FR. DRNOVŠEK: Kako bi uredili objektivno postopanje pri nameščanjih. (V razmišljanje h kompetenčnemu vprašanju.) v principu) Natečaj za razpisana službenia. mesta drži vselej vsakokratne prizadete y napetem pričakovanju. lz naizuinljivega egoizma in najboljšega mnenja, ki. ga ima vsak prosilec o samem sebi, je vsakdo teh trdno prepričan, dia. mu ne inore spodleteti. da le edino on mora mestu dobiti, da le edino pri njem vsi nromenti »za to govorijo« itd. A ko so mesta koncno oddana. koliko nazočaraiiih! Očitki, protesti, grožnje. to in ono, toda prepozno! Gotovo je službodojalcu težko izmed tolike množine prosilcev poiskati vedno v resnici najvrednejšega in skoro neiizbežno je, da ne bi se zagrešile napake. Veliko je poklicanih, a malo izvoljenih! Da se more ta izbera vršiti čim natajičneje, čim pravičneje, določa člen 62. čin. zakonai one momente, na katere se je pri podeljevanju izpraznjenih službenih mest ozirati. Toda načela tega člena so le okvir. na podlaigi katerega je predvsem potreben pravihiik, ki bi precizno določal pot. katere se ie držati pri podeljevanju mest in ki bi izključeval sleherno samovoljnoist. Ravno tega pravilnika pia še nimamo in o njem hočem podati nekaj misli. Na raznih učiteljskih sejah in skupščinah se je že ponovno razpravljalo o ključu, ki nai bi bil za podeljevainje razpisanih službenih mest najpravičnejši. Kot glavni naj bi prihajali v pošitev ti-le mometiti: starost, službena ocena, družinske razmere. Pomanjkljivost vseh teh različnih ključev leži v tem, da ne moremo teh momentoiv spraviti v oni vrstni red. ki bi odgovarjal vsem zahitevam pravične. objektivne podelitve (eni bi radi. naj se v prvi vrsti ozira na starost, drugim je službena ocena najmerodajnejša itd.), drugič pa. da večkrat pustimo kakšen navidezno postranski, toda v resnici zelo važem moment neupoštevam. Kajti pri res skrupuloznem pretehtavanju vseh v poštev prihajajoeih momentov se nikakor ne smemo zadovoljiti le z onimi tremi zgoraj navedenimi. temveč ozinati se ie še na marsikatere druge, ki tudi govorijo svoj »pro« ali »contra«. To pretehtavanje je ano. ki nai odloča. vsa dobra — pa tudi slaba — dela prosiloa naj bi priišla na tehtnico in tehtnica. ki je nepristopna za sufliranje, naj odloči. Toda kako naj tehtamo? — S točkami! — Pri telovadnih in drugih športnih tekmah ocenjujejo tekmovalce s točkami. Tudi kompetenca je tekma. Tako^le (seveda samo sem si stvar zamislH: V poštev prihajajoče momente je predvsem treba prevesti na točke. Vrstni red teh momentov ne prihaja tu prav nič v poštev, kiaijti merodajna bi bila le končna vsota vseh dobljenih točk! a) Službena doba: Vsako službeno leto naj bi n. pr. štelo za 1 točko; torej: prosilec s 15 službenimi leti bi imel 15 točk. b) Službena ocena (zadnjih treh let) • stopnje 1. 2, 3, 4 naj bi se n. pr. prevedle v točke: 1=4 točke, 2 = 3 točke itd. Prosilec je imel n. t>r. leta 1921./22. sledečo oceno: 1, 2, 1, 1, 1; leta 1922./23.: 1, 2. 2, 1, 1; leta 1923./24. 1, 1, 2, 1, 1; skupaj 56 took; skupaj z gornjim 71 točk. cj Družinske razmere: V kraju, kamor prosi, ima iprosilec posestvo =- x točk; otroke ima zrele za srednjo šolo = y tečk itd. d) Drugi mcmenti: V slabem kraju je službovial = p točk; v lepšem kraju je služboval = r točk; v leipem kraju je služboval = s točk itd., itd. Summa summarum: prosilec A = 82 točk, B = 75 točk, C = 93 točk, D = x točk itd. Ta tehtnica bo gotovo precej praviona in komisiji ne bo težko določiti kandidata. ki se mu maj mesto podeli. — Stvar pravilnika bi bila, da moni&nte natančno opredeli ter jim doleči potrebno število razpoložljivih took. Kdo naj točkiaoje izvede? Prva inštanca naj bi bila vsekakor okrajna komisija, voljena od okrajne učiteljske konference. Vsako prošnjo tamokrajnih prosilcev naj bi ta komisija prevedla v točke, prosilčeva stvar pa bi bila. da bi v lastnem interesu navedel vse one momente, ki o njih misli, dia bi mu pridobili kako točko. Člani komisije, kot najbližji sosedje prosilca in kot najboljši poznavalci njegovih razmer, bi gotovo izvršili to točkanje pred vsemi drugimi faktorji najtooneje. — Tako točkiane prošnje dobi v roke oblastne komisija, izvoljena od oblastne učiteljske konference. Ona sestavi seznam tekmecev :po tcčkah in odda mesto. Ob tiakem postopanju bi mcrali potihniti vsi očitki. prenehati bi moralo pritiskanje kljuk, hkratu bi pa ta institucija tvorila korak d'o ustano-vitve učiteljskih zbornic. za katerimi stremimo! (Tovariš, pregnan iz Primorske. me baš opozarja, da je podoben sistem uveden v Italiji).