnituri po Din 5.480.—.
Robax - motor, tipa KD'4, 3.4 Ks 1425 okr./min., 380 voltov. trikot 50Hz, z jermenico 160/80 mm tov. št. 119855 s temeljno garnituro in stikalom po Din 3.750.—.
Robax-motor, tipa KD4 4, 4.3 Ks, 1425 okr./min., 380 voltov, trikot, 50Hz, z jermenico 125/100 mm. tov. štev. 119857, s temeljno garnituro in stikalom Din 3750.—.
»Zabranivši drisko pri teletih in prašičih, je Thiirpil občudovalnega uspeha. Njegova dobrota je neoporekljiva. Ne manjka pri nas v nobeni hiši.«
O. H., kmetovalec v O.
Edina tovarna: Cl. Lageman Chem. Fabrik Aachen. Zastopstvo: »Lykos«, Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8.
Čisti obraz in pomlajenje. Vaša koža postane mladeniško sveža in bela kot cvet. Ogrci, mozolji, gube, pege, rdeei nos, brazgotine, solnčne pege, rumene in rujave pege,
pege vsled vročiiijT
Pred uporabo Po uporabi onHMHmanBam
izginejo takoj in zanesljivo z uporabo lepotilne kreme »EROS". „Eros" služi v dosego in ohranitev lepote obraza, vratu in rok. Ohranja lepoto do najvišje starosti pod jamstvom. Zdravniško priporočano. — Dolgujem Vam veliko hvaležnost. Dosegla sem vidno olepšanje obraza v 24 urah pišegospa Dr. M. Glanzend. Sijajno preiskušeno pri damah in gospodih vsake starosti. Cena Din 16 — 3 lončki Din 34"— 6 lončkov Din 55"—
Dr. Nikol Kemeny, Košice, pošt. pred. 12/L. 43. ČSR
Najboljši in najekonomičnejši
elektromotorji
iz znanih čeških tovarn
Skodovi Zavodi v Plznju
se nahajajo v velikosti od '/« do 30 ks. stalno v naši zalogi v Ljubljani. — Obrnite sena:
ZASTOPSTVO SRODOVIH ZAVODOV Ljubljana, Šelenimrgova ulica sti®. 7.
Telefon štev. 2966.
Za rejo slabotne, zahirane in oslabele živine, posebno pa za okrepljenje mlade in breje živine je brez dvoma najuspešnejše
TEZAM 0L3E ZA ŽIVINO
ki je tudi od raznih učnih zavodov priznano in pohvaljeno. Dobi se pri
M. TEŽAK, Zagreb, Gunduličeva ulica 13, ter v Ljubljani pri Gospodarski zvezi, Dunajska cesta.
Ka|u«pešne]še ireditvo za rejo domače živine ie brezdvomno
..MASTIN"
ki po»p«šu]e rait odebelitev in oma«tit»v domače, posebno klavne Sivine. Jasen dokaz neprecenljive vrednoitl „MA-STINA" ■o brezštevilna zahvalna pisma. Gena; 5 šbat 46 Din, 10 škat, 80 Din.
Lekarna THNROCZV
Ljubljana, Mestni trg *
(Zrav«n Rotovža.)
Hranilnica mestne občine Brežice
b lastni hiši št. Z7. Rac. postil, hran. 10.704. Telefon št. 13.
nudi popolno varnost za vse vloge, ker jamči za iste razen hranilničnega premoženja mestna občina Brežice z vsem svojim prenoženjem in vso davčno močjo. Tudi rentni davek plača hranilnica sama. -- Strankam se pošljejo na željo poštne položnice za brezplačno nalaganje denarja.
Im — Dovoljuje posojila na vknjižbo, proti poroštvu in zastavi vrednostnih papirjev, kakor tudi kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
Oradni dnasi usali dan razen nedelj in prazniku od 8-1Z in od 14-19 ure.
^■■HnBnHMBanHHIHHlHHMHHH
Le proti predplačilu, do 20 besed stane Din 20,-vsaka nadaljna beseda po 1 Din.
Prima jabolčnik
iz I. 1928., približno pet polovnjakov (a 250 litrov) po 3 Din liter, franko postaja: Moškanjci, ima na prodaj A. Ussar, Zavrč pri Ptuju.	205
2 breji svinji
od 1. maja proda gostilna „Stroj" v Zapužah, pošta Lesce.	_216
Gepelj
(pokončni) še popolnoma v dobrem stanju, ima na prodaj: Ivan Pezdir. Brezovica 27 pri Ljubljani. .	215
Čistokrvnega montafonskega bika
preko 2 leti starega, izvrstnega plemeniaka, z pedigreeom naiglasovitejših prednikov, krasnih oblik in mirne čudi, proda no ugodni ceni: Grad Radvanje, p. Maribor.	214
Pristav (majer)
marljiv, vesten in zanesljiv, s 3 do 5 delavnimi močmi se sprejme. Glaser, Maribor. Meljski dvor.
212
Viničarja
ki ie sposoben v svoji stroki in marljiv, s 5 do 7 delavnimi močmi sprejme: Glaser, Maribor, Meljski dvor.	213
Bika simodolske pasme
čez eno leto starega kupi Franc Tome, Dravlje št. 15, p. St. Vid pri Ljubljani.	209
Zanesljivega samskega kravarja
za 12 do 15 krav iščem za takojšnji nastop. — Jeschounig, Arjavas pri Celju.	: 20S.
Varujte svoje prašiče pred boleznijo!
Sadnikarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev je vedno učinkujoče zdravilo, ker očisti prebavila in odvaja iz njih kužne bacile! Pospešuje tek in rejo zdravim živalim ter pri obolelih pravočasno uporabljen zabrani izbruh rdečice. Zato imejte ta prašek vedno doma ter ga podajajte 2 krat na teden svojim prašičem, da ne bodo oboleli in se bodo dobro redili! 1 zavoj z opisom bolezni in živinozdravniškim navodilom 12 Din, 10 zavojev 100 Din. Ce se pošlje denar v pismu naprej poštnine prosto, sicer povzetje! V zalogi vsa druga zdravila za živino! Na vsa vprašanja odgovarjam brezplačno! Naroča in dobi se edino v lekarni ,,pri angelju varhu" na Vrhniki! 159
Viničar
neoženjen, poraben za delo v vinogradu, marljiv, pošten in zanesljiv se sprejme. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače je posla i na Fani Potočnik, Rogaška Slatina.
211
Brzoparilnik
10!l litrov, malo rabljen, železen koč za svinje, kg po 4 dinarje in okoli 250 kg bodeče žice. nekoliko porjavele, kg po 3 dinarje, ima oddati Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36. 210
Bika pinegavske pasme
12 mesecev starega prodam ali zamenjam za telico ali bika. Katarina Hribar. Zalog 43, pošta: Komenda.	217
Kupujte brusne
kamne	_
Dobijo se -v vseh veCJih, trgovinah z železnino.
specijalno sredstvo proti obadom, ščiti živino poleti in jo ohrani zdravo in delazmožno. Dobiva se povsod.
DR. A. KANSKY
kemična tovarna
LJUBLJANA
GLEDALIŠKA ULICA ŠTEV. 8.
I. JAX 4 SIS
Ljubljana, (Josposvttska c« 2
priporoča bogato zalogo. Pisalni »troji
Adler in Šivalni ■ troji za rodbino n obrt.
Vozna kolesa St/rii Dttrkoop, Ceniki za-■ton) in franko
1000 Dinarjev
Vam plačam, če Vaše bradavice,
kurja očesa
in roženo kožo ne odstranitev3 dneh
z RIA-mazilom
brez bolečin, nevarnosti in brez noža. Zdravniško priporočilo: Dr. Cyrakus B. Wien, piše: ,,Sem z Ria-mazilom zadovoljen, pošljite nadaljnih 21 lončkov, hočem jih uporabiti pri mojih paeijentih". Cena z garancijskim pismom Din 9'—, 3 lončki Din 18'—, 6 lončkov Din 32 —.
Dr.Nic.Kemeny,Košice,p. pred. 12 L 43
Čehoslo vaška.
Kravarja
iiče ,,Križnižka uprava" Velika nedelja pri Or-aožu.	190
Družabnik
1« najem večjega posestva na rodovitni ravnini Samac ob Savi, ki poseduje nekaj kapitala se išče. Pogoji so vsestransko ugodni in bode kapital dobro naložen. Le resne, delavne moči se prosi, dt se javijo na: Upravo lista pod štev. 189. 189
Odvetnika
dr. Drago Marušič in dr. Viktor Voyk
Ljubljana
sta se preselila
s svojo pisarno iz dosedanjih prostorov v Tavčarjevi ul. 4
t pritličje hiše v Tavčarjevi ulici štev. 1.
Ali sestSearešm REVHIATIZMA, PROTI NA?
Bodenje in trganje po udih in členkih, vtečenje udov, sključene roke in noge, trganje, bodenje in vlečenje po raznih delih telesa, seveda tudi slabost oči so pogosto posledice revmatizma in protina, ki se morajo odstraniti ker sicer Jbolezen še bolj napreduje.
JAZ VAM NUDIM
zdravilno pijačo, ki razkraja sečno kislino, pospešuje pre-snavljanje in izločevanje, torej ne takozvano univerzalno ali tajno zdravijo nego proizvod, ki ga proži samo mati priroda za blaginjo trpečega človeštva.
Dam vsakemu hrezplačfto poizkušajo!
Pišite mi takoj, pa dobite od mojih, po vsem svetu obstoječih skladišč popolnoma zastonj in poštnine prosto poskušnjo obenem s poučno razpravo. Nato se boste sami prepričali o neškodljivosti tega leka jin o njegovem
hitrem delovanju.
Al Gl ST JIARZKli, BERLIN .VILMERSDORF
RRUCHSAIERSTRASSE NR. 5. Abt. 49.
V Ljubljani, 15. avgusta 1929.
XLVL
ETOVALEC.
Glasilo Kmetijske družbe z:a Slovenijo.
fnserati se računajo po naslednjih cenah:
,/' tiran .......Din 2400-—
'k strani........Din 1200"—
];3 sirarn"........Din S00' -
>1, suani........Din 600-
Frilojra lisiu slane Din 1500 —. Mala naznanila do 20 besed slonejo Din .0 vsaka nadaljna beseda 1 Din.
'le strani...........Din 400
'/„ strani........Din	300
'/12 strani . ......Din	200
1 /H strani.......Din 100
Kmetovalci udje Kmetijske družbe!
Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji, t. j. pri Kmetijski družbi za Slovenijo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju po-trebščin, ne nasedite raznim »cenejšim" ponudbam.
Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine.
Zaloge se nahajajo:
v Ljubljani, Turjaški trg 3; v Mariboru, Meliska cesta	12: v Celju pri kolodvoru; v Brežicah pri Zvezi kmetijskih	podružnic; v Ivanjkovcih pri g. Lovro Petovarju; v Murski	Soboti pri tvrdki Čeh & Gaspar: v Radincih pri kmetijski	podružnici sv. Jurju ob Ščavnici; v Novem mestu pri kmetijski podružnici; na Rakeku pri g. Matevžu Stržaj: v Ptuju pri Kmet. društvu.
Semena:
Inkarnatna (rdeča) detelja po Din 14,— za kg.
Ozimna pšenica orig. Belje sort. Prolific brkulja (osinka) po Din 3.60 za kg.
Umetna gnojila.
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Apneni dušik 16—19% v pločevinastih posodah po Din 275 za 100 kg. — Za 1 ha 200 do 300 kg.
Kalijeva sol, 42% po Din 180,— za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo 95,— Din z vrečo vred. Za 1 ha 200—300 kg.
Kostni superiosiat 18/20%. Cena Din 126,— za 100 kg Ljubljana-Maribor. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Nitroloskal - Ruše, mešano gnojilo, za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8% kalija, 4% dušika in 8% fosforove kisline po Din 180.— za 100 kg, vreče po 50 kg Din 92.—. Za 1 ha 500 kg.
Razklejena kostna moka. 30% fosforove kisline. dušika po Din 120,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg.
Rožena moka. izborno dušičnato gnojilo za vinograde po Din 255,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg.
Rudninski superiosiat 16% po Din 92.-=- za 100 kg, v vrečah po 100 kg, za 1 ha 300—500 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Surova kostna moka z 10—12% fosforove kisline in 4% dušika po Din 115,— za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg.
Tomasova žlindra se je podražila: Odslej stane 18'4% blago po 126 Din, vsak odstotek višje vsebine 6 Din več.
Krmila:
Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 3.20 za kg, na drobno Din 4.20 za kg, najmanj 5 kg.
Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po Din 3.90 za 1 kg v vrečah po 50 kg.
Orehove tropine 48% beljakovin in 8% maščobe po Din 3.80 za kg.
Sezamove tropine 50% beljakovin in tolščobe po Din 3.80.
Ribja moka v originalni vreči 50 kg po Din 6.50 za kg, na drobno Din 7.— za kg, najmanj 5 kg.
Vinogradniške in vrtne potrebščine: .
Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po lMš kg po Din 20, v ročkah po 3^ kg Din 50.—.
Tobačni izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kilogram na drobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 40 Din, v steklenicah po 2 kg po 15 Din in po 1 kg po 8 Din z ambalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante.
Azbest CIarit za čiščenje vina po Din 70 za kg.
Eponit za čiščenje vina po Din 50.— za kg.
Fenoltaleinov papir za preizkušanje galičnih zmesi po Din 1.— za zvez.
Gumijeve cevi za škropilnice po Din 15.— za meter, tenke po Din 8.—.
Gumijeve krogljice po 2.— in 2.50 Din. plošče po Din 10.
,,Jullien" za čiščenje vina, za belo in rdeče K kg Din 30, % kg Din 50, 1 kg Din 90.—.
Merilo za sode, novost patent Matievič, vštevši tabelo po 130.— Din za 2 m zložljiv aparat.
Modra galica 98/99% po 8.20 Din.
Natrijev bisuliit v tabletah, 1 kg Din 120.—.
Rafijevo ličje, kg po 24.— Din.
Sakscnija aparat za konserviranje sadja po Din 160.—.
Saloidin (antiklor, natrijev tiosulfat) v sodih po 300 kg po Din 5.20 za kg, v manjših količinah po Din 5.60 za kg.
Sulikol (koloidalno žveplo) proti oidiju, 1 kg po Din 120. po 1 kg Din 120.
„Stopp" nastavke za škropilnice (hipni zatvor iz medenine) sistem Fr. Nechvvile, po Din 140.—.
Škropilnice za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke „Nechwile" ročno-prevozne z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in patent, razpršilnikom Din 2:900.—.
Škropilnice ročne, male po Din 80, srednje po Din 120, velike po Din 160.
Škropilnice ročne, Ideal, bakrene po 1 lit. Din 205. po 2 lit. Din 210, ponikljane 1 lit. Din 220, 2 lit. Din 225.
Škropilnice, Flickove nahrbtne po sistemu Jessernigg po Din 640.— komad, s pumpo na poteg po Din 640.— za komad.
Trtne škropilnice, bakrene, original. Vermorel po Din 500, sistem Vermorel po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450.—, prava francoska Superieur po Din 500.—, original. Austria po Din 500.— za komad.
Urania ali Silesia zelenilo v zavitkih po 1 kg in po V kg; cena za kg Din 60.
Potrebščine k škropilnicam: kolenca po Din 10, razpršil-nik Duet po Din 130, navadni razpršilnik po Din 18. Flickov razpršilnik za trte po Din 90.— za komad, razpršilnik za trte mali po Din 40.—, za drevje in hmelj po Din 110 za komad.
Vinalkometer za določanje alkohola od tvrdke Theo Seitz po Din 120.—.
Grozdni mlin (inozemske tvrdke) 65 kg teže po Din 1580.
Grozdni rebljač. Ideal 8 prenosljiv po Din 2550.
Grozdni rebljač (inozemske tvrdke) po Din 5450.
Sadni mlini od Din 1450.— do 4250.—.
Stiskalnice za grozdje EPH Din 1440.
Žveplo dvojno ventilirano 85/95% Chancel po Din 3.90 za 1 kg, z 3% galice po Din 4.20 za 1 kg.
Žveplovi trakovi na azbestu po Din 16 za kg.
Žveplalniik za sode po Din 60.— za komad.
Žveplalniki ročni po Din 65.—, nahrbtni Vermorel po Din 450.—, Kovina po Din 420.—.
Zbirka vrtnarskega in sadjarskega orodja.
Najboljši cepilni noži, pripravni za vse načine cepljenja sadnega drevja od Din 34.— do Din 150.—.
Prvovrstni vrtni noži, (obrezači) od Din 60 do Din 82.—.
Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja in trt od Din 20 do Din 30.
Drevesne škarje za obrezovanje vrhov, rezanje cepičev in gosenčnih gnezd Din 135.— do 150.—, peresa k škarjam po Din 1.—.
Drevesne škarje Kunde od Din 40 do 190.—.
Drevesne žage Din 40.— do 90.—.
Drevesne ščeti (krtače), za čiščenje debel n vej na starem drevju od Din 22.— do Din 40.—■.
Sadni oberači od Din 15.— do Din 140.—.
Lopate za štihanje nasajene po Din 64.— do Din 80!—.
Strgule za drevje po Din 30.
Brusni kamni za Kundejevo orodje 12 Din.
Vrtne zalivalke ..Jajag" 10 1 Din 180.—, 12 1 Din 200.—, 14 1 Din 215.—, 16 1 Din 225.—.
Živinoreja in mlekarstvo.
Beli sredstvo, da obvaruje živali proti obadam po Din 12.50, steklenice in ročke po Din 45.—•.
Brzoparilniki Alfa s pocinjenim kotlom 50 lit. Din 1250, 80 lit. Din 1625, 100 lit. Din 1725, 120 lit. Din 1850.
Gumijevi seski za teleta po Din 30 komad.
Gobčni odpirač „Ekspres", 150 Din komad.
Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po prof. Gerberju po 40 Din.
Posnemalnik Vega E za 75 lit. po Din 1050, E2 za 100 lit. po Din 1250, F za 140 lit. po Din 1700, A za 200 lit. po Din 2500.
..Baltic" posnemalnik H. F. za 35 lit. Din 700.—. M. O. za 60 lit. Din 1350,— za 100 lit. KI. po 1850,— Din. za 130 lit. s podstavkom Din 2750.
Pinje št. 1. za 5 1 po Din 620.—, št. 2. za 10 1 po Din 750.
Hoybergov aparat za določanje tolščobe v mleku in sme-/ tani tip 33 Din 570.—, tip 25 Din 690.—.
Sirišče ..Kaštel" se dobi v pločevinastih puščicah po 25 gr Din 10, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40.
Sirišče dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Koda-nja) v škatljicah po 25 gramov po Din 15.—, 50 g po Din 25, 100 g po Din 45, 500 g po Din 200.—.
Sikuro. hlevski odpenjač komad Din 26.—.
Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 330 cm po Din 930 360 cm po Din 950, 390 cm po Din 975, 420 cm po Din 1000, 290/420 cm po Din 1150.—.
Razpršilnik za gnojnične vozove po Din 210.—.
Telečji napajalniki po Din 130 in gumijasti seski po Din 30.
Živinozdravniški predmeti (češki izdelek); trokarji za teleta po Din 70, trokarj za goved okrogli po Din 45, okrogli z 2 nožnicama po Din 55, okrogli, kakor prejšnji a večji po Din 65, kombinovani za govedo in ovce po Din 70, za goved, ploščnati po Din 70, za goved, ploščnati. z 2 nožnicama po Din 50; požiralnikove cevi za teleta in ovce po Din 70 in 160. za goved po Din 130, 150 in 320; kateter (za puščanje scalnice) za samice po Din 50, za samce po Din 85; emaskulator po Din 250; gumijev precep (obroč) po Din 8; klešče za vde-vanje teh obročev po Din 170; toplomer za merjenje vročine po Din 25; zračni filter po Din 110; gum. balon k temu po Din 35; zaustavljač (proti vhajanju sramnice) po Din 40, iri-gatorji kompletni (a 3 litr.) po Din 65; klešče za tetoviranje za tromestna števila, z 2 garniturama številk 1—10 po Din 500.
Razne kmetijske potrebščine:
Grablje železne 10—16 zob po 12.50—20 Din.
Jermena za pogon strojev: 90 mm po Din 78 1 m, 100 mm po Din 87 1 m; 120 mm po Din 112 1 m.
Lopate za štihanje po Din 20.—.
Lopate za nakladanje po Din 24.—.
Vile, železne s 3 roglji po Din 13.—, s 4 po 14.— .Din.
Vile s 3 roglji, garantirano po Din 23.—, s 4 po 25.— Din.
Francoski ključi (francozi) Rapid mali po Din 35.—, srednji po Din 62.—, veliki po Din 100.— za komad.
Poljedelski stroji:
Sackovi plugi in plužni deli:
R14MN po Din 1600.—, D10MN po Din 1050.—, D9SS po Din 1100.—.
D8MN po Din 990.—; D7MN po Din 900.—, s plužno na vijake Din 1150.— ; D6MN po Din 750.—; D5MN po Din 700.— ; obračalni NW7 po Din 1150.— ; NW5 po Din 1130.—; z obračalno osjo po Din 1300.—; dvojni obračalni plug BW5 po 1650,— Din; dvobrazdni plug ZH9 po Din 1520.—.
Osipalnik BHR po Din 400; DHUN po Din 700.—.
Glave D9SS po Din 410.—, D8MN po Din 350, D7MN po Din 300.—; D6MN po Din 270.—; SUN na dve brazdi 420 Din, za izkopavanje krompirja po Din 280.—, za osipavanje 300.— Din; HNW7 po Din 470.—.
Lemeži za D8 po Din 35.—, za D7 po Din 30, za D6 po Din 25, za obračalne pluge po Din 35, 6R24 po Din 48.
Črtala za D8 po Din 30, za D7 in D6 po Din 25.
Prevozna priprava za D7, D6 in NW7 po Din 190.
Kultivator FZBVR s 7 noži po Din 1600.—, z 9 peresnimi noži po Din 1700.—.
Plužne enokolesne po Din 150.
Peresni poglabljač po Din 650.
Plugi HSCS: znamke UP5 po Din 825.—, UP6 po Din 870.—, UP7 po Din 960.—.
Glave URB4 za lesene pluge po Din 175.—.
Brane.
Dvodelne njivske MI 780 Din, Mil 750 Din, MIVb 600 Din, GE3 po Din 1150.—.
Lahke poševne IVaL po Din 520.—; IVbL po Din 450.—.
Deske za D6MN po Din 90.—; za D7MN po Din 100.—.
Travniški skarifikator na visokih kolesih Darius (s 14 premikalnimi travn. noži) po Din 2100 za komad.
Skarifikator Ara 12 za globoke brazde, kompleks po Din 1100.— za komad, Ara 16 po Din 1420.—.
Travniške brane z zvezdnatimi členki 3 po Din 900.—, 4 po Din 1050.—.
Trijerji (originalni Heidovi) razr. II/2 po Din 3100.—, Il/la po Din 2250,— komad, V/2 po Din 4500.—.
Trijer „Feniks" po Din 3500. spiralni po Din 1500.
Trijer Feniks 11/20 po Din 3100.—, 11/23 po Din 5600.—.
Sejaiui stroji 13 vrstni znam. 4b po Din 5000.—; 9 vrstni H9b po Din 2360; 5 vrstni H5b po Din 1650, Budučnost po Din 4500.
Slamoreznice'Kaub: VS10 brez sklopke po Din 2090.—, VFS12 s sklopko po Din 2450.—, VFS12 s sklopko in verigo po Din 2900.—.