KvoMalsta: —
leto	„	„	K10*—
leta .	.	.	„	5 —
leta	„	2*50
Mesečno.	.	.	„	1 —
Zunaf Avstrije:-—
Čelo leto
15-—
Posamae številke — 10 vinafjev. —
Inserat! ali oznanit^
se računajo po 12 via od 6 redne petitvrste: p« večkratnih oznanilih veli* popust -v
„Straža“ izhaja v po», deljek in petek popoldntt
Rokopisi se ne vračaj»
UrodniStvo in tupravnišlvo: Maribor KoroSka ulica. 5. - Telefon št 312.
Meodvlsen pollifesn lisi za
slovensko ljudstvo. I
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldn»
Oernowsce zopet v avstrijskih rokah.
Kusi na begu iz Bukovine. — Naši zavzeli gališko mesto Kolomea. — Pri Nadvorni in Koloruei -srditi boji. —. Velik pritisk Rusov na érti Viskov—Dukla. — Sijajna zmaga Hindenburgov« armade v Izhodni Prusiji. — 64.000 Rusov ujetih, 71 topov, 100 strojnih pušk in velikanska množina vojnega plena padla Nemcem v roke. — Albanci upadli v Srbijo. —
Grozeča vojska med Japonsko in Kitajsko.
Domača io zunanja plifiHa.
Kako ko ?
Dunaj, 18, februarja.
Skrivnostno se je širilo, v vseh kotili se je šepetalo in z grozo verjelo : „Koncem februarja bo udarila Italija in ob -enem Rumunija.“ Sedaj se bližamo koncu februarja in odkar imamo svetovno vojsko, nikdar ni bil oborožen konflikt z Italijo in Rumunijo tako malo verjeten, kakor zadnji čas. Seveda, jutri je lahko situvaeija že drugačna, absolutno izključena možnost spopada ni, za to moramo ostati previdni, toda trenotno je naše (avstrijsko-ogrsko) điplomatično razmerje na vse strani, tudi nasproti Italiji in Romuniji, izborno.
Kajpada je điplomatično razmerje z nevtralnimi državami viden tlakomer našega stanja na bojišču. Odkar je izžarevanje Potiorekovega	na
nevtralne države nehalo, so bile naše vojne operacije brezizjemno venčane z uspehi in to je uplivalo. Toda to ni bilo edino!
Naša armada na jugu je popolnoma pripravljena za ofenzivo. Toda sedanji čas, ko začne sneg Kopneti in naraščajo potoki in reke in je vsaka dolina polna vode in močvirja, ni najbolj pripraven čas za začetek novih vojnih podvzetij. In tabo čaka naša balkanska armada popolnoma in za vse pripravljena. S tem. pa izvršuje ob enem tudi velevažno, neprecenljivo điplomatično misijo. Naša balkanska armada je namreč pripravljena za ofenzivo proti Srbiji, a tudi pripravljena za vojsko proti slehernemu sovražniku naše monarhije. Qui capere potest, capiat. Vrhu tega je Bolgarija z nami tesnejše aliirana, kakor se je dosedaj v javnosti splošno mislilo. In ako vse to dobro preudarimo, bomo tudi razumeli, zakaj je Rumunija zadnji čas bližja Avstriji, kakor kedaj
poprej tekom vojske. Ob lenem še nam je prišla ruska duma na pomoč, ki je proglasila za cilj sedanje vojske ne Galicije, Bukovine ali Karpatov, ampak Crno morje, Carigrad in Dardanele. Zemlja ob morju pa je za vsako državo usta, skozi katera diha. In Rumunija in Bolgarija bi preklicano slabo dihale, a-ko postane Crno morje s, Carigradom in Dardanelami ruska last. Bolgarija tudi s koščkom morja ob Egejskem morju ne bi mogla mnogo dihati. Ni čudo torej, da so začeli Rumunci svojo zunanjo politiko drugače orientirati.
Kar se tiče Italije, moramo resnici na čast reči, da je kralj bil vedno za doskrajnoi izpopolnitev zavezniških dolžnosti. Znan je njegov izrek; „Savojeo ni izdajalec.“ Toda vlada je mislila, da bolje odgovarja ljudski volji in njenemu stališču v parlamentu, ako ostane Italija nevtralna Odkar pa se nam na bojiščih boljše godi, se je tudi marsikateri nacionalist upal glasno izreči se za nevtralnost. Tlako je poleg katoličanov in socialistov nastal nov tabor nevtralcev. Posebno je učinkovalo na vso italijansko javnost, ko se je izvedelo, da je tudi Giolitti postal odločen pristaš dobrohotne nevtralnosti nasproti starim zaveznikom. Da bi Giolitti nameraval Salandro v sedanjem nehvaležnem času vreči, tega ne verjamemo. Sicer pa, danes se otvori italijanski parlament, in ministrske krize v Rimu niso tako dolgotrajne, kakor drugod. Kmalu bomo slišali, kdo ima prav.
Odkar velik del italijanske javnosti stoji glede zunanje politike na drugem stališču, se je tudi splošno politično obzorje v Italiji zelo razširilo. Prej je vise gledalo na dva majhna koščka, na Trentin in na Trst, sedaj gleda njihovo oko dalje, na lepe otoke v Sredozemskem morju, na pokrajine iv Afriki in Mali Aziji, skratka, pred italijansko javnostjo vstaja vedno izrazitejše nov ideal: italijanski imperializem, italijanska svetovna politika.
zmmMtKFi-ssvmam
LISTEK.
Francoski častnik svoji sestrici.
Solnce je zatonilo nad1 krvavim: bojiščem. Bojni grom se je pomaknil proti zahodu. Na širni francoski poljani sredi med mrliči leži mlad in zal poročnik francoskega huzarskega pešpolka št. 14. Z glavo je naslonjen na drevo, katerega granate niso izruvale. Oči ima zaprte. Iz njegovih prs teče curkoma kri. Zraven njega stoji, njegov zvest konj, sklanja glavo nad mrtvim gospodarjem in rezgeta,, da se sliši daleč na okrog, kakor da bi hotel klicati za pomoč. Pride n eniška patrulja. V rokah je držal mrtvi poročnik sličico mladega, dekleta. Kdor je primerjal sličico z mrtvim poročnikom, je iz potez na obrazu spoznal takoj, da drži mrtvi poročnik v rokah sliko svoje sestre.. V žepu poročnika so pa našli pisemce. Nemški častnik je v slabi mračni svetlobi fotografiral mrtvega častnika in njegovega konja, da bi priložili pismu na sestro poročnika kot zadnji spomin še tudi sliko. Pismo poročnika na svojo sestro se.glasi sledeče:
Ne smeš postati, žalostna, toda jaz slutim, da te ne bom nikoli več videl ne tebe in ne naše Bretanje! (Francoska severna pokrajina). Cisto za gotovo slu-
tim, da me čaka smrt danes ali jutri, Ce bi tebe ne bilo, Marjetica, bi rad umrl, 'Toda misel na te mi je že iz početka vojske vzbujala žalost, Ce bi bila nekoliko starejša,, če bi imela še kaj več sester ali bližnjih sorodnikov. Pa tako sama cvetlica ob grobu sta-rišev, če mislim na to, mi boče pačiti srce. In vendar, ljuba sestrica, ne zgubi poguma! Za tebe je dobro preskrbljeno. Gospod župnik, kateremu sem te izročil, in te danes še enkrat izročam, bo tvoj očetovski varili. 'Ostani pridna, ljuba Marjetica. Ne idi v velika; mosta. Ostani zvesta naši ljubi majhni vasici. Ogibaj se vsega, kar bi bilo nevarno za tvojo vero in nedolžnost. In ko boš dorasla in se boš hotela poročiti, preudari, ali dotični mož kaj mol), preskušaj, če je pošten. Ne izroči se vsakemu, ki M prišel po tebe. Le najboljši bodi za tebe dober. Ne pozabi na mene! Ne vem, kje bo moj grob. Mogoče ne daleč od tod med. gričevjem Argonov. Ker ne boš mogla nikoli krasiti mojega groba, ozaljšaj grob najinih starišev na cer-kvenem pokopališču naše vasipe. Vsaka cvetlica, ki jo boš vsadila na njihov grob, bo tudi za mene cvetela. Moli za mojo ubogo dušo. Ko bom prišel k očetu in materi, jima bom izročil mnogo pozdravov od tebe, ljuba sestrica, in jim bom pripovedoval, kako dobra in pridna si ti, Ne bodi potrta,.! Tvoj angel varih bo tvoj Spremljevalec. Govori ž njim. On mi bo sporočil tvoje ljube besede. Življenje je kratko. Prišel bo dan, ko nas boš obiskala tam gori, da ostaneš pri nas, zavedno, za vselej. Spoštuj Boga in ljubi Francijo! V duhu
poljubljam tvoje čelo. Ostani zdrava in pozdravi Bre-. tanjo in ljubo zeleno morje ! Tvoj za Francijo umirajoči Henrik.
Mati, ali ste vi tukaj ?
Blizu Soissonsa je bilo. Nia bojjišču je ležalo polno ranjencev. Med njimi je bil mlad Anglež, ranjen na smrt Nek nemški, infanterist se skloni nad ranjenca, mu drži steklenico z vodo na ustnice In ga hoče pomiriti. Ranjenemu Angležu se je bledlo in venomer je klical: „Mati, ali ste vi tokaj?“ Nemec je to menda razumel, zakaj začel mu je z največjo nežnostjo gladiti mrzlično čelo in ravnati z njim tako ljubeznivo, da bi mati težko ravnala ljubeznivejše. In ko Anglež izdihne svojo dušo, se je Nemcu storilo tako milo pri srcu, da so mu solze udrle po licih.
Ljubezen do bližnjega mora biti splošna.
Pred kratkim je prišla na kolodvor vNorimberg mlada dama v bleščeči beli obleki in z finimi rokavicami. Na njeni praznični beli obleki se je takoj spoznalo, da se pri delu ne bo umazala, V rokah je držala čedno ploščo, na kateri je bilo naloženih najfinejših kosov češpljevega kolača. Ko se približa vlaku, so se že začele stegovati roke vojakov po kolaču, toda fina dama jih zavrne z besedami: „To je samo za častni-
Tržaški namestnik Fries-Skene.
Celovec, 17. februarja,
Da se resnica prav spozna, treba je čuti dva zvona! Vaš list je že pisal o novem tržaškem namestniku baronu Fries-Skene, za to bo kazalo, ako prinesete tudi, kaj so pisale celovške „Freie Stimmen.“ .Tako bo čitateljem dana možnost, si ustvariti o novem tržaškem namestniku pravilno sliko, „Freie Stimmen“ torej pišejo:
„In politischer und nationaler Beziehung hatte Freiherr v. Fries-Skjene in Kärnten einen leichten Stand. Er brauchte nur an die bewährten Ueberlie-lerungen seiner Vorgänger anzuknüpfen und alle jene löblichen Bestrebungen zu unterstützen, welche auf die Erhaltung des nationalen Friedens im Lande hinauslaufen. Sobald er die wahren Verhältnisse im Lande, welche fremde Unruhestifter in Wort und Schrift vergebens zu entstellen suchten, aus unmittelbarer Nähe kennen gelernt hatte, musste in einem so klugen Kopfe, wie dem seinen, die Ueberzeugung reifen, dass mit der Wiener Zugeständnis- (Konzessions-) Politik, die in Friedensjahren in den Sudeten-ländern und im Süden des Reiches so viel Ungutes gezeitigt hat, in Kärnten nichts zu machen sei, sondern dass in unserem Grenzlande die Interessen der Deutschen nnd der mit ihnen verbündeten deutschfreundlichen Slovenen zugleich auch die Interessen des Gesammfötaates sind, weshalb dieser seine Politik im L'ande auch nach den Forderungen der Deutschen und ider deutschfreundlichen Slovenen einzustellen hat, was nach dem Kriege an der Hand gewisser Erscheinungen während des Krieges noch mit um so stärkerem Nachdrucke verlangt werden wird-“
Na slovensko povedano se glasi:
„V političnem in narodnem pogledu je imel ba-Ton Fries-Škfene (kot deželni predsednik na Koroškem) lahek položaj. Ni mu trebalo drugega, nego da nadoveže na izkušena izročila svojih prednikov in podpira vsa tista hvalevredna prizadevanja, ki stro-
ke!“ Takoj pristopi k dami mlad nadporočnik, ji napravi poklon ter ji reče: „Milostljiva, dovolite, da, nekoliko pomagam?“ Izgovorivši te besede, prime za ploščo, jo da vojakom v železniški voz z besedami: „'Otroci1, sedaj, pa sezite!“ Ploščo, ki je bila takoj izpraznjena, je zopet izročil „milostljivi gospodični“ z najdostojnejšo zahvalo. Ali je pa ostala „milostljiva gospodična“ v naglici dolžna nadporočniku primerno zahvalo za ’ta dober nauk, se pa žalibog ni izvedelo.
Kaj pa ti tukaj delaš ?
Dne 18. decembra so Francozi napravili velik naskoki na nemško bojno Črto, da bi jo predrli. Sredi med vročim bojem se je pripetilo nekaj, kar je vzbudilo glasen smeh pri vseh, ki so bili priče tega prizora. Nek Bavarec, ki je nameraval z bajonetom naskočiti sovražnika, spozna v tem sovražniku svojega nekdanjega prijatelja, ki je tri leta v Monakovem že služil kot natakar. „Jeses; Ti? Kaj pa ti tukaj delaš?“ zakriči Bavarec, Francoz odgovori v pristni monakovščini : „Durchbrecha tean mer“ (predreti hočemo). Bavarec odgovori smehljaje: ,jTako, tako? A potem pa mi kar daj svojo puško ! “ S tem je bila — stvar končana.
Le Bog us^do vodi...
Ulčnik Janez, doma iz Draževasi pri Konjicah,
ki so žo pel leta bori r.a severnem bojišču, piše svojim domačim:
me po ohranitvi narodnegia miru v deželi. Cim je on prave razmere v deželi, ki so jih tuji snovači nemira brezuspešno skušali spačiti z besedo in pisav,o, iz-poznal iz neposredne bližine, moralo je v tako modri glavi, kakor je njegova, dozoreti prepričanje, d a s e z dunajsko politiko p r i iv o 1 j e v a n j, ki je v sudetnih deželah in na jugu države dozorela toliko slabega, ne da na Koroškem nič opraviti, m'arveč da so v naši obmejni deželi interesi Nemcev in z njimi zvezanih, Nemcem prijaznih Slovencev ob enem tudi interesi skupne države, radi česar je moral (baron Fries-Skene) tudi urediti svojo politico v deželi po zahtevah Nemcev in Nemcem prijaznih Slovencev, kar se bo po vojni na podlagi izvestnih pojavov med vojno zahtevalo s tem večjim povdarkom.“
„Izvestni pojavi“, na katere se tukaj namigava, je romanje dr. Steinwenderja, Doberniga, Marckhla, Wastiana in Pantza v Berolin. Ali bo to romanje, „ta izvesten pojav med vojno“ res v tem smislu na odločilne kroge uplival, da so interesi teh v Berolin romajočih Nemcev istovetni z interesi skupne države Avstrije, je po naših informacijah zelo dvomljivo!
Izza zlata doba proganjanja.
Slovit pisatelj iz Monakovega A. Achleitner, ki je spisal več romanov, se bajvil s slovenskimi razmerami na Spodnje-Stajerskem in izdal knjigo „Waldkönig“, je bil vedno pravičen našim težnjam v svojih spisih. Čudili smo se, feb se je priobčevala iz njegovega peresa v_ „Wiener Neue-Moden-Zeitung“ pripovedka, v kateri se na podlagi zbranih ovaidb in oo-rekovanj sramoti č. g. župnika Bračiča iz Lembaha. Deželni odbornik dr. Vers tto v š e K je pisal takoj pisatelju in ga opozoril n,a dejstvo, da so vse preiskave pri vojaškem sodišču in pri državnem prav društvu dokazale nekrivdo imenovanega gospoda župnika. Na to je znani nemški pisatelj odgovoril g. odborniku pismo, katero doslovno objavimo radi zanimivih podatkov :
Monakovo, 12. II. 15.
Visokočastiti gospod! (Slovenski napis.) Pismo Vašega blagorodja od 4. II. mi je bilo po ovinkih čez Berolin še le 11. II. dostavljeno. 'O zadevi opomnim, da mi povzroča mnogo boli in žalosti, če se je dotičnemu gospodu župniku prizadela krivica, katere samo ob sebi umevno nisem nameraval storiti. Pisatelj „Planinskega kraljäf stoji, kakor dokazuje to delo, napram Slovencem v najblagohotnejšem razmerju. Vest, da je bil dotični gospod aretiran in ustreljen, se mi je sporočila od dveh verodostojnih strani iz Dravske doline. V nekem tretjem pismu iz Maribora se je, če se še dobro spominjam, rabil tudi ta izraz: „ustreliti.“ Va§ dopis me pouči, da tiči v ozadju jako velika,, nesramna mistifikacija, katero zelo obžalujem. Seveda sem takoj pripravljen popraviti, kar je zakrivila mistifikacija in bodem v delu, katero pripravljam: „Meine letzten Wanderfahrten“, to zadevo obširno razpravljal, da rehabilitiram dotičnega gospoda župnika. Zato Vaše blagorodje prosim, da mi dopošljete ves materijal, katerega Vam sigurno tudi vrnem.	, ■
(Slovtensko : ) S posebnim spoštovanjem ostajam Vaš udani
Arthur Achleitner, tajni svetnik.
Bojno polje, 7. februari».
Preljubi stariši ! Že Šest mesecev je minulo, odkar sem ae poslovil od Vas in se z navdušenjem za cesarja in 'domovino podal na bojišče. Mnogo sem že skusil, a vendar hvala Bogu, nesreča me še ni zadela,; ostal sem še do sedaj zdrav, izvzemši prehlajen-je, katero sem pa prestal tako, da še lahko bijem po Rusih, če je treba. Ljubi Bog me Še zainaprej obvaruj! Ako pa je božja volja, pa tudi rad umrjem za domovino. Le Bog usodo vodi . . .
Dragi! Ravno dne 5. februarja smo imeli spet hud boj. Slišala se je grozna pesem stoterih in stoterih pušk, in zamolkli glas topov je igral svojo žalostno ulogo. Rusi so naš napadli z veliko močjo ob 5. uri zjutraj, a mi smo jim njihov kruti načrt jako iz-premenili. Ko je bil končan boj in sem pogledal po bojišču, je ležalo okrog po snegu polno pobiRh ruskih vojakov, katere je pokončala hrabrost slovenskih fantov. V tej bitki smo ujeli zopet 375 Rusov, vzeli smo jim dva topa in Štiri municijske vozove.
Konečno se Vam zahvaljujem za „Slove riškega Gospodarja“, ki ste mi ga poslali na bojišče. Razveselil sem se in ob enem tudi začudil, kako je ta naš prijatelj, katerega sem že doma tako z veseljem prebiral, priromal na bojišče.
Vam, ljubljeni stariši, in vsem znancem srčne pozdrave !
Iz zanimivega pisma zopet spoznamo, kako s® je na vse strani obrekovalo in hujskalo.
Zopetno vojno zborovanje ogrske poslaniške zbornice.
Budimpešta, 16. februarja. „Neues Pester Journal“ poroča: Ogrska vlada namerava marca zopet sklicati poslaniško zbornico,, da odobri začasni proračun in da sklepa o številnih predlogah glede na gospodarske razmere med Avstrijo in Ogrsko, Podaljša se tudi doba poslan iških mandatov, ki bi v rednih razmerah potekla julija.
Upad Albancev v Srbijo.
Na Balkanu se zbirajo novi obiski, iz katerih, se razlega grom in švigajo strele na Srbe, V svet prihaja vest, da so upadli Albanci vi velikem številu v ozemlje nove Srbije. Iz albanskih virov se poroča., da so nasprotniki Esad-paše že delj časa pripravljali upad Albancev v Srbijo, ker dolže Esad’pašo, da drži s Srbi ter da hujska Crnogoro, ki M naj zasedla Skal er. Upad Albancev je prišel za Srbe in Črnogorce popolnoma nebričakovano. Ce se obistini, da u-pada 30,000 Albancev, ki so dobro preskrbljeni s strelivom in živili, v ozemlje Nove Srbije, bo morala odposlati Srbija velik del svoje armade, najmanj eno divizijo, proti Albancem, vsled česar nastane na av-strijsko-srbskem bojišču povsem nov, za naše čete u-goden položaj.
Iz Niša v Srbiji se poroča o tem upadu sledeče: Dne 15. februarja so prekoračile številne albanske čete srbsko mejo v pokrajini Prizren, Ker so bile albanske čete mnogo Številnejše, kakor srbske, so se morale poslednje, kakor tudi vse oblasti iz dotičnih krajev umakniti, Albanci prodirajo v smeri Zapod— Glavočnica in so razdrli na več mestih brzojavne in telefonske zveze. Dosedaj so zasedli več mest in krajev. Na srbski strani je bilo 100 mož ranjenih, oziroma mrtvih, med njimi tudi dva častnika. Prodiranje Albancev v srbsko ozemlje se vrši v vedno večjem številu.
Prodiranje Albancev.
Iz Niša se z dne 17. februarja uradna poroča:. Napadi Albancev se vršijo na celi srbski meji. Predvčeraj so se pojavili Albanci v ozemlju Ochride, Koder so se morale srbske čete, ki niso bile tako številne, kakor albanske, umakniti pred sovražnikom.. Mišina Tžia-Fassan, ki se nahaja na zahodni strani jezera Ochrida, je padla včeraj v roke Albancev. In tekom celega predvčerajšnjega 'dne so se vršili boji v Ruinu in za postojanke pri Rayacu. Boj je še včeraj trajal. Krščansko prebivalstvo Rođoge'đe, Lynein ter obmejnih krajev je zbežalo proti Strugi. V včerajšnjih bojih je bilo 30 srbskih vojakov ubitih, ozir., ranjenih. V vladnem okrožju Prizren je ustavljeno prodiranje Albancey, Mestu Prizren ne preti nobena nevarnost. Pričakuje se v|s.ak Čas, da bodo srbske Se~ zopet ukorakale v Vranište.
Trosporazum proti Bolgariji
Carigrad, 17. februarja.
List „Tanin“ potrjuje vesti., da Angleži in Francozi s svojimi vojnimi ladjami obkoljujejo bolgarsko pristanišče Dedeagač v Egejskem morju. Angleži in. Francozi tako nastopajo proti Bolgarom, kakor da bi; bila Bolgarija v vojnem stanju z trosporazumom. Nobena ladja, ki vozi živila, ne sme v Dedeagač, ker se Angleži in Francozi bojijo, da hočejo Bolgari spravljati živila v Avstrijo.
Spor med Greijoin Turčijo,
Dogodek, k, se je pripetil te dni v Carigradu,, utegne povzročiti prav resen spor med Grčijo in — Turčijo.
Uradnik carigrajske tajne policije je namreč te dni na carigrajski ulici Pera javno opsoval grškega mornariškega zastopnika grškega poslaništva v Carigradu, KrieziSa. Nato je zahteval v imenu opsovanega zastopnika grški pofelanik Pianas zadoščenja od turšr kega velikega vezirja. Veliki vezir je izrazil svoje obžalovanje nad dogodkom grškemu poslaniku, toda ta je javil, da bo o dogodku 'obvestil svojo Vlado v Atenah in jo prosil za nadaljna tozadevna navodila. Gr-, Ška vlada je naročila svojemu poslaniku, naj zahteva, to-le zadoščenje: L policijski poveljnik v Carigradu bo grškemu poslaniku napravil uradni obisk ter ga bo uradno prosil odpuščanja; 2. prej imenovani policijski uradnik bo takoj izpuščen iz službe in postavljen pred sodišče; 3. turška, vlada bo priobčila izjavo, v kateri bo poročala o izvršenem zadoščenju.
Ker je pri izvršitvi obljubljenega zadoščenja prišlo do velikih težboč, je grški poslanik Pana,s zapustil Carigrad. Ali se bo dal ta spor z lepa poravnati, je z ozirom na to, da snubi Anglija Grčijo kar vsemi mogočimi obljubami za bojni pohod proti Turčiji, precej dvomljivo.
Spor poravnan.
Carigrad, 17. februarja.
Grško-turški spor je poravnan. Turški carigrajski policijski ravnatelj je obiskal danes popoldne grškega zastopnika in je izrazil svoje obžalovanje nad dogodkom. Turška vlada bo jutri izdala posebna uradno izjavo.
Vojska med Japonsko in Kitajsko?
Japonska bi se na vsak n'ačin rada okoristila s sedanjim vojnim položajem. Na evropsko bojišče stopiti, ji vkljub prijaznemu viabilu trosporazuma in sladkim obljubam na,šib sovražnikov ni ugajalo. Okoristiti se torej hoče s Kitajsko. 'Mikajo jo zakladi kitajske zemlje. Do teh pa more priti le z grožnjami ali z oboroženo silo. Kitajska)-bi v sedanjih razmerah še skoro gotovo ne bila v stanu premagati japonsko izvježbano armado. S tem računajo Japonci, ki sedanji trenotek smatrajo za dovolj ugoden, skaliti kitajsko vodo in malo poribariti po njej. Japonska vlada je stavila Kitajski sledeče pogoje: Japonska zahteva od Kitajske, da ne odstopi iali ne da v najem noben del kitajskega obrežja in nobenega otoka kaki tuji državi. Japonska zahteva nadalje izkjučno pravico do rudokopov v izhodni Mongoliji in da se ne sme graditi nobene železnice brez japonskega dovoljenja. Nadalje podaljšanje zakupnega roka glede Port Arthurja in železniške koncesije Santung — Mukden in Kirin—Hanhung za 99 let. Japonci naj i-majo dalje pravico, pridobivati zemljo v izhodni Mon golij i in v južni M andžuriji in opravljati tu poljedelstvo.
Zahtevajo dalje prenos nemških privilegijev v Santungu (Kiau-čou, katero pokrajino so Japonci v sedanji vojski odvzeli Nemcem), na Japonce In koncesije za železnico Cifu preko Lungkava v zapadno Indijo. Kitajska ne sme dalje brez japonskega dovoljenja v Fukiji dovoliti nobenega rudokopa, nobene gradnje železnice ali luke. Japonska zahteva .skupno kontrolo s Kitajsko glede livajrn v Han-Tangu, glede rudokopov železne rude v jTiavahu in pre-mogokopov v Pi n si angu.
Kitajska ne sme dovoliti drugim narodom pravic do rudokopov, ki bi ovirali omenjena podjetja. — Japonci: tudi hočejo, da pristane Kitajska na to, da bi japonski Častniki v e zbali kitajsko armado, da bi se sprejeli v kitajsko finančno in prometno upravo japonski svetovalci in da bi se v k it a j s k ih šola h, kjer se podučuje tuje jezike, sprejel tudi japonski jezik.
Na Kitajskem se je vest o drznih japonskih zahtevah sprejela, z velikim razburjenjem. Vlada je takoj izjavila, da odklanja vsako politično koncesijo Japonski. Voljna je sicer dovoliti nekatere gospodars-ko-trgovinske ugodnosti, a ne v toliki meri, kakor to zahteva Japonska. Japonski poslanik .v Pekingu je naznanil kitajski vladi, da japonska svojih zahtev ne more omiliti.
Nacionalni kitajski krogi so se začeli peča,ti z idejo vojske z Japonsko. V mnogih kitajskih mestih :so se izdali posebni oklici, ki pozivajo Kitajce na boj za svobodo domovine. Predsednik kitajske ljudovlade Juahšikaj se 'še ni odločil za noben resen korak. Kitajci imajo mnogo upanja, da. bo stala v slučaju voj-rske Severna Amerika na njihovi strani.
Japonska rožlja s sabljo.
List „Daily Chronicle“ poroča iz iTokija:	Ja-
ponska se z mrzlično naglico pripravlja na vojsko. V vseh japonskih ladjedelnicah se dela noč in dan. Japonske vojne ladje, ki so Se pred nekaterimi tedni križarile v južnem delu japonskega morja, so se vrnile v japonska pristanišča. Nekatere so že odplule v kitajsko vodovje. 20.000 mož mornariške infanterie •se je ukrcalo na 16 vojnih ladjah. 85 japonskih vojnih ladij že križari ob kitajski obali.
Ruski listi poročajo iz Tokija: Jiaponska vlada je mobilizirala tri letnike svoje armade in je proglasila na Koreji vojno stanje.
Upor v Tripolisu.
Mohamedanski rodovi v Tripolisu so se uprli proti Italijanom. Prve dni meseca februarja so se vršili pri mest,'h Biungeim in Mezzem krvavi spopadi med mohamedanskimi uporniki in italijanskim vojaštvom. Padlo je okrog 100 mož. Italijanski upravitelj Tripolisa, general Tossoni, poroča dne 15. februarja ’ italijanski vladi, da je italijanski major Monsscjerpi napadel z močno vojaško četo vstaški tabor pri 'Gajurišu. južno od Syrte (Syria je, velik morski zaliv preci Tripolisom), Vstaškia četa je štela 600 mož. Dne 11. februarja so Italijani, trčili, ob sovražnika. Po kratkem boju so bili vstaši premagani, Italijani so se polastili 150 nepoškodovanih vstaškili šotorov. Pozne:e se je vnel nov boj. Vstaši so bili popolnoma poraženi. Izgubili so veliko ljudi. Na italijanski strani je mrtvih in ranenh čez 100 mož.
'Sedanji upor v Tripolisu je manjšega, pomena in bo menda kmalu udušen.
Maribor, 18, februarja.
Proti Rusom zmagujemo na obeh skrajnih krilih : vBukoviini in vi Izhodni Prusiji.
V Bukovini so naše čete vrgle sovražnika že čez reko Pruth in se polastile glavnega mesta C ersi o v i e e.
V	južno-izhodni Galiciji smo na potu proti '‘n. Stanislav zavzeli važni mesti Na dvorna in
Kolomea. V prostoru med temi mesti se vrši srdita bitka, ker pošiljajo Rusi svojim umikajočim se četam velika ojačenja.
(Ofbkarpatski črti V y B k o v—D: u k 1 a, so boji izredno srditi. Naši se bijejo z izrddno hrabrostjo. Rusi imajo na tej bojni Črti armado, ki šteje sedem armadnih zborov.
Od. Dukle do Varšave se vršijo samo artilerijski boji.
V	Izhodni Prusiji je maršal Hindenburg dosegel nad Rusi veliko zmago. Med mestoma Stallupönen in Kcfvho je bila ruska armada iznenađena; , Nemci so izvršili dalekosežno obkolitev, ki se je tudi popolnoma posrečila. Rusi so sedaj pregnani iz Izhodne Prusije. Nemci so jim pri reld Szeszupa odrezali pot. Okrog 64.000 Rusov in velika množina vojnega materijala je prišlo v nemške roke. Cesar Viljem je bil osebno navzoč na bojni črti.
'Tudi severno-zaholdno od Varšave so imeli Nemci uspehe. Pri mestih Plock—Racionc so ujeli 3000 Rusov.	1
Avstrijci zasedli Cernovice.
Budimpešta, 18. februarja.
Posebni vojni poročevalec lista „Az Est“ brzo-jiàivlja, da so se Rusi v Bukovini umaknili čez reko Pruth proti ruski meji. Naša kavalerija je nato včeraj (dne 17. februarja) odjezdila v Cernovice. Mestno prebivalstvo je sprejelo Avstrijce z velikim veseljem. Našim je padlo v roke mnogo ruskega vojnega materijala.
Proti Stanislavu !
V	južno-izhodni Galiciji so avstrijske čete, ko so prekoračile prelaz Jabloiuca. vkljub težavnemu terenu prodrle že precej daleč' proti, severu. Due 14. t.
m.	so zavzele mesto N udvorno, ki leži južno od mesta Stanislava in je važno železniško križišče in opirar-lišče zai nadaljno avstrijsko prodiranje proti reki Dniester.
Po zavzetju Nadvorne je bilo Rusom nemogoče še dalje držati važno izhodno gališko vojno postojanko, namreč mesto Koiomeo, katero so že izpraznili. V bojih, ki so se vršili južno od mesta Kolomea pri Klu-czovu in Myszynu, so zastavili Rusi vse sle, da bi ustavili avstrijsko ofenzivo iu da bi ohranili to važno postojanko v svoji oblasti. Borba je trajala dva, dni. Rus so pritegnili velika o,učenja, toda avstrijska artilerija je prizadjala Rusom take izgube, da so, morali dne 16. t. m. proti 5. uri popoldne zapustiti vse svoje postojanke na južni strani, mesta Kolomea in se umakniti proti mestu Kolomea. Toda Avstrijci niso odnehali, temveč so na- bežeče Ruse prit skali s tako silo, da so Rusi zapustili tudi Koiomeo, katero so Avstrijci zasedli. Tudi se je našim četam posrečilo zabraniti, da Rusi niso razstrelili most čez reko Pruth. Ver liko je število mrtvih in ranjenih Rusov. Ujeli pa so Avstrijci 2000 Rusov in zaplenili več Strojnih pušk in 2 topa. Zavzetje mesta Kolomea je v vojaškem oziru važna avstrijska pridobitev. Naši se pomikajo vedno bližje Stanislavu. Vrhtega Rusi ne bodo več mogli dolgo držati Cerno vic. Dati bodo morali Bukovini slovo. Slediti bodo tudi morale spremembe na bližnji karpatski bojni črti.
Avstrijska junaštva ob Nidi.
Berolin, 16. februarja.
Vojni poročevalec „Berliner Tageblatta“ poroča iz avstrijskega časnikarskega stana:
V	artilerijskih bojih na zahodni strani karpatske bojno črte se je posrečilo šesterim avstrijskim baterijam, da so uničile dve ruski bateriji. Ogenj avstrijske artilerije je bil tako nenaden in silen, da je moralo moštvo, ki je streglo ruskim topovom, v divjem begu zapustiti svoje postojanke. Do večera so bile ruske baterije popolnoma zakrite s prstjo. Ruski protipoizkuSi so se izjalovili, Ker je manjkalo Rusom pri baterijah častnikov. Edinega ruskega častnika, ki jse je kot .(opazovalec splazil %- bližino avstrijske bojne črte, so Avstrijci ujeli. Tudi ob rekah Biala, Dunajeo in Nida se artilerijski boji riadnjlniejo, Ob Nidi so Rusi obstreljevali avstrijske postojanke s havbicami kalibra 17.5 cm. Pri mestu Czarkov ob Nidi je tekom nekaj ur padlo v avstrijske krite postojanke nič manj nego 156 ruskih ekrazitmh granat. Avstrijski okopi so bili popolnoma zasuti. Po tridnevnem srditem ruskem obstreljevanju je bilo na avstrijski strani ubitih večje število vojakov. Nekaj so jih usmrtile bombe, nekaj pa silen zrače: pritisk. V-kljub temu pa izgube niso znašale pri nobeni stotniji več kot 30 mož. Ko so Rusi mislili, da so avstrijske postojanke tako poškodovane, da jih lahko napadejo, so pričeli z naskokom. Avstrijske čete pa so pustile Ruse približati do žičnatih ograj in so jih tam z dobro merjenimi streli uničile. P ri t e h b o jih so se posebno zopet odlikovali sloven-
ski vojaki. Korporal Simonič je zdirjal trikrat brez posebnega kritja k sovražnim strelskim jarkom in je vrgel ročne granato med ruske vrste. Korporal S z any a je z malim oddelkom udrl v rusko postojanko in je ujel 70 Rusov, Med naskokom so Rusi, ki so se že pri Ivangorodu borili z Avstrijci, klicali našim: „Servus, mi se že poznamo!“
Uradno nemško poročilo.
Izhodno bojišče.
Berolin, 17. februarja.
Iz velikega vojnega stana se poroča:
Severno od reke Memel so nemške čete povsod poraženega sovražnika zasledovale čez mejo v smeri proti mestu Tfauroggen.
Vi gozdnatem ozemlju izhodno od Avgustova se še vrše na mnogih krajih zasledovalni boji,
Poražene so ruske čete, ki so prodirale iz mesta Lomz proti Kolnu. Ujetih je bilo 700 Rusov in zaplenjenih 6 strojnih pušk.
Istotako je bil oddelek Rusov, ki se je nahajal pri mestu Grajovo, vržen nazaj proti mestu Osowie-ce na Poljskem.
Na črti Plozk—Racionz (na Poljskem severRO od reke Visle) se razvijajo, kakor se zdi, trdovratni boji.
Na Poljskem južno od reke Visle nič novega.
Hindenburg v drugič porazi Ruse ob Mazovskib jezerih.
Berolin, 17. februarja.
Veliki glavni stan 16. februarja zvečer uradno? poroča :
V devetdnevni pozimski bitki v Mazurih se ni le ruska X. armada, ki je obstojala iz najmanj 11 pehotnih in težkih konjeniških divizij, pregnala iz njenih močno utrjenih postojank vzhodno od ravnine ob Mazovskih jezerih, marveč je bila tudi vržena čez me.o in je bila končno v skoro popolnem obkoljenju u-ničevalno poražena. Le ostanki so morebiti mogli pobegniti v gozde vzhodno od Suwalkija in Augustowa, kjer so jim zasledovalci za petami. Krvave sovražnikove izgube so zelo močne. Število ujetnikov se še ni dognalo, a- znaša gotovo že veliko nad 50.090. Zaplenjenih je več kakor 40 topov, kakor tudi 80 strojnih pušk in nepregledna množina vojnega materijala.
General feldmaršal pl. Hindenburg je vodil o-peracije s starim mojstrstvom; sijajno sta jih izvedla generalni polkovnik pl. Eichorn in general pehote pl. Below.
Hindenbur gov načrt se posrečil.
Nemška armada v Izhodni Prusiji je začetkom februarja proti ruski nastopila z nenadno ofenzivo. Kakor so Nemci v prvih bojih v preteklem letu z o-fenzivo uničili dve veliki ruski armadi pri Tannen-bergu in Mazovskih jezerih, tako, so tudi sedaj nemške čete z nepričakovanimi naskoki da. severoizhodni strani Mazovskih jezer uničile skoro celo ìrusko X. armado.
Razvrstitev, nemških čet, ki se je pričela pri mestu Gumbinen, se je vršila tako, da je sovražnik niti opazil ni. Nemška kavajerijska divizija, ki je bila poslana naprej in je napadala Ruse, je krila gibanje velike nemške armade v ozadju. Nemško armadno poveljstvo je poslalo močne oddelke v prostor pri mestih Pillkalen in La.sdehnen (severoizhodno od mesta Gumbinen). Sovražnik je bil razpostavljen v o-zemlju mest:	Lasdehnen, Pillkalen, Gumbinen, Sta-
lupönen, torej večinoma na nemškem ozemlju tik ob ruski meji, severoizhodno od Mazovskih jezer. Nemci so nenadoma zgrabili Ruse z veliko silo y smeri proti jugoizhodu pri mestih Schirwindt, Wladislavov (na ruskem ozemlju) in Wilkowiszky) južno od reke Szeszupa. Nemcem se je posrečilo Ruse obkoliti in jim zapreti umikalno pot proti trdnjavi Kowno (izhodno od Insterburga). Hindenburgov načrt je s tem popolnoma uspel.
Podrobnosti krvave bitke.
Ko so Nemci napadli levo rusko krilo, ki je bilo razpostavljeno na južni strani reke Szeszupe — bilo je dne 8. februarja — je vladal na bojišču grozen mraz. Sneženi meteži, M so posebno ob Izhodnem morju zelo močni, so zametli pota tako, da je in-fanterija na mnogih krajih do pasu gazila po snegu. Tretji dan, dne 11. februarja, pa je nastopilo naenkrat južno vreme. In sedaj so bila pota podobna jezerom. Nemci so v smeri iz mesta ‘Stallupönen drli vedno z večjo silo proti izhodu v rusko ozemlje. Rusko levo krilo se je začelo v 'divjem neredu umikati. Rusi so pustili velike .množine streliva, voz, sani in na tisoče pušk za seboj. Rusk© množice so bežale v divjem begu vedno bolj na desno proti reki Szeszupa, da bi dospele do mostov. Ali še hitrejša je bila nemška Konjenica, ki je prestrigla. pot umikajočim Rusom ter je pri mestu Vilwiski dne^lO. februarja razstrelila veliki most čez reko na črti (Wirballen—Kowno. Nemci so razstrelili še več mostov ob reld in tako je bil velik del ruske armade v — pasti. Noben ruski vlak ni mogel več nazaj iz vojnega ozemlja. Samov;
nodi od 10. na 11. februarja go ujeli Nemci ua< iu^ni strani Szeszupe TLQ00 RusovpSkupuo število Rusov, ki so jih Nemci Ujeli v Izhodni Prusiji, v Bobi od 8. do 17. februarja, «naša okrog 50.000.
Nemško armadno vodstvo je zabilo modno zagozdo v rusko severno bojno Crto. Ruske Cete, ki so prodirale (v Izhodno Prusijo, se umikajo sedaj, kakor pravijo angleška poročila, za utrjeno bojno črto ob reki Njemen.
Drzni čin nemške kavalerije.
Veliko preseneCenje je vzbudilo v ruskem glavnem stanu poročilo, da je nekaj 'divizij nemške k s, Valerije zvečer dne 10. februarja pri mestu Eydtkunen predrlo rusko bojno črto ter v divjem begu drvilo ob železnici proti reki Szeszupa. Nemški jezdeci so drli Čez drn in strn, Rusi sp se umikali pred njim in tako se je posrečilo, da so Nemci razdrli Rusom mostove in jim zabranili povratelj iz 'Mazofvskega ozeisr-Ija. Ob enem pa je nemška kavalerija pajdala Rusom v hrbet in povzročila v ruskih vrstah velik nered.
Ob enem, ko se je pričel napa/d n* ruske postojanke pri mestu Evdtkuhnen, je nemška; artilerija na severnem, krilu z vso silo obstreljevala ruske postojanke pri mestih Tilsit in Rignit ob reki Memel. Rusi so bili mnenja., da bo glavni nemški napad na tem kraju. Tako so Nemci Ruse s svojim zvitim načrtom popolnoma preslepili.
Sin ujel lastnega očeta.
Krakov, 17, februarja.
Ko je v zadnjih bojih v zahodni Galiciji oddelek poljskih legionarjev ujel večje število Rusov, je našel mlad legionar med ujetniki tudi svojega očeta. Ujetnik je bil po stanu poljski kmet v RuskirPoljski. Ob času vojske so ga Rusi' šiloma uvrstili v rusko armado. Sin pa je bežal pred Rusi in se pridružil poljskim legionarjem.
flssftijsto-srlisfeo bojišče.
Maribor, 18. februarja.
fAVstrijski generalni štab je pred dnelvi uradno poročal, da se na južnem bojišču vršijo le manjši ob-mejni boji.
^Augsburger Postzeitung“ jajvlja, da je zletela srbska trdnjava >S m e d e r e v o '(izhodno od Belgra-da) v zrak.
Rusi bodoi baje preskrbeli Srbom 200 milijonov posojila.
Trdnjava Smeredevo zletela v zrak.
Italijanskim listom še poroča iz Bukarešte, da je srbska podonavska trdnjava Smeredevo, katero so avstrijske čete obstreljevale, zletela v zrak, ker se je vnelo skladišče za strelivo.
Ruska pomoč za Srbijo.
Iz Petrograda se poroča, da se je po posredovanju srbskega tajnega odposlanstva, ki ste mudi že nekaj tednov v Petrogradu, podalo posebno rusko od-poslaništvo v Niš, da se osebno posvetuje s kraljem Petrom. Meni se, da bo Rusija posodila Srbiji najmanj 200 milijonov, da se vsaj nekoliko olajša zelo velika beda, ki vlada v Srbiji.
HemšMmoslio bofle.
Maribor, 18. februarja.
Splošno je razširjeno mnenje, da se hoče fran-eoski generalisimus Joffre kar mogoče dolgo zadržati r defenzivi. Ves njegov vojni načrt gre po tem mn»-n ju na to, držati nemško armado n« več sto kilometrov 'dolgi Črti strelskih jarkov in jih s parci j ein imi boji utruditi in izčrpati tako, da bodo nesposobni, st vzdržati. Nasproti temu mnenju pa se Čuje Še druge. Osebnost, ki se je zdaj mudila dolgo časa v Svici in tam občevala v krogih, ki imajo dobre informacije o francoskih namenih, je popisala razmere tako-le : Angleško in francosko armadno vodstvo je popolnoma prepričano, da se z dosedanjim načinom vojskovanja ne da doseči pozitiven uspeh. Ce ta način voskojvan-ja utruja Nemce, je pomisliti, da utruja tudi Francoze in Angleže. Zato mislita francosko in angleško armadno vodstvo, da bo sedanji pozicijski boj že prihodnji mesec enkjrat končan in da poskusita takrat vojno srečo v veliki bitki. Meseca marca hoče vsa tripelententa začeti na vseh bojiščih veliko ofenzivo. Francozi in Angleži bodo vsak svoje boje vodili, Angleži bodo Drevzeli operacije v Belgiji in poskusili iztisniti iz nje nemško armado. S tem hočejo Angleži javno posvedočiti, da so vojno začeli v prvi vrsti zaradi tega, ker Nemčija ni respektirala belgijske nevtralnosti. Za „osvobojenje“ Belgije hoče Angleška -poslati v boj vso svojo armado. Naskok; na. Nemce naj se ba.je zgodi od zapada in od severja.
Angleško-francoska bojna črta
pri Ypemu prodrla,
London, 18. februarja.
Londonskemu listu „Daily News“ se poroča iz Severne Francije z dne 16. febrharja sledeče: Na celi črti so bili napadi Nemcev zelo hudi. Pri Ypernu so prodirali v obliki polne zagozde in so predrti ang-ieškosfraoioosko bojno črto. Pod dežjem topovskih in puškinih krogel je prišlo do meteža. Na obeh straneh so bile izgube velikanske. Prizaneslo se je redkokedaj.
Blokada na morju.
Nemški odgovor Združenim državam.
Nemčija je dne 16. februarja izročila amerikan-skemu poslaniku odgovor, v katerem izvaja med drugim: Nemška vlada je pripravljena, da skupno za-meriško vlado resno pretehta vsako odredbo, ki more zagotoviti postavno plovbo v vojskinem okrožju. Vse delo pa otežuje: 1. zloraba nevtralnih zastav po angleških ladjah, in 2. tihotapska trgovina nevtralnih trgovskih ladij, osobito z vojskinim materialom. Brdska vlada more nemške odredbe preprečiti, če njeno trgovinsko brodovje ne vztraja pri uporabi nevtralnih Faci i in če se nevtralne ladje tako označijo^ da se izključi vsak dvom,. Nemčija mora v vseh okolnostih izvesti. svoje odredbe. Z ozirom na to, ker se pričakuje, da Anglija glede, na amerikanske pozive hoče spoštovati amerikansko zastavo, je poveljnikom nemških podmorski!) čolnov ukazano., naj opuste nasilnosti proti amerikanskim trgovskim ladjam, če se je kot take spozna. Da se preprečijo zamenjave, priporoča končno Nemčija Ameriki,, naj pusti z bojnimi ladjami s-premigati ladje, ki vozijo po vojnem okrožju z dovoljenim blagom.
Anglija odgovarja Združenim državam.
V	odgovoru, ki ga je včeraj Anglija doposlala Združenim državam, povdarja Sir Grey, da angleški ukrepi na morju nikakor ne ovirajo ameriško trgovino z nevtralnimi državami. Nasprotno. Po izvestju ameriške uradne Statistike je izvoz Amerike v Anglijo in zvezne države padel za več kot 28 milijonov dolarjev, dočim je izvoz v nevtralne države se /dvignil za več kot 20 milijonov dolarjev. Iz tega sledi, da je bistveni del trgovine z nevtralnimi deželami bil namenjen sovražnim državam. Anglija je dovoljeno nevtralno trgovino s tem, da je zadrževala nekatere laidje, ovirala, veliko manj, nego Nemčija s polaganjem min. Grey končno izjavlja, da je Ibritska vlada doslej se redno trudila, izvrševati svoje pravice kot vojskujoča se vlast, hkrati pa jemati vse ozire tudi na nevtralne vlasti.
Angleški parnik v Irskem morju se potopil.
Haag, 18.. februarja.
V	Irskem morju je trčil velik angleški parnik „ Queen Mary“ na podmorsko mino in se potopil. D usodi posadke še dosedaj nič ni znanega.
Nemški podmorski čoln potopil francoski parnik.
Pariz, 17. februarja.
Francoski parnik „Ville de Lille“ je zapazil v torek popoldne na vožnji iz Cherbourga v Dünkirchen severno od morskega svetilnika pri Barfleuru nemški podmorski čctn. Parnik je skušal uiti, toda nemški podmorski čoln ga je dohitel in pciopil. Posadka je bila rešena. Podmorski čoln je nato teginil.
j^feijrtglija-Funcija.
Maribor, 18. februarja.
Ruaija in Anglija še se niste sporazumeli v v praianju DI r fi a n e 1. Rusi na vsak način reklamirajo Carigrad in Dardanele za *e. Angležem pa ni prav» 'da bi' aß Rus preveč obogatil s turško posestjo. Ruski finančni minister Bark je na sestanku finančnih ministrov trosporazuma, ki se je vršil pred fralkim v Londonu, izjavil, da bo Rusija opustila n* bojiščih ofenzivo, ako bo Anglija nasprotovala ruskim željam po Carigradu in Dardanelah.
, Na k a v * a š k e m in p e r z i j s k e m bojišču se ni zgodilo nič novega.
V Egiptu so Angleži, kakor pravijo poročila iz Londona, pognali Turke z izhodnega brega proti Arabiji*
VMM e z o p o t a m i j i so Turki; južno od mesta Bagdad v neki praski premagali Angleže in jim odvzeli dva topa in večjo množino streliva.
Dardanele.
Sofijski „Dnevnik“ poroča, da je na zadnji konferenci finančnih ministrov v Londonu ruski minister Bark izjavil, da se bodo Rusi omejili, na defenzivo, če Angleška ne prizna ruskih zahtev glede Dardanel. To je „Dnevnik“ izvedel od predsednika angleškega balkanskega odbora, Charlesa Buxtona, ki je tudi re kel, da Angleška ne more dovoliti, da bi bile Dardanele samo v ruskih rokah. Prej bi se Angleška sporazumela z Nemčijo, Angleška bi pa nič ne imela proti temu, če bi uprava Carigrada in Dardanel prešla
v roke kake manjše. Mržava, 'na primer Bolgarske. Z Föcmi ih()čmi hoče !I\itg1i'Ška delati na to, da postana Cartgrad prosta liika, mesto Tn’okraj pa bi upravljala Bolgarska. Treba je samo, da Bolgarska pomaga v vojni proti Turčiji.	________
Velikanska nesreča —
5 mrtvili 4 ranjeni.
Brežice, 17, februarja.
V pondeljek, dne 15. februarja ob 5, uri zjutraj se je prigod,la pri kolodvoru v Brežicah velikanska nezgoda. Vsled nastale povodnji je prišla voda tudi v klet kolodvorskega gostilničarja in posestnika Vol-čanšeka. V kleti je bila naprava za karbidovo raz-svettavo. Ker je prišla voda v dotiko z karbidom, so se vsled tega začel; razvijati škodljivi plini. Zjutraj ob 5. uri je šel domači hlapec Martin Lapuh s prižgano svečo v klet, da bi tam odstranjeval vodo. Komaj pride v klet, nastane strašna eksplozija. Karbid je eksplodiral i*n porušil hišo nad kletjo popolnoma ter pokopal pod seboj pet oseb, ki so bile takoj mrtve, Raz ve n imenovanega hlapca je našel smrt še gostilničar in posestnik Volčanšek, njegova žena, njegova 19 letna hčerka in 16 letna rejenka Marija Zlobni Pri tej nesreči so dobili poškodbe še št rje, namreč dva tujca, natakarica in stara mati gostilničarjeva, ki se bori s smrtjo. Eksplozija je bruhnila s tako močjo, da so v okolici vse šipe popokale in se je pok slišal dve uri daleč. Rajnka rodbina je bila daleč na okoli na dobrem glasu in povsod priljubljena. Mož je bil občinski odbornik in ud krajnega šolskega sveta. Edini sin se nahaja v vojski. Bog mu daj moč, da bi mogel prenesti ta strašen udarec. Na pepelnično sredo se je vršil pogreb nesrečnih. Nobeno oko ni bilo suho, ko so položili v skupen grob nesrečneže. Bog daj rajnim ponesrečencem večni mir in pokoj !
Raznoterosti.
Na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem je ge
mnogo gostiln, trgovin in zavednih slovenskih hiš, ki še niso naročene na „Stražo.“ Somišljeniki, pridno agitirajte! „iStraža“ stane /za celo leto 10 K, za pol leta 5 K, za Četrt leta 2.50 K. Naslov: Upravništvo „Straže“, Maribor.
„Slov. Gospodar“ je zadnji četrtek izšel v 20,000 iztisih. Našemu vrlemu sobojevniku na krasnem uspehu iskreno čast,'lamo!
*	Vhod in ustoličenje novega celovškega škofa dr. Hefterja se je vršil na jako slovesen način v nedeljo dne 14. februarja v celovški stolni cerkvi. Novi škof je imel nagovor, v katerem je razpravljal o vzrokih sedanje vojske, njenih dobrih posledicah in o dolžnostih, ki jih imajo verniki v teh resnih časih.
*	Bivši krški (celovški) lmezoškof dr. Kahn u-nrrl. V samostanu Tanzenberg na Koroškem je v pondeljek dne 15. februarjia predpoldne umrl po dolgi bolezni bivši krški knezoškof dr. Jožef Kahn. Sedanji krški knezoškof dr. Adam Hefter je podelil dr, Kahnu še dan pred smrtjo sv, zakramente za umirajoče. Nato pa so mu začele moči pešati. Dr, Kahn je bil rojen 1, 1839. V duhovnika je bil posvečen v Gradcu 1. 1863, Za krškega škofa je bi'1 imenovan 1, 1887. L. 1909 se je na neki vožnji hudo ponesrečil in od tistega Časa ni bil več zdrav. L.. 1910 se je prostovoljno odpovedal škofiji. Pogreb se je vršil danes v Tanzen-bergu. Rajni cerkveni knez je bil velik prijatelj in podpiratelj katoliškega tiska. Svetila mu večna luč!
*	Iz pošte. Poštar Ivan Hötzl v Mislinji je na lastno prošnjo prestavljen v Hrastnik.
Iz učiteljske službe. Nadučitelj pri Sv. Rupertu v Slov. goricah Simon Ježovnik je stopil v stalni pokoj. Deželni šolski svet mu je oh tej priliki izrekel priznanje in zahvalo za njegovo mnogoletno in uspe-’ šno delovapje v učiteljski službi.
Na graškem vseučilišču je letos vpisanih 300 dijakov, lani jih je bilo 2981.
Iz državne živtnozdravniSke službe. Državni živinozdravniški nadzornik pri veterinarnem oddelku namestništva v Gradcu Adolf Fischer je na lastno prošnjo premeščen h okrajnemu glavarstvu v Mariboru.
C. g. Hubert Bant, Divizijski župnik 6. infan-terijske divizije, je imenovan za vojaškega nadku-rata.
*	C. g. Ignacij Brvar, kaplan pri Sv. liju pod Turjakom, je vpoklican kot vojni kurat v Gradec. Stiri njegovi bratje so že bili vsi v vojni službi. Izmed teh je eden (Anton) mrtev, drugi (Jožef) se pogreša, Janez je ranjen s strelom v glavo in France je bil ranjen in se zdravi v Gradcu,
Nadporočnik J. Eduard Vavpotič, naš Štajerski rojak, M je bil ranjen na severnem bojišču ter je že precej okreval, je imenovan za stotnika.
Za majorja-avditorja je imenovan stotnik-avdi-tor 'dr. Matej Vargazon, doma iz Središčai,
Osebna vest. Praporščak Gabrijel Majcen od bosansko-hercegovskega pešpolka Štev. 2 je imenovan za poročnika. Mladi poročnik je Član katoliškega akađemičnega društva, „Danica.“ G. Majcen je sin g. Gabrijela Majcen, profesorja v p. v Mariboru.
Hčerka nadvojvode Friderika v angleškem ujetništvu? Iz Berolina poročajo: „Lokalanzeiger“ javlja: Nadvojvodinjo Kiristino, hčerko feldmaršala in vrhovnega poveljnika, nadvojvode Friderika, ki je
s svojim soprogom, princem Sahn-Salm potovala do-, mov s kanarskih otokov,	odpel-
jali v Gibraltar. Da li je la vest resnična, so ne da kontrolirati.
*	Vojni kurat è. g. Zagoršak piše z dne 8. februarja: Predragi! Tukaj je vse pri starem, Dan za dnem dobivamo bolnike, vsakovrstne, kakoršne si le moreš misliti, po sto in še več, naših in ruskih. Vsak dan jih tudi več sto pošljemo v domovino, nekaj pa se jih tudi, vsak dan preseli v večnost, n. pr. predvčeraj 7, včeraj 10, danes 6. Do danes je bilo tu zelo mrzlo in veliko snéga, a danes je popolnoma južno vreme, lepo in toplo. Na bojišču ni te dni ničesar posebnega, a v pretečenem tednu je bila tu blizu silno krvava b tka, ranjencev in mrtvih na tisoče, večinoma Rusov, a mnogo tudi naših. Po večdnevnih srditih neuspešnih napadih so se Rusi res malo umaknili. Sedaj je bolj mirno. Mislili smo že spet na beg, a se je položaj zboljšal. Kmalu bodemo najbrž šli naprej v Galicijo^ Zdrav sem. Iskren pozdrav!
*	Vojni kurat č. g. Marko Krajnc piše našemu uredniku s severnega bojišča: Bojišče, 16. februarja ISIS, Predragi! Danes sem prejel „Stražo“ in ..Gospodarja" prvikrat na bojišče. S tako „a,ndobijo“ že dolgo nisem čital teh listov, kakor nocoj. Splošno i-mamo sedaj mir, Le 28. januar je bil za nas 87. (c. g. Krajnc je vojni kurat pri 87. pešpolku) in 47. polk krvav, pa tudi nad vse časten dan. Samo 87. polk je u-jel krog 700 Rusov in žel za svioje junaštvo posebno pohvalo nadvojvode Friderika in poveljstva 3, kora, Častniki so s posebnim zadovoljstvom izjavili, da take odločnosti od naših slovenskih fantov, zlasti novincev, ne bi pričakovali. Prosim skrbi, da dobim vsako številko „Straže“ in „Slov, Gospodarja“, Pošto dobim hitro in točno. Iskren pozdrav! Poklon vlč. g. dr. Korošcu, g. dr., Hohnjecu in g. dr. Verstovšeku ! Tvoj Marko.
*	Učitelj Makso Wiidler, ki se je kot prapor-
ščak boril na severnem bojišču, piše dne 7. februarja vic. g. profesorju I. Vrežetu:	Visokočaslbti gospod
profesor! Ko sem, bil na bojišču v težavnih položajih, sem se spomnil večkrat svojega profesorja; od 4. t. m sem v zdravilišču v Budimu, mestu, odkoder sem zaprosil premestitve v Laški trg, kjer imamo tudi za dobo vojne ustanovljeno bolnico. Moj položaj ni nevaren, uničenim živcem treba miru. Prejmite prisrčne pozdrave in udane poklone! Makso Wudler.
V ruskem ujetništvu je c. in kr. poročnik, g. Stefan Medved. Oglasil se je z dopisnico od 21. jamarja 1915 na cenj, rodbino Confidenti v Zavodni pri Celju iz Arisa bl zu Taskenda vTurkestanu ter piše: „Menda bomo videli celo Azijo, ker se še vedno peljemo po železnici. Kje so naše planine? Prisrčne pozdrave."
Štajerci v Rusiji. Hz ruskega ujetništva se je oglasil neki Edvard Krušic, doma iz Laškega trga, desetnik pri 26. domobranskem pešpolku. Poroča, da se poleg njegk nahajajo v ujetništvu v kraju Kon-stantinovskaja blizu Rostova ob Donu še naslednji spodnještajerski vojaki: desetnik Krowat iz Maren-berga, prostak Stropnik iz Lepe Njive pri Mozirju, enoletni prostovoljec A. Baumann iz Poljčan, jčetovo dja Dimeč iz Celja, prostak; Drobnič iz Celja. Krušic piše: Z nami precej dobro ravnajo, lesti, zlasti Kruha, imamo dovolj!
*	Iz ruskega ujetništva piše vojak 26, domobr. pešpolka Metod Vrišer, doma na Frankolovem, svojemu bratu dne 16. januarja iz Moskve: Srčno mi ljubljeni! Naznanjam Vam, da sem v bolnišnici in sicer daleč v Rusiji, Ujet sem bil že v začetku decembra, v bolnišnico sem prišel na Božič ; ranjen nisem bil niti najmanj, a prehladil sem se močno, da nisem mogel hoditi in stara bolezen pljučnica me je zelo hudo prijela. Ruske gospe in gospodične nam jako lepo strežejo in marsikaj podarijo. 'Sedaj sem silno slab, vročnica me zelo kiuha. Bogu je mogoče* da odloči, da se še bomo vseeno kedaj videli. Prosim, najmite sv. mašo za ljubo zdravje, ako je božja volja, ako ne, pa za srečno zadnjo uro in milostljivo sodbo. Tedaj pa na svidenje v nebesih zagotovo! Vas vse najprisrč-neje pozdravljam, kakor tudi vse sorodnike, znance in prijatelje. Metod.
Vojakom na bojišču pošiljajte naše liste! Iz v-sakega pisma, ki ga dobimo z bojišča, zveni veliko veselje, ako se jim je posrečilo priti do katerega naših listov. Iz njih izvedo vsaj nekoliko, kaj se po domovini godi. Zato pošiljajte vojakom na bojišče liste, ko ste jih prebrali. Še boljše pa je, če jim list za nekoliko časa, recimo za četrt leta naročite koj v tiskarni. Sami se znebite ene skrbi, i obenem pa še ceneje izhajate.
*	Bombni napad v Sofiji. V mestnem kazinu v Sofiji se je vršila preteklo soboto maškerada, kajtere se je udeležilo najodličnejše občinstvo Sofije, mnoga članov diplomatičnega zbora, skupaj okrog 1500 gostov. Iz nekih zaklenjenih vrat je nekdo izrezal kos, ter vrgel skozi odprtino v dvorano ročno bombo, ki s o je takoj raznesla ter ubila sina ' bitvšega vojnega ministra Bojadžijeva in hčer sedanjega vojnega ministra Fičeva, 10 drugih oseb je pa bilo več ali manj težko ranjenih. Odredili so takoj preiskavo, _ toda o storilcu ni nobenega sledu. Zdi se, da je bil napad izvršen iz političnih vzrokov ; pozaprli so že mnoga Srbov, ker se sumi, da je bil storilec kak Srb, ali pa kak anarhist. Napad je povzročil v Sofiji veliko razburjenje.
Steklenica vina v žepu. Bilo je nekje na zapadnem bojišču. Pravkar je bilo prišlo povelje za naskok in polk zuavov je poskočil iz zn kopov ter jo z nasajenimi bajoneti udrl proti sovražniku. Ploha krogel se
„■te vsula navojake, mnogo jih je pafflo in tisti, ki so
lÄđdlfllj m 'bdi primorani,se ;tuuakn*i^<g voljnih je zato zaukazal umik in vsi vojaki so uboga-' L, samo ne neki debel, splošno priljubljen zuav. „Na tla, za vse vrage ! “ je kričal častnik, toda z,uav se ni ganil z mesta. Stal je pokoncu, dasiravno so krogle kakor ose frčale okrog njega in so mn vojaki venomer kričali, naj se vleže na tla. Sedaj se častnik razjari: „Na tla, ti koštrun!“ Tiedaj je odgovoril zuav: „Ne morem, gospod, imam v žepu steklenico vina, a slek-ienica ni zamašena!“
Potegnjeni cenzor. ’Angleški list „The ’Argonaut“ priobčuje sledečo šaljivo dogodbico, ki se je pripetila n et emu silno strogemu angleškemu cenzorju, ki ima mnogo svojih bratov tutti pri uns. Vsa pisma, ki jih pišejo angleški vojaki domov, gretto skozi cenzorjeve roke. Neki vojak, ki mu je cenzor razmesaril že več pisem, je hotel, la «e maščuje, pošteno potegniti cenzorja za nos in zato je napisal ìcpn-cem svojega preprostega in popolnoma nedolžnega pisma pripombo: „Poglejte pod znamkot“ .Cenzor je severa odprl pismo, kakor vsa druga in ga tutti pre-čital. Končna pripomba mu je seveda palila v oči in mislil si je :	Aha, tu ga ujamem tička ! S pomočjo
para je cenzor nato odlepil znamko. Kalife) si je pa misliti, kak obraz je napravil, ko je pod znamko čital besede: Ali se je dala težko odlepili?
Vinorejska šola v Mariboru. Deželni odbor je sklenil, da se izroči učencem tretjega letnika, ki morajo iti k vojakom, veljavne odhodnioe.
Avstrijskim poljedelcem. Poljedelski minister se obrača s posebnim oklicem na avstrijske poljedelce. 'Opozarja jih na dejstvo, da je obdelovanje polja letos važnejše kakor kadarkoli. (Od letošnjega poljskega pridelka je odvisna pripravljenost armade in trdno zaupanje prebivalstva v bodočnost. Minister priporoča le take nasade, kateri služijo brezposredno človeški hrani. Predvsem se naj sole žito, skrbno naj se obdelajo vrti, zemlja naj se čim najpriidnejše obdela in dobro pognoji ter štedilno in racijonalno ob-seje. Bolj kakor kdaj, je postalo kmetijstvo pravi temelj države.
Prepoved uporabe ječmena za pridelovanie piva. Ministrstvo je izdalo odredbo,) da tee od dne 19. februarja 1915 naprej ne sme uporabljati ječmena za pridelovanje piva. Ta ministeri]alaa odredba ima namen, da se ohranijo zaloge ječmena za prehrano ljudstva.
Proti vživanju alkohola pri vojaških transportih. Vojno ministrstvo je izdalo na vse železniške poveljnike ukaz, ki prepoveduje vži vanje alkohola pri železniških vojaških transportih. Vojakom naj se nudijo brezalkoholne pijače.
Svinjski mehur — izborno sredstvo zoper mokroto in mraz. Vojak iz slovenjgraške okolice piše iz gališkega bojišča svojim domačim: Pošljite mi svinjskih mehurjev, kajti le z istimi si obvarujem noge pred mrazom in mokroto. Papirnate nogavice so za nič. Denarja ne rabim.
Kadilni materija! po znižanih cenah za ranjence. 'Že v oktobru minolega leta je finančno ministrstvo dovolilo, da se za ranjene in bolne vojaške o-sebe, nameščene po stalnih sanitetnih zavodih, gotove vrste cigar in cigaret, kakor tudi najfineji ogrski cigaretni tobak, oddajajo po znižanih cenah v množini, določeni za dan in glavo, dotičnim vodstvom bolnišnice, kakor Indi onim, ki jim je poverjeno nabiranje denarja za nabavljanje kadilnega materijala, ki se imajo v ta namen obračati do glavnega ravnateljstva tobačne režije. Sedaj je finančno ministrstvo, ustrezajoč mnogostransko izraženi želji, v sporazumljenjir s kraljevo ogrsko vlado to udobnost razširilo na sred-njefini tobak. Kot dnevna množinama enega moža je določen zavojček s 25 grami po oen! 20 v, ki ga more vodstvo bolnišnice, oziroma nabiralnika naročati poljubno namesto zavojčka najfinejega ogrskega cigaretnega tobaka.
Zaplemba vseh zalog ovsa v Nemčiji. Nemški zvezni svet, ki je dne 21. januarja Že odredil v slučaju potrebe nasilno zasiguranje ovsa za armadno u-pravo do prihodnje žetve, je sklenil dne 13. februarja konfiskacijo vseh zalog ovsa s 16, februarjem.
Pisemski promet med Avstrijo^ in Belgijo. Pisemski promet med Avstrijo in Belgijo je odslej dopuščen pod enakimi pogoji in v istem obsegu, kakor med Nemčijo in Belgijo. Pošiljati! se torej more: odprta navadna in priporočna pisma, dopisnice, tiskovine, vzorce blaga in poslovne papirje v nemškem in francoskem jeziku. Pošiljatve ne smejo vsebovati nikakih poročil o oboroževanju, premikanju čet in ladij in o druzih vojaških odredbah. Pristojbine so isto kakor v prometu z drugimi deželami svetovnega poštnega u-druženja. 'Obremenjen j e pošiljatev s povzetjem ni dopustno.
* Cene poštnim znamkam nameravajo zvišati na Ogrskem in v Avstriji. Znamka, ki velja sedaj 10 v, 12 v. Tudi druge znamke se slično podraže.
Zdravnik žrtev pegastega legarja. AsistenČni zdravnik dr. Leopold Pollak, ki je bil nameščen za zdravnika v taborišču za ujetnike >v Thalerhofu pri Gradcu, je zbolel na pegastem legarju. Spravili so ga v novo graško bolnišnico, kjer je v Četrtek, dne 18. t. m., umrl.
Influenca in njene neprijetne posledice, ki jih povzroča, se je začela prav1 pogosto pojavljati. Najuspešnejše sredstvo zoper nahod in katar je pač — „Sirotin Roche“, ki se dobi v vteajki lekarni.
Smrt odlične češke rodoljuhldnje in prijateljice Jugoslovanov. V Pragi je umrla češka patrijotkin-
ja, gospa MaruSa-Wodwarska-Neureutfcerjeva vS Ö1.
Izletu stbjega1 kulturnemu'ihapre^ćU in slovanski stva^-fi ]X)9v'é^di)éga žMjenjhpiVetikA^ hite simpatije to plemenite ' Čehinje do nas Slovencev in Hrvatov. Ali te simpatije so bile vedno združene z dejansko dobrodelnostjo. O tem bi mogel pripovedovali marsikateri hrvatsvi in slovenski dijak, ki je študiral v PragL Prežeta z globokim slovanskim čustvovanjem se je vedno intenzivno zanimala za izpoznanje slovanskih narodov. Nje pofinjeni ženski ukus je odkril v tem pogledu novo sredstvo: slovansko hišno industrijo. Za to se je razgrevala in jo podpirala povsod, doma pri Cehih in pri drugih Slovanih, posebno pri Hrvatih. Po nje Inicijativi se je priredila v Pragi češka narodopisna razstava, ki je porodila ustanovitev češkega narodopisnega muzeja. V narodnem življenju Cehov je igrala vidu© vlogo. Na nje domu so se shajali narodni in kulturni delavci in je pokojnica moralno in materijalno podpirala vsako njihovo akcijo. — Večna Slava plemeniti pokojnici!
Zlata Husa, znani praski h diel, last posl. Klo-fača, je bila prodana 15, 't. m. na eksekucijski dražbi za 1,651,000 kron. H($el je bil sodnijsko cenjen na
2,678.000	kron. Kupila ga je gcspa Trakova, hčerka praškega komerčnega svetnika Menšika.
Sitna letina v naši državi v letu 1914. Skupna vrednost letine 1914 je približno za eno milijardi) višja od prejšnjega leta. Na posamezne žitne vrste se cena razdeli v milijonih kron : pšenica 1350 (proti 1. 1913 več 150), rž 850 (več 130(, ječmen 600 jveč 90), o-ves 700 (več 50), koruza 950 (več 200), krompir 1850 (več 450), sladkorna pesa 1000 (— 100). Gela letina je tettaj vredna 6800 milijonov kron. V primeri s predlanskim letom je zadnja letina višja za 1090 milijonov kron. Sladkorna pesa je za 100 milijonov kron nižja. Avstrijska polovica je pridelala pšenice in rži 43.10 milijonov meterskih stotov, Ogrska pa 52.35 milijonov me ferskih stotov. Avstrija rabi za svoj ktonzum letno 55 milijonov meterskih stotov. Ogrska nam pošlje navadno na leto 15 milijonov meterskih stotov. Letos Še nam jih ni dala. Zato je upravičena želja naših poslancev, da po vzoru Italije vojaška uprava na Ogrskem rekvirira žito tudi za avstrijsko civilno prebivalstvo.
Izbiranje smodk v trafikah prepovedano. Finančno ministrstvo je z odlokom z dne 30. januarja odredilo, da trafikanti, dokler se ne vrnejo (zopet redne razmere, odjemalcem ne smejo več dovoljevati, da bi si iz zabojčkov ali škatelj sami izbirali smodke in svalčice, marveč morajo željene izdelke kupovalcu sami vročiti. Prepovedano je, da bi odjemalci preti-pavali smodke in svalčice in kar je kdo enkrat vzel v roko, mora brezpogojno kupiti.
Učinek topovskega strela. „Leipziger Neueste Nachrichten“ poročajo o sledečem velezanimivem u-činku topovskega strela;, ki so ga opazovali v bližini Arrasa na Francoskem. Granata je namreč priletela na neki vrt ob cesti in Ise tu zarila v zemljo. Padla pa je tik pred visoko drevo, izkopiala. pod. njim veliko jamo, vzdignila drevo s koreninami vrett) ter ga vrgla čez štiri metre visoko vrtno ograjo na cesto. Drevo je bilo tako nekako nasilno presajeno z vrta na cesto.
Bele miške na podmorskih čolnih. Bili so šaši, ko noben angleški podmorski čoln hi odplul iz pristanišča, če ni bilo na njem belih mišk, ki so pomorščakom, kakor v prejšnjih časih rudarjem, hitro naznanjale omamljive pline. Znano je namreč, da so miške takoj začele postajati nemirne, če so se začeli razvijati strupeni plini in trenotek nato omagovati. Ce so začele poginjati, je bilo nujno treba s čolnom vzplavati na morsko površino. Tako se je godilo v prošlosti, kajti danes je posadka poflmorskega čolna opremljena s kisikovimi patronajni, ki jih uporablja, če Čoln ostane pod vodo. Tako je bela miška prišla na podmorskih čolnih ob «vej Ir uh.
Petelini na bojišču. Krakovska „Nowa Reforma“ piše: Naši vojaki so večkrat opazovali, da so se za časa nočnih pohodov, patruljnih obhodov, izpadov itd. po krajih, ki jih je prebivalstvo popcflnoma zapustilo, naenkrat začeli oglašati petelini, katerim so zopet odgovarjali drugi, Sčasoma so polem dognali naši vojaki, da to niso petelini, temveč nočne straže in par trulje sibirskih polkov, ki so tako naznanjale svojim četam, da se bližajo sovražne patrulje.
Za Slov. Stražo je daroval vlč. o. Filip, frančiškan v Mariboru, več tisoč obrabljeni poštnih znamk. Hvala!
Potrjene volitve v okrajne zastope. Cesar Je
potrdil zopetno izvolitev trgovca Avgusta Güntherja za načelnika in veleposestnika Jožefa Rotovnika v Lehnu za načelnikovega namestnika slovenjgraškega okrajnega zastopa; nadalje f Mihaela Sfarkla v Sevnici, za načelnika in notarja Mihaela Korbarja v Sevnici za načelnikovega namestnika okrajnega zastopa sevniškega.
Maribor v zastavah. Vsled Hindenburgove zmage pri Mazovskih jezerih so nekatere hiše v Mariboru okrašene z zastavami. Ob tej priliki bi rekli dvojno: nikakor ne gre, da se razobešajo samo nemške (crno-belo-rudeče) zastave in ne obenem tudi avstrijske ; še lepše pa bi bilo, da bi se slavile tudi naše zmage v Karpatih in v Bukovini, zmage in uspehi, s katerimi se nam nikakor ni treba skrivati. Uspehi na^ šega avstrijskega vojaštva so nam vendar prvi :n najbližji, četudi so nam uspehi zaveznikov vedno dobrodošli.
* Maribor. Svete duhovne vaje bodo z» ude 3.’ reda šv. Frančiška v mariborski baziliki, ako le ne
pride vmes kak nepriöakjovan zadržek, od pondeljka dne 1. marca, popoldne ob treh, do petka, dne 5. maroa 1915, zjutraj. Udeležiti se jih sme vsak, Četudi ni v tretjem redu sv. Frančiška.
,k_y Maribor. Družba sv. Vincencija za slovensko župnijo Matere Milosti v Mariboru je v pretečenem letu zopet prav hvalevredno delovala. Društveni odbor sestoji iz 12 gospodov. Družba izkazuje 132 dobrotnikov. V 1. 1914 se je podpiralo 3 uboge družine s 16 otroci, 3 vdove z 9 otroci in 26 drugih sirot. Družba je izdala v pretečenem letu za kruli, moko, kavo in meso podpiranih revežev 1011 K 89 v, za šolsko kuhinjo krčevinske šole se je dala podpora 150 K in za uboge ranjence-vojake 50 K. Dohodkov je imela družba v letu 1914 1323 K 18 v, katere so zložili razni darovalci in kateri so se pomnožili z nekaterimi u-stanovami. Za kruh sv, Antona se je v društveno blagajno po neznanih darovale#. zložilo 673 K 63 v. Nisem, ki so velikodušno pripomogli:, d-a more družba vršiti krščansko delo usmiljenja v tako obširni meri, izreka odbor prisrčno zahvalo in se priporoča tudi v 1. 1915. Društvo ima svoj sedež v samostanu oo, frančiškanov v Mariboru.
Maribor. Umrl je dne 16. t. m. cand. med. Fr. Murschetz, sin mariborskega krojača Fr. Muršeoa, ki je umrl dne 10. jan. t. 1.
*	Iz Slovenskih goric nam pišejo:	Komaj je
raztopil topel jug sneženo odejo raz naše griče, že so pokazale svoje duhteče glavice v zatišju grmovja ponižne vijolice in ob žuborečih studencih so zacveteli deviški zvončki, naznanjajoči nam bližajočo se pomlad.
*	Sv. Jurij ob Ščavnici. Bralno društvo ima v nedeljo, dne 21. t. m., svoj občni zbor v čitalnici in sicer popoldne po večernicah z navadnim sporedom. Pridite !
*	Sv. Križ na Murskem polju. Kakor je pokazala stroga sodnijska preiskava, nesreče pri kopanju studenca v 'Murskem vrhu, radi katere je dvignilo državno pravdništvo tožbo, ni zakrivil studenčni mojster Franc Bratina v Križevcih, ampak nesrečnež sam. Sodišče je spoznalo mojstra za nedolžnega in ga popolnoma oprostilo. Vse drugo je izmišljeno.
Ptuj. Narodna Čitalnica v Ptuju ima svoj občni zbor' v nedeljo, dne 21. t. m., v Narodnem domu. Začne se ob treh popoldne.
Svetinje pri Ormožu. Tudi na tufcajšni šoli sc učenke pridno delale za vojake. Napletle so 55 parov zapestuikov, 16 parov kolenk, 22 naušesnikov in 29 čepic. Denar za potrebno volno je nabrala učiteljica gospa Antonija Sijanec v znesku 152 K 50 v. Neka,i komadov napletenih reči se je razdelilo med tukajšne črn o vojnike, drugo pa se je poslalo „Nudečemu križu“ v Gradec. — Razventega je urad za- vojno oskrbo na prošnjo g. Sijanec daroval tukajšni šoli 5 kg volne, iz katere so učenke napletle 13 parov nogavic in 14 parov dokolenk.
Mozirje. Deželni odbor je sklenil poveriti načelniku okrajnega zastopa g. župniku Deko-rtiju zastopstvo občine trg Mozirje v sporni točki skupnega servitutnega gospodarstva med občino in upravičenci.
*	Mozirje. V nedeljo, dne 28. svečana, popoldne po večerriicah, ima naše izobraževalno društvo svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Občni zbor se vrši v prostorih Kmečke hranilnice in posojilnice v Mozirju. Vabijo se vsi udje in prijatelji društva!
*	Laško. Izobraževalno društvo v Laškem ima v nedeljo, dne 21. februarja 1915, po rani službi božji v prostorih Izobraževalnega društva svoj redni občni zbor z navadnim dnevnim redom.
*	Dve potrebni knjigi za sedanji čas. Tiskarna sv. Ciri-. la v Mariboru ima za sedanji resen čas v zalogi dve važni knjigi. Prva je molitvenik „M arija Žalostna mati“, posvečena češčenju Matere božje sedem žalosti. Molitvenik je kot nalašč za sv. postni čas, ki se približuje. Knjižica stane z zlato obrezo 2 K, z rudečo obrezo 1.50 K. Po pošti 10 vinarjev več. Druga knjižica, katero toplo priporočamo, je: „Sv. Križev pot za vojni čas in druge primerne molitve.“ To je jako primerna knjižica za sedanje resne čase, ko Bog tepe in skuša ljudstva s strahovito šibo svetovne vojske. V novi knjižici najdeš na 22 straneh krasne molitvice. Na prvem mestu je "sv. Križev pot za vojni čas. Na to sledijo razne primerne molitve, n. pr. za cesarja, za domovino, za vojskovodje, za stanovitnost, za zaupanje v božjo pomoč, k sv. Mihaelu, za vojake na bojišču, za ranjene in umirajoče, za sina v vojski, za ljubega očeta na bojišču, molitve v prid vojakom, ki so obdarjene z odpustki, molitev za mir itd. Knjižica se dobi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Stane pa 100 komadov skupaj s poštnino vred 7.50 K; 50 komadov skupaj s poštnino vred 4 K; 25 komadov 2 K; 10 komadov s poštnino vred 90 vinarjev. Manj kakor po 10 komadov se po pošti sploh ne bo poslalo, ker so^ stroški preveliki. Ker je svota malenkostna in se1 ne izplača pisati računov in denarjev posebej pošiljati, zato se naj denar pošlje naprej in sicer v poštnih znamkah v pismu.
*	Na bojnem polju padlim slovenskim vojakom je posvečen 8. sešitek „Svetovne vojske“, M je izšel te dni. 70 životopi-sov je zbranih v tem sešitku. To niso suhoparni životopisi, posejani s številkami in lepimi besedami o padlih junakih, temveč polni življenja so ti životopisi. Življenja iz bojnega polja in odmevov domačih poljan junakov. 70 jih je: vsi junaki, častniki, kmetje, uradniki in obrtniki, ,akademiki in Orli. cvet naših vrst! Vsi navdušeni za domovino, vsi junaški in polni zaupanja v Boga. Le berite te životopise in spoznali bodete srca naših mladeničev in mož. Plemenita srca, kij so prelila kri za domovino. Med životopise so vpletena sem in tja pisma padlih vojakov, tako, da je vsa stvar še bolj zanimiva. Srečna je bila misel uredništva, da je začela na ta način zbirati spomin na naše junake. To je sešitek, ki se čita lahko tudi mladini v šolah, ker junaštvo in plemenitost src teh junakov niso nič manjša, kot so junaštva mnogih, ki se stavijo miaffini za vzgled. Delo prav toplo priporočamo. „Svetovna vojska“ se naroča v Katoliški bukvami v Ljubljani. Naročnika imajo pravico do znižane cene 1 K za veliki zemljevid vseh evropskih bojišč (za nenaročnike bo veljal ta zemljevid 2.60 K s poštnino vred). Naročniki so tudi po znižani ceni lahko omislijo krasno, bogato opremljeno knjigo „Vojska na Balkanu“, ki velja za naročnike „'Svetovne vojske“ samo 3 K, mesto 6.50 K.
Zadnja poročila, della v petek, 19. ffebr.
Stanje na bojišča proti Rusom
Dunaj, 18. februarja.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša:
Na karpatski fronti od prelaza Dukla do Wyszkova je položaj v obče nespremenjen. Tudi včeraj so se vršili skoraj povsod hudi boji.
Številni posknšeni napadi Rusov na postojanke zavezniških čet (Avstrijcev in Nemcev) so bili odbiti, pri čemur je imel sovražnik velike izgube. Rusi so izgubili pri tem 320 ujetnikov.
Z zavzetjem mesta Kolom e a po avstrijskih četah je Rusom odvzeto važno oprališiče v izhodni Galiciji južno od reke Dniester.
Iz smeri mesta Stanislav prodira sovra ž n i k z močnimi o j a Ö e n j i in se vrše novi večji boji na severni strani Nadworne in severno-zahodno od mesta Kolomea. Boji trajajo naprej.
V Bukovini so vrženi Rusi nazaj čez reko Prath.
A v s t r i j s) ki e čete so zla s'A d Le včeraj popoldne mesto C e r n o v ;i c e. Rusi so se umaknili v smeri proti Nowosielici. (Leži ob reki Pruth na bukovi nsko-besarabijski meji.).
Na R u s k o - P o Ii j s k e m in v zahodni Galiciji le artilerijski boji in praske. .
Rusi na južni strani Karpatov.
Gradec, 19. februarja.
Vojni poročevalec ^TagespoŠte“ javljaj: Boji na Karpatih na črti Vyskov—-Dukla se nadaljujejo. Rusi so vrgli velike bojne sile na to črto. Vojaški; strokovnjaki sodijo, da imajo Rusi zbranih na tej točki Karpatov sedem armadnih zborov.
Rusi so zadnji čas na nekaterih mestih v Karpatih udrli na ogrsko stran. V ozemlju, kjer se Bes-kidi znižujejo so Avstrijci rusko ofenzivo preprečili, in vrgli Ruse iz Ogrskega. V komitatu Zemplii} so naše čete vrgle prodirajočega sovražnika pri Mezö-laborcu in Vidranyju nazaj. V komitatu Saros, kjer so Rusi pri Dukli udrli proti Felsöviclcöz, Alsobago-ny in Boro, so bili vsled naših protinapadov tako u-trujeni in izčrpani, da še nova ojačen j a, ki so jih dobili iz mest Jaslo in Krosno, niso zadostovala. Odstranjena je torej nevarnost, ki je pretila dolinam in cestam, ki vodijo v Bartfo, Eperjes, Košiče, Stropko in Homono. Na izhodni strani Dulde so doline na, o-grski strani v naši posesti.
64.000	Rusov ujel ih,
BeroRn, 18. februarja.
Iz velikega vojnega stana se poroča:
Pri mestu Tauroggen in v ozemlju severno-za-hodno od Orodna trajajo zasledovalni boji še naprej.
Pri mostu Kolno poražene ruske čete so dobile severno od Lom z e novih ojačeni.. Nemške čete bodo vnovič napadle Ruse.» -■
Izid bojev pri Plock—Racioncu je bil za Nemce ugoden. Dosedaj je bilo 3000 Rusov ujetih.
Na Poljskem južno od reke Visle Le bistvenega.
Vojni plen bojev na izhodno-prusk! meji se je zvišal. Dosedanji uspeh je 94.000 ujetih Musov, zaplenjenih 71 topov, čez 100 strojnih pušk, tri bolniški vlaki, več letal, 150 polno naloženih mmnciiskth vozov, žarkom e to'v, neštevilno polno naloženih in ‘upre-ženih vozov. Lahko se računa, da se bo to število še .nadalje zvišalo.
Otvoritev italijanske .cornice.
Rim, 18, februarja.
Danes se je vršila otvoritev italijanske, zbornice. Poslanci so se sešli skoraj polnošte i o, istotako tudi vsi ministri. Navzoči so tudi vsi vòniìn i parlamentarci, med njimi tudi Giolitti in Beto ilo. Zbornični predsednik se je spominjal v ganljivih besedah žrtev potresa ter izrazil željo, da bi se opustošeni kraji zopet kmalu prerodili. Kralju, ki je tekel prvima kraje nesreče, armadi, in 'Časojbsju je sporočil svoje pozdrave. Nato je ministrski predsednik Sak ncira obrazložil, kaj je vlada v tej zadevi dosedaj storila in je h-krati predložil tozadevne zakonske predloge.
Rusija ljubosumna na Japonsko.
Petrograd, 18. februarja.
Petrograjski list „Ruskia Wjedomosti“ piše na uvodnem mestu: To kar zahteva japonska od Kitajske, ni nič drugega, kakor kratko malo spraviti Kitajsko pod najdvlado japonske. Zelo verjetno je, da
je trosporazum dovolil 'Japonski zadosti prostosti za gibanje na Kitajskem, toda le v določenih mejah. Japonski načrt pa presega vse meje. Uresničenje tega japonskega načrta je iz stališča interesov, evropskih velesil popolnoma nedopustno.
Ranjeni) padli in ujeti.
Ujeto moštvo:
brez označbe polka: Artschek Jožef, Celje; Ilawess Janez, Bro-ga?, Štajersko; Keido Prane, Brežice; Laknitsch! Rudolf, Celje; Latnik Franc, Celje; Maver 'Janez, Štajersko; Passeneg Miha, korporal, Sv. Vid, Koroško; Planik Prane, Ptuj; Pušk Karol, Celje; Saiwetz Mihael, Celje; Schelgar Matevž, podčastnik, iz Slovenjgradca; Schildaritsch Lovro, frajtar, Ljutomer; Sinter Prane, Celje; Stoliar Prane, podčastnik, Lemberg pri Celju: Lep Herman, Sromlje, Štajersko; Vadoviwetz Fraid, Brežice, -vsi v ruskem ujetništvu v Elalbugi, vladna okrožje Kazan. Pri nobenem, ni označena številka polka in tudi imena so očividno popačena.
Domobranski pešpolk štev. 4:
Mrtvo moštvo:
Arfcman Anton, pešec, Slovenjgradec ; Draksler Franc, frajtar, Loka; Paljan Prane, korporal, Sv. Štefan, Šmarje; A. Janžekovič, četovodja, Ptuj ; Katz Alojzij, pešec, Št. Janž pid Ptuju; Manko Janez, pešec, Ptuj; Samobor Jožef, pešec, Šoštanj; Kunej Anton, Brežice, v ruskem ujetništvu v Atkarsku, vladno okrožje Saratow; Kapun Konrad, Leitersberg, ranjen; Laurenčač Avgust, četovodja, Maribor, mrtev.
Saperski bataljon štev. S:
Mrtvo moštvo:
Doležal Prane, frajtar; Felberbauer Anton; Frončak Janez ; Krašoveo Prane.
Ranjeno moštvo:
Blaha Anton, frajtar; Bulka Prane; Dolinšek Janez; Dominko Anton, korporal; Fink Anton; Fleck Anton, četovodja; G-regoraj Egiffij, Hammer Janez; Hermann Janez; Klajnšek L.; SMemba Emil; Staneš Valentin; Tratnik Alojzij, Zager Jan.
Domobranski pešpolk štev. 26:
Padlo moštvo:
Gutmanu Janez.
Ranjeno moštvo:
Ambrož Ferdinand, korporal;
Baumann Prane, pešec; Bedrač Anton, pešec; Berlak Janez, pešec; Binder Vincenc, nadomestni rezervist; Bračič Jak., pešec; Brilej Karol, nadomestni rezervist; Blažič Franq.
Denk Karol, pešec; Dolinger Vinko, nadomestni rezervist; Drexler Henrik, nadomestni rezervist;
Pauland Prane, pešec; Portmüller Jožef, pešec;
Gerlifi Jurij, pešec; Gobo Artur, pešec; Golunda Janez,
pešec ;
Horvat Franc, pešec;
Jagodič Jožef, frajtar; Jerman Jožef,' pešec; Jug Janez,
pešec ;
Kaceano Anton, korporal; Klun Anton, pešec; Köck Ant., pešec; Koren Janez, pešec; Kos Janez, pešec; Krajnc Franc, pešec; Klobasa Janez;
Lorbek Jožef, pešec;
Majcen Tomaž, pešec; Mastnak Rudolf II, pešec; Mautner Franc, nadomestni rezervist; Meglič Maksimilijan, nadomestni rezervist :
Neubauer Anton, pešec;
Obran Prane, pešec; Orthaber Franc, pešec; Oset Anton, pešec; Osvald Jožef, pešec;
Persavec Simon, pešec; Pihler Prane, pešec; Pirš Franc, pešec; Polak Martin, pešec; Pozovac Prane, nadomestni rezervist; Potočnik Janez, nadomestni rezervist; Prosenjak Franc, pešec ;
Roiht Jakob, pešec;
Seliertling Avgust, pešec; Schnuderl Karol, frajtar; Jož. Seitz, nadomestni rezervist; Sternad Janez, pešec;. Štor Melhi-jor, pešec; Štrucl Mihael, frajtar; Supp Ferdo, pešec; Šušteršič Janez, pešec; Swistyn Simon, hornist, narednik;
Theisl Rppert, pešec;
Wahl Jožef, četovodja;
Žagar Ferdo, nadomestni rezervist; Zorman Vinko, pešec.
Pešpolk štev. 87:
Padli častniki:
Ruinier Franc, rezervni poročnik; Stumpf Mirko, kadet; Türk Prane, praporščak; Zadravec Matija, iz .Ormoža, kadet-narednik.
Ranjeni častniki:
Bogovič Pavel, poročnik, drugokrat ranjen; Gogo! a Viktor, poročnik; Peter Franc, major; Swoboda Julij, poročnik v rez.; Wolfgang Maksimilijan, nadporočnik.
Padlo moštvo:
Artnak Prane, pešec, Brežice, 6. do 11. novembra; Ašič Jožef,, pešec, Brežice. 10. do 17. novembra;
Belšak Prane, pešec, Ptuj, 5. novembra ; Brečko Franc, pešec, Celje; Brunčlč Franc, titulami korporal, Ptuj, 6. do 11. novembra; Bukšek Franc, pešec, Ptuj;
Öater Franc, pešec, Sv. Jurij ob juž. žel., 6. do 11. nov.; Cecbia Angelo, Tržič, Primorsko, 5. novembra; Cepuš Martin, pešec, Laško, 26. do 28. novembra; Gerenjak Anton, pešec, Celje, 26. do 28. novembra; Cimperšek Franc, pešec, 26. do 28. novembra;
Deželak Anton, korporal, Marija-Gradec, 7. do 10. novembra; Domajnko Alojzij, četovodja, Ljutomer, 26. do 28. novembra;
Feguš Leopold, pešec; Frank Janez, pešec, 26. do 30. novembra; Fras Franc, nadomestni rezervist, Mala Nedelja, 13. septembra do 26. oktobra; Friedl Blaž, frajtar, Spodnji Ilajffin, 26. do 28. novembra; Fulinjo Luigi, pešec;
Gaberšek Jakob, pešec, 6. do 10. novembra; Gajzer Alojz, pešec, 6. do 10. novembra; Glavič Anton, pešec, Koper; Gričer Franc, rezervni pešec, Trbovlje, 13. septembra do 26. oktobra; Grive Franc, pešec, Brežice, '5. novembra; Guna Rudolf, korporal, Trbovlje, 7. do 10. novembra;
Habjan Franc, pešec, Konjice, 7. do 10. novembra; Habjanič Jakob, korporal, Ptuj, 7v. do 10. novembra;
Iljaš Mihael, titulami korporal, Brežice, >5. novembra; Mihael Ivanšek, četovodja, Brežice, 6, do 11. novembra; JvnikL., pešec, Sevnica, 6. do 11. novembra; Jamnikar Marko, rezervni pešec, Novacerkev, 7. do 10. novembra; Jesenik Mihael, pešec. Sv. Jurij ob juž. žel., 6. do 10. novembra; Jurac Anton, pešec, 6. do Č0. novembra; Jurc Jožef, rezervni pešec, Celje, 7. do 10. novembra;
Keber Franc, pešec, 6. do 10. novembra; Kekec Boštjan, pešec, Ljutomer, 6. do 11. novembra; Krumpačnik Matevž, titulami jkorporal, 6. do 10. novembra; Korošec Janez, pešec, Celje, 7. do 10. novembra; Kos Franc, pešec, Ptuj, 7. do 10. novembra; Koštomaj Janez, pešec; Kraupner Jožef, pešec, Plhij, 7. do 16. novembra; Krlčej Pankracij, hornist, ISpodnji Dolič; Kubelka Franc, pešec, 26. do 30. novembra; Kvas Matija, pešec, 6. do 10. novembra;
Lovrec Franc, pešec, Ljutomer, '26. do 28. novembra; Lesjak Rudolf II, korporal, Sv. Jurij ob Taboru, 13. septembra do 26. oktobra; Letonja Valentin, frajtar, 6. do 10. novembra; Lipej Anion, pešec, 6. do 11. novembra; Lipovšek Franc, pešec, Podčetrtek, 26. do 28. novembra;
Ob nenadni izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, strica,
Ml JOTA STARKL
Markovič Janez, pešec, 26. do 30. novembra; Matješic F., peSee, Sv. Andraž, 7. do 10. novembra; Medit Jožef, četovodja, 7. do 10. novembra; Mlinarič Franc, pešec,, 11, do 16. novembra; Mohorko Jožef, rezervni frajtar, Ptuj, 7. do 10. novembra;
Oder Pavel, frajtar, 6. do 10. novembra; Ofič Albin, pešec, 6. do 10. novembra; Jurc Jožef, rezervni pešec, Celje, 7. do trobentač, Velika Pirešica, 5. novembra;
Peklar Jakob, pešec. Laško, 13:. do 14. novembra; Peršuh Alojzij, pešec, 6. do 10 novembra; Plajnšek Franc, korporal, 11. do 16, novembra; Pogelšek ijlorijan, pešec, Brežice, 7. do 10. novembra; Pusitoslemšek Janez, pešec, Šoštanj, 7. do 10. novembra ;
Rakuša Franc, nadomestni rezervist, Ptuj, 13. septembra do 26. oktobra; Ravnjak Jožef, pešec, Konjiče, 26. do 28. nov.; Rupnik Karol, pešec, Zbelovo, 26. do 28. novembra;
Senčar Matevž, pešec, 6. do 10. novembra; Senica Alojzij, pešec, Sv. Rupert, 6. do 11. novembra; Šerbec Maritili, pešec, Brežice; Skaza Franc, pešec, iCelje, 26. dq 28. novembra; Slana Franc, pešec, 26. do 28. novembra; Slapšak Franc, pešec, Celje; Štampar Franc, pešec, Ptuj, 5. novembra; Štefanič Janez, nadomestni rezervist, 5. novembra; Steroko Franc,, četovodja,
Travizan Marcel], pešec; Tušak Filip, pešec, Ptuj, 6. do 11. novembra;
Unger Ljudovik, pešec, 6. do 10. novembra;
Velnar Franc, četovodja, Ljutomer,, 13. septembra do 26. oktobra ;
Zadravec Tomaž, nadomestni rezervist, Ljutomer, 13. septembra do 26. oktobra; Žnider Franc, pešec, 26. do 30. novembra; Zollenstein Fric, pešec, Ptuj, 6. do 11. novembra; Zorko Franc, pešec, Ponikva, 6. do 11. novembra; ‘;Zrinskič Matija, pešec, Pazin, 13. do 14, novembra; Zubanek Martin, pešec, 6. do 10. novembra; Zupanc Janez, pešec, 7. do 10. novdzrjbra.
Ujeto moštvo:
Barbieri Alojzij, Pulj, (Kirsanow, vladno okrožje Tambov, Rusija); Baumann Adolf, enoletni prostovoljec-korporal, Maribor, (Ajffcarsk, vladno okrožje Saratow, Rusija); Brinovšek flginacij, pešeq, Slovenjgradec, (Wjatka, Rusija);
Cater Mihael III, rezervni korporal, okolica Celje, ranjen (Murom, vladno okrožje Wladimir,’ Rusija);
Dimic Maks, pešec, Šmartno v Rožni dolini (v bolnišnici carja Petra Velikega v Moskvi, Rusija);
Germovšek Franc, pešec, Brežice (Wiatka, Rusija);
Harjak Jožef II, pešec, ranjen (Charkow, Rusija); Horvat Franc, pešec, Sv. Lovrenc v Slov. goricah, ranjen (Wolsk, vladno okrožje Saratow, Rusija);
Jaušovec Mihael, pešec, Ljutomer, ranjen (Serdobsk, vladno okrožje Saratow, Rusija);
Kežmah Anton, titulami korporal, okolica Ptuj, ranjen (v bolnišnici v Ufi, Rusija); Krofi Rudolf, pešec, Brežice, (bolnišnica II, Woronež, Rusija);
Leber Martin, nadomestni rezervist, Ponikva, ranjen (ujet, Wolsk, vladno okrožje Saratow, Rusija); Lenart Anton, hornist, frajtar. okolica Ptuj, ranjen (Wolsik, vladno okrožje Saratow v Rusiji) ;
Marzek Jakob, rezervni topničar, okolica Celje (Wiatka v Rusiji);
Peteline Janez, nadomestni rezervist, Logatec, r (Perm v Rusiji); Pika Janez, nadomestni rezervist, ranjen (Serdobsk, o-krožje Saratow, Rusija); Puh Jurij, rezervni korporal (Wiatka, Rusija); Peteline Janez, nadomestni rezervist, Logatec, ranjen, (Kungur, Rusija);
Šeruga Anton, frajtar, Podlehnik, ranjen (Asabad, Rusija);
Uratarič Franc, titulami korporal, ranjen (Serdobsk, vladno okrožje Saratow, Rusija);
Žabkar Martin, nadomestni rezervist, Brežice (Marjinsk, vladno okrožje Tomsk, Rusija).
Opomba: Uredništvo ne prevzame nobene odgovornosti za resničnost izkazov o padlih in ranjenih. Mi smo te podatke posneli po različnih virih, ki pa mnogokrat niso popolnoma zanesljivi. Posebno glede imen se pride v teh izkazih mnogokrat na sled velikim pogreškom. — Da zamoremo naše izkaze o padlih, ranjenih in ujetih izpopolniti, prosimo, da se nam poroča, če ima kdo kake zasebne podatke. — Kdor želi imeti natančna obvestila o padlih in ranjenih, naj si naroči uradne izkaee v tiskarni sv, Cirila v Mariboru, Koroška cesta št. Ö.
Pet vinarjev
stane dopisn'ea, «katero lahko naročite moj glavni e» n k z 4000 podobami. Obsega bogato izber koristnih, potrebnih in za dai ila primerah predmetOT. Cenik se vsaki mu pošlje zastonj in Iranko. I. tovarna nr, Haag Konrad, c. kr. dvorni dobavitelj v Mostu (Brfts) št. 801 (Češko). Prave nikl« »te šepne ure K 4'2<), 6 K, srebrne K8'40,9'50, niklastii budilka K 2'90, ure s kukavico 8'40 K, pendel-ure 9 K. Pošilja ne proti povzetju. Koben ris ko. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj.	11-85
ta postrežtm
«M«
Dobra kuharici
ki razume tudi vsa druga gospodarska dela, išče službe na Spodnjem Štajerskem. Naslov: Štor, Urbanigasse 28, Maribor.
Bufeov les
se knpi kakor krclje, bukove gozde za posekati, ki dajo les za Žago, pa tudi za lastno uporabo, blizu železniške postaje in blizu žage. — Ponudbe pod A. G. na upiavništvo.
Vsiihs zfiiogs ep, dragocenost!, srebrni»!! ia optičnih psfii po vsaki ceni.
Tudi na obroke. - ilustr. cenik zastonj. - Gramofoni 20—200 K
Niklasta remont.-ura K 3'60 Pristna »rebrna ura	K	7'—
Original omega ura	K	24'—
Kuhinjska ura	K	10'—
Budilka niklasta	K	8'—
Poročni prstani	K	2'—
Srebrne verižice	K	2'—
Večletno jamstvo.
Nasi. Dictirigcr
Theod. felraM
urar in očoior
MUH, Sospirai» ul. ZB
Kupujem zlatnino in srebro.
Kupujem
seno, slamo, fižol, češplje in sploh vse poljske pridelke p© naJvISlifa
Muf. Birkmaier
Maribor, Meljska casta 29 (Meiimgerstr.)
za moške ženske in otroke, kakor tudi usnjate gamašne in galošne najboljše kakovosti
prodaja doma in razpošilja po najnižjih cenah veletrgovina
H tSPlf
UStermeckivGeljuštSOO
Pišite po cenik.
rgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki : Celje, Narodni dom.
Franc Kolenc
Kupim suhe gobe, vinski kamen in vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah, Vedno sveže špecerijsko blago po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
POZOR!
POZOR!
Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kupiti otrokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec
J. N. Šoštarii .*. Maribor,
Gosposka ulita 5, da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor popreje. Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovca Vzorci in ceniki se pošljejo xastonj.
a®- Ure! Ure!
izbiri in po nizkih cenih.
Srebrne nre za fante od 7 K
Znano je, da se kupi
pri st&rosnani domači zanesljivi trgovini as ISSO po osat ampak tudi prav dobro s
Sukneno blags (štofi za moške in dečke.)
Nsvonodob volno za ženske in dekleta,
Najnovejše perline blago za obleke in bluze,
Platno bele In pisano za srajce in spodnje hlače,
B agO za postelje In rjuhe, brez šiva in matrace,
Sra|*ie Izgotovjene vseh velikosti za moške in ženske, Predpasnikov velika Izbir, ža prati in iz črnega atlasa,
Zairaj novosti robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje
ZASTONJ
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev ?na razpolago.
K. Worsche Maribor
G@sp§ski ul. D. (Herreng. Dl
Edino zastopstvo in glavna zalogn za Ovstro-Ogrskc od originalnih
armadnih in železničarskih Rošker ir 58.
Srebrne ore damske od* 8 K Srebrne verižice od K 1 40 «j
■——■—  	e»
Sreb. veriž c>e damske K 3'HO ~
o
>
s
co
Zla.e damske ure od 26 K
vsako uro se jamči!
Precizijske ure, Schafhausen, Zenith, Omega, Eterne
Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
pggjg Bureš Has,žbor
arar, zlatomer in očalar,
Tegetthofova cesta 39. Prvi urar od glav. kolodvora.
Po 14 dnevni poskušnji
se lahko vsaka ura proti popolni svoti zopet zamenja, torej ni nobene rizike, ampak se lahko vsak sam prepriča o teh izbornih urah. Prednosti teh ur: Prava železničarska Roskopf-ura se je, ne dolgo tega, nalašč za železnične in štrapacne službe z novo konštrukcijo zboljšala, dobila precizijski tek, posebej močne •—i g; WßfMl YYfJä	osi, kolesje se vso vrti v kamenih. Ura teče
S fflSžŠl	Ta 32 nr in ide točno na pol minute, če tudi
M MđjfeffSr^	ura leži, visi ali se nosi v žepu. Ura je za-
iijn r^psoT ja varovana proti preveliki napetosti peresa, obli	l°čje je iz čistega nikla ter je zavarovano še
z enim plaščem za varstvo zoper prah ter ’ F jkaf se vsi pokrovi strogo in natančno zapirajo. M«» T	Po dobri preizkušnji so se te ure radi nizke
\ W cene *n ven(*ar dobrega teka uradno upeljale li W pri armadi in različnih železnicah. Prosim Vas torej, da te ure ne zamenjate z drugimi 89	sličnimi urami, ki se dobijo v trgovinah. —
Xj&Ks j/ Vsak si naj brez nevarnosti, da bi trpel kako škodo, naroči mojo ceno uro. - Velik cenik popolnoma zastonj.
A.KIFFMANN, Maribor ob Dravi št 4,
največja tovarniška zaloga ur, razpošilja v vse dežele. -- Sp
srebrnine in zlatnine, pedalisi za boljše ure.
v Mariboru

Prsne bolezni« oslovski kašelj, naduha,po influenci.
Kdo naj jemlje Sirolin ?
L Vsak. ki trpina trajnem kašlju.	3. Vadušljivi .kaferim Sirolin xnafno
lažje* je obvarovati se boiezni.nego jo zdraviti.	olehča naduho-	.
.2. Osebe s kroničnim katarom bronkijev, 9. Skrotuzni of roci,pri katerih učinkuje Sirol in ^ ' ki s Sirolinom ozdrave.	z ugodnim vspehom na splošni pocufek.
» + BASEL
I ist%	-a-
Vozni red na progah južne železnice za Maribor.
Veijawn ed 1. januarja 1915 do preklica.
Odhod Maribor—Dunaj			Odhod Maribor—Trst			
Brzovlaki	Osebni vlaki		Brzovlaki j | Osebni vlaki			
2-50|* 3-15|| 2-44	5*23|| 9-47 j 1*02 | 4*14 | 8'05J			3*03|| 2-28 1 j e-40|| 8-13	"30| 12-01	
Dohod v Gradec			Dohod v Celje			
3*50| 14‘24| 1 3 51 1 1 7'09 | ll*3l| 2 49 | 5 54 IlO — i			1	4-19|| 3 50 1 j 7-35 10-14 |l0'14|| 2 11|		
Dohod na Dunaj			Dohod v Ljubljano			
8.25 1 9-10 |8-15| j 1 1-55 7'05| | — | — | 3 35|			1	6-65|| 5 46 j jlO ll 12 45 1	2"65|| 4 48||	
Odhod Dunaj—Maribor			i	Ljubljana—Maribor		
8"26| 19"8< 1 J 8*4£| | |l0 30|| — j — | 9'— | l*i0				12-ll||ll-26| |l2"18|| 4 34|	ì li j 6 2ž|	
Dohod y Gradec			Dohod v Celje			
12 32|| 1 44| I 1-04 1 j 5*229 1 7 27 | 8-57 | 4'15 | 8'00				1-531 1'14 j 1 3-0311 7-08 |	>•40 1 8-45||	
Dohod y Maribor			Dohod v Maribor			
1-851| 2-53|j 2-20 | | 7 89 | 9’56 12 30| 7 06|| 11-09			1	3-071 j 2-36 1 1 4"59| | 9"09f j 7"41| |l0'38||		
Odhod Maribor—Celovec
Brzovlaki [
1-50I j I
Osebni vlaki
5-251 10-14 7-55|
Dohod v Sp. Dravograd
j J 4-53|| 12-—j 9 39B j
Dohod v Celovec
Celovec—Maribor
Dohod v Sp. Dravograd
Dohod v Maribor
Maribor—Budimpešta				
Brzovlaki	Osebni vlaki			
13 03| 1	7.45 8-13	1-15	7 30|	
Dohod na Pragerske				)
j 3'19| 1 1 j - 1 8-43		-	8 30	
Dòhod v Ptu				
3 591 j j) 8-41 1 9 53		2-30	9-011 1	
Ptuj	—Maribor			
111*568) 1 |5 41| 1 7-35		1107	5-34	1 :
Dohod na Pragerski				)
12-15|| 1J 6-12 1 8-02		-	601|	
Dohod y Maribor				
* Številke., pri katerih je črta, pomenijo nočni čas.
Izdajatelj in založnik: Konsorcij .Straža,“
Odgovorni urednik- Eranjo Zlebot.
STiek tiskarne sv. Cirila v Mariboru,
Spodnješiaf.Ifiadska posojilnica v Mariborar.z.z«.*.
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
86 sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadno po 4'/ìi0/s, proti trimesečni odpovedi po 4Y.0/#- Obresti se pripisujejo h kapitalu IirfcČf,.' 155	*) *0$J55 l. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo.
Za nalaganje ,	p-t." so poštne hranilne položnico (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
*a% ga 1 €% članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po S'/éVo, na vknjižbo sploh po 5V«°/o> na vknjižbo in poroštvo po cS»v5	5*/4V» in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih
prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke.
Posolil,
Ura^HS	80 vsak0 STe(io ™ *etrtek °^- 9- do 12- 1110 dopoldne iu vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemži praznike. Y uradnih urah se sprejema
in izplačuje denar.
Pro®nje prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
■®c	c J I	pp» posojilnica ima tudi sia razpolago domače hranilne nabiralnike.
Pozor kmetovalci !
Preskrbite si pravočasno, posebno sedaj v vojskinem času, jamčena, zanesljiva in kaljiva semena, n. pr.: domačo, nemško (Lucerna), kamnito deteljo, travo, peso rumeno in rudečo, sploh vsa poljska, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane in odlikovane tvrdke Mautbner, ki se dobivajo pri $2 domači tvrdki
I. KISLlfNIKÄR s-: CELJE
Trgovina s špecerijskim blagom, z barvami in deželnimi pridelki ter zaloga vseh vrst mineralnih voda.
Solidna In ločna postrežba.
Edina sialerska steklarska narodna trgovec-
Ha debelo!	Na drobno!
• • •
099
CELJE
FRANC STRUPI
Graška cesta
priporoča po najttižjih cenali svojo bogato zalogo steklene In porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za oodobe. — Prevzetja vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Najsolidnefša in točna postrežba.
Je debi v vseh lekarnah à K.u.~