OB DNEVU MRTVIH
Prvi november je dan, ko se vsakdo spomni svojih umrlih. A prenekateri ima svoj-cev toliko, kolikor širše, vseljudsko je bilo njegovo življenjsko delovanje, kolikor enkratna je bila njegova smrt. Vsesplošnost in enakost! Kako neizprosno je tekel tok časa in posameznika v njem!
V našem izboru smo to pot prisluhnili prav piscu polpreteklih zgodovinskih tokov, ki so v njih posamezniki zavzemali svoja mesta, zmagovali, pa mnogi tudi omahnili.
Se zavedamo dovolj, zakaj?
I BOJAN KARDELJ seje rodil 1. 1922 v Ljubljani, kjerje končal osnovno šolo in gimnazijo. Kot dolgoletni revohicionarno angaži-rani mbdinec je bil 1. maja 1941 sprejet v SKOJ. To svoje delo-vanje je mdaljeval med okupacijo, a bil 1. 1942 zaprt, oktobra 1943 pa odpeljan v Dachau, od koder se je vrnil 30. junija 1945. Še istega leta oktobra meseca je bil sprejet v partijo.
Prva leta svobode je detal v raznih organih državne uprctve, 1. 1949 postal novinar radia Ljubljana, Studiral ekonomsko fakulteto v Ljubljani in 1. 1956 diplomiral bil od tega leta do 1962 direktor radia Koper, od 1. 1963 do upokojitve 1965 pa direktor lista Ob-čan.
Opravljal je tudi odgovorne družbenopoUtične funkcije, bil od-borruk mše občinske in mestne skupščine ter Ijudski poslanec kul-turno - prosvetnega zbora skupščine SRS, sedaj pa je delegat KS Kodeljevo, član mestne konference ZKS in republiške konference SZDL
Svojo oblikovalno sposobnost je izražal s prispevki v slovenskih in jugoslovarskih časopisih in z ekonomsko - političnimi priroč-riki, kot urednik notranjepolitičnega in gospodarskega urednStva radia Ljubljana pa z zapisi in reportažami. V reviji Borec je objavil več memoarov in iz 3. knjige spominov iz partizanskih let VIHAR-M ČASlfizšla 1. 1961) objavljamo.