Priporočila republiške skupščine
Alenka Golob
Za sprotno preverjanje rezultatov
Uresničevanje pravice in izpolnjevanje obveznosti delavcev pri spremljanju rezultatov svojega dela in rezultatov poslovanja
V kolikšni meri so bili delavci doslej zainteresirani oziroma v kolikšni meri jim je bilo omogočeno aktivno delovanje na področju spremljanja rezultatov ?
Kljub temu, da Zakon o združenem delu jasno določa pravice in obveznosti delavcev v združenem delu, smo v preteklih letih opazili na področju analiziranja pogojev in rezultatov dela premajhno aktivnost delavcev. Te ugotovitve ne izzvzemajo OZD v sestavu SOZD Mercator, vendar pa moramo, da ne bi krivično prizadeli aktivnosti nekaterih OZD, pri tem poudariti prizadevnost posameznih poslovodnih organov za enostavno in razumljivo seznanjanje delavcev o bistvenih problemih gospodarjenja. V poprečju, lahko bi rekli tudi, v večini primerov, pa delavci niso vsebinsko obravnavali doseženih rezultatov, ker so smatrali, da je obravnavanje rezultatov čista formalnost. Premalo so tudi poudarjali pomembnost uresničevanja planskih ciljev. Res je sicer, da je zaradi različnih razlogov plan težko doseči stoodstotno, vendar bi morali delavci pokazati več aktivnosti pri odpravljanju vzrokov večjih prekoračitev ali zaostajanj za planom.
Akcija »Zaključni računi 1978« naj bi postala stalna naloga delavcev ne le ob zaključnih, temveč tudi ob periodičnih obračunih
Omenjena akcija, ki so jo pred koncem preteklega obdobja sprožili organi Zveze sindikatov Slovenije in predsedstvo CK ZKS Slovenije, je vzpodbudila delavce k aktivnejšemu sodelovanju pri obravnavi in ocenjevanju gospodarjenja v letu 1978. Za nadaljevanje večje aktivnosti delavcev pri ugotavljanju uspehov in problemov ter pomanjkljivosti v poslovanju pa morajo poslovodni in samoupravni organi, osnovne organizacije zveze sindikatov ter ostale družbenopolitične organizacije dosledno izpolnjevati svoje naloge in obveznosti pri obveščanju delavcev na splošno, posebej pa še ob periodičnih in zaključnih računih.
Glavni elementi, ki jih morajo poslovodni organi in strokovne službe pravočasno pripraviti in v obliki razumljive informacije ter poročil o gospodarjenju posredovati delavcem v obravnavo
Delavci morajo analizirati in predlagati načine za odpravo pomanjkljivosti pri organizaciji dela in delovnih pogojev, kamor spadajo ozka grla, preskrbljenost s surovinami, izboljšanje tehnoloških postopkov, izkoriščanje zmogljivosti, zaposlenost in produktivnost dela. Kritično
morajo spremljati obseg proizvodnje oziroma prometa z analizo gibanja cen in nabavnih ter prodajnih pogojev svoje OZD. Pomembna je ocena razvoja povezovanja med proizvodnjo ter trgovino in ocena uresničevanja načel iz skupnih sporazumov. Analiza vseh pogojev pridobivanja dohodka je pomembna za ugotavljanje virov pridobivanja dohodka iz celotnega prihodka, da bi lahko na tej osnovi usmerili več naporov na področje povezovanja v reprodukcijskem procesu in na področje združevanja sredstev, oziroma v primeru delovnih skupnosti na izboljšanje organizacije in kakovosti storitev.
Pri delitvi celotnega prihodka morajo delavci posebno pozornost nameniti gibanju tistih poslovnih stroškov, ki na njihovo dinamiko lahko neposredno vplivajo. Poleg analiziranja pogojev pridobivanja dohodka, ki predstavljajo osnovo za njegovo razporejanje, morajo posebno pozornost nameniti vplivom, ki jih imajo na denarne tokove in porabo sredstev v samoupravnih interesnih skupnostih, pri delitvi osebnih dohodkov in skupne porabe, na izboljšanje in razširitev materialne osnove dela in na ustvarjanje in obnavljanje rezerv. Pri delitvi morajo upoštevati določila republiške resolucije, stališča sindikatov in. planskih ciljev, ki so jih sprejeli. Obravnavati morajo vsa odstopanja od planskih zadolžitev iz srednjeročnih planov in sproti primerjati dosežene rezultate poslovanja z rezultati iz preteklega razdobja in rezultati sorodnih OZD.
Omenjene aktivnosti pri spremljanju periodičnih in zaključnih računov priporoča delavcem Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije z namenom, da bi postala ta aktivnost stalna naloga delavcev, s katero bi se končno uresničili pravica in obveznost delavcev do večje vloge in vpliva na ustvarjanje in delitev rezultatov svojih prizadevanj. Izvršni svet skupščine pa bo v okviru svojih pristojnosti poročal Skupščini SR Slovenije, kako se ta priporočila in stališča uresničujejo.
	
Mercator GLASILO DELAVCEV IN ZDRUŽENIH KMETOV LETO XVi	Ljubljana, maj 1973	št.: 5	
Zob časa načne vse; tudi napisi na kamnu, ki stoji ob »žici« okupirane Ljubljane in je naša last, so zbledeli. Treba jih je bilo obnoviti. In ko je bilo delo končano, je v imenu udeležencev pohoda Drago Globočnik, predsednik organizacijskega odbora M-Rožnika za pohod, pred obelisk položil spominski venec. - Več o pohodu na drugih straneh. Foto Mile Bitenc.
30. maja zasedanje delavskega sveta SOZD
Prvikrat v novem sestavu
Na dan, ko se bo tiskala pričujoča izdaja časopisa, to je 30. maja 1979, se bodo v Ljubljani sestali delegati vseh DO v sestavu SOZD Mercator k prvemu zasedanju po izvolitvi. Navzoči bodo tudi vsi delegati dosedanjega mandata.
Ob izteku prve tretjine leta je generalni direktor SOZD sklical kolegij, kjer je sodelovalo preko 80 udeležencev. Foto Jaro Novak.
Zaključki kolegija generalnega direktorja
Center za obveščanje
Dva dneva pred pričetkom letošnjih prvomajskih praznikov, ko se izteče prva tretjina leta, se je v Mercatorjevem hotelu Bor na Črnem vrhu nad Idrijo sestal k dvodnevnemu posvetovanju kolegij generalnega direktorja. Na dnevnem redu je bilo kar enaindvajset točk, med katerimi je vsaj polovica obravnavala načelna vprašanja z repertoarja skupnih nalog organizacij, združenih v SOZD Mercator. Posvetovanje je sklical in vodil generalni direktor, Miran Goslar.
.. Namen tega prispevka je zabele-2tti predvsem dogodek in najpomembnejši zaključek posvetovala, katerega pomen se bo kasneje ^szal skozi delo in sklepe samoupravnih organov, konkretno že debetna na zasedanju delavskega syeta 30. maja, ki bodo isto tvarino poravnavali in sprejemali z veljavnostjo odločitev. Umestnost tega orneljito pripravljenega posvetoma je razumljiva, če opomnimo
na nekaj dogodkov, ki so na svoj način opredelili prvo tretjino leta 1979 v Mercatorju, in sicer; sprejem sprememb samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD marca meseca letos, nadalje sprejem samoupravnega sporazuma o osnovah plana na istem referendumu, iztek dveletnega mandata prvemu sklicu delavskega sveta SOZD v nanovo organiziranem Mercatorju po letu 1977 ter volitve
novih treh organov SOZD v mesecu aprilu, zaključki in stališča ter priporočila komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu, priprava načrta za sprejem sprememb preostalih samoupravnih splošnih aktov v interni zakonodaji, pa tudi izdelava zaključnega računa SOZD za prvo četrtletje 1979 ter vrsta akcij komercialne službe SOZD pri ureja-
Nadaljevanje na 2. strani
Dve točki dnevnega reda 1. zasedanja novega delavskega sveta oziroma 12. zasedanja dosedanjega sta namenjeni predaji nalog, pri čemer bomo poslušali poročilo predsednice Jasne Žagar in poročilo predsednika komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu.
Nadaljnjih 6 točk dnevnega reda je namenjenih proceduri, ki je s poslovnikom predvidena ob konstituiranju delavskega sveta SOZD. Delegati bodo ta dan izvolili predsednika in namestnika predsednika delavskega sveta, pa tudi člane izvršilnega odbora delavskega sveta. Predlog za sestav slednjega in za obe funkciji in delavskem svetu je pripravila sindikalna organizacija.
Sledilo bo devet točk, katerih tematika že sodi v tekoče naloge iz pristojnosti delavskega sveta SOZD. Predlogi sklepov so bili z gradivom poslani delegatom novega in starega sklica, vsem poslovodnim organom in predstavnikom političnih organizacij, in sicer 15 dni pred zasedanjem, o sprejetih sklepih pa bomo poročali v junijski izdaji glasila delavcev in kmetov SOZD Mercator. V aprilski izdaji časopisa smo na 3. strani v okvirčku objavili imena novoizvoljenih delegatov v vse tri organe na ravni sestavljene organizacije, to je delavskega sveta, samoupravne delavske kontrole in notranje arbitraže, ki so bili voljeni v vseh organizacijah, združenih v SOZD, v aprilu mesecu letos. V kandidacijskem postopku so volilne komisije in kandidacijske konference v delovnih organizacijah ravnale po priporočilih sekretariata koordinacijskega odbora OOZS SOZD, tako da je v vseh organih zagotovljena ustrezna struktura.
Novi delavski svet je sestavljen po ključu, ki je bil izglasovan s spremembami samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD v letošnjem marcu, in sicer, da vsaka delovnaorganizacija voli po enega delegata na vsakih začetih 500 delavcev, vsaka organizacija, ki vključuje kmete kooperante, pa med njimi izvoli še enega delegata. Tako imajo vse tri naše kmetijske organizacije po dva delegata. En delegat je iz Delovne skupno-
sti SOZD. Največje število - 5 -ima delovna organizacija Merca-tor-Rožnik, za njo Mercator-Na-nos, ki ima 4 delegate, prav tako tudi Mercator-Velepreskrba. Tri delegate ima Mercator-Izbira-Pa-nonija, po dva pa M-Hoteli-gostin-stvo in kmetijske organizacije iz Cerknice, Krškega in Sevnice. Vse ostale delovne organizacije so zastopane s po enim delegatom. Delavski svet SOZD Mercator ima v novem sklicu skupaj 39 članov, medtem ko jih je imel poprej 65, kolikor je v sestavu Mercatorja TOZD in enovitih delovnih organizacij.
Kontinuiteta dela je zagotovljena s tem, da so organizacije obdržale v 17 primerih med nekdanjimi 65 iste delegate, hkrati pa je sindikat predlagal, naj bi tudi na funkciji predsednika ostala dosedanja predsednica, z njo pa tudi njen namestnik.
Delavski svet SOZD tako z novim mandatom prehaja na novo delegatsko prakso, s tem da delegati predstavljajo delovne organizacije in prihajajo na zasedanja s stališči, usklajenimi na ravni DO. To pa ima seveda določene nasledke v praksi oziroma v sistemu obveščanja. Najprej to zadeva strokovne službe, ki morajo gradivo pripraviti mnogo prej, kakor je bilo to potrebno sedaj, tako da mora biti dnevni red za zasedanje delavskega sveta SOZD predlagan kar mesec dni pred sklicem, da bi lahko pripravile strokovne službe gradivo in bi bilo to poslano najkasneje 15 dni pred zasedanjem. Po novem razdelilniku gradiva, katerega prejmejo vsi delegati, vsi delavski sveti TOZD in DO, vsi poslovodni organi, ter vse strokovno osebje in politični predstavniki SOZD, je potrebno vsako gradivo razmnožiti in poslati na 210 (dvestodeset) naslovnikov. V zvezi s posredniško vlogo delegata že v okviru DO, oziroma na relaciji TOZD-DO, je potrebna učinkovitost strokovnih služb, ki pripravljajo gradiva za seje delavskih svetov na teh dveh nivojih, sicer bodo delegati prihajali iz DO na zasedanja centralnega delavskega sveta brez stališč. Nujno potrebno bo, da se vpelje disciplina v planiranje
Nadaljevanje na 2. strani
Iz poročila za 1. sejo DS SOZD v novem mandatu
Normativno urejanje odnosov v 2. polovici leta
11. decembra 1978 se je iztekel 2-letni rok, do katerega so morale temeljne in druge organizacije združenega dela prilagoditi svojo organizacijo in uskladiti samoupravne sporazume, statute in samoupravne splošne akte z določili Zakona o združenem delu.
V času od sprejetja Zakona o združenem delu, pa do danes, so bili sprejeti številni zvezni in republiški zakoni, ki so bili pri preobrazbi naše samoupravne regulative v veliko pomoč, saj so bile v njih že konkretno opredeljene marsikatere pomembne rešitve iz Zakona o združenem delu.
Iz poročil komisije za spremljanje uresničevanja Zakona o združenem delu v SOZD Mercator lahko ugotavljamo, da je prilagajanje organizacije in usklajevanje samoupravnih splošnih aktov z Zakonom o združenem delu teklo intenzivno, po programih in tudi uspehi ter pozitivni rezultati niso izostali. Organizacije so svoje samoupravne splošne akte v pretežni meri uskladile z Zakonom v predpisanem roku. Kljub temu pa je treba vztrajati na tem, da je samoupravno organiziranost in uskladitev samoupravnih splošnih aktov treba dosledno izpeljati, vključno z bistvenimi premiki, do katerih mora pri tem priti, zlasti v pogledu dohodkovnih odnosov, planiranja, združevanja dela in sredstev ter podobno. Ne bi se smeli zadovoljiti le z navidezno prilagoditvijo oziroma uskladitvijo, ampak le z resnično. Nenehno je treba ocenjevati in analizirati dosedanje delo in sprejete samoupravne splošne akte primerjati s političnimi izhodišči in stalisci ter si prizadevati, da se bo preko zavezujočih določil samoupravne regulative hitreje uveljavljala in utrjevala zahtevana preobrazba. Pri vsem tem pa ne moremo mimo tega, da še hitreje uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov, v skladu z Zakonom o združenem delu, zavira pomanjkanje nekaterih sistemskih zakonov.
Sistemski zakoni namreč postopno izpopolnjujejo našo zakonodajo, kar ima za posledico nenehno spreminjanje določil naših samoupravnih aktov. Znano nam je, da so v pripravi sistemski zakoni, ki bodo sprejeti v prihodnjem obdobju in ki bodo zopet zahtevali spremembe v naših že sprejetih samoupravnih aktih odnosno sprejem novih samoupravnih splošnih aktov.
Zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije bo, po osnutku, uredil ne samo sistem vsebine, nastajanja, sprejemanja in kontinuitete republiškega družbenega plana, marveč še druge številne - v zveznem zakonu nerešene probleme ali le nakazana vprašanja samoupravnega družbenega planiranja, kot enega temeljnih sestavin družbenoekonomskih odnosov in uveljavljanja odločilne vloge delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela sploh.
Zakon o temeljih sistema razširjene reprodukcije (zvezni) bo uredil družbenoekonomske odnose na področju razširjene reprodukcije in zlasti pravice, obveznosti in odgovornosti pri skupnem ustvarjanju dohodka s stališča upravljanja, uporabe in razpolaganja s sredstvi za razširjeno reprodukcijo v temeljnih organizacijah združenega dela.
Zvezni zakon o obveznem združevanju dela in sredstev proizvajalnih in prometnih organizacij združenega dela bo uredil vprašanje obveznega združevanja dela in sredstev v organizacijah združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga s proizvajalnimi organizacijami združenega dela v duhu določil 43. člena Ustave SFRJ, ki pravi: »Razmerja med organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev, ter proizvodnimi ter drugimi organizacijami, s katerimi poslujejo, temeljijo na načelih sodelovanja ter samoupravnega združevanja dela in sredstev v okviru tega sodelovanja. Te organizacije uveljavljajo po načelih enakopravnosti medsebojni vpliv na poslovno in razvojno politiko, prevzemajo skupni riziko, zagotavljajo skupno odgovornost za razširjanje materialne osnove in za večanje produktivnosti dela v proizvodnji in
prometu ter so udeležene pri dohodku, doseženem v tem sodelovanju, v sorazmerju s tem, koliko so k njemu prispevale itd.
Zvezni zakon ureja, v katerih primerih in pod katerimi pogoji so organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z izvozom in uvozom, s prometom blaga na debelo in z drugimi posli v zvezi s prometom blaga in storitev, ki jih določa zakon, dolžne združevati delo in sredstva s proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela, s katerimi poslujejo. Zvezni zakon ureja tudi način in obliko združevanja dela in sredstev, način odločanja o skupnem poslovanju ter skupno prevzemanje rizika in določa načela za delitev skupaj doseženega dohodka.«
Republiški zakon o skupnih osnovah svobodne menjave dela bo uredil skupne osnove družbenoekonomskih odnosov v svobodni menjavi dela in pridobivanja dohodka s svobodno menjavo dela ter določil načela za samoupravno organiziranje udeležencev v svobodni menjavi dela.
Zakon o zajamčenem osebnem dohodku bo natančneje opredelil določila 131. člena zakona o združenem delu, dočim bo zakon o sredstvih skupnih rezerv na novo uredil združevanje sredstev rezerv v sklade skupnih rezerv v organizacijah združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti.
Na 9. zasedanju delavskega sveta SOZD Mercator, dne 26. decembra 1978, je bil sprejet dogovor o enotni metodologiji za izdelavo razvida del oziroma nalog v TOZD, DO in delovnih skupnostih, združenih v SOZD Mercator. V skladu z določili dogovora in 19. člena zakona o delovnih razmerjih so dolžne vse temeljne organizacije, enovite delovne organizacije in delovne skupnosti uskladiti svoje razvide del oziroma nalog z metodologijo, ki jo določa dogovor. Ker pa v dogovoru ni določen rok, do katerega morajo organizacije uskladiti razvide z metodologijo, je treba uskladitev opraviti hkrati s spremembo razvida, ki je pogojen z organizacijskimi in drugimi spremembami v organizaciji.
Zakon o organu samoupravne delavske kontrole (Ur. list SRS, št. 17/78) ureja pravice, dolžnosti in odgovornosti članov organa samoupravne delavske kontrole, kar je bilo treba uveljaviti v samoupravnih splošnih aktih do 12. 2.1979, in sicer:
a)	v TOZD, enoviti DO in delovni skupnosti v statutu (temeljna načela, po katerih se uresničuje samoupravna delavska kontrola v tej sredini) in v posebnem pravilniku o uresničevanju samoupravne delavske kontrole (postopek uresničevanja samoupravne delavske kontrole in vsa vprašanja povezana z delom organa samoupravne delavske kontrole);
b)	v DO in SOZD v samoupravnem sporazumu o združitvi (načela skupneega uresničevanja samoupravne delavske kontrole), statutu (temeljna vprašanja v zvezi s skupnim organom samoupravne delavske kontrole) ter pravilniku o uresničevanju samoupravne delavske kontrole (način uresničevanja samoupravne delavske kontrole v danem okolju).
Na vseh ravneh se lahko sprejme tudi poslovnik, če je tako določeno v statutu o načinu dela in o odločanju organa samoupravne delavske kontrole.
Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja (Ur. list SFRJ, št. 6/76, 66/78) in zakon o združenem delu sta postavila temelje samoupravnega sistema planiranja in določata, da morajo nosilci planiranja sprejeti določene planske dokumente.
Na referendumu marca 1979 so bile sprejete spremembe samoupravnega sporazuma o združitvi v Mercator. V zvezi s temi spremembami je treba opraviti v prihodnjem obdobju spremembe samoupravnih splošnih aktov, ki jih zahtevajo navedene spremembe v samoupravnem sporazumu o združitvi. Treba bo sprejeti z referendumom spremembe statuta SOZD in samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih Delovne skupnosti SOZD in delavcev TOZD in DO, združenih v SOZD.
Spremembe bodo morale biti opravljene tudi v samoupravnem sporazumu o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med proizvodnimi organizacijami združenega dela in trgovskimi organizacijami združenega dela SOZD Mercator ter dokončno bo treba tudi sprejeti samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med organizacijami na debelo in organizacijami na drobno v sestavu SOZD Mercator, kateri osnutek je že bil obravnavan v mesecu januarju in februarju 1979.
Navedene spremembe in dopolnitve samoupravnih splošnih aktov in sporazumov bodo morale biti opravljene tudi na ravni DO in TOZD, ker bo še treba'na novo sprejeti tudi nekatere pravilnike in poslovnike za delo organov, katere zahtevajo zakonski predpisi ter samoupravni splošni akti.
Z ozirom na to je treba glede na oceno stanja ter naloge in usmeritve za nadaljnje uresničevanje Zakona o združenem delu ter drugih zakonskih predpisov poudariti naslednje naloge, katere naj bi našle programsko usmeritev na vseh ravneh:
1.	v vseh TOZD, DO in SOZD je treba opraviti analizo obstoječe vsebine in stanja samoupravnih splošnih aktov ter ugotoviti njihovo skladnost z obstoječimi zakonskimi predpisi ter začeti postopek za spremembo odnosno sprejem manjkajočih samoupravnih splošnih aktov - maj, junij 1979,
2.	organi upravljanja v TOZD, DO in delovnih skupnostih naj imenujejo strokovne komisije, ki naj ugotovijo dejansko stanje samoupravnih splošnih aktov ter sprejmejo programske usmeritve za spremembe in dopolnitve samoupravnih splošnih aktov - maj, junij 1979,
3.	delavski svet SOZD Mercator naj na svojem 2. zasedanju imenuje strokovno komisijo, ki bo pripravila spremembe oziroma dopolnitve samoupravnih splošnih aktov na ravni SOZD, in to predvsem v zvezi s spremembami samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD ter nudila vso pomoč komisijam v TOZD, DO in delovnih skupnostih pri spreminjanju odnosno dopolnjevanju samoupravnih splošnih aktov - junij, julij, avgust 1979,
4.	organi upravljanja na vseh ravneh naj bi v mesecu septembru dali osnutke sprememb oziroma dopolnitev samoupravnih splošnih aktov v razpravo delavcem, po postopku in način, določenem v samoupravnih splošnih aktih,
5.	spremembe oziroma dopolnitve samoupravnih splošnih aktov naj bi bile sprejete v vseh organizacijah združenega dela v prvi polovici meseca oktobra 1979, pri čemer naj bi bili upoštevani tudi v tem poročilu nakazani novi zakonski predpisi iz posameznih področij dejavnosti.
Sestavil direktor splošnega sektorja Delovne skupnosti
Marjan Pogačnik
Center za obveščanje
Opredeliti pravila obnašanja v delitvenih razmerjih
Nadaljevanje s 1. strani
nju dohodkovnih odnosov in akcij družbenopolitičnih organizacij za pripravo skupnih letnih športnih iger, mladinske delovne brigade, obeleženje 30-letnice SOZD Mercator v mesecu juniju itd.
Na posvetovanju je sodelovalo preko 80 udeležencev, direktorjev TOZD in DO, strokovne službe Delovne skupnosti SOZD in predstavniki samoupravnih organov ter družbeno političnih organizacij SOZD. Kakor je bilo posvetovanje dobro pripravljeno in zamišljeno tudi v kombinaciji s tovariškim večerom za možnost bilateralnih razgovorov, smo lahko zapazili pri posameznih udeležencih dokaj neresnosti in, blago rečeno, mlačnosti. Kako naj imenujemo vedenje direktorja velike delovne organizacije, ki v povsem pregle-
pridobivanja in razporejanja dohodka ter uveljavljanja načel delitve po delu in rezultatih dela v letu 1979.
V resoluciji je treba posebej opredeliti, kolikšen naj bo odnos med porastom dohodka in porastom OD in kolikšen naj bo ta porast v odnosu do prejšnjega obdobja. Dalje je treba opredeliti višino OD in skupne porabe v razmerju do akumulacije, kot plansko razmerje, ki ga je treba sproti spremljati in ne dovoljevati odstopanj. Opredefiti je treba politiko amortizacije nad predpisanimi stopnjami, s tem da jo mora večina TOZD obračunavati. Določiti višino skupne porabe na zaposlenega v tekočem letu in obračunano skupno porabo za naslednje obdobje. Resolucija naj poveča družbeno odgovornost delavcev v
Ne moremo mimo zapažanja, da je pri vseh prizadevanjih posameznikov in strokovnih služb na kolegiju kamera zabeležila vzdušje brezbrižnosti. In kamera laže!
dnem in majhnem avditoriju razgrne časopis in ga bere, medtem ko si predsedujoči prizadeva kar najbolj jasno in koncizno predstaviti nekaj, kar bo podlaga za oblikovanje skupnega stališča
Naj posebej omenimo morebiti najpomembnejši dogovor, ki utegne imeti ob primernem sodelovanju pozitivne posledice v obnašanju organizacij, združenih v SOZD.
Izhajajoč iz analize poslovanja v letu 1978, je predstavnica razvojno planske službe SOZD ugotovila, da v delitvi dohodka dajemo preveč za osebno in skupno porabo, zanemarjeno pa je formiranje skladov, posebej tistega dela, ki ostaja na razpolago TOZD. Sledila je živa in polemična razprava, ki jo je sklenil generalni direktor, pri čemer je ugotovil med drugim naslednje:
Dejavnosti v SOZD Mercator so tako različne, da je nemogoče uni-ficirati delitveno politiko, ker bi bila tako politika toga in bi ne upoštevala pogojev okolja in dela. Celo poizkus analize komercialne službe SOZD na podlagi treh grup - grosisti, detajlisti, mešani - ugotavlja razlike celo znotraj grup. Pri konceptu samoupravnega sporazuma o združitvi so bile dileme, ali vključiti v domeno skupnih zadev tudi osebne dohodke in delitvena razmerja, pa je obveljalo, da se temu odpovemo. Gre pa za to, da se dogovorimo za bolj podobna in enotnejša merila, tako da bi ta uravnavala sprotno obnašanje vsakogar, vsaj ob trimesečju.
Visoki OD sami po sebi ne bi smeli biti problem, čeravno vsa odstopanja niso pravična, pa razlike niso tolikšne, da bi moral kdorkoli biti kritiziran. Gre pa za glo-bale, za odnose, za delitvena razmerja, koder bi morali izhodišča sindikatov graditi na naše razmere. Veljalo bi obdelati nekaj kazalcev, ki bi jih uveljavili kot skupna merila. Morali bi sprejeti dokument, ki bi opredelil pravila obnašanja in ta bi morala biti zavezujoča v smislu družbene odgovornosti vsakogar.
Na podlagi te razprave in pobude generalnega direktorja je bil sprejet sklep: da bi dosegli enotno obnašanje delavcev v TOZD glede osnovnih prvin delitve, naj bi delavski svet SOZD sprejel resolucijo, ki naj čim bolj podrobno opredeli in konkretizira stališča RS Zveze sindikatov Slovenije glede
delitvi dohodka in predvidi sankcije za tiste, ki resolucije ne bi spoštovali. Razpravo o resoluciji je treba voditi v dveh fazah, s tem da bi jo morali sprejeti ob koncu pr-vega polletja.	Jaro Novak
Center za obveščanje
Prvikrat v novem sestavu
Nadaljevanje s 1. strani
sestankov in spoštovanje planiranih rokov pri sklicevanju sej, tako da bi lahko vse TOZD in DO planirale seje svojih samoupravnih organov glede na pričakovani rok, v katerem bodo delegati prejeli gradivo za delavski svet SOZD.
Kajpak je pogoj za uspešno delo delavskega sveta disciplina samih delegatov, kar zadeva njihove obveznosti tako do svoje sredine kakor tudi v odnosu do delavskega sveta DO ter v odnosu do centralnega delavskega sveta. Delegat je dolžan, to je najmanj, kar se od njega zahteva, priskrbeti si stališče svoje organizacije in ga posredovati vsaj pismeno službi, ki opravlja administracijo za samoupravni organ, to pa v rokih, ki so dogovorjeni. Prav bo, če se bodo za disciplino svojih delegatov čutile odgovorne politične organizacije, pa seveda tudi poslovodni organi. Praksa v dosedanjem mandatu delavskega sveta SOZD je pokazala, da je ravnanje in odnos | delegata dokaj zvesta reprodukcija odnosa poslovodnega organa do obravnavane zadeve.
Center za obveščanje načrtuje v bližnji prihodnosti krajši tečaj za delegate, ki bo poleg njihovih pravic obdelal njihove obveznosti v zvezi z obveščanjem in obveščenostjo ter način dela. Pripravljen je tudi že program seminarja za kader, ki v organizacijah skrbi za strokovno pripravo gradiva za samoupravne organe.
Jaro Novak
Soočanja
SOZD v Sloveniji pod drobnogledom družbenega pravobranilca samoupravljanja
V decembru preteklega leta in v januarju letos je družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije pripravil poročilo o sestavljenih organizacijah združenega dela v Sloveniji na podlagi zbranih podatkov v samih organizacijah preko jih je pregledano 40; niso zbrani podatki za 4 SOZD s področja infrastrukture, v dveh SOZD družbenih dejavnosti ter v tistih SOZD, ki so bile pravkar organizirane. Pravobranilec poudarja naslednje: »Poročilo je le povzetek ugotovitve, ki veljajo za vse, za skupino ali posamezno sestavljeno organizacijo.« Uvodno pojasnilo k poročilu pa zaključuje takole: »Poročilo je predvsem kritično in ne afirmativno. Uspehi posameznih SOZD niso posebej poudarjeni in dokumentirani.«
Kako ocenjuje zbrane podatke in kaj predlaga pravobranilec?
Pravobranilec je ocenjeval samoupravno organiziranost SOZD preko zbranih podatkov v dveh smereh (navajam):
-	prvič, kako so delavci razumeli in uresničili Ustavo in Zakon o združenem delu v vsaki posamezni sestavljeni organizaciji združenega dela kot gospodarski integraciji - ustrezno, učinkovito ali pa tudi nepravilno in mimo hotenj družbe, ki si je določila okvirne norme za integracijske procese v gospodarstvu?
-	drugič, ali sprejeta določila o medsebojnih odnosih v posameznih primerih uveljavljajo tudi v delovni, vsakodnevni praksi sestavljenih organizacij združenega dela.
Pravobranilec meni, naj bi pravobranilstva v SR Sloveniji ukrepala in delovala v treh smereh:
-	posredovala bodo pobude tistim SOZD, ki do zakonsko določenih rokov niso sprejele obveznih samoupravnih splošnih aktov, da te v določenem roku sprejmejo,
-	postopoma bodo posredovala posameznim SOZD pobude za dopolnitev ali spremembo samoupravnih splošnih aktov, če ti niso usklajeni z zakoni,
-	predlagala bodo strokovnim sindikatom, da skupaj s članstvom ocenijo položaj v SOZD ter določijo naloge, ki bi izboljšale učinkovitost njihovega dela.
Koliko jih je in katere SOZD so v SR Sloveniji?
Ko bomo pozneje spoznali izsledke analize pravobranilca, vsebovane v poročilu, bomo lažje ocenjevali situacijo v SOZD MERCATOR, če bomo imeli pred seboj vse SOZD, vsaj na seznamu. To so naslednje:
1.	Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije, Maribor
2.	REK - Rudarsko elektroenergetski kombinat, Velenje
3.	REK - Rudarsko elektroenergetski kombinat Zasavje, Trbovlje
4.	Slovenske železarne, Ljubljana
5.	UNIAL, združene DO aluminijske industrije, Maribor
6.	ISKRA, elektrokovinska industrija, Ljubljana
7.	ELKOM, elektrokovinska strojna industrija, Maribor
8.	FUŽINAR, Ljubljana (preide v poslovno skupnost)
9.	TAM, združena industrija vozil, Maribor
10.	»ZPS« združena podjetja strojegradnje, Ljubljana
11.	TEGO, združene tovarne elementov, gosp. aparatov in opreme Ljubljana
12.	AGROS, združ. ind. kmet. strojev, Žalec
13.	ITC, proizvodno trg. organizacija, Celje
14.	GORENJE, Velenje
15.	KEMA, združ. podj. kem., metalurške in abraziv. industrije, Maribor
16.	BIVET, združena kemična industrija, Ljubljana
17.	INDUSTRIJE GUMIJEVIH IN KEMIČNIH IZDELKOV, Kranj
18.	POLIKEM, Ljubljana (preide v poslovno skupnost)
19.	GIPP, Nova Gorica
20.	GIPOSS, združena gradbena podjetja, Ljubljana
21.	IMOS, združena industrij-sko gradbena podjetja, Ljubljana
22.	GIK, grad. ind. kombinat Zasavje, Trbovlje
23.	IMP, Ljubljana
24.	UNILES, Ljubljana
. 25. SLOVENIJALES, Ljub-Oana
. 26. STIK, gozdno gospod., les. lrid., mizarstvo in tesarstvo, Mo-zirje
27..GLG, združ. gozdno in les. Gospodarstvo, Bled
28.	Slovenija papir, Ljubljana
29.	MTT, Mariborska tekstilna tovarna
30.	Jugotekstil, Ljubljana
31.	TIM, tekstilna industrija, Metlika
32.	HP ZDRUŽENO PODJETJE ŽIVILSKE INDUSTRIJE, Ljubljana
33.	TIMA, Maribor
34.	FRUCTA, Ajdovščina
35.	ABC POMURKA, Murska Sobota
36.	ZDRUŽENO KMETIJSKO, GOZDARSKO PODJETJE, Kočevje
37.	SLOVIN, Ljubljana
38.	KIT, Ljubljana
39.	TIMAV, proizvodnja trgovina in storitve, Sežana
40.	EMONA, Ljubljana
41.	DOBRINA, Celje
42.	ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO, Ljubljana
43.	PTT promet Slovenije, Ljubljana
44.	ZDRUŽENA CESTNA PODJETJA SLOVENIJE, Ljubljana
45.	SAP-VIATOR, Ljubljana
46.	MERCATOR, Ljubljana
47.	ASTRA, Ljubljana
48.	SLOVENIJA AVTO, Ljubljana
49.	MEREL, notr. trg., zun. trg. in storitve, Kranj
50.	MODA, Ljubljana
51.	GHT, Ljubljana
52'. ALPETUR, Škofja Loka
53.	ZDRUŽENA KOMUNALNA PODJETJA, Maribor
54.	ZDRUŽENA DIMNIKARSKA PODJETJA, Maribor
55.	GORENJSKI ZDRAVSTVENI CENTER, Kranj
56.	ZDRAVSTVENI CENTER, Novo mesto
Organiziranje in ustanavljanje SOZD
Poročilo vsebuje ugotovitev postopka organiziranja in ustanavljanja SOZD. Največkrat so ugotovili, da je bila tajnost glasovanja zagotovljena, toda informiranost o tem, kakšne prednosti bo prineslo in kakšne obveznosti bo združevanje naložilo, je bila zelo majhna. V nekaterih sporazumih so cilji napisani tako vseobsežno, funkcije in posli pa združeni v tolikšnem obsegu, da bi - če bi jih sprejeli kot obvezne in jih uresničili -SOZD postala v bistvu delovna organizacija, DO pa temeljne organizacije. V nekaterih sporazumih so zasledili, da so se dogovorili v okviru skupnih nalog in ciljev, da enotno nastopajo na trgu in da delajo preko interne banke. Toda, ko so v delovni skupnosti organizirali skupno komercialo in interno banko, nastopajo nesporazumi.
V	nekaterih SOZD so ugotovili pomanjkljivosti v postopku registracije. Mine celo po dve leti, da se SOZD priglasi v register organiziranost SOZD.
Poročilo podrobno navaja obnašanje DO glede združitve in razdružitve. Do izločitve iz SOZD pride največkrat zaradi podjetniškega obnašanja poslovodnih organov, lokalnih pritiskov ali izgovora, da so se združili pod pritiski »integracijske kampanje« ki je po njihovem mimo. Dalje so razlogi nespoštovanje integritete DO po združitvi glede na poprejšnje dogovore in določila v sporazumu o združitvi.
V	poročilu pravobranilca je zastavljeno vprašanje o potrebi ponovne družbene presoje, ali so združene res tiste delovne organizacije, ki lahko vsaj približno izpolnijo enega od zakonsko zahtevanih pogojev za integracijo, ki zagotavlja ob družbeni produktivnosti tudi večji dohodek. Primeri so, da so združene delovne organizacije s povsem različnimi dejavnostmi in jim združitev ne nudi niti komplementarnosti ponudbe; ni izgledov za delitev dela ali so v SOZD tudi majhne delovne organizacije, ki z dejavnostjo SOZD nimajo nič skupnega, izogibajo pa
se povezave v učinkovite delovne organizacije. V nekaterih primerih gre za nehomogene SOZD. DO ne uporabljajo dogovorjenih znakov integracije. So primeri, da se SOZD teritorijalno pokrivajo z občinskimi mejami. Gre za zapiranje dohodka v občinske meje. Stremeti je .treba za ustreznejšo organizacijo oziroma za »regionalno povezanost«. Iz poročila je razvidno, da se po kriteriju »teritorijal-na povezanost« lahko razvrsti v 19 občinskih, 13 regionalnih in 24 republiških SOZD. Vendar nastaja nov problem: planiranje ne more
biti kaj drugega, kot seštevanje vseh planov temeljnih in delovnih organizacij. Tu se vse ambicije včasih pokrijejo z željo ali tudi realizacijo skupnega gospodarjenja z denarjem (kakor navaja poročilo).
Glede povezovanja delovnih organizacij iz drugih republik poročilo ugotavlja, da je teh manj kot prejšnja leta. Osnovni razlog za to je zapiranje v lastne meje.
Poročilo v enem od poglavij obravnava SOZD, ki so organizirane »vertikalno«. To so tiste organizacije, ki so povezane v verigo, od surovine do izdelka. To so tipično proizvodne SOZD. Med te poročilo prišteva ABC Pomurko, EMONO, Ljubljana in DOBRINO, Celje.
Druga oblika je tako imenovana horizontalna integracija. Težišče pri teh je tehnično tehnološka osnova dela. Poročilo med take SOZD prišteva tudi SOZD Mercator (!).
Poročilo graja pomanjkljivosti ekonomskih podlag, ki jih je možno ustrezno integrirane obrniti v prid boljšemu gospodarjenju.
To so:
-	ekonomski vidik združevanja
-	tehnološki vidik
-	socialni vidik
-	interna banka.
Poročilo v ilustracijo dobrega poslovanja interne banke navaja nekaj podatkov interne banke Emona (nekoliko širše) in MERCATORJA (nekoliko krajše). Vseh skupaj je v SOZD 9 internih bank: (Slovenske železarne, Emona, KIT, Mercator, IMP, ABC Pomurka, ALPETUR, Gorenje in Elektrogospodarstvo, Maribor).
Uspešnosti poslovanja poročilo navaja naslednje kazalce:
1.	»dohodek na delavca«
2.	»dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi«
3.	»celotni prihodek v primerjavi z uporabljenimi obratnimi sredstvi«.
Poleg ocene uspešnosti poslovanja poročilo obravnava še kazalce:
1.	tiste, ki razkrivajo pogoje pri pridobivanju dohodka,
2.	tiste, ki razkrivajo, kako je bil ustvarjeni dohodek oziroma čisti dohodek razporejen.
Kazalci, ki naj bi pokazali pogoje pri pridobivanju dohodka, so:
-	»povprečno uporabljena poslovna sredstva na delavca«,
-	»povprečno uporabljena osnovna sredstva na delavca«.
Z naslednjimi kazalci poročilo prikazuje razporejanje dohodka:
1.	osebni dohodki in sredstva skupne porabe na delavca,
2.	čisti osebni dohodek na delavca,
3.	razporejeni čisti dohodek na delavca.
Ko poročilo zasleduje sredstva za razširjeno materialno osnovo dela, uporablja naslednje kazalce:
1.	»interna akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi«,
2.	»delež interne akumulacije v dohodku«,
3.	»sredstva za reprodukcijo v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi«.
Poročilo prikazuje SOZD po panogah, vendar, žal, samo za proizvodne panoge (1 do 8 od 13 panog) in tako izpušča SOZD MERCATOR, zaradi česar nimamo primerjave. Kazalo bi, da sami ugotovimo kazalce in ocenimo uspešnost poslovanja naše SOZD.
Samoupravni splošni akti v SOZD
Analiza je zasledovala naslednjih 7 samoupravnih aktov:
1.	Samoupravni sporazum o združitvi DO v SOZD,
2.	Samoupravni sporazum o osnovah plana SOZD (srednjeročnega),
3.	Plan (srednjeročni) SOZD,
4.	Smernice in ukrepi za tekoče plansko leto (letni plan),
5.	Samoupravni sporazum o medsebojnih odnosih med DO za promet blaga na debelo in zunanjo trgovino ter proizvodnimi delovnimi organizacijami,
6.	Samoupravni sporazum o medsebojnih odnosih med delavci TOZD in delavci skupnih služb SOZD,
7.	Statut SOZD.
Rok za vse te akte je potekel že 11. decembra 1978.
Poročilo prav podrobno obravnava sporazume SOZD in se konkretno pri Sporazumu o združitvi zadržuje pri naslednjih vprašanjih:
1.	opredeljevanje ciljev,
2.	dejavnosti SOZD,
3.	delovne organizacije skupnega pomena znotraj SOZD,
4.	družbenoekonomski odnosi,
5.	samoupravno organiziranje, odločanje in upravljanje,
6.	koordiniranje delovnega procesa,
7.	določila o arbitraži,
8.	določila o izločanju in združevanju drugih (novih) delovnih organizacij.
Določene pripombe in pomanjkljivosti poročilo konkretizira s primeri in citati iz sporazumov nekaterih SOZD. V nobenem primeru ne omenja SOZD Mercator, kar ne pomeni da tudi naši akti niso pomanjkljivi. Nujno je, da strokovne službe delovne skupnosti preštudirajo poročilo iz svojega področja in koriste ustrezne pripombe za eventuelno korekturo, spremembo ali dopolnitev akta.
Planiranje v SOZD
V poročilu je veliko kritike na tp področje. Med drugim navaja:
1.	področje planiranja oziroma določila o planiranju so pomanjkljivo opredeljena že v samoupravnem sporazumu o združevanju delovnih 'organizacij v SOZD,
2.	ugotovljena je velika terminološka zmeda pri poimenovanju planskih dokumentov,
3.	izrazite so naslednje vsebinske pomanjkljivosti:
-	ni uresničeno načelo sočasnega planiranja,
-	ni uresničeno načelo kontinuiranega planiranja,
-	določila ne zagotavljajo realizacije ciljev,
-	plani SOZD so zbirniki količinskih planov DO,
4.	nepravilnosti pri postopku sprejemanja sporazuma,
5.	močno zaostajajo pri uveljavljanju novega sistema planiranja.
Skupni dohodek in skupni prihodek
Poročilo posveča veliko prostora temu vprašanju.
»Razlog za to je tudi naslednja ugotovitev (navajam poročilo): «... da je bilo od 5,2 milijard dinarjev ustvarjenih razpoložljivih (prostih) sredstev za investicije v SRS v letu 1977, v okviru SOZD doseženih 3,3 milijarde oziroma 62%. Ob upoštevanju, da delujejo v 9 SOZD tudi že IB, pomeni to koncentracijo finančnih sredstev, obenem pa tudi možnost za selekcijo vseh želja in pravo oziroma najučinkovitejšo alokacijo naložb.
S tega področja so obravnavana naslednja vprašanja:
1.	združevanje sredstev za razširjeno reprodukcijo,
2.	vsebina samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju skupnega dohodka,
3.	zagotavljanje določenih sredstev za primer poslovanja z izgubo, kakor tudi za uresničevanje načela socialne varnosti, solidarnosti in vzajemnosti z združevanjem sredstev rezerv,
4.	medsebojna razmerja pri ustvarjanju skupnega prihodka.
Tudi v tem delu poročila avtor navaja primere nepravilnosti, konkretno v znani SOZD, vendar ni omenjena SOZD Mercator. Kakor prej velja ugotovitev, da to ne pomeni, da je vse v redu v naših aktih in jih je treba pregledati ter primerjati s tistimi, ki so omenjeni v poročilu. Zlasti za naše razmere je treba odgovoriti na vprašanje, ali smo vse storili za zagotavljanje načel socialne varnosti, solidarnosti in vzajemnosti?!.
Delovne skupnosti v SOZD
Ko govori poročilo o številu delavcev, omenja dve skrajnosti: najmanj zaposlenih 2 delavca, in največ - 470 delavcev. Omenja tudi DS SOZD MERCATOR in njenih 141 zaposlenih delavcev. Poročilo ne vsebuje posebnih ugotovitev. Ugotavlja da niso pregledani vsi sporazumi, vendar zaključuje, da bi težko govorili o kakšnem pretiravanju s službami na tej ravni samoupravne organiziranosti.
Za zaključek
Ta povzetek ne nudi bravcu vpogleda v celotno poročilo. Vendar bi omenjena problematika morala zvpodbuditi slehernega, da se vpraša, ali je v naši SOZD vse pravočasno, pravilno in dobro opravljeno? Moramo priznati da so tudi pri nas slabosti. To je življenje. Toda če slabosti poznamo, jih ne znamo ali nočemo priznati, je to podvojena slabost. Potrudimo se, da do tega ne bo prišlo.
Obdelal namestnik generalnega direktorja SOZD Mercator, Vukadin Nedeljkovič
»Optimalno«	Foto Kancijan Hvastija
Trimesečni poslovni rezultati SOZD
Alenka Srdič
V skladu s celoletno dinamiko
Spremljanju poslovanja se od akcije »Zaključni računi« daje vedno večji poudarek, zato je razumljivo, da tudi za SOZD Mercator kratko prikažemo nekatere bistvene kazalce pri ugotavljanju in razporejanju dohodka. Trimesečje je prekratka doba, da bi lahko rekli, da bo naše obnašanje, podobno vse leto, kažejo pa se že določene značilnosti, ki bodo v veliki meri vplivale tudi na končni rezultat.
Če spremljamo SOZD Mercator v celoti, potem lahko z nekaj značilnimi podatki prikažemo karakteristike poslovanja v prvem trimesečju
000.000 din
	i. trim	I. trim.	Indeks	str.	str.
element	78	79	79/78	78	79
porabljena sredstva	2,845	3.359	118	88,1	87,3
- od tega amortizac.	28	33	119	0,9	0,8
celotni prihodek - od tega prihodki	3.229	3.847	119	100,0	100,0
od prodaje - od tega ostali	3.163	3.764	119	98,0	97.8
prihodki	66	83	126	2,0	2,2
doseženi dohodek sredstva za splošno	384	488	127	11,9	12,7
in skup. porabo ter dajatve iz dohodka	96	123	128	3,0	3,2
- od tega amort. nad predp. stop.	1	4	322	_	0,1
čisti dohodek	299	370	124	9,3	9,6
-	od tega za oseb. doh. -	od tega za sklad	222	267	120	6,9	6,9
skupne porabe	31	42	135	1,0	1,1
- za poslovni sklad	38	48	129	1,2	1,3
- rezervni sklad	7	10	146	0,2	0,3
- ostalo	1	2	173		-
Izguba Povprečni izplač. neto osebni dohodki	11	5	47	0,3	0,1
(posebni podatki zap. št. 108-110)	4.356	5.669	130		
Št. zaposlenih po urah	10.444	10.681	102		
Rast porabljenih sredstev je v skladu z rastjo celotnega prihodka, močneje rastejo le ostali prihodki (zaradi poračunov bonitet iz skupnega poslovanja). V kolikor bi bila dinamika razdeljevanja bonitet enakomernejša, bi tudi ostali prihodki manj vplivali na dohodek.
Doseženi dohodek se je povečal za 27%, prispevki SIS za splošno in skupno porabo ter ostale obveznosti iz dohodka pa za 28%. Med temi kategorijami velja omeniti rast amortizacije nad predpisano stopnjo, ki so jo udeleženci v I. trimesečju 1979 oblikovali 2-krat več kot v enakem obdobju 1978. Višina je sicer skromna, vendar bi morali tej kategoriji pri delitvi dohodka posvetiti večjo pozornost.
Osebni dohodki rastejo v čistem dohodku počasneje kot sam čisti dohodek, nasprotno pa skladi rastejo hitreje, predvsem skupna poraba. Razveseljiva je ugotovitev, da je izguba v letošnjem prvem trimesečju za polovico manjša kot v enakem obdobju lanskega leta. Izgubo imajo v Merca-tor-Nanos TOZD Indus, TOZD Avtomaterial ter TOZD Sadje, v Mercator Hotelih - gostinstvu TOZD Hotel Sremič, v Mercator-Agrokombinatu Krško TOZD Tr-govina-servisi, v Mercator Kmetijskem kombinatu Sevnica TOZD
Trgovine in TOZD Kooperacija ter v Mercator Kmetijski zadrugi Cerknica. Izgube so nastale predvsem zaradi izplačanih akontacij osebnih dohodkov ali nekritih obveznosti iz dohodka. Izgube so pri večini nizke in bodo z dohodkom pokrite do konca leta ter so pretežno sezonskega značaja.
Izplačani osebni dohodki za prvo trimesečje so narasli za 33%, razporejeni osebni dohodki pa za 20%. Večji izplačani osebni dohodki kot obračunani z dohodkom gredo predvsem na račun izplačil osebnih dohodkov po zaključnem računu za leto 1978. Nekaj izplačanih osebnih dohodkov bremeni tudi bodoči dohodek in sedaj izkazujejo ti udeleženci izgubo.
Ob koncu leta pričakujemo, da izgub ne bo, glede na to, da so že za prvo trimesečje za polovico nižje od izgub v enakem lanskem obdobju. Ker pa je druga polovica leta po obsegu prometa močnejša kot prva, bodo tudi kazalci aku-mulativnosti boljši. Za SOZD smo dosegli četrtletni plan 94 - odstotno, kar je v skladu s celoletno dinamiko. Po vsej verjetnosti bo letni plan zadovoljivo realiziran, tako na področju doseganja posameznih kategorij kot tudi planiranih delitvenih razmerij.
Čez nekaj dni v Logatcu
Mile Bitenc — Studio za ekonomsko propagando
Nova samopostrežba
V ponedeljek, 14. maja, so v Logatcu tehnično prevzeli novo poslopje trgovsko-poslovnega centra. Ta objekt je bil že več kot potreben. Razen sodobne samopostrežnice bodo v njem še prostori Ljubljanske banke, Zavarovalne skupnosti Triglav in nekaterih drugih delovnih organizacij.
Preskrba v Logatcu je, lahko rečemo, šepala že nekaj let. Načrti za gradnjo nove trgovine so še stari, zdaj pa so postali resnica. Tristo kvadratnih metrov čiste prodajne površine bo imela ta nova samopostrežba, ob njej pa bodo skladišča, pomožni prostori in zaklonišče. Velika prednost trgovine je tudi lastni parkirni prostor.
Otvoritev nove prodajalne bo po predvidevanjih 1. junija, o čemer bomo poročali v naslednji številki glasila.
Prizadevanja M-Agrokombinata v Krškem
Iz glasila delavcev in kooperantov
Pospeševanje kmetijstva tudi z obveščanjem
Janez Remškar
Osebni
dohodki
zavistjo
od...
Če bo delavec v strokovnih rešitvah, ki mu jih moramo ponuditi, videl, da gre za boljši jutri, bo znal delo oceniti in njegova produktivnost se bo gotovo dvignila na določeno raven. Tu se bo tudi nehalo slabo poslovanje DO organizacij. Ugotavljamo, da se premalo dela na uresničevanju zakona o združenem delu, kot da je uresničevanje zakona o združenem delu obveznost.
Delavca premalo poučimo oziroma usposobimo, da bi znal pravilno ceniti vrednote dela, da bi znal s sredstvi pravilno gospodariti oz. samoupravljati. Učinkovitost gospodarjenja naj bo skrb vseh zaposlenih, ne samo vodilnih.
Predvsem pa smo ranljivi pri osebnih dohodkih. Krivi smo si nedvomno sami. Delavec v združenem delu odloča preko svojih delegatov, ti pa so še sami premalo poučeni, ali pa se z bazo ne pogovarjajo.
Sindikati so posebej odgovorni za spremembe odnosov v delitvi sredstev za osebne dohodke. Uveljavljanje dohodkovnih odnosov in s tem stopnje delavčevega obvladanja celotne družbene reprodukcije je prvenstveno odvisno od kvalitete dela in produktivnosti. O produktivnosti radi veliko govorimo po sestankih - a delo samo ?
Ne moremo mimo dejstva, da je zasnova dohodkovnih odnosov delavcev v temeljni organizaciji vsebinsko že opredeljena v samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo. Ali so o tem poučeni vsi delavci, vključno z delegati? Ali smo seznanjeni z vsemi dajatvami, katere nam gredo po zakonu? Ali smo planirali in kaj imamo v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem planu? Kakšen nam je ostanek dohodka in v kaj ga je najbolj smotrno vložiti? O vsem tem naj bi bili delavci obveščeni.
Res je, da je osebni dohodek kritična točka na vseh zborih delavcev. Vendar, ali smo se vprašali, kakšna je naša produktivnost?
Torej, potrebujemo dobre delegate, dobro poučene delavce, večjo produktivnost in slogo družbenopolitičnih organizacij. Tako se bodo tudi osebni dohodki dvignili.
Četrta letošnja številka »Poročevalca« iz Mercator-Agrokombinata v Krškem, ki je izšla ob koncu aprila, prinaša na 8 straneh bilten-skega formata veliko strokovnih obvestil in navodil, ki so zanimiva za krog bralcev, katerim je to glasilo namenjeno. Naš namen je zgolj to, da sproti seznanimo delavce v vsem Mercatorju z vsebino in usmeritvijo informacij iz Krškega, ker se skoznje zrcalita vsebina in usmeritev te naše kmetijske organizacije.
Na prvi in drugi strani pisec prispevka poroča o razpravi, ki jo je na temo Problemi kmetijstva organizirala domača OK SZDL v aprilu letos v Krškem. Na njej so bile nakazane razvojne naloge v obdobju 1976-1980. Osnovni nalogi sta zagotavljanje proizvodnje vseh vrst hrane ter zmanjševanje zaostanka v razvoju kmetijstva v odnosu na ostalo gospodarstvo. Na posvetu so sodelovali predstavniki krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, kmetijskih DO ter kooperantov.
Uvodni referat je med drugim predstavil samoupravno organiziranost kmetov, plan in realizacijo razvoja zasebnih kmetijskih zmogljivosti in dohodkovnih odnosov na podlagi kooperacijskih pogodb. Poudaril je pomen organiziranosti v sekcijah mladih zadružnikov, kmečkih žena ter uspelih akcij invalidsko-pokojnin-skega zavarovanja kmetov. Poleg navajanja uspehov so v referatu ugotovili, da v razvoju še ne dosegajo planiranega. V sklad SIS za pospeševanje kmetijstva je priteklo le 10% planiranega denarja, kar resno ogroža kmetijske razvojne akcije. Vzrok temu je, da obstoječi predpisi preprečujejo, da bi podpisnice sporazuma mogle nakazovati v sklad sredstva na enak način kakor drugim SIS. V teku je republiška akcija za reševanje tega problema.
Poudarjeno je bilo tudi neskladje med cenami živinske krme in cenami mesa, pa tudi mleka.
TOK Kooperacija Mercator-Agrokombinata sodeluje kot investitor v akciji za izsušitev oziroma meliorizacijo 1500 ha zemljišč.
Navzoči so se v razpravi zavzeli za zvečanje zemljiškega maksimuma, s čimer bi ob gradnji večjih in rentabilnejših hlevov omogočili specializacijo in preživljanje posameznih kmetov zgolj iz dohodka, ki ga daje kmetijstvo.
Na posvetovanju je sodeloval tudi predstavnik republiške konference SZDL za področje Dolenjske.
Najprej štalca, potlej kravca je
izhodiščno geslo informacije o
tem, da so v TOK Kooperacija prejeli v preteklem letu 40 prošenj za adaptacije obstoječih, predvsem pa za gradnjo novih hlevov. Strokovni delavci TOK so predali banki dokumentacijo s prošnjo za kreditiranje v skupni vrednosti 6 milijonov dinarjev. Doslej je izdelanih 16 načrtov. Informacija ob koncu navaja seznam vse potrebne dokumentacije za gradnjo hlevov. Ko se vse to uredi, pa utegne nastati vprašanje cementa, o čemer tudi spregovori obvestilo.
Na odkupnih mestih opažajo zmanjšanje števila živine,zaradi česar domnevajo, da je veliko odkupijo »na črno« prekupčevalci. S tem nastaja tudi škoda zaradi uničevanja telet, primernih za pleme.
V zvezi s tem list obvešča kmete glede vezave premije na pogoj iz pogodbe v odkupu.
Konjskemu mesu raste potrošnja in ima ugodno ceno za proizvajalca. List letos že drugič spodbuja rejce za pitanje žrebet, vendar ugotavlja majhen odziv. V zvezi s tem navaja nekaj interesantnih podatkov glede reje in prirasta. TOK ponuja rejcem na podlagi pogodbe žrebeta s težo okoli 200 kg s predvidenim prirastom do 150 kg v 7 do 9 mesecev. Cena za kg prirasta je najmanj 40 din.
Tudi naslednji prispevek prinaša nasvet rejcem goveje živine v zvezi z dodajanjem močnih krmil, od katerih je uera strupena in je neznanje že marsikateri plačal s poginom živali.
Ob ugotovitvi, da vsako leto sili- \ rajo več krme , vabijo strokovne službe kmetovalce k inštrukcijam o dobri silaži. Nadalje priporočajo knjižico - priročnik za sajenje .sadnega drevja, objavljajo urnik za konzultacije s strokovnimi sodelavci v Krškem, Kostanjevici in Brestanici; vabijo na strokovno ekskurzijo v vinogradniške in živinorejsko področje Goriškega, pri čemer del stroškov plača TOK.
Enake pravice do koriščenja počitniških kapacitet imajo v Merca-tor-Agrokombinatu Krško tudi kooperanti. Glas jih vabi, da se prijavijo. Možnosti so v 4 prikolicah na Krku, v 2 prikolicah v Na-valiji na Pagu in v 3 zasebnih sobah v Crikvenici. Čas koriščenja prikolic je od 15. junija do 10. septembra, v sobah pa od 1. julija do 31. avgusta. 50% stroškov nastanitve prispeva delovna organizacija-zato uporabniki plačajo za prikolico s 4 ležišči 20 din po ležišču na dan, za postelje v sobah pa 30 dinarjev. Čas letovanja je 10 dni, lahko pa se dogovorijo med sabo za 5-dnevne izmene. Komentar k tema prispevku priobčujemo posebej-
Na čelu kolone na Mercatorjevem pohodu Po poteh spominov je bil prapor Mercatorjeve brigade, ki ga je ves čas nosil Jirži. - Foto Kancijan Hvastija
Iz dela koordinacijskega sveta ZSMS SOZD
Ivan Vučko — predsednik KS OO ZSMS
Mercatorjeve organizacije bodo dale svojo brigado
Za ponedeljek, 28. maja, je bila sklicana seja sekretariata KS OO ZSMS SOZD Mercator. Pregledali naj bi izvrševanje nalog, ki smo si jih zadali na prvi seji, ter uspeh dosedanjega dela.
Uvodoma je treba izreči priznanje DO Mercator-Rožnik, ki je odlično izpeljala organizacijo pohoda Po poteh tovarištva in spominov. To dokazuje tudi številna udeležba na samem pohodu, saj se ga je udeležilo tristopetdeset delavcev Mercatorja. S tem smo še enkrat dokazali, da smo enotni, pa čeprav iz različnih krajev naše domovine.
Druga in morda ena največjih nalog, ki smo si jih zadali v programu za letošnje leto, je organizacija Mladinske delovne brigade, ki naj bi jo sestavljali mladi delavci Mercatorja. Ena najpomembnejših faz Pri pripravi brigade so kadrovske Priprave za udeležbo na mladinski delovni akciji. Vedno se moramo zavedati, da je interes mladih za Prostovoljno delo izredno velik, Pomembno je ta interes usmerjati v organizirane oblike delovanja. Čeprav gre za družbeno dogovorjeno politiko, se nam še vse prevečkrat evidentiranje oziroma kadrovanje mladih v brigade ustavlja ob nerazumevanju v osnovnih
organizacijah ob dokazovanju nenadomestljivosti evidentiranega. Žal smo na tak primer naleteli tudi v nekaterih organizacijah naše SOZD, kar nam pa zelo otežkoča nemoteno izpeljavo organizacije mladinske delovne brigade. Prav zato moramo v bodoče še bolj odločno s politično akcijo ZSMS uveljavljati udeležbo posameznika na akciji. Tudi pri kadrovanju v MDB je treba posebej omeniti politične delavce Mercator-Rožnika, ki so se dosledno držali dogovora in prijavili največ brigadirjev. Popolno je zastopana tudi organizacija Mercator-Slovenija sadje, večina enovitih DO, medtem ko je akcijo povsem izdal od večjih organizacij Mercator-Rudar Idrija in Mercator-Nanos Postojna, razen dveh TOZD, in sicer TOZD TMI in Preskrba Portorož. Še posebej je treba omeniti Ljubljansko TOZD Hladilnico v sestavu M-Velepre-skrbe, ki je, majhna, kakor je, da kar 2 brigadirja. Znotraj ZSMS moramo ob nedvoumnih uspehih ob kadrovanju vse več pozornosti posvetiti pravočasnosti kadrova-
nja v MDB ter izboru usposobljenih kadrov za vodstvo MDB.
Mercatorjevi brigadirji se bomo prvič sestali na brigadni konferenci, ki bo v prvi polovici meseca junija v Ljubljani. Na brigadni konferenci bomo izvolili štab brigade, katerega sestavljajo komandant brigade, komandant za delovišče ter predsednik brigadne konference. Da pa bi brigada nemoteno delala na sami MDA, moramo izvoliti še komandirje treh čet ter referente za različne dejavnosti (IPD, kultura, šport, obveščanje itn.). Na brigadni konferenci naj bi se dogovorili tudi o lokalni delovni akciji, ki naj bi bila v sredini meseca junija. Namen te akcije naj bi bil, da se brigadirji seznanijo med seboj ter da se seznanijo z disciplino ter redom na sami MDA. Zdravniški pregledi za vse Mercatorjeve brigadirje so že v teku, tako da bomo še v kratkem lahko izvedeli za točno število brigadirjev, ki jih bo letos štela Mercatorjeva brigada.
O programu dela KS OO ZSMS za obdobje od junija do septembra bomo pisali pozneje. Naj omenim le seminar oziroma politično šolo za predsednike ter sekretarje OO ZSMS v SOZD Mercator.
Iz dela mladih v osnovnih organizacijah
Zdravko Nagode — M-Rožnik, TOZD Dolomiti
Sence in svetloba
Naša OO šteje nekaj nad 100 mladih, najmanj toliko pa je takih, ki se ukvarjajo z mladimi, z naraščanjem in se ne vključujejo več aktivno v mladinsko organizacijo. Ni kaj reči: tako velika množica, pa ne bi česa naredili, pripravili, se razvedrili.
Delovanje mladih je odvisno od njihovega lastnega dela, mnogokrat pa naletimo na težave. Obveščanje je že dolgo trn v peti, saj ni prave povezave, mnogokrat pa se tudi načrtno zadržujejo obvestila. Poslovodje so mnogokrat gluhi, slepi in se izgovarjajo, da so pošto šele danes dobi-
li.	Tudi mladinci smo krivi - ne obveščamo pravočasno, kdaj imamo sestanek, sami ničesar ne storimo, da bi zamenjali zmeno, zgodi se celo, da ne povedo, kadar odidejo z dela in se šele nato opravičijo, ali pa sploh ne.
V aprilu smo se spet bolj organizirali; upamo, da bo v tem mandatnem obdobju, ko je bil izvoljen novi koordinacijski svet OO ZSMS SOZD Mercator, delo teklo bolj usklajeno. Tudi po DO, kjer še nimajo KS, je treba te ustanoviti. Isto velja za TOZD, kjer še ni mladinskih organizacij - tam jih je treba ustanoviti in poživiti delo vseh ostalih, ki so le na papirju.
Osnovne organizacije premalo sodelujejo z drugimi DPO, premalo sodelujejo pri oblikovanju samoupravnih odločitev. Usposabljanje kadrov za vodilne funkcije sploh ne poteka. Tudi sami mladi so premalo zainteresirani; na sestankih niso aktivni, zato se dogaja, da nas je na vsakem sestanku manj. Problem je tudi v tem, da delamo v izmenah in se nam po službi ne ljubi na sestanek osnovne organizacije ali aktiva.
Tudi ostalo izobraževanje poteka nenačrtno, sami ne organiziramo seminarjev, udeležujemo pa se tistih, ki jih pripravi OK ZSMS Vič-Rudnik. Revijo MLA-
DINA berejo le posamezni, nekaj bolj brano je glasilo MERCATOR, saj ga dobi vsakdo, dogaja pa se, da ostaja na policah v garderobi. Samoupravne akte pogledajo predvsem poslovodje; sploh pa, kdo jih bo bral, ko je toliko napisanega! Tudi dopisovanje v glasilo Mercator le malokrat zasledimo, o mladih slišimo bolj malo. Trgovci smo tako ali tako na slabem glasu, zato ni čudno, da odhajamo v druge poklice; mnogo jih prevzamejo banke, pošte, vsak tretji, celo vsak drugi, ki ga srečam in je včasih bil prodajalec. Žalostno ob tem je tudi, da je nagrajevanje še vedno premalo izraženo, da mladi v Ljubljani nimajo prostora, kjer bi stanovali - nekakšen samski dom -da o mladih družinah ne govorim. Strokovni kader odhaja, vse prepočasi rešujemo ta problem!
Vse tudi ni tako črno, saj mladi le nekaj počnemo in nas je še vedno veliko.
Razdeljeni smo na tri aktive, v treh občinah. Od kje vse smo, pa si lahko zamislite, saj segajo trgovine tja do Grosupljega in Polhovega gradca, Horjula, Hoteder-ščice, da večjih krajev, kot so Borovnica, Vrhnika, Logatec ne pozabim, pa vse tja do Cerknice. Ljubljanski aktiv je največji in tudi sedež je tam. Veliko sodelujemo z OK ZSMS Vič-Rudnik.
Letos smo posvetili več časa rekreaciji, dasi nismo pozabili na ostale naloge. Največja udeležba je pri kegljanju, poskrbeli pa smo tudi za plavalce. Obiskujemo kulturne in zabavne prireditve v Ljubljani. Bolje smo letos seznanjeni tudi z letnimi igrami.
Upamo, da to ne bodo zadnje akcije, saj sodelujemo pri nastajanju MDB. Še naprej se bomo športno borili na igrah v Portorožu, organizirali izlet, šli v gore, zraven pa še delali v trgovinah in vmes izkoristili dopust in leto bo kaj kmalu na okoli in zgodilo se bo nenadoma, da bomo mladi le še po srcu.
Kramljanje z mlado aktivistko
Janez Remškar - TOZD Grosist, Ljubljana
Videli so, da zmorem
Dolgo časa sem lovil Miro Svete za kratek razgovor. Nikoli ni imela časa. Vendar sem vztrajal. Poznam jo že dolgo, saj sva si skoraj soseda. Zaposlena je na upravi TOZD Dolomiti in je zdaj sekretarka KS ZSMS v Mercator-Rožniku.
Nekega dne sva sedla in se pogovarjala. Odgovarjala je hitro in jedrnato, kot da se ji za vsak daljši razgovor zdi škoda časa. In res je bilo tako. Takoj se je izgovorila, da jo čaka še kemija. Hodi namreč v komercialno šolo. Odkar jo poznam, je temperamentna in vedno ve, kaj hoče. Prav nič ni podobna mehkim in sanjavim Notranjkam.
Prvo vprašanje je naneslo na trgovino - kakšna naj bo prodajalka?
Prodajalka naj bo predvsem urejena, do ljudi prijazna in vljudna. Nikoli naj ne pokaže slabe volje do kupcev. Ljudje sami niso vedno prijazni, predvsem ne pred prazniki, ko vsega manjka. Vendar znajo prodajalko oceniti. Če ne pokaže slabe volje in je nasmejana kljub obilici dela, je kupce takoj osvojila. Promet se veča. Torej promet zavisi tudi od zaposlenih v trgovini - od njihovega obnašanja do kupcev.
Pa izbira blaga?
Tudi od tega je mnogo odvisno. Če znate kupcu ponuditi veliko, bo tudi zadovoljen. Lepo urejena izložba in lepo založena trgovina sami privabljata kupca. Seveda, mora biti trgovina z živilskim blagom vedno založena.
Mladi danes bežijo iz trgovin, sem opomnil.
Tu je več vzrokov. Eden bistvenih je deljen delovni čas in delo ob sobotah. Mladi smo radi ob sobotah prosti. Delo v trgovini je za žensko težko. Tu so zaboji in vreče, pa kartoni in drugo, ponekod stare in vlažne kleti. Delo v trgovini je premalo plačano. Saj nam
ustanove kot Ljubljanska banka dobesedno kradejo ljudi iz trgovine. Napravijo šolo, gredo v strojepisni tečaj - in plača je večja, pa še sobote so proste - da o delu pred prazniki sploh ne govorim!
Ali si tudi ti zaradi teh vzrokov odšla iz trgovine?
Ne. Saj sem rada v trgovini. Z vsemi sem se dobro razumela. Pa vendar: če je priložnost, se ji ne moreš upreti. Tudi zaradi šole -deljen delovni čas mi ni dopuščal, da bi lahko hodila v šolo. Zamenjave pa nisem mogla dobiti.
Torej zdaj lahko vskladiš delo in šolo?
Da. Zaenkrat je vse v redu. Z izpiti ne zaostajam, in to je najbolj važno.
Poznam te kot mladinsko aktivistko?
Res sem se vrgla z vsemi silami na to delo. In prosti čas sem porabila za mlade. Od začetka sem se sama le učila. Pa so prihajale dolžnosti druga za drugo. Videli so, da zmorem. Tudi sama sem se veselila uspehov. Nekaj smo napravili! Danes se moram prav truditi, da uspem.
Kaj te navdušuje?
Predvsem dobra knjiga. Pa ni časa. Rada tudi potujem. Tudi v planine rada hodim. Doma je velika kmetija. Moram poprijeti za vsako delo. Dela na kmetiji pa nikoli ne zmanjka.
Še in še sva govorila. Pa vendar sva se nenehno vračala na trgovino in mladinsko organizacijo.
V njenih očeh je sijal blesk in zagnanost. Iz vsake besede se je rodila nova ideja.
Ob 7. maju, prazniku Dolomitov
Stane Vrhovec-Robin
Vroči maj v Dolomitih
V krajih, kjer ima Mercator veliko svojih trgovin, se je v prvem letu vojne bojeval Stane Vrhovec, pomočnik generalnega direktorja SOZD in letošnji dobitnik priznanja OF. Takole se spominja teh dogodkov.

Pisana povorka 350 udeležencev pohoda, delavcev Mercatorja, se je kot jara kača vila po poteh in travnikih. Cilju nasproti...
Škoda, da naš časopis ni tiskan v barvah. Rdeče kape z napisom Mercator, pa nove zastave, ki so z brigadirskim praporom skupaj prvič zaplapolale, so dajale naši povorki poseben pečat.
350 delavcev Mercatorja skupno na pohodu 12. maja
Mile Bitenc — Studio za ekonomsko propagando
Zaplapolale so zastave
Gozdovi Polhograjskih Dolomitov so v zgodni pomladi 1942. oživeli. Sneg je s svojo belino še vedno pokrival spočito zemljo, le tu in tam seje vrebrih kazalo kopno, koder so spomladanski sončni žarki odgrnili snežno odejo. V dolini in na senčnih straneh hribov se je sneg še upiral bližajoči se pomladi. V gozdu nad Hruševim se je iz dneva p dan bolj večala partizanska četa. Vsak dan so prihajali novi borci; borbena Ljubljana je pošiljala svoje najboljše sinove, da z orožjem v roki uničijo osovraženega okupatorja.
Mala partizanska enota je kmalu prerasla v dve četi, ki sta šteli že petdeset ljudi. Skrbi za prehrano ni bilo, ker je ljudstvo okoliša vasi Hruševo, Babne gore in drugih živelo z borci in jih imelo za svoje. Življenje v taboru je potekalo brez posebnih vznemirjanj, saj smo imeli vse na okrog poštene in zavedne prebivalce. Borci, večinoma mladi, v orožju in vojskovanju še neizvežbani, smo se vedno vsak dan urili v spoznavanju orožja in vojne taktike. Zanimiva so bila politična predavanja, ki jih je imel tovariš Franček iz Ljubljane.
Pomladansko sonce je bilo vse toplejše, tako da si le s težavo našel v kakšnem skritem kotu še krpico snega. Gozdovi so vsak dan postajali lepši, ozelenela je bukev, sledil ji je hrast, in tam spodaj v Babni gori so se že košatila bela češnjeva drevesa. Nočne akcije so postajale vse zanimivejše. Pozimi nam je mučno škripal sneg pod nogami in kdaj pa kdaj si je katera od smrek otresla pretežko snežno breme. Daleč v bukovju so sove s svojimi klici kratkočasile kolono partizanov, ki seje proti jutru vračala z akcije. Pomlad je bila tu. Marsikdo od nas je moral zapustiti zemljo, družino, starše, šolo. Zato se je tesneje oklenil orožja in skozi zobe iztisnil besede namenjene okupatorju: >Prokleti!«
Težko smo pričakovali dan, ko bomo obračunali z italijansko sodrgo, ki se je že vsakemu Slovencu studila kot nepokopana mrhovina. Nihče ni zares mislil, da je ta dan tako blizu.
Slab obrambni položaj tabora nad Babno goro nam je narekoval, da smo se premaknili v sosednje gozdove ter se utaborili prav pod vrhom Malega Ključa. Noč se je še vedno trdovratno upirala dnevu, tako da nam je onemogočala razgled. Porajajoči se dan nam je razkril, da prostor, ki smo ga izbrali, ni ravno posrečen, ker je bil le redko poraščen s hrastovim drevjem in zaradi tega daleč na okoli dobro viden. Največ preglavic nam je delala ureditev kuhinje; težko je bilo najti prostor, kjer nas dim ognja ne bi izdal. To nalogo je rešil iznajdljivi Švejk, naš kuhar, ki je postal že pravi strokovnjak v brezdimnem kurjenju. Okrog poldneva smo imeli naš novi dom urejen, straže so bile razporejene. S stražarskega mesta nad taborom je bil lep razgled po obeh dolinah. Dobro smo videli cesto, ki pelje skozi Brezje v Horjul ter drugo, ki pelje v Polhov Gradec. S tega mesta smo lahko opazovali vsako večje premikanje sovražnika.
Bil je lep pomladanski dan. Megla je še ležala v kotlinah. Le rahlo so bili vidni obrisi komaj ozelenelih bukev in hrastov. Obetalo se je lepo sončno vreme. Bilo je zgodnje jutro 7. maja 1942. Mirno ozračje so presekali trije streli iz puške. To je bil dogovorjeni opozorilni znak za nevarnost s strani vaške zaščite. Nevarnost je prihajala iz ljubljanske smeri.
»Na položaje!« je ukazal komandir Martin. »Prva četa naj se umakne v smeri Praproče čez Prošco, druga naj ostane na položajih.«
Vsak je točno vedel, kaj mu je storiti, četudi sovražnika ni bilo videti. Jutranji mrak se je popol- ■ noma umaknil dnevu. Cesti v Polhov Gradec in Horjul, ki sta bili vedno lepo vidni, sta bili zatrpani s sovražnimi kamioni. Prva četa -vodil jo je tovariš Ante - je krenila po pobočju Velikega Ključa v smeri Prošce. Ostalih osemindvajset tovarišev je ostalo na položajih. Tri patrulje, opremljene z lah-
kimi mitraljezi, so previdno zapustile položaje, da bi pregledale teren in ugotovile, kako se giblje sovražnik. Ostali smo nestrpno pričakovali nadaljnji razvoj dogodkov. Mitraljezec Črni in Kosov Lo-vrenčk sta jo mahnila po ozki stezi proti vasi Brezje. Še kratek ovinek, in patrola je izginila v bukovju. Minute pričakovanja so tekle. Mitraljezec Taras je krenil po drugem pobočju, prav tako proti Brezjam. Bil je domačin in je poznal sleherno stezico. Mitraljezec Lisjak je krenil v smeri Hruševe-ga. Napetost, kije vladala na položajih, so zmotila še zadnja povelja, potem je zavladala tišina. Mučno pričakovanje je pretrgal rafal iz mitraljeza. Tesneje smo se oklenili vsak svojega orožja. Prvemu rafalu so sledili drugi. Crnijeva patrulja se je previdno premikala proti Brezjam in naletela na gručo italijanskih fašistov, katerim je njihov »collonelo« dajal zadnja navodila za naskok. Ra fal lahke zbrojevke ga je prekinil - ni več spregovoril. Patrulje so se vrnile, le Tarasa ni bilo od nikoder. Preplašeni okupator je začel besno streljati. Detonacije bomb in rafalov so stresale gozdove. Vpitje vaške sodrge je odmevalo po gozdovih. »Avanti, avanti«, so jih priganjali oficirji.
Na položajih med borci je vladala tišina. »Ne streljajte, dokler ne pridemo nad dvajset metrov. Pustimo jih blizu, potem pa, kar cevi zmorejo« - so bile zadnje besede komandirja Martina.
V soncu so se zasvetile sovražne čelade, tem so sledile nove in nove. Osem tisoč Italijanov je napadalo osemindvajset borcev. Kljub temu, da je bil tabor razkrit, niso vedeli, kje natanko smo. Streljali so vsevprek z namenom, da bi se kje oglasila partizanska puška. Toda mi smo mirovali. Čelade so se vse bolj večale, vse bliže so prihajali, še dvesto metrov, še sto metrov... Bližali so se, potiskali so drug drugega naprej, v negotovost, p smrt. Že smo razločili obraze, polne strahu, ko so se kot morilci plazili po tleh. Še malo. Zagrmelo je. Bombe, mitraljezi, puške, vse je neusmiljeno oralo zemljo. Fašisti so se razbežali kot kokoši. Toda naši mitraljezi niso odnehali. Rafal je sledil rafalu in redčil sovražnikove vrste. »Tam za borovcem se je potuhnil italijanski mitraljezec, ga vidiš?« je rekel pomočnik Duro. Krogle so se zarezale v deblo in v meso, fašist je utihnil. Prvi naval je bil odbit, vse naokrog je ležalo polno mrtvih in ranjenih fašistov. Med nami ni bilo žrtve. Fašisti so urejevali svoje vrste. Po cestah so se premikale nove kolone kamionov. Prihajale so okrepitve. Z naših položajev pa je odmevalo: »Avanti popolo.« Dan se je nagibal h koncu, ko so fašisti pripravljali zadnji sunek, da bi za vsako ceno uničili hrabro četo partizanov. Primanjkovati nam je začelo municije. Komandir Martin in oba mitraljezca so se prebili skozi sovražnikov obroč, nas pa pustili same na položajih. Sovražnik je vse bolj pritiskal, za vsako ceno je hotel doseči vrh. Začutil je, da v naši obrambi ni nekaj v redu. »Tovariši, držimo«, je zaklical nekdo od borcev. Svinčenke in bombe so prisilile Italijane, da so se ustavili.
S težkimi izgubami je sovražnik proti večeru zapustil gozdove ter se odvalil nazaj na svoje kamione, ki so čakali na Polhograjski in Brezniški cesti. Sovražnik ni računal s tem, da ga v zasedah ob glavni cesti čakajo člani vaške zaščite ter borci naše druge čele. Kolona sovražnih kamionov se je nič hudega sluteč pomikala proti Ljubljani. Ko so zavili proti Zirovniko-vemu grabnu, se je z obeh strani ceste usula nanje toča krogel. Motorji kamionov so divje zahrumeli, kolona se je pognala v paničen beg. Ubiti sovražniki so padali z vozil, bilo jih je polna cesta. Kamioni so se vračali v Ljubljano preluknjani, polni mrtvih in ranjenih fašistov. Sedmi maj 1942 pomeni prvo veliko zmago partizanskih enot in vaške zaščite v Dolomitih.
Stiskali smo pesti in želeli le eno: lepo vreme naj bo, drugo pride vse samo po sebi. In ko smo v soboto, 12. maja, zjutraj pokukali skozi okno, so nam mokre strehe in ulice jemale vsakršno upanje. Pa je na srečo nebo kasneje prepodilo oblake in nasmehnil se je pravi poletni dan, čeprav smo koledarsko še vedno v pomladi.
Zgodaj zjutraj je že bilo živahno na zbornem mestu, ki ga je določil letošnji organizator Mercatorjevega pohoda, delovna skupnost Mer-cator-Rožnika. Nasmejani obrazi so prihajali iz Tržiča, iz Portoroža... in ob sedmih zjutraj je dolga
povorka tristopetdeset z rdečimi kapami pokritih delavcev Mercatorja krenila na pot spominov in tovarištva. Zavihrale so zastave; državna, slovenska in partijska, prvič smo s seboj ponesli tudi prapor mladinske delovne brigade Mercatorja, in prvič so na tej manifestaciji zaplapolale tudi lepe, nove zastave Mercatorja.
Dobra volja in razpoloženje, smeh in pesem so preželi naše »pohodnike«. In po enajst in pol kilometra dolgi poti je vse to ostalo. Ni bilo videti izmučenih obrazov, nihče ni tožil zaradi dobljenega žulja, utrujenosti.
Pisana množica se je ob zvokih partizanskih koračnic zlila na dvorišče pred TOZD Hladilnica, kjer je bila zaključna slovesnost. Zbrani množici je spregovoril Franc Škof, predsednik koordinacijskega odbora OOZS SOZD Mercator, in poudaril, da je letošnji pohod po poteh spominov in tovarištva pomemben za nas ne le zato, ker slavimo partijske jubileje, marveč tudi zato, ker stopamo po teh poteh tudi ob 30-obletnici Mercatorja. Z nekaj besedami je tudi obudil spomin na čase, ko je bila Ljubljana še zaprta v obroč bodeče žice.
Nadaljevanje na 7. strani
Zdaj gremo še nekaj kilometrov naprej, kjer bo svečan zaključek in tovariško srečanje.
350 delavcev Mercatorja skupno na pohodu 12. maja
Mile Bitenc ~ Studio za ekonomsko propagando
Zaplapolale so zastave
Nadaljevanje s 6. strani
Za tem je predsednik KO OO ZSM SOZD Mercator, Ivan Vučko, prebral pozdravno brzojavko predsedniku republike, tovarišu Titu. V njej je bilo zapisano takole:
»Dragi tovariš Tito,
Pravkar smo sklenili pot tovarištva in spominov ob žici okupirane Ljubljane. Dovoli, da ti sporočimo, da tudi mi nadaljujemo boj za graditev socializma in da bomo še naprej stopali po tvoji poti.
Ob pomembnih partijskih jubilejih in tvojem osebnem prazniku ti iskreno čestitamo in želimo, da bi še dolgo vodil našo socialistično, neuvrščeno Jugoslavijo.
Mladina in delavci SOZD Mercator - udeleženci 23. pohoda po poteh tovarištva in spominov
Ljubljana, 12. maj 1979«
Sledilo je res pravo, prijateljsko srečanje. Sklenjena so bila nova poznanstva, nova prijateljstva. Muzika za ples je še tako utrujene fante in dekleta spravila na noge in, resnici na ljubo, čas je kar prehitro bežal.
Lepo in prijetno je bilo prav vsakomur. Tristopetdeset nas je bilo na pohodu. Tristopetdeset zadovoljnih nas je odšlo domov. Da je bilo lepo, prijetno, tovariško, to bomo pripovedovali sodelavcem, prijateljem. In s tem bomo pravza-gotovo marsikomu od tistih, ki letos niso stopali z nami, vlili več poguma za prihodnje leto.
Nasvidenje ob letu na tradicionalnem, 24. pohodu po poteh tovarištva in spominov.
'•ato pa še glasba. Harmoniko je neutrudno raztegoval Toni in na noge spravil skorajda vse. Zaplesali smo kolo, potem pa, kot se času Podobi, še v disko ritmu. Za glasbo pa je poskrbela naša propaganda.
Iz dela sindikalnih organizacij
Kristina Antolič — M — Izbira Panonija, TOZD Maloprodaja Ptuj
Ptujčani utrjujejo svojo organizacijo
V drugi polovici meseca maja so bile v TOZD Maloprodaja, Veleprodaja, Zaščita in v Delovni skupnosti skupnih služb DO M-Izbira Panonija Ptuj uspešno opravljene skupščine osnovnih organizacij zveze sindikatov.
Skupščino TOZD Maloprodaja so predstavljali delegati, delegirani iz vseh poslovnih enot osnovne organizacije sindikata, po ključu: do deset zaposlenih v enoti - en delegat, od deset do dvajset - dva delegata in nad dvajset - trije delegati.
Dnevni red je bil obširen. Poročilo o delu osnovnih organizacij TOZD Maloprodaja sta podala dosedanja predsednika bivše Izbire in Panonije. V obeh poročilih je bilo zaslediti aktivnost sindikata ob sprejemanju zaključnih računov, še poseben poudarek je bil na informiranju o kazalcih uspešnosti gospodarjenja. Informacije so bile preproste, z domačo besedo, brez težko razumljivih šifriranih tabel. Premalo pa smo bili aktivni na področju socialne problematike, pri reševanju izostankov z dela in reševanju problema delovnega časa, ker je prav v naši TOZD največ zaposlenih žena-mater.
Poročila nadzornih odborov so bila zadovoljiva, kljub temu, da se niso ločeno sestajali, pač pa so se udeleževali sestankov izvršnih odborov. Nadzorni odbor je podal predlog za razrešnico dosedanjim članom izvršnih in nadzornih odborov.
Na skupščini smo izvolili nove člane izvršnih in nadzornih odborov za osnovno organizacijo Levi in Desni breg, volili tudi delegate za konferenco in dva delegata za predsedstvo konference osnovne organizacije zveze sindikatov DO M-Izbira-Panonija Ptuj.
Glede na to, da bo leto 1979 zelo razgibano glede samoupravljanja in sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, smo sprejeli plan dela za tekoče leto:
Izvršni odbori oziroma vsi člani sindikata osnovne organizacije zveze sindikatov TOZD Maloprodaja si bomo prizadevali pri utrjevanju vloge in dela, zlasti pa upoštevali določila o vlogi in nalogah sindikata po zakonu o združenem delu.
Aktivno se bomo vključili v akcijo za sprejem samoupravnih splošnih aktov in za razpis individualnih poslovodnih organov.
Upoštevali bomo časovne termine, sodelovali v razpravah in sodelovali pri izvajanju kadrovske politike v TOZD Maloprodaja in DO.
Člani sindikata bomo nudili primerne možnosti za zboljšanje razmer delavcev z nizkimhosebnimi dohodki in njihovim družinam.
Po sindikalnih skupinah bomo dosledno izvajali skupna stališča sindikata, ki nam bodo posredovana preko občinskega odbora sindikata delavcev trgovine in konference osnovnih organizacij DO M-Izbira Panonija.
Vključevali se bomo v razprave o poslovnih uspehih TOZD in DO.
Člani osnovne organizacije TOZD Maloprodaja se bomo vključevali v postopek in spremljali priprave sprejemanja srednjeročnega plana dela in poslovanja za obdobje 1981-1985. Pri tem se bomo zavzemali, da bodo planska izhodišča temeljila na rezultatih že dosežene gospodarske ravni TOZD in DO M-Izbira Panonija. Ustanovili bomo širše družbeno dogovorjene osnove planov gospodarskega razvoja občine in republike in si na podlagi temeljnih planskih določil zagotovili naš nadaljnji razvoj s povečano storilnostjo in vidnejšim ekonomskim razvojem naše TOZD. Pri tem bomo pozorni zlasti na vprašanja investicijskih vlaganj v naše prodajalne oziroma prodajne prostore in opremo, s ciljem da izboljšamo in približamo naše delo občanom kot potrošnikom, obenem pa tudi ustvarili ustreznejše pogoje dela nam samim delavcem v trgovini.
Novi izvršni odbori TOZD Maloprodaja so se sestali čez dva dni po skupščini in na sejah izvolili predsednika, sekretarja in blagajnika osnovne organizacije.
Da smo dosedanje delo pri povezovanju in organiziranju osnovne organizacije zveze sindikatov opravili po zastavljenem programu, gre velika zasluga tovarišu Francu Sediču, pomočniku direktorja TOZD Maloprodaja, ki nam je kot dolgoletni član in predsednik občinskega odbora delavcev trgovine v Ptuju, kakor tudi član kadrovske komisije republiškega odbora sindikata, od vsega začetka priprav, pa do konca letnih skupščin pomagal in svetoval ter s svojimi bogatimi izkušnjami doprinesel k uspešnemu zaključku opravljenega dela.
Ne, ne tako • Ne, ne tako • Ne,
Mile Bitenc
Odgovornost
Desettisoči so v soboto, 12. maja, stopali po poteh tovarištva in spominov. Pisana množica je bila to: mladina in odrasli, delavci in kmetje in vsi, ki radi na ta način obude spomin na čase, ko je bila Ljubljana ograjena z bodečo žico.
Tudi mi iz Mercatorja smo stopali po teh poteh. Tristo in še več nas je bilo! Več kot predlani, lani. Potrudili so se tisti, ki so v Mercatorju želeli, da na pot spominov krenemo množično. Pa vseeno - sestanki, lepo napisana obvestila in številna povabila žal niso zadostovala.
Gre za neobveščenost - pa ne s strani organizacijskega odbora. Ne; tisti, ki so se tega v DS Mercator-Rožnika lotili, so svoje delo opravili dobro, odlično. Kritiko izrekam na račun splošnih služb v naših TOZD in DO (tja se steka pošta!?), pa na račun nekaterih predstavnikov družbenopolitičnih organizacij! Razpis za pohod je bil to pot poslan vsem predsednikom OOZS. In če je dopis ostal v njihovih ro-
kah, potem seveda delavci o tej manifestaciji niso bili obveščeni. In tako se je zgodilo, da smo malodane zadnji trenutek pred pohodom v nekatere delovne organizacije po telefonu vprašali, zakaj ni prijave za sodelovanje. Skomignili so z rameni in povedali, da o tem nič ne vedo.
Torej, neobveščenost, neodgovornost nekaterih služb ali posameznikov! Kako lepo bi bilo, ko bi v mnižici »naših« lahko pozdravili vsaj predstavnike iz velikega Nanosa, MIP iz Ptuja, pa seveda tudi druge.
Po toči zvoniti je prepozno. Pa vendar, če ste prebrali tele vrstice, se zamislite. Leto se bo kmelu zasukalo in spet se bomo pripravljali na to manifestacijo. Bomo vzeli svojo nalogo bolj resno? Bo pravočasno obveščen vsak delavec? Pa ne samo za pohod, tudi za mnogotere druge stvari gre, za katere večkrat obvestila obležijo v predalih ali ostanejo v »nekih« rokah.
Saj je tako, kajne?!
Naj se predstavimo — Naj se predstavimo — Naj se predstavimo — Naj se predstavimo — Naj se
Mile Bitenc
M-Nanos, TOZD Preskrba, Portorož, gostiteljica Mercatoriade 79
»Preskrba« iz Portoroža, gostiteljica letošnjih drugih letnih športnih iger Mercatorja, je temeljna organizacija združenega dela v sestavu delovne organizacije Mercator-Nanosa. Prav je, da jo zato v tej številki malo podrobneje.spoznamo.
Pogovor o delu, razvoju in načrtih TOZD Preskrba je stekel sproščeno in Maks MAUER, direktor, je postregel z raznovrstnimi podatki. V to delovno sredino je prišel leta 1962 in takrat se je bivše trgovsko podjetje »Presad« priključilo veletrgovskemu podjetju »Nanos« iz Postojne. Leta 1974 so se v smislu zakona o združenem delu organizirali kot TOZD v sestavu DO Nanosa, 1. L 1978 pa so spet nastale spremembe.
Takole je pripovedoval tovariš MAUER:
»V procesu uresničevanja Zakona o združenem delu smo delo in sredstva s 1. 1. 1978 združili v SOZD Mercator Ljubljana z namenom, da bi z združevanjem dela in sredstev dosegli hitrejši razvoj, boljše poslovanje in hitrejšo rast produktivnosti svojega in skupnega dela, večji dohodek ter ob skupnem poslovanju in razvijanju solidarnosti tudi večjo socialno varnost delavca.
Analiza o tem, ali smo v naših prizadevanjih s tako organizacijsko obliko uspeli, še ni opravljena. Verjetno pa je za to še preuranje-no. Ugotavljamo pa, da se predvideni smotri, zaradi katerih smo se združili, čeprav počasi, uresničujejo. Razumeti pa moramo, da je to dolgočasen proces, zato moramo biti realni in strpni.
Po racionalnem principu z opravljeno reorganizacijo v okviru SOZD smo na ta način pozvali vse ljubljanske delovne organizacije oskrbo področja Buzeta, kar je za našo TOZD precejšnjega ekonomskega pomena. Povedati moramo, da je nova organiziranost ustvarila boljše pogoje za povezovanje s proizvodnimi organizacijami z združevanjem sredstev pa uresničevanje začrtane investicijske politike.«
Temeljna organizacija združenega dela »Preskrba« iz Portoroža se
bori s trgovino na drobno in veliko z živili, gospodarskimi potrebščinami ter alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami. Del njihove dejavnosti je tudi gostinstvo.
Poleg oskrbovanja lastne maloprodajne mreže v občinah Koper, Izola in Piran, strežejo tudi drugim poslovnim partnerjem na področju Istre. V svojih 40 poslovnih enotah (med temi so samopostrežne trgovine, klasične prodajalne v mestu in na podeželju, pa specializirane trgovine, bifeji in gostišča), na upravi in skladišču združuje delo 320 zaposlenih.
Dinamika dela
je na njihovem področju zelo različna. V turistični sezoni se promet celo potroji, opraviti pa ga je treba z istim številom zaposlenih kot v ostalih mesecih. Sezonske delovne sile skorajda ni več moč dobiti. Problem rešujejo s podaljšanim delovnim časom (s dopusti med 1. 5. in 21.9. ni govora!). Za pomoč pa vzamejo tudi študente. Srečujejo se ob delu s problemom, ki je znan tudi drugje. Mladino več ne vleče v trgovino, pa tudi v gostinstvo ne, delovno silo vse preveč pobira administracija. Prav na področju gostinstva se pojavlja močan problem - ni kuharic. Te raje odhajajo v zasebni sektor, ki je na turističnem območju močno razvit; tam pa jih lastniki lokalov močno preplačajo.
Sobot - prostih - ne poznajo, pa tudi nedeljske dopoldneve je zaradi turistov potrebno preživeti ob delu. Nadurno delo plačajo le za nedelje, za druge dneve pa v »ne-sezoni« delavci koristijo proste dni.
Še nekaj je značilno za to turistično področje, ki ga oskrbuje naša »Preskrba«. To je znanje tujih jezikov. Italijanščino domačini obvladajo domala vsi, mnogi pa tudi nemški ali kateri drugi tuji
jezik, da tako lahko postrežejo brez težav tudi tujcem.
Še beseda o prometu. Lani so opravili za okrog 45 milijard (S din) realizacije, za letošnje leto pa načrtujejo promet 52 milijard (S din). Levji delež opravijo v najmočnejših mesecih turizma - julija in avgusta.
Pa še nakaj besed o investicijah.
Če pogledamo v preteklost, potem ugotovimo, da je bila na tem področju »Preskrba« zelo dejavna. Ponašajo se lahko s samopostrežnimi trgovinami, ki so bile zgrajene med prvimi v republiki. Vendar je v zadnjih desetih letih investicijska dejavnost zamrla. Zdaj se je spet prižgala zelena luč. V izgradnji je trgovina z neživih v Luciji, ki pomeni za kraj veliko pridobitev. Doslej je bilo v Luciji poskrbljeno le za osnovne življenjske artikle. Načrti pa zajemajo tudi gradnjo poslovnega centra v bližini grosističnega skladišča (skupaj s TOZD Indus in Avtoma-terial). Tu naj bi bil salon pohištva, avto trgovinica in gostišče. V obdelavi je glavni projekt za market v Jagodju (Izola) načrtujejo pa tudi posodobitev marketa v Salani (Koper). Še na nekaj računajo: to je blagovnica v Portorožu, ki naj bi zrasla v sodelovanju z drugimi TOZD, ki so prav tako združene v M-Nanos.
Veliko bi še lahko napisali o delu kolektiva TOZD Preskrba v Portorožu. Hotenj in dobre volje imajo dovolj. Ob rednem delu pa jih čakajo še druge naloge. Ta hip je to Mercatoriada, ki jim daje sicer velike obremenitve in nalaga kup odgovornosti, vendar so prav vsi zavihali rokave in se lotili tudi teh nalog. Pokazali so, da so tudi takšnim nalogam kos. Z dobrim delom so znova opravičili zaupanje.
Mini market in restavracija na Belem Križu. Lepo urejen lokal, ki pa gostu tudi marsikaj ponudi. In marsikateremu gostincu bi bil lahko za vzgled (M-Nanos, TOZD Preskrba Portorož). - Foto Mile Bitenc
Restavracija »Lera«, opremljena v rustikalnem stilu ima v jedilnici 120 sedišč in 300 sedišč na vrtu. Kuhinja slovi predvsem po pripravi domačih jedi, rib in školjk. Točijo domača istrska vina. Restavracija v sestavu Mercator-Nanosa je bila gostitelj gostov 2.'Mercatoriade.
Zrasel je iz trgovine, kot rad sam pove, Maks Mauer, direktor TOZD »Preskrba« Portorož (M-Nanos) - Foto Mile Bitenc
Ne, ne tako • Ne, ne tako • Ne,
Mile Bitenc
Mercato
Verjemite, da tale posnetek ni nastal onstran meje, ali pa kje na obalnem področju, kjer morajo po predpisih biti seveda dvojezični napisi. Beseda »mercato« sicer pomeni (pogledal sem v italijansko-slovenski slovar) sejem, trg, tržnico, pa tudi trgovini se tako reče. Žal je to napis pred našo, Mercatorjevo samopostrežbo v Postojni (M-Nanos), kjer že dolgo manjka zadnja črka »r«. Nisem prvi, ki se je spotaknil ob takšen napis, ki prav gotovo nam ni v ponos.

Mercatoriada 79 • Mercatoriada 79 • Mercatoriada 79 • Mercatoriada 79 • Mercatoriada 79
Mile Bitenc
Portorož v znamenju »M«
Že na predvečer naših športnih iger smo v Portorožu srečevali obraze iz naših kolektivov. Na športnih igriščih pa je v soboto postalo nadvse živahno. Prihajale so pisane množice od vsepovsod: iz Lendave, Radgone in Ptuja, pa iz Ormoža, Krškega, Tržiča, Ljubljane in Beograda. Sto in sto športnikov in vsi z eno samo željo: zmagati, ali pa doseči vsaj čimboljšo uvrstitev.
Slavnostne koračnice so na igriščih v Luciji pretrgale jutranjo tišino, zaplapolale so zastave in nebo se je zvedrilo. Nestrpnost je naraščala in nekaj minut po sedmi se
je začelo. Pred tribuno in častno predsedstvo so prikorakali udeleženci iger, ki jih je v navedenem govoru pozdravil direktor TOZD Preskrba Portorož, ki je tudi letošnji organizator tega športnega srečanja. Za uvod so še zaplesali člani folklorne skupine Karol Pahor iz Pirana, potem pa so fanfare naznanile nekaj posebnega. Iz morja je prišel človek-žaba, potapljač Darinko, sicer delavec TOZD Preskrba Portorož in pokrovitelju iger, generalnemu direktorju SOZD Mercator Miranu Goslarju, simbolično predal štafeto - leščurja, v katerem je bila Mercatorjeva zastavica. To pa je prektično pomenilo, da so se letošnje igre začele.
Na igriščih je postalo živahno in tako je bilo vse do popoldanskih ur, ko so se tekmovanja končala.
Ne samo v Luciji, koder je bilo kar
11 športnih zvrsti, pač pa tudi rokomet in streljanje v Piranu, ter plavanje v Žusterni.
Organizator in tehnični izvajalec letošnje Mercatoriade je bila TOZD Preskrba Portorož (M-Na-nos). Dekleta in fantje, ki jim je bila naloga poverjena, so vanju zagrizli z vsemi silami. Poskrbeti je bilo treba za tisoč in eno stvar, trudili so se, kolikor se je le dalo. Mimo nemotenega poteka tekmovanj so morali poskrbeti za prehrano (malica dopodlne in popoldne, pijača za osvežitev) prenočišča gostov, za prvo pomoč in kdo ve kaj vse. Tekmovalcem so bili na voljo tuši in kopalnice, vroč po-
letni dan pa je marsikoga zvabil v morje. Na osrednjem prireditvenem prostoru so tudi postavili ozvočenje, od koder je konferans-je obveščal o rezultatih in posredoval najrazličnejše informacije.
K sodelovanju so Portorožani povabili tudi nekatere delovne organizacije, ki so za tekmovalce prispevale svoje izdelke. Zato se na tem mestu najlepše zahvaljujemo vsem. To so: Pionir Subotica, Fructal-Alko, Ajdovščina, Radenska Radenci, Zdravilišče Rogaška Slatina, Dana Mirna, Maraska Zadar, Slovin Ljubljana - TOZD Co-ca-cola in TOZD Brezalkoholne pijače, Dalmacija vino Split, Podravka Koprivnica, Sloboda Osijek, Kraš Zagreb, Istravino Rijeka, HP Kolinska Ljubljana, Zvečevo Slavonska Požega, Pivovarna Buzet, Agraria Koper TOZD Excor-rado, 29. novembar Subotica in M-Slovenija sadje.
Tekmovanja so potekala mirno in v prijateljskem vzdušju, pa seveda z veliko mero športne vneme in sle po čimboljših rezultatih. Niti huda vročina ni motila tekmovalcev in vsakdo je skušal vzdržati do konca. Močno sonce je enega tekmovalca - tekača le preveč utrudilo, tako, da je sredi poti omagal. Zlomljen prst na roki nekega nogometaša je bila edina resnejša poškodba.
Pa se je kljub vsemu končalo. Uspešno za tekmovalce, še bolj pa za tiste, ki so vsej zadevi stregli. Organizacijski odbor je opravil delo odlično in zasluži vse priznanje. Vso zahvalo za neprecenljivo požrtvovalnost in vzdržljivost izrekamo Borisu Požarju predsedniku, podpredsedniku Mirku Milavcu in tajnici Jeleni Tatalovič. Seveda je vrsta drugih imen, ki prav tako zaslužijo za svoja dela vse priznanje.
Predsednik častnega predsedstva 2. letnih športnih iger kmetov in delavcev Mercatorja, Maks Mauer, za njim »duša« Mercatoriade, Mile Bitenc. Foto: Bojan Rode, Ptuj
Mercatoriade so se letos prvič organizirano udeležili tudi člani kolektivov, ki sicer niso tekmovali, prišli pa so kot opazovalci, ki so navdušeno spremljali potek iger.
Del častnega predsedstva Mercatoriade 79 pred otvoritvijo iger.
Kaj pomeni MIP?
Pred otvoritvijo 2. Mercatoriade 26. maja zjutraj je vodja ekipe Mercator-Izbire-Panonije prinesel s sabo prehodni pokal SOZD, ki ga je lani osvojila ta organizacija na 1. letnih športnih igrah. Pokal je predal z besedami: »Zvečer ga bomo spet odnesli.«
Ko ga je zvečer Stanko Hebar iz M-Izbire-Panonije prejel iz rok pokrovitelja iger, generalnega direktorja SOZD, je razložil:
»MIP pomeni: MI IMAMO POKAL.«
S čolnov smo imeli priložnost videti lepo v naravo vraščeno arhitekturo Ber nardina.
Pozdravni govor predsednika častnega predsedstva
Dragi tekmovalci, tekmovalke, spoštovani gostje
Dovolite, da uvodoma v II. Mercatoriado v imenu delavcev Mercator-Nanosa, TOZD PRESKRBA Portorož, SO in DPO občine Piran prisrčno pozdravim vse udeležence in goste na športnih igrah delavcev in združenih kmetov ter učencev in upokojenih SOZD MERCATOR in vam izrekam dobrodošlico na naši slovenski obali.
Po uspehu lanskoletne Mercatoriade na Ptuju smo z zadovoljstvom sprejeli pobudo za organizacijo zaključnega dela tekmovanja »Mercatoriada 79« v Portorožu.
Ker Mercatoriada ni le športna manifestacija, ampak ji vsi pripisujemo širši pomen, smo zato še posebno zadovoljni, da je prizorišče pomembnega športnega in tovariškega srečanja prav Porto-
rož.
Mercatoriada kot manifestacija športne rekreacije pomembno vpliva na delovno, zdravstveno in obrambno sposobnost nas delavcev. Pripomore, da se odnos do telesne kulture tudi kvalitetno spreminja, ker se telesna kultura danes postavlja v neposredni odnos do družbe oziroma do delavcev, ki smo vključeni všportno aktivnost in obenem prispevamo finančna sredstva. Pa ne le to. Taka srečanja in stiki med delavci iste SOZD so vir in priložnost za nova spoznanja in za sklepanje prijateljskih vezi.
Zato naj to in podobna srečanja tvorno vplivajo k utrjevanju medsebojnih odnosov. Naj bodo delavske igre zgled in spodbu da, kako je mogoče odpirati nova obzorja za sodelovanje med delovnimi organizacijami.
Danes imamo mnogo boljše pogoje za ukvarjanje s športom in rekreacijo, kot smo jih imeli kdaj koli prej.
Preko koordinacijskega odbora za rekreacijo in šport pri Mercatorju, ki usmerja razvoj rekreacije in športa, smo tudi primeirno organizirani, vendar smo vse možnosti šele pričeli koristiti. Vse nas, zlasti pa organizacije sindikata, nas mora spremljati zavest in prizadevanje predvsem za utrjevanje organiziranosti športa in rekreacije ter za nenehno osveščanje delavcev o pomenu in vlogi
telesne kulture.
Z razvojem družbe, z industrializacijo in urbanizacijo, se hi tro spreminja način življenja velikega števila ljudi. S tem pa se modno spreminja pomen telesne kulture, ki postaja sestavina življenja. Zaradi tega si moramo prizadevati, da bi telesna kultura postala množična, da bi jo ne le enkrat letno, ampak preko vsega leta približali vsem delavcem, ne glede na starost, spol, poklic, kraj bivanja in dela. Vse bolj se pojavlja vprašanje smotrne izrnbe prostega časa, zaradi česar so take oblike športnih aktivnosti, kot je Mercatoriada vedno bolj nepogrešljive.
Želja obalnih delavcev je, da bi se tako kot v športnem in rekreacijskem področju organizirali tudi na področju oddiha. Zavzemamo se, da bi načrtno in usklajeno ustvarili možnost za oddih delavcev in njihovih družin v okviru Mercatorja.
Ob zaključku naj izrazim željo organizatorja in koordinacijskega odbora za rekreacijo in šport, da bi Mercatoriada pripomogla k nadaljni učvrstitvi in enotnosti delovnih organizacij SOZD, da bi se v Portorožu dobro počutili, odnesli dobre vtise in dosagli obilo športnih uspehov.
Portorož, 25. 5. 1979
Maks Mauer
Človek - žaba je izročil pokrovitelju iger, Miranu Goslarju leščurja, v katere m je bila zastavica Mercatorja kot otvoritveni simbol.
Mercatoriada ’79 •Mercatoriada ’79 • Mercatoriada ’79 • Mercatoriada ’79 • Mercatoriada 79
Druga letna Mercatoriada za nami
Pod žgočim soncem Portoroža
Finalne igre druge letne Mercatoriade so bile v soboto, 26. maja v Portorožu. Gostitelj, organizator in tehnični izvajalec M-Nanos, TOZD Preskrba Portorož, nalogo odlično opravil.
Zdaj je končno za nami; odšlo je kup skrbi in nervoze, ki kajpada k organizaciji takšne športne prireditve po nekem nepisanem pravilu tudi sodijo. Druga letna Mercatoriada ali kot smo ime v biltenu uradno zapisali - letne športne igre delavcev in združenih kmetov ter učencev v gospodarstvu in upokojenih delavcev SOZD Mercator - je bila v Portorožu v soboto, 26. maja. V finalnem delu je sodelovalo 86 ekip z nekaj več kot petsto tekmovalci, ki so prišli iz 23 delovnih oziroma temeljnih organizacij in delovne skupnosti SOZD Mercator.
Tekmovalci so nastopili tako kot lani tudi letos v 14 različnih športnih panogah, predstavljali pa so več kot deset tisoč članski kolektiv delavcev Mercatorja in preko 3000 združenih kmetov iz 31 slovenskih občin ter 15 občin v drugih republikah.
V tako velikem kolektivu pa bi za takšno tekmovanje prav gotovo lahko našli še več udeležencev, a so žal prenekatere delovne oziroma temeljne organizacije (ne samo iz kakšnih vzrokov) manjkale.
Listam bilten, ki ga je ob letošnji Mercatoriadi izdal organizacijski komite in ne morem mimo besed, ki jih je v uvodniku zapisal Miran Goslar.
»Če smo se lani na Ptuju srečali na prvih letnih športnih igrah delavcev in kmetov SOZD Mercator
črtno, metodično, predvsem pa enotno usmerjeno in se je v samo pripravo vključilo več organizatorjev. Prav letos je prvikrat zares zaživel novo ustanovljeni koordinacijski odbor, ki usmerja razvoj rekreacije in športa v Mercatorju. Naše organizacije so tudi že dosegle tisto zrelost, zaradi katere je bilo moč delavskemu svetu izglasovati sklep o združevanju posebnih sredstev za organizacijo skupnih zimskih in letnih športnih iger. S tem se je tudi začel uresničevati naš dogovor s prve Mercatoriade, naj igre postanejo tradicionalne in kot take nenehna spodbuda za kontinuirano športno dejavnost in srečavanja med našimi kolektivi, vprid njihovemu razumevanju in sodelovanju na vseh ostalih področjih.
Letošnje leto se je k tekmovanjem prijavilo 122 ekip iz 30 naših organizacij. Več organizacij je tudi na svoje stroške prevzelo organizacijo predtekmovanj, kar je njihova še posebna zasluga. Za vsako organizacijo iz naše družine, ki jo na takih srečanjih pogrešamo, njena abstinenca pomeni škodo, zato upam, da bo število v naslednjih letih vendarle še raslo.
Ko tako združeni nastopamo, bodisi pred drugimi bodisi med sabo na športnih terenih, je naš namen doseganje kvalitete - da bo sleherna naših organizacij v usmeritvi, za katero se je odločila, razvi-
Letos prvič na Mercatoriadi - kros, dostopen vsakomur, prijave na kraju samem. Foto: Bojan Rode, Ptuj.
primerno svečano kot na našem skupnem prazniku, je bilo to tedaj predvsem zasluga organizacijskih sposobnosti ene same izmednaših organizacij, ki je v rekordnem času uspela preko predtekmovanj v 14 panogah izbrati med 1133 prijavljenimi 400 udeležencev finala. Letošnje leto je organizacija letnih športnih iger potekala še bolj na-
la in gojila kakovost, po kateri se bo odlikovala pred drugimi, tako v sestavu SOZD kakor navzven. Takšna, v medsebojni selekciji izoblikovana prvina, naj postane domena te organizacije, naj gre za poslovne ali športne sposobnosti. Vsako srečanje naše družine, med njimi tudi Mercatoriada, naj pomeni približevanje temu cilju.«
Zaključna slovesnost Mercatoriade
Ponoven triumf MIP
Pozno popoldne so se tekmovanja končala in pod tribuno, koder smo razglašali rezultate, podeljevali priznanja in medalje, je bilo živahno in hkrati napeto. Bilo je vse polno pričakovanj, nasmejanih obrazov, čestitk, stiskov rok...
Vendar pa je bilo največ veselja zvečer, ko je bila na terasi taverne zaključna slovesnost. Program je pričel pevski zbor KUD Karol Pahor iz Pirana s Prešernovo Zdravico. Nato je prišlo tisto, kar smo vsi najbolj nestrpno pričakovali. Razglasitev ekipnih zmagovalcev je bilo pravzaprav veliko finale finala.
Na odločnem tretjem mestu je pristala ekipa M-Rožnik iz Ljubljane in prejela pokal v trajno last. Tudi drugo uvrščena ekipa, to so bili športniki iz M-Slovenija sadje iz Ljubljane, so prejeli pokal v trajno last. Največ veselja pa je bilo v taboru Ptujčanov, ki so že drugo leto zapored osvojili prvo mesto in pokazali, da so zaenkrat nepremagljivi. Razen novega pokala, pripada jim v trajno last, so s seboj ponovno odnesli prehodni pokal.
Še besede Sonje Dolinškove v imenu KORŠ in hip za tem je simbolično v svojem govoru letošnje športne igre zaključil Boris Požar, predsednik organizacijskega komiteja.
Nasvidenje prihodnje leto na 3. letni Mercatoriadi v Krškem!
Mile Bitenc
Zaradi enodnevnih športnih iger je bil zbor ekip na igriščih pod hotelom Me tropol že razmeroma zgodaj.
Glavni informacijski medij II. Mercatoriade je bil brez dvoma Med člani častnega predsedstva, ki so podeljevali medalje in Mile Bitenc.	priznanja, je bi I tudi predsednik KO OOZS, Franc Škof
Igre z žogo so bile težišče prireditve.
Gostje so bili pogoščeni a la carte v gostišču Lera, ki je v sestavu TOZD Pre:skrba Portorož.
Bo slaščičarno (M-Konditor) v novi Čopovi v Ljubljani zdajšnji prometni režim »zadušil«? - Foto Mile Bitenc
Mercatorjeva ulica • Mercatorjeva
Čopova v Ljubljani
dviga prah
Ljubljana je pred petimi leti v centru mesta postala bogatejša za sodoben gostinski lokal: za prikupno slaščičarno z bistrojem in pizzerijo, nekaj stopnic više pa še za kavarno. Nova investicija Kon-ditorja (zdaj je že drugo leto v sestavu SOZD Mercator) pa je pridobila še nekaj: sodobno slaščičarsko delavnico, bazo za vse svoje slaščičarne in vrsto drugih poslovnih partnerjev po Ljubljani.
Pet let nazaj je tega in takrat nihče niti pomislil ni na težave, ki Marcator - Konditorju zdaj postajajo z dneva v dan večje. Čopova ulica, ob kateri je lokal, je po preureditvi namenjena le pešcem. Prometni režim sicer dovoljuje dostavo (ulica je resnici na ljubo povsem trgovska), vendar le ob določenem času. Polemike o tem, kdaj in za koga bo dostava dovoljena izven »uradnih ur«, je bilo že dovolj. Vrsta sestankov, kup predlogov in razmišljanj vedno drugačno odločitev od sedanje povsem drugačne.
Za kaj gre? Majda Pleterski, vodja enote Mercator - Konditor v Čopovi ulici, je povedala, da zdaj velja prehodni ukrep, ki dovoljuje dostavo (beri: promet z vozili) le od 7. do 9. ure dopoldne. To pa zanje vsekakor ne zadostuje. Slaščičarska proizvodnja pripravlja dnevno na kupe slaščic, s katerimi zalagajo lastne slaščičarne, ostale Mercatorjeve trgovine in še nekaj zunanjih strank. Vsak dan tako Konditorjeva dostavna vozila razvažajo sladkarije svojimi 70 odjemalcem. To pa je v dveh urah nemogoče. Slaščice so dnevno sveže in takšne morajo v prodajalne in, seveda, do končnega potrošnika. Moram poudariti to, da se takšno Mago lahko hitro pokvari, saj kombiji, ki jih razvažajo, niso hlajeni. In kaj se zgodi, če na primer ysega ne razvozijo. Po enajsti uri jim je dostop do delavnice in skladišč prepovedan, nositi se robe ne
da. Ostaneta le dve možnosti, kot so mi povedali: ali zavestno prekršiti predpis in na lastni riziko zapeljati do delavnice (tam imajo lastni plačan parkirni prostor, ki pa ga, žal, ni več moč uporabljati), ali pa iskati parkirišče drugje po Ljubljani in spet posebej plačevati parkiranje.
»Na komite za promet in zveze pri skupščini mesta Ljubljane smo poslali prošnjo, da smemo z vozili v Čopovo tudi izven tega časa. Vendar smo dobili le dovoljenje za dostavo med 10,30 in 11. uro in še to za en sam kombi. To pa je za naše delo premalo in nemogoče,« je povedala Majda Pleterski.
Proizvodnja se začne v Kondi-torjevi slaščičarni še pred četrto uro zjutraj. Zaposlene so v glavnem mlade žene, ki imajo svoj dom, družino. Ze zdaj je tak delavnik zanje težak. Da bi prešli samo na nočno proizvodnjo, o tem seveda ni prijetno slišati. Kdo bo potem še ostal v kolektivu, če bo moralo priti tudi do tega.
Strokovne službe pripravljajo novi predlog prometne ureditve Čopove in sosednje Nazorjeve ulice. Ta naj bi resnično zagotovil popolno zaporo obeh ulic za ves avtomobilski promet. Čopova ulica, pa tudi Nazorjeva, naj bi končno postali oazi za pešce, popestrili pa naj bi jih s cvetličnimi koriti in klopmi, pa tudi kavarniške mizice in pulte naj bi preselili na cesto.
Tako se našemu Konditorju, pa tudi mesnici, ki je čez cesto M-Velepreskrba, TOZD TMI), obetajo še slabši časi.
Težko je zdaj napisati kakšna bo rešitev. Vse naj prepustimo času, ki bo prinesel svoje. Vendar odločitve za nas najbrž ne bodo niti najmanj ugodne. Tisto svežo tortico, ki smo jo pripravili danes, bomo jutri prodali kot staro slaščico. Ne vem, ali je to prav.
Mile Bitenc
Nekateri zmagujejo brez bitk
Na Mercatoriado je prišlo s svojimi ekipami več direktorjev delovnih organizacij, ki so nastopili tudi kot tekmovalci. Nekateri so pri tem celo pobrali odličja. Ciril Jarnovič, direktor TOZD Standard Novo mesto, se je prijavil za namizni tenis. Ko je nastopil, krepak kakor je, je njegov nasprotnik položil lopar in odstopil. Rešpekt pred pojavo, ne pred naslovom!
OHO ,
mercatoriada portorož 79
Pregled rezultatov na 2. letnih športnih igrah v Portorožu po panogah
I. Mali nogomet
1.	mesto: NANOS, Postojna	14 točk
2.	mesto: MIP, Ptuj	10 točk
3.	mesto: NANOS TOZD Preskrba, Portorož
7 točk
4.	mesto: ROŽNIK TOZD Veleblagovnica,
Beograd	5	točk
5.	mesto: SADJE ZELENJAVA, Ljubljana4 točke
6.	mesto: VELEPRESKRBA TOZD Grosist,
Ljubljana	3 točke
7.	mesto: VELEPRESKRBA TOZD Hladilnica
Ljubljana	2 točki
7. mesto: UNIVERZAL, Lendava	2	točki
II. Balinanje
1.	mesto: NANOS TOZD Grosist, Postojna 14 točk
2.	mesto: NANOS TOZD TMI, Postojna	10 točk
3.	mesto: NANOS TOZD Preskrba, Portorož
7 točk
4.	mesto: NANOS TOZD Izbira, Postojna 5 točk
5. mesto: ROŽNIK, Ljubljana	4 točke
III.	Vlečenje vrvi
1.	mesto: MIP, Ptuj	14 točk
2.	mesto: AGROKOMBINAT, Krško 10 točk
3.	mesto: ROŽNIK, Ljubljana	7 točk
4.	mesto: SADJE ZELENJAVA, Ljubljana 5 točk
5.	mesto: SLOGA, Gornja Radgona	4 točke
IV.	Namizni tenis - ženske
1.	mesto: SLOVENIJA SADJE, Ljubljana 14 točk
2.	mesto: ROŽNIK, Ljubljana	10 točk
3.	mesto: MIP, Ptuj	7 točk
Namizni tenis - moški
1.	mesto: SLOGA, Gornja Radgona	14 točk
2.	mesto: MIP, Ptuj	10 točk
3.	mesto: ROŽNIK II., Ljubljana	7 točk
4.	mesto: NANOS, Postojna	5 točk
5.	mesto: NANOS TOZD Preskrba, Portorož
5 točk
6.	mesto: ROŽNIK III., Ljubljana	3 točke
V.	Mini golf - ženske
1.	mesto: SLOVENIJA SADJE, Ljubljana I.
14 točk
2.	mesto: MIP TOZD Zaščita, Kidričevo 10 točk
3.	mesto: SLOVENIJA SADJE, Ljubljana II.
7 točk
4.	mesto: MIP, Ptuj	5 točk
5.	mesto: SADJE ZELENJAVA, Ljubljana4 točke
6.	mesto: GROSIST, Ljubljana	3 točke
Mini golf - moški
1.	mesto: NANOS TOZD Preskrba, Portorož
14 točk
2.	mesto: SADJE ZELENJAVA, Ljubljana I.
10 točk
3.	mesto: MIP TOZD Zaščita, Kidričevo 7 točk
4.	mesto: HLADILNICA, Ljubljana	5 točk
5.	mesto: SLOVENIJA SADJE, Ljubljana I.
4 točke
6.	mesto: ROŽNIK, Ljubljana	3 točke
7.	mesto: MIP, Ptuj	2 točki
8.	mesto: SADJE ZELENJAVA, Ljubljana II.
2 točki
9.	mesto: SLOVENIJA SADJE, Ljubljana II.
1 točka
VI.	Kegljanje - ženske
1.	mesto: HOTELI GOSTINSTVO TOZD Sre-
mič	14 točk
2.	mesto: ZARJA, Ormož	10 točk
3.	mesto: SLOVENIJA SADJE, Ljubljana 7 točk
4.	mesto: ROŽNIK, Ljubljana	5 točk
5.	mesto: DS SOZD, Ljubljana	4 točke
6. mesto: SADJE ZELENJAVA, LjubljanaS točke
Kegljanje - moški
1. mesto: VELEPRESKRBA TOZD Grosist,
Ljubljana	14	točk
2.	mesto: MIP, Ptuj	10	točk
3.	mesto: HOTELI GOSTINSTVO TOZD Sremič	7	točk
4.	mesto: VELEPRESKRBA
TOZD Hladilnica, Ljubljana	5	točk
5.	mesto: ROŽNIK, Ljubljana	4 točke
VII.	Streljanje - ženske
1.	mesto: SLOGA, Gornja Radgona	14	točk
2.	mesto: MIP, Ptuj	10	točk
3.	mesto: AGROKOMBINAT, Krško	7	točk
4.	mesto: HOTELI GOSTINSTVO TOZD Sremič	5	točk
5.	mesto: ROŽNIK, Ljubljana	4 točke
VII. Streljanje - moški
1.	mesto: MIP, Ptuj	14	točk
2.	mesto: MIP TOZD Zaščita, Kidričevo 10 točk
3.	mesto: HOTELI GOSTINSTVO, TOZD Sremič	7	točk
4.	mesto: NANOS TOZD Preskrba, Portorož
5 točk
5.	mesto: ROŽNIK, Ljubljana '	4 točke
6.	mesto: NANOS TOZD Izbira, Postojna 3 točke
7.	mesto: SADJE ZELENJAVA, Ljubljana 2 točki
VIII.	Košarka
1.	mesto: NANOS, Postojna	14	točk
2.	mesto: ROŽNIK, Ljubljana	10 točk
3.	mesto: VELEPRESKRBA TOZD Investa,
Ljubljana	7	točk
4.	mesto: SLOVENIJA SADJE, Ljubljana 5 točk
5.	mesto: MIP, Ptuj	4 točke
6.	mesto: SLOGA, Gornja Radgona	3 točke
7.	mesto: VELEPRESKRBA TOZD TMI,
Ljubljana	2 točki
8.	mesto: SADJE ZELENJAVA, Ljubljanal točka
IX.	Odbojka - moški
1.	mesto: NANOS, Postojna	14 točk
2.	mesto: SLOGA, Gornja Radgona	10 točk
3.	mesto: MIP, Ptuj	7	točk
4.	mesto: VELEPRESKRBA
TOZD Hladilnica, Ljubljana	5	točk
5.	mesto: VELEPRESKRBA
TOZD Grosist, Ljubljana	4 točke
X.	Rokomet - moški
1.	mesto: PRESKRBA, Krško	14	točk
2.	mesto: NANOS,
TOZD Preskrba, Portorož	10	točk
3.	mesto: MIP, Ptuj	7	točk
XI.	Tenis - ženske
1.	mesto: Greta PEHARC
2.	mesto: Marija GROSMAN
3.	mesto: Sina CVANTE
4.	mesto: Sonja VIDIC
5.	mesto: Tatjana KRIŽNIK
Tenis - moški
1.	mesto: Jože HUDARIN
2.	mesto: Miran GOSLAR
3.	mesto: Jože ŠKULJ
4.	mesto: Ciril BREGAR
XII.	Kros - ženske
1.	mesto: SLOVENIJA SADJE, Ljubljana 14 točk
2.	mesto: MIP, Ptuj	10 točk
3.	mesto: ROŽNIK, Ljubljana	7 točk
4.	mesto: HOTEL GOSTINSTVO,
TOZD Sremič, Krško	5 točk
Kros - moški
1.	mesto: SADJE ZELENJAVA, Ljubljana 14 točk
2.	mesto: ROŽNIK, Ljubljana	10 točk
3.	mesto: NANOS, Postojna	7 točk
4.	mesto: VELEPRESKRBA TOZD Hladilnica,
Ljubljana	5	točk
5.	mesto: MIP, Ptuj	4 točke
6.	mesto: SLOVENIJA SADJE, Ljubljana 3 točke
7.	mesto: HOTELI GOSTINSTVO
TOZD Sremič, Krško	2 točki
XIII.	Šah
1.	mesto: UNIVERZAL, Lendava	14	točk
2.	mesto: VELEBLAGOVNICA, Beograd 10 točk
3.	mesto: MIP, Ptuj	7	točk
4.	mesto: ZARJA, Ormož	5	točk
5.	mesto: ROŽNIK, Ljubljana	4 točke
6.	mesto: STANDARD, Novo mesto	3 točke
XIV.	Plavanje - ženske
1.	mesto: SLOVENIJA SADJE, Ljubljana 14 točk
2.	mesto: HOTELI GOSTINSTVO TOZD Sremič	10	točk
3.	mesto: ROŽNIK, Ljubljana	7	točk
4.	mesto: MIP, Ptuj	5	točk
Plavanje - moški
1.	mesto: SLOVENIJA SADJE, Ljubljana 14 točk
2.	mesto: MIP, Ptuj	10	točk
3.	mesto: ROŽNIK, Ljubljana	7	točk
Ekipni rezultati pa so naslednji:
1.	mesto: MIP, Ptuj	136 točk
2.	mesto: SLOVENIJA SADJE, Ljubljana97 točk
3.	mesto: ROŽNIK, Ljubljana	96 točk
4.	mesto: NANOS DS, Postojna	54 točk
5.	mesto: HOTELI GOST. SREMIČ, Krško
50 točk
6.	mesto: NANOS-PRESKRBA, Portorož 48 točk
7.	mesto: SADJE ZELENJAVA, Ljubljana
45 točk
7.	mesto: SLOGA, Gornja Radgona	45 točk
9.	mesto: MIP, Zaščita Kidričevo	27 točk
10.	mesto: VELEPRESKRBA,
TOZD Grosist, Lj.	24 točk
H. mesto: VELEPRESKRBA
Hladilnica, Ljubljana	22 točk
12.	mesto: AGROKOMBINAT, Krško	17 točk
13.	mesto: UNIVERZAL, Lendava	16 točk
14.	mesto: ZARJA, Ormož	15 točk
14. mesto: VELEBLAGOVNICA, Beograd 15 točk 16. mesto: NANOS-GROSIST, Postojna	14 točk
16. mesto: PRESKRBA, Krško	14 točk
18.	mesto: NANOS-TMI, Postojna	10 točk
19.	mesto: NANOS-IZBIRA, Postojna	10 točk
20.	mesto: VELEPRESKRBA-INVESTA,
Ljubljana	7	točk
21.	mesto: DS SOZD, Ljubljana	4	točke
22.	mesto: STANDARD, Novo mesto	3 točke
23.	mesto: VELEPRESKRBA-TMI,
Ljubljana	2	točki
S problemske konference v Mercatorju
Miljanka Lipovšek — Delovna skupnost SOZD
Vzgoja in izobraževanje naša skupna skrb
Že v aprilski številki smo opozorili, da se v okviru Mercatorja na pobudo koordinacijskega odbora sindikata pripravlja za 9. maj problemska konferenca o samoupravni preobrazbi vzgoje in izobraževanja. Kljub temu, da se je na vabilo odzvala le polovica vabljenih, lahko trdimo, da je razprava prinesla določena spoznanja in da smo delavci v Mercatorju aktivno prispevali k obravnavi osnutka zakona o usmerjenem izobraževanju.
Ne samo demokratičen, celo revolucionaren
V razpravi, ki se je razvila po uvodnem referatu, ki je bil objavljen že aprila v obliki vsebinskih izhodišč za problemsko konferenco, so prisotni soglašali, da prinaša novi zakon velike spremembe v vzgojo in izobraževanje. Tako sta tovarišica Slavka Damjanovič iz TOZD Grmade, kakor tudi Stevo Došenovič, predstavnik ZSMS v SOZD, iz TOZD Hladilnice, ugotovila, da je osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju demokratičen in za področje vzgoje in izobraževanja celo revolucionaren, saj daje delavcem prvič možnost, da uveljavljajo svoje interese na področju vzgoje in izobraževanja, enakovredno odločajo o programih šol, o mreži šol in o mnogih drugih vprašanjih, ki so bila dosedaj odmaknjena od potreb organizacij združenega dela.
Smo žrtev neusmerjenega izobraževanja
Tovarišica Zato Škoda iz TOZD Golovec je nadalje ugotovila, da imamo v Mercatorju že sedaj usmerjeno izobraževanje, saj je naše sodelovanje s Šolskim centrom za blagovni promet aktivno, da pa lahko istočasno ugotovimo, da smo eni izmed redkih, saj druge organizacije usmerjenga izobraževanja nimajo. To nam povzroča velike kadrovske probleme. Mi namreč že dalj časa načrtujemo potrebe po svojih kadrih in jih glede na potrebe tudi v zadostni meri izobražujemo. Takega načrtovanja pa druge organizacije nimajo, kot na primer Petrol, bančne organizacije in hitro rastoča administracija v SIS-ih in upravnih organih, ki so se v zadnjem času zelo okrepili, vendar si niso zagotovili za svoje povečane potrebe lastnega
Predstavnik Mercator-Konditorja, Ivan Janežič, je poudaril, da se v proizvodnih organizacijah Mercatorja srečujejo z istimi težavami kakor v trgovinskih. Foto Jaro Novak
kadra. Ker je prodajalec zelo široko usposobljen, saj ima znanja z več področij, je to kader, ki je sposoben delati tudi drugod. Tako je neusmerjeno, nezadostno načrtovano izobraževanje kadrov v drugih organizacijah povzročilo pri nas velike kadrovske probleme, ki lahko ogroze tudi redno poslovanje naših trgovin.
Težke delovne razmere -vzrok kadrovskih težav v trgovini
Seveda pa je pri tem potrebno opozoriti, da so vzrok odhoda našega kadra predvsem delovne razmere, kot so: delo ob sobotah,
Uvodoma je predmet razprave začrtala Miljanka Lipovšek, referentka iz Delovne skupnosti SOZD. - Foto Jaro Novak
deljeni delovni čas, težko fizično delo, neurejeno otroško varstvo, malica in koriščenje letnega dopusta, kakor tudi neustrezno nagrajevanje. Vsega tega v administraciji, kamor naši delavci odhajajo, ne zasledimo.
Glede na ugotovljene razmere je bila na problemski konferenci izražena želja, da vse pristojne -mestni sindikalni svet, republiški sindikalni svet, republiško konferenco SZDL, poslovno združenje za trgovino in druge opozorimo na kadrovske probleme v trgovini, da razmislijo o izboljšanju delovnih razmer v trgovini, da se tako vsaj deloma zajezi odhod trgovskega kadra.
Da je to resnično zelo pereč problem v vsem Mercatorju, sta opozorila tudi tovarišica Angelca Belič iz TOZD Grmade in tovariš Metod Brodnik iz TOZD Dolomiti in se hkrati zavzela, da pričnemo čimpreje uresničevati zakon o usmerjenem izobraževanju, ki tak, kot je, kaže, da se bodo razmere uredile, vendar le, če se bodo resnično vse organizacije lotile planiranja kadra, kot to določa zakon.
Zmanjšanje praktičnega dela
Seveda pa je razprava nakazala tudi določene probleme, ki jih bo prinesel novi zakon. Eden od najvažnejših je vprašanje zmanjšanja praktičnega pouka učencev v organizacijah združenega dela. Pre-
Predstavnica TOZD Grmada, Angelca Belič, je prikazala vrsto vzrokov, ki vplivajo neposredno na problematiko izobraževanja, predvsem fluktuacijo. - Foto Jaro Novak.
dvideva se, da bodo imeli učenci v usmerjenem izobraževanju namesto dosedanjih 3000 ur le še 1000 ur praktičnega dela v organizaciji. To vsekakor sproža pomisleke o strokovnosti trgovca, ki si pridobi delovne navade in se seznani z delovnimi situacijami predvsem na praktičnem delu v organizaciji. Tovarišica Slavka Damjanovič je opozorila, da bo potrebno premisliti, v kolikor bo do zmanjšanja praktičnega pouka prišlo, o pripravniški dobi tudi za trgovce in druge KV poklice.
Zmanjšanje praktičnega dela pa bo povzročilo tudi probleme v poslovanju naših trgovin, kar bo še posebej pereče v prihodnjem ob-
dobju. Na to je opozorila tovarišica Zora Škoda, ki je s tem želela dobiti podporo pri občanih, ki naj z razumevanjem sprejmejo naše pomanjkljivosti v tem času.
Nismo še pripravljeni
Razprava je tudi nakazala, da smo mogoče nekoliko prehitri pri obravnavi zakona in v prevideni vpeljavi novega sistema izobraževanja. Priprava na preobrazbo vzgoje in izobraževanja bi morala biti bolj obširna in trajati dalj časa, je opozoril tovariš Ivan Janežič iz Mercator - Konditorja. Ugotovljeno je bilo, da še ne poznamo vseh sprememb, ki jih prinaša novi zakon. Ta določa, da bomo v posebnih izobraževalnih skupnostih sprejemali programe usmerjenega izobraževanja, mi pa ugotavljamo, da te posebne izobraževalne skupnosti še niso dokončno organizirane, pa tudi ne poznamo programov usmerjenega izobraževanja, ki bi jih te skupnosti morale pripraviti. Sedaj, ko razpravljamo o osnutku zakona, bi te programe že morali poznati, da se lahko ustrezno pripravimo na spremembe.
Tudi funkcionalno izobraževanje je del usmerjenega izobraževanja
Na zaključku je v razpravo posegel še tovariš Marjan Pogačnik, direktor splošnega sektorja v Delovni skupnosti SOZD Mercator, ki je ugotovil, da prinaša novi zakon spremembe ne samo v osnovnem izobraževanju za delo, za katerega je imel Mercator dovolj razumevanja, ampak da zakon ovori tudi o dopolnilnem izobraževanju na delu. Izobraževanje na delu bo moralo postati eno od osnovnih nalog delavca, ki se mora ves čas ob delu izpopolnjevati, seznanjati z novimi predpisi, z novo tehnologijo dela in z novo tehniko, ki se iz dneva v dan spreminja. Izobraževanje na delu je v današanjem času nujno potrebno, če želimo tekmovati z drugimi organizacijami. Za tako izobraževanje do sedaj nismo imeli pravega posluha. Celo po zakonu obvezno izločenih sredstev za izobraževanje nismo porabili za te namene. Vprašanje izobraževanja kadrov pa je potrebno tudi ustrezno opredeliti v naših samoupravnih splošnih aktih, in sicer je to pravica in dolžnost vsakega delavca. Lotiti pa se bomo morali tudi izdelave programov izobraževanja, vendar ne takih, ki bodo načrtovali le strokovne ekskurzije, kot to delamo dosedaj, ampak dejanske potrebe po izobraževanju delavcev.
► Kako poznamo zakone, uredbe in pravilnike s področja blagovnega prometa? <4
Jože Starič, komercialist
Zakonodaja za poštenost do kupca
Posebne uzance v prometu blaga na drobno, ki so bile objavljene v Uradnem listu SFRJ 12/78, 10. marca 1978, določajo obnašanje do kupcev v prometu blaga na drobno.
Posebne uzance določajo pravice, obveznosti in odgovornosti temeljnih in drugih organizacij združenega dela na področju trgovine in drugih gospodarskih dejavnosti, organizacij poslovnega .združenja, kmetijskih in drugih zadrug, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in družbenih organizacij, ki so udeležene v prometu blaga na drobno, ter delavca - prodajalca v teh trgovskih organizacijah do kupcev, kakor tudi do možnih kupcev v prometu blaga na drobno.
Pravice, obveznosti in odgovornosti se nanašajo tudi na delovne ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, kadar svoje proizvode na drobno prodajajo potrošnikom.
Stranke se ne morejo sklicevati na nobeno teh uzanc, če bi njena uporaba v danem primeru povzročila posledice, ki bi bile nasprotne načelom poštenosti in vestnosti v poslovanju.
Za promet na drobno se šteje neposredna nadrobna prodaja blaga končnim potrošnikom, ne glede na kraj prodaje (prodajalna, prodajna razstava, priložnostni sejem, potujoča prodajalna, stojnica na trgu idr.) in ne glede na način prodaje (redna prodaja, prodaja po katalogu, prodaja po telefon-
skih naročilih, prodaja po avtomatih idr.).
Trgovska organizacija je dolžna pri svojem delu spoštovati načela poštenosti, vestnosti, solidarnosti in odgovornosti do kupcev.
Trgovska organizacija se je dolžna pri svojem poslovanju obnašati do vseh kupcev enako in korektno brez beneficiranja, diskriminacije ali omalovaževanja kogarkoli od njih.
Trgovska organizacija garantira s poklicno diskrecijo anonimnost pri prodaji na ta način, da šteje navade posameznikov kupcev glede vrste in količine blaga, ki ga kupujejo, in druge okoliščine v zvezi s posameznimi kupci za poslovno tajnost, pri čemer se izogiba obnašanju, zaradi katerega bi utegnil biti kupec izpostavljen omalovaževanju, zasmehovanju, spodkopavanju njegovega ugleda in podobnem.
Trgovska organizacija je dolžna potrošniku omogočiti, da se ob enakih pogojih seznani z blagom raznih dobaviteljev in da se svobodno odloči o izbiri in nakupu izbranega blaga.
Trgovska organizacija mora nuditi kupcu po svojih prodajalcih tudi dopolnilno ponudbo za drugo blago.
V nasprotju z načelom dobrega obnašanja v trgovini na drobno je vsiljivo vedenje prodajalca do
kupca in njegovo nagovarjanje, naj kupi blago, katerega ni zahteval.
V svojem poslovanju je dolžna trgovska organizacija svoje interese usklajevati z interesi potrošnikov in z interesi družbe v celoti.
Nedopustno je medsebojno sporazumevanje trgovskih organizacij v škodo potrošnikov.
Pri določanju in izvajanju svoje poslovne politike, zlasti politike cen, je dolžna trgovska organizacija izogibati se vsaki aktivnosti, s katero bi dosegla čezmeren in družbeno neupravičen oziroma manopolen dobiček.
Trgovska organizacija ne sme dobavljati potrošniku - s povzetjem ali na podoben način - blaga, ki ga ni naročil. Če to kljub temu stori, dela to na svoj riziko.
Obveščanje potrošnikov o blagu
Pri obveščanju potrošnikov o blagu se je dolžna trgovska organizacija obnašati do potrošnika in do drugih organizacij združenega dela, ki prodajajo enake ali podobne proizvode, korektno in lojalno.
Trgovska organizacija ne sme z netočnimi in nepopolnimi informacijami in ne z zamolčanjem posameznih lastnosti blaga, ki je naprodaj, spraviti potrošnika v zmoto glede lastnosti ponujenega blaga.
Trgovska organizacija je dolžna spoštovati lojalno konkurenco in ne sme potrošnika zavajati, zlasti ne:
-	glede karakteristik in specifičnih obeležij in lastnoisti proizvoda (vrsta, sestava, možnost uporabe, trgovski izvor idr.)
-	glede vrednosti proizvoda
-	glede prodajnih pogojev
-	glede garancije
-	glede servisa
-	glede uradnih potrdil (certifikatov, atestov), priznanj, dobljenih medalj, nagrad idr.
Trgovska organizacija ne sme dajati v promet blaga z netočnimi in neresničnimi označbami o njegovih lastnostih.
Trgovska organizacija je dolžna kupcu na njegovo zahtevo zamenjati blago, ki ga je prodala z netočnimi ali lažnimi podatki, ali mu povrniti plačani znesek.
Pri obveščanju trgovska organizacija ne sme rabiti in ne prenašati netočnih trditev ali neresničnih podatkov o drugih organizacijah združenega dela, o delavcih, ki so združeni v njih, in ne o njihovih proizvodih oziroma blagu.
Prodajalci ne smejo pri svetovanju potrošniku, naj kupi določeno blago, zlorabiti svojega položaja oziroma strokovne veljave, zlasti ne, da bi dosegli zase ali za svojo organizacijo združenega dela kakšno korist.
Trgovska organizacija se je dolžna pri obveščanju obnašati lojalno in ne sme pri etiketiranju enakega ali podobnega blaga izkoriščati ali posnemati tujih obeležij (podobna etiketa, zaščitni znak).
Trgovska organizacija je dolžna potrošniku na njegovo zahtevo dajati primerjalna obvestila glede vseh bistvenih obeležij enakega ali podobnega blaga raznih proizvajalcev.
Pri obveščanju se ne sme trgov-
ska organizacija posluževati imena ali okrajšave druge organizacije združenega dela in ne poslovnega ugleda, ki ga uživa druga organizacija združenega dela.
Pri obveščanju prodajalec ne sme uporabljati besed »garancija« ali »garantira« oziroma ne besed s podobnim pomenom, razen če takšna obvestila temeljijo na garancijskem listu ali podobni listini proizvajalca, uvoznika oziroma zadeve trgovske organizacije.
Pri prodaji industrijskih proizvodov s trajnejšo rabo je dolžna trgovska organizacija obvestiti potrošnike o tem, ali je zagotovljena prodaja nadomestnih delov, priključnih aparatov in drugih podobnih potrebščin zanje.
Z obveščanjem potrošnikov, češ da se z nakupom blaga podpira kakšna dobrodelna akcija, ne sme spraviti trgovska organizacija kupca v zmoto glede prihodka, ki bo izločen v ta namen.
Trgovska organizacija se je dolžna pri obveščanju držati teh načel, ne glede na način samega obveščanja (ustno po prodajalcu konkretnemu potrošniku, ustno po razglasni postaji vsem navzočim potrošnikom, s konkretno pismeno ponudbo, z nazornim prikazovanjem, s pokušnjo, z reklamnim materialom ali po javnih občilih).
Nazorno prikazovanje blaga
Trgovska organizacija je dolžna med prodajanjem blaga zagotoviti nazorno prikazovanje blaga, in sicer:
1)	pri prodaji blaga v izvirnem pakiranju proizvajalca - na oglednem vzorcu blaga, ki je v prodajalni;
2)	pri prodaji blaga, ki se ne prodaja v izvirnem pakiranju - na konkretnem kosu prodanega bla-
Nadaljevanje na 13. strani
^ Kako poznamo zakone, uredbe in pravilnike s področja blagovnega prometa? <4
Člen skozi člen - je veriga. Foto Jaro Novak
Jože Starič, komercialist
Zakonodaja za poštenost do kupca
Nadaljevanje s 12. strani ga; v tem primeru pomeni nazorno prikazovanje hkrati dokaz brezhibnosti predmeta nakupa in prodaje.
Prodajalčeva posebna dolžnost je, da posreduje kupcu podrobna navodila in pojasnila pri prodaji blaga, na katerem ni možno nazorno prikazovanje.
Spodbujanje prodaje Trgovska organizacija je dolžna spodbujanje prodaje (brezplačni prevoz blaga v kupčevo stanovanje ali drug dogovorjeni kraj, brezplačno instaliranje blaga, brezplačno popravilo kupljene konfekcije, brezplačno krojenje kupljenega blaga idr.), če ga uvede, voditi lojalno do svojih tekmecev na trgu.
Trgovska organizacija, ki organizira spodbujanje prodaje določenega blaga, je dolžna na način, ki je v navadi v prometu, potrošnike obvestiti o načinu in pogojih tega spodbujanja.
Za lojalen način spodbujanja prodaje blaga, se ne smatra prodaja, pri kateri potrošnik dobi nagrado, če se organizira loterija za potrošnike, ne glede na to, kdo je organizator takšnih oblik spodbujanja.
Pri uvedbi novega proizvoda na trg je trgovska organizacija dolžna
obvestiti potrošnike o vseh bistvenih lastnostih novega proizvoda, zlasti o njegovem namenu, funkcijah, načinu rabe oz. uporabe.
V začetku prodajanja lahko trgovska organizacija prodaja nov proizvod tudi po nižji ceni od cene, ki bi se oblikovala na običajen način, da spodbudi potrošnike k nakupu (prodaja blaga po reklamni ceni).
Če prodaja blago po reklamni ceni, obvešča trgovska organizacija potrošnike na način, ki je običajen v blagovnem prometu, kako dolgo bo to blago v prodaji po reklamni ceni.
Razstavljanje blaga
Blago, ki je razstavljeno v izložbi, mora vseskozi ustrezati blagu, ki se prodaja v prodajalni. Če razstavljeno blago ni v prodaji, mora biti to na blagu v izložbi vidno označeno.
Trgovska organizacija ne sme razstavljati blago boljše kakovosti, prodajati pa blago slabše kakovosti po ceni, ki je označena na razstavljenem blagu boljše kakovosti.
Trgovska organizacija ne sme postavljati blaga boljše kakovosti nad blagom slabše kakovosti, da bi pred kupcem skrila lastnosti blaga slabše kakovosti.
Trgovska organizacija sme po-
trošnike anketirati samo za svoje poslovne namene ali za raziskave? trga.
Trgovska organizacija sme izvesti samo anonimno anketiranje. Ohraniti mora tajnost osebnosti-anketirancev in paziti na to, da potrošnikom z uporabo anketnega materiala ne prizadene škode.
Anonimnost se sme izključiti samo z izrečno privolitvijo anketiranca.
Če trgovska organizacija objavi potrošnikom izid ankete, mora navesti število anketirancev, njihovo sestavo po določenih obeležjih, način anketiranja ter vrsto in število odgovorov anketirancev.
Pomanjkanje blaga
Trgovska organizacija oziroma prodajalec ne sme s svojim obnašanjem ali kako drugače pripomoči k temu, da nastane pri potrošnikih psihoza o možnem pomanjkanju posameznega blaga.
Če v prodaji ali sploh na trgu primanjkuje kakšnega blaga, je dolžna trgovska organizacija potrošnike seznaniti, kako dolgo utegne trajati pomanjkanje, in jih opozoriti, kje ga lahko kupijo, oziroma da lahko namesto zahtevanega blaga dobijo podobno blago, ki je na razpolago.
(Se nadaljuje!)
M-Contal na Kitajskem
Ivo Brovč — TOZD Conimex
V središču sveta
V času od 12. do 15. aprila letošnjega leta je bila v Pekingu skupinska razstava jugoslovanskega blaga, Omenjene razstave se je poleg številnih proizvajalcev udeležil tudi slovenski Konzorcij za Kitajsko. V tem konzorciju je včlanjeno dvanajst slovenskih zunanjetrgovinskih organizacij, med katerimi se nahaja tudi Mercator-Contal TOZD Conimex.
Konzorcij je bil ustanovljen z željo, da organizacije, ki poslujejo s kitajsko, nastopajo čimbolj organizirano in se s tem bolj približajo kitajskemu načinu poslovanja, konzorcij ima v Pekingu tudi rednega skupnega predstavnika, ki zastopa interese vseh članov konzorcija in tistih proizvajalnih organizacij, ki so s samoupravnim spo-fazumom med proizvodnjo in trgovino vezane na te člane konzorcija.
Razstava v Pekingu je bila enkratna prireditev in je neposreden odraz bolj sproščene kitajske politike v zadnjem obdobju ter dobrih gospodarskih in drugih odnosov med obema državama. Za Kitajsko je namreč znano, da se na sejmih, ki imajo mednarodni značaj, vedno in brez izjeme prikazuje samo blago kitajske proizvodnje, ne Pa tudi blago tujih proizvajalcev. To izjemno priložnost, da Jugoslavija prikaže del svoje proizvodnje, Jo zato možno razlagati le v smislu dejanskih prizadevanj Kitajske, da se medsebojni trgovinski odnosi še bolj razvijajo.
. Na razstavi je bilo prikazano le tisto blago domače proizvodnje, ki Jrna največ možnosti za dejanski Plasman. V celoti je izpadlo blago široke proizvodnje, ker Kitajska tovrstnih proizvodov načelno ne kupuje v inozemstvu. Kitajska je Predvsem zainteresirana za večjo mvesticijsko opremo, za nakup celotnih tovarn in za pridobitev moderne tehnologije.
Na razstavi je prišla do izraza udi naša turistična ponudba. Or-gurtiziranih je bilo več posveto-^anj m seminarjev. Obisk je bil Zredno velik, kar pri tako številom narodu ni težko zagotoviti, še
liknbn0’ ČG drugih P°dobnih Pri-
Konzorcij za Kitajsko je med Jugim razstavo izkoristil tudi kot In*0 skupinsko predstavitev ce-. ./r,efi'a članstva. Za to priliko je Vs mdelan tudi skupni prospekt h . članov konzorcija, iz kat ere-njJe bda razvidna osnovna orga-Dn ncijska struktura in dejavnost
^meznih članov konzorcija, istem času kot razstava jugo-
slovanskega blaga v Pekingu, je potekal tudi tradicionalni kitajski sejem v Kantonu, na južnem delu Kitajske. Po dvodnevnem bivanju v Pekingu se je naše potovanje nadaljevalo z avionom v Kanton, kar je predstavljalo osnovni del našega poslovnega obiska v Kitajski.
Mercator-Contal posluje s Kitajsko že več kot 10 let.
Njihove artikle smo prvotno kupovali preko posrednikov v Avstriji in Italiji. Kljub temu, da so posredniki zase obdržali pretežni del zaslužka, so bili kitajski proizvodi za naše tržišče še vedno relativno ceneni. Ko so se pred leti naši odnosi s Kitajsko normalizirali, smo navezali neposredne stike s kitajskimi trgovskimi organizacijami. Prvotni kontakt smo vzpostavili na sejmu v Kantonu pred desetimi leti in od tedaj se sejma v Kantonu redno udeležujemo. Od prvotnega obiska na sejmu je promet redno naraščal, tako da smo v letu 1978 realizirali za dva milijona dolarjev uvoza.
Uvoz predstavlja predvsem široka paleta artiklov široke potrošnje, med katerimi zavzema največji del program športnih artiklov. Vse do letošnjega leta je bila močna postavka v prometu najrazličnejša športna obutev. Zaradi povečanja domače proizvodnje je ta artikel v letošnjem letu povsem izpadel. Izpad določenih artiklov iz prometa smo v letošnjem letu poskušali nadomestiti prevsem z uvozom nekaterih surovin za Ju-goplastiko Split. Trenutno obsega naš promet s Kitajsko predvsem artikle drobne metalne galanterije, športne artikle, stenske ure, proizvode iz sisal in morske slame in podobno. Zaradi plačilno bilančnih težav in omejitev je od širokega asortimana ostalo aktualno le tisto, kar je na prostem režimu uvoza.
Za kitajsko blago je značilno, da so cene izredno nizke. Ni redek primer, da kitajska cena za ducat komadov ne presega cene po enem komadu, če te cene vzporejamo s cenami evropskih ali dru-
gih proizvajalcev. To pomeni, da Kitajcem v artiklih široke potrošnje praktično nihče ne more konkurirati. Pogajanja o ceni pri Kitajcih ni. Sami določijo prodajne pogoje, kijih mora kupec sprejeti, če želi blago kupiti. Pri tako nizko postavljeni ceni ni prostora za nikakršne reklamacije ali naknadne popuste, zato vsi reklamacijski zahtevki običajno ostanejo nerešeni. Najboljša rešitev je v tem, da kupec vse mogoče rizike vnaprej vkalkulira v prodajno ceno. Dobave blaga trajajo običajno po šest ali več mesecev, zato ni redek primer, da sezona poteče prej, preden blago pride. Posli se sklepajo na samem sejmu v Kantonu. Šele v primeru, če so dobri poslovni kontakti že vzpostavljeni, je možno blago naročiti tudi direktno izven sejemskih prireditev. Običajno blaga ni dovolj. Kitajci se nočejo vezati z vso količino le na nekaj kupcev. Njihov cilj je razdeliti blago na večje število kupcev in pri tem po možnosti zadržati neko ravnotežje med kupci po posameznih državah. Poslovno tajnost dobro varujejo. Če slučajno napravite napako in iščete prospekte in cene le z namenom, da to uporabite za ugotavljanje konkurenčnosti pri prodaji svojih proizvodov, vas že fotografirajo kot sumljivo osebo.
Sejem v Kantonu prirejajo dvakrat letno. Organiziran je tako, da so v spodnjih prostorih razstavljeni artikli, ki so namenjeni izvozu, v zgornjih prostorih pa so govorilnice s priročnimi vzorci, kjer se sklepajo posli. Najprej se opravi izbor blaga in precizirajo prodajni pogoji, v naslednjih dneh pa Kitajci prinesejo v podpis konkretne pogodbe. V razgovorih so Kitajci zelo korektni in ustrežljivi.
Prvotno je bil sejem lociran neposredno ob reki Pearl, sedaj pa je pomaknjen bolj v notranjost. Kanton je že stoletja poznan kot mesto, kjer so lahko trgovali tudi nekitajski trgovci. Ima zelo pestro zgodovino. Poleg mesta Macao in Hongkonga je Kanton najbolj znana luka in območje, kjer je kitaj-
ska kultura prišla v neposredni stik z evropsko.
Od Kantona se je naše potovanje nadaljevalo v Hong Kong. Potovali smo z železnico na razdalji cca 180 km. Hong Kong je moderno mesto, ki se je razvilo na istoimenskem otoku iz zelo neobetav-ne konfiguracije zemljišča. Nastal je kot plod zelo zaostrenih odnosov med Veliko Britanijo in Kitajsko v 19. stoletju. Britanija kot najmočnejša pomorska velesila, je hotela obvladati tudi trgovino s Kitajsko. Takratno kitajsko cesarstvo pa je to željo povsem onemogočilo.
Kitajsko kraljestvo ki se je ponašalo s 5000-letno kulturo, je vse nekitajske narode imelo za navadne barbare. Kitajci so svoje kraljestvo imenovali Srednje kraljestvo, ki se nahaja med zemljo in nebom. Po tej definiciji je Kitajec edinstveno superiorno bitje. Vsi drugi so barbari in nepomembni. Kitajci so najbolj civilizirani, najmočnejši in najbogatejši. Središče sveta je poleg svetišča v Pekingu. Trgovanje z barbari je lahko potekalo le v skladu s predpisom, ki je določal naslednje: tuji trgovci lahko trgujejo le v Kantonu. Čaj in svilo plačajo s srebrom, krediti se ne dajejo, prepovedano je vsako tihotapstvo. Lahko gradijo skladišča in delavnice v Kantonu na površini, ki ne sme biti daljša od pol milje in širša od dvesto jardov. Barbari se lahko gibljejo le v obzidanem naselju Kanton, razen v zimski sezoni, v času od septembra do maja, ko plovba z ladjami ni mogoča. V tem času morajo oditi v Macao. V naselju Kantona se ne smejo zadrževati ženske ali družine barbarskih trgovcev. V naselju ne smejo imeti orožja. Barbari se ne smejo učiti kitajskega jezika, ne smejo se voziti s čolni za zabavo, ne smejo jih prenašati z nosilnicami, prepovedano pa je tudi mešanje s Kitajci. Prepovedano je čaščenje templjev ob reki Pearl. Vse ladje morajo biti zasidrane v pristanišču IVhampoa, ki se nahaja trinajst milj južno od Kantona. V tem kraju se mora opraviti pretovor in plačati izvozna carina v srebru. Ves barbarski promet mora potekati preko desetčlanske monopolne organizacije Kitajcev, imenovane Co-Hong. Co-Hong je tudi edini dobavitelj hrane, edini pooblaščeni ponudnik delovne sile, čolnarskih storitev in podobno. Co-Hong je tudi edini organ za reševanje prošenj, pritožb in želja. Je edini posrednik do mandarina, ki je bil določen s strani cesarja.
Pogoji trgovcev so bili enkratni in izredno težki. Velikokrat je prišlo do požarov in drugačnega načina uničenja imovine tujih tr-
govcev. K napetosti situacije je prispevalo še dejstvo, da evropski trgovci sčasoma niso imeli dovolj srebra za plačevanje kupljenega blaga, zato so morali najprej tihotapiti iz Indije opij in ga na skrivaj prodati Kitajcem za srebro, s katerim so nato plačevali ogromne količine čaja in svile. Tako omejenih pgoojev poslovanja Britanski imperij ni mogel sprejeti, zato je prišlo do številnih bojev in obojestranskih groženj. Končni rezultat je bil v tem, da je Velika Britanija z mirovno pogodbo 1841. od Kitajcev izsilila otok Hong Kong kot vojaško in trgovsko bazo, kije bila varna pred napadi Kitajcev. Ob pridobitvi tega otoka je nekdo v britanskem parlamentu izjavil, da te pogodbe ne bi smeli podpisati, ker niso dobili ničesar drugega kot kup kamenja. Dejstvo ostane, da se je iz pustega otoka razvilo pravo moderno mesto. To so bila in ostanejo vrata v Kitajsko.
Hong-Kong je od 1841. britanska kolonija, ki ima svojega guvernerja in svet. Leta 1860. je Kitajska odstopila še polotok Kowloon, medtem ko je 1898. Kitajska dala v najem še del obdelovalne površine in največji otok Lan-Tao na 99 let. Tudi v Hong-Kongu ima Con-tal poslovne odnose, tako po uvozu kot po izvozu. Sestav blaga je sličen kitajskemu. Odnosi pa so predvsem odvisni od naših vsakokratnih zunanjetrgovinskih in deviznih predpisov, ki trenutno niso ugodni. Malo je blaga, ki se trenutno nahaja na režimu prostega uvoza, malo pa je tudi blaga, kjer se cene lahko svobodno formirajo na našem trgu, kar pa je predpogoj za poslovanje z oddaljenimi deželami, kjer so nadpovprečno dolgo vezana obratna sredstva.
Potovanje po Kitajski vzbuja različne in pestre občutke. Ko stojite na vzvišenem podiju v Pekingu, kjer naj bi bil center sveta, in se spomnite samo na veliki kitajski zid in na druge ogromne poseg Kitajcev v naravo, dobite občutek ogromne potencialne moči 900 milijonskega naroda. Ko opazujete povsem drugačno pokrajino da naše, vas navdaja želja, da to neznano še globlje spoznate. Ko ste v prostem času na ulici, imate skoraj neprijeten občutek in se bojite, da vam bo zdaj zdaj zmanjkalo prostora za gibanje. Prijetno sit presenečeni, ko greste v avion, pa vas nihče ne pregleda, kaj nosite s seboj. Ko ugotovite, da podzemne železnice ne morete videti, ker je namenjena samo Kitajcem, takoj spoznate, da Kitajce še zelo vežejo stari običaji in odnosi do tujcev: Ko pa vidite sredi polja enega samega kmeta, ki vztrajno obdeluje zemljo, tedaj se vprašate, kje je zdaj veliki 900 milijonski narod!
V	trgovinah po svetu
Jože Renar — M-Rožnik, TOZD Grmada
V	New Yorku vse -kot pri Mercatorju
Ponoči 2. 2. 1979 smo z boein-gom 707 poleteli iz San Frančiška v New York, nad prostrano in redko naseljeno celinsko Ameriko. Pot pred nami je bila dolga, toda ''spremljale so nas prijetne, nasmejane in hudomušne stewardese; prva je bila črnka, druga mulatka in tretja belka. Tisti, ki so želeli poslušati glasbo, so prejeli radijske slušalke, drugi so poslušali ali pripovedovali šale, a večina je po .večerji gledala programirani film, dokler nismo prišli nad veliki New York. Zanesljivo je nočni pogled na veliko mesto enkraten. Pristali smo ob 6. uri zjutraj po tamkajšnjem času. Razlika med San Frančiškom in New Yorkom znaša 3 ure.
Mesto leži na otokih, toda jedro mesta je na otoku Manhatan, kjer je tudi največ nebotičnikov. Mesto šteje z okolico že več kot 12 milijonov prebivalcev aliv več kot polovico Jugoslavije. Do nedavnega je bilo tu največje pristanišče na svetu, sedaj sta ga prehitela Tokio in Rotterdam.
Tu je najvišji in največji trgovski center na svetu, največja blagovnica Mecys, tu so najdražje najemnine za zemljišča na svetu. V trgovskem centru je najvišja stavba 70-nadstropna. Na sedmem nadstropju je vrt z bazenom na prostem.
V	tem mestu je največje gledališče - za 6000 ljudi. Oder v njem je razdeljen na tri dele. Vsak se lahko dviga po potrebi. Objekt je bil zgrajen leta 1930. Zadnja stavba v starem stilu. Orgle tam imajo moč treh tisoč glasbenikov. Tu sta dva največja svečnika na svetu, težka po dve toni, in cela vrsta drugih umetnin. Toda tudi tu imajo probleme s financiranjem in zaradi pomanjkanja denarja je gledališče odprto samo določene dneve!
V	neposredni bližini Palače združenih narodov je znamenita 5. avenija-ulica, v kateri je prebival maršal Tito ob obisku v ZDA.
Šesta avenija je znana kot vzor poslovnosti, 59. ulica je ulica hotelov. Najdaljša in najstarejša je ulica Brodv, ki prečka kar 250 ulic. Tu je največja biblioteka na svetu. Tu živi dva milijona Židov in prav tu lahko iščemo odgovor, zakaj se ZDA toliko poteguje za Izrael.
Mesto se ponaša še z enim rekordom - 33 tisoč policistov je zadolženih za red, toda zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev so njihovo število pred nedavnim zmanjšali za 10%, tako, da jih je sedaj »le« 30 tisoč. V New Yorku živijo ljudje vseh ras in številnih narodnosti. Tu je dosti gospodov, delavcev, pa tudi revežev. Tudi tu, kot v drugih delih ZDA, imajo vse stare hiše na zunanjih fasadah zasilne stopnice. Tu je dosti poštenih, dosti srednje poštenih in dosti nepoštenih ljudi. Vsaka hišna vrata so najmanj dvakrat, pa tudi večkrat zaklenjena, tudi okna so dobro zavarovana. Tu vam priporočajo, da denar ni varno nositi v žepu. Tudi sami smo se, žal, prepričali, da je poštenost na nizki ravni, saj so našemu kolegu v hotelu iz zaklenjene sobe odnesli vso prtljago. Skratka, v New Yorku dobite vse - kot pri Mercatorju.
„ V neposredni bližini trgovskega centra je palača Združenih narodov. Glavna 38-nadstropna stavba je namenjena za administracijo OZN.
Vodička, ki nam je razkazovala .prostore OZN, je bila mlada prikupna Japonka. Ta nam je na kratko obrazložila zgodovino in znamenitosti.
V	OZN je skupno zaposlenih 6000 delavcev-uslužbencev. Vsaka država je darovala kakšen spome-jph ali kaj podobnega, Japonci so podarili zvon miru, Belgija največji gobelin na svetu, katerega sukanec je dolg, da bi lahko štirikrat ovil zemljo. Jugoslovani smo podarili lep Meštrovičev kip,ki stoji na vrtu prd vhodom v Generalno skupščino.
V	času, ko smo obiskali OZN, je bil predsednik skupščine naš delegat Lazar Mojsov.
New York - ponedeljek 5. februarja 1979 - delovni dan
Ta dan je bil zelo lep. Nastanjeni smo bili v velikem - starejšem hotelu ob glavni železniški postaji. Tirov ni nikjer videti, ker so pod
zemljo. Ze večkrat so računali, da bi jo prestavili, toda zaradi arhitekture, pa tudi ekonomske vrednosti tega niso storili. Na postajo pripelje vsaki dan po 550 vlakov.
Točno ob 9. uri smo se z avtobusom odpeljali v smer Države New Yersy, kakšnih 30 km zahodno od New Yorka. Tu ni nič nebotičnikov, niti blokov, temveč enodružinske hiše, izmed katerih so številne zgrajene v hrastovih gozdovih. Sredi teh, za naše pojme velikanskih naseljih, je postavljenih več šoping-centrov od katerih smo si nekatere ogledali.
Superstore »A and P« v New Yersyju.
Po površini je ta center sorazmerno majhen, saj meri 3000 kvadratnih čevljev, od tega je 2400 kvadratnih čevljev neto površine. Cca 20% skupne površine predstavljajo priročna skladišča in ostali pomožni prostori. Udeleženci smo bili enotnega mnenja, da je za številne naše lokacije tak center zelo primeren. Pomembno mesto v tem centru imata sadje in zelenjava, tu imajo kupci na razpolago od 125 do 150 vrst svežega sadja in zelenjave.
Promet po skupinah blaga je v tem objektu naslednji: 9,5% sadje in zelenjava, 21% sveže meso, 10% mleko in mlečni proizvodi, 1% brez alkoholne pijače, 5% alkoholne pijače, 3,5% delikatesnih izdelkov - prodaja se na samopostrežni način, 49% pa predstavlja ostalo industrijsko prehrambeno in drugo potrošno blaga vsakodnevne potrebe.
Center je lociran na južnem delu New Yersyja z nalogo, da oskrbuje okolico z 7 do 10 tisoč prebivalci. V njem je zaposlenih skupaj 28 delavcev. V prometnih konicah najemajo honorarne, začasne delavce. Proces dela je, od naročanja do prevzema blaga, računalniško obdelan. Kompleten postopek se
Ob 30-letnici
SOZD
Mercator
Uredniški odbor časopisa »Mercator« razpisuje po sklepu svoje 19. redne seje z dne 15. maja 1979
Nagradni
natečaj
za najboljši sodelavski prispevek v časopisu Mercator v jubilejnem letu 1,979
Natečaj se nanaša na vse zvrsti novinarskega poročanja, torej tudi na fotografije in karikature, ki bodo objavljene v številkah časopisa v letu 1979.
Pravico do sodelovanja na natečaju imajo vsi, ki so po Pravilniku o izdajanju časopisa prejemniki glasila delavcev in kmetov SOZD Mercator, razen članov uredniškega odbora.
Prispevke bo ocenila strokovna komisija, ki jo bo imenoval uredniški odbor.
Natečaj bo zaključen z letošnjo decembrsko izdajo časopisa Mercator, izid pa bo objavljen v 1. izdaji časopisa v letu 1980.
začenja in konča na terminalnih kasah ob plačilu blaga.
ZDA so že v letu 1968 uvedle enotno nomenklaturo blaga, tako da je vse blago označeno s posebno etiketo, v kateri so vsi potrebni elementi za premikanje blaga v prodajalnah in skladišču. Skratka, blagajničarke vsako blago pomikajo čez fotocelico in že blagajna registrira ceno in vrednost. Postopek plačila v blagajni je hiter in točen, kar dobro vpliva na razpoloženje kupcev. Večina blagajničark v ZDA za blagajno stoji. Na vprašanje, koliko stane kompju-
terska blagajna, smo dobili odgovor, da 186.000 dolarjev, t.j. okoli 350 starih milijonov din. Danes dela v ZDA cca 200 trgovin, ki imajo kompjuterske blagajne.
Šoping center »Paramus park« New Jersy
Ta je lociran v središču »Bergen« v New Jersyju in oskrbuje področje, ki šteje cca 1,2 milijona kupcev. Omenjeni center je regionalnega značaja. Tržne raziskave so pokazale, da je na tem področju v oddaljenosti 10 minut vožnje z avtomobilom 300 tisoč potencialnih kupcev.
»Paramus park« je sodobno oblikovan objekt s številnimi preverjenimi organizacijskimi in tehnološkimi rešitvami, katere mu omogočajo vse pogoje, da bo še dolga leta uspešno posloval - konkuriral. Zasnova je kompleten objekt, tako notranja kot zunanja ureditev, spominja na park. Pri tem je posebno opaznih deset vhodov do blagovnic v šoping-centru in pokritih alej - veliki predprostori prodajaln. Dva od štirih vhodov v »Paramus Parku« sta pokrita in sta na razpolago postrošni-kom v primeru slabega vremena. Center je last firme Paramus Park, INL in Congers Praperties INC, ki ima 22 regionalnih šoping-centrov v 9 državah ZDA in v Canadi.
V	centru poslujeta dve veleblagovnici in sicer:
firma Abraham and Sans; ta blagovnica je locirana na delu šo-ping-centra v obliki črke »S« v treh nivojih, s skupno prodajno površino 300 tisoč kvadratnih čevljev;
firma Sears, ki je na drugem koncu šoping-centra, s 160 tisoč kvadratnimi čevlji površine v dveh nivojih ter prodajo avtomobilov in delov na površini 22 tisoč kvadratnih čevljev;
poleg teh dveh velikih veleblagovnic pa še 115 specializiranih prodajaln.
Notranjost »Paramus parka« je v celoti klimatizirana, designe in aleje ustvarjajo občutek parka in kupci se ugodno počutijo. Aleja-trgovska ulica - je pokrita s steklom, ki podnevi omogoča koriščenje sončne svetlobe. Vodometi, lesene klopi in lepo negovane rože, drevesa int. dajejo vtis, kot da kupujemo v parku.
Še nekaj besed o svetovnem trgovskem centru v New Yorku:
Ta se nahaja na vogalu 34. ulice in pete avenije, t.j. v ožjem centru New Yorka. Zgradila ga je Luška kapetanija iz New Yorka in New Jersyja po nalogu dveh federalnih držav z namenom, da bi pristani-šču-luki zagotovili nove zgradbe, oziroma direkciji za transakcije mednarodnega karakterja.
Center so dali v zakup izvoznikom, uvoznikom, carinarnici, bankam, trgovskemu združenju, zbornici itd. Danes je v tem centru 800 firm. V centru sta dve glavni instituciji in sicer: Svetovni trgovski center (poslovno informacijski center) in Svetovni trgovski inštitut.
V	informacijskem centru dobijo poslovni ljudje odgovore na vprašanja z elektronsko hitrostjo.
Banka podatkov omenjenega centra je največji pult poslovnih podatkov in je sposoben dati odgovore na več kot 65 milijonov vprašanj, povezanih s svetovno trgovino.
Inštitut je šola svetovnega trgovskega centra za mednarodno trgovino. Ta orgzanizira konference, sestanke, seminarje za vse nivoje vodenja. Prostori centra obsegajo 9 milijonov kvadratnih čevljev. V njem je zaposlenih cca 60 tisoč delavcev.
V	okviru centra je 50 prodajnih objektov, namenjenih za potrošnike in za zaposleno osebje. Število teh objektov s prodajnimi površinami predstavlja največji zaprt šo-ping-center.
Zaključek:
Ocenjujem, da smo v 14-dnevni strokovni ekskurziji videli zelo veliko, tako nasploh, a še posebej delovanje trgovine. Številne stvari, ki smo jih videli v ZDA, se tako v organizacijskem kot v tehnološkem pogledu lahko tudi pri nas uporabljajo v maloprodaji. Proces dela in tehnike poslovanja v maloprodaji kot v skladiščih uporablja sodobno tehniko poslovanja v maloprodaji kot v skladiščih uporablja sodobno tehniko, ki sloni na popolni uporabi kompjuterja.
Ta sloni na enotni nomenklaturi blaga široke potrošnje, ki je predpisana z zveznimi predpisi. Prednost tega je, da je evidenca o zalogah in prodaji blaga točna in hitra, kar poleg številnih prednosti
daje še osnovo za uspešno kontro-
lo.	S primernimi napori bi se tudi pri nas, prepričan sem, to lahko uspešno uporabljalo.
Dobili smo občutek, da pri planiranju posvečajo dokaj skrbi smotrni razmestitvi maloprodajne mreže (mikrolokacijam). Čeprav je konkurenca, nepremišljenih-nerentabilnih objektov nismo opazili.
Organizacija maloprodajne mreže v prostoru sloni na principu skupne privlačnosti branžno različnih in konkurenčnih istovrstnih bražno - prodajnih objektov. To je posebej vidno v šoping-cen-trih.
H gradnji novih in k adaptaciji obstoječih objektov pristopajo plansko, pri tem posvečajo posebno pozornost velikosti parkirnega prostora. V ta namen imajo ustrezne normativne in uporabne predpise.
Končno je prišel s snegom in hladno burjo zadnji dan bivanja v ZDA. Ta dan uradnih ogledov nismo imeli, zato se nas je večina napotila v mesto, v trgovino, ogledat ter kupit še kakšen spominček, kajti v Ameriko ne potuješ vsak dan.
Bližala se je ura odhoda in vsi smo bili z mislimi že doma. Istočasno pa smo razmišljali, kakšna je bilanca našega potovanja. Vsi smo bili enotni, da take strokovne ekskurzije, žal, niso poceni. Istočasno pa smo ugotovili, da je neznanje največja zavora našega hitrejšega razvoja in da smo delček znanja na tej poti le pridobili, še več, izmenjali smo tudi izkušnje, saj zelo redko ali pa nikoli ni prilike, da bi prišli v takem sestavu skupaj predstavniki naše stroke iz cele
Precej tega, kar nam delikatesni oddelek TOZD Grosist (M-Vele-preskrba) postreže iz zamrzovalne skrinje, smo že spoznali. Tokrat pa so na vrsti morske živali. Morda ste se ob naslovu malce začudili, vendar je to, kar je napisano, čisto pravilno. Iz morja namreč niso le ribe, ampak tudi mehkužci, raki in školjke.
Naj za začetek postrežem z zanimivim podatkom, ki je star sicer dve leti, a nadvse zgovoren: po neki svetovni statistiki smo zemljani pojedli kar 61 milijonov ton morskih živali in »samo« 54 milijonov ton mesa ostalih toplokrvnih živa-
li.	To pomeni, da vse več posegamo po hrani iz morja, ki nam ponuja, vsaj zaenkrat še, skoraj neizčrpne zaloge. To pa pomeni še nekaj drugega: človeštvo se spet vrača nazaj; na prehrano, s katero je začelo ob začetku svojega obstoja (takrat je bilo zanj lažje ujeti ribo, kot pa ubiti neko divjo žival). In še nekaj je: hrana iz morja je zdrava, saj vsebuje celo vrsto vitaminov in mineralov, ki so še kako potrebni našemu organizmu. V sodobni prehrani je prav zato riba, ki vsebuje tudi malo maščob, dobrodošla marsikomu, ki mora uživati dietno prehrano. Potrošnja rib je v svetu velika, z najvišjo številko pa se lahko ponašajo Skandinavci.
Povprečna letna potrošnja na prebivalca znaša blizu 60 kilogramov. Za primerjavo naj povemo, da v sosednji Italiji letno na prebivalca potrošijo 18 kilogramov, v Avstriji 14, pri nas pa veliko manj - le okrog dva in pol kilograma. V to številko pa so zajete vse oblike rib, vključno s konzervo. Najnovejša potrošnja rib je v Sloveniji - 1,5 kg. Sicer pa je v Jugoslaviji letna potrošnja rib 60.000 ton. Polovico jih »pridelamo« sami, ostalo količino pa uvozimo. Uvoz je v glavnem iz Japonske, kupujemo pa te morske živali v Italiji in Španiji.
Jugoslavije. Menim, da je prav slednje bilo vso pot prisotno, saj smo stalno med seboj primerjali, kako delamo doma in kako določena spoznanja, ki smo jih videli v ZDA, realizirati v domovini.
Tudi tu, daleč od domovine, se je moč naše nove jugoslovanske družbe kazala na vsakem koraku; kljub številnim narodnostnim razlikam, višini gospodarskega razvoja, različni zgodovini itd., se je beseda Jugoslavija, nova Jugoslavija, izgovarjala kot velika svetinja. Skratka, tu smo bili Slovenci, Hrvatje, Srbi, Makedonci, Šiptarji itd. kot en mož in še enkrat potrdili ter še bolj utrdili eno izmed naših temeljnih načel - bratstvo in enotnost.
Na newyorškem letališču je ura-že odbila 19. Na tabli pred izdajo vozovnic je »na veliko« pisalo -New York-Ljubljana. Nehote sem pomislil, kakšen tehnični in gospodarski napredek ter ponos, da je tudi naš majhen slovenski narod prisoten po celem svetu.
Nenadoma smo bili visoko in daleč nad Atlantikom. Tu v velikem Jato vem letalu nismo bili več samo predstavniki trgovinskih organizacij iz Jugoslavije, temveč je bila Jugoslavija v malem. Tu so bili predstavniki zunanje trgovinskih organizacij, ki so se vračali s službenega potovanja, tu so bili nekateri naši izseljenci, ki so šli na obisk v staro domovino, vračali so se očetje, matere iz Srbije, Bosne, Makedonije itd., ki so obiskovali svoje sinove, hčere in drugo sorodstvo. Tudi tu, visoko nad »lužo«, ne glede na podzavestni strah, je bilo vzdušje veselo, in gromko je odmevala naša narodna in partizanska pesem.
Sicer pa ima majhna količina potrošnje rib v Sloveniji tudi svoje ozadje. Ribarnic je pri nas izredno malo in če potrošniku ribe ne ponudimo, potem je seveda nima kje dobiti. Spet podatek za primerjavo: samo sosednji Trst. ima več ribarnic kot cela Slovenija. Prav zato želi naš delikatesni oddelek tudi na tem področju narediti svoje: v načrtu imajo razširitev števila tovrstnih prodajaln.
V	Mercatorju smo zamrznjeno ribo (meso ni nič slabše kot vse sveže, saj se takoj po ulovu zamrzuje) začeli prodajati oziroma uvajati leta 1971. Količine so bile seveda majhne; leto kasneje smo jo prodali že 105 ton, lani 505 ton, za letos pa je v planu zapisana številka 600. To pa pomeni že precejšen napredek.
V	delikatesnem oddelku pravijo, da so na tem področju najmočnejši v Jugoslaviji (edina grosistična trgovinska organizacija, ki posluje v takem obsegu). Zanimivo je, da prodajo največ zamrznjenih rib, mehkužcev in rakov prav na morju. Oskrbujemo celo Istro in Kvarner, pa Slovensko primorje, in seveda celo Slovenijo.
V	maloprodajo pridejo ribe običajno pakirane v 500 gramske zavitke, izbrati pa je moč med papa-limo, sardelo, osliči, lignji, triljo,
skušo, rakci itd. Za prodajo na veliko, torej za gostinstvo, pa so seveda tudi večja pokiranja, in izbira je tudi večja. Gostinstvu namenijo tudi visoko kakovostne ribe kot so orada, zobatec, brancini, morski list in druge, pa osliče, hobotnice, lignje in rake; po naročilu celo jastoga.
Pri svojem delu snujejo še vrsto načrtov. Prepričan sem, da bodo svoja hotenja dosegli in da bomo, kdaj drugič o tem tudi kaj napisali.
Mile Bitenc
Iz Grosistove zamrzovalne skrinje
Morske živali
potrošnja rib (letno na prebivalca)
Skandinavija avstrija Slovenija 60 kg	14 kg 2,5 kg
► Predstavljamo naše dobavitelje ^
Trgovsko podjetje »Vino« Šmartno ob Paki

TOVAR.KA
V CEt-DU
ZGObEU
OSEBNI
bOHOOEK
mnrfMr	^	______sr^opEMi
ys, *•.'	K3B ^c,XELt^
/a*ntxn& Cv/fr xne/a?n/u>&uznt*ri/t&ičrt&i ime puc^c
OBDOBJE
ilVi.it -N^A
WAU-Ck-
TREN
DELEC
ATOMA
REKREACIJA
&KSkA
CR.KA
ZAG«.. velese-■3 6.M
NIKOLAJ
I
brea
n^e^a SE- ME PA xi v sr t
SEVER
KORAV_Mi
OTOK.
DEKjO -RACIJA
TOVARNA.
v UOCAH
RtroBL. Skopic -
Xi-AWtKl
KAMEN
/MN©*/
INPUS
TROSKA
rastu -
NA
iMAAfc*
0AnM\C
POSLOV-E. Ki OTA
Rasist
SHirH
Z-A-JE -DALEČ
PLANIN-
ROxA
5C
l\/ler crator
*ranc.
MESIU3
viHOp
V/NO,
M GA, POLN * tp.vino'’ •R ŠK^Rt
NE^A o&
Glavno Me^ro T0GO5L.
ČLOVEK v RANI hLAbOSTI
EC I RČ •
130C
Sonca
STRUPENA KAČA
ARAM
V>OAČA
ST-SIOVAK).
SUAKES-
PCAHjc>V
KRALJ
DREVO -R.E-0
L-JubLi.
podjetje
NAČIN , VRSTA SLOG
Avroho^,. ojNA KA CELJA
del
TELESA
Kvarna
v
KAMNIKU
GL - HESTO KOREn
KDOR.
C(ncA
Um No vy
NORSK.I
SESALEC.
^AR.A
PLO^O.
Koneo
NOLltVE
TENISKI
LOPAR
HEPNAR
Z.VEXA
KK»jt5f\JM
RCDKE7 Žensko IME
^APojo -&Kl i;AH
NAPIT KI
AH- H.
AR. JUNA,» . TU 01 VB.5TA
HETUtJA
Pouj SKA
^etmca
»Ote
Ka-ii
NiGuA/-KJc
tA DE DA-VEc
mene
vohunka UAR|
PRIH.
VRK.MK
pahetin
10.. ČRKA
POAICOA PRI SAMU
AhPER
NAČRT
ER- MESTO ^ASA PISAV/
Xt>RAVA
DSVtilL-
PiOAČA
OTRES
Mo % ko me
NE
veliko
II-IRkA
^AKtP-
Kolo
REKA V
STANt
OmeRzA
RAXJJC~ Ml ČRKI /S OGLAS/
OSEBk,
lAlhtR
OCVIRK
Anton
IUjvicA
Nett^Ki
PfttDLOčj
PAVLA
VRt£j
3REbTs5
vrtenja
METTO
AVI A ADRlAP-RoHET
OXK4AKA xa
neznanca
ken-
*-MAk.
PARKiriQ
SESTAVILA IN RISALA: MA^A HOČEVAR.
Nagradna križanka »VINO« Šmartno
Dragi bralci, tokrat je pred vami spet nagradna križanka. Lotite se je, saj ni težka. Rešitve pošljite na naslov Mercator, Studio za ekonomsko propagando, 61000 Ljubljana, Breg 22, najkasneje do 10. junija. Reševalce čakajo 3 lepe nagrade: vina, ki jih pripravlja »VINO« Šmartno.
HP Droga predstavlja
Mile Bitenc — Studio za ekonomsko propagando
Po naši
nagradni akciji
kosilo z naših polic
Drage bralke, tale kotiček bo v največji meri namenjen dejansko vam. V nekaj naslednjih številkah bomo na kratko predstavili in priporočili nekatere Drogine proizvode, ki lahko popestrijo vaš jedilnik. Rubrika bo pa tudi dobrodošla našim trgovcem, saj želimo tudi njim ponuditi kaj več za popestritev prodajnih polic.
Tokrat vam predstavljamo dva proizvoda, ki jih lahko uporabite za okusno in hitro pripravljeno kosilo. Svetujemo vam gotovo omako z ajdovimi žganci.
Gobova omaka je prav oku-Sna, že pripravljena jed, le ogreti ie treba pločevinko v vreli vodi (približno 15 minut). Pri odpiralu jo pokrijte s kuhinjsko krpo,
da vas omaka ne obrizga. Prav odlično se poda k raznim zrezkom, teknila pa vam bo tudi kot samostojna jed z rižem, krompirjem, s polento ali ajdovimi žganci.
Tudi ajdove žgance priporoča HP Droga. Vsebina vrečke zadostuje za 4 osebe, pripravite pa jih enostavno in v zelo kratkem času; potrebnih je le nekaj minut.
Oba proizvoda sta že v trgovinah; ajdovi žganci so embalirani v vrečke po 250 gramov, gobova omaka (Droga svetuje tudi gobe v paradižnikovi omaki) pa je polnjena v 200 in 850-gramske pločevinke.
Poizkusite, zagotovo vam bo takšno kosilo všeč, poceni bo, prihranili pa boste veliko dragocenega časa.
Kje je »sreča«?
Je že tako, da je sreča opoteča. Nagradna igra, ki smo jo objavili v prejšnji številki, pravzaprav niti ni bila igra. V pet številk časopisa smo nalepili »srečno nalepko«. Vaša naloga je bila samo to, da ste nalepko, če ste jo seveda našli, izrezali, vstavili v kuverto in seveda s svojim naslovom odposlali nam. Pa smo od petih takšnih nalepk dobili le eno...
Ja, vzrok je znan. Premalo listate in berete naš časopis in žal prevečkrat ostane kje na polici, v predalu ali nepravih rokah. Škoda, kajti v redakciji se trudimo, pišemo in pišemo list, ki je namenjen vam; pišemo za časopis, ki je tudi vaš. Kaže pa, da ga nekateri niti ne prelistate. In to ni prav!
Kar je, žal je. Na naš naslov smo do zaključka redakcije, 28. maja, prejeli le eno »nalepko sreče«. Poslala nam jo je Cilka Ben-ček iz Ljubljane in njej bomo poslali nagrado: majico in reklamno kapo.
Naj ob koncu povem, da smo ostale štiri nalepke poslali v Portorož, Tržič, Šmarje pri Jelšah in v Krško.	Mile Bitenc
Mercato
Delovna organizacija »VINO« Šmartno ob Paki je pričela poslovati kot Združenje gostinskih podjetij na območju takratnega okraja Šoštanj v letu 1951. Kljub temu, da je delovna organizacija tedaj razpolagala samo s 7000 litri kletnih kapacitet, je že takrat uspela realizirati cca 30 vagonov vina letno, kar je bilo za tiste razmere veliko, saj moramo upoštevati dejstvo, da se je vino prodajalo skoraj izključno kot odprto. Gostinska mreža je bila edino distribucijsko mesto, saj so bile pijače zastopane v trgovini le z neznatnim deležem žganih pijač. V tem je tudi razlog za razmeroma počasno rast prometa v obdobju 1951-1961. Pojav vstekleničenih vin je namreč v letu 1961 prinesel prelomnico v razvoju delovne organizacije, saj so na ta način tudi trgovine dobile primerne konzumne enote vina za prodajo. Pospešek v razvoju delovne organizacije predstavlja tudi pojav brezalkoholnih pijač na tržišču leta 1952, kar je predstavljalo pomembno dopolnitev asortimana, ki je dotlej zajemal le alkoholne pijače.
Pojav vstekleničenih vin na trgu je delovni organizaciji odprl vrata tudi v trgovine, hkrati pa so gostinci lahko obogatili svoj asorti-man. 2e takrat so v delovni organizaciji pričeli razmišljati o lastnem stekleničenju vin, vendar takrat za to še ni bilo pogojev. Primanjkovalo je predvsem potrebnih prostorov, kakor tudi finančnih sredstev.
1965 je bila opravljena montaža in je pričela obratovati lastna polavtomatska polnilna linija za vino, s kapaciteto 700 steklenic na uro. S to pridobitvijo se je delovna organizacija predstavila na trgu s svojim namiznim vinom, rdečim in belim Veselim Martinom, ki od takrat dalje že 14 let zadovoljuje okuse naših potrošnikov.
Da bi s svojo prodajno mrežo lahko pokrivala potrebe po svojem blagu tudi na območju širše
Turistična sezona je tu
Živahno
na
Črnem
vrhu
Poletje je pred vrati, začenjajo se počitnice in dopusti. Naši gostinci so na to kajpak pripravljeni in že sprejemajo prve skupine turistov. V hotelu Bor na Črnem vrhu (MHG, TOZD Ilirija) je te dni že prav živahno, saj so prišle prve skupine gostov iz Nizozemske. Tako bo vse do jeseni, ko bodo pravzaprav le oni stalni gostje hotela.
Letošnjo sezono hotel Bor pričakuje dopustnike drugačen kot prej. Sobe so prenovljene, postavili so nekaj garaž, uredili prostor za balinanje in prestavili prednico iz prvega nadstropja v klet, kamor pravzaprav tudi sodi.
Zaenkrat to, želja je pa seveda mnogo več. Svojim gostom bi radi ponudili predvsem več možnosti za šport in rekreacijo. V prihodnjih dneh bomo morda na sestankih že kaj več slišali o tem, koliko se bodo izpolnile želje delavcev hotela Bor.
Morda pa bomo v prihodnje razen balinanja in kegljanja (kegljišče je trenutno žal neuporabno) igrali še tenis, košarko, odbojko...
Mile Bitenc
regije, je delovna organizacija leta 1969 odprla svoje distribucijsko skladišče v Zagorju ob Savi.
Že po nekaj letih se je v praksi pokazala upravičenost naložbe v polavtomatsko polnilno linijo. Hkrati se je izkazalo, da s svojo kapaciteto 700 steklenic na uro ne zadošča več, zato je bila sprejeta odločitev o gradnji novega objekta z avtomatsko polnilnico s kapaciteto 1800 steklenic na uro. S tem objektom je delovna organizacija pridobila tudi sodobno skladišče, kotlarno ter prostore za svojo ma-loprodajalno.
Ker je v tem obdobju na območju Celja nastala vrzel v oskrbi gostinske mreže z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, je poslovno združenje FORMATOR, ki vključuje tudi gostince, predlagalo, da tudi v Celju ustanovi delovna organizacija svoje distribucijsko skladišče, ki je v letu 1973 prič čelo poslovati.
1975 je bilo zgrajeno novo skladišče za embalažo ter garaže za avtopark. Kletne kapacitete so se povečale za nadaljnjih 430.000 litrov, tako da znašajo že 104 vagone ali 1.040.000 litrov.
1978 so se naknadno povečale kletne kapacitet za 150.000 litrov, tako da danes razpolaga delovna organizacija z 1.190.000 litri kletnih kapacitet ali 119 vagonov, kar je neogibno potrebno za tehnološko pripravo naslednjih vrst vin:
VESELI MARTIN - rdeče in belo namizno vino izbranih sort. Že 14 let zadovoljuje okuse potrošnikov širom Slovenije in si iz leta v leto povečuje krog odjemalcev.
URBAN - odlično namizno rdeče vino izbranih sort, s prijetno kislino ter 9,8% alkohola. Med ljubitelji vin in brizgancev je naletel na zelo dober sprejem, ker se dobro meša z mineralno vodo.
BORGONJA - sortno vino iz istrskega vinorodnega področja. Vino ima 10,7% alkohola in je prijetno sladkega okusa.
Mercator je vsa ta vina uvedel v svoj prodajni program.
Stavo Došenovič
VEČERAS
Večeras ostačeš u postelji budna negde biče pesma a ti je nečeš čuti
Večeras goreče ti čelo i biče negde pesma, a tebi če tresti se telo
Večeras ostati češ budna
dok malomeščani na krst budu ve-
šali
a ti češ osečati da si samo žena
Večeras dok mi mladost uzimaju neke druge žene a tebi če biti žao što moja ruka nije u postelji sa tobom
---->Š

&e^VCe%
sozd ^
EH!
■
^Mercator,
CEO (
mercatoriada jportorož 79
letne Športne igre delavcev
in združenih kmetov ter učencev v gospodarstvu
in upokojenih delavcev
sozd mercator /portorož 1979
Pokal za 1. mesto je predstavnici MIP iz Ptuja izročil predsednik častnega predsedstva, Maks Mauer, direktor TOZD Preskrba Portorož. Foto: Bojan Rode, Ptuj
Priprave na letni oddih.
Iz M-Agrokombinata Krško
Tudi kmetje na dopust!
»Kooperanti, mnenja smo, da je vabilo kmetov na dopust nenavadno; morda se vam je pojavil na ustih ob tem le nasmeh, menimo pa tudi, da so med velikim številom kooperantov prav gotovo tudi taki, ki bi lahko odšli zdoma in bi jim počitek koristil,« zaključuje svoje vabilo pisec prispevka o 'letovanju v Mercator - Agrokombinatu v Krškem.
Res, nenavadno, kmet pa na dopust! In vendarle - v Mercator-Agrokombinatu imajo kmetje -kooperanti iste pravice do koriščenja kapacitet ob morju v sezoni. O tem so jih obvestili po službeni poti, kakor tudi v glasilu, od koder povzemamo informacijo.
M-Agrokombinat razpolaga s 4
prikolicami v Punatu na otoku Krku, z 2 prikolicama v Novalji na otoku Pagu in s 3 zasebnimi sobami v Crikvenici. V prikolicah njihovi kmetje in delavci lahko letujejo od 15. 6. do 10. 9., v sobah pa od 1. 7. do 31. 8.
Polovico stroškov za nastanitev prispeva delovna organizacija, tako da plačajo uporabniki za prikolico s 4 ležišči po 20 din za ležišče na dan, za posteljo v sobah pa 30 dinarjev na dan. Sami plačajo turistično takso. Izmena traja 10 dni, ponujena pa je možnost, da se uporabniki med sabo dogovorijo za petdnevne izmene. Priporočajo, da interesenti predvidijo 2 datuma za razporeditev.
Finalisti
na Živiliado
9. junija
spet
v
Portorož
Letošnje 2. letne igre Mercatorja so bile v Portorožu, ki je znan po svoji gostoljubnosti in tudi tokrat nismo bili razočarani. Nekdo je rekel: »Pogumne spremlja sreča« -in točno to se je zgodilo. Mercator-Nanos, TOZD Preskrba, Portorož
-	kolektiv s 308 zaposlenimi, je letos prevzel nase težo organizacije. Uspelo jim je! Tisto sonce, ki je spremljalo zagrizene tekmovalne boje, je žarelo z neba kot zlata medalja organizatorjem - za prizadevnost in pogum. Vsi, ki smo bili kakorkoli povezani s tekmovanjem, smo si po podelitvi priznanj pošteno oddahnili. Verjetno pa je najbolj zaropotalo, ko se je Miletu Bitencu odvalil kamen od srca. Ves dan je prebil na tribuni, spodbujal tekmovalce, komentiral napete boje, razglaševal rezultate, obveščal udeležence kdaj, kako, kje in kdo... Skratka, če je bil Boris Požar s tovariši srce in motor portoroškega finala, je bil Mile prav gotovo duša prireditve.
Tekmovalci so se srčno borili. Tisti pa, ki so bili najboljši, nimajo časa za počitek. Prvouvrščeni v balinanju, kegljanju, krosu, malem nogometu, namiznem tenisu, rokometu, streljanju, šahu in vlečenju vrvi pri moških, pri ženskah pa le v kegljanju, krosu, namiznem tenisu in streljanju, se bodo pomerili še enkrat, spet v Portorožu. In to v soboto, 9. junija na VI. letnih športnih igrah delavcev živilske stroke iz cele Slovenije. Ali bomo tedaj tudi lahko zadovoljni?
-	Uspeh na zimski Ziviliadi nam je lahko za vzgled in optimistično spodbudo. Vsekakor bomo tedaj stisnili pesti za naše zastopnike. Za konec naj se v imenu KORŠ zahvalim tudi vsem, ki ste v Portorožu tekmovali in pa vsem, ki ste s svojim razumevanjem, delom in vzpodbudo kakorkoli prispevali, da je bilo na 2. letni Mercatoriadi v Portorožu tako tovariško in prijetno.
Sonja Dolinšek Podpredsednica KORŠ
Janez Remškar
KMEČKA
BALADA
Izropan kmečki dom... le starec samuje na pragu svoje razpadle hiše.
Misli hitijo v mlada leta, ko jih je preživel tod sam in njegov rod.
Dekleta so pela in nageljni rudeli na oknih,
ponosen je stal kmečki dom. Ponosni ljudje, vezani na zemljo. Danes pa čaka bele starke smrti, da ga reši pozabe in samote, da se preseli na njivo pokojnih.
Starec premišljuje, sedeč ob ognjišču,
z ugaslo pipo v ustih in trpkim nasmehom
na obrazu svojo zgodbo:
Kje so otroci, kje ljubezen, ki sem jim jo izkazoval?
Zakaj niso obrodile žrtve sadu, zakaj
sem ostal sam med stenami razpadajočega kmečkega doma?
Zakaj sem te ljubil, zemlja, da se maščuješ
in me vabiš k sebi?
Kopal sem te in oral, sejal in kosil.
Zakaj moram gledati, da mi dom
propada, in
trpeti obup samote?
Krik starega očanca, zatopljenega v mrtvo
pozabo kmečkega doma.
(Obdelal: JN)
Takole si je ilustrator »Poročevalca« iz M-Agkrombinata v Krškem zamislil oddih - vse že kar čaka na nas. Prebukirane!
Lokalna štafeta v Mercatorju
Srečno, tovariš Tito!
V petek, 18. maja, je Mercator - Velepreskrbo, TOZD Grosist obiskala lokalna štafeta z najboljšimi pozdravi tovarišu Titu za 87. rojstni dan. Mladi smo se na prihod štafete primerno pripravili. Izobesili smo zastave, okrasili Titovo sliko in pripravili kratek program. Seveda nam je pri tem pomagala tudi OOZSM.
Tudi mi smo zaželeli tovarišu Titu vse tisto, kar so pred nami že ostali mladi iz naše občine - predvsem trdnega zdravja, da bi nas še dolgo vodil po poti, ki je začrtana. Obljubili smo mu, da bomo izpolnjevali njegove naloge in negovali revolucionarne tradicije. Seveda pa se moramo potruditi za čimboljšo produktivnost dela.
Za srečanje se je kljub delu zbralo veliko ljudi. Prisotne so bile vse DPO in predstavniki samoupravnih organov, kakor tudi vodilni delavci TOZD.
Največ zaslug za lepo pripravo in sprejem štafete ima gotovo sekretar OO ZSMS v TOZD Grosist, Miha Medved.
Janez Remškar, M-Velepreskrba, TOZD Grosist
Mercator — Turist prireja
12. aprila se je iz Sovjetske zveze vrnila skupina delavcev Mercatorja. Udeleženci so bili s potovanjem v organizaciji naše turistične agencije zadovoljni, daj so med osemdnevnim izletom videli mnogo lepot in si nabrali veliko novih vtisov.
Za vse tiste, ki bi si še letos radi ogledali znamenitosti Sovjetske dežele, smo pripravili naslednja potovanja:
Leningrad-Moskva	21.6.-28.6.1979
cena 4.980 din	26.7.-2.8.1979
Kijev-Leningrad-Moskva	25. 9.-2. 10.1979
Helsinki-Leningrad-Moskva	11.10.-18. 10.1979
Moskva - silvestrovanje	28. 12.-1.1.1980
Za vse tiste, ki imajo sode številke na registrskih tablicah avtomobilov pa ne vedo, kam bi se dali v soboto 2. 6., smo pripravili zanimiv izlet v Paradiž pa še kam drugam, za šalo in zares. Za cilj izleta smo izbrali Haloze. Haloze zato, ker so lepe in malo znane... 2. junija se lahko za 350 din (vštet je prevoz z avtobusom in kosilo) popeljete z nami v tako imenovano »dolino gradov«.
V mednarodnem letu otroka pripravljamo izlet za uspešni zaključek šolskega leta. Vse »pridne otroke« in zadovoljne starše bo vlak popeljal po Dolenjski mimo Trebnjega v Mirno, kjer bo v Dani poskušnja pijač, ter nato naprej v Sevnico. Tu bo ogled tovarne Lisca, gradu in kosilo. Popoldne pripravljamo poseben program, ki naj za sedaj ostane še skrivnost.
Za otroke poskušamo dobiti čim nižjo ceno, zato smo naprosili večje število slovenskih podjetij, naj finančno pomagajo pri akciji in omogočijo, da bi se lahko čim več otrok udeležilo izleta.
Prepričani smo, da so tudi v Mercatorju starši, ki bi se skupaj s svojimi malčki priključili temu izletu.
Vsi našteti programi in pojasnila o drugih potovanjih in izletih, so vam na voljo v poslovalnici na Aškerčevi 3, tel. 22-720.
Obiščite nas, pokličite nas, z veseljem vam bomo poskušali ustreči pri vaših popotovalnih željah.
Pokrovitelj Mercatoriade 79, Miran Goslar, je odprl igre, ko je prejel Mercatorjevo zastavico v leščurju, ki ga je iz dna morja prinesel portoroški potapljač. Foto: Bojan Rode, Ptuj.
E
Glasilo delavcev in združenih kmetov SOZD Mercator, n.sub.o., Ljubljana, Aškerčeva 3 - Izdaja Center za obveščanje SOZD - Uredništvo: Aškerčeva 3, Ljubljana - Ureja uredniški odbor: Milan Bitenc, Slavka Damjanovič, Anton Kočevar, Vasja Lenardič, Marjan Pogačnik in Alenka Srdič - Odgovorni urednik Jaro Novak (telefon: 23-424) - Tehnični urednik Dušan Lajovic -Oblikovna zasnova Jaro Novak - Tisk ČGP Delo - Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov - Izhaja zadnji petek v mesecu - Glasilo prejemajo brezplačno delavci, kmetje, učenci v gospodarstvu in upokojenci SOZD Mercator — Naklada: 11.500 izvodov.
Mercator.