NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani „Zadružne zveze“ dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin. Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste- za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon šte«. 216. V Ljubljani, 25. januvarja 1910. C. kr. poštne hran. št. M.84b Kr. oorske .............15.648 Vsetvina|: Predpriprave za reslavo bilance. Kakšen upliv ima plačevanje v zlatu na narodno gospodarstvo? Kako je oskrbovati bencinske motorje in kmetijske stroje? Mlekarstvo in kmetijsko šolstvo na Danskem. Vestnik Zadružne Zveze. Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Cene mlečnih izdelkov. Občni zbori. Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic Predpriprave za sestavo bilance. Ob sklepu vsakega poslovnega leta sestavlja Zadružna Zveza svojim članicam letne račune in bilance, deloma na licu mesta dotične zadruge, deloma pa doma v Ljubljani. Vsakokratno tako delo pa zaideva mnogo časa in truda, zlasti ako podatki, kateri se pošiljajo Zadružni Zvezi v svrho sestave letnih računov in bilanc, niso popolni. Vsled takih nepopolnih podatkov pride Zveza mnogokrat v položaj, da s sestavo računov in bilanc posameznih zadrug ne more biti pravočasno gotova, posebno takrat, kadar pridejo nepopolni podatki v obilici. „Narodni Gospodar“ je že opetovano dajal navodila, kako se naj sestavljajo letni računi in bilance in tudi, kako naj se izvršijo predpriprave za sestavo istih. Zadružna Zveza bode, kakor do sedaj tako tudi v bodoče v vsakem oziru rada vstrezala svojim članicam, da pa se jej baš pri sestavi letnih računov in bilanc prihrani vsaj nekoliko časa, hočemo na tem mestu v naslednjih vrsticah ponovno dati kratko navodilo, kako se naj zaključujejo poslovne knjige, napravijo izpiski hranilnih vlog in posojil, ter izvršijo potrebne predpriprave za sestavo letnih računov in bilanc. Navodilo je, kakor smo omenili, kratko, vendar ako ga bodo vse one članice, katere potrebujejo pri sestavi računov in bilanc pomoč Zadružne Zveze, upoštevale in se po njem ravnale, bodo podatki povsem popolni in delo Zadružne Zveze mnogo olajšano. A. Denarne zadruge. Vsaka posamezna zadruga mora, ako hoče vedeti, kakšen promet je napravila v preteklem poslovnem letu, vpisati v blagajniški dnevnik (štraca) vse prejemke in izdatke, med katere pridejo tudi kapitalizo-vane obresti hranilnih vlog in one tekočega računa. Z blagajniškim dnevnikom (štraca) se mora urediti tudi blagajniški razdelnik. Znesek kapitalizovanih obresti hranilnih vlog naj se vpiše v razdelnik med prejemki v stolpec „b“ „Hranilne vloge“, med izdatki pa v stolpec „h“ „Kapitalizovane obresti hranilnih vlog“. Znesek kapitalizovanih obresti tekočega računa z Zvezo, ako ima zadruga iste od Zveze prejeti, se zabeleži med prejemki v stolpec „k“ „Obresti tekočega računa“, med izdatki pa v stolpec - 18 - „d“ „Tekoči račun z Zvezo11. V istem slučaju se vpišejo kapitalizovane obresti v tekočem računu s člani med prejemki v stolpec , j“ „Obresti tekočega računa s člani“, med izdatki v stolpec „č“ „Tekoči račun s člani“. Nasprotno pa, ako ima zadruga obresti v tekočem računu z Zvezo ali s člani, istim plačati, vpiše se znesek kapi-talizovanih obresti v prvem slučaju (Zveza) med prejemki v stolpec „d“ „Tekoči račun z Zvezo“, med izdatki v stolpec „k“ „Obresti tekočega računa z Zvezo“, v drugem slučaju (člani) pa med prejemki v stolpec „č“ „Tekoči račun s člani“, med izdatki v stolpec ,j“ „Obresti tekočega računa s člani“. Oba dnevnika, tako štraca kakor tudi razdelnik, se potem, ko je vse vknjiženo zaključita; razlika med prejemki in izdatki, katera mora biti v obeh dnevnikih enaka, je gotovina koncem dotičnega poslovnega leta. Ko sta dnevnika zaključena, naj se pričnejo delati izpiski iz knjig hranilnih vlog in posojil na sledeči način. I.) Izpiski iz knjige hranilnih vlog: V prvi stolpec se vpišejo iz knjige vlog zaporedno tiste vložne številke, katere so koncem prejšnega poslovnega leta še obstale; v drugi stolpec se vpiše stanje glavnice koncem prejšnega poslovnega leta, to stanje pa mora biti v glavni knjigi in v izpisku prejšnega leta (stolpec „skupno stanje koncem leta“) popolnoma enako. V slučaju, da je stanje v knjigi drugačno kakor v izpisku, se mora pomota iz prejšnega leta poiskati in izpisek s knjigo urediti. V tretji stolpec pridejo one vsote, katere je imejitelj dotične vložne številke v poslovnem letu vložil, in sicer posamezno, n. pr. vlož. št. 1 vloži v poslovnem letu zneske po K 100.—, 50.—, 30.—, 20.—, tedaj naj se v izpisek ne vpiše skupna vlužena vsota K 200.—, ampak posamezne vsote, kakor so bile vložene, to pa zaradi olajšanja pri iskanju morebitnih pomot. V četrti stolpec se vpišejo oni zneski, ki so bili tekom poslovnega leta dvignjeni in sicer tudi j o-samezno, ne skupno. V peti stolpec pride stanje glavnice konec poslovnega leta, in se to stanje dobi, ako se stanje koncem prejšnega poslovnega leta in vloge v tekočem letu (stolpec drugi in tretji) sešteje, od tega pa se odštejejo oni zneski, ki so se tekom poslovnega leta dvignili (stolpec četrti), ostanek je stanje glavnice koncem tekočega poslovnega leta (stolpec peti). V šesti stolpec se vpišejo oni zneski, katere tvorijo za poslovno leto narasle obresti hranilnih vlog in kateri se ne izplačajo ampak kapitalizirajo, t. j. prištejejo h glavnici. Te in pa stanje glavnice koncem poslovnega leta se sešteje in dobi skupno stanje konec poslovnega leta, katero se vpiše v sedmi stolpec. V osmi stolpec se vpišejo oni zneski, kateri so bili tekom poslovnega leta izplačani kot obresti hranilnih vlog. Take obresti se izplačajo pa le tedaj, kadar dotičnik dvigne celo naloženo glavnico, obresti same se kot take med letom ne izplačujejo. V izpiskih je vsaka posamezna stran in vsak posamezni stolpec sešteti in skupno stanje dotične strani koncem leta določiti. (Stanje prejšnega leta -j- vloženo — vzdignjeno = stanje glavnice konec poslovnega leta -)- kapitalizovane obresti == skupno stanje konec leta.) Ko so izpiski izgotovljeni, napravi se ponavljanje (rekapitulacija), namreč se seštete vsote vsake posamezne strani prenesejo v dotični stolpec na prvo prazno stran v izpisku in se skupaj seštejejo. Izpisek se mora primerjati in sicer drugi stolpec z izpiskom prejšnega leta (sedmi stolpec), tretji stolpec z blagajniškim raz-delnikom (stolpec „b“ „Hranilne vloge“) med prejemki, četrti stolpec z blagajniškim razdelnikom (stolpec „b“ „Hranilne vloge“) med izdatki. Ako se drugi in četrti stolpec z onimi, ki sta se primerjala, vjemata popolnoma, tretji pa pokaže samo razliko —■ kapitalizovane obresti — katere so v raz-delniku že, a v izpisku se ne prištete glavnici, tedaj so izpiski pravilni; ako pa se stolpci ne vjeraajo, treba je pomoto toliko časa iskati, da se najde. Pomoto je iskati tako, da se izpisek, ki je napravljen po glavni knjigi, primerja razdelniku in in tam se pokaže, kateri zneski niso pravilno ali pa sploh ne preneseni iz razdelnika v glavno knjigo. Glavna knjiga se sme zaključiti se le tedaj, ko izpiski soglašajo z razdelnikom in ko so se dotične pomote v knjigah popravile. II. Izpiski iz knjige posojil. Pri izpiskih iz knjige posojil se v obče postopa tako, kakor pri onih iz knjige hranilnih vlog, le s posameznimi stolpci se hočemo seznaniti. V prvi stolpec se vpišejo koncem prejšnega poslovnega leta še obstoječe aktivne (ne deležne) številke zaporedoma; v drugi stolpec stanje prejšnjega poslovnega leta; v tretji stolpec — dana posojila tekom poslovnega leta v posameznih, ne v skupnem znesku; v četrti stolpec — vrnjena posojila, tudi v posameznih zneskih; v peti stolpec — stanje glavnice konec poslovnega leta (stanje koncem prejšnega leta -)- dano — vrnjeno = je stanje konec poslovnega leta). V šesti stolpec se vpišejo tekom poslovnega leta plačane obresti, tudi v posameznih zneskih; v sedmi stolpec — predplačane obresti n. pr. akt. štev. 1 je imel plačati za poslovno leto na obrestih K 30.—, a plačal je 40.—, tedaj se vpiše znesek po K 40.— v šesti, K 10.— pa v sedmi stolpec — predplačane obresti. V osmi stolpec — zaostale obresti n. pr. akt. štev. 2 je imel za poslovno leto plačati na obresti K 50. —, a plačal je le K 35.—, se vpiše v šesti stolpec K 35.—, a v osmi stolpec K 15.— „zaostale obresti“. Zaostale obresti se k glavnici ne smejo prišteti. Ko so urejeni izpiski iz knjig posojil, jih je med seboj primerjati in sicer: stolpec 2. s stolpcem 5. izpiskov prejšnjega leta, stolpec 3. s stolpcem „c“ („dana posojila“) med izdatki, stolpec 4. s stolpcem „c“ („vrnjena posojila“) in stolpec 6. s stolpcem „i“ („vplačane obresti od posojil“) med prejemki v blagajniškem razdelniku. V slučaju, da se posamezni stolpci s primerjanimi ne bi vjemali, je kakor pri vlogah tako tudi tukaj iskati toliko časa pomoto, da se najde in knjiga posojil se sme šele tedaj zaključiti, ko so se pomote našle in popravile. Na predstojeće navodilo naj se torej vsaka zadruga pri predpripravah za sestavo letnih računov in bilanc ozira in jih upošteva. Dokler ni to vrejeno, tako dolgo je pravilna sestava bilance nemogoča. Vse ostale postavke se vzamejo lahko iz blagajniškega razdelnika; le pri onih zadrugah, katere imajo poleg opravilnih tudi glavne deleže in te obrestujejo, dalje pri onih zadrugah, katere imajo tekoči račun s člani, je neobhodno potrebno, da kadar pošljejo podatke, vsikdar tudi naznanijo, koliko znašajo obresti deležev in one tekočega računa s člani, bodisi tem v dobro ali v breme, da je mogoče tudi to pravilno izpeljati. O predpripravah za sestave letnih računov in bilanc pri nedenarnih (gospodarskih, mlekarskih, živinorejskih i. t. d.) zadrugah bode prinesel „Narodni Gospodar“ potrebna navodila v mesecu novembru ali decembru t. 1. na kar se p. n. članice že sedaj opozarjajo. Kramaršič. Kakšen upliv ima plačevanje v zlatu na narodno gospodarstvo? Kakor znano, zahtevajo naši sosedje onkraj Litve, da se uvede plačevanje v gotovini, t. j. avstro-ogrska banka naj plačuje razne vrednostne papirje v zlatu. Kqr je avstro-ogrska banka skupen zavod obeh državnih polovic, gre tudi za naš denar in zato je umestno staviti vprašanje, kako bi uplivalo na naše splošno narodno gospodarstvo, ako se izpolni ta zahteva Madjarov. Da bodo naslednja izvajanja bolj umljiva, hočemo najprej navesti nekaj splošnih točk o denarju in denarni veljavi, ki je pri nas vpeljana. Denar ne služi samo kot menjevalno sredstvo v trgovini, torej sredstvo, s katerim se blago kupuje, s katerim se meri vrednost blaga, ampak je tudi predmet, v katerem se daje plačilo za storjeno delo, odškodnina za porabo te ali one stvari itd. Jasno je, da ima uravnava denarstva velik upliv za celokupno gospodarstvo kakor tudi na gospodarstvo vsakega posameznika. Zato je gotovo edino pravilno, da je denarstvo zakonito urejeno, obvezno za vse državljane, in da država jamči za pristnost in vrednost denarja. To jamstvo države imenujemo „veljavo“ denarja in obsega zakonite določbe o tem, iz kake kovine naj se izdeluje denar (zlato, srebro ali oboje), kaka ima biti teža vsakega posameznega novca in slednjič, kakšno razmerje naj bo v vsakem kovanem novcu med drago kovino in drugimi kovinami, ki se pridado da se denar ne obrabi prehitro. Z ozirom na to, iz kake tvarine naj se izdeluje denar, razločujemo „zlato veljavo“, „srebrno veljavo“ in „mešano veljavo“, če se za denar uporablja zlato in srebro. V Avstriji in na Ogrskem je bila 1. 1892. vpeljana zlata veljava in je bila „krona“ določena kot računska ednota. Državne note (papirnat denar) pa so še do 1. 1903. obdržale svojo lastnost kot zakoniti denar, katerega je moral vsakdo sprejeti v plačilo. Tega leta in sicer 28. februarja so imele državne note izgubiti značaj zakonitega (zasilnega) denarja. Ze 1. 1899. pa sta se bili obe vladi zavezali, da bodeti poskrbeli, da zakonodajni faktorji v obeh državnih polovicah sklenejo primerne ukrepe o upeljavi plačevanja v gotovini (zlatu) potem, ko zgubi državni papirnati denar značaj zakonitega plačilnega sredstva. Vladi sta res že 31. marca 1903. vsaka svojemu parlamentu predložili načrt zakona, po katerem naj bi se uvedlo plačevanje v gotovini. V naši polovici pa je prišlo do velikega odpora zoper tako namero in vse trgovske zbornice in razni drugi stanovski zastopi so se odločno izrekli proti. Zato se doslej še ni obravnalo o dotični vladni predlogi. V novejšem času pa skušajo Madjari s podvojeno silo vendar le doseči svoj namen, ker bi radi povečali svoj kredit pri tujih kapitalistih, seveda na škodo in na račun naše državne polovice. To vprašanje je za vse naše gospodarstvo, torej tudi za našega kmeta zelo važno. Vsled tega je avstrijska centrala za varstvo kmetijskih koristi na dan 4. decembra lanskega leta sklicala izredno posvetovanje, da se obravnava o tej stvari in označi stališče, ki ga zavzema avstrijsko kmetijstvo napram temu vprašanju. Poročevalec vitez Simič-Hohenblum je povdarjal, da bi uvedba plačevanja v gotovini za celo Avstrijo postala opasna nevarnost, posebno če bi pretila vojna nevarnost. Tudi mednarodni kmetijski shod v Budimpešti seje bil 1. 1896. složno izrekel proti zlati veljavi in je zagovarjal mešano veljavo posebno zato, ker je premalo zlata na razpolago. Sicer se pridela zlata vedno več, vendar pa raste leto za letom potreba po zlatu, tako da je velika nevarnost, da bo zlata primanjkovalo. Od 1. 1883. do 1889. se je pridelalo zlata le za 2970 milijonov mark, od 1. 1902 do 1. 1908 za 10.710 milijonov mark, in samo leta 1908 za 1780 milijonov mark. Kdor bere te številke, bi mislil, da se svet kar koplje v zlatu. Toda ni tako. Cim bolj je napredovalo pridobivanje zlata, tem večje je bilo tudi povpraševanje — 21 po tej kovini. Samo v obrtniji se ga porabi na leto za več nego 600 milijonov za izdelovanje nakitja. Povprašanje po zlatu je tudi zato tako veliko, ker so za velikimi državami tudi manjše vpeljale zlato veljavo. Držav, ki imajo uvedeno zlato veljavo, je sedaj 28, med njimi posebno velike države, kakor Britanija, Francija, Nemčija, Avstrija, v Italija, i. t. d. Čeprav se vsako leto pridobi toliko zlata, vendar bi niti Avstrija sama, če bi tudi imela vse zaloge zlata, kar jih je sploh na celi zemlji, ne mogla zamenjati vseh svojih vrednostnih papirjev za zlato. V mirnih časih in v navadnih razmerah ne vzbuja zlata veljava nikakih pomislekov, ker igra veliko vlogo zaupanje (kredit), pa naj si bo potem zlata veljava obvezna ali fakultativna, kakršna je naša. Drugače pa je, ako se na političnem obzorju pokažejo oblaki. Potem skušajo vse banke svoje zaloge zlata varovati z visokimi obrestmi ; potem zahtevajo vsi upniki, da se dolgovi plačujejo z zlatom; potem skuša vsakdo svoje vrednostne papirje zamenjati za zlato; potem nastopi pomankanje denarja in če banke ne morejo zadostiti zahtevam po zlatem denarju, pride do velikega poloma denarnih zavodov, kar pomenja gospodarsko propast države. Zlata veljava in obvezno plačevanje v zlatu je koristno za tiste, ki imajo mnogo premoženja naloženega v papirjih, ki se morajo zamenjati za zlato. Škodljivo pa je za one, ki imajo dolgove, ker morajo v takem slučaju dolgove poplačati z zlatom. Naš kmetski stan je silno zadolžen in zato ga zelo zadeva ureditev tega vprašanja, ker je navezan na to, da je obrestna mera pri dolgovih kolikor mogoče nizka. Vsled tega je jasno, da se naše kmetijstvo ne more ogrevati za uvedbo plačevanja v zlatu; prav umljivo pa je, da goje take želje kapitalisti. Obvezno plačevanje v gotovini naj bi se vpeljalo po zahtevi Madjarov. To pa zato, ker imajo na Ogrskem kapitalisti silen upliv in ker bi Madjari radi prišli po tej poti do samostojne lastne banke, pa nimajo denarja, da bi jo mogli ustanoviti. Ogri si mislijo: dolgov imamo veliko, kredita pa malo; zato potrebujemo zaslombe, pomoči, in najboljša pomočnica bo Avstrija; uvedli bomo plačevanje v gotovini, potem se bo naš kredit zboljšal; s tem kreditom si osnujemo samostojno banko, potem, no potem Avstrijcem odpovemo prijateljstvo. Da bi bila uvedba plačevanja v zlatu res opasna, naj dokaže sledeči vzgled: Avstro-ogrska banka ima zlata za kakih 1368 milijonov kron, nemška državna banka za 917 milijonov kron, francoska banka za 3392 milijonov kron, ruska državna banka za 2972 milijonov kron, italijanska za 901 milijon kron* angleška za 849 milijonov kron. Ako primerjamo te številke, se nehote vsili vprašanje: zakaj ima bogata angleška banka najmanjšo zalogo zlata? To je prav naravno. Ce se bojim, da mi utegne primanjkovati vode, si moram napraviti velik vodnjak za slučaj suše; če pa mi je na razpolago vodovod, mi ni potreba vode hraniti za dolgo časa naprej, ker mi vedno znova doteka. Angleška ima v rokah skoro vse pridobivanje zlata in ima moč, da gospoduje vsem državam, pri katerih je uvedeno obvezno plačevanje v gotovini. Vpeljati tudi pri nas tako plačevanje, bi se reklo naše gospodarstvo izročiti samovolji Anglije. Ze ta okolnost govori jasno proti uvedbi plačevanja v gotovini. Ce primerjamo izpre-membe v obrestni meri vseh bank, ki imajo pravico izdajati bankovce, se prepričamo, da se je naši državi boljše godilo glede stalnosti obrestne mere ob svoji srebrni veljavi kakor pa Angliji in Nemčiji ob zlati veljavi. Obrestna mera avstro-ogrske banke se je tekom desetih let izpremenila 19 krat in je najnižja obrestna mera znašala 3 5c/o najvišja pa 6°/o. Angleška in nemška banka pa sta v istem času izpremenili obrestno mero 52krat; najnižja obrestna mera je — 22 bila 3°/o, dvakrat je znašala 7°/o in enkrat celo 7-5°/o. Tako pogosto je bilo treba izpreminjati obrestno mero v svrho, da se obvaruje zaloga zlata napram inozemstvu. Nasprotno pa je v istem času francoska banka, pri kateri obstoji prav za prav v resnici mešana veljava, izpremenila obrestno mero samo 11 krat. Banka se poslužuje zlatega in srebrnega denarja in plača lahko v srebru ali v zlatu, kakor se ji ljubi. Ce se od nje zahteva preveč zlata, more plačati v srebru in ima poleg tega vedno veliko zalogo zlata, s katerim lahko priskoči na pomoč, kadar in komur je potreba. Med bursko vojsko je opetovano pomagala angleški banki. Ako bi se pri nas uvedlo plačevanje v zlatu, bi lahko zašli v veliko stisko. Naše zlato bi romalo v tujino in naenkrat bi nam denarja pomanjkalo. Slednjič bi ne preosta-jalo nič drugega nego vpeljati zasilen papirnat denar, kar bi se gotovo zgodilo v slučaju kake vojne. Zato je pa treba odločno nastopiti proti vsem zahtevam, katerih cilj je uvedba plačevanja v zlatu. Kako je oskrbovati bencinske motorje in kmetijske stroje? Uporaba bencinskih motorjev pri kmetijskem gospodarstvu je na Kranjskem vedno večja. Prikupili so se posebno v tistih krajih, kjer so poprej rabili vlačila (gepeljne) in z njimi mučili živino. Za naše kraje so najbolj pripravni bencinski motorji na štiri kolesa in s 4 do 7 konjskimi močmi, ker so dovolj močni, da gonijo druge kmetijske stroje, kakor n. pr. mlatilnice, slamoreznice, žage za drva i. t. d. Tak motor s 4 konjskimi silami porabi na uro za 30 —40 novčičev bencina. Vendar je pa priporočljivo, nabaviti si motor z nekaj več nego 4 konjskimi silami Bencinski motor s 4 konjskimi silami bi v začetku, ko je nov, tudi zado- stoval, ali motor bi delal z vso svojo močjo in bi se vsled tega prekmalo obrabil. Oskrbovanje bencinskega motorja je prav priprosto in enostavno. Navaden kmečki fant se v enem ali v dveh dneh priuči zlahka motor spraviti v tek in ga oskrbovati pri delu. Vendar je pa treba velike previdnosti in pazljivosti, da se vrši vse v redu in natančno. Zlasti je treba paziti, da so pravilno prirejeni vsi tisti premikajoči se deli stroja, ki bencin odpirajo in užigajo. Električna užigalnica se pričetkom v mrazu nerada vžiga in to vzame kaki nevešči osebi, ki si ne zna pomagati, dostikrat po celo uro časa, predno spravi motor v tek. Prav je, ako se ta vžigalna naprava v zimskem času po dokončanem delu vzame od motorja in dene čez noč na peč, da je zjutraj, ko se prične delati, gorka in pa suha. Potem ne dela nobenih ovir in hitro vžiga električne iskre. Ako se pa ta naprava pusti čez noč zunaj pri motorju na mrazu, treba jo je zjutraj pogreti bodisi s kakim plamenom ali pa, ako se vzame proč, na ognju. Kdor to napravo nerad jemlje od motorja, vlije lahko vročega kropa v posodo, ki je odločena za hlajenje cilindra, in s tem se ta naprava toliko segreje, da more vžigati. Glavni vzrok, da v mrazu takoj ne vžiga, je ta, ker se železo v mrazu orosi in ta rosa zmrzne, vsled zmrzline ali vsled mokrine pa naprava prej ne more delati isker, dokler se mokrina dobro ne posuši, a motor ne more prej delovati, dokler iskre pravilno ne vžigajo bencina. Voda se mora iz bencinskega motorja po zimi izpustiti, ko neha motor delati, ker je nevarno, da voda v motorju zmrzne in zmrzlina razžene posamezne predale in cevi. Na to je treba torej ob zimskem času prav strogo paziti, sicer se zna vsled zmrzline napraviti pri motorju velika škoda. Dobro in čisto olje za mazilo je pri motorju in pri strojih neobhodno po- trebno. Olje za mazilo pa mora biti dveh vrst. Za tečaje, kjer se hitro vrti, je uporabljati tenko tekoče strojno olje, da se more mazati na tečajih skozi majhne luknjice. Olje pa, s katerim se mažejo cilindri, mora biti gosto in debelo tekoče. Pri naročilu naj se zato vedno pristavi, za kaj se bo olje rabilo. Predno se motor spravi v tir, treba je, da se vsi tečaji pri motorju in strojih dobro namažejo s čistim strojnim oljem, ki pa ne sme biti namesano s prahom ali s peskom. Posodice na tečajih se morajo skrbno osnažiti. Luknje pri tečajih je treba večkrat po-vrtati in očistiti, da zamore olje priti v tečaje. Pri tečajih, ki imajo pri luknjah zvi-sene cevi, se v te cevi skozi luknjo do tečaja vtakne bombaž navit na žici, potem se napolni posodica z oljem. Ta naprava je zelo priprosta, pa služi jako dobro za mazanje, ker maže olje po bombažu počasi in se s tem prihrani veliko olja ter tudi ni treba tolikrat mazati. Zobata kolesa se ne mažejo z oljem. Za nje je najboljši čist, neosoljen loj. Treba pa je to mažo vsak teden od koles osnažiti in na novo namazati. V krajih, kjer je mnogo ostrega prahu ali celo peska, je treba skrbeti, da se maža večkrat odstrani. Vsled take ostre maže namreč zobje na kolesih veliko trpijo, se po obrabi vedno bolj manjšajo in je nevarnost, da pride zob na zob, kar stroj znatno poškoduje ali zobe podrobi. Zato je treba vedno skrbno paziti na snago pri zobatih kolesih. Petrolej se za mažo ne more priporočati. Pač pa je dobro, da se namažejo s petrolejem tečaji pri onih strojih, ki so že delj časa stali, predno se spravijo v tek. S tem se stara maža omehča in odpade, na to se parkrat zasuče in namaže z oljem. Pri strojih, k i del a j o z ostrino, n. pr. slamoreznice, stroji za košnjo, žage i. t. d , morajo biti noži vedno dobro na-b ruše ni. Če so noži skrhani, trpi stroj veliko, posebno se hitro obrabijo ali celo polomijo zobata kolesa in slabo dela, a porabi več gonilne moči, če je ostrina skrhana. Tečaje na strojih je treba pregledati vsaj vsak teden. Ako se obrabijo, treba je vijake toliko pritrditi, da ni tečaj na preohlapnem ; če bi pa bil tečaj že globoko obrabljen, da ga z vijakom ni mogoče dovolj stisniti, se vzame ven in toliko zgoraj popili, da se more stisniti z vijaki. Ko se stroj neha rabiti, treba ga je takoj dobro očediti in vse dele skrbno pregledati. (j ila vrnjeno Število članov K V K V K V K V K V K V K V Artiče .... Ambrus . . . 7550 21 6734 57 14284 78 4804 - 1245 63 . 4440 — 550 — 218 Brezovica . . 23700 54 23031 75 46732 29 3437 60 7509 73 4450 — 3680 — 90 230 Bajagič . . . 6215 76 6215 76 12431 52 1200 — 2000 — 713 76 3032 38 Barban . . . 1461 92 2107 — 3568 92 — — — — 1470 — 622 — 400 Berani .... 21996 15 22483 60 44480 05 5989 77 4610 — 10724 83 5324 11 123 Bled .... 70434 72 71338 96 141773 68 3510 — 5596 67 65168 — 3078 61 236 Bloke .... 15154 84 9691 11 24845 95 3153 27 5838 49 3120 — 4590 — 353 Boljun .... 5948 99 5077 85 11026 84 3086 49 986 86 487 22 561 93 — Boljunec . . . 5155 02 4188 30 9313 32 2076 21 1884 73 1630 — 1578 39 370 Borovnica. . . 25192 24 19508 67 44700 91 10614 22 7930 35 3300 — 3416 35 352 Boštanj . . . 1938 09 1876 76 3814 85 1026 25 235 — 420 — 620 — 106 Bučka .... 3590 74 4304 24 7894 98 1739 93 519 62 1670 — 760 — 284 Banj .... 17396 95 16976 98 34373 93 4790 21 260 — 26286 49 4439 76 93 Baška .... Bobovišče - Brač Bogomolje . . Belapeč . . . Blagovica. . Boh. Bistrica 31194 44 30754 53 61948 97 21809 76 11328 56 1850 240 204 Cerklje pri Krš. 4502 59 3048 29 7550 88 3750 — 2370 — 500 — 1536 — 230 Cirknica . . . 81697 79 81520 10 163217 89 30810 31 27321 47 35493 — 11917 18 648 Cirkovce . . . 115244 63 114488 50 229733 13 69140 90 43663 58 34115 — 8677 — 133 Col Cerklje.... Celje .... 2212 72 2401 05 4613 77 787 876 70 1520 766 17 144 Češnjica . . . 29520 61 26977 39 56498 — 8560 — 1427 38 5235 — 14811 — 211 Crni vrh . . . Crna gora . . Čatež .... Čitluk .... Crmošnjice . . 19041 58 15819 18 34860 76 6570 55 3179 57 4492 7285 65 230 D. M. v Polju . 7235 76 10516 80 17752 56 1606 54 6114 — 2400 — 1481 — 134 Dicmo H. s. b. . 47752 27 44081 97 91834 24 9350 — 6294 08 9596 — 12822 27 243 Dob .... 3356 94 3251 58 6608 52 1307 — 2050 — 400 — 500 — 60 Dobova . . . 1733 51 1193 15 2926 66 230 — 415 — 680 — 155 30 154 Dobrepolje . . 36302 99 29640 16 65943 15 14989 19 7638 53 20721 — 8814 — 768 Dobrinj . . . 16327 71 986101 25678 72 7234 — 4039 32 1786 85 1713 13 438 Dobrova . . , 5891 61 5605 36 11497 — 5408 98 3807 98 300 — 440 — 35 Dol 13858 70 14360 49 28219 19 5050 — 4158 — 8000 — 400 — 69 Domžale . . . 41670 44 38057 37 79727 81 12788 38 13708 33 8042 — 2135 64 3311 Draga .... 15135 45 971493 24850 38 4268 57 3899 68 5800 — 9300 — 115 Dračevi ca . . . 102730 28 97754 77 210485 05 32709 15 32490 31 24365 29 32050 44 58 Dubrovnik . . 132475 24 129094 44 261569 68 13122 60 18578 87 48505 36 69179,99 204 Dragatuš . . . Dobje .... 959 35 1051 73 2011 08 900 60 746 50 300 — 13 95 34 Dobrna . . . Dolsko .... Dobrova pri Kr. 13811 42 8443 18 22254 60 1210 76 2441 2130 1610 147 Pre- Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > C Ime jemk promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > d O) JC •m -u K V K V K v K V K V K V K V Polzela . . . 4349 74 4518 48 8868 22 3054 36 898 2550 6 66 Podbabje . . . Prosek .... Plan. p. Rakeku Pazin .... Proložac . . . 39928 82 36782 91 76711 73 5176 41 5767 32 700 34752 41 Radoviča . . . 2530 07 1829 84 4359 91 20 — 658 — 1155 — 1450 — 108 Rajhenburg . . 3939 74 3096 18 7035 92 2616 35 505 — 1500 — 53 48 178 Reka koč . . . 624 85 421 97 1046 82 200 — 100 — — — — - 27 Ribnica . . . 73560 46 59765 59 133326 05 47313 25 5515 25 10350 — 4290 — 416 Jlova .... Rovte .... 3843 51 3473 20 7316 71 3379 — 63 20 100 239 Rab Radeče . . . 45013 16 43440 38 88453 54 26573 75 7279 06 4085 08 9496 22 572 Rečica .... 36875 03 28495 48 65370 51 14518 22 5455 44 16960 — 16966 61 412 Rob 7660 50 10468 91 18129 41 5850 32 4265 26 3100 — 560 — 235 Sinčaves . 20028 30 22549 16 42577 46 5323 34 19082 74 29 i0 — 2729 82 — J Slivnica pri Celju 1722 55 1303 40 3025 95 937 — 400 — 400 — 50 — 59, Selca p. Škof . 15768 70 16528 43 32297 13 4345 — 5034 60 7300 — 8680 — 357, Semič .... 7886 53 9597 21 17483 74 6886 — 7322 91 2200 500 — 446 Senožeče . . . 8215 25 6246 29 14461 54 700 — 1700 — 4240 — 4210 — 359 Sevnica . . . 40372 45 34247 96 74620 41 28789 40 13122 13 17990 — 6443 44 2182 Slatina. . . 159575 25 161284 32 324083 57 87066 — 69979 71 — — 17510 — 939 Slivnica p. Mar. 6356 96 6704 15 13061 11 6090 — 414 — 2060 — — — 103! Sl. Gradec . . 17442 91 14417 39 31860 30 5965 38 1324 — 3082 67 10786 15 228, Smlednik . . . 6067 32 6450 30 12517 62 3146 31 4350 30 700 — 1085 — 160 Spodnjaloka . . 667 55 270 — 937 55 545 — — — — — 100 — 22 Srednja vas . . 32326 46 24116 19 56442 65 10681 04 12783 17 10539 — 14353 42 428 Staracerkev . . 11133 55 10156 58 21290 03 8297 26 2296 91 — — 39 13 66 Stara Loka . . 12258 60 8711 29 20969 89 — — 2788 68 2750 — 4170 — — t Suhor .... 6478 59 5708 12 12186 71 2614 — 300 - — — 20 — 71 Sv. Ema . 1923 95 2775 28 4699 23 1431 — — — 700 — 251 90 285 Sv. Ivan p. Trstu 67446 44 62658 68 130105 12 24078 46 11561 02 13420 — 6104 — 419 Sv. Jakob ob S. 13893 64 11747 60 25641 24 7361 43 1100 — 706 38 1600 — 198 Sv. Jur j. žel. . Sv. Križ (Kastav) 25037 — 23210 87 48247 87 13257 92 13589 43 5274 — 2279 13 351 3377 82 1300 — 4677 82 630 — 450 — 850 — 2118 — 135 Sv. Križ p. Kost. 25377 90 28834 09 54211 99 3210 — 4238 34 22871 — 19108 40 J? Sv. Kunigunda . 6282 85 5730 80 12013 65 3457 98 3813 20 426 32 783 91 97 Sv. Lenart . . 48885 38 51564 66 100450 04 7849 73 35790 66 12800 — 7746 43 2058 Sv. Lucija . . Sv. Bolfenk v Sl. 1859 26 2072 07 3931 33 15 20 1300 — 639 69 80 133 goricah . . . 1302 88 1977 13 3280 01 726 63 273 — 1700 — — — 30 Sv. Bolfenk n. K. 4131 30 3712 38 7843 68 3750 — 471 70 3200 — 110 — 61 i Svečina . . . 6087 84 5705 99 11793 83 4220 — 871 90 700 — 800 — 25 Svetinje . . . 2868 87 3081 97 5950 84 2120 — 200 - 1050 — 60 41 Stoperce . . . Split .... Studenci, Staj. . Sutivan . . . 197 80 780 15 977 95 130 320 460 20 60 Sorica .... 3207 05 1444 — 4651 05 2648 — 844 — 600 — 100 — 66 Sv. Peter n. Mar. 117.2 83 2058 68 3231 51 1035 13 2057 08 100 22 Pre- Denarni Hranilne vloge Posej ila O > — © S rt Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K v K v K V K v K V K V K' v Sv. Nedelja . . Sv. Peter pri No- 64860 62 64803 82 129664 44 7086 28 316 50 43306 69 18635 63 196 vem mestu . . 15164 03 13916 27 29080 30 3120 13 856 25 11520 — 535 — 109 Sv. Petar u Šumi 1759 18 2593 93 4353 11 1650 — 500 — 1860 — 20 — 82 Sv. Peter v S. d. Sv. Benedikt v 3798 96 4226 — 173689 17 2475 10 2026 — 2200 — 170 64 Slov. goricah . 5190 31 6766 67 11956 98 3310 31 2470 07 1140 — 1143 06 259 Št. lij. pri Velenju 55094 81 56867 66 111962 47 9190 — 1520 — 250 — 17213 29 108 Št. Janž (Dolenj.) 3153 47 3665 48 6818 95 1091 41 1326 39 895 — 1590 — 161 Št. Jurij p. Kr. . 20150 09 18696 41 38846 50 6994 42 4428 96 13541 75 1101 57 460 Št. Lambert . . 2753 48 2560 37 5313 85 2111 13 160 37 — — 350 — 31 Št Peter n. K . 234791 54 238422 62 273214 16 29301 83 13289 90 199145 37 180020 80 544 Št. Vid p. Grobel. 514 66 770 10 1284 76 90 — 420 — 350 — 4 — 51 Škofja Loka . . 18208 79 20125 69 38334 48 12794 73 2283 61 4744 80 4174 80 ■H Šmarje . . 2044 21 1543 22 3587 43 102 — 190 — 1350 — 200 — 56 Šmartno p. Litiji 24225 51 25100 79 49326 30 20082 07 4257 29 2207 19 1160 — 287 Šmartin na Paki 6002 05 3026 34 9028 39 3831 — 460 — 1560 — 870 — 265: Šmarjeta . . . Sv. Križ p. Litiji Selca na Braču . Spod. Polskava . Starilog . . . Stari trg pri Ložu Studenci, Dalm. Sv. Vincenat. . Sv. Trojica . . Sv. Križ pri Trstu Sv. Lovrenc . . Št. Ilj p. Turj. . Št. Janž na Dr. p. Št. Jernej . . . Št. Vid pri Zatič. 4231 44 3938 8169 44 3760 11 338 3600 70 113 Šmartnop.Šm.g. Št. Vid p. Vipavi Št. Lovrenc nad Mariborom . . Št. Vid n. Ljub. Škocijan . . . Skale .... Št. Jurij p. Kum 7662 01 7628 1529C 01 2937 5910 1600 440 65 Šturije .... Št. Rupert . . Šmartno p. Kran. 19703 35 14924 34 34627 69 13345 26 1828 83 1480 4414 15 359 Tinjan .... Tomaj .... 3235 70 3799 86 7035 56 100 — 2140 — 1034 20 2459,72 248 5723 58 399856 9722 14 3894 — 1904 54 1400 — 1030 - 598 Tomišelj . . . 8332 24 7293.38 15625 62 5251 — 2071 38 3220 — 560 — Trebelno . . • 11462 90 1312072 24583 62 8233 28 4161 85 3803 56 2428 40 297 Trilj .... 39690 25 42439 30 82129 55 8538 01 6597 28 5705 — 18662 45 807 Trnovo . . . 56590 92 67190 35 123781 27 14482 26 31000 42 24609 20 21035 40 861: Tržič .... 9334 95 8325 58 17660 53 1840 6142 79 660 2237 84 203 Pre- Denarni Hranilne vloge P o s oj i 1 a 1 o i? g Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K v K v K v K v K v K V K v Tržišče . . . 14489 88 5007 84 19497 72 5888 20 1840 78 890 1040 Tunice .... 3407 89 2176,70 5584 59 3117 20 400 — 17538 — — — 48 Trata .... Trebnje Dolenj. Trebče .... Tučepi . . . 4426 90 5309 95 9736 85 4236 1479 16 Vitanje . . . 12509 20 12508 69 25017 89 12425 82 — — 750 — — — 18 Velke Lašče . . 102989 43 95030 02 198019 45 16953 44 8848 84 4700 — 10091 13 -(-2 Vel. Lošinj . . 344385 2300 35 5744 20 741 42 653 93 1400 — 374 — 106 Videm .... 99663 1870 99 2867 62 507 — 1400 — 430 — 200 — 200 Vipava .... 54177 63 54065 16 108242 79 25330 — 16742 53 31271 — 18522 — 1275 Višnja gora . . 74651 91 73966 21 148618 11 54518 29 13962 13 7245 60 6361 98 — Vodice (Dalm.) . 25116 77 25066 34 50183 11 169 60 9156 10 844 — 659 58 — Vrbnik .... 14896 20 12382 83 27279 03 12120 62 6410 61 2380 — 1613 — 376 Vrhnika . . . 28990'6 4 25726 58 54717 22 2039546 10690 48 6460 - 6519 77 — Vurbeig . . . 2059'10 1748 82 3807 92 1794 411 ... — — 220 — 66 Vič 1965961 19645 04 39304 65 233 31 475 55 17982 — 36 — 43 Velika nedelja . Višnjan . . . 373452 3798 58 64496 49 970 440 — 3280 — 25 — . 68 Vodice .... 12718,74 11537 78 25256 52 602067 8153 56 2920 — 1521 24 158 Vojsko .... Vače .... Vabriga . . . Vinjani. . . . Vrvari .... Vrlika .... 3015 63 3362 53 6378 16 2320 27 1328 82 664 54 47 Zagorje ob Savi 16913 24 16199 85 33113 09 3418 15 8917 65 800 3100 — Zaostrog . . . 764838 4601 12 12249 50 3590 50 2229 70 110 70 1500 26 270 Zatičina . . . 13879 50 13014 78 26892 28 2616 10680 67 — — 200 87 Zg. Besnica . . 20216 59 19957 28 40173 87 12504 80 13263 71 1900 1934 20 54 Zg. Tuhinj . . 24278 — 23110 14 47388 14 17061 63 2867 67 500 — 2420 20 202 Zibika .... 4025 37 3891 52 7916 89 180 — 54 — 470 — 3580 — 95 Zreče .... Zagradec . . . Zrenj .... 2141 42 2141 42 4282 84 1979 47 1036 50 30 Žiče 11042 99 10943 34 21986 33 509 — 920 — 1700 — 443 76 Žiri 27152 48 26297 92 53450 40 16017 34 11866 37 13741 — 8057 50 296 Žužemberk . . 15052 38 12730 22 27783 60 7554 43 910 70 3601 06 2991 69 — Velikovec . . . 54219 77 41485 77 95705 54 15644 76 26506 81 6410 6128 21 639 Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze“ Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.