PRIMORSKI DNEVNIK
S‘nia1,prr^prw°1 Cena 60 Ur____
Pričakujemo konkretne zaključke
Danes se začne v Rimu zasedanje mešanega odbora o izvajanju določil spomenice o soglasju
T\ anes se prične v Rimu redno zasedanje italijan-. sko-jugoslovanskega mednega odbora, ki je ustamov-|Jen na osnovi londonskega sporazuma in ki vsako leto razpravlja o izvajanju določil jf. korist slovenske manjšine na oivšem Tržaškem ozemlju in italijanske manjšine na pod-r°cju tako imenovane bivše co-»e «B».
Mi Slovenci gledamo na sedanji sestanek z zaupanjem in ? velikim pričakovanjem, pa ePrav smo mnenja, da mora aacelno vprašanje odnosov do ®anjšine "biti stvar notranjih odnosov in notranjega demokratičnega razvoja. Prav tako 5*10 tudi mnenja, da je treba Mednarodne dogovore spošto-»ati v vsakem primeru in da j® ne bi smelo biti odvisno od n'koliščin, ali tako imenovanega «ozračja». Vendar pa je tre-~a realistično ugotoviti, da se “ «dobrem ozračju«, kadar so “Onosi med dvema sosednima nrzavama dobri, prijateljski in 'Skreni, sodelovanje ugodneje azvi.ja in da se tudi različna /Prašanja lahko boije rešujejo takrat, kadar veje hladen veter nezaupanja.
In sedaj so nedvomno odnosi1 naed Italijo in Jugoslavijo “°bri, kot je ugotovil tudi Predsednik republike Saragat
gledališču Verdi, ko je popravil prijateljsko Jugoslaviji- To pa je tudi tisti dejav-»llc- na osnovi katerega Slo-yenci, ki prebivajo na področij tržaške pokrajine od sedanjega zasedanja mnogo pričakujemo.
Dnevni red zasedanj je po-;ta.l že nekako tradicionalen: naprej se pregleda, kaj je bilo zadnjega zasedapja uresni-eeno v korist manjšine na j eh področjih, čemur slede “°lska in kaka druga konkretnejša vprašanja.
Glede prve in bistvene točke jnevnega reda pa moramo žal ugotoviti, da se od zadnjega ‘jsedanja ni bistveno skoro spremenilo. To še zlasti, se ozremo na osnovno zajčevo Slovencev: pravico do "Porabe svojega jezika. Glede ;eSa ni dejansko skoro nič no-*evga in slišali smo celo izjavo hzaškega občinskega uradnika, Qa je slovenščina «tuj jezik«.
Glede tega vprašanja se ved-no bolj kaže splašna tendenca, ®a bi se nekaj uredilo morda j okoliških občinah, v tržaški ca kvečjemu po obronkih: v Bazovici, Padričah, Trebčah, na ^ontovelu in Proseku; že na ^atinari, v Barkovljah pa ne Ve<5, in kje neki v središču
»testa.
, Tu se zvijačno povezuje določba posebnega statuta, ki govori o 25 odstotkih slovenskega prebivalstva v zvezi z Javnimi napisi, z določbo, ki Omogoča uporabo slovenščine v javnih uradih, ki pa je sploš-»a in ki ni povezana z nobeni odstotki. Tudi na tej Osnovi se skuša v praksi zatekati uporaba slovenščine v Prednjih uradih, češ da gre Za področje mesta, kjer ni 25 odstotkov Slovencev. Seveda je tesno, da gre za izigravanje, Sai je pravica, da se uporablja Materini jezik v odnosih do oblasti, nedeljiva.
Glede tega vprašanja je bil storjen zelo majhen korak naprej z odobritvijo zakona in z imenovanjem tolmačev na a°diščih, čeprav gre dejansko »olj za potrebe sodišča same-§a glede odnosa do jugoslovanskih državljanov, kot za Premik v korist manjšine. Dej-stvo je namreč, da sta še vedno ostala v veljavi oba fašistična člena, ki italijanskim državljane.m prepovedujeta u-Porabo slovenščine tudi z grožnjo zaporne kazni.
Tudi glede napisov se ni zgodilo mnogo novega in smo imeti. celo primer, ko so karabinjerji «zaplenili» kažipot, ki je kazal, kje je postaja orožnikov, rdini premik predstavlja v tr-zaški občini ukinitev dvojnega davka na trgovske napise, ki so dvojezični, pa čeprav je bilo to izvedeno na žaljiv način, saj ss v sklemi ne govori o slovanskem jeziku temveč o «tujem jeziku«.
. Posebno poglavje predstavila pravično zastopstvo Sloven-oev v raznih javnih ustanovah, odborih, komisijah in na po-
............................
dobnih mestih in poleg tega oravična zaposlitev Slovencev v javnih službah. Glede teh dveh bistvenih vprašanj stojijo stvari še vedno zelo slabo. Lahko rečemo, da so Slovenci kolikor toliko pravično zastopani samo v tistih svetih, kjer se sami izvolijo ali na lastnih listah ali na kandidatnih listah naprednih strank: v občinskih svetih, pokrajinskem svetu in podobno. Drugače pa so razmerja nedvomno v škodo slovenski manjšini. To velja celo za deželo, pa čeprav je nekoliko demokratičnejša. Sedaj ima dežela 12 komisij in Slovenci so zastopani samo v treh, od skupnega števila članov komisij pa ni Slovencev niti 1 odstotek.
Krivica se nadaljuje proti slovenskim strokovnim organizacijam, ki doslej niso izenačene z vsemi drugimi sorodnimi združenji. Do sedaj se še ni zgodilo, da bi bili upoštevani kandidati obeh največjih slovenskih strokovnih organizacij, razen kadar to izrecno predvideva zakon. Še zlasti je pomembno to vprašanje glede zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo, kamor predsednika imenuje ministrstvo, člane pa prefekt med kandidati strokovnih organizacij. Ni dvoma, da Kmečka zveza predstavlja veliko, veliko večino kmetovalcev našega področja, kljub temu pa ni zastopana niti v odboru niti v posebni komisiji za kmetijstvo trgovinske zbornice.
Med neizpolnjena določila spomenice bi lahko našteli še številna druga vprašanja, a se omejujemo samo na nekatere osnovne zadeve. Med nje spada tudi materialna pomoč, ki jo prejemajo slovenske organizacije in kulturne ustanove. Glede tega se je nekoliko izboljšalo po zaslugi dežele, vendar pa so slovenske ustanove še vedno mnogo na slabšem kot sorodne italijanske. Za primer navedimo samo Slovensko gledališče, ki ima v absolutnih številkah celo nekaj več obiskovalcev kot italijanski Teatro sta-bile, uživa pa smešno nizko podporo od države in dežele, medtem ko je Teatro stabile iz javnih sredstev v celoti in bogato financiran.
Končno še šolstvo. Tudi tu je vrsta nerešenih vprašanj:	polo-
žaj šolnikov srednjih šol. razpis rednega natečaja za učitelje o-snovnih šol, šolske knjige, pokojnine za vse šolnike itd. Vsa ta vprašanja bo mešani odbor prav gotovo pretresel in skušal najti ustrezne rešitve.
Med osnovno vprašanje pa spada ustroj slovenske šole, ki je še vedno okrnjena, saj ji manjka tako nujno potrebni slovenski strokovni zavod industrijskega tipa. O tem se razpravlja že več let, a žal do sedaj brez vsakega uspeha. Pred kratkim je bilo z ustanovitvijo strokovnega zavoda trgovinske smeri na Goriškem to vprašanje rešeno, in pričakujemo, da bo sedaj tudi na našem področju.
Ni znano, koliko časa bo trajalo zasedanje mešanega odbora, vendar pa po dosedanji praksi gre za zasedanja, ki trajajo dalj časa. Podrobnosti ne bodo znane pred zaključkom zasedanja, glede katerega ponovno ugotavljamo, da pričakuje slovenska manjšina konkretne zaključke, ki naj ustrezajo sedanjemu ozračju dobrih odnosov in ki bodo v korist zainteresi-
____________________Leto XXIV. Št. 257 (7150)
IZIDI 37. PREDSEDNIŠKIH VOLITEV V ZDA
TRST, četrtek, 7. novembra 1968
Richard Nixon nov ameriški predsednik Demokratska stranka ohranila večino v kongresu
Nixon in Humphrey sta prejela skoraj enako število «ljudskih» glasov Televizijski govor novoizvoljenega predsednika - Johnsonove čestitke
Novi ameriški predsednik Richard Nixon
Richard Milhous Nixon se je rodil v mestecu Yorba Linda v Ca-liforniji 9. januarja 1913, iz stare kivekerske družine. Ko je njegov oče, ki je vodil malo kmetijsko podjetje, bankrotiral, se je z družino preselil v bližnji Wbittier, kjer je dokončal srednjo šolo in kjer je tudi zmagal, kot poročajo njegovi življenjepisa, na «prvenstvu v zgovornosti« med šolami južne Califomije. Diplomiral je na pravni fakulteti na «Duike University», nato pa se je vrnil v WhiMier, kjer je nekaj časa opravljal odvetniški poklic.
Po vojni, med katero je bil kot častnik vojaške mornarice v Pacifiku, je bil prvič izvoljen za poslanca v predstavniškem domu, kjer je bil tudi član zloglasne komisije «za protlameriško delovanje« in kjer se je posebno odlikoval pri iskanju »komunistov«. Leta 1950 je postal senator.
4. novembra 1952, ko je Ike Ei-senhower zmagal na predsedniških volitvah, je postal Nixon podpredsednik. V osmih letih, v katerih je opravljal to funkcijo, je potoval
V senatu, kjer so obnovili eno tretjino predstavnikov, je republikanska stranka izvolila 16 senatorjev, demokratska pa 18. Nov senat bo tako sestavljalo 58 demokratskih in 42 republikanskih senatorjev.
Od enaindvajsetih gubernerjev, ki so jih včeraj izvolili, je 8 pripadnikov demokratske stranke, 13 pa republikanske. V teh volitvah je zabeležila republikanska stranka precejšnjo zmago, saj je iztrgala svojim nasprotnikom pet se
dežev. V petdesetih ameriških državah je tako po včerajšnjih volitvah 31 republikanskih in 19 demokratskih gubernerjev.
Po stari ameriški tradiciji Je I hi
laz | is
NEW YORK, 6. — Republikanec Richard Nixon je sedemintrideseti ameriški predsednik. Rezultat volitev, ki je bil do zadnjega trenutka, ko so manjkali le podatki iz Illinoisa, negotov, je tako potrdil splošna predvidevanja.
Od skupnih 538 volilnih glasov, ki odločajo o izvolitvi, si jih je Nixon z zmago v 30 državah zagotovil 299. Humphrey je zmagal v 14 državah, medtem ko je kandidat «tretje stranke«
Wallace prevladal v petih državah.
Štetje glasov je bilo naravnost dramatično: prvi izidi so kazali majhno prednost za Nixona, kmalu pa je Humphrey nadoknadil razliko, ki je do zadnjega trenutka ostala minimalna, šele zadnji izidi iz Kalifornije in Illinoisa so končno pripisali zmago republikancu.
K dramatičnosti atmosfere so pripomogle tudi številne okvare na elektronskih napravah za štetje giasov. Tako s o. nrp. državo Mary-land najprej pripisali Nixonu, potem se je izkazalo, da so rezultati napačni in da je v resnici zmagal Humpbrey. Vse rezultate bodo vsekakor še enkrat pregledali tehniki »službe za volilne vesti«.
čeprav je Nixon dobil devetindvajset volilnih glasov več od tistih, ki jllh je potreboval za izvolitev, je vendar nemogoče reči, da je njegova zmaga neoporečna in da so mu volivci dali tisti «jasni mandat«, ki si ga je republikanski kandidat želel. To potrjuje dejstvo, da sta oba glavna kandidata dobila isti odstotek ljudskih glasov (43), in da je za Nixona glasovalo samo kakih sto tisoč ljudi več kot za Humph,reya, kar pomeni pri 75 milijonih volivcev izredno majhno razliko.
To potrjuje tudi dejstvo, da je Humphreyeva demokratska stranka ohranila večino v kongresu, tako da se bo moral novi republikanski predsednik vsaj še za dve leti spoprijemati z demokratsko večino
V predstavniškem domu, ki so ga v celoti obnovili in ki ga sestavlja 435 poslancev, so dobili de-mokratje 243 sedežev, republikanci pa 192 (po prejšnjih volitvah demokrati 247 in republikanci 188).
še preden so bili končni izidi volitev uradno potrjeni. Dejal je, da se bo še posvečal službi države in ureditvi enotne demokratske stranke ter ponudil novoizvoljenemu predsedniku svojo podporo.
Kmalu po razglasitvi volilnih izidov je imel Nixon na televiziji kratek govor, v katerem Je zagotovil, da bo glavni cilj njegove uprave združiti ameriški narod. Dejal je tudi, da ho njegova uprava odprta novim idejam in novim ljudem, bodisi somišljenikom kot kritikom. Hočemo napolniti vrzel med generacijami in med rasami — je dejal — in upam, da bo ta naloga uspešno izpeljana.
Predsednik Johnson je brzojavno čestital Nixonu k izvolitvi in izrazil upanje, da bo ameriško ljudstvo pozabilo na razprtije volilne kampanje in se združilo v Humphrey sam priznal svoj poraz | iskanju miru in pravice.
iiimiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiimiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiii
NA SEJI MINISTRSKEGA SVETA SPREJET DEKRET
20 milijard lir za pomot poplavljentem
Minister Gui o italijanski obrambni politiki
RIM, 6. — Danes se je sestala vlada, ki je odobrila zakonski dekret, ki predvideva izdatek 20 milijard lir za takojšnjo pomoč področjem, ki so bila prizadeta od poplav. Ministrski svet ie tudi skic nil, da se bodo v kratkem ponovno sestali, da prouče razne ukrepe e-konomskega značaja, da bi pomagali k obnovi področij, ki so bila prizadeta s poplavami.
Predsednik republike Saragat je poslal novo izvoljenemu predsedniku ZDA Nixonu telegram, v katerem mu čestita k izvolitvi in mu želi uspešno delo pri vodenju pri-
v 56 tujih držav in bil tudi v Moskvi, kjer je imel polemični sestanek s Hruščovom.
Ko je zapadel Eisenhowerjev mandat, ga je republikanska stranka imenovala za predsedniškega kandidata; kot je znano, je bil Nixon za pičlih 100 tisoč glasov poražen od Johna F. Kennedyja.
Po porazu, ki ga je baje hudo prizadel, se je Nixon vrnil v Ca-lifornijo, kjer se je zopet posvetil advokaturi. Leta 1962 je zopet poskusil srečo na guvematorskih volitvah v Californiji, a je bil ponovno poražen. Na predsedniških volitvah leta 1964 je podprl desničarja Goldvvaterja, avgusta letos pa ga je republikanska stranka na konvenciji v Miamiju ponovno imenovala za predsedniškega kandidata.
Od leta 1940 je Nixon poročen s Thelmo Catherine Patricio Ryan, ima pa dve hčeri: 22-letno Patricio («Tricio») in 20-letno Julie, ki je zaročena z Davidom Eiserfho-werjem, vnukom bivšega ameriškega predsednika.
ranega slovenskega prebivalstva
IZJAVE SEVERNOVIETNAMSKE DELEGACIJE V PARIZU
Sovjetska letala v Romuniji?
BUKAREŠTA, C. - Romunska a-Sencija sporoča, da letala sovjetske proizvodnje MIG, ki so jih tuje agencije omenile, da se nahajajo letališču pri Kostanci, niso so-yjetska, temveč gre za letala, ki jih je nabavila romunska vlada za lastne zračne sile. Dne 2. novembra Pa so iz sovjetskih virov sporočili, da gre za letala, ki so v Romuniji na osnovi sovjetsko - romunskega
sporazuma.
Hanoj poudarja odgovornost ZDA za odložitev včerajšnjega sestanka
Sajgon vztraja na svojem negativnem stališču - V Južnem Vietnamu se nadaljujejo spopadi
PARIZ, 6.' — Predstavnik sever-novietnamske delegacije Tam Le je danes na tiskovni konferenci razdelil časnikarjem izjavo, s katero severni Vietnamci pripisujejo Američanom in sajgonski upravi vso odgovornost za odložitev začetne seje konference štirih, ki bi morala biti davi.
Izjava pravi, da se sporazum med Hanojem in VVashingtonom ni nanašal na »razširjeno sejo med Vietnamsko demokratično republiko in ZDA, temveč na konferenco štirih, na katerih naj bi našli sporazumno rešitev vietnamskega vprašanja«. Izjava dodaja, da so predstavniki ameriške vlade 5. novembra obvestili predstavnike Vietnamske demokratične republike, da ne more biti sestanka, ki je bil določen za 6. november, ker so predstavniki sajgonske uprave odsotni iz Pariza. «Iz tega sledi, dodaja izjava, da z ameriške strani niso izvedli dogovorjenih točk in tudi ne izpolnili obveznosti do predstavnika vlade Vietnamske demokratične republike.«
Predstavnik je dalje prebral izjavo sevemovietnamskega zunanjega ministra, ki obtožuje kršitev se-vernovietnamskega zračnega prostora, ki so jo povzročila ameriška letala. Dalje opozarja na povečanje letalskega in pomorskega bombardiranja Južnega Vietnama. Severnovietnamski zunanji minister poziva ZDA, naj se dokončno
odpovedo vsakemu dejanju proti suverenosti in varnosti Vietnamske demokratične republike. »Ta cinična dejanja dokazujejo, da ZDA trmasto nadaljujejo svoje napadalne načrte proti Vietnamu.«
Popoldne je tudi delegacija osvobodilne fronte ki jo vodi Ngujen Ti Binh, obtožila Američane, da ne spoštujejo dane besede. Sporočilo osvobodilne fronte pravi, da morajo Američani sprejeti vso odgovornost za odložitev današnjega razširjenega sestanka. Izjava obtožuje dalje ZDA in sajgonsko slamnato upravo, da koncentrirajo letala in vojne ladje, ki so jih prej uporabljali proti Severnemu Vietnamu, za bombardiranje in napadanje Južnega Vietnama, s čimer pripravljajo nove zločine proti juz-noviet.namskemu ljudstvu.
V Sajgonu vztrajajo na svojem negativnem stališču. Predsednik Van Tieu je izjavil, da bi »se vloge popolnoma menjale, če bi sedaj poslali v Pariz svojo delegacijo«. Trdil je, da bi «mi, ki smo zmagovalci, postali šibka stran, medtem ko bi sovražnik, ki je premagan, postal nam enak pri razgovorih«. Dalje je trdil, da bi nastale «porazne» posledice, če bi priznali osvobodilno fronto. Na koncu je izjavil da je odločen ne iti v Pariz na razgovore s predstavniki osvobodilne fronte.
Sinoči je predsednik Van Tieu podpisal zakon, ki razglaša vojno
«i«aiiiiiiiMiiiaiiiiaiiiiiMiiiiiiiiaaiiftaiiiiiaaiiiaaii«niiittiiiiiiiaiiiMiii«iMMii«Miatiiiiiiiiiti>iiiitiiaiiaBtaiiiiiiiiii>iiv
Titove čestitke ob 51. obletnici oktobrske revolucije
Za sodelovanje na osnovi
beograjske in moskovske izjave
Bogdan Pešič novi glavni urednik beograjske «Borbe»
stanje v Južnem Vietnamu. Zakon predvideva tudi spremembe sedaj veljavne zakonodaje in omogoča vladi, da ukine nekatere člene u-stave. S tem se uzakonjuje dejansko vojno stanje.
V Južnem Vietnamu se nadaljujejo spopadi na raznih sektorjih. Ameriška letala pa nadaljujejo bombne napade na položaje osvobodilne vojske.
Kakor poročajo iz Moskve, je predsednik sovjetske vlade Kosi-gin na sinočnjem sprejemu ob obisku afganistanskega ministrskega predsednika obsodil sajgonsko vlado, ker je odklonila udeležbo na pariških pogajanjih. Obtožil je sajgonski slamnati režim, da skuša preprečiti sporazum, »s čimer dokazuje, da je protiljudski režim, ki ne predstavlja koristi južnoviet-namskega ljudstva«.
Ekvatorialna Gvineja 126. članica OZN
NEW YOEK, 6. — Varnostni svet OZN je danes sprejel prošnjo bivše španske Ekvatorialne Gvineje za sprejem v OZN. Ta bivša španska kolonija je 126. članica OZN in bo formalno sprejeta jutri na zasedanju generalne skupščine.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 6. — Predsednik Zveze komunistov Jugoslavije in predsednik republike Jugoslavije Tito je v imenu CK ZKJ, narodov Jugoslavije in v svojem imenu brzojavno čestital CK KP SZ in delovnemu ljudstvu SZ k prazniku velike oktobrske revolucije.
Za razliko od brzojavke, ki jo je maršal Tito kot predsednik Zveze komunistov Jugoslavije poslal generalnemu tajniku CK KP SZ Brež-njevu, v kateri izraža največje želje za napredek Sovjetske zveze in prepričanje, da bo medsebojno enakopravno sodelovanje med obema državama in partijama tudi v bodoče prispevalo k stvari miru in socializma, predsednik izraža v brzojavki predsedniku prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Pod-gornemu prepričanje, da se bo vsestransko prijateljsko sodelovanje med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo tudi v bodoče razvijalo na načelih beograjske in moskovske izjave, ki je dala plodne in obojestranske koristne rezultate. «Tako sodelovanje, po našem mnenju, poudarja Tito, odraža trajne interese narodov obeh držav in istočasno služi stvari miru in mednarodnega sodelovanja, socializmi, in napredka v svetu.*
To je prvič, da se predsednik Tito v čestitkah oktobrske revolucije sklicuje na beograjsko in moskovsko izjavo, v kateri se, kot znano, med drugim ugotavlja, da je vprašanje notranje ureditve, razlike v družbenih sistemih in razne oblike razvoja socializma izključno notranja zadeva posameznih držav.
Ob 51. obletnici oktobrske revolucije je brzojavno čestital tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Mika špiljak predsedniku ministrskega sveta Sovjetske zveze Kosigdnu in zvezni odbor Zveze združenja borcev NOB Jugoslavije sovjetskemu odboru bojevnikov. V brzojavki sovjetskim bojevnikom Zveza adruženja borcev NOB Jugoslavije izraža željo, da bi se sodelovanje med bivšimi sovjetskimi in jugoslovanskimi bojevniki raz vijalo v diuhu ideje velikega ok tobra v svobodi in enakopravnosti ljudi in narodov sveta.
Prenehanje bombardiranja vernega Vietnama je pomemben in pozitiven korak v pogajanjih z?, končno rešitev vietnamskega vprašanja, so ugotovili na današnji seji izvršnega odbora zvezne konference SZDL Jugoslavije, na kateri jo izvršni odbor med drugim posebno opozoril na ogromno vlogo vief-
ohrabritev vsem narodom, ki se borijo za svobodo in neodvisnost. Izvršni odbor je poudaril potrebo nadaljnjega dajanja materialna, moralne, politične in druge pomoči junaškemu vietnamskemu ljudstvu.
Na isti seji je izvršni odbor raz pravljal o pogodbi o materialno finančnih odnosih beograjskega dnevnika «Borbe» in zvezne konference, ki je ustanovitelj lista, ter o bodoča novi fizignomiji »Borbe«, ki naj bi med drugim popolneje obveščala o delu skupščine in Socialistične zveze. Izvršni odbor je za glavnega urednika lista imenoval dosedanjega namestnika glavnega urednika Bogdana Pešiča.
B. B.
jateljskega in zavezniškega ameriškega ljudstva. Podoben telegram je poslal tud:	predsednik vlade
Leone.
Obrambni minister Gui je danes v pristojni komisiji senata govoril o obrambni politiki Italije, ki temelji na »zvestobi atlantskemu ;a-vezništvu, ki ostaja glavna garancija za niir in varnost« Italije. Gui je n,ib omenil češkoslovaške do godke in dejal, da so se v okviru NATO odločili za elastično oVam-bo, s čimer so se povečale zahteve klasične vojaške oborožitve in zaradi česar je treba modernizirati vojaško opremo. Za prihodnjo leto je za armado predviden izdatek 1.408 milijard lir ali 12,34 od stotkov vseh izdatkov državnega proračuna. V tej zvezi je Gui trdil, da gre za najnižji odstotek v primerjavi z drugimi državami članicami atlantskega pakta, kot tudi z državami članicami varšavskega pakta in nekaterimi nevtralnimi državami.
Delegacija KPF zapustila Moskvo
MOSKVA, 6. — Danes je zapustila sovjetsko prestolnico francoska partijska delegacija, katero je na letališču pozdravil tudi generalni tajnik KP SZ Brežnjev. Wal-deck Rochet je ob povratku v Francijo izjavil, da bodo uradno sporočilo o razgovorih objavili šele jutri, da pa so dosegli s sovjeti širok sporazum «o skupni akciji za obrambo miru in socializma«.
Spiro Theodore Agnew, ki ga je Nixon imenoval za podpredsednika
Spiro Agnew, ki se je rodil 9. novembra 1918 v BaJltiimori, je grškega porekla. Njegov oče, katerega pravi priimek je bil Anagno-stoulos, se je namreč rodit v Peloponezu, od koder se je leta 1897 izselil v ZDA. Med vojno se j® kot častnik vojske bojeval v Evropi, leta 1947 pa je diplomiral na pravni fakulteti ((Baltimore Uni-versity». Leta 1966 je bil Izvoljen za guvernerja Marylanda.
Agnew je v zadnjih časih bil večkrat v središču pozornosti zaradi številnih političnih «spodrs-ljajev«, s katerimi je bogato posejal svojo volilno kampanijo, odkar so ga 8. avgusta letos imenovali za podpredsedniškega kandidata. Posebno se je zameril narodnim manjšinam, čeprav je tudi sam pripadnik grške manjšine. Nekega Poljaka je namreč imenoval z žaljivim vzdevkom »polak«, novinarja z nekoliko poševnimi očmi pa je nazval «debeli Jap«.
Veliko hrupa je izzvala tudi njegova izjava, po kateri naj bi bil Humprey preveč naklonjen ((komunistom«. Na vabilo Nixona je moral potem Agnew preklicati svoja izjavo in se opravičiti.
«Krona» teh spodrsljajev je pa bila, ko je Agnew, na vprašanje nekega časnikarja, kaj misli o obtožbi, po kateri naj bi se demokratska stranka pogajala z rasistom Wallaceom, odgovoril, da je povsem neutemeljena in da ni vredna besed. Obtožbo je bil namreč malo prej izrekel sam Nixon.
Od leta 1942 je Agnew poročen z Elinor («Judy») Judefind in ima štiri otroke, tri hčerke in enega sina.
Albanska delegacija v Romuniji
TIRANA, 6. — Agencija ATA objavlja vest, da je odpotovala v Romunijo albanska trgovska delegacija. Gre za pomemben dogodek, ki ima nedvomno politično ozadje, saj Albanija vzdržuje stike samo z Romunijo. Delegacijo vodi namestnik ministra za trgovino Zija Rexa, ki se bo med obiskom dogovoril o trgovinski izmenjavi v prihodnjem letu.
iiiiiiiifiitiiimiiiiiimiiiiiiiiiiimiiimiiitimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,,,,!,uiniun
HUSEINOVA TISKOVNA KONFERENCA
Proslava oktobrske revolucije v Moskvi
MOSKVA, 6. — Na predvečer 51. obletnice oktobrskega revolucije, je v Moskvi tradicionalna svečanost, katere se udeležijo vsi najvidnejši predstavniki. Tokrat je na tem zasedanju govoril Kiril Mazurov član političnega urada in podpredsednik vlade, ki je navedel že znana sovjetska stališča glede notranje in zunanje politike, pri čemer je naredil nekaj korakov nazaj v stalinizem.
Tako Je teoretiziral načelo, da morajo tudi partije, ki niso na oblasti ščititi socialistične države, kar dejansko pomeni, da morajo voditi politiko, ki je všeč Sovjetski zvezi.
Glede notranjih vprašanj pa je ocenil za nesocialistično trditev, da naj ne bi bila lastnina sredstev proizvodnje v rokah države temveč delovnih kolektivov. Med govorom sta kitajska predstavnika zapustila dvorano.
V Pragi se pripravljajo na jutrišnje praznovanje oktobrske revolucije, pri čemer so izdali več proglasov študentom in mladini, da ne bi priredila demonstracij. Po ulicah so razobesili sovjetske in češkoslovaške zastave. Praški radio je sporočil, da so zadnje sovjetske enote zapustile Južno češko in da so tako docela izpraznili mesto Češke Budjevice.
Med spopadi v Amanu je bilo 24 mrtvih
Hudo ranjenih pa je bilo 89 - Sporazum z odporniškimi gibanji
AMAN, 6. — V jordanski prestol- skih odporniških organizacij, ki so niči je danes mirno in od polnoči i «E1 Fatah«, organizacija za osvo-ni več v veljavi policijska ura. Od ! boditev Palestine in ljudska fron-tedaj ni bilo novih incidentov. • ta za osvoboditev Palestine. Do-
Kralj Husein je sklenil ukiniti policijsko uro po posvetovanju z vo ditelji oboroženih sil in varnostne službe.
Na tiskovni konferenci, ki jo je imel danes v kraljevi palači, je kralj Husein izjavil, da je bilo med nedavnimi spopadi v Amanu ubitih 24 civilistov, 89 oseb pa je bilo hudo ranjenih. Med vojaki so bili štirje mrtvi, od katerih dva častnika in 8 ranjenih. Podobni incidenti kakor v Amanu so bili tudi v Zerki 23 kilometrov severno od Amana. Husein je izjavil, da je bil namen akcije, ki jo je začela skupina «falange zmage«, ošibiti Jordanijo in omogočiti sovražniku, da bi z lahkoto dosegel svoje smotre.
Kralj je izjavil, da so večino članov skupine »falange zmage« aretirali ter da bo posebna preiskovalna komisija ugotovila odgovornost v tej zadevi.
Končno je kralj izrekel priznanje vsem jordanskim prebivalcem, ki so sodelovali z varnostnimi silami.
Pred tiskovno konferenco je kralj Husein predsedoval v kraljevi palači sestanku, katerega so se udeležili člani vlade, nekateri člani parlamenta In častniki vojske. Husein je poročal članom vlade o zadnjem razvoju.
Zvedelo se je. da je imel kralj
segli so sporazum, ki določa: 1. V Amanu bodo ukinili policijsko uro. 2. Ukinili bodo varnostne ukrepe, ki so jih uvedle oborožene sile na vsem jordanskem ozemlju. 3. Komandosi se obvezujejo, da bodo ostali zunaj Amana in da se bodo podredili nadzorstvu oboroženih in varnostnih sil na glavnih cestah v državi. 4. Komandosi se obvezujejo, da ne bodo postavljali blokov na cestah.
Predstavnik organizacije »El Fatah« je davi govoril po telefonu s predstavniki libanonskega tiska in izjavil med drugim: »Kriza je rešena. še danes bo objavljena izjava o sestanku voditeljev organizacij komandosov in predstavnikov narodnega združenja.«
Huseinov tajnik pa je poudaril, da so ((Jordanija, njen kralj in njeno ljudstvo ter komandosi združeni in solidarni proti sovražniku«, in dodal, da so bila nekatera sporočila, objavljena v tuiini, posledica nesporazuma.
Predsednik Naser je poslal kralju Huseinu pismo, v katerem izraža skrb in ga prosi za pojasnila. Kralj Husein mu je odgovoril, da so nekatere tiskovne agencije objavile katastrofalna poročila z namenom, da bi ustvarile težave in preprečile Jordaniji nadaljevanje borbe. Zatem podaja kralj podroben ople dogodkov in dodaja, da je sedaj
namskega ljudstva, katerega juna- roča: viaa: o zaseaanju ška borba je primer in velika [ je bilo včeraj v Bruslju.
PARIZ, 6. — Zunanji minister
Mifhel nohro (o rtonoe rvhSir-rvr. nn ^»vuciu ac jc. u» .ic uirei ivioij	m ujuaja, no jc acuoj
“f. P?. ie. “anys obširno po- jjusein preteklo noč skupno s i v Jordaniji vse normalno ter da je ro	va^‘ °. zas®oanju »šestih«, ki predstavniki vojske in člani vlade prebivalstvo v veliki meri pomaga-
sestanek z voditelji treh palestin- I lo oblastem pri vzpostavitvi reda.
«= 2 -a
7. novembra 1961
y ITALIJI, FRANCIJIMEHIKI
Tudi letos pred velikimi študentovskimi protesti?
RIM, 6. — Dijaki srednje tehnične šole «Bernini», ki so štiri dni stavkali, ker vodstvo šole ni hotelo sprejeti nekaterih njitiovih zahtev, so se danes vrnili v šolo. Predstavnik profesorskega zbora je izjavil, da se nekatere zahteve lahko vzamejo v pretres, za nekatere lahko da odgovor skrbništvo ali ministrstvo, nekatere so pa precej nerealne.
V	Pistoji so danes srednješolci protestirali, ker so ravnatelji zavrnili njihovo zahtevo po pravici zborovanja, svobodi tiska in plakatiranja ter uporabe šolskih prostorov za izvenšolsko študijsko delo. V sprevodu so nosili napise «Šola je naš Vietnam* in «Oblast delavcem*. Incidentov ni bilo.
V	Bariju so uprizorili demonstra cijo študentje srednje tehnične šo le «Cesare Vivante*. Sprevod štu dentov se je ustavil pred provedi-toriatom in pozneje pred drugimi višjimi srednjimi solarni. Nosili so velik napis «Solo študentom* in raz deljevali so letake, katerih vsebina je naperjena proti »šolskemu avtoritarizmu*. Po zborovanju, na katerem so izrekli tudi solidarnost s študenti v Palermu, so se razšli brez nemirov.
V	Palermu je prišlo kakih pet tisoč srednješolcev v sprevodu pred sedež prefekture in pokrajinske u-prave. Njihove zahteve, izražene v napisih na transparentih: primerna šolska poslopja in oprema
PARIZ, 6. Ali se bo študentsko gibanje v Franciji obnovilo? To vprašanje, ki si ga marsikdo postavlja v teh dneh, ko je že opaž no določeno vrenje v nekaterih študentskih krogih — ne toliko v Parizu kot drugod — ne more pustiti Francozov brezbrižnih ob spominu na lanska dogajanja.
V	Grenoblu so danes dopoldne vi-sokošolci zasedli neko upravno poslopje tamkajšnje fakultete. S tem nameravajo protestirati, ker se v maju obljubljene reforme niso izvedle. «Naša zasedba univerzitetnih prostorov — je dejal predstavnik študentov — noče biti samo negativna. Namen ima, da študentom odpre oči, da jim pokaže, da se nic ni spremenilo v primerjavi z majem, kolikor zadeva »udeležbo* študentov.*
Študentje so poslopje zasedli zju traj. Ko pa je ob 10.30 uprava sklenila, da jim zapre vodo, elektriko, telefon in je obenem zahtevala, naj poslopje izpraznijo, so se študentje preselili v neko drugo poslopje, ka mor so že v prvih popoldanskih u-rah prišli še številni drugi študentje.
Tudi v Marseillu se nekaj kuha, toda za sedaj med srednješolci. Danes so ostale skoraj vse srednje šole prazne zaradi stavke srednješolcev. Ti protestirajo proti ukrepu, šolskega skrbnika; temu so se zde-* le žaljive trditve v nekem letaku, ki ga je razdeljeval neki Thierry Cas, in je zato ukazal, naj se jutri j ta Cas javi preč. disciplinskim svetom. Tudi v Marseillu je največ nezadovoljstva zaradi tega, ker se niso uveljavili nekateri ukrepi, ki so bili obljubljeni po krizi v maju.
Iz istega vzroka postaja gibanje med srednješolci že dokaj resno tudi v Parizu. Nekaj desetin študentov pa je danes v Parizu zasedlo nekaj prostorov uprave šole lepih umetnosti, študentje groze, da bodo zasedli vso šolo, če uprava ne bo sprejela njihovih zahtev.
CIUDAD MEXICO, 6. Mehiški študentje bodo nadaljevali svojo stav ko, dokler ne bodo dosegli dokončne rešitve v zvezi s svojimi zahtevami, ki jih postavljajo že tri mesece. Tako so študentje sklenili po dveh dneh pos> 1 vanja, ki ga je organiziral stavk ,ii odbor po vseh šolah in fakultetah v Ciudad Mexi-co.
Velika večina študentov je potrdila svoje zaupanje in svojo podpore) stavkovnemu odboru. Mnogo pa je tudi študentov, ki bi radi nadaljevali študij. To so predvsem izrazili študentje nekaterih fakultet. Skupina desničarskih študentov, ki nasprotujejo stavki — »Mehiška univerzitetna fronta* — pa je protestirala proti rezultatom posvetovanja, češ da «večina študentov in staršev želi takojšnje nadaljevanje dela*, da pa ta večina, dezorgani-zirana, ni mogla svobodno izraziti svojega mnenja.
Francoske štipendije
RIM, 6. — Zunanje ministrstvo objavlja, da je francoska vlada dala na voljo italijanskim driav-Ijanom okrog 305 mesečnin za \tu dijske štipendije v akademskem letu 1969-70. Te štipendije za dobo od enega meseca do enega leta so namenjene umetnikom, univerzitet nim študentom, diplomirancem, u-niverzitetnim asistentom in drugim kakor tudi učiteljem ali profesorjem francoskega jezika in literature v starosti od 18 do 40 let. Štipendije znašajo od 500 do 750 frankov mesečno. Tisti, ki bi jih stvar zanimala, lahko zahtevajo prepis razpisa od ministrstva (Mi-nistero degli Affari Esteri, Dirc-zione Generale delle Relazioni Culturali — Ufficio IX. 00109 Roma.)
Samomori vznemirjajo nemško javnost in vojaške vrhove NATO
Vohunska afera leta
wk\. *-#
Valle Mosso. Vojaki in policijski agenti nosijo krste žrtev poplav in plazov do vozila na gosenice, s katerim jih nato odpeljejo na, bližnje pokopališče. Ni časa za pogrebne obrede
.....................................................
NAD MOČNO PRIZADETO IN RAZDEJANO VALLE STRPNA
Deževje ponovno ovira odstranjevanje posledic strahovitega sobotnega neurja
Tekstilne tovarne so utrpele nad sto milijard lir škodo
miiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiifiiiiiiiiiiii
ZARADI OKVARE NA KOLESIH POTNIŠKEGA VAGONA
1 mrtev in 23 ramenih v železniški nesreči
Iztirili so se štirje vagoni hrzovlaka Genova - Milan
MILAN, 6. — Danes zjutraj se je pripetila po postaji Rogoreda železniška nesreča, ki je terjala eno smrtno žrtev, medtem ko je bilo tudi 23 ranjenih. Nesreča se je pripetila brzemu vlaku 322 Genova-Milan. Vlak je odpotoval iz Geno-ve-Vignole ob 7.59 in bi moral priti na glavno milansko postajo od 10.15. Kmalu po postaji Rogoreda so se štirje vagoni iztirili, četrti vagon po lokomotivi se je postavil poševno ob tiru in podrl nekaj drogov. Tudi drugi vagoni so se postavili počez ali pa so se zvrnili. Po prvih podatkih je do nesreče prišlo, ker se je prednja kolesna os četrtega vagona zlomila. Vagon je nekaj časa drsel po tiru, se nato postavil počez in podiral droge z zračno električno linijo Medtem ko so se prvi vagoni odklopili in so nadaljevali vožnjo z lokomotorjem, so se zadnji silovito zaleteli v četrtega, pri čemer se je ta vagon praktično zvil na dvoje.
Takoj po nesreči so prišli na kraj številni rešilni avtomobili, železničarsko osebje, gasilci, karabinjerji, agenti javne varnosti in kasneje tudi milanski župan Aniasi. Z vlakom je potovalo kakih 350 potnikov, v četrtem vagonu pa jih jo bilo približno 70. Vsi so mnenja, da bi prišlo do pravcatega pokola, če bi bilo v vlaku še več ljudi. Gasilci so se morali poslužiti varilnih naprav, da so prišli do nekaterih ranjencev. Iz uničenega vagona so potegnili tudi 28-letnega v'šj°ga narednika planinskih enot Sergia Nensija iz Genove, ki so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico. Žal je podčasnik med prevozom podlegel hudim poškodbam. V bolnišnico so tudi pripeljali 23 ranjenih. Od teh so 16 pridržali s prognozo okrevanja, ki gre od 7 do 40 dni, sedmim potnikom pa so samo nudili prvo (»moč in jih nato odslovili.
Železniški promet je bil zaradi pomanjkanja električnega toka prekinjen približno eno uro. Kasneje so vzpostavili promet, vendar samo za vlake, ki so bili namenjeni v Bologno ali ki so prihajali iz nje, vlake za Genovo pa usmerili preko Piacenze in Voghere.
PO POROČILU TASSA
V Sovjetski zvezi prva presaditev srca
MOSKVA, 6. - Agencija Tass javlja, da so v ponedeljek izvedli v Leningradu presaditev srca. Operacijo je vodil načelnik kirurgov Sovjetske armade Aleksander Viš-
njevski s sodelovanjem 35 kirurgov vojaške zdravstvene akademije U-kirov v Leningradu, med katerimi sta bila dva generala. Srce so presadili 25-letni ženski, ki je imela hudo srčno napako. Ker je bilo njeno stanje pred operacijo zelo resno, tudi prognoza ji ni preveč u-godna.
HOUSTON, 6. — Dr. Denton Coo-ley je presadil srce 15-letnega Jim-mija Rickyja Mulkeya, ki je umrl na posledicah prometne nesreče, v 50-letnega bivšega poslanca newyor-škega okrožja Sidneya Lebovvitza. Zdravstveno stanje pacienta je zadovoljivo.
TORONTO, 6 — V torek zvečer je umrl 45-letni izseljenec iz Guya-ne Henry Taylor, kateremu so pred tednom dni presadili srce.
WASHINGTON, 6. V Richmondu v Virginiji, kjer je bil na turneji z «Orchestre de Pariš*, ki jo je včeraj dirigiral v Raleightu, je danes podlegel srčni kapi znani dirigent Charles Munch V znak žalovanja so odpovedali današnji koncert v Richmondu
BIELLA, 6. — Zopet dežuje na poplavljenimi in zaradi neurja močno prizadetimi področji. Slabo vreme bo tako (»novno oviralo polete helikopterjev v Valle Strona, kjer so divje vode uničile vse tovarne in številne stanovanjske hiše. Na srečo so odprli cesto, po kateri je moč priti do številnih vasi, vendar še vedno obstaja vprašanje iiitrih reševalnih akcij in hitrega pošiljanja nujnih zdravil in živeža. Upajo samo, da ne bo dež ponovno sprožil zemeljske usade in prekinil cestni promet.
V	Camadoni, kjer je jez prestal hudo preizkušnjo, se vsi zaskrbljujoče ozirajo proti nebu, odkoder neprestano prši. Prisotni se spra šujejo koliko milimetrov dežja bo še po sobotnem in nedeljskem nalivu, ko so naprave zmerile skok padavin od 1) do 37 mm. Ljudje upajo, da jim bo veter pomagal. Veter bi moral razgnati nizke oblake in tudi dežja ne bi bilo več. Žal pa je temperatura previsoka, kar pomeni, da ne bo tako kmalu snega, ki je v teh okoliščinah brez dvoma manj- nevaren kot dež.
Pc podatkih, ki stalno prihajajo na notranje ministrstvo, bi se dalo sklepati, da se položaj na področju pokrajin Vercelli, Cuneo in Ales-sar.dria izboljšuje. Povsod nudijo prizadetemu prebivalstvu pomoč in ga zalagajo z živežem, zdravili, oblačili in sploh z vsemi nujnimi potrebščinami. Povsod tudi odstranjujejo ruševine in ovire na cestah, medtem ko tokovi rek ne predstavljajo nobene nevarnosti.
Tudi v milanski pokrajini, v okolici Piacenze, Pavie, Bergama, Va-reseja in Cremone se položaj izboljšuje, kar se lahko reče tudi za področja okoli Lodija, kjer zalagajo kmetije, ki jih je poplava odrezala od sveta in kjer je še precej živine, z vsemi potrebščinami. Ponekod so izsledili ljudi od odrezanih kmetij in tudi živino so spravili na varno. Gladina reke Adde se je ponovno znižala, zaradi česar krajem ob njej ne preti nobena resnejša nevarnost.
V	Bielli so na sedežu zveze in-dustrijcev začeli zbirati podatke za ugotovitev škode. Samo v Valle Strona je bilo 89 obratov, ki so zaposlovali 10.893 delavcev. Tem tekstilnim tovarnam pa je treba dodati še 21 gradbenih podjetij s 753 nameščenci, 9 mehaničnih delavnic z 271 delavci in končno še 3 podjetja, v katerih je delalo 97 oseb. Skoraj nobena tovarna ni sposobna za obratovanje. Morda se bo kakemu tovarnarju posrečilo začeti s proizvodnjo čez nekaj mesecev, večina pa bo potrebovala leta, da se bo ponovno postavila na noge. Samo živa škoda presega stotino milijard, računati pa je treba, da je voda uničila tudi že pripravljeno blago, ki bo moralo iti v prodajo. Vrhu tega smo v ob-
..................................lili llllll IIIII ■IIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIHI mili mil Hlinili mm HIIIIIIIIIIIIIIIIIIII,11||
PO MNENJU CERKVENIH KROGOV
Jacqueline Onassis «javna grešnica»
Vatikanski tednik pravi, da bivše žene predsednika ZDA niso izobčili
VATIKAN, 6. — Jacqueline ima-1 obsodbe vredno. 2 zakonsko zvezo jo zaradi poroke z grškim brodar- z razporočeno osebo se katoličan
jem Onassiisom za »javno grešnico* in njen zakon je po mnenju katoliških krogov neveljaven. Tako je odgovoril nedeljski »Osservatore* na vprašanje čitatelja, ki je spraševal, če je res, da so protagonista nekega mondenega dogodka, in sicer katoliško stran, izobčili. V odgovoru seveda ni nikjer omenjeno ime bivše žene predsednika ZDA.
Jacqueline, obrazložuje vatikanski tednik, niso izobčili. Nobena cerkvena oblast ni tega storila, niti tega ne predvideva kanonsko pravo, ker so razveljavili člen 2319, ki govori o mešanih zakonih. Čeprav tako stroge kazni niso izrekli, pravi «Osservatore della Domeni-ca», je obnašanje katoliške osebe
praktično odpoveduje lastni veri. Tednik zaključuje odgovor s pripombo, da je po trenutno veljavnem kanonskem pravu zakon med osebo, ki se lahko poroči, in neka-toliško osebo, ki tega ne bi mogla storiti, za cerkev neveljaven. Zaradi njunega položaja jih veljavna cerkvena zakonodaja ima za javne grešnike in čeprav ne izreče obsodbe, jima ne priznava določenih pravic, ki jih imajo tisti, ki spoštujejo doktrino in zakone. Člen kanonskega prava štev. 855 določa, da duhovniki ne smejo prepuščati javne grešnice k evkaristiji in tudi k sakramentu pokore vse dokler obstajajo pogoji greha, člen 1240 pa jim odreka tudi cerkveni pogreb, če se pred smrtjo niso resnično skesali dejanja.
dobju prikazovanja vzorcev za prihodnjo proizvodnjo, ki bi zaposlila delavce najmanj za nadaljnjih šest mesecev. Mnoga podjetja bodo tako izgubila odjemalce, ki so si jih pridobila po letih in letih dejavnosti.
Sedaj bi bilo treba spraviti v pogon, v mejah možnosti seveda, čim več obratov in zaposliti vsaj del delavstva. To pa se lahko zgodi le s pomočjo državnega prispevka. Sinuikati booo zahtevali, ua delavcem izplačajo do ponovne zaposlitve ce.oi.no plačo, medtem ko bodo predlagan, da dajo državni prispevek le tistim, ki ga bodo vložili v prizadeta področja in ne drugje. Obstaja namreč težnja po preselitvi tovarn v bolj varna dolinska področja in sicer južno od Bielle, kjer so obširna zemljišča in kjer se lahko poslužujejo za kuna 614 o zaostalih področjih. Tem prav gotovo privlačnim razlogom industrializacije tega področja je treba dooati še tehnične razloge boljših komunikacijskih sredstev in bolj razvitega cestnega omrežja, kar bi —• vodne stroške.
plenili ribiški čoln in aretirali 4 člane posadke. Med temi je bil tudi 44-letni Elvio Carnevali iz Livorna, ki je bil organom finančne straže že znan zaraui tihotapskega delovanja. Kaže. da so cigarete ameriških in švicarskih znamk vkrcali v »San Marone* na odprtem morju z neke grške ladje.
Drzen vlom sredi Londona
LONDON, 0.	- Bet neznanih
oseb je danes z drzno akcijo oropalo v Londonu osebje varnostnega tovornjaka, ki je prevažalo za neko tovarno plače. Roparji so pretepli in zvezali dva stražarja, ki sta spremljala tovornjak in se nato z vozilom oddaljili. V neki manj prometni cesti so se ustavili in pobrali ves denar v vrednosti 30 milijonov lir. Policija je kasneje našla tovornjak, v katerem so bili agenta in šofer zvezani. Rop so neznanci izvedli
Prefektura v Vercelliju je danes javila uradne podatke o žrtvah strahovitega neurja, ki je v soboto zajelo to področje. Smrtnih žrtev je 49, 9 ljudi še vedno pogrešajo, 27 ranjencev se zdravi v bolnišnici v Bielli, 16 pa so sprejeli v splošno bolnišnico Dicelli. Največ mrtvih — 14 — je bilo v Valle Mosso, 6 jih je bilo v Pistolesi in Quaregni, 4 v Cossatu itd.
Polkovnik Rean, pripadnik prvega letalskega področja, je danes orisal novinarjem pomoč, ki so jo oborožene sile nudile ob zadnji katastrofi. Ves čas je bilo zaposlenih 1800 pripadnikov vojske in karabinjerjev, dali so na razpolago 190 tovornjakov, 20 amfibijskih vozil, 54 manjših čolnov, 14 motornih čolnov, 4 rešilne avtomobile, 8 strojev za izkopavanje, 10 cistern, 2 traktorja, 16 poljskih kuhinj in 6 motornih brizgalk. Na področju so postavili 7 rezervoarjev za vodo, 11 elektrogeničnih skupin, 20 helikopterjev pa je bilo v zraku nad 200 ur. Nadalje so uredili 21 km dolgo telefonsko mrežo z dvema postajama, medtem ko je 44 radijskih postaj vzdrževalo zvezo med raznimi kraji. Inženirski oddelki bodo nadalje porušeni most severno od Valle Mosso nadomestili z drugim vrste «Beiley». V vseh operacijah sodelujejo pripadniki divizij «Centauro» in »Cremona* ter vojaki piemontskega vojaškega področja.
Lažna telefonska napoved
... r ,-------------- ------„ danes zjutraj v
zmanjšalo proiz-1 londonskem okraju Eastham, plače pa so bile namenjene delavcem tovarne papirja Rmvfprc v ^heshiru.
Nobene bombe v grškem letalu
PARIZ, 6. — Danes so tik pred odhodom »Boeinga* last letalske družbe «01ympic Airways» s pariškega letališča Orly zaprosili 130 potnikov, med katerimi je bil tudi sin grškega brodarja, solastnika te družbe, Aleksander Onassis, da bi čimprej zapustili letalo in se oddaljili. Vodstvo letališča je namreč sprejelo ta sklep po telefonskem pogovoru, s katerim je načelnika neznanec opozoril grške letalske družbe v Orlyju, da je v »Boeingu*, ki bi moral odleteti v Atene, bomba. Letalo so odvlekli daleč od letališča in razni izvedenci so takoj začeli s preiskavo. Ker pa niso našli nič sumljivega, je letalo lahko odletelo čeprav z zamudo v Atene.
ZAJETA RIBIŠKA LADJA
Rib ni bilo cigaret pa preveč
LIVORNO, 6. — Obalna patrulja finančne straže iz pomorske postaje v Livornu je prejšnjo noč ustavila ribiško ladjo «San Marone*, v kateri so odkrili tri tone tujih cigaret. Tihotapsko blago je vredno 20 milijonov lir. Cigarete bi morali izkrcati na obali Tirre-nie, kamor je bila ribiška ladja tudi namenjena. Agenti finančne straže so z radarjem ugotovili položaj ribiškega čolna in ga zajeli, ker so sumili, da prevaža cigarete i tihotapskega izvora. Agenti so za-
Število vohunskih afer v Zvezni republiki Nemčiji je vse večje. Kakor kaže, se javnost ne more pomiriti z uradnimi izjavami (n.pr. zveznega tožilca Martina), češ da želi »sovražnik zasejati nezaupanje in spodkopati avtoriteto varnostnih organov*.
Najbrž po znanem ljudskem reku, da je tam, kjer je mnogo dima, tudi nekaj ognja...
O samomoru admirala Ludkeja in o vrsti samomorov drugih častnikov so pisali vsi listi Javnosti ne morejo potolažiti. Kaže, da je admiral s tem, ko je sprožil usodni strel v svoje sence, pognal tudi nekakšen skrivnostni mehanizem, ki počasi snema zavese z različnih manjših in večjih vohunskih »nevolj*.
Ni še prav popustil šok, ki ga je povzročila Ludkejeva smrt med nemško javnostjo, ko je javni tožilec Martin pred tednom dni pojasnil, kako so ukradli tri metre dolgo raketo iz skladišča NATO na letališču pri Neuburgu. Pilot Knop-pe in ključavničarski mojster Li-kovysky, po rodu Poljak, sta jo prepeljala s tovornjakom čez letališče in jo na določenem kraju spravila v avtomobil krefeldskega arhitekta Mannfreda Remingerja. Pozneje so raketo razstavili, spravili v zaboje in jo z letalom poslali v Moskvo kot navadno pošiljko!
Prav tako sta prispela v sovjetsko glavno mesto dva navigacijska aparata. Prvega so ukradli aprila leta 1967, drugega pa na hanover-skem sejmu letos spomladi.
Po sporočilih zveznega tožilca so 17. septembra zaprli tudi Gizelo Mok, tajnico v generalnem štabu obrambnega ministrstva, ker je pošiljala prepise dokumentov tuji obveščevalni službi. Gre pa, kot trdijo, le za «poprečen primer*.
Toda ali je dekle v zaporu? Nekateri dvomijo o tem. Vladni glasnik Ahlers je namreč pred dnevi sporočil, da se je oktobra tako rekoč pred nosom obveščevalne službe posrečilo pobegniti v vzhodni del Berlina trem zakonskim parom! Gre za učenjake, ki že dolgo časa delajo v raznih ustanovah, pomembnih za oborožitev Bundesvvehra, in ki so bili tuji vohuni.
Kaže, da so skušali z zgodbo o ukradeni raketi nekako pomiriti javnost. Toda sam primer admirala Ludkeja je hudo omajal zaupanje v zahodnonemško varnostno službo.
Že 23. septembra je bonski fotograf Danker sporoči! policiji, da mu je dal admiral mikrofilm z na logo, da ga razvije. Na filmu so bile ^ fotografije tajnih dokumentov NATO. Sam admiral se je prav te-1 daj mudil pa, iqvu na Bavarskem. I
šele 27. .septembra se je prikazal v Bonnu. Tega dne so mu v obramb-1 nem ministrstvu priredili svečan ti
sprejem, ker je nameraval 30. septembra v pokoj. Po slovesnostih so Ludkeja zaslišali varnostni organi. Zasliševanje je trajalo pet ur, navzoč pa je bil tudi viceadmiral Je-schonnek. Pozneje so Ludkeja pustili domov.
Predstavnik bonske politične policije ni bil navzoč, šele naslednjega dne se je Liidke prijavil političnemu oddelku bonske policije, kjer so ga zasliševali od devete do šestnajste ure. Trije agenti so preiskali njegovo stanovanje, vendar niso ničesar našli.
Pozneje je admirai lahko počenjal, kar je hotel, dokler niso 10. oktobra izvedeli, da so ga našli mrtvega v prostranem lovskem revirju Eichlu.
Zakaj niso Ludkeja poprej zaprli? V Bundestagu je prišlo n.pr. do naslednjega pogovora:
Poslanec Genscher, liberalec: »Ali so v primeru Liidke sploh izdali zaporni nalog?*
«Ne,» je kratko odgovoril sekretar obrambnega ministrstva A-dorno.
»Ali vas smem vprašati, zakaj?*
»Dejal sem že, da odkrita dejstva (film s tajnimi dokumenti) niso zadoščala, da bi lahko vojaška poli cija in obveščevalna služba terjali zaporni nalog.*
Poslanec Olesclr «Mar film z vojaškimi dokumenti ni zadosten dokaz, da izdajo zaporni nalog?*
«Po mnenju varnostnih organov — ne.»
«Ali je Liidkeja po pogovoru z varnostnimi organi soremljala policija ali pa je kratko in malo čakala, da se ubije?*
«Ker ni bil zaprt, ni bilo mogoče mimo nadaljnjega poteka dogodkov,* se je glasil odgovor.
Liberalci in socialni demokrati so na koncu razprave zahtevali, naj imenujejo posebno skupščinsko komisijo, ki bi zadevo raziskala, predsednik Bundestaga Gerstenmaier pa je sodil, da morajo zadevo raziskati izvedenci...
Kancler Kiesinge. je v zvezi z odmevi, ki so ga med zavezniki v NATO sprožila najnovejša odkritja o Liidkeju, poslal iz Madrida, kjer so mu pripravili svečan sprejem, pismo, v katerem terja, naj vlada pripravi poročilo o vohunski aferi in predlog, kako naj bi organizirali in okrepili varnostno službo. Predvsem naj bi bolj odgovorno sodelovali njeni različni oddelki, vojaški in civilni. Znano je, da je zvezni tožilec izvedel za primer Liidke še le 30. septembra
Tudi zunanji minister VV. Brandt, ki v je bil tedaj na uradnem obisku v Urugvaju, je zahteval temeljito preiskavo. Obrambni minister Schro der pa ni prekinil svojega idilič-
nega odmora v Švici. Pravijo, da si je mogoče pojasniti Schroeder-jevo lagodnost. V štabu NATO ne skrivajo resnice, da je imel admiral Liidke na voljo najpomembnejše skrivnosti (oborožitev, razpored sil. atomska oborožitev in njen razpored). Zato pristojni krogi te organizacije predlagajo, naj čimprej reorganizirajo ves razpored sil, orožja in streliva in v prihodnje pazijo, koga bodo sprejeli v ožji krog najvišjega poveljniškega kadra.
Bonski vladi je zato zelo neprijetno, zato skuša obrambni minister morda s svojim ravnanjem pomiriti ozračje. Slednjič se «ni dokazano, da je bil admiral vohun*. Minister Strauss na drugi strani sodi, da je «vso afero navdihnil sovražnik, da bi zasejal nezaupanje med partnerji v paktu NATO, posebno do nemškega Bundesvvehra*
Kako naj si pojasnijo, da je dal admiral razviti film navadnemu fotografu? Kaj takega bi pravi vohun ne storil.
Baje je tudi admiral sam na zaslišanju izjavil, da je film posnel nekdo drug. Seveda taka in podobna pojasnila niso prepričala javnosti. Le ta še vedno sodi, da gre za vohunsko afero in da je zahod; nonemški varnostni organi niso bili sposobni odkriti. Admiral je mrtev in ne more več j govoriti, četudi je imel v rokah pravi ključ do najnovejše skrivnosti.
NA POZIV SZDL)
Nabiralna akcija v korist prebivalstva Črne gore
BEOGRAD, 6	— Izvršni odbor
Socialistične zveze Jugoslavije je razpravljal o posledicah potresa v Črni gori in pozval vse delovne ljudi, gospodarske in družbene organizacije na nabiraino akcijo za pomoč prizadetemu prebivalstvu.
Po najnovejših vesteh iz Ulcinja je strokovna komisija od 3500 hiš v občini pregledala doslej 1700 stanovanjskih hiš, od katerih jih je 700 v takem stanju, da jih ne «r do več popravljali, »28 hiš, ki *o poškodovane, bodo popravili. Od pri-zatedih prebivalcev so 200 družin začasno naselili v turističnih objektih na veliki plaži, okrog 1000 IjU' di pa v šotore. Pet zdravstvenih skupin obiskuje prizadete kraje >n skrbi, da bi se preprečil izbruh nalezljivih bolezni.
Aparati seizmološke postaje v Skopju so zabeležili danes dva močna potresna sunka jakosti od 4-5 stopnje, ki pa nista prizadejala nobene materialne škode.
NOVA VAŽNA POBUDA INA
STOLPFC
INA
KIH
•	Zavarovalna tehnika je zagotovila polico z namenom, da se ohrani nespremenjena realna vrednost začetne zavarovane glavnice.
•	Police s prilagoditvijo glavnice življenjskim stroškom zagotovijo
avtomatično povišanje zavarovalne glavnice v sorazmerju s porastom življenjskih stroškov, do največ 3% letno, kar predstavlja poprečni porast v zadnjih petnajstih letih.
•	Predvidena je tudi 3% letna prilagoditev življenjske rente (pokojnine).
•	Police s prilagoditvijo rešijo enega največjih in najboij perečih problemov življenjskega zavarovanja: predstavljajo dobičkonosno finančno investicijo ter zagotovijo družini popolno brezskrbnost.
•	Polica s prilagoditvijo Vam bo omogočila, da boste zadostili, v vsakem trenutku, potrebam, zaradi katerih ste sklenili zavarovalno pogodbo.
•	Za vse informacije, nasvete in pomoč se obrnite na agencije INA, ki so Vam povsod na uslugo.
KDOR DOBRO PRERAČUNA, SE ZAVARUJE (MMM
PD/«
primorski dnevnik
— 3 —
7. novembra 196|
i	■—	'■■■■ . 1
FANTASTIČNA ZNANOST ALI VIZIONARSTVO ?
Čez 200 let bo možno v medzvezdni prostor
Do zn življenje primernih najbližjih ozvezdij bo človek potreboval le 20 let Sedaj bi do Ija ne prišel v tisoč lelili
VVASHINGTON, 6. — Če se ne bo prej ugonobil s atomskimi bombami, se bo čez 200 let človek prav s pomočjo atomske energije mogel dokopati do novih področij, na katerih bi mogel najti več prostora, kot ga ima na razpolago na Zemlji, kjer se bo, če bo nadaljeval po sedanji poti, začel kmalu dušiti zaradi prevelike gostote. Tako zatrju je dr. Freeman J. Dyson, ki tudi Pravi, da bo okoli leta 2168 bomba enega megaton idealna pogonska ®i'a za pošiljanje ljudi v medzvezdne prostore.
Fantastična znanost je doslej povedala veliko stvari. Posamezni drobci so se tudi uresničili. Toda dr. Freeman J. Dyson ne spada med ljudi, ki pišejo tovrstne romane in zgodbe. Dr. Dyson je trenutno zaposlen v »zavodu za napredne znanosti* v Princetonu, do Pred desetimi leti pa je spadal v krog znanstvenikov, ki so se ukvarjali z načrtom «Orion». Načrt «0-rion* se je ukvarjal z možnostjo gradnje raket in vesoljskih ladij, ki bi jih poganjala jedrska energija. Ameriška vlada pa je ukazala prekiniti proučevanja v tej smeri, pa čeprav so znanstveniki že prišli do zaključka, da bi se jedrska energija mogla uporabiti za pogon raket za vesoljske polete.
Če bi v današnjih razmerah tehnike in znanosti hoteli na enem izmed planetov bližnjih ozvezdij postaviti kolonijo zemljanov, bi stroški za odpravo teh ljudi do tja bili enakovredni enoletnemu proračunu ZDA. Verjetno je bil prav ta razlog, da je ameriška vlada prekinila proučevanje v tej smeri.
V reviji «Sodobna fizika*, ki je glasilo ameriškega zavoda za fizikalna raziskovanja, je dr. Dyson najavil cianek, v katerem pravi, da bo nekoč jedrska pogonska sila ta dolga potovanja v medzvezdne Prostore vsaj tisočkrat cenejša in bolj učinkovita kot je sedanja kemična pogonska sila, ki se uporablja pri sedanjih raketah. Dr. Dy-son pa hkrati ugotavlja, da če bi hoteli že danes uporabiti za poto-vanje v medzvezdne prostore jedrsko energijo, bi potrebovali v ta namen milijone bomb, ki bi druga za drugo eksplodirale v presledkih nekaj sekund. Te bi morale eksplodirati 9 km od vesoljske ladje in bi zato morala biti vesoljska ladja obvarovana s posebnimi varovalnimi ščiti, ki bi potnike v njej ubranili pred vročino, žarčenjem Če pa bi bili primorani zaradi kake astronomske katastrofe poslati določeno število prebivalstva Zemlje izven področja katastrofe našega osončja, bi n.pr. za rešitev 20.001) prebivalcev mesta Prince-ton potrebovali vsa sredstva, kar jih je sedaj na razpolago in bi pri vsem tem v tisoč letih prispeli le 10,2 trilijona milj daleč, medtem ho nas loči od najbližjega ozvezdja kar 25,5 trilijona milj. Potemtakem bi tako počasna vožnja ne imela nikakršnega smisla, če jo merimo s sedaj veljavnimi človeškimi merili. V sedanjem primeru bi v ta namen potrebovali tudi vesoljsko ladjo, ki bi tehtala 40 milijonov ton.
_ Tako ugotavlja dr. Dyson, upoštevajoč sedanje razmere. Glede bodočnosti pa pravi, da bodo vesoljske ladje povsem drugačne, da bodo neprimerno bolj nagle in hkrati neprimerno cenejše, seveda budi na račun vse bolj učinkovitih raket kot so sedanje. Prvo potovanje v medzvezdne prostore bo Po mnenju dr. Dysona možno okoli leta 2168. Do planetov najbližjih ozvezdij bo človek potreboval manj kot dvajset let. Dr. Dyson se v svojem članku ponovno ustavlja ob ■borebitnem katastrofalnem primeru našega osončja in v zvezi s lom pravi, da bi edino takšna mož-nost potovanja v medzvezdne prostore mogla rešiti človeško zvrst.
Dr. Dyson na koncu govori tudi 0 t.i. demografski eksploziji. Glede tega pravi: «Vprašanje naraščanja prebivalstva na Zemlji predstavlja problem, ki ga bo zelo težko rešiti. Sloviti znanstveniki si tarejo možgane, da bi našli izhod iz
tega. S tem vprašanjem se ukvarjajo filozofi in veliki misleci, tudi teologi. Toda zaključki, do katerih prihajajo, se zdijo kaj malo učinkoviti. Nekateri skušajo zadevo celo omalovaževati. Medtem pa je vendarle treba misliti na možnosti, ki jih za prehrano milijonov ljudi nudi kemija. Zase pa sem prepričan, da je ena izmed rešitev tega vprašanja tudi koloniziranje planetov, ki bi bili po svojih značilnostih enaki Zemlji. Hkrati računam, da bodo ljudje, ki bodo v prihodnjem 22. stoletju živeli na prenaseljeni Zemlji, imeli možnost te danes le vizionarske načrte tudi uresničiti.*
Piazza del Duomo v Trentu — srce mesta
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiliillllllllllllll|||||l||lll|llllllll||||||||||||1|||||||||||t|||||||)||||||||||||HI||||,,,i,iii,IUi,iii,,i,i,,IIiiii,i,,,,ii,|IIII|,,,iIM„iiiiiiiiiiiiiIiii,mm,IIi,,,iiiiiiiIiiiiiiiiiIiiiiiiiI
MRZLIČNE PRIPRAVE PRED VELIKO PRIREDITVIJO
Četrta ponovitev «Cantastampe» bo prihodnjo nedeljo v Trenta
Za to prireditev je bistveno, da so avtorji besedila popevk časnikarji raznih listov - Peli bodo: Mina, Dalida, Caterina Caselli, Sylvie Vartan, Shirley Bas-sey, Sergio Endrigo in drugi - Napovedovalec bo Corrado s Fernando Carpi

«1 Camaleontt»
iiiimiiiinii mi im mi'm i"Oini im n m min nuni iiiiiiimiiiiiuii h nuni n 111111111111111111111111111111111111101111»
modni količek
HOROSKOP
Tudi moda se stalno ponavlja
Tako plašči kot tudi bluze in še marsikaj dobiva moški poudarek
. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne spuščajte se v sodbe, ki ne spadajo v vaso domeno. V ljubezni vse v redu.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Med števnimi pobudami bo le ena dobra. Dobili boste vabilo ali pismo.
. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ve hko dogodkov, ki ne boste z njimi zadovoljni. Razumevanje doma.
RAK (od 23 6. do 22.7.) Otresite se sodelavca, ki vam ni v korist Kritike držite zase.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Začelo se bo novo delo, ki ne bo lahko. Srečanje s starim prijateljem DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Morda bi ne bilo napak, upoštevati intuicijo. V ljubezni nič novega.
TEHTNICA (od 23 9. do 23.10.) V začetku bo nekaj težav potem Pa se bo vse ugladilo Vesela vest.
ŠKORPIJON (od 24 10 do 22.11.) Osebno boste odgovarjali, če kaj ne bo prav. Romantična prigoda.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne odlašajte na jutri tega, kar lah ko storite danes Spor v družini.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Z zavlačevanjem boste veliko izgubili. Novo prijateljstvo.	.
VODNAR (od 21.1. do 19 2.) _Moz-uost napredka v službi ali večjega dobička. Nekdo vas dolži neprijetne stvari.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Popraviti boste morali napako, ki ne bo vaša, Mir v družini in med prijatelji.
Se spomnite naslova romana «Na zahodu nič novega», slavnega pisatelja Remarguea? No, neka) podobnega bi lahko rekli o ženski; pa ludi o moški modi. Tudi na tem področju ni v bistvu prav nič novega. To, kar danes gledamo in nad čimer se dostikrat tudi zgražamo, ah pa mogoče tudi odobravamo, je bilo v modi že pred tolikimi in tolikimi leti. Izvirnih idej torej ni. Lahko so izvirne tkanine, iz katerih so modeli izdelani, lahko so bolj izvirne barve, toda moaa, tako moška kot tudi ženska, se v svojih glavnih smernicah ponavlja.
Hočete primer? Angležinje so se oblačile v moška oblačila še v času sufražetk, moški pa so nosili dolge lase ter vezena in močno okrašena oblačila tudi pred tolikimi in tolikimi leti. Tendenca. da se ženske oblačijo v hlače, oziroma, da iščejo vse bolj moške kroje in da se moški v nasprotju s tem okoriščajo pri oblačenju raznih ženskih okraskov, ženskih klobukov ter srajc, ki so dosti bolj podobne večernim ženskim bluzam, ter da zbirajo za svoje jopice najbolj poudarjene in bleščeče brokate in damaske, to torej ni prav nic novega. Vse to so počeli že naši predniki.
Novost je le v tem. da so moderna industrija, konfekcija in pa vse večji tempo življenja, približali modo širšim množicam, ki jo hitro osvajajo, pa tudi hitro zavržejo. To, kar je danes še na vrhu lestvice visoke ženske in moške mode, je lahko že jutri povsem v pozabi, kol se lahko primeri, da je zopet v modi to, kar smo že dolga leta spravljali v raznih skrinjah in hranili v naftalinu in česar smo se mislili že neštetokrat rešiti.
Kako bomo torej ženske oblečene letošnjo' zimo? Predvsem v
zimske kostume z dolgimi hlačami, če pa si teh ne bomo izbrale, potem bomo primorane nositi moško krojene plašče z_ zelo visokimi in tesno prilegajočimi se škornji. Kroji plaščev naj spominjajo vsaj malo na ruske plašče, ki so podloženi, ali vsaj obrobljeni s krznom. Naši klobuki bodo moških oblik, s širokimi krajci, naše bluze bodo prav tako moškega kroja. Hlače bodo v modi tudi za večerne priložnosti, le da bodo iz dragocenejšega materiala in da jih bodo poživljale bolj pestre in bogate bluze.
V nasprotju z nami, bodo moški nosili obleke vse bolj živih in prav nič tradicionalnih barv čevlje z velikimi zaponkami, izredno barvaste kravate in srajce ter za večerne priložnosti bogato vezene srajce ter jopiče iz broka-ta ali damaska.
ženska oblačila bodo letošnjo zimo krasili široki ali pa tudi ozki usnjeni pasovi, linija oblek pa bo lahko redingot ali pa linija impero.
Važno poglavje v letošnji zimski modi bodo ženske nogavice, ki ne bodo več klasične naglon nogavice v nevtralnih barvah, temveč vse mogoče bombažne ali volnene nogavice v različnih vzorcih in v različnih barvah. Tudi večerne nogavice bodo sledile tej modi ter bodo lahko le srebrne in zlate, ali pa na kakršen koli način okrašene z zlatimi ali srebrnimi našivki. Večerni čevlji bodo morali biti temu primerno okrašeni z velikimi zaponkami ali pentljami, ali pa z umetnimi biseri.
Če torej hočemo biti po modi, potem se držimo pravila, da moramo biti kot ženske v čim bolj moško krojenih oblačilih, moški pa naj si le od nos izposodijo razne okraske, če nočejo zaostajati
TRENTO, novembra. — Brez dvoma originalna in v določenem pogledu edinstvena prireditev se pripravlja v Trentu za 10. november. Gre za tako imenovano «Can-tastampa*: festival še neobjavljenih popevk, ki so jih napisali časnikarji, skomponirali pa skladatelji, ki so že dobro znani širšemu občinstvu lahke glasbe. Popevke bodo v dvojni izvedbi peli novinci in tudi veliki popevkarski »kalibri*, kot Mina, Caterina Caselli, Sylvie Vartan, Dalida, Shir-ley Bassey, Sergio Endrigo, Iva Zanicchi ter zmagovalca za «nove glasove* v Castrocaru Rosalba Architetti in Paolo Mengoli.
Prireditev bo posnela televizija, ki jo bo potem oddajala po nacio nalnem programu v režiji Enrica Moscatellija. Pred vsako popevko se bo na ekranu pojavila «glava» lista, pri katerem je zaposlen časnikar, ki je avtor popevke. Za umetniški del bo skrbel Gianni Iiavera, znani animator in organizator festivala v Sanremu.
Seznam avtorjev, popevk in izvajalcev je sledeč: Enzo Rava, Nada Malanima; S. G. Biamonte, Melissa: Gianni Castellano, Ju-nior Magli (pri teh še ne vemo naslova); Leon Carlo Settimelli, »Ci siamo spezzate le mani*, poje Martina: Marcello Fratoni, «Tu, ii mio pensiero blu*. pojeta brata Franco; Laura Griffo, «Ragazzo, ciao*, poje Alessandra Casaccia; Angelo Cavallo, «Incantesimo», poje Gianni Nazzaro; Vincenzo Buonassisi, «Un piede*, poje Bruna Modigliani; Carlo Giovetti, «M come marito*, poje Eliana de Rosi; Cenzino Mussa, «Giovane ven-tenne*, poje Gipo Farassino; O-vidio Pagliara, «Bricciole di car-ta», poje Gaetano Vece; Carlo Stiller, «Le formiche*, poje Par-ky; Caterbo Mattioli, «Ti voglio mio*, poje Manila; Aldo Locatelli, «L’innominato», pojejo Crazy Boys; Giancarlo Zironi, Fabio; končno pesem Angela Gangarosse.
Organizator te prireditve je Pokrajinska ustanova za turizem v Trentu, ki hoče s to pobudo vnesti novo in prijetno noto v resen svet Dolomitov, katerih moralna prestolnica je Trento. Sicer pa «Cantastampa> ni nova prireditev, saj se letos ponavlja že četrtič. Porojena po srečni zamisli nekega časnikarja se je »Cantastam-pa» prvič zelo pohlevno predstavila občinstvu v Riminiju; sledili sta prireditvi v Taormini in v S. Beneretto del Tronto. Vodili pa so prejšnje prireditve popularni Corrado, Enrico Simonetti in Isa-bella Biagini, ki so z zavzetostjo in živahnostjo uspeli, da je občinstvo sprejelo tudi ta glasbeni «fe-stival*.
V tem našer.i času, ko popevke in pevci kar rastejo hitreje ko gobe po dežju, je bila zamisel, da bi navdušencem za lahko glasbo postregli še z novo popevkarsko prireditvijo, na prvi pogled nekoliko tvegana. Toda »Canta-stampa* le ni čisto banalni nastop s popevkami, temveč je nekaj več, kajti njena bistvena formula je v tem, da so avtorji popevk časnikarji, to se pravi ljudje, ki jih njihov poklic dnevno kliče k vse drugačnim problemom, dostikrat kar zelo resnim.
Časnikarji pa hočejo s »Canta-stampo* pokazati, da le niso absolutno zakoreninjeni v nekem omejenem svetu, hladen inštrument tiskanega papirja; da so ljudje, v vsem enaki drugim ljudem, svojimi problemi, s svojimi občutki, s svojimi majhnimi strastmi in s svojimi skritimi željami.
Za sedaj ne vemo dosti o besedilih te četrte prireditve »Canta-stampe*, toda če kar tako izbe-
remo kak naslov, si lahko takoj zamišljamo učinke.
Po prireditvi v Trentu bo «Can-tastampa* doživela temeljito spremembo, tako da je določeno, da bodo 1. 1970 trije večeri namesto samo enega kot doslej. Govori se tudi o tem, da bi jo spravili v evrovizijo s sodelovanjem tudi tujih časnikarjev. Tudi «Cantastam-pa» hoče torej razširiti svoj glas prek meja.
Ker «Cantastampa» že uživa določen sloves, letos že ni bilo več tako lahko izbrati liste in časnikarje, ki naj sodelujejo, zlasti če upoštevamo, da je cez 150 dnevnikov in periooik, ki izhajajo v Italiji. Tako so se prireditelji zatekli k načinu — o katerem se lahko diskutira, kolikor se hoče
—	ki se. je v tem primeru pokazal potreben, namreč k žrebanju; pri tem velja, da pridejo izločeni v poštev drugo leto Tako so bili določeni sledeči listi in časnikarji: «Paese Sera* — Enzo Rava; «Giornale dltalia* — S. G. Biamonte; «Resto del Carlino* — Gianni Castellano; «L’Unita» — Leoncarlo Settimelli; «11 Tempo*
—	Marcello Fratoni; «La Nazio-ne* — Laura Griffo; «11 Mattino*
—	Angelo Cavallo; «Corriere del-la Sera* — Vincenzo Buonassisi: «11 Giorno* — Carlo Giovetti; «Gazzetta del Popolo* — Cenzino Mussa: «L’Italia» — Ovidio Pagliara; «L’Adige» — Carlo Stiller; «11 Piccolo* — Caterbo Mattioli; «L’Avanti» — Aldo Locatelli; «11 Messaggero* — Giancarlo Zironi.
V Trentu je že pravo prireditveno vzdušje, povsod se o priredbi govori, zlasti ob imenih številnih velikih pevcev, ki se bodo prvič istočasno zbrali v tem mestu, ki sicer ni tako hitro «vnet-ljivo* in se ne takoj navduši za karsibodi. Toda to pot je ozračje bolj naelektrizirano: pomisliti je treba, da imajo vsi pevci tudi tu svoje fans. Posebna privlačnost prireditve je tudi napovedovalec Corrado s Fernando Carpi.
Seveda pa bodo na prireditvi navzoča vsa podjetja za izdelavo plošč.
PAOLO DE DOMENlCO
Nekaj pripomb k razstavi «Primorskavboju zasvobodo»
Petnajstega septembra je doživela Nova Gorica veličastno proslavo 25-letnice vseljudske vstaje na Primorskem. Tako veličastne proslave doslej še nismo imeli, mislim glede na množičnost, radostno razpoloženje udeležencev in nadvse skrbno izvedene obsežne priprave. Od te jubilejne prireditve izstopata na primorskih tleh samo Okroglica in enkratno zgodovinsko vsenarodno navdušenje ob priključitvi Lega ozemlja k matični domovini. Razstava »Primorska v boju za svobodo* je po mojem mnenju prikazala v sklopu te u-spele prireditve hudo stisko in trpljenje primorskega človeka, njegov odpor proti fašističnemu nasilju, junaški boj v NOB in doseženo zmago za ceno neprecenljivih žrtev. Na sam dan tega ljudskega praznovanja in naslednje dni me je presenetilo dejstvo, kako živo zanimanje, lahko mimo rečem tudi naklonjenost za našo polpreteklo zgodovino, je sprožila ta razstava med občinstvom. Menim, da se bo tako koristna pobuda bogato obrestovala.
Po teh splošnih ugotovitvah prehajam na nekatera konkretna vprašanja, ki so se meni pojavila ob pozornem ogledu same razstave.
Njena časovna razporeditev razstavljenih predmetov in njen vsebinski koncept sta pravilna, ker obsegata obdobje od začetka italijanske zasedbe našega ozemlja 1918. leta pa vse do osvoboditve.
Na obiskovalca prepričljivo vpliva gradivo, ko prikazuje fašistično nasilje. Listine o tako imenovanih izrednih fašističnih zakonih, s katerimi so uzakonili brezpravje in obsodili naše ljudstvo na pravcati rodomor, so zgovoren dokaz o fašističnih metodah.
Prav tako je razstavljenega dovolj gradiva za prikaz raznarodovalne politike, ukinitev slovenskega in hrvaškega tiska, šol, prosvetnih in ostalih društev. Razen tega so povečave nekaterih listin in jedrnati opisi tedanjih razmer učinkoviti vizualni pripomočki, ki res pritegnejo obiskovalčevo pozornost. Takšen prikaz o ravnanju fašističnih oblasti našim ljudstvom je dovolj nazoren, ima pa tudi svojo zgodovinsko dokumentarno vrednost.
Po mojem je bila nekoliko nepopolno in preveč fragmentarno prikazana druga plat tedanje stvarnosti: ljudski odpor in boj komunistov ter narodnih revolucionarjev proti fašizmu. V določenem smislu to velja tudi za nekatere dogodke med NOB, ki so se odvijali na Primorskem.
Osebno se zanimam za zgodovino delavskega gibanja in protifašističnega gibanja nasploh v obdobju med obema vojnama, zaradi tega mi ni vsegno, kako so vrednoteni tedanji dogodki. Veselim se slehernega prizadevanja za pravilno osvetlitev naše polpretekle zgodovine.
Glede razstavnega gradiva sem ugotovil naslednje pomanjkljivosti in vrzeli:
Povojna leta in še pozneje je znan J. Srebrnič kot priljubljen voditelj delavskega gibanja na Primorskem. Aprila 1924. leta so ga izvolili na parlamentarnih volitvah za komunističnega poslanca.
Ivan Regent pravi o njem v svoji zadnji knjigi «Spomini», da je bil Srebrnič izredno pomemben za delavsko gibanje, predvsem kot njemu predan intelektualec. Njegova življenjska pot bi morala biti podrobno prikazana s tem, da bi zavzemala njegova slika vidno mesto med razstavnim gradivom.
študent Albin Vodopivec, doma iz Kamenj pri Ajdovščini, je v svojstvu poklicnega partijskega funkcionarja organiziral v prvih letih ilegale 1926-1928 partijske organizacije domala po vsej tedanji Julijski krajini. Razstavljena je le njegova slika brez opisa važnih dogodkov za zgodovino delavskega gibanja.
Taka ugotovitev velja tudi za
ga tajne organizacije, tiska in važnejših mejnikov, ki so znani ali pa še premalo poznani javnosti.
Leta 1963. je izšla v Italiji knjiga «AULA IV*, v kateri so opisani vsi procesi proti antifašistom pred posebnim fašističnim sodiščem. Iz te knjige naj bi povzeli podatke za vse obsojene antifašiste na Primorskem in jih razstavili v celoti. Tako bi lahko spoznali težo in obseg protifašističnega boja, njegovo trdoživo vztrajnost, ne glede na težke žrtve.
Posebno pozornost zasluži udeležba primorskih koiAunistov in drugih antifašistov v boju proti fašizmu v Španiji. O tem dogajanju je izšlo že več knjig, med njimi »Bili smo v Španiji*, ki je opremljena z mnogimi izvirnimi slikami in drugim gradivom.
španski borec in znan antifašist Anton Ukmar ima za seboj bogato borbeno življenjsko pot. Zato bi bile pravilno, če bi nazorneje in poimensko prikazali vse udeležence tistega zgodovinsko prelomnega boja proti mednarodni reakciji, posebno pa sorazmerno velik delež primorskih antifašistov v njem.
Ivana Regenta bi morali primerno vrednotiti kot pobudnika in voditelja delavskega gibanja, ki se
liiiiiiiuiitniiiimiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Carlo Pacifico pri Russu
Na raznih skupnih razstavah so podobe s podpisom Carla Pacifica skozi mnogo let podajale jasno izrisano predmetnost stvarnega sveta v zadržani barvni lestvici. Postopoma pa so jih v preteklih letih pričela zamenjavati pestrejša dela bujno nepredmetnih zasnov, ki pa so kljub temu spominjala na nekakšno pravljično poustvarjanje oblik žive prirode, zlasti z območja rastlinstva. Se pa nam Carlo Pacifico z večjim številom takih slik predstavlja šele sedaj na razstavi v galeriji Russo. Vsega skupaj je petdeset del, ki jih sam imenuje minislike zaradi njihovih malih mer.
Zakaj so tako mate, strokovno izvežban obiskovalec spozna iz posebnega načina njih izdelove, kjer slikar ne uporablja čopičev niti oljnatih barv. Današnje tržišče nudi mnogo zanesljivih barv, katerih veziva sestoje iz polime-reziranih umetnih smol. In prav med njimi je Pacifico našel po-sebtfo vrsto, ki >(z, pokopavanjem verjetno hitro hlapečih tekočin v na platno nanešeno barvo le-to razprši, da se razleze v slikovito nazobčane in razvejane oblike. Slikarsko urejeno nadzorstvo nad tem novim ustvarjalnim postopkom je pri Pacificu tako popolno. da uspe izdelati slike izredno očarljive lepotnosti. Vprav omenjena drobnost nazobčanih razčlemb obrisov pa ovira uspešno slikanje velikih platen, kot je to običajno pri mnogih informalno ustvarjajočih slikarjih. Zato največje delo, ki ga tu vidimo in ki je bilo na nedavni razstavi slikarjev dežele v Rimu, «Sv. Just m lapidarjh. se oddaljuje od opisanega načina izdelave
Videz dragocenosti slik. posebno pa še tam, kjer slikar vnaša pozlačene ploskve, posejane z bleščečimi oskoljki srebra, je dejansko tako pristen, da naslovi nekaterih podob ustrezajo bistvu ponazoritve. Tako v delu ^Antična lbla», mesto izpred 3718 let, ki so ga pravkar izkopali. «Keramika», «Batik», »Kitajski zmaj*. *Japon-ska pahljača» in podobno. Kdor uživa v barvah, temu bo razstava
v velik užitek, ker čeprav sre-
Po mojem je nezadostno prikazana razvojna pot ilegalnega delavskega gibanja na Primorskem, vlo-
sleden pripovedovalec pravljičnosti možne lepote narave.
MILKO BAMBIČ
>37
ČETRTEK, 7. NOVEMBRA 1968
RADIO TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 11.35 Slov. narodne - 12.00 Finžgar, Mirna pota - 13.30 Glasba po željah - 17.15 Orkester Mi-ramar 17.20 Razkuštrane pesmi
-	17.55 Kako in zakaj? 18.15 U-metnost in prireditve - 18.30 Ca-stiglionijeve pesmi - 19.10 Pisani balončki 19.40 Melodije - 20.00 Šport - 20.35 Bartol, «Lopez» -22.35 Michelini, tri skladbe.
TRST
12.05 Russo in Safred 12.25 Tretja stran - 13.55 Simf. koncert
-	14.20 Knjižne novosti - 14.30 Sopranistka G. Jenco.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.00. 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Preno., RL 10.15 Dobri
mladino - 19.30 Roman - 20.15 O-pereta - 21.00 Politična tribuna.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30. 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.17 Nove pesmi -11.40 Pesmi desetletja - 14.05 Ju-ke box - 14.45 Ritmi - 15.15 Sopranistka Callas in tenorist Co relli - 16.00 Aktualnosti - 17.10 Popoldanski spored - 17.45 Enotni razred - 19.00 Pevec med množico - 20.71 Stari jazz - 21.10 Glasbena fantazija - 22.40 Angleške plošče.
III PROGRAM
10.00	Schubert in Liszt - 10.30
na - 22.00 Preiskovalni sodnik -22.45 Tony Dallara - 23.00 Dnevnik.
II KANAL
21.00	Dnevnik - 21.15 Glasbena oddaja - 22.20 Zoom.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.50 Danes za vas - 7.25 Telesna vzgoja - 8.08 Operna matineja - 8.55 Radijska šola • 9.25 Resna glasba 10.15 Pri vas doma - 12.10 Iz Poličevega »Desetega brata* - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalni orkestri 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 »Mladina poje* - 14.25 Opereta 14.20
Antologija interpretov - 14.45 Ma-lipierova komorna glasba - 16.40 Bartokovi kontrasti 17.20 Fran coščina - 18.15 Gospodarska ru-_	_	_ brika - 18.30 Lahka glasba - 19.30
znanci ” Yl(xT Beležnica" 1L30 Wagner: Nurnberški mojstri pevci.
Rahmaninov, osem melodij - 13.00 «Mehurčki» - 15.40 Violinist Rok
A	z_l_____L-..	1 a Ar	1 a M\	___
Današnji pevci 11.45 Melodije 12.00, 12.50 in 14.10 Glasba po željah - 15.30 Lahka glasba - 16.30 Operna glasba ■ 17.00 Današnji gostje - 17.40 Narodni plesi 18.00 in 19.30 Prenos RL 19.00 Orkester - 22.10 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13 00. 15.00, 20.00 Poročila 8.30 Jutranje pesmi - 9.05 Zvočni trak 10 35 in 11.08 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.15 Preizkušajo se diletanti • 14.45 in 15.10 Nove pesmi 16.00 Spored
RLODIFUZIJA
8.00	Chopin in Stravinski Berliozova simfonija opus 16 in Dukasova simf. sklica 10.20 Haydnov kvartet opus 33 - 11.15 Simf. koncert • 12.30 Tenorist Anton Dermota.
ITAL TELEVIZIJA
12.30 Kino in ital. družba - 13.00 Transsibirska železnica - 12.30 Dnevnik - 17.00 Spored za najmlajše - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino • 18.45 Znanost
Klopčič - 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Simf. koncert 18.00 Aktualnosti - 18.15 Iz naših studiov -18.45 Kulturni globus - 19 15 Edvin Gliser - 20.00 Domače pesmi -21.00 O. H. Kiihner- Gledam mesto - 21.40 Glasbeni nokturno -22.15 Komornoglasbeni večer -9.10 23.05 V. Kandinsky- Pesmi - 23.15 Zabavni zvoki
JUG TELEVIZIJA
17.10, 20.00 in 22.25 Poročila -9.35 in 14.45 TV v šoli 10.30 in 15.40 Nemščina 11.00 Angleščina
-	16.10 Osnove splošne izobrazbe
-	17.15 Uganke • 17.20 Pionirski TV dnevnik 18.00 Po Sloveniji -19.20 V narodnem ritmu - 18.45 Po sledeh napredka - 19.05 Dekleta in fantje - 19.45 Cikcak 20.35 Saga
in tehnika - 19.45 šport in kronike o Forsytih - 21.25 Kulturne dia-
je skorajda pol stoletja boril v njegovih vrstah.
Pod sliko Pinka Tomažiča je napis, da je bil on študent iz Trsta, ki je osnoval 1937. leta protifašistično ljudsko fronte na Primorskem. Dejansko je bila njegova vloga mnogo večja kot voditelja ilegalnega Komunističnega gibanja, kakor tudi glede piiprav za začetek oboroženega boja proti fašizmu pred začetkom druge svetovne vojne.
O drugem velikem tržaškem procesu (od 2 do 14. decembra 1941. lela) je razstavljena le delna, iz celote iztrgana razsodba za 32 obsojencev, medtem ko jih je bilo v resnici 00 na procesu. Razstavljene so tudi slike tistih, obsojencev, ki so bili obsojeni na smrt, na dosmrtno ječo in na 30 let zaporne kazni. Kje pa so ostali? Ali niso zaslužili večje pozornosti tudi tisti, ki so bili obsojeni do 15 in več let težke ječe! Ne vem, kakšen kriterij so uporabili organizatorji razstave pri sami izbiri. Želim, da razstavite slike in razsodbe v celoti.
Gradivo o nastanku in delovanju narodno revolucionarne organizacije »TIGR* je sicer izčrpno, vendar je po mojem nezadostno nazorno prikazan prvi veliki tržaški proces proti bazoviškim žrtvam in ostalim obsojencem.
Zgolj slike Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča ne razodevajo obiskovalcu, kaj so pomenili za naše ljudstvo ti junaki, o katerih so se navdihovali novi protifašistični borci, pisatelji in pesniki, saj je imel ta proces v mednarodnem merilu enkraten odmev. Nadvse zanimivi bi bili izvlečki iz tedanjega časopisja o tistem zgodovinsko pomembnem dogodku za naše zatirano primorsko ljudstvo.
Ustrelitev 1929. leta istrskega protifašističnega borca Vladimira Gortana je mučno odjeknila med hrvaškim, slovenskim in naprednim italijanskim ljudstvom, pomenila pa je pravo prelomnico v odporu proti fašizmu, zato naj bi temu dogodku odmerili ustrezno mesto na razstavi.
Z izvirnimi slikami in drugim gradivom je prikazana narodnoosvobodilna borba. Nekoliko večja pozornosti pa bi morah biti deležni začetki oboroženega boja in njegovi organizatorja na območju Primorske ter Istre.
Znani so med ljudstvom zgodovinsko pomembni dogodki o pr: hodu prvih šestili partizanov na Primorsko, o nastanku kraške, brkinske, primorske čete in Vojkovega voda ter formiranje, spomladi 1942. leta, prvega primorskega partizanskega bataljona «Sdmon Gregorčič*, med tem ko je na Tolminskem delovala tolminska četa. Vse to in delovanje organizacij KPS in OF na deželi in v Trstu bi moralo najti svoje pravo mesto na razstavi.
Nimam namena poveličevati posameznikov iz kakšnega lokalpa triotizma. Želim si le to, da bi objektivno osvetlili iz bogate zakladnice naše zgodovine vse tiste dogodke in njihove pobudnike, ki so prispevali znaten delež za nastanek in razvoj dolgoletnega protifašističnega boja in naposled vseljudske vstaje proti fašizmu.
Že po svojem naslovu zavzema in zajema ta razstava pomembn i mesto v prikazovanju celotnega dogajanja na območju nekdanje Julijske krajine, ki je ječala pod fašizmom, kakor tudi boja primorskega in istrskega človeka v tujini za svobodo. Dalje bi bilo potrebno prikazati tudi skupno število padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, požganih vasi, < -stale škode in zločinov, ki so jih zagrešili fašisti in nemški okupator med NOB.
O nastanku, razvoju prekomo-skih brigad ter o boju primorsk' i in istrskih fantov v njih je prikazana le njihova opredelitev za vstop v partizansko vojsko. Njihov izredno pomemben aelež za osvoboditev naše domovine vse od dalmatinskih otokov, Bosne in Srbi o pa vse do Trsta, bi moral biti po polneje in zgovorno prikazan. 1 > je lepo razvidno iz nedavno obja\-ljenih knjig za posamezne prek >-morske partizanske enote (L, 2. 11 3. prekomorska, artileristi in k -talci). Tega gradiva je dovolj na razpolago, razen tega pripravi jo izdajo drugih knjig Prav tako bi moralo biti nazorno prikazano življenje in trpljen a neštetih protifašistov v kazenski! bataljonih, v internacijah in nemških koncentracijskih taboriščih.
Primorska je dala v boju proti fašizmu nad dvajset narodnih herojev, zato naj bi razstavili njihove slike in krajše življenjepise.
Menim, da bi bilo prav in koristno, če bi dopolnili razstavljeno gradivo v smislu teh pripomb, preden bo razstava prestavljena na področje drugih občin.
Sedaj je razstava odprta za ob činstvo v atriju Pokrajinskega muzeja v Kopru.
Zahvaljujem se Muzeju ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani za vloženi trud pri organiziranju te pomembne razstave, ki je kvalitetno in strokovno dobro pripravljena.
VID VREMEC
za najmlajše - 17.10 Program za - 20.30 Dnevnik - 21.00 Pol. tribu- gonale.
PRFJFLI SMO
Prejeli smo naslednje nove knjige:
Simon Gregorčič, MOJO SRČNO KRI ŠKROPITE - Izbrane pesmi, in Ivan Olbracht: HANE-LINE ŽALOSTNE Oči (redni knjigi Prešernove družbe za leto 1969). Dr A. Polenec: POGOVORI Z ŽIVALMI in Josip Jurčič: DOKTOR ZOBER (dodatni knjigi Prešernove družbe za leto 1969).
Jakob Rigler: ZAČETKI SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA — Slovenska akademija znanosti in umetnosti — Inštitut za ski jezik.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16, najnižja 13.4, ob 19. uri 14.1 stop., zračni tlak 1099,2 raste, vlaga 76%, veter 4 km jugovzhodnik, nebo oblačno, 0,7 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 17.3 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 7. novembra
ZDENKA
Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 16.44 — Dolžlina dneva 9j51 — Luna vzide ob 17.35 in zatone ob 9.23
Jutri, PETEK, ». novembra
BOGOMIR
SEJA TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA
«Obveznosti o demokratični politiki do Slovencev še vedno samo na papirju»
To je med drugim ugotovil svetovalec Colli (KPI) v razpravi o letošnjem proračunu - Solidarnost s poplavljena’ v Piemontu
Na sinočnji seji tržaškega pokrajinskega sveta se je začela razprava o letošnjem proračunu pokrajinske uprave. Govoril je vodja komunistične skupine svetovalec Colli. V začetku je najprej obsodil dejstvo, da je pokrajinski svetovalci razpravljajo o proraču nu ob koncu namesto v začetku leta. Nato je ugotovil, da je pokrajinski svet zadnjič razpravljal o proračunu leta 1964, ker so vse ostale proračune pokrajinske uprave do letošnjega leta odobrili komisarji ali imenovane posebne d-prave. Obsodil je stranke leve sredine, da so krive za to stanje v pokrajinskem svetu.
Potem ko je ugotovil, da tudi sedanji pokrajinski odbor postavlja najvažnejša vprašanja ab-^rak no, je obširno obravnaval ' s aša-nje gospodarske krize Trsia, M so jo povzročile, je dejal Colli, politika vlad, ki so se zvrstile v povojnih letih, ter podrejenost zlasti Krščanske demokracije željam In sklepom osrednjih oblasti na škodo Trsta. Colli je dejal, da komunisti obsojajo stranke leve sredine, ki so s svojo politiko odvzele avtonomijo krajevnim ustano vam ter jih podredile škodljivi politiki na račun Trsta.
Colli je nadalje ugotovil, da Je sedanje stališče pokrajinskega odbora in političnih sil, ki ga pod; pirajo, takšno, da povzroča pri komunistih strogo opozicijo. Izjavljamo pa, je dejal Colli, da je treba spremeniti sedanjo politiko, kar je nujni pogoj, da bo Trst ponovno gospodarsko zaživel.
Za takšno politiko, je poudaril Colli, so komunisti vedno na razpolago, ker so se in se bodo borili. za dosego enotnosti vseh političnih in socialnih sil mesta.
Nato je Colli omenil program odbora, ki ga je prečital predsednik ob izvolitvi. Razen nekaterih vprašanj navadne upravne narave, je dejal Colli, program odbora ni bil v ničemer uresničen.
«Čeprav se nočemo spuščati preveč v podrobnosti, hočemo vendar poudariti nekaj točk tega programa, ki so izredno važne, vsebujejo načelna vprašanja, vprašanje demokracije in so hkrati življenjskega pomena za delovanje pokrajinske uprave.
Med načelnimi vprašanji in med vprašanji demokracije stavim na prvo mesto vprašanje, ki se tiče zahtev slovenskega prebivalstva. Glede te točke, ki gotovo ni obrobnega pomena in katero ni mogoče ocenjevati v denarju, kj ga je ali ni nakazala pokrajinska uprava, je obračun odbora popolnoma nega ti ven.
Obveznosti izrednega pomena ki so bile napovedane ob umestitvi pokrajinskega odbora, so glede omenjenih vprašanj predvidevale sledeče: okrepitev službe »stikov z javnostjo« z zadostnim številom osebja ki bo moralo zadostiti tudi potrebam slovenskega prebiva1-stva z ustanovitvijo prevajalnega urada. (To vprašanje je pokrajinski svet rešil šele sedaj, po skoraj dveh letih, in še vedno dvomimo, da bo tudi tokrat dokončne rešeno); ponovno tiskanje »Pokrajinskega vestnika« (Notiziario del-la provincia) tudi v slovenskem prevodu; postavitev pokrajinsko!) o-glasnih desk v okoliških občanan (ki so razen miljske vse sloven ske) na krajih in na način, la bodo lahko omogočile boljšo povezavo prebivalstva z vprašanj) in delovanjem pokrajinske uprave.
Od vsega tega pokrajinska uprava ni ničesar uresničila, hirati pa ni niti postavila krajevnih in drugih napisov ob pokrajinskih cestah v slovenščini.
Zelo resno je stanje na vseh šolah s slovenskim učnim k:m in tudi na tistih, za katere mora skrbeti pokrajina. To sedaj Eimo omenjam, ker je bilo o tem nedavno mnogo govora v zvezi z vprašanjem o slovenskih šolah, ki ga je postavil eden od mojih ko-
To točko zaključujem z ugotovitvijo, .da je »obveznost o izvajanju demokratične politike do slovenske manjšine«, o čemer govori sporazum o levi sredini, v bistvu še vedno samo na papirju. To ugotovitev je treba povezati z vprašanji. ki jih ne rešujeta državna in deželna uprava v pogledu slovenske šole in kulture in v po-g edu vseh ostalih pravic slovenske manjšine, ker še niso bila uveljavljena ustavna načela in nista bila uveljavljena deželni statut in londonski memorandum. Pri tr-m zadostuje, da omenim samo to. da še ni bil ustanovljen strokovni zavod s slovenskim učnim jezikom, ki so ga stranke leve sredine slovesno obljubile pred zadnjimi volitvami.
Po drugi strani pa Je položaj, ki se nanaša na zahteve in pra-v.ce slovenske manjšine, zelo resen in težak, če so celo predstavni Slovenske skupnosti sklenili, da prekinejo sodelovanje s strankami leve sredine, ker se ne spoštujejo dogovori. Dejstvo, da so ti predstavniki potem opustili svojo namero in da še naprej sodelujejo, je samo stvar njihove doslednosti, kar gotovo ne spreminja nezadovoljivega stanja slovenskega prebivalstva.
Ob zaključku svojega govora je Colli z zadovoljstvom omenil tu-d' uspešno borbo vietnamskega ljudstva, ki Je privedla do pogajanj v Parizu. Colli je nato poudaril, da bodo komunisti sprejeli dokončno stališče po končani razpravi.
V začetku seje je predsednik dr. Savona med poročili govoril o poplavah, ki so tako hudo prizadele nekatere predele Piemonta in povzročile mnogo človeških žrtev ln ogromno gospodarsko škodo. Dr. Savona je dejal, da še ni bila zbrisana sled za velikimi poplavami v Polesine, na Tridentinskem, v Firencah In v sosedni Furlaniji, a že Je zla usoda udarila po pridnih in delovnih ljudeh, ki imajo sedaj potrebo, da jim čimprej pomagamo. Nato je omenil pobudo tržaškega župana za nabiranje prispevkov za poplavljene« in izrekel
prizadetim v imenu pokrajinskega sveta bratsko solidarnost.
Pokrajinski svet je sprejel tudi nekaj upravnih sklepov. Svetovalci so med drugim odobrili skilep o izplačilu učnemu osebju v pokrajinskih šolah posebne doklade, ki jo dobivajo državni uslužbenci. Svetovalci so tudi odobrili sklep o delni spremembi statuta univerzitetnega konzorcija za okrepitev študijev in raziskav zavodov za fiziko pri tržaški univerzi. Gre za spremembo naziva konzorcija in njegove vloge, ki bo odslej dalje pristojen za vse znanstvene pobude v vsej deželi.
dijaški župan na obisku v deželi
Beljaški župan inž. Josef Resch je včeraj na deželni upravi vrnil vljudnostni obisk podpredsedniku Moru, ki je bil njegov gost v Beljaku v avgustu. Spremljala sta ga njegova žena Johanna in tajnik inž. Karel Maas. Podpredsednik Moro se je skupno s svojo ženo Italijo zadržal z gosti v dolgem prisrčnem pogovoru.
Podpredsednik Moro je omenil prisrčni sprejem, ki ga je doživel v Beljaku ter izrekel gostom dobrodošlico v imenu deželne uprave. Dejal je, da bo treba še bolj poglobiti prijateljske odnose med obema deželama ter utrditi njuno sodelovanje, saj imata mnogo skupnih interesov, ki se med seboj tudi dopolnjujejo. Med obema deželama se razvija velik promet, imata pa tudi številne trgovinske, industrijske in turistične stike. Moro je	tudi omenil, kako	je	predsednik	republike	Saragat	v	ponedeljek	v svojem	govoru	v	gleda-
lišču Verdi poudaril željo po dobrih odnosih s sosedi.
župan Resch se je Moru zahvalil za njegove prisrčne besede ter dejal, da žele tudi Korošci okrepiti gospodarske in duhovne vezi z našo deželo. Dejal je tudi, da ,1e naletel	Saragatov	govor	na	ugo-
den odmev v vsem koroškem tisku. Inž. Reschu je Moro podaril kopijo posebnega statuta naše dežele, umetnostne knjige o Giottu, Mombelliju in Cameu ter starinske tržaške tiske, gospa Italia Moro pa je darovala gospe Johanni Resch nekaj izdelkov furlanske obrti. Inž. Moosu pa je podaril I Moro zanimivo publikacijo.
PO STATISTIČNIH PODATKIH ZA MESEC OKTOBER
Obmejni promet nekoliko manjši v primerjavi z lanskim oktobrom
Manjši promet zaradi skrčenja dotoka jugoslovanskih državljanov 2.158.024 prehodov s potnimi listi in 1.958.113 s propustnicami
Obmejni promet se je v letošnjem oktobru nekoliko skrčil v primerjavi z lanskim letom. To velja tako za mednarodni promet s potnimi listi, kakor tudi za maloobmejni promet s propustnicami. Prvi je namreč dal 2.158.024 prehodov, medtem ko je znašal promet v lanskem oktobru 2.405.844 prehodov, drugi pa je dosegel 1.958.113 prehodov, medtem ko je število prehodov lani znašalo 2.121.024.
V mednarodnem prometu je stopilo čez mejo v Jugoslavijo 581.024 italijanskih državljanov, 589.997 pa jih je prestopilo mejo v nasprotno smer. Vsega skupaj so italijanski potniki dali torej 1.171.021 prehodov v obe smeri. Število tujcev, ki so v oktobru prišli čez italijansko - jugoslovansko mejo na naše področje, je doseglo 509.870. v nasprotno smer pa jih je potovalo 477.133. V obe smeri je znašal po vsem tem mednarodni promet tujcev 987.003.
Jugoslovani so bili kakor vedno daleč na prvem mestu, saj so jih našteli kar 714.058. Na drugem mestu so bili Nemci z 78.908 prehodi, na tretjem Avstrijci s 40.771 prehodi, na četrtem Francozi z 32.769
HIIInlllllllllllllllllinillllllllllllMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfiniHiiliillllllliliiiiiiiiiituillllllllllllllllllllllllllllliirllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllliiMiiiiuiiiiiiiiiiii
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Z glasovi večine odobren osnutek o posvetovalnem odboru za brodarstvo
V bistvu gre za obnovitev odbora, le da so vključili vanj tudi predstavnika organizacije pomorščakov SINDAN
Na včerajšnji seji deželnega svata so odobrili zakonski osnutek o obnovitvi deželnega posvetovalnega odbora za brodarstvo. Pravzaprav so samo spremenili člen 3 zakona št. 2 z dne 13. januarja 1966, s katerim je bil v prvi zakonodajni dobi ta odbor ustanovljen. Po novem bodo v tem odboru poleg zastopnikov drugih ustanov štirje predstavniki sindikalnih organizacij uslužbencev pomorskih družb namesto dosedanjih treh Doslej so bili v odboru predstavniki CGIL, CISL in UIL, odslej pa bo tudi predstavnik SlNDANg | . g f |
O tem zakonskem osnutku Je po ročal demokristjanski svetovalec Zanin, v razpravo pa so posegli svetovalci Zorzenon (KPI). Di Cn-poriacco (MF), Trauner (FLI) in Wondrich (MSI).
Zorzenon je pojasnil, zakaj ne bo njegova skupina glasovala za zakonski osnutek, kar pa ne pomeni, da bi bila nasprotna vključitvi predstavnika SINDAN v odbor V svojem govoru je omenil tudi nazadovanje pomorstva v Trstu saj se je število ladij domačih pomorskih družb, ki so priplule v Trst in odplule iz njega v primerjavi z letom 1938 celo znižalo. Omenil je krizo brodarstva in pomorstva ter dejal, da je to odvisno od zgrešene pomorske politike.
Di Caporiacco je pojasnil, zakaj se je njegova skupina pri glaso-
vanju v komisiji vzdržala, sedaj pa je napovedal, da bo glasovala za osnutek. Liberalec Trauner je dejal, da niso posvetovalnega odbora doslej niti enkrat sklicali na sejo ter je napovedal, da se bo njegova skupina vzdržala. Kritično je zakonski osnutek ocenil tudi Wondrich.
Poročevalec Zanin je odgovoril svetovalcem in dejal, da so pač možnosti in pristojnosti komisije omejene, da pa je brodarstvo in pomorstvo zelo važno, saj odpade
dohodkov Trsta na njegovo 'pristanišče. - Omenil je tudi nazadovanje pristaniškega prometa in ga je pripisal jugoslovanski konkurenci. Odbornik Dulci je dejal, da gre za malopomemben zakonski osnutek ter da so prvič pozabili vključiti med sindikalne predstavnike v odboru tudi predstavnika SINDAN, saj so šele kasneje zvedeli, da je tudi v organizaciji SINDAN vpisanih mnogo uslužbencev pomorskih družb. Dejal je, da ni točno, da se ni odbor nikoli sestal, pač pa se je sestal samo enkrat. Seveda je tudi to zelo malo, če pomislimo, kakor je pomorstvo važno za Trst in za deželo.
Za zakonski osnutek so glasovali svetovalci leve sredine, LSS in MF, vsi drugi pa so se vzdržali.
Nevarni vampi
V nedeljo popoldne se je gospodinja Irma Chiappolind, por. Stan-
ci, iz Ul. Gatteri 47, napotila v mesto. Sprehajala se je po mestu, ko se je zavedla, da je pošteno lačna. Zavila je v bližnjo gostilno in naročila natakarju, naj ji prinese porcijo vampov. Z užitkom jih je pojedla, saj so bili okusni.
Kasneje se je vrnila domov, toda začelo jo je ščipati v trebuhu Bolečine so postale močnejše, od časa do časa ji je šlo na bruhanje, vendar je potrpela in upala, da bo prej ali slej minilo. Včeraj pa bolečin ni mogla več prenešaU in je poklicala ambulanto rdečega križa, s katero so jo nemudoma odpeljali v bolnišnico. Tu se oo morala zdraviti en teden.
prehodi, na petem Angleži s 26.411 prehodi, nato pa so sledili Švicarji s 15.754, Američani z 12.539, Grki s 7.606 prehodi itd.
V maloobmejnem prometu pa je v preteklem oktobru prestopilo mejo 1.351.887 italijanskih državljanov, od tega 680.712 v smeri proti Jugoslaviji in 671.175 v nasprotno smer, ter 606.226 jugoslovanskih državljanov, od tega 307.279 v smeri proti Trstu in 298.917 v nasprotno smer. Nazadovanje tega prometa v primerjavi z lanskim oktobrom je pripisati znatno manjšemu številu prehodov pri jugoslovanskih državljanih, saj je teh prišlo v lanskem oktobru k nam 370.592, medtem ko so jih letos, kakor rečeno, našteli le 307.279.
čez mejni prehod pri Škofijah je v letošnjem oktobru s prepustnico potovalo 708.659 ljudi, čez Fernetiče jih je šlo 500.511, čez prehod pri Orehu 220.684, čez Pesek 160.912, čez prehod pri Šentjerneju 150.522, čez Lipico 106.137, čez Repentabor 31.709 in končno čez prehod na o-penski železniški postaji 7.896.
Saragalova brzojavka Bmantiju
Včeraj je predsednik republike Saragat poslal deželnemu predsedniku Berzantiju brzojavko, v kateri je omenil prisrčni sprejem ter poslal njemu in odborniku tople pozdrave. Na koncu je izrazil vsem oblastem v deželi svojo hvaležnost.
V soboto in nedeljo
zasedanje CISL
Pokrajinska zveza CISL sporoča, da se bo v soboto in nedeljo se stal nien glavni svet. Glavni predmet dnevnega reda zasedanja je proučitev tržaškega gospodarskega položaja. V ta namen je pripravilo tajništvo dokument o tem položaju, ki bo služil kot podlaga za razpravo. Na njeni osnovi bodo zatem nakazali jasne smotre z.) prihodnje delovanje. Zasedanja se bosta udeležila tudi dr. Morese iz študijskega urada CISL in poslanec Vito Scalia, zvezni tajnik CISL za gospodarska vprašanja.
Glavni svet CISL, v katerem so zastopane vse stroke, se bo s tem zasedanjem lotil mestnih vprašanj v obrambo interesov delavskega razreda, pri čemer bo upošteval zadnje dogodke ter sprejel razne obveznosti glede borbe za uresničenje postavljenih smotrov.
Vabilo SG otrokom
Slovensko gledališče potrebuje za otroško igro »Rdeča kapica« več malih sodelavcev — otrok od 6.-12. leta, ki bi peli, rajali in igrali v
• Finančno ministrstvo razpisuje natečaj za zasedbo 255 mest pomožnega uradnika v izvršilnem sta. ležu periferičnih uprav za neposredne davke. Predpisana starost 18-28 let. Rok za izročitev prošenj zapade 17. novembra. Podrobnosti v Uradnem vestniku štev. 237 z dne 17. septembra.
...................................................................................iiiMHiimiiiiiiMiiniiumiiriiiiiiMiiiiiiiiimiliilliiiiiiimiiiiimimiiiiiilm
vlogah palčkov, zajčkov In žabic. Vsi, ki imajo veselje, naj se prijavijo v prihodnjih dneh v gledališču ali naj telefonirajo na številko 734-265.
Krasen uspeh SG v Kopru in Izoli
Igralec Martinuzzi v bolnišnici
Slovensko gledališče je včeraj in predvčerajšnjim nastopilo s tremi predstavami pred napolnjenimi dvoranami. V torek je v Kopru odigralo* «Tri sestre» popoldne in zvečer, včeraj zvečer pa isto delo še v Izoli. V Kopru so bile vstopnice za obe predstavi razprodane že dan prej in zvečer je bilo pred gledališčem polno ljudi, ki bi radi videli predstavo, pa niso mogli več v gledališče. Prav tako je bila včeraj dvorana v Izoli polna. Občinstvo je bilo nad igro navdušeno. Za gledališče pomeni ta turneja krasen u-speh.
žal pa lahko omenimo tudi neprijetno vest iz gledališča: igralcu Edu Martinuzziju je včeraj na vaji nenadoma postalo slabo in odpeljati so ga morali v bolnišnico, kjer je ostal, da se dokončajo pregledi. (V Izoli je namesto njega vskočil Adrijan Rustja). Želimo našemu vrlemu Martinuzziju skorajšnjega o-krevanja!
Sestanek v Nabrežini o prosveti in športu
Predsednik in tajnik Slovenske prosvetne zveze dr. Hlavaty in Švab sta se sinoči sestala v Nabrežini s predstavniki prosvetnega društva «Igo Gruden« in športnega društva «Sokol». Razpravljali so o delovanju na prosvetnem in športnem področju v nabrežinski občini.
Na sestanku so ugotovili, da je bilo opravljenega na prosvetnem in športnem področju že precej dela, da pa je treba vendar rešiti še nekatere težave, ki bodo gotovo odpravljene v tej sezoni, kar bo u-godno vplivalo na še bolj uspešno delovanje obeh društev.
Z namenom, da ponovno obudi staro tradicijo, priredi
SPDT	'
Planinski ples
ki bo v soboto, 16. novembra ob 21. uri v mali dvorani Kulturnega doma.
Vstop samo z vabilom! Zaželene so narodne noše!
Gledališča
Teatro Stabile
Danes ob 21. url bo v Avditoriju prva abonmajska predstava ansambla Teatra Stabile v sezoni 1968-69, drama Itala Sveva «Marijina dogodivščina« (L’avventura di Maria) v režiji Alda Trionfa in kostumi E-manuela Luzzatija.
Glavno vlogo bo igrala Franca Nu-tl, ki si je kot interpretatorka Sve-vovih oseb zaslužila nagrado «San Genesio« in nagrado I.D.I. Poleg nje bodo nastopili še Mario Erpichini, Paola Bacei, Massimo De Francovich, Gianni Galavotti, Franco Mezzera, Claudio Cassinelli, Giusy Carrara-Tieghi in Edoardo Zanmarchi.
Vstopnice so v prodaji v galeriji Protti (tel. 36-372 in 38-547).
Nazionale 14.30 «Mayerling». O. Sha-rif. C. Deneuve, J. Mason. A. Gard. ner. Technicolor.
Grattacielo 16.00 «Barbarella». Jane Fonda. Technicolor.
Eden — Zaprto,
Fenlce 15.30 «Shalak6». Sean Connery,
Excelsior 15.30 «Straziami, ma dl ba-cl saziami«. N. Manfredi, U. To-gnazzi, P. Tiffin. Technicolor.
Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) 15.30 «La scogliera del desideri«. R. Burton, E. Taylor. Technicolor.
Alabarda 16.30 «L’uomo venuto per uccidere«. Bart Harris. Technicolor.
Moderno 16.00 «Chtmera». G. Moran-dl. L. Efrikian.
Filodrammatico 16.30 »Pariš secret«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «E per tetto un cielo di stelle«. Giuliano Gemma.
Cristallo 15.00 »Dr. Zivago» Kolos letošnje kinematografije. Metrocolor.
Capitol 16,00 «La strana coppia«.- J. Lemmon, W. Mathau. Technicolor.
Impero 16.00 «Franco, Ciccio e le ve-dove allegre«.
Vlttorio Veneto 16.00 «Quella sporea dozzina«. Lee Marvin, Ernest Bor-gntne. Technicolor.
Garibaldi 16.30 «La noia». C. Spaak, H. Bucholz. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra 16.30 »La caduta detle aqu(i'le». George Peppard. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «Sei pallottole per sel carogne«. V. Priče, D. Yvarson.
Abbazia 16.00 »Danger«. Jean Marais in Marisa Mell. Technicolor.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo France Prešeren
priredi 8. novembra tjl. ob 20,30 Gregorčičevo proslavo v domači osnovni šoli. Na sporedu: govor, recitacije, mešani pevski zbor. Sodelujejo otroci osnovne šole. Vaščani vljudno vab. ljenl.
• * *
PD Barkovlje opozarja svoje člane ln ostale Barkovljane, predvsem mladino, da bo tudi v Barkovljah predvajanje filma KOZARA, in sicer v torek, 12. t.m. ob 20. uri v društvenih prostorih.
Ob tej priliki, po filmski predstavi, bi se pogovorili o barkovljanskth prosvetno - kulturnih razmerah in o bodočem delovanju. Vabljeni vsi.
Prosvetno društvo »France Prešeren* obvešča izletnike, da bo odhod v nedeljo, 10. t.m. ob 6.30 iz Boljun-ca.
DECEMBRA
izide
faksimilirana izdaja
S torkovega večera v Slovenskem klubu. Dr. Robert Hlavaty, predsednik SPZ, čestita prof. Speli Čopič, ki je imela predavanje o slovenskem slikarstvu
liiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitniiiiiiiiiiiii
UVELJAVITEV ZAKONA 0 SPROSTITVI NAJEMNIN
Trgovci se bojijo povišanja ki stopi v veljavo 1. januarja
Tržaški podžupan prof. Lonza j‘e zaprosil socialističnega poslanca Ferrija za posredovanje proti visokemu povišanju najemnin
Zakon o odpravi blokiranih najemnin povzroča velike skrbi ne samo prizadetim družinam, ki jih je v Trstu okrog 20.000, marveč tudi trgovcem, obrtnikom in lastnikom javnih lokalov, ki imajo svoje obrate v prostorih z blokirano najemnino. O tem vprašanju je bilo predloženih že nekaj vprašanj zlasti v občinskem svetu. Poleg tega pa so tudi posamezna združenja že posredovala na raznih mestih, da bi na katerikoli način omejili povišanje najemnin z vstopom v veljavo zakona 1. januarja prihodnjega leta ko bodo vse najem nine za poslovne prostore sproščene.
Tržaški trgovci so se obrnili na podžupana prof. Lonzo, ki je njihove želje nedavno tolmačil pred-
sedniku parlamentarne skupine italijanske socialistične stranke poslancu Ferriju. Prof. Lonza Je v brzojavki, ki jo je poslal poslancu Ferriju, obrazložil položaj tržaških trgovcev in poudaril, da sprostitev najemnin za poslovne prostore resno ogroža že itak hudo krizo trgovine na drobno v Trstu. Zato je podžupan zaprosil poslanca Ferrija, naj da pobudo na parlamentarni ravni, za ureditev tega vprašanja na način, da ne bo povišanje najemnin za poslovne prostore doseglo inflacionistdčne ravni.
Kot smo že svojčas pisali, je za stanovanja omenjeni zakon stopil v veljavo s 1. julijem letos. Zakon bodo postopoma uveljavljali do 1. julija prihodnjega leta.
VPRAŠANJA IN INTERPELACIJE V DEŽELNEM SVETU
Občina lahko pripravi podrobne izvršilne reguiadjske načrte
Vprašanje dvojezičnih tabel v dolinski občini - Pojasnilo o prispevku za videmsko športno palačo in za društvo «Ginnastica Triestina»
Na včerajšnji seji deželnega sveta so posvetili mnogo več časa kot običajno odgovorom na vprašanje in interpelacije svetovalcev. Razni odborniki so odgovarjali na 19 vprašanj in interpelacij svetovalcev, ki pa so se pretežno nanašala na razne probleme Furlanije.
Odbornik Stopper je odgovoril svetovalcu Lovrihi na vprašanje, ki se je nanašalo na odstranitev tabel v dolinski občini z napisom »Carabinieri - Orožniki«, ki jih je postavila občina, In kar je povzročilo med prebivalstvom neugoden vtis. Kot smo že pisali, je bila stvar urejena in so te napisne table vrnili na njihovo mesto. Toda vprašanje je bilo predloženo že precej časa od tega in je odbornik odgovoril nanj šele sedaj z zamudo, kot je pač navada v deželnem svetu. Odbornik je dejal, da je pri odstranitvi napisov šlo za očiten nesporazum, ki so ga kasneje z neposrednim stikom med občinsko upravo in karabinjerji pojasnili. Ker so bali napisi ponovno postavljeni na prvotno mesto, je torej vprašanje rešeno.
Odbornik za urbanistiko De Carli je odgovoril na interpelacijo liberalca Traunerja glede regulacijskega načrta tržaške občine. Rekel je, da je odborništvo končalo proučevanje tega načrta. Preden predložijo ta načrt pristojnemu deželnemu urbanističnemu odboru, so hoteli zvedeti za načrte glede cestnega prometa, ki jih je pripravila tržaška občina v okviru petletnega načrta, katerega proučujejo na tehnični ravni. Dežela hoče upoštevati te načrte pri proučitvi splošnega regulacijskega načrta, da se preprečijo morebitne ovire, ki bi onemogočile uresničenje programa glede mestnega prometa. O regulacijskem načrtu se mora izreči tudi odbor za solske gradnje, in sicer o površinah, ki so namenjene za te gradnje. Tržaška občina lahko že sedaj pripravi podrobne izvršilne načrte v skladu z različicami regulacijskega načrta. 29. t.m. pa se bo sestal dežeTni urbanistični odbor, ki bo proučil tržaški regulacijski načrt.
Isti odbornik je odgovoril sveto-
valcu Morelliju na interpelacijo o gradnji nove športne palače v Vidmu. Dejal je, da je dala pobudo za zgraditev te palače videmska občina, ker je v sedanji športni palači v Ul. Marangoni prostora samo za 1200_ oseb. Odbornik je naštel razna športna društva, ki delujejo v Vidmu, ter dejal, da se bo šport še bolj okrepil, ko bo zgrajena nova palača. Najbolj resno je sedaj vprašanje košarkarske ekipe Snaidero, ki igra v skupini A. Že lani ko je bila ekipa v skupini B, je primanjkovalo prostora za 500 gledalcev. Sedaj računajo, da bo prisostvovalo tekmam 4000 oseb, za katere je treba najti prostor. Računajo, da bo stala nova palača 300 milijonov lir, od katerih 220 za samo palačo, 80 milijonov pa za razne infrastrukture. Odbornik je tudi odgovoril na očitek Morellija, da je odborništvo zanemarjalo potrebe društva So-cieta Gtonastica Triestina in rekel, da je prispevalo 7 milijonov lir za telovadnico tega društva. Društvo ni nikoli zaprosilo za financiranje vseh del, kakor trdi svetovalec. Njegovo prošnjo bi v večji meri upošteval), če bi jo vložilo leta 1966, in sicer za prispevek za kritje obresti. Sicer pa je sploh prejšnji odbornik Cumbat pozval društvo, naj vloži prošnjo za omenjeni prispevek 7 milijonov.
Odbornik Stopper je odgovoril svetovalcema Bergomasu in Cala-brii o posebnih prispevkih za strokovno usposabljanje delavcev. Rekel je, da je deželna uprava poleg prispevkov pristojnega ministrstva dala prispevke za strokovno usposabljanje brezposelnih delavcev v enaki višini kot ministrstvo za delo in socialno skrbstvo, to je 300 lir za vsak dan navzočnosti. Prispevke je dobilo 291 učencev v 14 tečajih. Znašali so 8.759.100 lir. Ko so z novim zakonom zvišale te prispevke na 600 lir na dan, je tudi dežela zvišala ta prispevek na to vsoto. Takšen prispevek torej dobivajo sedaj brezposelni delavci bivšega podjetja Felszegi, ki obiskujejo dva tečaja za preusposab-ljanje. Gre seveda za 600 lir, ki
jih dobivajo poleg prispevka ministrstva.
Proslave
oktobrske revolucije
V glavni dvorani ljudskega doma v Ul. Madonnina 19 bo danes ob 20.30 proslava 51. obletnice oktobrske revolucije, ki jo prireja tržaška federacija KPI. Govorila bosta pokrajinski tajnik inž. Anto-nlno Cuffaro in Luciano Padovan, predsedoval pa bo Vittorio Vidali. Na sporedu so tudi revolucionarne pesmi in projekcija filma «Ca-pajev«.
Enaka manifestacija bo danes ob 20 uri v kinodvorani »Verdi« v Miljah, na kateri bo govoril senator Paolo Šema, predvajali pa bodo film «Oktobrska revolucija«.
Jutri ob 20. bo proslava pri Sv. Ani (Stara istrska ulica), kjer bo govoril sen. Šema.
Zlomila si je nogo
82-letma upokojenka Emma Pitto-ni vd. Bonacorsi je pred dvema tednoma padla na domačem stopnišču. Vzpenjala se je k hišnim vratom v Ul. Bergamasco 22, ko je nenadoma zgubila ravnotežje in nerodno padla.
Pri tem si je verjetno zlomila kolk in se močno udarila v križ. Dva tedna je preležala doma ‘n šele včeraj se je odločila, da so poklicali rešilni avto, s katerim so jo prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Okrevala bo v treh mesecih, ako ne bodo nastopile komplikacije.
Brezvestnemu šoferju
odvzeli vozniško dovoljenje
Adriana Mrdalija, ki je pred dne vd podrl pri Poljanu mladeniča in nato zbežal, ne da bi mu nudil prvo pomoč, so karabinjerji že aretirali. O tem smo obširno pisali v naši predvčerajšnji izdaji. Sedaj se je oglasila še prefektura, kd je sklenila, da se mu odvzame vozniško dovoljenje za dobo 24 me. secev.	i
iz I. 1584
Obsegala bo 1500 strani faksimila originala s številnimi lesorezi (format: 23x36,5 cm). Faksimile bo luksusno vezan v celo usnje, barva bo podobna pergamentni. Knjiga bo natisnjena na kakovostnem «chamois» papirju tako, da bo faksimile na moč podoben danes o-hranjenim izvodom Dalmatinove Biblije.
Opozarjamo vse tiste, ki jih to edinstveno delo mika, da bo naklada knjige omejena, zato naj se nanjo čimprej naročijo!
CENA KNJIGE ZNAŠA 37.500 LIR, PLAČLJIVIH V 12 OBROKIH.
Prednaročila sprejema
Uiaika khjigafaa,
i'K8T — ui. sv. 'rančiška 20 Tei. 61-792
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
r KST
Viale XX Settembre 16/111
Jugoslovanski celovečerni film
«KOZA RA»
ki na edinstven način prikazuje izrez iz NOB, bodo predvajali:
danes, 7. 11. ob 20.30 PD SLAVKO ŠKAMPERLE, v svojem sedežu, stadion «1. maj«;
v petek, 8.11. ob 20.30 PD LO-NJER-KATINARA v Lonjerju v soboto, 9. 11. ob 20.30 — PD «TABOR» na Opčinah; v ponedeljek, 11. 11. ob 21. uri PD Prosek - Kontovel; v torek, 12. novembra ob 20. PD Barkovlje;
v sredo, 13. 11. ob 20.30 PD Vesna v Križu; v četrtek, 14. 11. ob 20. 30 PD Prešeren v Boljuncu; v petek, 15. 11. ob 20.30 PD Slavec v Ricmanjih; v soboto, 16. 11. ob 20.30 PD Primorec v Trebčah.
Vabimo še preostala društva, da rezervirajo film za proste dni do 16. 11. (tel. 31-119).
Slovenska prosvetna zveza
Prosvetno društvo Slavko Škamperle vabi vse člane in prijatelje na predvajanje celovečernega jugoslovanskega filma KOZARA, ki bo danes ob 20.30 v društvenih prostorih. Toplo priporočamo točnost, ker traja predvajanje dve uri.
Današnja filmska predstava je v okviru društvenih prireditev za proslavo 25-letnice vstaje primorskega ljudstva.
KONCERT LJUDSKIH PESMI
V soboto, 9. novembra, bo v Mali dvorani Kulturnega doma nastopil naš domači
ZBOR J. GALLUS
s programom slovenskih narodnih pemi. Slišali bomo tako preproste kakor tudi zahtevnejše koncertne prireditve skladateljev Adamiča, Bajuka, Deva. Boštjančiča, Flajšmana, Merkuja, Vrabca in Žirovnika. Začetek ob 21, uri.
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
M
nm

vabi na
Odbor za proslavo stoletnice Kmečke čitalnice v Skednju
predavanje
DELEŽ ŠKEDNJA V SLOVENSKI KULTURI
ki bo v ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 v prostorih prosvetnega društva Skedenj. Predavala bo
Milena Lavrenčič - Lapajnetova Vstop prost.
priredi 9. 11. 1968 v dvorani prosvetnega društva v Barkov-ljah družabni večer s plesom z začetkom ob 19. uri.
Vabljeni vsi.
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Zg. Gorjah pri Bledu.
Vpisovanje in pojasnila na sedežu SKGZ v Trstu, Ul Gei> pa 9, tel. 31119.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 6. novembra 1968 se je v Tr rodilo 15 otrok, umrlo pa je 9 osi UMRLI SO: 80-letna Mercede F1 scher, 91-letna Emilia Dijekic vd. S lustio, 77-letna Stefania Alessaio • Manzutto, 74-letna Rina Degli Im centi por. Ciuffi, 65-letni Bruno M chi, 71-letna Ellsa Ortica, 74-letna N ria De Marchi por. Lussinl, 60-le Lodovico Purkelic, 68-letni Emi Viozzi,
TRŽAŠKA KNJIGARNA
l r»l . Ul. ir. Frančišku *>« Irlelon «1-702
Novo:
METLA VSEPOMETLA
L 550,—
BABICA	:> 150.—
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16 ure)
Busollrn Ul. Revoltella 41. Pizz Cignola, Korzo Italija 14. Prendi Ul. T. Vecellio '24 Serravallo, 'I Cavana 1.
nočna služba lekarn
(Od 19.30 do 0 3(1)
AlPEscuIapio, Ul. K6ma 15. INA Al Cammello, Urev, XX, septemt 4. Alla Maddalena, Ul. del)'lstna Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2
Darovi in prispevki
Štefanija Kralj, Trebče 122, daruje 1000 lir za pevski zbor Primorec v Trebčah. V isti namen daruje Zoran Škabar 2000 lir.
V počastitev spomina mame tov. Stanka Pertota daruje Zorka Kosovel 1000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Jožku Ma-verju darujeta Elza Kozina in Slava Slavec 2000 Ur za PD F. Prešeren
Ob težki izgubi Jožka Maver.ja i reka prosvetno društvo «Fran< Prešeren« svoje globoko sožal; materi, družini in sorodnikom.
7. novembra 1Mi
PRED ZAČETKOM JESENSKEGA ZASEDANJA POROTNEGA SODIŠČA
Včeraj izžrebana imena porotnikov
Na dnevnem redu so razprave zaradi tatvine, ropa, umora itd.
Včeraj je predsednik tržaškega Porotnega sodišča dr. Corsi izžrebal v posvetovalnici porotnega so-d šča imena ljudskih sodnikov, ki kodo sestavljali porotno sodišče, katerega zasedanje se bo začelo v kratkem, žrebanju so prisostvovali javni tožilec Tavella, odvetnika Padovani in Ugilessich ter zapisnikar Strippoli.
Po zakonu Je treba izžrebati deset imen. Včeraj pa se Je zgodilo, da so v tem številu prevladovale ženske. Ker ni bilo doseženo število petih moških članov, je predsednik Corsi izžrebal še tri dodatna imena.
V seznamu možnih ljudskih sodnikov prihodnjega zasedanja tega sodišča so naslednji:
Pečar por. Mosenjch Santina iz Ul. Žara 44, Guiducci opr. Stella Franca iz Ul. Molino a vento 3, Kumar por. Plerj Rosalla iz Ul. S Cllino 113. Fonda por. Jerman Maria iz Istrske ulice 32. Stacco por. Šansoni Nella iz Tržiča Ul. Risano 15, Pelin Giuseppe iz Ul. Boccaccio 12, Ravignanl Annama-ria iz Ul. Padovan 11, Pahor Luciane iz Ul. Zanella 70, Guštin Olaudio iz Ul. Pauliana 12, Goss Ada iz Krmina Ul. Udine 64. Val-lon Vinicio iz Ul. Coroneo 1. Ur-sini por. Ricoi lz Ul. Gatteri 5 ter Detla Mattia Glovanni iz Mira-marskega drevoreda 21.
Kot smo že poročali, bo ena od treh obravnav na prihodnjem zasedanju porotnega sodišča zadevala namerni umor, ki so ga zagrenili trije mladeniči v Ul. C. Bat-tisti, kjer je v taksiju živa zgorela ženska.	, .
Obravnave jesenskega zasedanja s» bodo začele tudi na prizivnem porotnem sodišču, kd mu bo predsedoval dr. Franz (Drisedni sodniki dr. Vitullo, generalni pravd-niki Franzot, Marši !(i Mayer).
Prva obravnava bo 18. novembra Na zatožni klopi bodo tedaj sedeli Lodovico Smilovlch, Vladimiro Gal-las in Italo GiacometU, k! so obtoženi tatvine, oziroma izsiljevanja. Mladeniči so na začasni svobodi, zagovarjal pa jih bo odv. Amodeo.
20. novembra bo obravnava proti Mariu Bressiju, ki je obtožen sramotenja italijanskega naroda. Bressi je priprt, zagovarjal ga bo odv. Aleffi.
22. novembra je na vrsti obravnava proti Giorgiu Cava=sl. F o-rellu Orsani in Silvanu Colettlju, ki so obtoženi ropa. Zagovarjal jih bo odv. Ferrero.
25. novembra bo obravnava proti Bergtu Olaniju, ki je priprt pod obtožbo umora. Zagovarjal ga bo odv. Masucci.
27. novembra se bo moral zagovarjati zaradi poskusa umora Giuseppe Caus. Moški je v priporu, zagovarjal ga bo odv. Padovani.
29. novembra bosta na vrsti Bruno Secohi in Mario Godnich (oba v priporu), ki sta obtožena ugrabitve osebe. Zagovarjal ju bo odv. Retta.
2. decembra bo obravnava proti
Cesaru De Toniju. Gabrielu De
Stefaniju, Brunu Borelli, Angelu Trentinu ter Fioravanteju Gran-zottu, ki so obtoženi ropa in drugih prekrškov. Vsi obtoženci so v priporu. Zagovarjal jih bo odv. Ghezzi.
Zadnja obravnava bo 4. decembra, in sicer proti Slobodanu Sje-klooi, ki je obtožen ropa. Zagovarjal ga bo odv. San toro.
Gradbeni inženir se hudo ponesrečil pri gradnji vile
Delo na gradbiščih terja marsikdaj žrtve. Vsak gib je na odrih nevaren, in to dobro vedo najbolj izkušeni zidarji.
Tokrat pa je žrtev hude nesreče na delu 57-letni inženir Pavel Vat-lcs, ki je nadzoroval gradnjo neke vile. Gradbišče leži na strmini pod
obalno cesto, nedaleč od bara «Ten
da rossa« pod Križem.
Stal je na delovnem odru nad strmino in na novem balkonu meril trdnost cementa. Nihče ni opazil, kako je inženirju nenadoma zdrsnilo, da je strmoglavil z odra več metrov globoko. Padel je na strmino, kjer se usipa grušč, ki so ga odmetali pri gradnji vile, in se ni mogel nikamor oprijeti. Tako je zdrknil s previsa štiri metre globoko in obležal. Pritekli so delavci in poskuša* nezavestnemu inženirju pomagati, drugi pa so stekli v bar, od koder so poklicali rešilni avto. Bolničarji so na vso brzino odpeljali ponesrečenca v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo, ker se je pri padcu ranil po telesu, v obraz in čelo ter se tako bil po glavi, da si je verjetno na-
pol
lomil lobanjo.
iiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiimiuiiiiiiiiiHHiiuiiiMimmunitiiiiiiiiuniHiiiiniimmiiiiii
V	VINOGRADUI	NAŠE DEŽELE
PRISRČNI POGOVORI NA DOBROVEM V GORIŠKIH BRDIH
Šest županov soglasno predlaga odprtje mednarodnega prehoda Jenkovo - Neblo
Pomembni izjavi čedadskega župana senatorja Pellizza in predsednika Nove Gorice Milana Vižintina o prijateljskih odnosih na naši meji
Lanska trgatev vrgla 1.322.000 stotov grozdja
Največ ji hektarski donos na Goriškem
Lanska trgatev je v naši deželi vrgla 1,322.000 stotov grozdja. Hektarski donos je bil znatno višji od poprečnega državnega donosa; 84 stotov proti 78 v državnem merilu. Po količini natrganega grozdja so bili najboljši vinogradi na Goriškem. saj je znašal poprečni hektarski donos v tej pokrajini 96 stotov; v videmski pokrajini in v pordenonskem okolišu je znašal
poprečni donos 86 stotov, v tržaški pokrajini pa komaj 50 stotov._ Se-
veda se hektarski donos občutno dviga oziroma krči od leta do leta, saj je odvisen od najrazličnejših činiteljev, od splošne letine, od vremenskih prilik, itd. Poprečen hektarski donos na področju celotne dežele je na primer dosegel v letu 1965 komaj 61 stotov grozdja.
Skoraj vse grozdje, ki.se prideluje na področju Furlanije - Julijske krajine, je namenjeno vinifika-ci.ii: le' na 23 hektarih vinogradov sc pridelUje namizno, grozdje. Lanska trgatev tega grozdja je vrgla le 2800 stotov.
Podatki, ki se nanašajo na lansko trgatev kažejo, da odpade na pokrajini Videm in Pordenon 81 odstotkov vsega deželnega pridelka; 15 odst. pridelka prispevajo vinogradi iz goriške pokrajine, na tržaške vinograde pa odpadejo le 4 odstotki. To kar zadeva grozdje vinifikacijo: glede pridelovanja
vo mesto goriškim vinogradom, ki so lani zagotovili 57 odst. vsega deželnega pridelka (1600 stotov); na drugem mesiu sta v tem pogledu pokrajini Videm in Pordenon s skupno 1100 stoti, v tržaških vinogradih pa so lani natrgali vsega le 100 stotov namiznega grozdja.
Nehvaležnost pa taka
V Ulici Molino a Vento ima Mario Picciola, ki sicer stanuje v Ul. Gatteri, prazno klet, ki je nihče doslej ni uporabljal. Pred dnevi se je pri njem zglasil sosed, 25-letni Silvio Galati, mehanik po poklicu. Poprosil ga je, naj mu odstopi klet za nekaj dni, ker da mora popraviti avto in nima ustreznega prostora. Picciola .je mladeniču zaupal še več, rekel mu je, da mu klet odstopi brezplačno, saj je sam ne potrebuje
<tVsi smo istih misli, da bi Jenkovo postal mednarodni prehod, in to čimprej. Pobrigal se bom pri italijanskih oblasteh, da bi ta naš skupni predlog uresničili,« je dejal časnikarjem senator Pellizzo, župan Čedada, po skupnem sestanku županov obmejnih občin briškega območja, ki Je bil v sredo popoldne na Dobrovem v Goriških Brdih. «Dokler pa status mejnega prehoda Jenkovo ne bo spremenjen v smislu naših sklepov, si bomo prizadevali doseči privoljenje u-sbreznih oblasti, da bi že sedaj dovolile prehajanje meje na tem področju s potnimi listi in da bi bil ta prehod neprekinjeno odprt dan in noč «
Sestanek županov obmejnih občin, je sklical predsednik občinske skiipščine Nova Gorica Milan Vižintin, udeležilo pa se ga je pet županov italijanskih obmejnih občin, in sicer iz krajev Čedad, Cor-no di Rosazzo, Praprotno, S. Gio-vanni al Natisone in Dolenje. Poleg županov so se sestanka udeležili še nekateri občinski tajniki in odborniki, iz Nove Gorice pa so bili prisotni šef za gospodarstvo pri občinski skupščini Tone Slapernik, njegov namestnik Rudi širnac ter svetovalec za obmejna vprašanja pri občinski skupščini Nova Gorica dr. Rudi Rutar.
Galati je vzel ključ in odšel. Čez
Pogovore, ki so bili v sejni dvorani zadružne kleti na Dobrovem, je začel predsednik Vižintin s pozdravnim nagovorom, v katerem je poudaril prijateljstvo med obema državama in tesne stike, ki nastajajo vzdolž naše meje. Za nje-
nekaj dni je ključ vrnil in se za hvalil.
Kmalu nato se je Picciola mudil v svoji kleti in brskal med svojimi stvarmi. Nenadoma pa je zapazil, da nekaj manjka. Res: mladenič, ki mu je bil storil uslugo, je v zahvalo odnesel štiri kolesa za avto «giulia».
Picciola je vso stvar povedal fi-
gove besede se mu je zahvalil se-
nator Pelizzo, ki je izrazil priprav ljenost naših oblasti na vedno tesnejše sodelovanje.
liciji, ta pa je Galatija prijavila
sodnim oblastem, pred katerimi se bo moral zagovarjati zaradi kraje.
namiznega grozdja pa pripada pr
•imhmiimmmmmim................................................miki...........................ti
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Z ukradenim avtom je povzročil karambol in precejšnjo škodo na petih avtomobilih
Po nesreči se je krčevito zjokal ■ Pogojno je bil obsojen na 10 mesecev zapora
Osnovno vprašanje, zavoljo katerega so se sestali, Je bila razprava o otvoritvi mejnega prehoda prve kategorije (mednarodnega prehoda), ki naj bi Goriška Brda, se pravi jugoslovansko ozemlje kar najbolj odprl za bližnje briško 'n ravninsko območje v Italiji. Vsi prisotni so se strinjali s predlogom, da je prehod Jenkovo (Neblo) najprimernejši tako za občine v go-riški kakor tudj v videmski pokrajini, ker Je nekje na sredini med Krminom in Čedadom. Prek Jenkovega je že speljana asfaltirana pot, ki povezuje briško središče Dobrovo z bližnjim furlanskim področjem.
V IZVEDBI ^SLOVENSKIH MADRIGALISTOV*
Izredno uspel Gallusov koncert v goriški stolnici
Madrigalisti gotovo zaslužijo sloves mednarodno priznanega komornega zbora
Zadnjo nedeljo so na vabilo Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici nastopili v goriški stolnici Slovenski madrigalisti iz Ljubljane, ki jih vodi Janez Bole. Spored koncerta je obsegal dela Jakoba Petelina-Gallusa in sicer skladbe moralne in cerkvene vsebine.
Med pogovori na Dobrovem v Goriških Brdih je šest županov sosednjih obmejnih občin sklenilo zagovarjati stališče o nuji novega mednarodnega mejnega prehoda. Jenkovo (Neblo), da bi dosegli še večji razmah osebnega in blagovnega prometa na obsežnem področju med Gorico in Čedadom
ll.ltllll............MM..............................................MM.I...................I.M.I..........MI........m.l....II.M.lil...imil..11.1...IMMMM.lt.il.H.lili..Mt.l.llimi.l.lll
J*:r-r- i
Na sporedu prvega dela nedeljskega koncerta so bili predvsem madrigali ali bolj točno skladbe z moralno vsebino. To so zelo lepo zgrajene in izoblikovane krajše kompozicije, ki v glasbeni govorici pouažarjajo razne moralne nauke. Tako smo lahko poslušali živahno "En ego campana*. nato bolj mehko in lirično rUulcis amica mea», turobni oz. strogi *Heu crucior cer-te* in «0 homo», ki izražata minljivost vsega zemskega in opomin na bližajočo se smrt Sledile so prijetno melodična *Nemo placet stultis* z bogatim prepletanjem posameznih glasov, nato dve skladbi z resno etično barvo «0 mora» ter iQnid sis, guid fueris». Zaključne skladbe prvega dela pa so že odražale manj asketsko vsebino (Odi et amo) ter se v marsičem že skoraj približale programski glasbi (Permultos liceat cuculus) z imitacijo naravnega sveta. Zadnja je bila šestglasna ritmično in melodično zanimiva Musiča noster amor».
Drugi del sporeda je obsegal pri kaz vrhuncev Gallusove cerkvene glasbe, ki se pri našem renesančnem skladatelju kaže poleg števil-nih maš v ■ globoko dognanih motetih. Splošno znan je motet *Ecce guomodo morilur justus*. ki so mu ljubljanski madrigalisti dali že neki liričen ton, ki se pa vedno ne prilega izvajanju polifonske glasbe. Sledila je resna skladba "Obseero. Domine» z značajem stroge molitve. Zelo lepo in pastoralno veselo je izzvenela fina izvedba božičnega moteta *llesonet in laudibus», kjer pride do izraza večzborje. V veličastni resnosti so se razlegali kromatični toni moteta Mirabile mgsterium», t> katerem se je včasih zelo približal Gallus skoraj sodobnim glasbenim izrazom. Izredno tekoče se razvije motet «Dt/Jusa est gratia» z markantnimi po-
lijonskimi vstopi. Skladba *Planxit David» v elegičnih tonih podaja znani biblični dogodek o Davidu in njegovem sinu Absalomu. Zadnji dve skladbi nedeljskega koncerta Slovenskih madrigalistov iz Ljubljane sta bi'i liturgični molitvi "Ave Maria» in iPater noster». Zlasti slednji ošmerogiasni motet je popolnoma polifonsko zgrajen, ritmično zapleten ter izrazno zelo prepričljiv. V tej skladbi so madrigalisti še posebej pokazali velika izrazno silo in duhovno globino, s katero morejo poustvarjati mojstrovine teh predklasičnih avtorjev.
Koncertu je prisostvovalo zelo številno občinstvo iz mesta in z dežele, pa tudi iz Trsta in z onstran meje. Pozdraviti moramo dvojezično napovedovanje v slovenskem in italijanskem jeziku in želimo, da bi se to uvedlo tudi na drugih mestnih prireditvah. Morda bi iz akustičnega vidika kje drugje koncert še bolje uspel.
Madrigalisti Slovenske filharmonije iz Ljubljane so danes med najboljšimi ansambli, ki gojijo renesančno glasbo v Sloveniji in Jugoslaviji. Po svoji umetniški kvaliteti in resni ter precizni interpretaciji izvajanih del gotovo zaslužijo sloves mednarodno priznanega komornega zbora. Z naše strani si lahko samo želimo, da bi jih št slišali v Gorici.
tH»*
Ponovna stavka v SAFOG
Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so za danes, 7. novembra, napovedale ponovno stavko v SAFOG; vsaka izmena bo stavkala zadnji dve uri. S stavko hočejo delavci opozoriti na svoje zahteve po minimalnih akordnih zaslužkih, ker je akordno delo poglavitni zaslužek delavcev.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V STEVEBJANIJ
lili j btoiu
Na tržaškem sodišču (predsednik Edel, tožilec Ballarini, zapisnikar Chiarelli) se je moral zagovarjati včeraj 25-letni Gualtiero C. iz Ul. del Lavatoio, ki ie bil obtožen, da je v zgodnjih urah 27. septembra letos ukradel avto znamke «mini-niorris« TS 100494 ter ga upravljal brez vozniškega dovoljenja.
Mladenič je zagrešil tatvino okoli 2. ure ponoči. Ukradeni avto je last 21-letne Silve Khermayer, ki je poročena s 30-letnim Romanom Pelizzolom. Moški, ki ima v zakupu bar na Trgu Stare mitnice (tik ob avtobusni postaji), je bil parkiral vozilo na Korzu Umberto Saba (bivši Korzo Garibaldi). Gual-
vozila potem pa ga je premagala I škode za 200.000 lir. Nadalje je po skušnjava ter ie sklenil, da si pri- škodoval avto znamke «giulia TI vošči kratek izlet z avtom. Ker ni 1300», ki je last Gianfranca Dor-bilo okence dobro zaprto, ga je lighierija. V tem primeru znaša
zlahka odprl, pritisnil na kljuko ter se vsedel za volan. Namesto ključa za startanje je uporabil škarjice, ki jih je potem pustil v vozilu. Veselo se je odpeljal po Ul. Carducci in potem po Ul. C. Bat-tisti. Do karambola je prišlo v Ul. Giulia, kjer je izgubil oblast nad vozilom ter se zaletel v vrsto avtomobilov. ki so bili parkirani v bližini križišča z Ul. Pisoni. Rezultat trčenja je bil v gmotnem pogledu katastrofalen. Mladenič je predvsem hudo poškodoval ukra-
tiero je nekaj časa oprezal okoli1 deno vozilo, na katerem je bilo
škoda 113.000 Ur. Poškodovana so bila tudi naslednja vozila: «inno-centi I 4» Bartolomea Pitacca (236.000 lir škode), «volkswagen» Giuseppa Fogarja (30.000 lir škode) in furgon podjetja nElectro-lux» iz Milana (škoda 8.000 lir). Skoraj vsi prizadeti so pozneje izjavili, da bodo mladeniča sodni.j-sko preganjali, če ne bo poravnal povzročene škode.
Nič čudnega, torej, če so karabinjerji našli mladeniča pol ure po tatvini v avtomobilu, kjer je krčevito jokal. Takoj je Gualtiero priznal, da je avto ukradel in se zaletel v druga vozila. Priprli so ga v koronejske zapore, od koder so ga včeraj izpustili na svobodo. Sodniki so ga namreč spoznali za krivega ter so ga obsodili za prvi prekršek pogojno na 8 mesecev in 30.000 lir globe, za drugega pa na 2 meseca pripora in 20.000 denarne kazni. Ker je kazen pogojna, so ga izpustili na svobodo. Javni tožilec se ni sprijaznil z razsodbo, temveč je vložil priziv.
Nespremenjena dravinjska doklada za trimesečje november-januar
Vseh šest županov se Je dogovorilo, da bodo predstavljali neke vrste stalni organ, ki se bo občasno sestajal ter preučeval vse stvari, ki zadevajo osebni in blagovni promet na tem pomembnem mejnem področju. Odprtje novega mednarodnega prehoda bi v marsičem pospešil takšen razvoj, saj se že delj časa opaža nuja po otvoritvi takšnega prehoda na sektorju med Gorico in Čedadom, ki je dokaj razsežen In tudi turistični ter gospodarsko pomemben. Prihodnji sestanek bo v Čedadu.
Medtem ko je predsednik Milan Vižintin v [»govoru s časnikarji izrazil takojšnjo pripravljenost občinske skupščine, da podpre in doseže hitro odprtje mednarodnega prehoda v Neblem in na takšen način na vse strani čim tesneje poveže Brda s sosednjimi kraji, je senator Pellizzo naglasil, da bi visoki stopnji odnosov med Italijo m Jugoslavijo ustrezala odprava potnih listov kot dokumentov za prenehanje meje ter njihova nadomestitev z osebnimi izkaznicami.
Po zaključku pogovorov je direktor kleti in zadruge na Dobrovem inž. Zvonimir Simčič razkazal gostom zadružno klet, ki je med najpomembnejšimi tovrstnimi o-brati v Jugoslaviji ter proizvaja letno 570 vagonov rebule, tokaja in merlota.
Občina potrebuje 20 milijonov za gradnjo električnih kabin
KRI in Soluy
Odobrene podpore dijakom - Olajšave pri zakolu praši-čev - Dražbena oddaja del za nadzidavo županstva
Na zadnji seji občinskega sveta val vsak četrtek od 10. do 13.
števerjanu je župan Klanjšček sporočil svetovalcem, da so nadzorni organi končno odobrili načrt za zvišanje poslopja županstva za eno nadstropje. Sporazumeli so se, da bodo čimprej razpisali dražbeno oddajo zidarskih del, na katero bodo povabili več gradbenih podjetij. Prevzemnik bi moral začeti z nadzidavo že zgodaj spomladi, čim bo dopuščalo vreme. Med zidanjem naj bi preselili občinske urade v prostore bližnjega otroškega vrtca, ki ga bodo zato odprli nekaj kasneje kot običajno. Kot znano je občinska uprava prejela lani pet milijonov državnega prispevka za ta dela, kar pa ne bo zadostovalo in bodo morali poiskati še druga sredstva za dokončno ureditev novega poslopja.
Na isti seji so odobrili nekatere ukrepe v zvezi z novo pogodbo za pobiranje občinske trošarine: določili so kavcijo v znesku 150 tisoč lir, ki jo bo moral položiti zakupnik, odobrili pravilnik za izterjevanje ter umik za poslovanje trošarinskega urada. Ta bo pošlo-

KULTURNE VESTI IZZA MEJE
Iz Rima poročajo, da se draginj ska doklada v trimesečju november 1968-januar 1969 ne bo spremenila. Vsedržavna komisija za ugotavljanje življenjskih stroškov, k; deluje pri osrednjem statističnem zavodu, je na seji 6. t.m. ugotovila, da življenjski stroški v trimesečju avgust - oktober letos, ki veljajo za določitev stopnje dra-ginjske doklade, niso dosegli tolikšnega povišanja, da bi opravičilo povišanje draginjske doklade. Ugotovljeno je bilo, da so življenjski stroški v omenjenem trimesečju dosegli stopnjo 152.17 v primerjali s prejšnjim trimesečjem, ko so znašali 151.78. Na osnovi sporazuma o premični lestvici se oba o-menjena indeksa zaokrožita na 152, kar pomeni, da draginjska doklada se za prihodnje trimesečje ne bo spremenila.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
V NOVIH ROKAH
Direktorsko mesto je prevzel režiser Jože Babič - Gostovanje gledališča v zamejstvu
Kostanji, kostan.il... In kmalu novo vino
MIMO «1 KlS-> PROSEK
predvaja danes, 7. t. m., ob 19.30 ba.rvni film:
CHIAMATA PERILM0RT0
po romanu Johna Le Carre Igrajo: JONES MASON, MAXIMILIAN SCHELL ln SIMONE SIONORET
Mladini pod 14. letom vstop prepovedan
Preiskava o vlomih v goriški vili
Preiskovalni organi še vedno preučujejo sledove, ki so jih tatje zapustili pri vlomu v dve vili v Drevoredu Colombo, In pa tehniko, s katero so svoj posel opravili. Vlom v vilo baronov Bianchi preiskujejo karabinjerji, vlom v hišo Edoarda Natina pa kriminalna policija.
Kakor smo že včeraj poročali, so v prvi vili odnesli za nekaj sto tisoč lir denarja, zlatnine in draguljev, v drugi pa samo manjši znesek v gotovini in nekaj srebrnine.
Goriško gledališče iz Nove Gorice je z novembrom dobilo novega direktorja. Poslej ga bo vodil režiser Jože Babič, ki Je dolga leta deloval v Trstu ter kot filmski režiser v Jugoslaviji. Pod njegovim vodstvom se Goriškemu gledališču obetajo boljši časi. Tako smo izvedeli, da se bo število Igralcev zvišalo od 10 na 20. Prav pred kratkim so zaposlili dva nova igralca, in sicer Jožeta Zalarja, ki je bil svoj čas že v novogoriškem gledališkem ansamblu, ter Matejo Glažar Babičevo.
Predvidoma v treh, štirih prihodnjih sezonah bo to gledališče postalo poklicno z dokajšnjim številom gostovanj tako doma kot tudi pri nas, v zamejstvu. Kot prvi re zultat takšne usmeritve je odločitev Goriškega gledališča, da v prihodnje gostuje z Goldonijevo komedijo «Tast po sili« v Trstu, Gorici in Beneški Sloveniji. Takšno gostovanje bo republika podprla s potrebnimi sredstvi.
Vrhu tega bodo uredili domačo dvorano v Solkanu. Namestili bodo nove sedeže in pa centralno kurjavo
(Iravnarjcvo zdravje je še vedno slabo
Zdravstveno stanje Alda Grav narja iz Pevme, ki se je prejšnji teden hudo poškodoval v prometni nesreči v Ločniku ln v kateri sta izgubila življenje Franco Furlan in Fulvio Bregant, je še vedno kritično. Se isti dan, ko se je zgodila nesreča, so ga odpeljali v videmsko bolnišnico, kjer so ga operirali. Zdravniki si na vso moč prizadevajo, da bi v okviru svojih sposobnosti napravili vse za njegovo okrevanje. Gravnerjevi sorodniki, znanci, predvsem pa domačini iz Pevme, kjer stanuje, z zaskrbljenostjo spremljajo njegov potek | zdravljenja.
ure. Govor je bil tudi o plače vanju znižane trošarine za prašiče za domačo porabo v kmečkih družinah. S tem v zvezi je svetovalec Slavko Stekar priporočal, naj bi v časopisju pojasnili ves postopek, kako doseči to ugodnost Tajnik dr. Bukovec je pojasnil, da plačajo kmečke družine le polovico predpisane trošarine za zakol prvega prašiča, ker se smatra, da gre ta za potrebe družine; od drugega prašiča in naslednjih pa je treba plačati celo trošarino. Olajšave za prvega prašiča pa veljajo le v primeru, da lastnik pravočasno prijavi zakol, se pravi v roku, ki ga vsako leto določi županstvo.
Kar se tiče prošenj dijakov za dosego študijske podpore in prispevkov za vožnjo, je zadevni občinski odbor sprejel vse prošnje; 22 dijakom, ki obiskujejo nižjo srednjo šolo v Gorici So odobrili prispevek za vožnjo in knjige, o-dobrili so tudi prispevek trem dijakom odnosno dijakinjam višjih srednjih šol; od teh je ena dijakinja v Trstu ln bo prejela nelcaj nad 51 tisoč lir podpore. V zvezi s tem je bil zopet govor o tem, da dijaki iz Jazbin ne prejemajo tovrstne podpore, to pa iz enostavnega razloga, ker nobeden od njih ni vložil prošnje na županstvu.
Svetovalci so potrdili tudi za letos lanske preglednike računov. S tem v zvezi sta svetovalca občinske enotnosti Slavko Stekar in Ciril Klanjšček predlagala, naj bi dali pregledovalcem več časa na razpolago, da bi pregledali račune, kar je občinski odbor vzel na znanje in obljubil, da bodo ustregli tel zahtevi.
Pri zadnji točki, razno, so se na seji pogovorili še o raznih drugih občinskih zadevah, župan Je poročal, da sta bila pred časom župan in tajnik dr. Bukovec pri pokrajinski upravi v Gorici, kjer sta predlagala, naj bi uredili dohode stranskih poti na pokrajinsko cesto, ki so jo ponekod precej dvignili nad prejšnjim cestiščem. Te dni so pripeljali na nekatera taka mesta material in stroje ter kaže, da bodo tudi to zadevo uredili.
Na županstvu so imeli pred dnevi tudi razgovore s predstavniki ENEL lz Gorice glede na napeljavo javne razsvetljave kjer je še nimajo in za okrepitev že obstoječe napeljave. Strokovnjaki EN F. L so predložili načrt, po katerem bo potrebno zgraditi dve transformatorski kabini, eno pri Jazbinah in drugo na Valerišču. Stroški za to delo bodo predvidoma znašali 20 milijonov lir ter bo morala ob-
činska uprava zaprositi za prispe vek dežele, potem ko bo prejela formalen proračun od strani ENEL lz Gorice.
Bil Je govor tudi o šolstvu učnih uspehih na osnovnih šolah im ob tej priliki so ugotovili, da imajo starši premalo stikov z učiteljstvom. Zato bi bilo prav, da prizadeti starši prišli večkrat na posvet k učiteljem in se z njimi pomenili o učnih uspehih svojih otrok in sodelovali tudi sami pri njihovi vzgoji v skladu s šolo.
Preteklo nedeljo je bil v Tržiču posvet tajništva KPI in organizacije v tovarni Solvay, na katerem so proučili stanje v tej kemični tovarni, kjer je velika zaskrbljenost zaradi položaja 400 delavcev, ki so tam zaposleni in jim grozi odpust zaradi zapore tovarne. Ugotovili so, da so na razne intervencije v zadevi prejeli vedno le nejasne in dvoumne odgovore. Položaj je podoben onemu v tovarni OMFA pred 10 leti, ki je imel 1100 delavcev ter so namesto nje odprli sedanjo tovarno vijakov, ki zaposluje 100 delavcev Takrat kot sedaj Je vlada pokazala veliko brezbrižnost ter pustila prosto roko podjetju IRI KPI stoji na stališču, da bi se morali vlada, deželni in krajevni organi odločno postaviti v tej zadevi proti samovolji nekega zasebnega koncema v korist prizadetih delavcev in skupnosti
Dve prometni nesreči
Včeraj dopoldne ob 8.45 so pripeljali v splošno bolnišnico v Gorici 16-letnega Lucija Rossa iz Ste-verjana, Dvor 8, ki je bil malo prej žrtev prometne nesreče na Tržaški cesti. Zdrayniki so mu ugotovili udarec v lobanjo in številna odrgnjenja ter so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju.
Rosso, ki je mehanični vajenec se je peljal po Tržaški cesti iz Gorice. Za njim je vozil avtobus podjetja «La Gradese« 36-letni Matteo Marchesan iz Gorice, ki je hotel pri hiši- št. 23 zaviti na levo in pri tem podri Rossa, kateri se je peljal pred njim na mopedu. Karabinjerji sp ugotovili le manjšo škodo na obeh vozilih. Avtobus je bil prazen ker ni bil v službi in zato ni bilo drugih žrtev.
Popoldne ob 14.25 pa sta na kri žišču	ulic Baiamonti in Vittorio
Veneto trčila dva avtomobila. Pri tem je bilo nekaj škode na obeh vozilih, ranjen pa ni bil nihče. Trgovec 47-lefcnl Dino Sciopetto Iz No-vente pri Vicenzi se Je peljal z avtom opel rekord po Ul. Vittorio Veneto proti mestu ter hotel zaviti v Ul. Baiamonti. Na križišču pa Je bil preveč neodločen in tako se je zgodilo, da je od strani zadel v njegovo vozilo 19-letni Roberto Duranti iz Gorice, Korzo Italija 195, ki se Je pripeljal za njim z očetovim fiatom 1300 ter ga hotel prehiteti Karabinjerji prvega pose ga so ugotovili nekaj škode na vo zilih.
Slovensko gledališče v Trstu
Gostovanje v KATOLIŠKEM DOMU v GORICI V soboto, 9. t. m. ob 20.30, v nedeljo, 10. t. m. ob 16. uri A P Cehov
TRI SESTRE
drama v štirih dejanjih Režiser: BOJAN STUPICA
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Katoliškega doma v Gorici.
Gorica
CORSO. 17.00:	«11 medico delit
mutua«, A. Sordi m B. Valorl. Italijanski kinemaskope v barvah.
VERDI. 17—22: «Straziaml, ma dl baci saziami«; U. Tognazzi in N. Manfredi; ital. film v barvah.
MODERNISSIMO. 17.30: «20.000 le-ghe sotto la terra«; V. Priče in S. Hart; italijanski kinemaskope v barvah.
VITTORIA. 17.15: «Quella carogna delTispettore Sterling«, Henry Silva in Beba Lončar. Kinema-skopski film v barvah Mladini pod 14 letom prepovedan
CENTRALE. 17.15: «Ci divertiamo da matti«; Rita Tushingham; a-meriški kinemaskope v barvah.
Tržič
AZZURRO. 17.30—22: ((Vietnam — guerra e pace«. Dokumentarni kinemaskopski film.
EXCELSIOR. 16—22:	«Tre fusti,
due bambole e un tesoro«; E. Presley
PRINCIPE. 17.30: «1 commedianU«, R Burton ln Alec Gulnnes. Kinemaskope v barvah.
Pri luičenju koruze se je ranil na stroju
Včeraj dopoldne ob 10. uri so pridržali na zdravljenju v goriški splošni bolnišnici 60-letnega Euge-nia Comuzzija iz Romansa, ki so mu ugotovili rano na levi roki s poškodbo na mišicah in kosti.
Comuzzi se je malo prej ranil pri stroju za luščenje koruze na domu, kjer mu je stroj potegnil roko med kolesje z navedenimi po sledicami.

DEŽURNI' LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna PONTONI BASSI — Raštel 26 - tel. 33-49.
TRŽIČ
Danes je v Tržiču odprta lekarna «Rismondo» — dr. Rismondo; Ul. Toti 52; tel 72-701.
RONKE
Danes le odprta lekarna «Alla Stazione« dr. Matitti; Drevored Garibaldi 3, Vermegliano.
KOLESARSTVO
SVETOVNO AMATERSKO PRVENSTVO
N060MIT
3. AMATERSKA LIGA
ATUTIKA
Danec Frey svetovni prvak v zasledovalni vožnji
Pozitivno kolo za naše ekipe Farik: Ambu je zmagal Razen Primorca so vse zmagale ker je bil dopingiran
2. Kurmann (Švica), 3. Bosisio (Italija), 4. Merlos (Argentina) ■ V hitrostni vožnji sta se Italijana Turrini in Borghetti uvrstila v polfinale
ZASLEDOVALNA VOŽNJA
MONTEVIDEO, 6, — Danska je zabeležila na letošnjem svetovnem amaterskem kolesarskem prvenstvu Izreden uspeh, na prvenstvo je poslala le dva kolesarja in oba sta postala svetovna prvaka. Za Fred-borgom je sinoči postal svetovni prvak tudi MOgens Frey v zasledovalni vožnji posameznikov. V finalu je premagal glavnega favorita v tej disciplini Švicarja Kavern Kurmanna.
V	bitki za tretje mesto je Italijan Bosisio (kot je bilo pričakovati) z lahkoto premagal Argentinca Mer-losa z naskokom več kot 3 sekund. Bosisio je imel v polfinalu slab žreb: srečal se je s Kurmannom, kateremu pravijo poznavalci kolesarskega športa »lokomotiva)). Odlični švicarski vozač se je moral sicer precej potruditi, da je ugnal Italijana, vendar pa Bosisio ni Imel nobenih praktičnih možnosti, da bi se uvrstil v finale. Kako zagrizena bitka se je bila med o-bema vozačema pove tudi podatek, da je Kurmann postavil v tej vožnji nov rekord proge. Verjetno pa je Kurmanna prav nastop proti Boe is tu tako utrudil, da nato v finalu za prvo mesto ni zmogel več zadosti sil za osvojitev zmage. Finale za 1. mesto:
1.	Mogens Frey (Danska) 5'02"36
2.	Xavier Kurmann (Svi.) 5'03”70 Finale za 3. mesto:
1.	Lorenze Bosisio (It.) 5'06”41
2.	Juan Merlos (Argen.) 5'09”66
HITROSTNA VOŽNJA
Italijani so sicer upali, da se bodo uvrstili v polfinale hitrostne vožnje vsi trije njihovi predstavniki, vendar pa je to uspelo le dvema: Turriniju in Borghetti ju. Poleg njiju sta polfinalista še Danec Fredborg in Belgijec Van Lancker. Fredborg je Izločil Italijana Verzinija, medtem, ko je Italijan Turrini v četrtfinalu premagal «dedka» prvenstva, 42-letnega Amerikanca Jacka Disneya. V četrtfinalu je dobro vozil tudi Italijan Borghetti, ki je dvakrat izboljšal rekord proge.
V	polfinalu bo Turrini nastopil proti Fredborgu, Borghetti pa proti Van Lanokerju.
Italiji tako po treh že opravljenih finalih, v katerih je osvojila tri bronaste kolajne, preostane u-panje na osvojitev naslova svetovnega prvaka le še v dveh disciplinah: v hitrostni vožnji in v tandemu. Dobre izglede za naskok na prvo mesto ima Turrini, ki bo letos prestopil med profesionalce in je torej to zanj poslednja priložnost. Leta 1965 je bil na svetovnem prvenstvu v San Sebastianu drugi (zmagal je Sovjet Phakad-Ee), drugi pa je bil tudi na letošnjih olimpijskih igrah. Seveda pa se bo-moral Turrini za tak podvig močno potruditi, saj bo ime! v Dancu Fredborgu izredno nevarnega nasprotnika. Ta se bo na vsak način skušal dokopati do še ene zlate kolajne, kar bi bil za Dansko izreden uspeh: tri zlate kolajne z dvema tekmovalcema.
Rezultati četrtfinalnih voženj so bili naslednji:
tiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii
Poroka (limondija
BERGAMO, 6. — Znani italijanski kolesar Fellce Gimondi se bo jutri poročil z gdč. Tiziane Bersa-no. Poroke se bodo udeležili številni znani italijanski kolesarji. Mladoporočenca bosta odšla na poročno potovanje na Kanarske o-toke.
Prva vožnja
Prvi četrtfinale
1.	Turrini (It.) 12”49
2.	Disney (ZDA)
Drugi četrtfinale
1.	Borghetti (It.) 11”85
2.	Goens (Bel.)
Tretji četrtfinale
1.	Van Lancker (Bel.) 11”92
2.	Simes (ZDA) četrti četrtfinale
1.	Fredborg (Dan.) 11”91
2.	Verzini (It.)
WASHINGTON, 6. — Od dneva, ko je na nekem washlngtonskem teniškem turnirju nastopila soproga bivšega ameriškega veleposlanika na Finskem Rowana in je to povzročilo hudo razburjenje med ameriškimi rasisti, so se odnosi med športnimi krogi v ameriški prestolnici močno skalili. Od preteklega avgusta dalje so si sledile druga drugi protestne resolucije, peticije, na sestankih je prišlo do medsebojnih obtoževanj, prijateljstva so se spreminjata v sovraštva Itd.
Gospa Rowan, žena veleposlanika Rowana je namreč enako kot njen mož — črnka. To je pa v ZDA kaj neprijetna zadeva, čeprav Je mož med najvišjimi državnimi funkcionarji. Gospo Ro-vvan so nekega dne povabili, naj nastopi na teniškem turnirju, katerega je organiziral «Inddan Spring Country Club». Rowanova je vabilo sprejela, toda to je povzročilo uraden odstop s turnirja treh najbolj znanih športnih krožkov v prestolnici: Chavy Chase, Wa-shington Golf an Country Club ter Columbia Country Club so odrekli svoje nadaljnje sodelovanje, Voditelji Kennwood Golf an Coun-try Cluba pa so sporočili, da se odslej ne bodo udeležili nobenega turnirja, na katerem bi nastopili tudi temnopolti igralci.
To se je zgodilo že letos spomladi, toda šele v avgustu so se izvedele nekatere podrobnosti, ko so pa ameriški časniki priobčili vso zgodbo gospe Rowan je prišlo do škandala večjih dimenzij.
Prvi se je umaknil Chavy Chase, katerega upravni odbor je dovolil svojim članom, da povabijo v klubske prostore svoje goste in prijatelje kakršnekoli polti, le če so kot posamezniki »sprejemljivi)).
Pri klubu Kenwood pa je prišlo med člani do majhne revolucije. Osem članov, med katerimi je tudi neki senator, zbira med ostalimi člani podpise na peticiji, ki zahteva reformo klubskih pravil, ki nasprotujejo včlanjenju temnopoltih oseb. Doslej so med 1500 člani zbrali 300 podpisov, vendar pa so naleteli na velike težave, ker je klubsko vodstvo skrilo seznam članov jn tako ne vedo, kje naj dobe še druge podpise.
Povsem drugačno stališče pa so zavzeli pri društvu Edgemoor Club, ki sodi med najbolj demokratične športne organizacije v Washilngto-nu. Vodstvo tega društva je namreč poslalo vsem športnim organi-I zacijam v prestolnici okrožnico, s I katero jih obvešča, da se odslej' ne
Druga vožnja
Prvi četrtfinale
1.	Turrini (It.) 1T72
2.	Disney (ZDA)
Drugi četrtfinale
1.	Borghetti (It.) 11’72
2.	Goens (Bel.)
Tretji četrtfinale
1.	Van Lancker (Bel.) 11”71
2.	Simes (ZDA) četrti četrtfinale
1.	Fredborg (Dan.) 12”06
2.	Verzini (It.)
bo pomerilo z nobenim klubom, pri katerem bi skušali uveljavljati plemensko razlikovanje.
Pobudo Edgemoor Cluba podpira, tudi washingtonsika teniška zveza, ki združuje približno 36 zasebnih krožkov. Na občnem zboru letos 25. novembra bo ta zveza predložila svojim članom predlog, po katerem bo sodilo načelo o plemenski enakosti med osnovna pravila tega združenja.
KOŠARKA
PESARO, 6. — V mednarodnem prijateljskem srečanju je Butan-gas Pesaro premagal ameriško peterko Al Starš Gillette z 72:66 (37:41).
OFK Beograd: Djordjevič; Vu-kasinovlč, Jokič; Sredojevič, Mesa-novid, Stepanovič; Trudika, Stojanovič, Santrad, šekularac, Matkovič (Maravld).
Bologna:	Vavassori; Ardizzon,
Roversi; Cresci, Janich, Gregori; Pace, Bulgarelll, Muiesan, Turra, Savoldi.
V prvi tekmi 2. kola nogometnega tekmovanja za pokal sejemskih mest je OFK Beograd premagal danes v Beogradu pred pičlimi 1500 gledalci Bologno z 1:0 (1:0). Zmaga domačih je bila zaslužena morala bi pa biti še večja. Domači, ki so nastopili brez Milutinoviča in Petkoviča, so bili ves čas igre, razen zadnjih deset minut, ko so Bolonjčani skušali Izenačiti, nadmočni. V številnih napadih je bil OFK Beograd učinkovit samo v 35' ko je Vukasinovič streljal od daleč, vratar Vavasori je kratko odbil žogo, ki Jo je vodja napada Santrač poslal v mrežo. V 64' je sodnik oškodoval domače za enajstmetrovko, ko je branilec Ardizzon v kazenskem prostoru grobo zrušil šekularaca. Gostje iz Bologne so Imeli samo e-no resno priložnost v 41’ ko je Muiesan iz neposredne bližine streljal mimo vrat.
• • *
Juventus — Eintracht	0:0
Škotska — Avstrija	2:1
Norveška — Francija	1:0
V tretjem kolu III. amaterske lige ni prišlo do presenetljivih rezultatov, pač pa smo zabeležili v skupini «L» kar 26 golov (nov letošnji rekord). To je seveda treba delno pripisati tudi blatnim igriščem, ki so znatno ovirala potek nedeljskega zavrtljaja v katerem so naše enajsterice igrale takole:
Inter SS - Primorec
Hud poraz Trebencev
Trebenci so v nedeljo doživeli hud poraz. Za ta spodrsljaj imajo sicer delno opravičilo v tem, da so stopili na igrišče brez branilca Pa-patica in »prostega igralca« Fonta-nota. Njuni mesti sta zavzela Del Bosco in Kralj E., ki sta nadvse razočarala. Posebno Kralj se v vlogi prostega igralca ni znašel in je napravil nešteto napak. Poleg tega pa je tudi Suber jasno pokazal, da mu njegova vloga ne odgovarja. Večkrat se je pomikal v napad ali pa igral na sredini igrišča in je s tem pustil preveč prostosti srednjemu napadalcu domačinov Zampoliju, ki je tako z lahkoto preigraval prostega Kralja ter prav v eni izmed teh akcij je Zam-poli povedel domačine v vodstvo. V nadaljevanju tekme se igra ni menjala, nasprotno, Trebenci so zaigrali še slabše kot v prvem polčasu, predvsem v obrambi, tako da so Tržačani .še trikrat potresli mrežo Primorca. Sicer pa moramo povedati, da so domačini dobro in uigrano moštvo, ki se odlikuje predvsem v napadu. Dokaz za to Je rezultat 4:0 a Trebenci bi lahko z manjšo škodo zaključili to srečanje, če bi trener, takoj ko je opazil napake Suberja in Kralja, menjal sistem take igre.
Tecnoferramenta - Primorje
Verginella dvakrat uspešen
Srečanje med Teonoferramento
Romunija-Anglija 0:0
BUKAREŠTA, 6. — Izredno živahna romunska državna nogometna reprezentanca je danes prisilila svetovnega prvaka Anglijo k neodločenem rezultatu, le malo je manjkalo, da ni pripravila velikega presenečenja. Romuni so namreč v nasprotju z dokaj slabimi nastopi v zadnjih tekmah danes zaigrali zelo dobro, bili so napadalni in borbeni, kar pove tudi razmerje v kotih 11:0 v korist domačinov.
Angleži so se predstaviti z enajsterico, ki je imela posebno v o-brambi vrsto sprememb. Postava Anglije Je bila namreč taka:
Banks; Wright (McNab), Nevv-ton; Mnllery, Labone, Moore; Bali, Hurst, Bobby Charlton, Hunt, Pe-ters.
To moštvo, ki bi moralo predstavljati ogrodje enajsterice, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu leta 1970 v Mehiki pa je razočaralo. Med posameznimi vrstami ni bilo sporazumevanja, skupna igra je šepala, zlasti pa je manjkala povezava med obrambo in napadom. Ker je Angleška reprezentanca poleg tega igrala tudi dokaj počasi ni bila kos svojim nasprotnikom.
■■■■■■■■■iiiii.■■■■umnim.imiimmmiummmmm.■miimmiim..
Rasistično razlikovanje tudi v ameriškem športu
Hud spor v ameriškem tenisu zaradi plemenske diskriminacije v tej panogi
iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SEJEMSKI POKAL
OFK Beograd-Bologna 1:0
Domačini so bili kljub nepopolni postavi ves čas v premoči
MEDDRŽAVNO SREČANJE
in Primorjem je bilo kljub blatnemu igrišču zanimivo od začetnega udarca do konca. Prav glede igrišča so bili domačini favorizirani. Tecnoferramenta ima premoč na sredini igrišča in je s tem z lahkoto branila rezultat 0:0. Primorje je sicer v začetku napravilo taktično napako, da je preveč popuščalo in so Tržačani gospodarili na sredini igrišča. Ko pa je v drugem polčasu Verginella prišel do prvega zadetka se je stanje popolnoma spremenilo. Domačini so bili prisiljeni odpreti svoj «zid,> na sredini igrišča in iskati pot do izenačenja. Primorje je to izkoristilo in Verginella je v protinapadu še enkrat zadel mrežo ter zagotovil Primorju obe točki, čeprav so domačini proti koncu tekme znižali izid na 1:2.
Union - Gretta
Toča golov v mreži Grette
Podlonjerci so v nedeljo z visoko zmago nad Gretto razveselili svoje navijače. Tako visoke zmage Union ni še nikoli dosegel v prvenstvenih tekmah in je zato popolnoma razumljivo veselo razpoloženje Podlonjercev. Union je v nedeljo odlično zaigral v obrambi, na sredini igrišča in v napadu ter je s tem popolnoma onemogočil nasprotnika, čeprav so gostje dosegli prvi gol. Sicer so predstavniki Grette .še enkrat pokazali svojo šibkost, tako da naloga podlonjercev (spraviti v mrežo Grette 6 golov) ni bila težka. S tem so osvojili obe točki in napravili korak naprej v lestvici.
Vesna - Libertas Opčine
Križani še vedno prvi
Križani so tudi v nedeljo zaključili srečanje v svojo korist. Kljub rezultatu 3:1 pa ne moremo reči, da so »plavi)) zaigrali najbolje. Vsekakor moramo upoštevati, da je že v 15’ igre Manzin povedel v vodrtvo Vesno, pet minut kasneje pa je Rabusin podvojil rezultat. Potem je Vesna nekoliko popustila in je le nadzorovala sicer šibko opensko enajsterico, ki razen v nekaj protinapadih ni prišla do izraza. Drugi del igre je bil podoben prvemu, čeprav so po tretjem golu Vesne tudi gostje prišli do častnega zadetka. Vesna si je tako zagotovila obe točki in je ostala še vedno na vrhu lestvice.
Roianese - Breg
Slaba igra Brežanov
Brežani so v nedeljo prišli do obeh točk. Kljub zmagi pa so navijači plavih ostali razočarani. Brežani so namreč zaigrali zelo slabo, vsaka akcija je bila improvizirana. Na sredini igrišča so nastale vrzeli, ki jih Leban in Bas-sanese nista mogla pokriti. Tudi v obrambi je precej šepalo, skratka sreča je bila v tem, da je bil nedeljski nasprotnik šibek, ker bi sicer plavi gotovo prišli domov praznih rok. Tolažilo je vsaj v tem, da sta obe točki ostali plavim.
Lib. Prosek - Zarja
Končno zmaga za Bazovce
Zarja je v nedeljo prišla do prve zmage. Bazovci so dobro zaigrali, predvsem v p.p. in so dosegli dva gola. V nadaljevanju pa so nekoliko popustili, tako, da so domačini znižali rezultat. To je seveda vzpodbudilo Bazovce, ki pa niso bili preveč odločni, predvsem v napadalni vrsti, kjer se še vedno čuti pomanjkanje strelca, ki bi znal izkoristiti ugodne priložnosti. Enajsterica Libertasa je celo imela priložnost izenačiti stanje v zadnjih sekundah igre a je zastrelja-
Bodo nadzorstvo proti dopiiiffiranjii uvedli
la enajstmetrovko. Tako so (sicer že obupani navijači) z veseljem pozdravili prvi točki Zarje.
SKUPINA «L»
IZIDI
Inter — Primorec 4:0 Tecnoferramenta — Primorje 1:2 Union — Gretta 6:1 Vesna — Lib. Opčine 3:1 Lib. Prosek — Zarja 1:2 Viani — Coop 2:3
LESTVICA
Vesna	3	3	0	0	1:1	6
Inter	3	3	0	0	9:2	6
Primorje	3	3	0	0	8:3	6
Union	3	2	0	1	10:6	4
Tecnoferram.	3	2	0	1	4:3	4
Coop	3	2	0	1	5:5	4
Viani	3	I	0	2	4:5	2
Zarja	3	1	0	2	3:5	2
Lib. Prosek	3	0	1	2	5:7	1
Lib. Opčine	3	0	1	2	5:8	1
Primorec	3	0	0	3	1:7	0
Gretta	3	0	0	3	2:12 0	
SKUPINA «M»
IZIDI
Roianese — Breg 2:3 Virtus — Esperia 2:1 Don Bosco — Lib. Barcolana 1:3 Giarizzole — Campanelle 1:2 Zaule — Flaminio 0:2 S Sergio — Edera B 1:1
LESTVICA
Flaminio	3	3	0	0	6:0	6
Breg	3	3	0	0	10:4	6
Esperia	3	2	0	I	8:4	4
Campanelle	3	1	2	0	2:1	4
Lib. Barkovlje	3	1	2	0	6:4	4
Edera «B»	3	0	3	0	4:4	3
Roianese	3	0	2	I	5:6	2
Don Bosco	3	0	2	1	2:4	2
Zaule	3	0	2	1	2:4	2
Virtus	3	i	0	2	3:6	2
S. Sergio	3	0	1	2	4:8	1
Giarizzole	3	0	0	3	4:10 0	
RIM, 6. — Znani jugoslovanski atlet Nedo Farčič je izrekel na račun italijanskega tekača Antonia Ambuja hudo obtožbo, namreč, da je bil letos 1. novembra v Tridentu dopingiran. Ambu je na tem tekmovanju zmagal, Farčič pa je bil drugi.
«Ambu ne predstavlja v Evropi ničesar,* je dejal Farčič po zaključku teka v Rimu v ponedeljek, kjer je bil prvi, Ambu pa šele tretji, »vedno je zadnji ali pa odstopi. Samo v Italiji vedno zmaguje, v Tridentu pa je prvega novembra zmagal le zato, ker je bil dopingiran.*
Razumljivo je, da so te težke obtožbe 26-letnega člana beograjskega Partizana Neda Farčiča močno odjeknile ne le v italijanski atletiki, ampak v italijanskem športu sploh. Doslej se namreč se ni zgodilo, da bi v tej panogi zabeležili pri bolj znanih tekmovalcih tovrsten prekršek. člen 17, paragraf 2, odstavek F pravilnika FIDAL točno predpisuje, da je vsem atletom pred in med tekmovanjem strogo prepovedano jemati kakršnakoli poživila, kar prepoveduje tudi člen 144 tehničnega pravilnika mednarodne atletske zveze
Do tega incidenta je prišlo, ker je Ambu v ponedeljek v Rimu po prihodu na cilj protestiral, češ da sta Farčič in De Palma, ki sta tekla pred njim. ubrala na zadnjem koncu 20 km dolge proge bližnjico in sta torej s tem skrajšala progo. Razsodišče je takoj uvedlo preiskavo in je nato izjavilo, da sta omenjena tekača res tekla po krajši progi, toda to jima ni dalo tolikšne prednosti, da bi bil zaradi nje Am-
v Italiji tudi v atletiki?
bu bistveno oškodovan. Zaradi Am-bujeve pritožbe je bil Farčič užaljen in je takoj izjavil, da je bil Ambu v Tridentu dopingiran. Zanimivo je, da je Farčič zdaj to izjavo le ponovil: že pred nastopom je namreč organizatorjem povedal, da je Ambu dopingiran, kar so v Rimu tudi potrdili.
Zdaj se je čutilo užaljeno Ambu-jevo matično društvo Lilion Snia, katerega predsednik dr. Romolo Giani je takoj brzojavno zahteval od italijanske atletske zveze naj uvede o vsej zadevi preiskavo. Ta je res začela s preiskavo in je med drugim tudi že stopila v stik z jugoslovansko atletsko zvezo, da bi razčistila vso afero.
Farčič, ki sicer že več časa živi stalno na Švedskem in se je letos kot član jugoslovanske olimpijske reprezentance v Mehiki uvrstil v teku na 10.000 m na 9. mesto z zaostankom 23”8 za zmagovalcem Te-mujem, sodi med boljše evropske dolgoprogaše. V Italiji je nastopil že večkrat in skoraj vedno ga je Ambu premagal.
NOGOMET
Brazilija - oslali sv«t
RIO DE JANEIRO, 6. — Reprezentanca sveta, kii se bo danes ponoči pomerila z reprezentanco Brazilije bo sestavljena tako:
Jašin (SZ), Perfumo (Arg.), Schutz (Z. Nem.); šesternev (SZ), Marzolini (Arg.), Beokenbauer (Z. Nem.); Amancio (Sp.), Overath (Z. Nem.), Albert (Mad.), Szuecs in Farkaš (Mad.).
Bruno Rupel
....................... ■ ■■ ■ >■ 11 ■■ i ■■ ■■■ ■ ■■■ ..■■■■■m.....iiiiiimiiiimi.....im..
Q5^P Z letošnjih olimpijskih iger
Olimpijski tek na 400 m z ovi- celih 7 desetink sekunde, kar je jan Frinoli, ki ie bil v finalu
imi	'nrinratril lo.+ r\e TrkillG/-* v-.*./-. Kila	r4-n«i4n..	„..	‘__• •
rami je pripravil letos veliko presenečenje. Zmaga Angleža Davida Hemerya sicer ni prišla toliko nepričakovano, kolikor sta presenetili dve drugi dejstvi: najprej to, da je Anglež potolkel dosedanji
1 ucacuiiK. seKunue, Kar ]e bila res fantastična storitev, potem pa tudi to, da ni uspelo favoriziranim Amerikancem v tej disciplini osvojiti niti ene kolajne. Tudi ostaia dva dobitnika koiajn sta bila namreč Evropejca: Zahodni Nemec Hennige in Britanec
/“»»»v«,	uuocutui.pj m menico nennige m Britanec
svetovni rekord na tej razdalji za 1 Sherwood. Nastopil ie tudi Itali-
zadn.ji.
Na sliki vidimo zadnje metr pred ciljem v predteku te disc. pline, v katerem je zmagal Frinol (506) s časom 49”9 drugi je H< mery (402) 50”3. tretji Francoz Po: tier (624) in četrti Finec Toumine' (435).
______AUSTIN LEE--
Nesrečni ženin
«Prav lepa vam hvala,« je rekla Mrs. Fisher. «Debela postajam, nič več mi noče ostati v naročju.« Veselo se je zasmejala.
Miss Favvcett se je negotovo dvignila. «Mislim, da bom šla za trenutek ven,« je rekla.
«Saj ste res bledi,« je dejala Mrs. Fisher. «Ali ne bi bilo bolje, da malo ležete? Vam lahko prinesem kak prašek proti glavobolu?«
»Ne, hvala, popolnoma dobro se počutim.«
Vendar je nazadnje odšla v svojo sobo in se zleknila na posteljo. Tudi toliko moči ni imela, da bi šla v jedilnico večerjat, ampak je prosna strežnico, da ji prinese nekaj jedi gor v sobo.
Je napravila dovolj? To vprašanje jo je neprestano mučilo. Morda Mrs. Fisher več dni ne bo odkrila izrezka.
Imela je sobo z balkonom na morje, neprijetno podobnim tistemu iz katerega je v hotelu Royal občudovala mesečino. Vendar tokrat ni bilo meseca. Nekaj časa je stala
zunaj in gledala po razsvetljeni promenadi, potem pa je zgodaj legla in se leže spraševala, ali Mr. in Mrs. Fisher praznujeta svoje medene tedne s steklenico šampanjca.
Morski zrak jo je uspaval. Ko je kake pol ure brala, je ugasila luč in skoraj takoj zaspala.
Uro pozneje se je nenadoma prebudila. Spet so jo mudile moreče sanje. Slišala je hrup in tekanje po hodniku in histerično žensko vreščanje.
»Ne!« je zavpila in skočila s postelje. Vrgla je nase staro jutranjo haljo in odprla vrata.
Na hodniku je stal policist v uniformi. Ko je slišal, da je odprla vrata, se je obrnil in šel k njej.
«Uboga Mrs. Fisher,« je rekla Miss Favvcett obupano. «Vse skupaj je moja krivda! Morala bi bila kaj napraviti!«
«Ste vi prijateljica Mrs. Fi-sherjeve?«
«Dia — ne, nisem. Šele popoldan sem jo prvič videla. Vendar sem vedela, da jo misli mož ubiti.«
«Ne bodite no tako umi, Miss. Saj nisem rekel še ničesar o umoru.«
Tisti trenutek je stopila skozi vrata doli na hodniku Mrs. Fisher. Miss Favvcett se je zgodilo nekaj, kar se ji ni še nikoli v življenju. Omedlela je.
Ko se je spet zavedala, je ležala na svoji postelji. Ženska, ki je bila videti upravnica hotela, ji je močila čelo z vlažnim robcem. Ob postelji je stal policist.
Miss Fawcett se je skušala dvigniti.
«Kaj se je zgodilo?«
»Zal se je zgodila nesreča,« je dejal policist.
«Pa vendar ne Mrs Fisher-jevi?«
Policist jo je radovedno pogledal.
«Njenemu možu,« je rekel.
Miss Favvcett niso klicali na zaslišanje in tudi v Lymchur-chu ni ostala.
Teden pozneje je pozvonil poštar pri njenih vratih. Navadno je vrgel pisma skozi špranjo v vratih, a to je bilo priporočeno. V ovojnici je bilo sto funtov. Pismo pa se je glasilo:
Draga Miss Favvcett!
Spominjam se, da ste izrazili željo, naj moj pokojni mož zapusti kaj sirotišnicam. Vem, da bi to napravil, ko bi vedel za vašo prijaznost do mene in za vaše zanimanje zame. Za-
to prilagam pismu sto funtov, da jim jih lahko pošljete. Gotovo mi oprostite, da sem poiskala vaš naslov v hotelskem imeniku.
Nekoč je prišel Indijanec Ascension k meni in me vprašal, ali ne bi mogel dobiti enega mojih mladih psičkov. Imel sem jih pet pa bi bil vesel, ko bi se mogel iznebiti treh.
«Prav gotovo lahko dobite enega,« sem dejal, »katerega bi pa imeli radi?«
Psički so se igrali s svojo materjo poleg naju na pesku, «No le hace, to mi je vseeno,« je rekel Ascension. ((Dajte mi, katerega hočete, seflor.«
Pograbil sem enega izmed kužkov in ga ponudil Ascen-sionu. Ta ga je takoj božal in se z njim spoprijateljil. Nisem imel namena, zahtevati kdo ve kaj za psa. Toda človek mora biti previden, če kaj podari. To se sicer razume napak. Ce bi mu psa podaril, bi čez kake pol ure prišli vsi moški in fantje iz vasi, naj jim podarim kakega psa. Potem
Z globoko hvaležnostjo in prisrčnimi pozdravi
Vaša vdana Emily Fisher Konec
pa bi me tisti, katerim ne bi podaril psa, ker sem imel pač samo tri, vpraševali, zakaj sem dal psa ravno Juanu in ne Pe-dru, zakaj Eliciu in ne Ana-stasiu, kaj neki da mi je storil dobrega Elicio, da sem dal psa njemu, ko mi je vendar Nazario ravno včeraj prinesel pol buče. In ko sem že začel s tem, da sem nekomu podaril psička, lahko pride naslednje ga dne kak moški in mi poreče, da bi mu lahko dal eno izmed malih koz ali izmed mladih prašičkov. Takele izkušnje človeka pouče, da mora vsako svojo namero dobro premisliti, preden jo izvrši.
«Psiček stane eno pezo,« sem zdaj rekel Ascensionu.
«To je za takega psička vse predrago,« je nato odvrnil. »Saj še niti prav lajati ne zna.«
«če vam je Perrito predrag, lahko dobite onega tam,» je
pograbil sem malčka, «ta pa velja samo osemdeset centa-vov, štirikrat po dvajset cen-tavov.«
Ta psiček je bil ravno tako dober kakor oni za en pezo.
«Lahko pa dobite tudi tega tu,» spet sem pograbil drugega, «ta pa stane le osem realov.« Osem realov je en pezo.
«Samo osem realov?« se je začudil Ascension. «To je pa res poceni. Kako le morete dati tako lepega psa tako poceni?«
»To storim pač samo za vas, Ascension, kdo drug bi mi moral plačati zanj najmanj dvanajst realov.«
Ko je nekoliko preudaril, je rekel:	((Vseeno pa vzamem
rajši psa za en pezo. Saj je to zelo drago, mucho dinero, toda ta je najboljši pes, najpogumnejši. Ta bo dober la-javec, to že zdaj vidim.«
Dvignil je psa, ga vzel v naročje, rekel «Adios, seftor!« ter hotel oditi.
«Oiga, Ascension, poslušajte vendar, kaj pa je s pezom? Saj sem vam dejal, da pes stane en pezo.«
Ascension se je čisto nedolžno ustavil. «En pezo? Da, res je, seguro, en pezo. To ste rekli, en pezo.«
«In ta pezo mi morate zdaj dati, Ascension, ali pa ne smete vzeti psa s seboj.«
»Jaz, kaj pa ste vi pravza-
prav?« je vprašal Ascension, ne da bi postavil psa na tla. «Ste pravzaprav kristjan ali ste pogan? Tega si ne bi o vas mislil. Saj vendar vidite, kako me ima pes rad.«
To ni bilo čisto res. Psiček je brcal in se branil ter se je hotel vrniti k svoji materi,
«Mar ne vidite, seflor, da mi hoče pogumni pes vedno k licu, ker me ima rad in ne mara več od mene stran?« Moral sem napeljati pogovor spet k jedru, kajti spoznal sem njegovo namero, da hoče pravno stališče zamotiti in ga u-smeriti tako, da bi lahko on zahteval od mene en pezo zato, da sploh odnese psa k sebi domov.
((Imate pezo pri sebi?« sem ga vprašal.
«Ne, seveda nimam nobenega peza pri sebi.«
«Torej mi morate psa spet vrniti in mi najprej prinesti en pezo,« sem rekel in mu odvzel psa.
Nikakor ni bil užaljen. Nekaj časa je še postal, gledal psičke, ki so se igrali, govoril nekaj nevažnega in odšel svojo pot.
Drugo jutro je bil Ascension že zgodaj spet pri meni.
«Kdo pa vam kuha frijoles?« je vprašal.
«Kar sam si kuham.«
«A kdo vam pripravi tor-tillas?«
«Tudi te si naredim sam.«
Zmajal je z glavo. Stal je pred docela tujim svetom. Zanj je bilo nerazumljivo, da kak mož lahko živi sam, da si sam kuha in si sam pere perilo. Celo indijanski vojaki imajo svoje žene v bližini in kadar prevažajo vojake, morajo poslati z njimi tudi žene.
Zdaj me je nekaj časa gledal in potem dejal: ((Prav nič zdravi niste videti, seflor. Nobene tolšče nimate na sebi. Kakor kak suh petelinček. Mislim, da to ni dobro za vas. Veste, da bi lahko kaj oboleli, ali veste tudi to?«
«Jaz? Obolel? Zakaj?«
Počakal je in videti je bilo, ko da premišlja, kaj in kako naj kaj reče.
Naposled se je le odločil za način, kako bo izrazil svoje misli: »Da, na bolezen mislim. Človek prav lahko zboli, če stanuje povsem sam kakor vi. To ne gre. Hočem vam tudi reči, kaj vam manjka. Manjka vam nekdo, ki vam skuha frijoles in zmlinči tortillas. To vam manjka, amigo.«
»Jaz živim čisto dobro sam,« sem rekel.
«Tega pa že ne, seftor. Meni ne boste kaj takega pravili. Jaz sem odrasel mož. Poznate mojo hčerko Felicijo?«
«Ne.»
(Nadaljevanje sledi)
----- B. TRA VEN---
PASJA KUPČIJA
UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTECCHI B, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 95-823 - NAROČNINA- mesečno 800 Ur -vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, poUem- (00 Ur, celoletna 8 100 Ur SFRJ -ezna številka v tedtu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250 osmrtn-ce >' 1 Ur - Mali oglasi 40 Ur bese-« - Oglasi za tržaško ln gortško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri »Socletš PubbUoitk Itallana* - Odgovorni urednik; STANISLav .acNKO - Izdaja ln tiska Založništvo’ tržaškega tiska Trst