~ M '	4
rroump and mwubptd troo g—g (g«. attttootpbt « act or will miiwLiAtTn^(maof mToiLi.T.iTM»<«iPrW\itB«WN.rE^
Največji ibvtnild dnevnik t Zdrwimffi driavah.
Vel j« n celo leto.........$6.00
Se pol leta...............$3.00
Za New York celo leto----$7.00
Zt inosemiivo celo teto.-.. $7.00
The largest Slovenian Dally In the Ukilled States.
lined every day except Sundays and legal Holidays. 76,000 Readers. ~Wm
GLAS 1TAR0DA
• List slovenskih delavcev v Ameriki.
TELgrow; 2876 OORTLANDT._Entered as Second Class Matter, September >1. 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March a, 1879.	TELEFON: 4687 OORTLANDT.
WO. 163. — STEV. 163._NEW YORK, THURSDAY, JULY 14, 1921. — ČETRTEK, 14. JULIJA, 1921.	VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.
SENAT PROTI N 0YI SUHI POSTAVI
F&NATORJI LODGE, WADSWORTH IN KNOX SO SMEŠILI KONGRES KOT ..DOKTORJA". — ŽALITEV PROFESIJE. — OSEMNAJSTI AMENDMENT DEL USTAVE.
Washington, I). O. 12. julija. — Dodatna priloga za prisilno izveden je prohihicije, ki je bila sprejeta v poslanski zbornici in s katero se je še bolj poostrilo prohibicijske predpise, je bila danes v senatu zopet izpostavljena hudim napadom.
Senator Lodge je trdil, da so po njegovem mnenju določbe v predl««(fi. ki skušajo regulirati uporabo opojnih pijač- v zdravniške *vrhe, najbrž protiustavne in v tej trditvi ga je podpiral senator Knox iz Pennsylvania. Senator Knox je rekel, da se tiče osemnajsti am»»ndir,/ht opojnih pijač v pitne s vrhe, ne pa v ,. pitne in zdravniške svrhe."
Senator Wads worth, ki je pričel z napadom na predlogo, jo je obsodil kot fanatize min pova bilo na uarod. naj krši postavo. Določbo, ki omejuje množino opojnih piifč, katero sme predpisati zdrav-l ik. na pol pinta v desetih dneii, je obsodil senator kot nesramno terl p red> t a v I j a ječo žaljenje cele zdravniške profesije v Zdluženih državah.
—	Kadar podaja kongres. — je rekel senator, — svoje mnenje glede zdravniških zadev proti naziranju in mnenju zdravniške profesije, potem se mi zdi. da je šel kongres predaleč. Jaz poznam želje zagovornikov prohihicije, da se jo izvede ter tudi vpoštevam dejstvo da je osemnajsti amendment del ustave Združenih držav in vsled te- I ga sem tudi za izvedenje tega aincndmenta. Ne vidim pa. kako bi ta l predlagana postava pripomogla k izveden ju prohihicije, kajti po mo-( je mnenju je to le povabilo, da se krši postavo.
—Ta predloga omejuje množino pijače, katero sme predpisati pacijentn zdravnik, do pol pinta na deset dni. To pomenja. da za-Tvkuje kongres zanesljivemu zdravniku pravico predpisati bolniku 1 to, kar smatra zdravnik potrebno za zdravje bolnika. Prosil bi sena- i torje, naj ?e spomini jo na epidemijo španske inflenee pred par leti. Spomnili se bo*te, kako so v onem času zdravniki, zanesljivi zdravniki, prosili svoje prijatelje, naj jim pomagajo dobiti žgane pijače, da rešijo življenje pacientom. .Jaz osebno poznam zdravnike navVjrga ugleda, ki so hodili naokrog med svojimi prijatelji, tla do- * be žganje, ki je bilo potrebno v boju proti tej kugi.	2
—	Vsak senator, ki ima le eno unčo zdravetra razuma, ve, da je i v slučaju pljučnice potrebno več ko. en pint žganja za dobo desetih 1 dni. To je množina, ki je sedaj dovoljena po postavi, katero skušamo * sedaj poostriti. Ta predloga skoro popolnoma onemogoča zdravniku 1 pokoriti se postavi.	_
—	S tako zakonodajo boste le pomnožili število onih. ki sedaj na vse mogoče načine kršijo postavo. Ali ne smemo še nadalje zaupa- i,
ti svojim zdravnikom7 Ali moramo res reči zdravnikom : _ Vi smete1
predpisati v zdravilne svrhe toliko alkohola in niti kapljice več. — Z .Ta/ hočem enostavno dati iwaza svojemu protestu proti tej akciji C hongresa. Mislim, d* je fanatizem in vi ne morete iti naprej po tej 1 poti ter obenem pričakovati, da boste vzbudili v duhu naroda pristno 1 spoštovanje postave in konštit.lcije.	t
AMERIŠKI PARNIK V OGNJU.
London, Anglija, 12. julija. — Ameriški parnik Western Front \/ SeMtla, ki je odšel iz Jacksonville. KI« , dne junija, je v plamenih šest milj južno od Bishop's Rock t« r mu ue more nikdo pomagati. Angleški parnik "EarP* je vzel! posadko na krov ter jo izkrcal na St. Mary'* Island.
Na krovu pamika se je završila eksplozija, ko se je nahajal neka 1 ko deset milj južno od Bishop's1
Rock. Enega člana posadke se pogreša in več jih je poškodovanih.
Vsaka pomoč je bila izključena, ker se je požar razširil z velikansko naglico na vse strani ladje.
USTRELIL ŽENSKO V POSTELJI.
Brockton, Mass., 11. julija. _
(Thomas HawJey, čevljar, je ustre-Jlil lieko Mrs. Jdo Park, ko je ležala v svoji postelji. Nato je od-fdal tri strele v svoje lastno telo ter umrl kmalu nato.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
M pot©« Ml« banke Ixvriujejo po niski eenl. aanealjiTo hi hitra (Vfteraj to bil« nafta cene altdeča:
JUGOSLAVIJA:
Razprtija mm udu je poite in izplačuje "Kr. pofttni ftekovnJ tad" in "Jadranjka banka" t Ljubljani.
300 kron .... $2.20	1,000 kron .... $ 7.00
400 kron .... $2 90	5,000 kron .... $36.00
500 kron .... $360	10,000 kron .... $69.00
ITALIJA DT ZASEDENO OZEMLJE:
Rarpotlja na ndnje fcoite in iaplačuje "Jadranska banka" ? Trata.
60 lir ...... $ 2.90	600 lir ...... $25.50
100 lir .......$ 5.30	1000 lir ...... $50.00
300 lir ...... $15.60
HEHftKA AVSTRIJA:
Bupoifljt na sadnje poite In isplaftnje •'Adriatbehe Bank' mm Dvoajv.
1,000 nem^ko-avstrijskih kron ____$ 2.30
6,000 nemško-avstrijskih kron ... $ 10.60 10,000 nemško-avstrijririh kron .... $ 21.00 60,000 nemsko-avstrijskih kron____$100.00
Vrednoet denarju sedaj ni stalna, menja se Takrat »epričako-▼eno; U tega razloge nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej Ml rsAnaamo po eeni istega dne ko nam poelani denar doepe t roka
Kot generalni zastopniki "Jadranske Banln" In njenih podrt* nie imamo sajamčene izvanredno ugodne pogoje, ki bodo velik« ko, rieti se one. ki ee ie ali se bodo posluževali nafte K^iif^
v	t
Dmr mmm j« podati aaJMj 90 Dauastto Mmmj Order, all pi f Hov Torte Bank Draft
Frank Sitar Stih Bari	mch^sh* uti
/
HERBERT HOOVER 0 DELAVSKEM POLOŽAJU
.	. 1 . _
Hoover je rekel, da je višek industrij alne depresije prekoračen. — Izvoz bo uravnal stvari.
Boston, Mass., 12. julija. — MS smo šli skozi številne depresije izza Državljanske vojne ter prišli tudi preko v.ška sedanje. — je rekel trgovinski tajnik Herbert Hoover v neke-m nagovoru ob priliki narodne čevljarske in usnjarske razstave.
Tekom nekega pogovora je re-ikel tajnik Hoover, da so tvorniee za izdelovanje čevljev v Massachusetts sprejele naročila za mi-ljone čevljev iz Rusije Plačilo je bilo takoj storjeno z zlatom, katero se je stopilo ter poslalo skozi Švedsko. Tozadevne transakcije so bile izvršene na reden način ir. velike pošiljatve so bile so bile že izvršene. Hoover je nadalje rekel. da kupu 13 Rusija v tej deželi poljedelsko orodje.
—	Opaziti je čustvo nemira ali celo pesimizma, — je pričel Hoover, ko je nagovoril delegate čevljarske obrti, — glede* bodočnosti naše zunanje trgovine, katerega čustva pa jaz ne delim.
—	Naši ek-;porti in importi, — je nadaljeval, — tekom preteklih par mesecev so padli za nekako petdeset odstotkov v vrednosti v primeri z lanskim letom. Nekatera f krčenja izvoza in uvoza je pripisovati padanju cen, ne pa toliko padanju obsega importov in ek-sportov.
—	Laliko rečem mimogrede, da je naš celi standard življenja v veliki meri odvisen od naših importov in da so naši eksporti ali irrozi veliko ravnotežno kolo za našo produkcijo. Izvozi so bistveni za stabilizacijo naših industrij, ze cene, plače in zaposlenost delavcev. Dočitn krijejo naši izvozi 1 • majhen odytotek naše skupne pr'»drkcije obsegajo na drugi strani velik odstotek gotovih industrij. Tako izvažamo naprimer dvajset odstotkov naše pšenice; šestdeset odstotkov našega bombaža in 75 odstotkov našega bakra, ne da bi omenil druge stvari. Če ne najdemo trga za produkte naših velikih industrij, bomo še nadalje držali v revščini nekako 25 milijonov našega naroda.
—	Mi smo danes edini veliki vir povečane produkcije živil. Evropa mora in bo dobivala velik del živil, katera je preje dobivala iz Rusije. Jaz ne vidim nobenega temeljnega vzroka, zakaj bi še nadalje ne izvažali približno istega obsege živil kot smo jih izvažali v teku zadnjih dvanajstih mesecev. Edinole 1o. in celo vspričo sedjCDjih cen, bi pot rojilo obseg našega izvoza živil pred vojno ter bi predstavljalo več kot šestdeset odstotkov cele naše eksportne tr-govhie. tfired vojno.
ULSTER JE PROTI ; IRSKI REPUBLIKI
^ Danes se je začela konferenca med Lloyd Georgom in de Valero. — Nemiri v Belfastu.
I.ondon, Anglija. 13. julija. — Danes popoldne ob polpetih se bo-|sta vprvič sestala predsednik irske republike Eamon de Valera in Lloyd George angleški ministrski I predsednik. Konfcrenca se bo vršila v oficijeh:em stanovanju slednjega.
Irci pravijo, da se bo v Dublinu, lie pa v Londonu odločilo, če bo mir med Irci in Angleži ali ne. I)e Valera bo skrbno premotril Lio3'd Georgeove predloge, stavil svoje protipr^dlogc zadnjo besedo bo pa izrekel sinfajnski parlament v DuDlinu.
Zastopniki iz Vlstra so odločno p roti irski republiki.
Belfost, Irska, 13. julija. —* Premirje je bilo prekinjeno, ko so izbruhnili danes popoldne na cestah veliki nemiri. Več oseb je bilo ranjenih.
PARIZ SE PECE IN KUHA.
Pariz, Francija, 12. julija. — Vznemirjen vsled možnih zlih posledic dejstva, da bi težko oblečene in oborožene čete korakale pri slavnosti ob priliki proslave Padca Bastile, due 14. julija, je senat glasoval za kaneeliranje vojaških parad in revij. Ta akcija je bila storjena, ko je priplezal termometer do 97 stopinj Fahrenheita v senci, kar predstavlja rekord od leta 1911 naprej. Vremenska opazovalnica pa pravi, da bo postala vročina še hujša.
NOČE PLEMIŠKEGA NASLOVA
Chicago, HL, 13. julija. — Dr. Tredbar-Drosten iz Aurora, 111. bo ostal rajše ameriški državljan kot pa evropski plemič. Pojasnil je, da je njegov oče, baron Drosten, lastnik transpacifičnega brodovja ter velikega posestva v Švici umrl ter mu pustil tri milj one frankov.
—	Lahko ohranijo naslov zase, — je rekel zdravnik. — Jaz sem ameriški državljan ter mi to ugaja.
Poslal je v Švico nekega odvetnika, da kolektira denar.
—	Nadaljne veliko, a negotovo jpremaknenje svetovnih sil bo prišlo iz Nemčije. Nemčija je ostala brez zadostne množine zlata, brez zunanjih posestev in vsled tega brez zunanjih trgovskih zaslužkov
ali dohodkov. Vsled tega mora plačevati večinoma potom prodaje svojega izdelanega blaga v inozemstvu. Brez ozira na odškodnino mora tor?j prodajati blago v inozemstvu r množinah, ki so potrebne, da si kupi živila ter suro-
lyine. . ______
EKSPLOZIVNE SNOVI V BANČNIH BLAGAJNAH
Proti shranjevanju eksplozivnih snovi v Safe Deposit predalih. — Zločinec jih je shranil v banki.
Philadelphia, Pa., 12. julija. — Dosti nitroglicerina in dinamita, dr povzroči veliko škodo, so našli danes v neki safe deposit baksi v eni največjih bank tukajšnjega mesta.
Te eksplozivne snovi so našli mestni detektivi potem ko je Joseph Berger, ki služi svoj termin \ neki elevetandski jetnišnici radi uloma priznal v nekem pismu na svojo ženo. da je skril materija! v banki. Ker se je bal, da bi 'lahko kak brezskrbni uslužbenec povzročil eksplozijo nitroglicerina. ki bi ubil dosti nedolžnih ljudi, je prosil Berger svojo ženo, naj odstrani vsebino dotične škat-1 jc, "predno bi imel smrt Bog ve koliko ljudi nt> svoji vesti."
—	"Jaz no bom prišel tukaj ven skozi številna leta, — je pisal zločinec soglasno s policijo, — in neprestano me je navdajal strah, da se bo nekaj zgodilo, vsled česar bo eksplodiral oni nitroglice-rin.
—	Ni t ro glicerin in dinamit se nahajata v ženski ročni torbici. Nekdo je lahko nepreviden in če b! storil kaj takega, je tam dosti eksplozivne snovi, da zleti v zrak celi mestni blok. Na tisoče nedolžnih ljudi bi bilo ubitih,
—	Prosim te, stori nekaj, pred-no bom imel na svoji vesti smrt Bog ve koliko ljudi.
Kakorhitro je žena prečitala pismo, je pisala ravnatelju banke ter mu sporočila, da se nahajajo v blagajni eksplozivne snovi. Navedla je tudi ime, pod katerim je bila dotična baksa vzeta v najem.
Mestni detektivi so bili takoj pozvani v banko in ko so odprli bakso, so našli žensko vrečico vsebujočo pol pinta nitroglicerina ter kratko paiico dinamita. Izvanredno previdnost se je uporabilo pri odstranjenju vsebine vrečico in detektivi 50 bili prisiljeni nositi te eksplozivne snovi skozi ob-ijudeni trgovski mestni del na policijski glavni stan. Takoj vpri-zorjena uradna preiskava je potrdila izjavo 3ergerja.
Berger, ki je star 31 let, je znan policiji tudi kot John Smith. Aretiran je b»l \ Clevelandu radi uloma v neko banko in pred nekaj meseci je bil obsojen na večletno jeeo. Glasi se, da se je vdeležil tudi 1 epa v eki prodajalni za obleke. —
Domneva se, da bo korak, katerega je storii. da je namreč razkril navzočnest eksploznivnh snovi v banki, eventualno pripomogel, da se bo skrčilo število let, na! katere je bil obsojen.
■11 OSS IB B9 DBS BB
m	'	a 1 ■ ^ ............
Pred kratkim je naznanila angleška admiraliteta, da bo v bližnji bodočnosti poslanih stotrinajst an-g-leških bojnih ladij v penzjon. Si ka nam eno predstavlja. Ladje b odo razdejali ter porabne dele po.
rabili pri gradnji drugih.
MEHIŠKE UNIJE SO ZA VLADO
TAJNIK ZA NOTRANJE ZADEVE, CALLES, JE IZJAVIL, DA SE BO VSAK POSKUS NEREDOV ZATRLO Z VOJA&KO SILO. — IZJAVA GLEDE MEDNARODNEGA POLOŽAJA.
Mexico City, Mehika, 12. julija. — Vlada se je sporazumela 7. delavci in nikakih zadreg ali trublov ni pričakovati v petrolejskih okrajih. Glasi se, da delavski voditelji spoznavajo težavni položaj vlade in delavske unij« delujejo baje roka v roki z vlado, ki je trdna v svojem sklepu, da zatre s silo vsak poskus, katerega bi morda vpri-zorili ekstremni radikalci v namenu, da se okoristijo s položajem.
Mehiški tajnik za notranje zadeve, general Calles, je rekel v nekem pogovoru s poročevalcem newyorskega Times:
—	Mi spoznavamo, da je bilo odpošiljatev bojnih ladij v Tiimpi-co pripisovati nesporazumu, a ne moremo reči. če je treba to pomanjkanje spoznavanja pripisovati nevednosti ali pa slabi veri. kajti stvar vlade Združenih držav je, ugotoviti to. Mi pa vemo, da so že nekaj časa o petrolejskih interesih krožile, vesti, ki bi lahko n.ipOtile uplivne ljudi v Wasliingtonu, da bi prisilili Mehiko k sprejemu njih želja.
Glede mednarodnega položaja je rekel Calles:
—	Priznanje je stvar Združenih držav. Mi r.kušamo svoje najboljše, da utrdimo vlado ter damo Mehiki pošteno, čisto administracijo. Ako noče Washington za enkrat priznati mehišks vlade, je to njegova zadeva, a če ne bo nasprotoval mehiški vladi ter nam dal priliko pokazati z dejanji in delom, ne pa z beseefami, da smo v resnici mislili, kar smo pogosto ugotovili in če bo dal mehiški vladi priliko, da razvije svoj program, potem bo naša vlada dokazala svetu, da smo odkritosrčni. Mi želimo živeti v soglasju s celim svetom in kot pošte-na vlada iščemo le prilike, da plačamo, kar smo dolžni, a mi moramo delati, da nanovo zgradimo svojo deželo.
Ko so ga vprašali za njegovo mnenje glede podpisanega protokola. je general Calles izjavil, da prevladiije v Združenih državah napačna ideja, da je bilo odklonitev podpisa pripisovati zahtevam Združenih držav. S Francijo ali Anglijo bi se .'.godilo isto. Mehiški predsednik nima nobene pravice podpisati dogovor z drugim narodom.
—	Vzemimo, — jc rekel. — da bi predsednik Obregon podpisal kak dogovor s kako deželo, brez odobrenja obeh hiš kongres*. Kaj bi se zgodilo? Predsednika bi se stavilo pred obtožbo ter odstavilo. Kako dolgo bi potem trajala vlada? Nato bi prišla nova revolucija 111 povratek stanja anarhije, ki bi povzročilo takojšnjo intervencijo.
General Calles je trdil, da je sedanje stanje delo nekega odločnega ameriškega politika, kojega špecijaliteta je zahtevati, da Mehika nekaj podpiše.
—	Ta politik pozna psihologijo Mehikancev, — je rekel. — On ve, da bi narod nasprotoval in ve tudi, da bi obe zbornici odklonili predsedniku tako avtoriteto. Ve pa tudi, da bi naslednji korak povzročil intervencijo
—	Jasno je, da j<? igra tega moža dovesti do intervencije, a ie dosti premeten, da prikriva svoj resnični motiv.
Glede petrolejskih družb je rekel Calles, da dve dejanski deluje ta za intervencijo, ne le potom propagande v Združenih državah, — trmveč tudi potom plačanih agentov v Mehiki.
Washington, D. C. 12. julija. —Konfederacija železničarskih organizacij v Mehiki je sporočila predsedniku Gcmpersu brzojavne proteste proti povratku ameriških bojnih ladij v pristanišče Tampi-co.
—	Mi mehiški železničarji, pripadajoči konfederaciji žele/ničar-
skh organzacij v službi mehiških železnic, — se glasi v poročilu, __
hečem 3 protestirati z vso energijo in vso odločnostjo pred vami sodelavci v Združenih državah, proti stališču, ki ga je zavzela vlada Združemh držav, ko je poslala bojne ladje v pristanišče Tampico ter kršila s tem suverenost neodvisne mehiške republike.
Gompers ni dosedaj poslal mehiškim železničarjem še nobenega odgovora, vendar pa se plaši, da pripravlja tak odgovor.
JUKON IN PROHIBICIJA. [;
--r
Dawson, Y. T., 11. julija. — Ju-j kon glasuje danes, če naj postane < teritorij popolnoma suh ali če naj < ostane v veljavi sedanja postava, 1 ki dovoljuje importiranje opojnih ] pijač. Prodaja opojnih pijač v < teritoriju je bila prepovedana pred 1 enim letom.
" "t 1
JAPONSKI KRONPRINC V 1
RIMU.
Rim, Italija. 13. julija. — Kron- 1
S rine Hirochito iz Japonske je ] ospel včeraj v Rim. Sprejel ga , je seveda kralj na postaji in oba ^ sta se odpeljala po cestah Kima v Kvirinal.
Princ se je moral dvakrat pokazati na balkonu Kvirinala, da se odzove nazdravljanju ljudske množice.
1
T AFT KOT VRHOVNI SODNIK, j
* ■ ■ i
Washington) D. C., 11. julija. — , Prejšni predsednik William H. ] Taft bo prisegel danes kot sodnik ' vrhovnega sodišča Združenih dr- ' žav.
V par dneh bo odšel Mr. Taft ' v New Haven. Conn., da prekine svoje zveze z Yale vseučiliščem, nakar bo odšel v Murray Bay v Canadi za ostalo poletje.
OBRAVNAVA PROTI MRS. KABER.
--v
Cleveland, O., 12. julija. — Eva Ivaterina Kaher bo pričela danes s svojo obrambo proti trditvi dr-| zave, da je zasnovala umor svoje-,
J ga moža, Danela F. Kaber, iz Lake-iivood.
; Država je včeraj zaključila slučaj z izjemo ene priče, prejšnjega okrajnega coronerja Jacobsa, ki bo priča, da je Haber umrl na ra-rah, prizadetih z bodalcem morilcev, o katerfh trdi država, da so bili hajeti od Mrs. Kaber.
Vsled izreka sodnika Bprnona ne more porota spoznati Mrs. Kaber krivo umora s pomočjo za-strupljenja. Ta točka iz obtožnice je bila umaknjena na koncu pričevanja. Če bo spoznana krivo, mora biti spoznana raditega. ker je sklenila zaroto, da umori moža s pomočjo bodnlcev.
Potni listi.
Po najnovejši odredbi belgraj-ske vlade dobe Jugoslovani potne liste samo tedaj, ako prinesejo s seboj kako listino iz etarega kraja, da je razvidno, od kod je doma. Take listine so: Stari potni list, delavska ali vojaška knjižira, krstni list in domovnica.
Navadno pismo ne zadostuje več.
Kdor tedaj nima nobene take listine, pa želi potovati v stari kraj, naj piše županstvu one občine, v kateio je pristojen, po do-movnico, potem bo šele mogel dobiti jugoslovanski potni list.
Nikdo naj tedaj ne pride v New York v namenu, da bi potoval v stari kraj, ako nima kake gori omenjene listine.
Frank Sakser State Bank, 82< Qertlandt 8L, New Yoari^^N.Jj.
"GLAS NARODA"
■UVINUUI MMl_Yi
■imp ruBuWooovAii
--LOUIt MWIWIC. .......ni|
—	»X ......... — Abovm omokni
M CortfiXt »nit ■iiiiiH Mwfcm—. W— Y—H City. N. V.
_— NMIII* aw	<w ItviiwH —dlt m »Urttor.
____1
ta mm m* vau« M m AmM z« nm v«rtc u miq m*	trw
I" Canatfa MJQ mm M M*a	MJO
S faLt^Mta	MJM ZM	U c#lo 1MB	97M
• L A • N A R • • A
(V*lM «f tM PMPt«) •» HBM Mn tar tneapt twrfan u* iMai __»l»Hmo» rtr W— _
><m»1ii«iii> M -miHiirt
If pojmu !■ tiilaortt — — BrtobCaJaJo. Denar naj — bl—oToH »O-•o Momt Order. Pri wrmnaM kn)» naročnikov proatmo. 6» M ■■■ _trni »r«Jttd» WnHM» »a—i. te	najd—o nulomite*._^
• LAINARODA ■ farttaNt BMal Borcu«* of Manhattan. NM Vtrft. H V. _T—»»on«: CftUntft «7t__
H
_^^^^^_
MALO ODGOVORA.
X	_
V dauastiji številki Glasila J. S. K. J. je član te Jeduote, Mr. Pezdire, nerodno zamenjal Glasilo z dnevnikom Glas Naroda.
I "prava Glas Naroda j«* potom trgovskega dogovora z glavnim odborom določila vsak teden po enkrat gotovo prostor za Jediiotine zadeve.
Urednik te^a oddelka je dobil iz glavnega urada iianx-ilo. da ne sine sprejemati dopisov oziroma razprav, tikajoeili se politike ali verskega prepričanja, par pa le stvari, ki so namenjene splošnemu dobrobi-tu Jed note.
Uredništvo Glas Naroda pa ni s to pogodbo sprejelo nobenih obveznosti glede svojega pisanja ter izražanja svojih nazorov.
Ako bi bil dotieiii članek v Jednotinih kolonah, bi imel Mr. Pezdire eisto prs\y, ker so bile v njem res stvari političnega značaja.
Objavljen je bil pa na uredniškem mestu G. N. kot so oba vi jene tukaj tudi naslednje besede:
Urednik nestrankarskega lista ne sme imeti vezanih rok. Kakorhitro ima vezane, ni list ver nestrankarski rednik ni več samostojen, ker ne sme izražati svojega prepričanja, ampak pisati edinole diktirane besede.
Nihče ne more zameriti, če se bavi (ilas Naroda s tako pomembno zadevo kot je znižanje plač glavnih Uradnikov »JSK.I. O bi se tak predlog tikal glavnih uradnikov kake druge organizacije, je vsakdo lahko prepričan, da bi Glas Naroda istotako resno nastopil.
Le poglejte malo, koliko so plačani razni imijski voditelji. Kljub temu, da je delavstvo v pomanjkanju, jih z veseljem plačuje, ker ve, da so oni njegovi edini zaščitniki in borilei za pravično delavsko stvar. Z jet-notinimi odborniki je zadeva približno ista. Kdor pravi da ni. ne zastopa prevdarnega stališča.
Mr. Pezdire je pa prevdaren človek, že vsaj toliko ga poznamo iz njegovih dopisov in razprav.
Glas Naroda si ne bo nikdar pustil kratiti pravic izražanja svojih nazorov.
<JIas Naroda ni glasilo nobene politične klike, in je za vse, kar poroča, sani odgovoren
Glasila nekaterih drugih Jednot so glasil* druge baze. rianstvo dotičnih Jednot mora plačevati težke denarje, <La zamorejo uredniki preparirati člane zase in za svoje politične namene.
VfVIANI 0 AMERIŠKIH ODLICNJAKlH
Rene Viviari. bivši francoski ministrski predsednik, ki se je pred kratkim vrnil a- Pariz s svoje misije kot poslanik, je obja vil svoje vtise glede predsednika Hardinga. državnega tajnika Hug-hr*a. senatorja Lodgea in drupih v daljšem članku, ki je izšel v listu „Je mu* tout".
—	if.irdingti ni treba znati francoski, kajti on govori z o<"*mi, — je rekel Vivian i o svojem sprejemu v Bfli hiši. liivši francoski ministrski predsednik vidi vezi med Francijo in Ameriko še bolj ojačene vuled svojega obiska.
—	Pogosto se me je vprašalo, čc nepoznanje ameriškega jezika nr ovira onih Francozov, ki pridejo v stik z Amerikam i. Da in ne. Pogosto je kretnja, pr>«Hed več vreden kot |vi bt sede. Razentega pa so besede, ki so skupne obema .jezikoma. K tem u pride še to.da razumejo številni Ainerikanei. ki so prišli med vojno v Francijo, toliko francoski, da lahko slede pogovoru, čeprav ne znajo govoriti.
Mr. Harding govori v resnici s svojim pogledom. Njegove vc-
oči, blesteče od dobrote, se ozirajo v vas trdno ter prodirajo v dno vaše duše. Lice je veselo, a njegov oči predstavljajo najvčjo mič nobt na njem.
—	ilr. Harding pa ni le dober ir. mehkočuten človek, kajti tekom silne kampanje je pokazal, da je zmožen tudi nastopa.
—	Mr. Hughes, državni tajnik, izgleda bolj resno, kot se spodobi juristu. On je odvetnik a proti javnemu mnenju se odvetnik ne izgublja v formulah, — pač pa hoče imeti dejstva. Mr. Hughes je bi! oni, ki je uveljavil novo ameriško politiko in sicer na temelju enega dejstva. To dejstvo je obstojalo iz odpora Nemčije.
—	V veliko zadovoljstvo mi je bilo tudi zopet videti senatorja Lodg.»a, predsednika senatnega komiteja za zunanje zadeve, ki je bil tako odločen naš prijatelj tekom onih strašnih -dni. Senator Lodge prihaja iz Bostona, kjer se je culo prve govorice o revoluciji. Dne 14. julija 1918 je imel oni davni govor v setnatu, v katerem je rekel, da je treba nadajevati z vojno, dokler ne dobi Francija nazaj Alzacije in Lorenske.
—	Sestal sem se z različnimi nadaljnimi odličnjaki, a pred svojim odpotovanjem sem hotel šc obiskati grob Uoosevelta, v Oyster Ea3*, dve uri vožnje ir. New Yorka.	'j
Tam je bilo v pričetku avgusta leta 1914, ko je Roosevelt spre jel obisk nekega nemškega častnikr., poslanega iz Washington«, da ' prinese posebno poslanico svojega mojstra, nemškega ce«^rja. j
—	Gospod, dobil sem od cesarja naročilo, da vam imam čast spo-počiti, da je vojn« napovedana. On je mislil, da ste pozabili, kako ste
East Worcester, N. Y.
Že dolgo ni bilo nobenega gla^u v javnost i i/, te far merske nu.st-1-l»ine. Mogoče že kilo misli, tla smo \si "zniufali" ali da nas je slana pobrala. Toda temu ni tako. Mi še vedno životarimo in od časa do časa si prrv>ščimo tudi kaj veselili uric.
Nekaj takega nas je doletelo v nedeljo :>6. junija. Ta nedelja je namreč ona, pri kateri imajo besedo naši Janezi Knrtuiki. Pa sta si zmislila dva tukajšnja moža Mr. Zemlak in Mr. Muc, ki spadata pod okrilje Janeza Krstnika:
Danes praznujeva svoj god, napraviva veselico, da se bo še kdo drugi veselil poleg naju." In res. sklenjeno, storjeno! Kmalu po 12. nri r. o 'K* za«'-i'li zbirati številni ljudje in začela se je zabava, h*milila se mi je miza pod težo sladkih potic, donisčih šunk in drugih dobrot te«ra sveta, napravljenih p;* receptu Mrs. Zemlak in Mrs. Muc. Ako bi največji potičar. Terbov-I eev Tone, vedel /.a te potice, stavim sto proti eni. da bi bil tu ta dan. Ko sta pa še naša slavljenca. Mr. Zemlak in Mr. Muc, začela donašati svoje izdelke, prišlo je veselje do vrha. Jaz sem st- samo čudil, ko sta začela Mr. ZemJak in j Mr. Muc prepevati naše narodne jpe.vini. Moža sta že v letih. toda iglas njima je mladcu isk i. Že pozno n« poldne, ko nas je delo začelo
I klicati vsakega na svoje mesto i
smo se razšli z eno mislijo: lepo je j bilo.
Pri družini Martina Pavlič se je oglasila Mrs. Štorklja in jim pustila v dar malega farmerčka, ki bo v doglednem času pomagal svojim sta rišem farmati.
Naročnik.
Po pennsylvanskih livadah.
Lepo je junijsko ali julijsko jutro. ko milo pokuka smehlja joče solnčiee izza gora in ti ptičiee izapojo jutranji pozdrav, j Ivo sei.) se pred nekaj tedni prebudil v oni tiiiaio zaspani dol mu sem jo mahnil tam. kjer lepše soln-ce sije, veterc bolj hladno pihlja.
Kakor nevesta pred oltarjem, ko je veli gosfmd. naj reče: ja. I sem jaz držal, ko me je vprašal j moj nekdanji boardingboss v Lu-•cuisborški vasi. če ga bom popil jen kozaree. Kako srce bi vendar, (mogel imeti, če bi se predrzni! reči: ne. Malo boječe sem bleknil: ja. dasi mi se je srce veselja poskakovalo.
Gori na hribčku, daj jim Bog zdravje gospodičem petelinčkom in gospicam čikencam, — da ne pozabim Lojzeta, ki je skrbel, da j niso te uboge čikence zmrzovale ,od zunaj — obračal jih je po za-I kurjeni peči ter jih predstavljal ' »»am slavnim pečlarjem na veliki ipogrnjeni mizi.
Da ste me pa videli na Homer-,iu ! Tako ponosno in pokonci se pa še menda nisem držal. Kako bi se' pa ne! Veste, naletel sem ravno' na cirkus ljudi od samega zlodjaj punc vsake vrste! Tam zvoni1 zvonček, ljudje skupaj, staro in| mlado, da se je vse trlo. kaj bo za en špas.
Na visokem odru stojita slovenska fanta, oblečena kot plavaea -tiste kratke petelinove hlače. Kaj delajo fantje, si mislim, plavali ja ne bomo po suhem? Kar zaslišira govornika: Kdor ima korajžo tale fanta premeta*i. dobi petnajst dolarjev! -- Kmalu zatem mi se-žeta v roko kot moja prijatelja.
Ljudje so zijali misleč: ta-le jih bo turnal. zato jima sega v roke.
Vse okoli mene, jaz pa sem sukal klobučk, zdaj na levo. zdaj na de sno, prižgal debelo cigarco, vler| kel na vso moč, da se je kadilo okoli mene kot iz tovarniškega dimnika, kadar obratuje s polno paro.
Da ne bi radovedneže preveč skrbelo, kdaj se .pograbimo, sem jo odknrfl proti Roekwoodn. Tamkajšnji hotelir Martin me fpravi v svoje "motovilo'* in pelje naravnost pred vrt, tam kjer- je
Rupnikov fant utrgal cvetko, za-*» risk al in se poslovil od nas peč-larskih grešnikov.
Da pa prepreči silne demonstracije od strani ostalih fantov,' preskrbel je drugo rožico iz stare« domovine, ki jt- v ponos slovenski t naselbini v Rockwoodu. N«' bom pozabil gostoljubnosti v hiši Mr. j Jos. Hočevarja, kakor tudi več drugih Slovencev.
Vse bi še brio, le ti muzikantje, h katerim sem bil dodeljen tudi jaz (seveda, ker je manjkalo še ene dobre moči), ti so pa od sa-' mega zlodja počasni. Za prihod-! nja godovanja naj bi vzeli kon-j trakt, ali pa precej zjutraj začeli.' da ne bo spet kake pomote.
Jaz pravim: e:i l>o«r. en svetnik.! pa en glasni muzikant, da bi vse ljudje en dan obdajali svoj god.
Kaj je tretja toliko tega trubelna. * |
Na farme v rejo željce ui na far-1 mah je veselje, sem dejal.
Blizu Boswcll leži iprijazua farma rojaka Johna Zorko. Tu se razjasni oko.	) ^jj
^li-^lil sem si: Ko bi hotel kak jte vrste farmer resigtiirati vsaj /.<i j par mesecev in na njegovo mesto! da ti stopi en pošten pečlar! j Pomislite, cele divizije kuretni-ne in ne vem koliko polkov tt|>e-jhačev. ali kot jih eni nazivajo — pujski. Ali bi ne bila to prijaziui .'služba za lačnega pečlarja ? Ma'oj j težko sem odšel, pa naj bo. I Ker se mi je ** kompos"" nekako |/-mešano Mikal, sem J<> zavrzil tudi i na Ralphton, kar ine pa ni prav jivič ujezilo, (iitzolina mi tako in j {tako manjkalo, kar pa ralpliton-j skim post režiji vim Slovencem ni j ,treba še posebej praviti. Priue.-'i so mi ga iipkaj kozarčkov, in kmalu se je jeziček zavrtel.
Z<laj sem j>a na letovišču v prijaznih' parkih na New Florece. ka-l tere kontrolira Frank Markič &■ Kordan Co.
| Zabav nam ne manjka. Kdor je
1 hodil po različnih parkih, ta že ve.
Vidijo se vsakovrstne zanimivosti. Ptice od najmanjšega komarja pa do orjaškega petelina: zverina jod jezične žabe do mogočnega] jazbeca.
Fantje se tu drže trdno pečlar-! <kih postav, zato se tukaj solnčne' rože ne drže. Voda je, da ji ni para. Za rene imamo pa onega, ki ga Mr. Volstead nj* more in ne more videti v svojem želodcu.
Za delom hoditi je pa dandanes joj! Po nekaterih krajih se še nekaj kolesa vrtijo, ali boss se drži kot šestnajstletna lcrasotica, Če kakih sedemnajst sniibačev okoli nje hodi.
Planincev Zane.
Washington, Pa.
Namenil sem se naipisati nekaj vrstic iz tukajšnje naselbine. Kar se tiče delavskih razmer, je slabo kakor povsod.
Nesreča pa tudi ne /počiva. Dne 30. junija je v ManifoJd premo-go-rovu u'bilo rojaka Johna Ga-»pa-ric. Star je bil 46 let. doma iz vasi 1 Dvor je pri Cerkljah na Gorenjskem. Ker je bil še malo časa v [tukajšnji naselbini, bi rad izvedel od rojakov, če se nahaja kaj njegovih sorodnikov, da se zgladijo. On je iniel tudi ženo nekje v West Virgin i ji, |>a .kakor je izjavil, že šest let nista živela skupaj. Rad bi videl, da se zglasijo, kar se tiče posmrtnine in če je spadaj h kakemu društvu. Sporočite na na-,E slov:
Frank Males,	1
R. F D. No. 1, Box 25 C,
Washington, Pa. ■
ADVERTISEMENTS.
Kje se nahaja moj svak MODRI- ) •TAN? Za krstno ime ne vem. . Doma je iz Boča štev. 7. pošita i Knežak pri_ Postojni. V Ameriki , je že 7 let. Doma je pustil svojo ' ženo in otroka ter se i>rav nič * ne oglasi, morda je že mrtev. Prosim cenjene rojake, če kdo1' kaj ve. da mi poroča, ali naj sej1 pa sam oglasi svaku: Matija < Tomšič, 625 Wheeler, Saginaw, ' " Mich.	(13-14—7) r
Peter Zgaga
Poročen možki ni svoji ženi še! nikdar vsega povedal.
Revež ni mogel.	!
Vsled njenega neprestanega klepetanja namreč ni mogel priti do besede.
V	Ameriko je prišel te dni italijanski generai. general Badoglio,
idi kako se mu že pravi.
Newyorško časopisje je za nje-govim imenom dosSedno pisalo:-jZmagalec sil, ki so ogrožale Ita-' l\?o.
* * *
Kje, za božjo voljo, je bila ta' zmaga* Pri Kobaridu ne in pri | Pijavi menda tudi ne. Ce pa mi-jjslijo ;»n tisto zmago, ki so jo do-( segli 'ialjani po sklenitvi premirja. je fc.la ze.aga presneto žalost-na. —
^ * *
Francozi prodirajo v Gornji šle-i ziji. Prodirajo s trobentami in oob-l* ni, puškami in kanoni. Prodirajo
-	prot; Nemcem, 1.1 ne smejo niti o-1 loške pižtolice imeti v rokah.
-j Duh Napoleona jih gleda ter
•	šepeta: Moje umikanje je bilo veji iko častnejše kot je to vaše pro-
" diranje.
* * *
V	Jugoslaviji so milostne sodbe. "iSin. ki umori očeta, dobi štirinajst
i"', onemu, Ki se kaj obregne ob belgr-iisko gv»spodo, jia za vse živ-e i jen je vzamejo besedo.
i ......* • *
i Najboljši jugoslovanski tenorist
i Rijavee se je poilal po svetu, da i J en jejo tudi drugi narodi njegov jslavčev glas m jugoslovansko pe-
-	sem.
Te dni je bil v Londonu. Nape-~11 o sem čakal paročila, v katerem 1 ilondonskem gledališču bo nastopil 'jin kaj bodo i*isali ugledni angleški kritiki o njem. ! Pa ti prido poročilo, naših razmer vredno in dostojno našemu i' .
^; imenu.
J Tenorist Rijavee je pel v Lon-jjfionu — v stanovanju srbskega po-j slanika.
j Srbski poslanik ga je slišal ter brzojavil v Belgrad: Krasno poje. Jugoslovansko časopisje je ob--jjavilo z velikimi črkami vest: c ■ Rijavee v Londonu. Njegov na-jstop je vse presenetil. Vsi london-■ ski kritiki soglašajo v mnenju da
•	krasno poje.
* * •
1 Rijavee bo prišel v New York.
•	i Dolžnost vseh ameriških Sloven-1 {eev je poskrbeti, da ne bo nastopil v jugoslovanskem konzulatu na
J dvaindvajset i zapadni cesti v New
Yorku. ; * * *
Zgornje besede so poglavje? o jugoslovanski skromnosti, ki ie
j
, vzrok vse našt bede in vseh naših _ nesreč, i * . • 3 Po nekem banketu je bilo. Mož i se je vrnil domov, in žena ga je vprašala:
—	No, kako so bile pa dame oblečene ?
—	Ne vem, — je odvrnil, ker 1 nisem pogledal pod mizo.
) * . *
Na čikaško sodišče je prišel
raožki ter prosil za policijsko spremstvo, eeš. da mu je njegova žena vsled ljubosumnosti noč in I dan za petami.
Oba sta kot ustvarjena drug za . drugega. Ona ni nobena žena in
I on ni noben mož.
# • •
Račun špeeijalista za oči pogo-1
sto pokvari pozdravljene oči. # * *
Dom je marsikateremu tako, drag in ljub raditega ker ga ni . nikdar doma. ,	i
Družba sv. Mohorja v nevarnosti.
Družbi sv. Mohorja preti nevarnost. da ne bo mogla več delovati za Slovence po svojem prvotnem namenu. Družba je bila ustanov-. 1 jena za vse slovensko ljudstvo.1 Nad 90 odstotkov vseh družbenih članov biva v Slovenij. kjer naj je tudi sedež Družbe V vodilih opravilnega reda Družbe se izrecno imenujejo dosmrtni člani, torej čani vse Slovenije, kot tisti, ki od-
1 ločujejo o imetju in vodilih drtiž-. lenega opravilnega reda.
i
bili nekoč njegov gos*, — je rekel nemški častnik. Roosevelt pa je odvrnil:
—	Jaz imam dober spomin, gospod. Spominjam se dobro, da sem bil gost nemškega cesarja. Ob istem času pa se prav tako dobro spominjam. da sem bil gost belgijskega kralja.
—	Nemški častnik se je obrnil na petah ter odšel. Ko je pozneje I Požela Roosevelta stopila v vojno, je nabil Roosevelt na glavna vrata
svojega doma naslednje obvestilo:
—	Jaz sem svoboden ameriški državljan. Jaz sem mnenja, da je storila moja dežela dobro, ko se je pridružila zaveznikom v obrambi
| pravice in resnice. Oni, ki ne dele tega mnenja, ne morejo prekoračiti tega praga. Ako so ga pa prekoračili, morajo oditi. Predvsem pa se | ne smejo vrniti.
i _ i
- i
Dopisi
GLAS NABQDA, 14. JUL. 1921 _
Slovenske novice.
Cleveland, Ohio.
Umrl je splošno p .znani rojak, dol goletni ('levelauilčau, trgovec! in dober član podpornih društev j Frank Špelko na 3504 St. Clair! Ave. Bolehal je dva meseca in je zatisnil oči v 5;J. letu svoje starosti. V Clevelandu je bival 30 let. 7.»oma je bil iz Soteske na Dolenjskem. Tukaj zapušča (i otrok, deklice in :j fante. Bil je član dru-j štev: «v. Janeza Krstnika štev. 37 jJSKJ., Slovenije, Srca Jezusovega, sv. Jožefa in Woodmen of the World. Ran j ki je bil priljubljen mož v Clevelandu, se jako zanimal za društva in vselej podpiral dobre stvari Pogreb se je vršil 13. julija zjutraj iz hrvatske cerkve 'na 40. cesti. Bodi mu lahka ame-'ri^ka zemlja!
j P mrla je Antenija Kuss na
r»5. St. v >tai <-s! i let. Zapu-Išča soproga in enega sina. V Ame-Iriki je bivala lt» let. Doma je bila l iz Strug Pogreb se je vršil 13. 'julija. Naj peciva v miru! I Mestne zdravstvene oblasti po-zivljejo stariše da pazijo na otroke, da ne dobe oslovskega kašlja. »Nenavadno veliko število otrok tima to bolezen. Vsak slučaj se mora takoj javiti zdravstvenim oblastem, da se »postavi hiša pod karanteno ker je bolezen jako nalezljiva.
fi^Pid je šel Josip Celek, stanujoč na 332!» \V. 56. St . v soboto julija in je 'položil hlače poleg postelje tik pri okliu. Ko v nr-deljo zjutraj zbudi in iu če v hlače, ni bilo hlač, pa tudi zlate ure in $lS(i denarja ne. ! V CleveJaiKlu se je delavski j>o-ložaj tekom meseca junija poslab-išal za skoro dvanajst procentov.
Lorain, Ohio.
V pondeljek 11. julija je začelr. z« pet obratovati velika tovarna (The National Tube Co., ptHte.ni ko (je bila t>n teden skoro p »polnoma j/aprta. Baje so delali .peprave v I tovarni. V tovarni dela v normalnem ča-u STiOO oseb. med njimi Jtiuli naši T'ojaki. Le 4."> ]>r«»cen-tov vseh uslužbencev dobi tlelo.
Barberton, Ohio.
, One	junija je šel rojak Fr.
Debevec na farme, da bi obiral
češnje. Pri tem je padel s češnje in dobil jako hude poškodbe na glavi. Odpeljali so ga v bolnišnico, toda umrl je še isti dan okoli
ure zvečer. Pogreb se je vršil
julija iz cerkve sv. Avguština. Bil je član društva sv. Martina št. ( 14 JSKJ. in društva sv. Jožefa (>t. 110 KSKJ., katera društva sta mu priredila krasen sprevod. Za-j pušča žalujočo soprogo in štiri ,otroke. Botli nui lahka žemljica!
Joliet, HI.
.Mrs. Frank Nemanič, roj. Štru-felj, ki se je pred nedavnim vmi-ia v Jolit t iz Milwaukee, Wis., kjer je povila hčerko, se nahaja v bolnišnici sv. Jožefa že par te-jdnov. Zdaj se ji zdravje hitro po-jvra.'uje in bo šla na svoj dom v bližnji bodočnosti.
Družini Petra Mrteš na North i''lenient St. je umrla hčerka Ma-
l1'^" , . ..
Pet strelov je bilo tMhlanih v
j poslopje našega kamnoseka Šetine na 1013 N. Chicago St. ravno <Jb j večerji :ia dan 4. julija. Dve krog-flji sta našli mesto v porču na pro-, čel ju hiše. a druge pa so najbrž | padle v zidano steno. Pravijo, da ^ je kdo ^pomotoma rabil nabite Ikrtiglje. ki pa nikogar niso zadele, j Rojak Frank K news, ki služi ž" . več let v tukajšnji državni kaz-,'nilniei ki>t vodja (captain) paz-r j n iko v. je bil 4. julija ranjen v te-.jPe/.u v. nekim kaznjencem, ki je hrani! nekega drugega kizujcnca. .jko sta se dva srrla. Kne^i je do-,'oil več ra.ii z nekim ostrim pred-
.; metom. Pošktalbe niso nevame. |
-i Anica Barovič. ki ie bila pred t "i . jiicda vtiiin napadena od nekega
psa blizu Braiduooda, je že izven
: uevarnes.t i. ker se ji zdravje hitro
: bol jša. Psi so postali zadnje čase
i nevarni, ker so nastopili vroči
i,4*pasji dne\i". Treba je paziti.
11 itaOtiO ' d;l;odnine jo d«»bila \"do-
va pvko.inega A. Slenski,. ki je
. bil pred par meseci ubit na Rock
i .Island progi blizu Rockdale.
Greensburg, Pa.
Tukaj je umrl 'JO. junija rojak .F'dni T une v 48. letu svoje sta-.'ro«ti. Do danes ni še znan vzrvk l njegove bolezni in smrti.
Nekaj o človeški hrani.
PišeAlberfc Parsons Sachs.
Povprečni človek sne svojo lastno težo živil vsakih pet tednov ier popije svejo lastno težo pijače v istem času. Statistike Delavskega departmeiita Združenih držav kažejo, da sne v mestu Ncav Yorku vsak človek povprečno na dan skoro sedem unč meča ali rib. en funt ;n devet unč mleka in drugih mlekarskih izdelkov. 1 funt kruha in žitnih izdelkov, štirinajst unč zelenjave in sočivja. poleg sladkorja, masti in drugih manjših 'stvari. Štiri funti in šest unč. in pol živil vsak dan znaša na leto 1610 funtov živil. Vsled tega se nc sme nihče čuditi, če imamo grocerije, mesarije, prodajaln ice zelenjave in (driige prodajalne živil na vsakem vogalu fer tudi med bloki. J Družina, obstoječa iz štirih odraslih. bi morala imeti v zalogi — 3220 funtov živil, če bi hotela ž njimi Živeti šest mesecev, a kje bi bilo v mestu prostora za tako velikansko zalogo živilFarmer ima hdiko sod moke, sod sladkorja. — celo stran vola ter velike množine prezerviranih živil, sadežev in sočivja. a v mestu, kjer je prostor, j najbolj dragocena stvar, je kaj: j takega za nas popolnoma nemogo-|če. Prostor v stanovanjih, stane len, dva ali celo več dolarjev za [kvadratni čevelj na leto. Spraviti sod moke v mestno stanovanje bi bila draga stvar, tudi če bi hišna gospodinja sama pekla kruh za družino. Ceneje je, če ima grocer zalogo moke za nas, kajti on prodaja svojo zalogo hitrejše in rent. ki ga plača za sod moke, je veliko manjši.
* ^ * *
Hrana, katero zauživamo, predstavlja važen transportacijski problem. Cela dežela konsumira petdeset do sto milijonov ton živil vsako leto. Veliko teh živil je treba transportii at i skoro preko polovice dežele. Treba je velike skrbi, izurjenosti in previdnosti pri nakladanju in transportiranju teh živil. Stroški naših živil ne predstavljajo le cene. katero se plača farmerju, temveč vključujejo tudi stroške prevoza, nakladanja, prodajanja na drobno in tako dalje. Jabolko, ki prinese farmerju v
iWashingtonu le majhen dol centa, stane v Ne-w Yorku pet ali deset centov in velika vodna melona, za katero dob; farmer v Georgiji pet centov, stane na trgu en dolar. ! Dosedaj se je svet še vedno mogel prehran jat i samega sebe. Lakoto je bilo v glavnem pripisovati pomanjkanju transportacijskih sicdstev ter rit manjkanju primernega človekoljubnega čustva do onih. katere je zadela nesreča. — Več kot verjetno je. da se bo prebivalstvo sveta v bodočnosti zelo pomnožilo, a zaloga živil bo za-mogla držati korak z naraščajočim prebivalstvom. Cmetno namakanje zemlje t-r otvorjenje še nedotaknjenih ozemelj v poljedelske svrhe. nadalje uporaba umetnih gnojil ter intenzivno obdelovanje. — vse to bo vee kot enkrat pomnožilo svetovni pridelek živil. — Zemlja nam je dolžna hrano in ta davek lahko pobiramo z delom.
i
Grof Appony pri ekskralju Karlu.
| Iz Budimpešte poročajo: Grof Albert Apponvi je posetil na svo-'jem povratku iz Ženeve kjer je sodeloval pri sejali Lige narodov, kralja Karla. Ta ga je odlikoval z redom stare zlate rune, kot redom hiše Habsburg.
ADVERTISEMENTS.
Kje je moj .sin FRANK LOVŠIN? Doma je iz Ribnice, podomače Gregorjev. V Ameriko je šel leta 1!¥)7. in 11 let že ne vem prav nič o njem. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve. da mi poroča, ali naj se sam oglasi svojemu očetu: Gregor Lovšin, Ribnica št. 162. Slovenia. Jugoslavia.	(13-15—7) ■ . - - i
IMPORTIRANE
BRINJEVE JAGOD E
Vreča 132 funtov $10.60. ČRNICE ali BOROVNICE 20 funtov $9.—.
K naroČilu priložite Mosey Ord«r
MATH. PEZDIR
Box 772, City Hall Sta. Now York, N. Y.
hmi maim ® huliiie mm
VSTANOVLJENA LETA 1898.	*	GLAVNI URAD ELY MINN.	INKORPORIRANA LETA 1900.
GLAS \NARODA, 14. JUL. 1921
Prafesdnlk: IUDOLI PK&DAN, 98S M. 185tb BL, CtonMaa*, O. podpredsednik: I0VJ18 BALiNT, Bok 108. Fearl iTtn«, Lomim. O. Tmjnlk: JOSKFH PUHLU. Elj. Min« Blagajnik: GjCO. L. BROOCH, SIj, Minn._
Blacajnlk ndspUCrolh nuUtln: JOHN MOVE&N, §04 ». M in^
W. Dulutb. Ml—.
Dr. JGS. T. GBAHBK, •u'lTcfclo *L. K. B* PUUfcffc. h.
NaM
MAX KBR2lftNIK. Ear 871, Back Sprlo» Wjo. MOHOR MLADIČ 2803 Sol Umdtk It«, Chlcaso. IU. nUKK fiKBABBC, 4822 Washington 8L, Dwrer. CM«.
PmiM «A«!
LBONARD RLABODNTK, Box 480, Ely. Minn. ORDOOR J. POBENTA. Bos 178. BUek Diamond. Wul FRANK ZORICH. «217 8t Clair A	Cleveland. O.
VALENTIN PIRO, 819 HemčomAtL. Rockdale, Jolta*. HL	j
PAULINE ERMENO. 53» — 3rd Street. L* 8*11«, HL	'
JOSIP 8TERLE. 404 H Men Avenoe, Pneblo, Golo. ANTON CELARC, 708 Market Street, Wmnkecan, HL i-> Jednotlno nrmdno flatOo: ,'GLAS NARODA". ■»	»
Tm stvari, tikajoče •» nr«dn<h »der kakor tmdl Omarn« poWJa-tvo naj te poAUJaJo na glavaega tajnika. Vse pritoCbe naj ae poflilja aa predsednika porotnega odbora. Profckje «a lorejem notttuOanov iS bolnlflka •pričevala naj m poftUJa na Trbovne*a adraTnika.'
JngoeloTanrtk Katoliška Jednota m priporoCa v«m Jagoalormno« mm obilen pristop. Kdor fell postati Omn ta organteCJa, naj se aglaol tajniku bljllnega draStra J. S. K. J. Za nnancvlteT norlk drultev •e pa obrnit* na *L tajLlka. Vywo droit* o se lahko Titanovi a 8. Bani ali Sanira—L
Iz urada glavnega tajnika J. S. K. J.
III. Izkaz darov v pomoč vsled povodnji ponesrečenih v Pneblo, Colo.
Društvo Marije Pomagaj, št. 6 JSKJ	$ 15.00 Društvo Sv. Barbare, št. 5, Soudan, Minn. (JSKJ)	$ 10.00 Člani istega društva: Vladimir Brajo $2.00; John Oblak $1.10. Fo $1.00: Martin Stephan, Anton Gornik, Jos. Oblak, Anton Stefanič, Jos. Stonič. Po 50e: Jos. Bru-la, Jos. Erehull, Anton Erchull, John Japelj, Karol Klun, Geo. Nemanich, Frank Plantan, Anton Stepan, Frank Švajger, Ludvik Mesojedec, Frank Spolar, Matt Vesel. John Dragovan, John Sedlar, Matt Ba-juk. Daroval 30c: Karol Oblak. 25c: Jos. Erchull. Skupaj	$ 16.15 Društvo Sv. Cirila in Metoda, t. 1, Ely, Minn. (JSKJ.)	$ 10.00 Člani društva sv, Jožefa, št. 20, Gilbert, Minn.: Po $1.00: John Skull, Math Pogorele, Mike Podpeskar. Po 75c: John Germ. Louis Veael. Po 50c: John F. Kirn, Ant. Kušlan, Math Zadnik, Math Majerle, John Ocepek, Jerry Doriiik, Frank Verbich. Anton Žgajnar, Frank Zgonc, Frank Ferkul, John D resa r. Fr. Frontar Fr. Lopp. Po 2.'»c: John Gašperlin, John Jubnat, Frank Koželj. Fr. Kolar, Math Malovrh, Jos. Morn, Jos. _ Novak. Fr. Xovak. John Preglet, Jos. Spitz na gel, John Stopar. John Zalar, Andr. Zupane. Jcs. Germ, Jack Z erne, Ant. Lužar, Frank Ulčar, Flor. Halfner, Matt Simougvich Frank Strab, Anton Kaučič, L. To-mažic, Jos. Sušnik. Darovali: John Britušek 30c, Anton Ipavee 40e, Anton Bolgar 20e. Skupaj	$ 17.65 Društvo Sv. Štefana .št. 26. Pittsburgh, Pa. JSKJ.)	$ 25.00 Društvo Marija Danica, št. 28, Sublet, Wyo. (J>KJ»	$ 15.00 Člani druetva Sv. Barbare, št. 39, Roslyn, Wash: Po $1: Anton Chopp. John Brozovieh, Valentin Braketa, Franjo Brozovieh, Anton Brozovieh. Po 50c r Jos. Ma-rinič, Luka Notar, Anton Pirnar. Louis Majda, Lo-vro Kučan, Ivan Segata, Ivan Brii»ki. Dat oval 25c: Jurij Bolf. Skupaj	$ 8.75 Društvo Sv. Martina, št. 44, JSKJ., Barberton. O.	$ 5.00 Društvo Sv. Petra in Pavla, št. 51, JSKJ, Murray, Utah	$ 4.50 Društvo Sv. Jan. Krstnika, št. 75 JSKJ., Meadow Lands,
Penna.	$ 10.00 Društvo Sv. Jožefa št. 85, JSKJ.. Aurora, Minn.	$ 25.00 Društvo Orel. št. 90. New York, N. Y.	$ 5.00 Društvo Sv. Roka. št. 94 JSKJ. Waukegan, 111.	$ 10.00 Društvo Sv. Frančiška, št. 99. Mon Run. Pa.	$ 7.00 Društvo Sv. Feliksa, št. 101. Walsenburgh, Colo. (JSKJ)	$ 11.70 Člani društva Sv. Janeza Krstnika. št. 306 JSKJ. Davis, W. Va.: Po 1.00: Karol Zakrajšek. Andrej Zalar, John Beveie, Paul Jeran, Frank Sikolin, Jernej Kocjan. Po 50c: Matt Rutar. Lowrenc Polh. Daroval 25c: Valentin Puntar. Skupaj	$ 7.25 člani društva Sv Jurija št. 11, JSKJ. LeadVille, Colo. Po $2.00: John Gornik. Po ,$1.00: Martin Blatnik, Fr. Hren. Ignac Hren, Chas Jakopieh, Math Jamnik, Anton Korošec, Jos. Kostelic, Frank Levstik, Frank Rims, Frank Tancik. John Tancik, Steve Oberstar, Joe Evanšek. Po 50c: Mark Russ. Skupaj	$ 15.50 Društvo Sv. Ane, št. 119 JSKJ. .Aurora, 111.	$ 5.00 Društvo Sv. Frančiška, št. 122, JSKJ, Homer City" Pa.	$ 5.00 Društvo *'Napredek'št. 132, JSKJ. Euclid, Oliio	$ 3.50
Skupno III. izkaz ......$232.00
f — -— — -
Poprej izkazano........$366.96
Skupno prejetega v gl.. uradu do 10. juflija 1921 ........ $598.96
Z bratskim pozdravom
Joseph Piahler gl. tajnik.
-3»-
Premembe članov in čla nic J. S. K. J. za junij.
Drnitvo it. Cirila in Metoda, iter. 1, Ely, Minn.
Pristopili: Frank Rozman, 1888; 21363 ; 500; 33. — Valentine Rozman. 96; 21366; 500 : 25.
Drnitvo Srca Jezusa, iter. 2, Ely, Mul Umrl; Frank Kromar, 1892; 14438j 1000j 19, _ " f^f
Prestopil (a) k dr. sv. Jožefa,št. 30. Chisholm, Minn. — Frank Skrbeč, 1857; 306; 1000; 11. — Katarina Pogorele, 84; 8136; 500 ; 20. — Louis Pogorele, 82; 1916; 1000;] 9.
* Društvo sv. Barbare iter. S, Soudan, Minn.
Pristopil: Leopold Oblak, lj9S; 21333; 1000 ; 22.
Društvo Sv. Marija Pomagaj, št. 6. Lorain, Ohio.
Pritsopila: Antonija Skopin, 3894; 21369; 1000 ; 27. Društvo sv. Cirila in Metodo, št. 9, Calumet, Mich.
Zopet sprejet: Stev Straus, 1803; 16591; 1000 ; 220. Suspendirani: Jacob Grahek. 1885; 203637; 1000; 35. — Nick Dehlieh, 77; 20256; 1000 ; 42. — Stvee Lakner, Jr., 93; 13680; 1000; 17.
Umrl: Nick Vranesich, 1881; 934; 1000; ,20.
Društvo sv. Štefana, štev. 11, Omaha, Neb.
Suspendiran: Charles Bashnik, 183; 7165; 500 ; 24.
Društvo sv. Joefa, it. 12, Pittsburgh, Pa.
I Pristopil: Frank Magister, 1893; 21346; 50; 28.
Društvo sv. Alqjz£ja, iter. IS, Baggaley, Pa.
Zopet sprejet: Mike PavzeK 1888; 18590; 1000;36. Črtan: Frank Spetalar, 1893; 15929; 1000: 19. Društvo Sv. Cirila in Metoda, štev. 16. Johnstown, Pa.
Suspendirani: John Mlinar, 1867; 11542; 1000 ; 42. — Mary Mlinar, 87; 12037; 500; 22. — Ivan Ticnik, 85; 19032; 1000: 32. ~ Frank Sustarsieh. 86; 6054; 1000; 20. — Paul Gaspich, 91; 19957; 1500; 28. — Jernej Jene, 84; 19157; 500; 33.
Društvo sv. Alojzija štev. 18, Sock Springs, Wyo. Suspendirani: John Pivk, 1864 ; 3888; 500 ; 41. — Matevž Pivec, 1879; 2949; 1000 ; 25. — Louis Jakše, 1899; 18071; 1000; 16.
Prestopila k dr. sv. Ane, št. 134, Rock Springs, "Wyo. — Terezija Fortuna, 1896; 18054; 1000; 19.
Društvo sv. Alojzija, štev. 19, Lorain, Ohio.
Pristopila: Alojzija Barle, 1897; 21367; 500; 24. Društvo sv. Jožefa štev. 20, Gilbert, M*nm<
Pristopil: Anton Tomsieh, 1891; 21317; 500; 30. Zopet sprejet: John Brimsek, 74; 17138; 500; 39. Društvo sv. Jurija, štev. 22, So. Chicago, HI.
Zopet sprejeta: Anton Oberman, 1888; 5653; 1000; 18. — John Ducieh, 71; 1542; 1000 ; 30. — Bessie Ducich. 75; 8845 ; 5C0; 31.— John Jamacic. 95; 17569; 1000; 19.
I Suspendirani: Nikola Grahovec, 1874; 14094; 1000 ; 39. — Luka Grahovec, 76; 7579: 1000; 31. — Tomo Peterbec, 96; 17145; 1000 ; 27. — Marko Peterlie.. 85; 15817; 1000 ; 27. — Dujo Nag-lich, 70; 12678; 1000; 40. — Frank Velkovrh, 92: 13492; 1000; 18. — Maria Grahovec, 78; 8847; 1000 ; 40. — Anna Peterlie. 85; 15813; 1000; 27.
Društvo sv. Ime Jezus, štev. 25, Eveleth, Minn. Prestopil k dr. Jožefa, št. 30, Chisholm, Minn. — Joseph 1 Dolinsek. 1895; 18233; 500 ;20.
Društvo sv. Štefana, štev. 26, Pittsburgh, Pa. Suspendirani: George Sodetich, 1880; 16879; 1000 ; 33. — Helen Sodetich, 88; 20620; 1000 : 32.
Društvo sv. Jožefa, štev. 30,'Cnishoim, i-__
Pristopil: Stefan Novak. 1898; 21321; ">00; 23. Suspendirani: Kari Dojak, 1888; 16759; 1000 ; 25. — John Kašmrl. 88; 14321; 1000 ; 23. — Joseph Stebla.j, 84; 120S9; 10€0; 25. — Peter Markovich, 80: 19331; 500; 29.
Umrla;: Frances Orešek. 1880; 14248; 500; 31.
Društvo sv. Alojzija štev. 31, Braddock, Pa. Pristopila: Josephine Sadar, 19ar»; 21322 ; 500; iS.
Droštvo Marija Zvezda, štev. 32, Black Diamond, Wash. Suspendiran: Anton Maljavec. 1885; 16808; 1000;28.
Društvo sv. Petra in Pavla, štev. 35, Lloydell, Pa. Pristopile: Lucy Junic. 1897; 2137:1 1000: 24. — Louise Pet ric, 93; 21370; 1000 ; 28.
Suspendirana: Neža Lesica, 1896: 20258; 1000; 24.
Društvo sv. Alojzija, štev. 36, Conemangh, Pa. Suspendirani: Anton Brezee, 1871; 1194: 1001); 29. — Mary Brezec, 74; 8541; 500; 32. — John Cindrie, 89; 19166; 1000 ; 28. Društvo sv. Janeza Krstnika, štev. 37, Cleveland, Ohio. Zopet sprejeti: Frank Cimperman, 1881; 19006; 1000 ; 36. — John Kovačič, 89; 19485; 500 ; 28. — Peter Lustrik. 87; 17743; 1000 ; 27. — John Lundcr. 97; 17240; 500; 16. — John Perovšek, 80; 16091; 500; 33. — John Trenta, 82; 15818; 1000 ; 30. — Fr. Leskovec, 84; 12295; 500; 25. — Frank Volk. 85; 14361; 1000 ; 26.
Suspendirani: Anton Bohte, 1884; 18301; 1000 ; 31. — Amalija Bohte. 87; 18302; 1000 ; 28. — Victor Kranjc, 85; 16311; 1000; 28. — Henry Kranje. 89; 18644; 1000 ; 27. — John Lusin, 78; 4414; 1000 ; 28. — Anna Lužin. 79: 9396; 500 ; 27. — Mihael Strniša. 65; 7139; 1000 ; 42. — Lucy Strniša, 63; 9837; 500 ; 45. — Frank Škof, 84; 18857; 500: 33. — John Škrlj. 78; 20315; 500 ; 41. — John Zaje, 74: 18867; 1000; 42.
Društvo sv. Barbare, štev. 39, Roslyn, Wash. Suspendiran: Nikola Ivankovieh, 1893:19315; 1000 ; 24.
Društvo sv. Mihaela Arhangela, štev. 40, Claridge, Pa. Pristopili: Alfred W. Gross, 1901; 21368; 1000 ; 20. — John Radez, 02; 21320; 1000; 19.
Društvo sv. Jožefa, štev. 41, Eaest Palestine, O. Pristopil: James Tusar, 1905 ; 21338; 500; 16. Suspendirani: Peter Dolinar, 1877; 17059; 500 ; 36. — Fr. Dolinar, 1880; 17058; 500 ; 33.
Društvo sv. Marija Pomagaj, št. 42, Pueblor Colo. Prestopil k dr. sv. Antona, št. 131, Great Falls. Mont. — Anton Javornik. 1885; 13929; 1000 ; 25. — Stefan Mesojedec, 1892; 13931; 1000; 18.
Prestopil k dr. sv. Janez Krstnika, št. 37, Cleveland, O. — Ludwig Pauček, 1886; 17061; 1000 ; 27.
Društvo sr. Alojzija, štev. 43, E. Helena, Mont. Pristopil: George Fabac, 1875; 21372; 250; 46.
Društvo sv. Martina, štev. 44, Barberton, Ohio. Pristopile: Anna Novak, 1895; 21345; 500; 26. — Marv Taucek, 1902; 21344; 500; 19.
Premenila zavarovalnino iz $500 na $1000.'— Jožefa Zao-ar 1877; 9624; 1000; 43.
Drnitvo sv. Jožefa, štev. 45, Indianapolis, lad.
Pristopili: Louis Mavsar, 1905 ; 21339; 1000; 16. _ Mary
Sterpar. 05 : 21341: 500; 16.
* ^Suspendirani: Louis Dezelan. 1903; 20253 ; 500; 16. — Tom George, 1888; 20072; 500; 30.
Premenil zavarovalnino iz $500 na $100. — Matt Repsel, 1888; 17164; 1000; 33.	x
Drnitvo sv. Jurija Vitezi štev. 49, Kansas City, Kan. Pristopili: Siu?ana Hotnjec. 1878; 21373; 1500; 43. — John Palcher, 1905 ; 21374; 1000 ;16.
Društvo sv. Petra, štev. 50, Brooklyn, N. T.
Pristopili: Mary Lustik, 1838; 21364; 500; 33. — Johi M uri l. 1895; 21365;'250; 26.
Suspendirani: Marko Pešel, 1902; 21172; 500; 18. Zopet sprejet: Siaiou Zubak, 1895; 20340; 500: 25.
Društvo sv. Jožefa, št. 53, Little Falls, N. Y. Pristopil: Anton Prijatelj, 1890; 21377; 1000 ; 31. Suspendiran: Ivan Petkovsek. 1889; 17431; 500; 24.
Društvo sv. Frančiška, štev. 54, Hibbing, Minn Zopet sprejet: John Melink, 1887; 19836; 500 ; 31. Suspendira: Anton Matkovich, 1891; 19835; 1000 ; 27.
Društvo sv. Boka, štev. 55, Uniontown, Pa. Suspendirani: Mato Gusich, 186; 18372; 1000 ; 30. — Mark« •Rudman, 96; 19808; 500 ; 22.
Društvo sv. Alojzija štev. 57, Export, Pa. Pristopili: Anton Martinček, 1905; 21382; 1000; 16. — Man Nagode, 1905 ; 21381; 1000; 16.
Društvo sv. Štefana, štev. 58, Bear Creek, Mont. Suspendiran: Frank Henigman, 1901; 20675; 1500; 1-9.
Društvo sv. Barbare, štev. 60, Chisholm, Minn. * Umrl: Frank Sepich, 1886; 14164; 1000 ; 24.
Društvo sv. Jurija, štev. 61, Reading, Pa. Suspendirali: John Springer, 1877; 15326; 1000; 34.
Društvo sv. Petra in Pavla štev. 66, Joliet, UL Pristopil: George Žagar, 1903; 21352; 1000; 18.
Društvo sv. Petra štev. 69, Thomas, W. Va. Suspendiran: Rok Kranje, 1894; 18579; 1000 ; 22.
Društvo "Zvon", štev. 70, Chicago, DL Suspendirana: Ivana Dobravec, 1882; 21005; 1000 ; 38. Društvo sv. Janeza Krstnika, štev. 71, Collinwood, O. f Suspendirani: Louis Blatnik. 1884; 39059; 1500; 33. — -Jre Kosce. 81; 18996; 1500; 36. — Martin Smale, 844: 29386; 1000; 36. ^ Frank Ivaneiče 79; 10420; 1000; 29. — Frank Struna. 00; 10158; 1000; 18. — Joe Zalokar, 87; 19484; 1000 ; 31. Društvo sv. Janeza Krstnika štev. 75, Canonsburg, Pa. Suspendiran: Joseph Santclj, 1883; 17374; 500 ; 31.
Društvo sv. Barbare, št. 79, Heilwood, Pa. Zopet sprejet: John Koostelic, 1883; 18471; 500; 32. Društvo ev. Jerneja štev. 81, Aurora, 111. i Prestopil k dr. sv. Janeza. Krstnika. št. 37, Cleveland, O. — Martin Račečič, 1891; 17110; 1000; 22.
Društvo sv. Martina, štev. 83, Superior, Wyo. ; Prestopil k dr. Marija Danica, št. 28. Sublet, Wyo. — John " tKrampaenik, 1872; 19101; 500 ; 45.
Društvo sv. Jožefa, št. 85, Aurora, Minn. Suspendiran: Frank Domen, 1894; 1S992; 1000; 23. — John iBolha, 88; 16268; 1000 ; 25.
Društvo sv. Alojzija, štev. 87, St. Louis, Mo. M Pristopili: Pavlina Grubar, 1896; 21349; 1000 ; 24. — Wm. Petrin, 1904; 21350; 250: 17.
Društvo sv. Jožefa, štev. 89, Gowanda, N Y. Pristopili: Frank Bozieh, 1902; 21361; 500; 19. — Anthony (jJolcar, 04; 21362; 1000; 17. — John Pavlin. 1893; 21358; 500;' 28. — Ignac Sel an, 85; 21359; 250; 36. — Joseph Zevnik, 1905; £1360; 250; 16. 1	Društvo sv. Mihaela, štev. 92, Rockdale, 111.
5 r Premenil 'zavarovalnino iz $100 na $250. -— Jos. Juričič, 1875; 20406; 250; 43.	j
Društvo sv. Boka, št. 94, Waukegan, 111. Odstopil: Wohte Franja, 1895; 18685; 1000: 21.
Društvo sv. Frančiška, štev. 99, Moon Bun, Pa. Pristopili: Ursula Maček, 1895; 21379; 1000; 26. — Frances Batich, 88; 21380; 500 ; 33.
Društvo sv. Feliksa, štev. 101, Walsenburg, Colo. ? Pristopili: Louis AVatta, 1895; 21378; 1000 ; 26. — Milan Uzelac, 94; 21377; 500 ; 27.
Društvo sv. Marije Vnebovzetja, štev. 103, Collinwood, Ohio. Pristopile: Mary Bčirba. 1890; 21356 ; 500 ; 31. — Marv Fidel, - -95; 21354; 500; 26. — Mary Kolene, 1900; 21355 ; 500; 21. — . Jennie Korošec, 05; 21353; 1000; T6. — Mary Paulin, 05; 21357; 1000; 16.
Suspendirani: Fannie Jarc, 1888 ; 20096; 1000 ; 31. — Jožefa : Perka, 70: 14196; 500; 41.
Društvo "Jugoslovan", štev. 104, Chicago, 111 Pristopil: Joseph Kramer, 1893; 21340; 500; 28.
Društvo sv. Martina, štev. 105, Butte, Mont. Pristopil: Peter Kaps, 1894; 21343; 1000 ; 27.
Društvo sv. Janeza Krst. Štev. 106, Davis, W. Va. ; Pristopil: Louis Debeljak, 1873; 21351; 250; 48.
Zopet sprejet: Frank Zorman, 1883; 15042; 1000; 29.
Društvo "Dulutski Slovani", štev. 107, Duluth, Minn. Pristopil: Frank Zidar. 1889; 21319; 500; 32.
Društvo sv. Marija Trsat, štev. 109, Keewatin, Minn. Suspendirani: Frank Modie, 1876: 5869; 1COO; 30. — Frank Mikulic, 91; 15015 : 500 ; 22. — Geo. Matkovich, 82; 15249; 1000; 30. — Anna Medved, 76; 21239; 500; 45. 1	Društvo sv. Frančiška, štev. 110, McKinley, Minn.
Pristopili: Frances Bojtz, 1905; 21348; 500; 16. — John Menarh, 05; 21347; 500; 16.
Društvo Slovenec, štev. 114, Ely, Mina. Suspendiran: Joseph Lah, 1889; 18136; 1000: 26.
Drnitvo sv. Štefana, štev. 117, Sartell. Minn. Pristopil: Andrew Zupan, 1877: 21375; 500; 44.
Društvo sv. Treh Kraljev štev. 121, Dodson, Md. Suspendirani: Joseph Zele, 1871; 5946; 1000 ; 35. — Antou Rubnik. 62; 6977; 1000; 45. — Katarina Zele, 73; 9870; 500: 34. Drnitvo sv. Frančiška, štev. 122, Homer City, Pa. Pristopili: Mihael Krivec, 1902; 21383; 500; 19. — Dragotin Mareeie, 1900 : 21384: 1000 ; 21. — Marta Palčič, 1888; 21385; .1000 ; 33.
Suspendirani: John Dimec, 1892; 20682; 500; 28. — George Jurkovich. 83; 19855; 1000 ; 35. — Terezija Jurkovich, 93; 20415; jl500; 27. — John Mazarosky, 94; 20809 ; 500; 26.
Drnitvo sv. Alojzija, itev. 123, Ironton, Minn. Prestopil k dr. sv. Jožefa, št. 20, Gilbert, Minn. — Louis Tomazich, 1881; 18870; 500; 36.
Društvo "Danica", štev. 124, La Salle. HI. Suspendirani: Mary Alpner. 1900; 19087; 500; 17.
Drnitvo sv. Alojzija, itev. 127, Kenmore, Ohio. Črtani: Vincent Jereb, 1897L 19922 ; 250 ; 21. — John Jereb, 99; 19923; 250; 19.
Društvo sv. Srca. Jezusa itev. 128, Mew Duluth, Minn, i črtani: Joseph Salamon, 1888; 19772; 1000 ; 30. — TiHic Sa-Inmon, 1900; 19773; 1000; 18.
__ (Nadaljevanje na 4. strani.)
Dopisi.
Reading, Pa.
Društvo s*v. Jurija št. Gl JSKJ. .* Readingu je vzelo v ..pretres na voji redni mesečni seji, vršeči se Inc 9. julija t b 7. uri zvečer s pol-liin številom članstva, inicijativni »redloig društva sv. Alojzija it. 36 JSKJ. k Conemaugh, Pa. Predlog ie bil enoglasno podpiran ter priporočamo vsem bratskim dru-4vom,--p«>drejeaiim JSlvJ., da ga udi podpirajo, da čim prej pride m splošno glasovanje.
Društvo št. 61 je prišlo do prepričanja, da so plače nekaterih gl. uradnikov v sedanjem času pretirane. Xe oporekamo, da jc plača jrlavnega tajnika previsoka, ker >n je duša pri Jednoti in on za--luži. da jt* dobro plai'an. Plača pa s;l. predsednika in pa gl. blagajnika je previsoka. Ce se dodobra poglobimo, pridemo do zaključka, da gl. tajnik ne more izvrševati drugega dela poleg svojega, da_si drugi gl. uradniki lahko delajo in m služijo svoj vsakdanji krilih po-'eg svojega urada. Društvo št. 61 je prišlo do zaključka, da se je gl. uradftkom nakazalo prevelike plače na zadnji konvenciji. Nismo še doživeli, da bi kateri *rl. uradnikov resigniral zaradi premale plače. Vedno se z lahkoto glavne uradnike izvoli. Ak,o kateri na konvenciji kandidira v kak urad in ni prvič izvoljen, ne odkloni kandidature, n^go kandidira za nadaljni urad N;i konvencijah so vsi oni za ve'ike plače, kateri nameravajo kandidirati za kak urad. ko pa enkrat ne morejo priti do kakega urada, oziroma da nimajo zadostno glasov, so pa potem itak nasprotni, d asi mnogi noče nič omeniti. | Tudi smo čitali "V znamenju i pravice*'. V članku se veliko raz-,'pravlja o politiki, kakor tudi o so-.'eijalizmu, kar pa ne bi smelo po . ipravlih priti v glasilo, kajti mi člani se takega ne smemo poslu-žiti, če pa se. liani vsaka razprava loma v koš. List pa ima pravico, j da lahko napada člane ter jim Jpredbaeiva vse, kar hoče. V tem članku se glasi: " Ne glede na splošno krizo, vi «" 1 11 i niste reve-. ži, ker imate nepreeenljiv zaklad — Jugoslovansko Katoliško Jed-noto. Vi nute bre/.domovinci, vi ( ste gospodarji pod mogočno neomajno streho." Res je. da imamo zaklad, toda pomisliti jt* treba, kako dolgo i" • i n 11 imeli ta zaklad! Kajti, če nas ho imela kriza-brez-. posel nos t še nekaj časa v objemu, nas bo mnogo moralo zapustiti ta i zaklail, ker če ne bomo plačevali svojih a>esmentov, ga bomo morali mi zapustiti. Takrat bomo tudi postali brezdomovinei in ne bomo se smeli stiskati p«»d streho, ko več ne bomo mogli svojih mesečnih doneskov plačati. Mi smo gospodarji k- dokler plačujemo, ko ne bomo pa mogli plačevati, pa več nimamo popolnoma nič za gospodariti.
Gospodom okoli Glasa Naroda pa svetuje društvo št. 61 JSKJ., uaj ne diktira društvom JSKJ.. če je nje glasilo, kajti društva vedo, kaj delajo. Tudi JRZ. ne pride-tu v pošte v. kajti v glasilu se ne sme priobčevati ne o veri ne o politiki, torej kar ni svobodno za člane, ni svobodno niti za lust, kateri je glasilo JSKJ.
Društvo št. HI JSKJ. je prišlo na siled tudi protestu od društva Vitezi sv. Jurija št. 40 JSKJ. iz Kansas City, Kansas. Protest jc naperjen, da se prepreči združitev 7. drugimi slovenskimi Jedno-tami in Zvezami. Ta protest se nam zdi nekako brezpomemben, kajti ni se treba bati., da se bomo združili, pa tudi nas v to nihče ne .sili, kajti sa.i naša Jedtirrta ne pride sedaj niti v peste v. ko .so druge organizacije v polnem tiru za združitev- Združitev pa bo prav gotovo prišla, čeravno ne zdaj. pa bo sčasoma, ker bo moralo do te-^a priti, to si naj članstvo JSKJ. le dobro zapomni. Mogoče nam bodo druge organizacije rpinstile odprta vrata, da se združimo, lahko pa pride tudi. Ha jih zapre. Potem l>omo morali pa trkati na (Nadaljevanje na 4. strani.)-
— ----»
• W '«"«-	.»	^	— f
Premembe članov in članic J. S. K. J. za junij.
v __
(Nadaljevanje s 'S. strani.)
Društva "Slovenski bratje" štev. 130, De Pue, m.
Suspendirani: John Pangrrčiv, 1889; 20602; 500; 31. — John Zunta, 90; 20603; 500 ; 30.
Društvo Napredek, št. 132, Euclid, Ohio.
Pristopil: John Sla\c, 1883; 21342; 500; 38. Odstopil:: Andrew Bozieh, 1894 ; 20889; 250: 27.
Društvo Sv. Ana, št. 133, Gilbert, Minn.
Pristopila: Mary Strah. 1901; 21332; 1000;. 20. Društvo "Bratje v Slogi", štv. 135, Rices Landing, Pa.
Pristopili: t*eo. Majstorovieh, 1897; 21376; 50; 24. — Jacob Kraljieh, 85; 21318; 250 : 36. — Daniel Kordich, 94, 21323; 1000 ; 2S. — Marko Borovae. S9; 21324: 1000; 32. — Radivoj Lezajee, 93; 21325; 250; 28. — Joseph Koretich. 86; 21326; 1000; 35. — France« Pozgaj, 93; 21327; 1500; 28. — Peter Pnzgaj, 78; 21328; i
1600; 43. — Alojzija Miklavčie, 1900; 21329; 250 ; 21. _ Frank]
Angel. 1sh6: 21330; 1000 ; 35. — Frank Novosol, 94; 21334; 1500; 27. Ivan Ljubteh, 92 : 21335; 1000 ; 29 _ .Joseph Stergar 1904-213:t6; 1 j0Q; 17. — Mary Novosel, 04; 21337; 1500; Iti.
OPOMBA s Polepf članovega itnena navedene atevilke znaftijo: prva leto rojstva, druga certifikatu o številko, tretja '.»varovalno •voto. četrta raared.	J. Piihlar. al tajnik.
« r. k. i
Naznanila.
Braddock, Pa. .
č'lanom društva sv. Alojzija tit. 31 JSKJ. v Braddoeku se tem .po-j lotu naznanja, da se je pri zadnji ( saji sklenilo, da vsak član in članica .plača 17. julija, to je pri pri-( hodnji seji 25 centov naklade. Ta naklada j»* namenjena za one si-, rote v I'ueblo, Colo., ki so 'brezj (ftrehe in brez hrane, katerima je jiovodenj vzela vse prihranjeno. Mislim, da ste že eitali o tej bedi,1 kaj vam čtm *e nadalje razlagati.
Priporočal bi tudi člauom. da bi bolj redno plačevali društvene aaesmente kot jrh dosedaj.
Pozdrav vsem članoiu in članicam JSKJ.
M. iltidale, tajnik.
Lorain, Ohio.
Člane in članice društva sv. A-lojzija fit. 19 JSKJ. v Loraiuu se prosi, da s«* polnoštevilno vdeleže prihodnje redne seje, katera se bo vršila v nedelje 17. julija <»b 1. uri p<tj>oldue v navadnih prostorih. Na dnevnem redu imamo zelo važ-( ue reči, n pr. odobriti imamo združitveno pogodbo z društvom Marija Pomagaj št 6 JSfcJ.; črtal se bo tudi sentmeseni račun društva itd. Zatorej vsi na sejo omenjenega dne!	Odbor.
Kenmore, Ohio.
zlanom in članicam društva sv.( Alojzija št. 127 JSKJ. v Kenmore i se naznanja, .la se na^a društvena seja vrši di.e 16. julija pri >o-bratu Math. Korošcu na 333 Maryland Ave. v Kenmore. Opozarjam vse člane, da se vdeleže te seje. ker jrre v korist društva. Na zadnji redni spji se je sklenilo, dal vsak član in članica pla«'-a en dolar v blagajno za društvene stroške. Namesto da bi piknika napravi jali, ker so bolj slabe razme-; re, je 'bvlje, da damo vsak en do-j lar v društveno blagajno.
F, S. Germ, tajnik.
Lead ville, Golo.
' lanom društva sv. Jurija štev. j 111 JSKJ. (priporoeam, da so malo bolj ret 1 no vdefožujejo mesečnih s**j in da tudi bolj r*»duo plačujejo j svojt mesečne »prispevke. Vsak po-^ samezni je dobil pravila, da lahko I iz njih vidi, kako se postopa s člani, ako ne plačujejo rednih a-, liesmentov. Posebno vas prosim, I da se vdeležite seje dne 15. julija. Ta dan bomo imeli več važnih, st vari na dnevnem redu. Zatorej še enkrat va< prosim, da pridete^ ter predložite kak dober in kori-! sten nasvet za društvo in za našo j slavno JSKJ.
Z bratskim pozdravom
Math. Vanwiiek, tajnik.
Zahvala.
Ely, Minn
Tem potom se uajprisrčnejše zahvaljujem slavni Jugoslovanski Katoliški Jednoti za zavarovalnino v znes-ku 300 dalarjev, katero belil prejel iz glavnega urada za mojo pokojno soprogo Ann« Smuk
Draigi rojaki in rojakinje, kateri še niste .pri nobenem društvu, pristopajte k društvom Jugowio-var»*ke Katoliške Jediurt-e. ker ta Jednot a je prstena in pravična.
Še enkrat lepa hvala Jugoslovanski Kat. Jednati.
iQBepli	soprog..,
•	____J
mmmmmmmmmmm
t li NAZNANILO IN ZAHVALA. I
Tužnim srcem naznanjamo so- 1 rodnikom, pi ijateljem in znan- j' tem, da je dne 3®. junija ob 10.J1 uri zvečer preminul naš nad vse1 ljubljeni s<*pn»g oziroma oče i1 PRANK DEBEVEC. I-
Ponesrečil se je pri natbiraqjur češenj; padel je tako nesrečno z', drevesa, da si je pri padeu razbil 1 lobanjo in je po 7 ur trajajočih '
težkih mukali izdihnil svojo bla"o -
i -
d uso.
Pokorni je bij doma iz vasi Lip- ^ sen, tara Urahovo pri CwkniciJ( Tukaj v Ameriki zapušča poleg! mene žalujoče soproge še 4 nedo-'( rasle otroke, 3 brate in 1 sestro,'] v starem kraju pa enega brata in:j eno sestro. liil je član dveh dni-', štev in sicer sv. Martina štev. 44 ISKJ. in -v. Jožeta štev. 1101« KSKJ.
I i'in potom se najlepše zaliva-1 i ju jem uradnikom obeh društev.'] ki so preskrbeli za tako lepi po-p yreb. Najlepša hvala tudi vsem. posameznim »članom obeh društev, ki so se pri najhujši vročini , korporativuo vdeležili pogreba. J "rav lepo se zahvaljujem vsem ti- 1 f tim, ki s<i pri pfVgrebu dali na < razpolag , svoje avtomobile. Naj-|l l<1»ša hvala vsem, kateri so daro-j] vali krasne vence v zadnji po- s zdrav pokojnemu. Prav lepo se'i /ali val j ujem sorodnikom iz Cleveland, Ohio, ki so se vdeležili pogreba in ki so me tolažili ob uri najhujše žabrsti.. Najlepša hvala vsem posameznikom, ki so mi staii na strani v tem težkem času. Še enkrat najlepša hvala vsem »kukaj. Zel i m, da bi vam Bog stotero povrnil za vse to, kar ste meni do-j brega naredili v tem žalostnem času.	1
Tebi. nepozabni soprog in oče, ' pa kličemo: Z Bogom! Naj ti bo! lahka ameriška žemljica!
Žalujoči ostali: Mary Deberec, soproga. Ludwig, Julia, Frances, Josepha, otroei. * „.- *
Barberton, Ohio. 10. jul. 1921.
Dopisi.
(Nadaljevanje s 3. strani.) vrata in vpra*;inje je, če se nam bo odprlo!
Skl eujeuo na društveni seji dne 9. iiilija ob 7, uri zvečer, da se [priobči v glasilu "Glas Naroda. ', kar se je sklenilo na seji. Za društvo sv. Jurija št. 61 JSKJ.
v Read in gu, Pa.. 9. jul. 1921: Preds«*Jnik : John Šimec.
Tajnik: John Pezdire. Blagajnik: Anton Jaklič.
Zapisnikar: Anton Jakhe. (Pečat društva.)
Oregon City, Ore.
Naznanjam, da je naš rojak in j prvi tukajšnji naseljenec Mr. M. i Just in preminul dne 2. julrja ob] juri zjlit raj. On je (prišel v Ame-. riko v 19. Mu svoje starosti. Prvič I se je naselil v St. Cloud, Minn. 'Ril je tam nekako 9 let, potem se je preselil v Oregon City in je bil |tukaj približno 30 let. Umri je v starosti 57 let On je bil tudi vsta-j novitelj druStva sv. Jožefa nt. 761 |JSKJ., katerega elaii je bil. Kako, je bil priljubljen pri vseh narodih. se je najbolj pokazalo 3. ja-] lija ua dsa pggreba. Sto^encl
J gotovo ne bomo tako kmalu poza-! bili. Lahka naj tuu bo amer&ka žemljica!
Rojak M. Stražnik je padel šest čevljev globoko in ni je zlomil• rebra. Upamo, da kmalu okreva.
Delavske razmere so tukaj jkko slabe, zato ne svetujem, da bi kateri rem h'nlil. Dela se ne d<*bi, tudi ako bi ^a hotel kateri kmpirti.
Pozdrav!	J os. Mislev.
S pota.
Precej ča>;a je že, odkar sem zadnjic poročal v "Gla* Narodu" : nekatere minnesotske novice. Ne-. koč sem poročal, da kmalu dobimo ,s Francoske pa truplo rojaka Fr. |Lozarja, ki je bil prva žrtev vojne . iz mesta Ely, Minn. Ker je prvi iz i tukajšnjega mesta padel na boji-jču, si je lokalna organizacija št. 249 Ameriške legije izbrala ime tega junaka ter se imenuje Frank Lozar Post No. 248. — To je menda edini slovenski bivši vojak, ki uživa to čast. Dne 31. julija se je vršil veličasten pogreb pod vodstvom bivših vojakov (legionar-jcv). Pogrebu se je udeležilo tudi tukajšnje slovensko Društvo Reda Katoliških Borštnarjev. katerega je pokoju^ bil član. ter veliko občinstva. Pokojnik je bil priljubljen v tukajšnji naselbini. Slovenskega jezika se je izvrstno naučil in se ga ni sramoval, in ko je bil pri vojakih, je svoji že priletni materi vedno v slovenščini pisal. Ko pa je prejel obvestilo, da bo treba iti čez norje, je sporočil materi, da ji bo cd tedaj naprej moral dopisovati v angleščini, ker drugače bi pisma ne bila dostavljena vsled cenzure.
Svojo mater je neizmerno ljubil in je vedno skrbel zanjo. Bil je tudi podjeten, kar se je izkazalo s tem, da je pričel svojo trgovino, in to brez posebnih sredstev, s ka-! tero je lepo uspeval. Usoda pa jej hotela, da je moral vse to pustiti j dru gi m.	.	H
Pogreb se je vršil po katoliških n obredih. Rev. Sedej je imel sran-j, ljivi nagrobni govor, v katerem^ je navzoče spominjal na vzornega .i mladeniča, ki je dal svoje življe- ; nje za domovino. Svoj pomenljivi srovor jp kon'al s citatom nesmrt- ; nega Prešerna:
ji
Ena se tebi je želja spol nil a.
V zemlji domači da truplo leži. . . 1
j.
Po končanih ceremonijah so za-r doneli streli iz vojaških pušk pre- i ko groba. Vojaška trobenta je mi- < lo donela svojo zadnjo pesem mla- ] demu junaku. Milodoneči glas tro- : bente je odmeval v daljavi. . : Mi smo pa znpustili jromilo s ču- ' st vom v srcih, da ohranimo pokoj-'; nika v trajnem spominu.
Matija Pogorele. j
Koroško vprašanje.
Avstrijsko novinsitvo se obširno ! bavi s koroškim vprašanjem z ozi-;roiu na pariške vesti, da je vrhov-1 ni svet zaenkrat odklonil zahitevo jugoslovanske vlade glede popra-j I ve jugoslovanske severne meje na Koroškem.
Večina listov piše z velikim zadovoljstvom in pozdravlja ta s-klep vrhovnega sveta kot končno! in definitivno rešitev koroškega' vprašanja. So pa tudi nekateri li-| s ti, ki pišejo o stvari malo t rez-' nejše in opominjajo, da onega! kratkega Izraza ''zaepkrat" nikakor ne gre prezreti.
Tako piše dunajska "Arbeiter! Zeitung", da je usoda ji rine K»-! roške edmole odvisna od Avstrije! same, ker gotovo je, da bi vsak; nepremišljen korak avstrijske' vlade prisilil zaveznike, da se poslužujejo tega svojega pridržka.! Isti list poroča iz Beograda, da| jugoslovanska vlada po odgovoru i iz Pariza ni zavzela svojega k<im--J nega stališča. Torej tudi ni smatrati stvari kot končno rešene.
Švica in KareL
Daily Telegraph poroča, da je več poslanikov zavezniških držav v Bernu p odvzelo pri švicarski vladi kolektiven korak, ki se tiče stanja, ki ga je povzročilo bivanje! bivšega cesarja Karla na švicarskih tleh. Nihče ne more Švici kaj očitati, da dovaljuje zavetje, vendar je zvezana z dejstvom, da biva eeaar v bližini ozemelj, katera j* prej vladal, z veliko odgovornostjo in treba bo največje pazno-sti. ako se hočemo izogniti ponovni eskopadi Vsa Crednja Evropa
Iin Italija bo občutila večjo var-ako se ckscesar naseli v Špa-
i" * " ^ 1 *1 ^
Naši poslanci v Rimu. ^
<■
--- i
Rim, 21. julija. «
I
Pri razdrapanih strankarskih | razmerah v rimskem parlamentu, igrajo tudi najmanjše skupine kot 1 jeziček na tehtniei važno vlogo.! tZato se splošno u^iba. kako stali-, šče bodo pri rekostrukciji vlade; zavzele te frakcije.
Jujroslovaski poslanci, stoječi , na stališču načelne opozicije, ue s |vstopijo seveda ne v t<> ne v kako ^ drugo večino. Njihovo delo ohsto-i ji predvsem v sondiranju terena.'-
kar se tiče samega parlamentarne-;l
1 i .
ga položaja, potem pa v seznanjuj ,vlade in strank s položajem v ua-i šili pokrajinah. Posebno prvi te-;-den. ko ni bilo zasedanj, so naši . poslanci prav pridno uporabljali 1 za najrazličnejše konference s raz-j; niini predstavitelji vlade in slrankl; !v parlamenln. ;i ravnotako tudi za j ; posredovanja v vseh ministrstvih.
Načelnik Jugoslovanskega klu-jba, ir. dr. Wilian je polejr lega. da je posredoval v eeli kopi važnih?' i vprašanj, stopil v stike z vsemi , strankam i, da jim očrta položaj našega naroda v "novih pf>kraji-nah".
Posl. Josip Lavrenčič je posredoval v raznih osebnih zadevah pri ministrstvih, poslance dr. Pod 'gornik pa je interveniral v prilog /'Zadružne zveze" in "Goriške i zveze v vprašanju izmenjave valute.
Naši poslanci uživajo v Rimu vse spoštovanje in lahko se reče. tudi izreden ugled, kar je pač pripisati njihovemu resnemu, taktnemu, dostojanstvenemu nastopa-|nju. Najboljši dokaz za. da vse stranke, tudi največje, kakor tudi Ione, ki so jim načelno najbolj nasprotne, stopajo v stik ž njimi, že-!leč izvedeti njihove nazore glede važnih parlamentarnih vprašanj. ! Drugje in v drugih razmerah bi Itake okolščine dajale jamstvo za 'izredne uspehe; a v Rimu. kjer je 'glavno forma, a bistvo postranska stvar, se vse to nikakor ne sme {smatrati za morebitno jamstvo, !di. bi naša delegacija imela lahko | pot do dosege svojih smotrov. Le-jpih in najlepših obljub bo gotovo od vseh strani \edno dovolj, predvsem s strani vlade, ali kaki bodo resnični uspehi, je drugo vprašanje
Ali ker pri Lahih ravno forma veliko izda in velja, je vendar treba reči, da so se naši poslanci u-vedli prav dobro, in če so notranji uspehi le količkaj odvisni od ' zunanjih, potem je vendarle upat! !da naša delegacija ne pride iz Rima praznih rok. i Toliko torej o prvem tetlnu de-■ lovanja nase delegacije v Rimu. . Bilo bi še marsikaj, kar bi bilo t vredno omeniti, ali spuščati se . preveč v podrobnosti, ne kaže, a se tudi stvari, ki so šele zasnovane ir. bo mogoče govoriti o njih šele tedaj, ko se pretvore v stvarnost. 1 Predvsem je želeti, da verifika-' cijski odsek čim preje verificira ' naše mandate, da se sedanjim šti-. rim našim močem, pridruži še peta'
v osebi dr. Uiiksa Stangerja. ker delo jc ogromno in je treba delavcev, dobrih, vztrajnih, odločnih. Ker naša delegacija dobi te dni svoje posebno tajništvo, ji bo delo znatno olajšano in bo tako tudi bolje napredovalo. Da bi bil le uspeh vreden velikega truda!
I	-
Zastrupljen je delavcev.
j 80 delavcev v Koenigsbergovili rudnikih na Gornjem Štajerskem se j«* zastrupilo z uživanjem pokvarjenega mesa in krompirja.
i-
tyssiiwssuwgg Eggg[w§si253
Slika nam kaže Myrona T. Herricka, katerega je imenoval predsednik Harding ameriškim paslanikom v Franciji. Poslanik je odpotoval s parnikom La France.
Pametni nasveti za vročino
Dr. Frank Monaghan, poslujoči j' zdravstveni komisar v New Yorku j je objavil naslednja priporočila za i one, ki trpe na posledicah velike |< vročine. Ta priporočila imajo na-j; men preprečiti vsakovrstne bolezni, ki se rade pojavljajo ob tem'] letnem času.
I —Ne jejte preveč, ne delajte preveč in ne pijte preveč. Voda ^naj bo vaša.stalna pijača.
—	Ne zanemarjajte zraka. — Dobra ventilacija je ptrebna za i
I dobro zdravje.	<
—	Ne pozabite očistiti zob po 1 |vsaki jedi.
i — Ne nosite težkih temnih oblek l
Iter se pogost »i kopajte.
—	Glejte na to, da bo mleko, ki ga kupite, vedno sveže in sladko. 1 I — Ne^zauživajte težkih jedil in ^se omejite predvsem na sočivje.
—	Ne zapenjajte se tesno in pustite, da bo vaše telo vedno obda->
^jio od svežega zraka.
—	Pijte mrzlo vodo s čistim leglom.
—	Ne pustite, da bi muhe sedale na vaša jedila. Muhe prenašajo' kali vseh mogočih bolezni ter soj vzrok širjenja številnih epidemij.'
Glede malih otrok in dojenčkov je objavil naslednja priporočila:' ' — Ne pozntute. da je materinske mleko najboljša hrana za dojenčke.
i — Ne oblačite malih otrok tako. da bi se pričeli potiti ' — Mali otrcci morajo spati sami, ne s stariši.
—	Ne pozabite dati otrokom naj boljšega kravjega mleka, v pri-
. nternih množinah ter rednih pre i sledkih. Mleko naj bo vedno na - ledu da se ne pokvari, i — Dajte otrokom obilo sveže in „ čiste vode in večkrat preko dneva. , — Ne držite otrok v zadnhlih. slabo zračenih sobah in tudi ne na direktni solnčni luči za dolgo časa.
i — Skopajte otroka vsak dan ter i mu menjajte obleko. [ — Skrbite da bo telo otroka vedno odprto. Kakorhitro je zaprt. prenehajte dajati vsako jed, z izjemo votle ter pokličite zdrav-J nika.
I — Ne pustite, da bi muhe, ko-
- - ' . .
GLA8 NABODA. 14. JTTTj. 1921
_ Aforizmi. ^
j Tako ti sam ne boš nikdar na I sveti,
,če eno samo srce te umeva, (ee eno samo hoče te in zna objeti, jsieer zastonj ti krona j^ kraljeva! |Dasi krog tebe roji so nešteti — med temi roji vendar sam boš — reva.
Fran S. Finžgar. * * *
Tako zelo je človek ubog. da je prisiljen odpovedati se celo tistemu. kar mu je dosegljivo. Tako slabe in plahe so njegove roke, da si ne upajo poseči po najbližjem. Tako je človek malOdušen in zbegan in tako se je bil privadil mi-[•di. da je temna noč na vsej dolgi poli* prod njim. da se brani celo prijazne mesečine, ki bi ruu osve-tila cesto z Wedo svetlobo ter mu vlila v srce tolažbo; boji se, da je nevreden tolažbe, da nima pravice do nje, ker mu je bila usojena
večna noč.	Ivan Cankar.
* * *
Takšna je »krivno-st človeškega duha. Kadar telo j trpi in kadar gledamo že blizu i mu rt bledo s svojimi očmi. I	prijatelj,
tedaj se duša osvoboja rada iin dviga levi^ku se iz kletke svoje. Tedaj oziramo se v dni minule.
A. Aškerc.
* * *
Ta pač ne pozna življenja, komur lie ni znoj rosil!
Drag. Jesen ko. * * *
Ta svet je pisan sejni, kjer vse trguje,
kjer vse se vprek prodaje in l	kupuje.
Anton Aškerc. « *
i *
Težko človeku jf navzgor leteti, . telo pač vedno vleče ga na vzdol; i a kdor za vzori tu stremi na sveti, . >največja to. najhu jša mu je bol, jda <*ili vse navzdol leteti!
Simon Gregorčič. * * *
i Težavna borba je za ideal.
Anton Aškerc.
• marji in drug mrees sedal na otroke. knjti ni'ves prenaša nalezlji-- ve bolezni.
		ADVERTISEMENTS.			
* ► KNJIGE ^■Knjiga za lahkomiselne ljudi, r X- Jr (spisal T Cankar) 1.75 JJ Pet tednov v zrakoplovu 2.00 Zbrani spisi Jakob Alešovec. ^ ^^ "Kako sem se jaz likal", j -- Prvi del / 1.25 ^ Drucri del # 1.25 :: Poučne knjige. * Tretji del f i.oo :: Hitri raeuuar .65 "Ljubljanske slike", / t :: Nemški abcednik .35 {JMl m petl del , . - 150 :: Nemsko-augleški tolmae .60 "^e v Ameriko", f J «j; Pravilo dostojnosti .30 bestl del f 125 l Slovensko-angleški slovar Amerika in Amerikanci [ 5.00 t (Janežie Bartol) 4.00 f Gledališke knjige. ✓ 4- Zabavne in razne druge knjige. Feveek Andrejeek ^ . r .50 t Doli z orožjem 50 t					
JVlIJIgC U1VI/.LFC; KJ»> . ^XUllUl J ti Duhovni boj* (349 str.) .50 Mesija (1. zv.) .30 Mladim srcem (2 zv.) . (Spisal K. Meško) .30				Molitveniki. Rajski Glasovi. 4 { v platno vezano f .90 v usnje vezano ' 1.80 v kost vezano 1.70	I
	Zemljevidi.				t
	Združenih držav .15 Kranjske dežele .10 Zemljevid Evrope .30 Velika stenska mapa 2.50 Zemljevidi: New York, 111., Kansas, Colorado, Pennslyvania, Mont., Minnesota, Wisconsin,			Sveta Ura v platno vezano 1.00 v usnje vezano 2.00 v kost vezano 1.80	
			Slovenic Publishing ;;		
	Wyoming, Alaska	W. Va.,	Comoanv		
	vsaki po .25		82 Cortlandt St, New York		
		•			
	Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali postnih znamkah. Poština je pri vseh cenah vracunjena. *				* * «» *	K *
, 1 Vprašanje dr. Trumbiča glede baroške iuke.
Poslanec dr. Trimbič je poslal ministrskemu predsedniku Pa-ž^u nastopno vprašanje glede baroške hike: — Gospod predsednik! Italijanski listi že nekuj časa sem pišejo, da se je sklenil sporazum iu podpisala konvencija med nami in Italijo, po kateri bi se luka Ba-ro«. Delta iu železnice mesta Suša k na našem ozemlju izročile v upravo in eksploatacijo italijansko - reškemu - jugoslovanskemu konsor-c ju. Zdi se, da je ta aiangement v zvezi z evakueijo teritorja, ki po rapailski pogodbi pripade naši državi, ki se pa »t nahaja v pkupaeiji italijanskih čet in oblasti. Italijansko časopisje piše o korakih, s katerimi se pripravlja takojšnje realizira nje te pogodbe. O tem pišejo i.ajresnejsi, in sieer vedno točno informirani italijanski listi. Te vesti delajo vtis na naiL* javno mnenje, posebno na mnenje v zapadnili in primorskih krajih, da so ogroženi interesi naše države. Razburjenje je tem večje, ker od naše merodajne strani niti narodno predstavništvo, ne javnost še ni dobila nobene stvarne informacije. Dokaz zato mi naši listi, ki živo komentirajo ta dogodek samo na podlagi ita-lijasnki vesti. Pa no samo to. ampak tudi mnogoštevilne protestne brzojavke, ki jih je spr< jela kraljeva vlada od različnih občin, kor-poraeij, ustanov in lako dalje, in depeše, ki sem jih sprejel jaz. Smatral sem za svojo dolžnost, da vam .jih predložim. Včeraj je bil sestanek vlade /. zastopniki vladnih skupin. Na tem sestanku se je razpravljalo. ali naj se pristane na italijanske predloge. Po mojem mnenju je treba imeti dvoje pred očmi, ki med seboj ni v nikaki zvezi: 1 Izvedba rapallske pogodbe z evakueijo ali predajo ozemlja, ki jo dodeljeno n. m in ki ;< od 2. februarja 19tfJ dalje, ko sta bili ratificirani pogodbi pri obeh vladah, postalo nesporno ozemlje naše države na katero kraljevina Italija istega dne dalje nima nobene pravice več. J. Razpravljanje o vprašanju in predlogih, ki bi jib eventurl&o kraljevina Italija predložila naši državi. — Prvo in drugo ni v nobeni zvezi in je treba militi vsako zase. Svojevoljno ne more nobena vlada drugi stavili pobojev za evakueijo ozemlja, katero jim je nesporno dodeljeno. Tudi se o bed ve državi ne moreta vmešavati v zadeve neodvisne države K« ke, ker stoji v členu 4. :«pallske pogodbe takole: "Kraljevina Italija in kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev priznata popolnoma svooodno in neodvisno državo Reko in se obvezujeta. da bo* t a njeno neodvisnost vedno upoštevali. — Prepričan »eni. da je naš narod odločen, da ostane na stališču, da spoštuje mednarodni- pogodbe. To«no in lojalno izvršenje rapallske pogodbe na obeh straneh uiora bili podlaga ustvarjenju medsebojnih prisrčnih od noša je % mul obema kraljevinama, ki bi bili v skupnem interesu o-j bch držav, kakor je to zapisano na čelu pojrodbe. Za primer, da je bil zgoraj omenjen arangemeut v resnici sklenjen, česar pa ne verujem, i li da bi *e imel skleni: i med obema državama, menim. da bi ne mogel postati pol no veljav tn za našo državo brez .sankcij dotlej, dokler bi g,i ne sankcioniral i krona ua podlagi predhodnega od o hren ja narodnega predstavništva in to ne samo radi lega. ker obstoja člen 4. rapallske pogodbe, ampak tudi zaradi tega, ker bi se to reklo, dovoliti si vmešavanje v z.-dcve tujih držav. Z ozirom na to si usojam gospodu predsedniki! ministrskega sveta in zunanjemu ministrstvu staviti nastopna vprašanja, na katera prosim pi-menega odgovora: _
Ali je res, da meti našo vlado in kra'jevino Italijo obstoja sporazum, ki se nanaša na uf>ravo iu eksploat;.eijo pristanišča Baroš. Delte in žeieznie mest A Siis^ka n«i ozemlju naše države* Ali je res. da se je fi tem spor.izumu po^pmla tudi konvencija med r.ašo državo in Italijo, in ako je re>. katen-ga dne je bila konv« ncija podpisana? — j Pn.sim da mi v svojem odirovoni naznanite besedilo tega sporazuma ali komer., ije. če . batoja. O je sporazum res sklenjen ali konvencija j re> podpisana, ali mi-Ii kraljeva vlada, da je obveza in izvedba te! "konvencije odvisna od ankei.je kralja na podlagi predhodnega odob-renja n arm! nega predstavništva.' Ako je kraljeva vlada tega mnenja. kdaj namerava objavili sklenjei-o pogodbo t:arodnemu predstavništvu. ter jo predložili v razpravo in odobren je? — Zelo hvaležen vam bora. gospod predsednik, če me počastite z odgovorom čim prej. Prosim teKa. ker je ,tvar zelo nv.jna in ker gre /a stvarne informacije narodnemu predstav niši vu in javnemu mnenju. S spoštovanjem' Bel p rad. 14. junija ISjl. dr. Ante Trumbič. 1. r.
Iz Jugoslavije.
Nova uredba o valutah in devizah, f.
V 'Službenih Novinah" je <rb 11 javljena nova ured'ba o valutah ink devizah, (ilavna radlika napram t dosedanjim določbam jc ta, da se;J sme odslej ihvažati domače |»n»-T i, izvode načeloma brez uaigurauja <, valute. Le pri izvozu nekaterih i predmetov j«* treba osigurati va- j Into in to pri izvozu vseh vrst žita' i in moke, žive živine, avežega ali \ predelanega mesa. masti, surovih'j in predelanih kož, stavbenega ma-jr terijala in suhega ali drugače' i konserviranega sadja. Tudi ti' predmeti se smejo izvoziti brez za-] Mguranja valute, ako njih vred- i noet ne presega llHJO dinarjev. !>
(J lede «is.igtiranja valute s'» [i predvidene razne olajšave, pred \ rsem ta, da nine izvoznik gori o me- j njenih predmetov uporabiti dve1 tretjini valute za import (uvozni drugega blaga iz inostraustva. U- i voz pa se mora izvršiti tekom še-.« stili mesecev, odkar je bila valuta j oaiguraua. V tem slučaju mora to-ji rej izvoznik gori omenjenih pred-ji metov izročiti samo eno tretjino | valute, ki jo je dobil za izvoženo' blago.	L
\ aluta se otfigura tako kakor ,<
do sedaj pri denarnih zavodih, ki wi v to pooblaščeni. Finančno uii-il nistrstvo si pridržuje pravico, da < odkupi eno tretjino eele o^igurane valute, in sicer po povpreonem ] kurzu beograrinke od nosno za- ' grebške borze. Te posle izvršuje i finančno ministrstvo potom Na- 1 rodne banke.
1 voz tujih vabrt je v neomejeni množini dovmljon. Ravno tako je : dovoljen tranzit tnjih valut preko Jugoslavije. Prepovedan pa je izvoz srebrnega in zlatega denarja, dolarjev in kronskodinarskih nov-eanie. V svrho potovanja sme vsak porfnik vzeti s seboj do 8000 J kroti. Potniki v Združene države Severne Amerike smejo vaetisse-1 boj 100 dolarjev in državljani' Združenih držav, ako se vračajo) domov, 600 dolarjev. Potniki, ki |K7tujejQ ~ (z . JugoaA^vije, _ smejo j
[.zeti razen tega tudi devizo do -i j_<JW francoskih frankov, oziroma j' devizo glase o M- u a drugo valu- * to, k: ne presega borzne vrednosti N
francoskih frankov. Kdor iioče vzeti s seboj devizo od IiUU<> do lO.<><>0 'rancos-kih frankov, morn imeti tozadevno do\ oljen je od J .pristojne delegacije ti naj k'-ne ga 1 'ministrstva. Potniki, ki hočejo (vzeti devizo nad 10,000 frankov, (morajo dobiti dovoljenje <k1 generalnega inšpektorja finančnega , ministrstva.	i
Izvoz drugih valut, izvzemši do- t Ilarje in kronsko-dinarske novča- ] nice, ua primer izvoz lir. franco- i !skih frankov, mark itd., je popol- ] Jnoma svoboden. Do sedaj je bil iz- j
■	voz teh valut preko 100<» frankov , (zabranjen.	} \ Prodaja deviz, čekov. akreditov
.in sličnih vrednot se ima vršiti
t . ^
(tako kakor do sedaj preko jugo- ^ slovanskih denarnih zavodov. Torej kdor kupi devizo, se mora ob-i vezati, da bo iiajdalje tekom Še- ! l&tih mcMtfv uvozil v Jugoslavijo ■ blago v vrednwti kupljejic devize. ' '.Ako te*ra ne izvrši, mora plačati [državni kasi globo v znesku 2'*f< 'i«k1 kupljene devize. Jujijoslovaji-ijskim denarnim zavodom pa je za braujeno prodajati devize ino-i- stranskim firmam, s Likvidacija poslov, ki so bili za-t početi do 31. maja 1021. se ima iz-
■	vršiti po starih predpisih, to je v i smislu valutne odredbe od 26. s«p-
-	♦embra 1020. Nova naredba je stopila v veljavv 1. junija t. 1.
i Nova naredila pomeni korak k ' svobodi glede trgrovine z valutami > in devizami Pred letom je država
-	reklamirala vso tujo valuto za dr , žavno kaso. Ta sistem se ni obne-
-	sel, ker država ni u^>ela. da bi re-f gulirala kurz jugoslovanskega de-\narja napram tuiim valutam. Me e^scca junija pretečenega leta je si--.cer takratni finančni minister, se i daj pokojni Stojanovič, napravil
močen sunek proti tujipi vaJutam j i in je pomogel jugoslovaLskemu ajdenarju do .visoke.vreduo^i. Kes
!])a ni imel dovolj sredstev, se je f njegov načrt izjalovil. Vedno bolj' s;e jc izkazivalo, da .Jugoslavija I nima zr dovolj administrativne i moči. ti;,	sigurnostjo \]»livala
na denarni trg. Radi Una je sedaj '
j
v tinaiK-nem ministrstvu j>revla-i tlaU» mnenje, da mora gospodar-stvo samo poseči vmes in postavitiO jugoslovanski denar na solidno i l>odlago.
s
Dohodki monopolne uprave ^
Iznašajo za prve tri mesece let oš- ^ jiij-ga leta 2Jl7.4i;»s,l 12 dinarjev. j
i
Obvezno zavarovanje proti toči ],
ije uvedentt v zagrel>ški županiji. j. Slično zavarovanje bi mogli uve- t sti tudi na Slovenskem.	1
i
Promet jugoslov. bankovcev i
je znanji'S. maja -'».71 S.417.505 t'i- t narjev m se je torej zmanjšal za 1 4,065,^5 dinarjev.	1
A
Poštar je oplenil denarno pismo. *
Načelnik postaje Puš<'a Bistri na Hrvats-kem, ki oju-avlja ob- 1 enejii službo poštnega agenta, je;1 oplenil denarno p>mo. v katere;n: je bilo SO.(KM) kron ter namesto £ onega zneska vložil vanj 20 ban- ^ koveev po 5 dinarjev. Načelnik je 1 \ službeni obleki pobegnil.
Poneverba v Bosni.
Železniški uradnik Fran Pet rak 1 je v Sarajevu poneveril :}0.000 K. ( nakar jc neznano kam pobegnil.
--,,
Razmere v Rusiji.	!
"Berlingsk" Tidende" javljajo;.
• i
iz Helsingforsa : Voditelj finskega!
. . ' 1
trgovinskega odposlanstva, ki s" je j pred kratkim vrnilo iz Rusije, rav- , natelj Hovilamen je izjavil časni-i. karjem da je Rusnja v Petrogradu 1 in v Ploskvi nakopičila mnogo iz- l vodnega blaga, zlasti konoplje, usnja, kož in konjske žime. To bla- ! go je še predvojno V Rusiji se izvrši le malo zasebnega dela. V Petrogradu onemogoča velikansko pomanjkanje kruha vsako industrijsko delo. Fkinjenje prepovedi r.* privatno trgovino j<* ustvarilo olajšavo. Sovjetska vlada je oprostila male tvorniee ki imajo :!0 delavcev te tvornice nadaljujejo delo na svoj račun Prometne razmere so se nekoliko izboljšale. Med
■	Petrogradoin in Moskvo vozijo zo-', pet redni vlaki. V Moskvi vzbuja, pozornost izredno živahni promet i
■	7 avtomobili. Tam ni nič manj ka-' kor 15.000 avtomobilov za osebni j promet. V Petrogralu pa je ustavljen vsak blagovni promet. Mesto dela žalosten vtis. Izvozno blago
! se mora pri odpošiljatvi v možem-,
stvo plačati v valuti dotične de-i i * žele ali pa v zlatu.
I
. Avstralija prevzela nemško kolo. nijo.
Avstralska vlada je sporočila . lemški vladi da je prevzela v last! - bivšo nemško kolonijo Quineio.
1 - - 1
3 Ti bi vragu kol porodil. ] J da Bogu bi ž njim osmodil. I J	Fran Levstik, i
I m	f
Intervencije v Atenah. ;
I . — !■
\ diplomatskih zavezniških kro- * gib se drži v največji tajnosti vse-^i bina in smernict diplomatske jired s ! stavke, ki so jo izročili zavezniki * i v Atenah.	j
Govori se da je nota sestavljena 1 v tem smislu, da ptedočuje Grkom > stvarni položa j v Alali ^Vziji. ki je 1 z:. Grke skrajno neugoden še v i sedanjosti, naravnost porazen pa ( \ najbližji bodočnosti Izključeno ^ jc, da bi mogla Grčija rešiti vzhod- i no vprašanje s svojim orožjem, —:< ker nikdar ne bo mogla izvojevati ! končne in odločilne zmage nad i turškim nacionalizmom, ker bi se j borba s kemalisti vedno in vedno \ zavlačevala in bi Grkom v naj- c krajšem času zmanjkalo vseh po- ž trtbnih sredstev. Zato bi bilo dob- r ro da se Grška sporazume z zavez- i ii I ki o načinu, kako bi se moglo iz- i vršiti posredovanje v Angori. Ako i se Grška sporazume z zavezniki,'r se ho našla go'ovo tudi platforma, n na podlagi katere bo mogoče pri-,] .četi pogajanja s Turki.	^
Grška dosedaj še ni uradno od-;J govorila na zavezniško predstav-ll ko. kakor se zatrjuje, čaka vlada ji n« vrnitev predsednika vlade Gu-Jl narisa iz Smirne.	j>
V kolikor je razpoloženje v p Atenah nepristopno, v toliko je med zmernejšimi turkimi krogi .f (lostojuejše. Vest o angleško - fran 1 et skem sporazumu, kakor tudi j1 i predaja zavezniške note v Atenah < Ije naredila na nacionalistične^ kroge v Angori jako dober vtis. j] i A tudi poročila iz Angore pri-ji č;ijo, da je tam razpoloženje za že t predloženi turški minimum neiz- < premeni j i vo in da je naeionalistič- < n: komite sklenil vztrajati pri vseh 1 j zahtevah. Med te zahteve spada j tudi vprašanj,? evakueije Tracije,< katere izročitev zahtevajo Turki ? neposredno za regulacijo anatvl- 1 . skega vprašanja	jI
Imenovanje angl. generala Har- ' rlngtona za komandanta vseh za-' vezniškil. vojaških posadk na — I Vzhodu ie prva in najvidnejša po- 1 i slediea angleško - francoskega 1 1 sporazuma. Z druge strani se pa : ' poroča, da jrski politični krogi 1 nočejo ničesar slišati o kakem po- 1
>	sredo van jnmpak da se Grki se- l
>	daj prpravljaje z veliko naglico < . iT; nervoznostjo za novo ofenzivo, i [ Vendar pa n» vtralni irlasovi trdi- i ; jc. da je grška vojska popolnoma ^demoraliziranr. in da se vrše dan
, na dan manifestacije in demonstracije za demobilizacijo in vrni-';
*	tev v domovino.
1 Splošno javno mnenje v angleS-. " kih odločilnih krogih je odločno 1 p rot i grško, lisi; prinašajo obširna » poročila o nekvalificiranem obna--,šanju grške vojske v Anatoliji. — -.Vsa ta poročila izrablja angleška. |javnost z jasno tendenco, da prisi-jli angleško vlado k najradikalnej- ( ši in najhitrejši rešitvi vzhodnega f " vprašanja.
Da,je ta glas isto kot želja in 1 j volja angleška vlade, ni menda
*	i treba posebej povdarjati.
Eojiin iuwcajte SE
i ^jMg^g	HAJ-
1 m V ZDtL VMUVA^
Odvisnost slov. industrije od ostalih pokrajin.
Veliki mlini v Sloveniji po večini počivajo. Konzum moke se je tako zožil, ker vsakdo upa na nižje cene po žetvi in razadi tega erpa nl še obstoječih zalogah. Pa tudi ako bi si sloverski konzumenti na-jbavljali normalno količino moke, • bi morali naši mlini deloma stati, !ako ne bi imeli drugih odjemalcev, [dvakrat več moke, kakor jo Slo-jvenija porabi. Odvisni so v dvoj-;iiem pogledu prvič od Vojvodine' ;in Srema glede žita in drugič od izvoza glede prodaje.	.
j Pred približno štirimi meseci so se nahajali naši mlini v boljšem položaju. Izvažali so moko na sever in na zapad. Meseca aprila pa je vlada z ozirom na pretečo sušo prepovedala izvoz moke, tako da niso znali mlini, kam s svojo zalogo. Meseca maja je bila prepoved odstranjena; med tem časom pa je prišlo iz Amerike kot tudi z daljnega Vzhoda v Trst obilo moke po nižji ceni. kakor je pri nas in tudi mi nismo mogli konkurirati z inozemskim blagom. Gotovo je. da je ta prepoved izvoza neugodno vplivala na našo valuto. (ker je bila fiilanea naše zunanje tr govine poslabšala.
Iz dejstva .da morajo slovenski mlini počivati, ker ne morejo konkurirati z inozemstvom, pa posnemamo tudi. da je gospodarska u-soda Slovenije tesno odvisna od ustalili pokrajin naše države. Ako b: nam Banat hotel dati pšenico j po nižji ceni hi naši mlini takoj |spravili vsa kolesa v tek in na ta način povzdignili naše gospodarstvo. Banat torej žene in ustavlja mlinska kolesa v Sloveniji. J Slovenija j< industrijelna pokrajina. Potrebuje živež in surovine ter potrebuje odjemalcev. — Bogati kraji na vzhodu naše drža-inentano sicer po visokih cenah, oli kmalu pride čas, ko bo tudi vojvodinski kmet proda jal pšenico in mast po zmernih meščanskih
cenah.	_
! Kar se tiče surovin, je velik de! naših pokrajin odvisen od ostalih pokrajin naš" države. Mlinska, usnjarska, volnena in nekatere druge industrije imajo bogate uino žine surovin na jugu in na zapadu niše države. Tudi glede železne industrije bo kmalu čas. ko bodo naša velika železna podjetja dobivala surovine iz bogatih bosanskih rudnikov. Ako bi bila Slovenija odrezana od teh krajev, ali ako bi ,posamezne pokrajine same odločevale. pod kakimi pogoji se sme ;produeirati. uvažati in izvažati. ■ potem bi postala Slovenija odvis-jna od milosti in nemilosti teli po-jkrajin. Federativni ustroj naše dr-žave bi odrezal našo obrt in industrijo od surovin.
Še bolj odvisna je Slovenija od i ostalih pokra jin glede odjemalcev. Prvi dve leti po vojni so se boje-jvali konzumenti za blago in pro-ducenti so dekdi ogromne dobičke, j Ti časi pa spadajo hvala Bogu v j preteklost in vsak dan postaja bolj ijasno. da se mora producent boriti za odjemalci. Slovenija kot in-dustrijalna dežela je bila v prvih dveh letih po vojni v prijetnem položaju, da so prihajali Srbi in j Hrvat i k nam kupovat bla«ro. Se |daj pa že morajo obrtniki in industrijalci pošiljati svojo potovalee po vsi državi in le s težavo si priborijo odjemalce. Ta razvoj bo šel še dalje svojo pot. i Ako bomo imeli Slovenci prosto gospodarsko pot po vsi državi, tako da nas ne bo mogla nobena pokrajin;: v državi v gospodarskem razvoju ovirati, niti z gospodarskimi, uiti z administrativnimi ukre pi. je dana možnost, da si bomo kot industrijsko najbolj razvita i dežela ohranili svoj položaj kakor , ga imamo danes in da se bosta naša obrt in industrija vzporedno z razvojem vse države razvijali. Ako i pi. bo smela vsaka pokrajina za
-	sebe sklepati zakone, bodisi na -'gospodarskem, bodisi na admini-
jstrativnem polju, je neizbežno, da . bo vsaka pokrrjina v svojem ego-) iz mu skušala spraviti k življeaju t lastno industrijo in da bo administrativnim potom otežila prodajo . slovenskih industrijskih produk-i tov. Razdelitev države v pokraji-
-	ne na federativni podlagi, kakor . predlagajo, klerikalci, bi pomenila t smrt za našega obrtnika, industrijskega delavca in podjetnika. Kaj-
i ti dobro si moramo zapomniti, da i ne le mlinska kolesa, ampak skoro vsa slovenska obrt in industrija . zavisi od širr.fga vzhoda in jnga J naše države.
Najnovejša novost — ženske že niso več zadovoljne s cigaretami in sa začele pipe kaditi. Na sliki vidite angleško igralko Justino Johnstone, ki hoče uvesti novo mode v Ameriki.
GLAS NARODA, 14. JTTL. 1921
ADVERTISEMENTS.
Beseda ženskam.
Nikar
tehtajte svojega zdravja fl I z zanemarjenjem tistih nerodnosti
in oslabelosti, bi povzročajo toliko
trpljenja. Dobita od svojega le-
kaija _
Oevera's
^ Regulator
(Severjev Regulator). Ta regula- ■ tor je blažilno delujoča tonika in zdravilo. Priporočljiv je za popravo tistih posebnih oslabelosti in neredov. ki so jim podvržene ženske. Cena $1.25.
prodaj pp vseh lekarnah.
_- ■
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam ža lost n o novico, da smo /.a vedno izgubili ljmhljenega sinčka PAVLA FONDA.
Dne 1 julija se je utopil v reki. Star je bil R ?et.
Tem potoni se zahvaljujem njegovi krstni b««tri Jesipini Smole, ki je prišla na pomoč in ki mu je lep venec prinesla v spomin. Hvala tudi Antoniji Udovič. ki je pri- i skočila na pomoč ter mu položila lep venec na ki-jto. Zahvaljujem , se tudi Mariji Samsa. ki je priš'- . na pogreb iz (Mevelanda. Srčno . uvab> izrekam vsem tistim, ki so , ga prišli obiskat na mrtvaškem , odru.
Zaluj'M'i o^ali:	'<
Andrew in Frances Fend;., s*;»ri<i.; j Joseph in Frank, brata. Frances
in Mary, sestri. 1!>nr> Indiana Ave.. Klkbart. Tnd.
IZNAJD1TELJI. i
Pišite /a knjižico	trnajdb in	<
patentov. Poslali io bomo lutooj. Za tt>čno. strokovniaško in /.nr-nfstjivo uravnavo vašef« patenta pišite na na«, patentne advokate ki imajo velike let lrkuienj. Nohe-	i
den viri ne more boljše urediti. V vašerii taktnem tnterec.ii te. da nam pištte m patentno knjižico.
A. M. WILSON, Inc.
Registered Patent Attorneys
' • ZAČIMBE, ŽELIŠČA iN NAJ-;; t RAZNOVRSTNK.JŠA
it domaČa zdravila :
*> **
^ katsra pri porota msgr. Knelpp, \ \ \ \	Imam vedno v zalogi.	'»
Pilite po brezplačni cenik. ^
MATH. PEZDIR
O. Bex 772, City Hall Station^: ;;	New York City	"
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Naznanjam vsem eobratom in sestram društva Nova Doba št. 3 SDPZ., da nam je kruta smr; pobrala našega so bra t a
JERNEJA ZELENO
v starati 4d let. Pokojni snbrat se je dne 3. julija pi>dal iz C assel-man, Pa., na O ar ret t, Pa.? na neki obiuk. Ko i»e zvečer vrne pr. ;i do-du z avtomobilom 3 milje od Gar-retta proti ■Somei-setu, Pa., se srečata dva avtomobila in etlen se izogne tako, da je Jernej Zalene zadel z glnvo ob t e leg ra tie ni drog in si prebil zadnji del erepinje. Omenjeni šofer in neki znanec Pearl Weiss sta ga takoj pripeljala v bolnišnico v Somerset, Pa., kjer je bil operiran dne 5. julija oh J. mi popoldne, toda zvečer ob 8. uri dobimo obvestilo, da je za vedno ;za-spah. Društvo je storilo takoj i vse potrebne korake, da se sohra-ita pokoplje na katoliškem pokopališču. Pogreb se je vršil dne 6. julija v Somerset u, Pa.
Pokojni je bil član društva Nova Doba št. 5 SDPZ. kakih 11 let. Bil je vedno vesel in tudi priljubljen pri v.seh sobratih in prijateljih. kt^dei je hodil sirom Amerike. V Ameriki je bival t.koli 17 let. Doma je bil iz župnije Žiri ua Notranjskem. Tukaj v Ameriki ima dva brata in dva brat ra era nekje v Brooklynu, N. Y., v starem kraju pa soprogo in eno heer-ko. — Zahvaljujem se njegovemu bratu Pavlu Zelencu v Kmporium, Pa., ki se je tako hitro zglasil pri difštvu. da hoče vse poravnati, ako bi ne zadostovalo za pogrebne stroške. Pavel Zelem- je prišel malo pre|>oz.!io, <la bi se mogel pogreba vdeležiti, ker je brzojavka prepozno prišla v Emporium. Pa. Omenjeni brat Zelene mu je tukaj preskrbel krasni spomenik z na pitoni: "Kje da ti počivaš, preljubi moj brat, Mpomin mi bo tvoje zadnje pismo, ki si mi ga pisal v Emporium, Pa. Danes te {»a tukaj vidim v črni zemlji. Bodi ti lahka tuja žemljica!" — Zahvaljujem w tudi vsemu društvenemu odboru, ki se je trudil in skrbel za spomin zadnjo uro sobrata. Ralph ton, Pa., 9. julija 1921.
Martin Koroshetz.
Iščem svojo sestro MARIJO SEVER. ki je sedaj nekje v Colo-r;idi. Doma je iz Muljave pri Špan o vi h št. 10. Oglasi naj se sama. t'e pa kdo drugi ve zanjo, naj mi to nemudoma sporoči na naslov : Frank Sever. <i«*n. Del., Arsenal Sta., Pittsburgh. Pa. (14-15—7)
Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za mojega brata FRANI'A MIHELTI(\ doma iz Planine pri Rakeku, naj mi javi, ea kar mu bom zelo hvaležen, ako pa sam ta oiglas čita, naj se mi oglasi Naslov: Andrew Mihelčič, Box 1059, Uniontown, Pa. _(14-15—7 >_____
•BtlalililiIJITI I H H Itl^ltltl.l »I
i
[ • ' v . • . .. t • ; '
PRISRČEN smeh je naj-i boljše zdravilo sveta.
I	. . .
Če ste otožni, zamišljeni — | se prav na široko zasmejte j — pa boste takoj ozdravlje-| ni.
-
j Knjiga Peter Zgaga vam « povzroči smeh, kadarkoli j pogledate vanjo.
[ Ena knjižica za 50 centov I vam bo trajala za vedno.
i Izrežite ta kupon prideaite petdeset centov t
j	r.namkah ter ga pc&jite: *
I	Slovenic Publishing Co.,
i	82 Cortlandt St., New York.
' Cenjeni: Za priloženih petdeset centov v znamkah mi pošljite knjigo "Peter Zgaga."
■	Ime ....................................
«
® Naslov ............................;....
■	Dnava
4	•	|
SKRIVNOST ORCIVALA.
DETEKTIVSKI ROMAN. Francotki spisal Emile Oaborian. — Za O. H. priredil G. P. |
(36	'Nadaljevanje.)
.Sovresi je ined tem sedel v naslonjaeo.
—	Vidiš, Berta. — je rekel. — naš prijatelj Hektor je popolnoma i/.muren od življenja, katero je vodil. Dobil je nasvet, naj počiva in prišel je sem k nam.
—	Moj dragi, — je odvrnila Bcrta, — ali se ne bojiš, da se bo grof tukaj dolgočasil?
—Zakaj?
—	V Valfeji je zelo mirno in mi smo le suhoparni kmečki ljudje.
Berta je govorila le da govori da prekine tišino, ki jo je spravljala v zadrego in da čuje grofov glas. Ko je govorila, ga je opazovala ter študirala utis, ki ga je napravil nanj. Njena sijajna lepota jf ponavadi napolnila vse one. ki so jo prvi krat videli, z občudovanjem. On pa je ostal popolnoma brezbrižen in hladen. Ker pa je l.i občudoval, je ona tembolj občudovala njega.
—	Kakšna razlika, — si je mislila. — meri njim ter tem vulgarnim Sovre^-i. ki je prestnečen ob vsaki stvari, kojega obraz kaže a se, kar misli in kojega o<"-i izdajajo karj hoče povedati še predno odper svoja u*»ta.
Berta se je motila, llektor ni bit tako mrzel in brezbrižen kot je ona domnevala. Bil je enostavno izmučen, skrajno izčrpan. Komaj je bi! v stanu držati se pokonci po strašnih razbilijenjih zadnjih štiri in dvajsetih ur. Vsled tega je kmalu prosil za dovoljenje, da se sme umakniti. Ko je ostal Sov reso sam s svojo ženo. ji je povedal vse. kar se je pripetilo in o vseh dogodkih, vsled katerih je prišel Tremo-rel v Valfeji. Kot prav: prijatelj, pa je opustil vse, kar bi moglo psmešiti njegovega starega tovariša/
—	On je velik otrok. — je rekel, — bedast in njegovi možgani so slabi. Mi pa bomo skrbeli zanj ter ga ozdravili.
B'*rta ni še nikdar tako pozorno poslušala svojega moža kot ob tej priliki. Navidez je soglašala z njim. a v resnici je občudovala Tremorela. Kot na Ženi je tudi nanjo uplivalo junaštvo, s katerim je mogel zapraviti vel'ko premoženje ter skleniti nato samomor.
—	Ah. — je vzdihnila, — Sovresi bi ne storil kaj takega.
Ne. Sovresi je bil povsem druge vrste mož kot pa grof de Tre-
iaorel. Naslednjega dne je izjavil da namerava spraviti v red zadeve svojega prijatelja. Il-ktor je spal dobro, kajti preživel je noč v izvrstni postelji, brez vsakega razburjenja. Vsled tega je bil naslednjega jutra svež t*r ni kazal nobenega znaka obupa kot jih je kazal prejšnji večer. Imel je naravo ,na katero niso dogodki globoko upli-v&li. Le štiri in dvajset ur je potreboval, da je pozabil na najhujše katastrofe in najostrejše lekcije življenja. Če oi mu Sovresi pokaral vrata, bi ne vedel kam iti. Kljub temu pa se je zopet obnašal kot brezskrben milijonar, ki je vajen ukazovati ljudem in okoliščinam. Bil je zopet hladen, šale«" se prevdamo. kot da je poteklo že par let izza onega dogodka v hotelu in kot da je zopet prišel do premoženja Berta je bila presenečena vspričo te hladnosti po taki nesreči t« r smatrala to otročjo brezbrižnost za silo značaja.
—	Sedaj, — je rekel Sovresi. — ko sem postal tvoj zastopnik, mi daj navodila in nekaj koristnih migljajev. Kakšen je ali kakšen j«» bil obseg tvojega premoženja.
—	Niti najmanjše ideje nimam.
Sovresi je vzel svinčnik ter veliko kos papirja ter se pripravil, da napiše nekaj številk. Bil je videti nekoliko presenečen.
—	Dobro. je rekel. — postavili bomo X kot neznano količino premoženja. Sedaj pa obveznosti.
Hektor je napravil zanič!jivo kretnjo.
—	Prepričan sem. da ne vem zanje.
—	No. ali ne moren reči približno?
—	Mogoče. Tako naprimer dolgujem od pet do šest stotisoč frankov t'lair & t o. petsto tisoč frankov Der\oy; približno ravno toliko Dubois v Orleau.su....
—	No?
#
—	Na druge se ne spomnim.
—	Imeti moraš vendar nekak4memorandum posojil
—	Ne.
—	Potem si vsaj spravil svoje obveznice, račune ter zapiske •vot ?
—	Včeraj sem zažgal vse svoje listine.
Sovresi je skočil pokonci ves presenečen. Taka metoda poslova-rja se mu je zdela gorostasna. Ni mogel domnevati, da Hektor laže. Kl.iub teuiu pa je lagal in to afektiranje nevednosti je bila prevara ar ist okra ti«'nega moža. Zelo distingvirano je bilo uničiti samega se-b,e ne da bi vedel človek na kak način.
—	Moj dra^i «hV-ko. — je zakričal Sovresi, — kako moremo potoni uravnati tvoje zadeve?
Ni jih sploh treba uravnati. Napravi kot sem napravil jaz: pusti upnike delati kar hočejo. Oni bodo že vedeli kako. Prodajo naj vse, kar imam.
—	Nikdar, potem bi bil res miniran.
—	No ne bilo bi do.sti več ali manj.
—	Kakšna sijajna nesebičnost. — si je mislila Berta, — kakšna hladnost, kakšno zaničevanje denarja in podrobnosti, ki mučijo na-\adne ljudi. Ali bi bil Sovresi zmožen vsega tega?
Ni ga mogla dolžiti skoposti. kajti bil je radodaren kot tat. Nikdar ji ni zanikal nobene stvari ter uganil vnaprej vse njene želje. Kljub temu pa era je mikalo pridobivanje denarja in kljub velikemu premoženju je ohranil svoj podedovani rešpekt do.denarja. Kadar je imel posla s kakim svojim najemnikom, je vstal zgodaj zjutraj, sedel n« svojega konja, celo sredi zime ter jahal več milj daiec v snegu, da dobi par sto frankov Ruiniral bi se radi nje, če bi ona hotela tako, to je vedela. Ruiniral pa bi se ekonomski na reden način
Sovresi je razmišljal.
—	Prav imaš. — je rekel proti Hektorju, — tvoji upniki morajo natančno poznati tvoj položaj. Kdo ve, če se niso dogovorili? Domnevam. da je bila dogovorjena stvar, ko ti ni hotel nikdo posoditi »to tiso«' frankov. Hočem jih obiskati.
Claire & Co.. od katerih sem dobil prva posojila, morajo biti rajboljae informirani.
—	Hočem jih obiskati----Ali veš, kaj bi storil če bi bil pameten?
—	Kaj?
—	Sel bi z menoj v Pariz in midva oba____
Hektor je prebledel in oči so pričele blesteti.
—	Nikdar, — ga je prekinil ostro, — nikdar.
Njegovi "dragi prijatelji" so ga še vedno strašili. Kaj! Poka-j zathi se na j>ozoriš« u prejšne slave sedaj, ko je miniran ter osmešen' *s|ed svojega ponesrečenega samomora! Sovresi mu je podal roko. Sovresi je bil dober dečko ter je ljubil Hektorja zadostno, da ni ž*-'
pazil lažnjivosti njegovega položaja in da ga n". smatral strahopetcem, ker ni mogel izvršiti samomora. A drugi!
—	Ne govori mi o Parizu, — je rekel. — Nikdar več ne bom stopil vanj.	»j*
—	Dobro, tem boljše. Ostani pri nas. Jaz s«? ne bom pritožil in moja žena tudi ne. Nekega lepega dne bomo našli zate kako mično deklico tu v bližini Sedaj pa je treba iti, — j? dostavil Sovresi t£r pogledal na uro, kajti drugače bom zamudil vlak.	•
—	Hočem iti na postajo s teboj, — je rekel Tremorel.
Tega ni storil iz prijateljskega nagiba. Hote] je povedati Sovre-siju, naj vzame stvari, katere je bil pustil v zastavniei ter se oglasi pri Ženi. Berta je s svojega okna sledila z očmi obema prijateljenfa, ko sta šla po cesti pri Orcivalu. — Kakšna razlika, — si je mislila, — med tema dvema možkima. Moj mož je rekel, da hoče biti oskrbnik svojega prijatelja. V resnici izgleda kot kak oskrbnik. Kako plemenito hojo ima grof in kako distingvirano izgleda! Prepričana pa sem, da ga moj mož zaničuje, ker je zapravil svoje premoženje. Delal se je kot varuha! Ubogi dečko! Vse na grofu pa kaže prirojeno ali pridobljeno vzvišenost. Celo njegovo im^, Hektor, kako lepo zvoni! IaejMpega moža pa je Klemene!
(Dalje prihodnjič.)
__1__ADVERTISEMENTS. ' ——
Pozor!
Slovenci, Hrvati m Srbi
ki potujete skozi New York.
Ne pozabite na *ioj hotel, kjer 'abite najboljša prenočišča in boste najbolj postre-ženi. Čiste sobe z eno ali dvema poste-Ijima. Prostor za 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene.
August Bach HTKT.T
1 _
i
GROZDJE! » GROZDJE!	GROZDJE!
Grško prednje jagode, zelo čiste, cena ........$7.— boksa.
Cipar največje jagode in najslajse, eena ......$7.— boksa.
in razne druge vrste. I Turški duhan, 1 funt $2. Za poskus pošljem % funta bokso za $1. ^ Z naročilom poSljite $2.00 are za vsako bokso grozdja.
Adriatic Importing Company
606 — 1'. Avenue	New York. N. Y.
\ t j Frank Sakser State Baoik %
i 82 Corilandt Street, New York \
s	9
? rgeneral.no zastopstvo i
*	r
j Jadranske Banke \
jI	in vaeh njenih codružnic.	i
s	f
p	J«go4avžja:	g
Š Beograd, Celje, Dubrovnik, Ko tor, Kranj, Ljubljana, I 1 Maribor, Itfetkovift, Sarairro, Split, ftitonik, Zagreb, p
1	Italija:	Š
I	Trsk, Opatija, Zadar.	|
S	Kwnfta MM)*:	A
P	Dunaj.	p
i	Izvrčuj3 hitro in poceni denarna izplačila	v Ju- |
4	slaviji, Italiji in Nemški Avstriji.	|
5	Izdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive Š
S na vpogled pri Jadranski banki v vseh nje- p
5 nih podružnicah.	t
5	IW
p Prodaja parob/odne in železniška vožne listke na I
i	v&e kraje in sa vse črte.	p
^	Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivnem zlatu	I
p	pri Jadranski banki in njenih podružnicah	I
'š	s pridržkom, da ee izplačajo v napolconih ali	p
p	angleških šterlingih, ako ni na razpolago	8
p	ameriških dolarjev v zlatu.	i
i	Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre-	p
P	dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za	|
p	one, ki se bodo posluževali nase banke.	i
m Slovenci, prijatelji In poaiavalcl naša book* ao vljudno	f
p naprošeni, da opoaorijo na ta naš oglu svojo snaaoo is	I S Hrvatske, Dalmacijo, Istre, Goriške in
draogoro.	d
5	~	S
i	FRANK SAKSER STATE BANK	p
|	FRANK 8AKBKR, predsednik.
I ROJAKI NAROČAJTE SE HA "GLAS NAHODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
ADVERTISEMENTS.
v
Zastopniki "Glas Narodi"
r
kateri so pocMeHeol poMntt Bora«-
•	nlna n dnevnik "Glas Narode".
Frak saetopn'.k bdi potrdilo ae ifoto, ) katero Je prejel In JUi rojil i— prlpo , racama
Naročnina aa -Gina Nerade" Je: i Za celo leto «8.00: aa pol leta $1.00; aa Stlrl nteaeoe $2.00; se ftM Ista
' 11-50.
•	jM rtmmitšf, CeLl
Jacob Luvla , ONf«r.(Wai
Frank fikrabea. PMhk Cela.:
Peter Culi«. Jote Otre. freeV Janeah in A. Ksefemr. , felida. Oak:
IaMxJ Gootello. tannet, ML:
Mjtth. Kernel], tndionapvlla ML: . Alois Rndmea. CttnUm, fed.:
launbert Bolakar. Im DL
2. Verbis; 088 Avon Arena. Cklencow DL:
Josepb Boatf«. Jeeepb Bltah te Joseph Be«C18. Mlet. DL
Frank BamMch. Frank Leertab In Jobn Zaletel. VhMMtak, DL:
Frank Ansosde. Le Safle. DL
Matija Kom Norih Cfalenc* DL:
Anton Kobal In Math. Oph. Sooth Chicago, DL: Frank Grm Sprhicfield. DL:
Matija Barboril Wankegan. IIL:
Frank PetkorlaC Franklin. Kana. In okolice:
Frank Leakovlo. Froatenac. Kaneta:
Rok Firm. Binge, Kanaeo:
Mike Penca KitmiUer. Mi:
Frank Vadupivea. CUahote, Min.: Frank Govie. CalnmH. M*rh.:
M F. Robe In Pavel Sehelte Rreleth. Mhm.:
Louie GorSa Gilbert, Min.: L. VeoeL tflbbins, Mina: Iran PovSe. 1 Virginia, Mina:
Frank HroraCeh. Ely. Mka:
Frank Ooeis In Jooojh J. Peahai SL Loola. Ma:
Mike Grabrlea Eat Helena Meat.:
Frank Hrellr. Great FalK riieleaei
Math. Urlh. Kleia Montane:
Gregor Zobee. Gowenda N. 1.: Kari Bternlia. Little FalK N. Y.t	!
Frank Maala.
|	Barbertoa OUo:
j A. OkoHsh, F. Poje ln Albin | Poljanec.
j	CeOinweod, Ohio: i Math. 81aimlk.
!	Cleveland, Ohio:
p Frank Sakaer, Oharleo Karllnos
!ln Jakob ileanlk
r	Lornla Ohio:
j Loola Balant, J. Kesade la M I Ostanek.
|	Nlles, Ohio: j Frank Kogorgek.
|	Toangstenrn, Ohio: | Anton KlkelJ.
|	Oregon Ci'y. Oregon I j M. Justin.
|	Ambrldge, Pa: I Frank Jekla.
I	Lois Hribar.
I Brongbtoa Pa.: I	Anton Ipevoa
I Bnrdine. Pa: I	Jobn D n iT.
I Cen—psh. Pa.
Iren Pejk ta VM ImM. | Clnrldge, Pat
Anton Jertna la Anten Kmp glor. ^onU.Fa:
Anton Oababoa > Cxport, Pa: i	Loaie SapcnM.
Fereet City, Pa: |	Mat. Kamin.
Fnmll, Pa: ' Jerry Okorn. Imperial, Pa:
Valentino Fiilmnsl Greenabnrg, Pa:
Freak Novak. Irwin. Pa:
Mike FivO«, Johnotaera Pa: John Polanc.
Anten OsotaOk
Freak Daaflsa
Frank Mafek In ftiii PamO
rmshmih, Pa.:
U. Jakoblch, Z. Jakaha, flac. Arch in L Maglater. ITilphlis, Pa:	i
gmdteg. fht	4
J. reedirSi
Anten Hrta TnrUe CM, Plat	I
Frank
Waal Noertoa Pa: ' * / ' t
Jooeoh Jovsa ' ^ White Vele. ret	1
J«|J m li^JL 11 1
14. JUL. 1921
									
					—				
			ADVERTISEMENTS.						
									\
KRETANJE				PARNIKOV					
IZDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO IZ NEW YOKCA.									
LAPLAND	i«	Jull. —	Cherbourg	LA LORRAINE	6	avg.		H avi	re
OLYMPIC	19	lun. ~	Cherboura ! CANOPIC		9	avg.	_	Genoa	
SAXON (A	Z3	lull. —	Cnei ooura	OELV'iOERI	tl	aua-	_	m	St
AMERICA	«3	Jull, —	Cherboura	BERENGARIA	18	avg.	— Cherboura		
LA TOt>~RAINE	CS	lull. — Hkvro		BOURDONNA18	9	avg.		Havre	
ROCHAMBEAU	25	Jull.	Havre	AQUITANIA	23	avg.	■— Cherbourg		
FINLAND	19	laM. ....	C harbour«	ZFELAND	6	avg.	— Cherbourg		
PARIS	27	Jull.	— Havre	OLVMPIC	13	a»g.	— Cherboura		
aquitania	27	Jull. —	Chertoura	LA SAVOIE	13	avg.	_	Havre	
PESARO	27	Jull.	_ Genu,	LEOPOLDNA	18	avg.	_	H a. re	
(CROON LAND	M	lull. —	Cherbourg	PARIS	17	fivg.	_	Hang	
WASH IN OTON	90	lull. —	w'herboura	LAPLAND	20	avo.	— Chr	-bourp	
ROUSILLCN	2	avq.	— Havre	LA TOURAINE	20	avg.	_	K a* re	
ADRIATIC	3	a-Q. —	Cherbourg	AQUITANIA	i.3	avi.	— Cherbourg		
LAFAYETT*	3	avq.	— Havre	AMERICA	t*	avg.	— Cherbourg		
ARGENTINA	4	avo.	— Trst	FRANCE	26	avg.		Havre	
PRANCE	4	avg.	— Havra	PRES. WILSON	27	avg.	_	Trst	
CALABRIA	6	avo.	— Trst J WASHINGTON		Si	avo.	— Cherbourg		
mauretania	11	avo. —	Cherbourg	ADRIATIC	31	avg.	— Cherbourg		
O lede cen sa	voane listke ln vse dru^e pojam'.la.				obrnttte ce »a rrrdka				
TIANfi SAKSER		STATE	BANS	82 Certlamtt St^ New				Yevfc.	
naredba general. jugosl, konzulata
Vsek bo lahko dobil potni list, kdor ima dokaze, de ja v resnici jugoslovanski podanik.
Soglasno z zadnjim odlokom ministrstva za zunanje zadeve bo konzulat izdajal potne liste vsem iržavljanom kraljevine Srbov, Slovencev in Hrvatov, ki bodo svojim prošnjam za potni list priložili tudi zadostne dokaze o jugoslovanskem državljanstvu.
Ko se bo konzulat prepričal, da 40 predloženi dokumenti pristni .n radostni, bo dobil prosilec pot-ai list. V slučajn, da bi pa nastali kaki pomisleki, bo izdan potni list šele c dovoljenjem ministrstva.
Ker je Steblo prosilcev ogromno ir z vsakim dnem nar^fiča, ni konzolatu mogoče takoj opraviti vsega dela, toda polagoma bodo pridi vsi na vrsto. Nihče naj ne kupi fifkarte prej, predno se osebno ae sglasi na konzulata ter dobi potni list.
V	vsakem drugem slučaju ne bo konzulat prevzel nobene odgovornosti za čakanje v New Torku, ir če ladja, za katero so vzeli karto, odpluje brer njih.
V	dokaz državljanstva je treba predložiti: stari potni list, domov-Mco, vojaško knjižico, delavsko knjižico, krstni list ali potrdilo okrajnega sodišča v starem kraju. Kdor tega nima, bo dobil potni list sele s posebnim dovoljenjem iz ministrstva.
predno se odločttt
za svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da <je ga potnik sam kupi, pišite naj- i prvvo za tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York
f	■	—n
French Line
C0HPASWE 8ENERALE TRAKSATLAKTIQUE
V JUGOSLAVIJO PBEKO IUVRE
ROCHAMBEAU .............. 23.	julija
LA BOURDONAIS ............ 23.	Julija
TOURAINE .................. 25.	julija
CHICAGO .................... 30.	Julija
S C PARI C	33.700 to«.
•	45,000 konjakih tli.
27. julija - 17. avgusta
, Dir«letna talasnlika ma Is Parita « vm glavna totka Juooalavlla Hitri parnlkl a fttlriml In «v*mi vi lake-. m a. PoMbtn uaoenlk JugoilovintKi vlad« bo pričakal poti Ika ob prihodu na. ' lih oarnlkov v Havru twr jih točno oramll kamor ao namanJanL
Parnlkl Franco»ka Črta ao tranaoortlrat | tax oni volno na tlaoio Sohaalavaiklh vo. I taov kru voa ftoorillke
Za ilfkorto In oona varaAalta v
; mim\ pisarni. 19 stati st, n, y.
all pa orl lokalulh aaontia.
i f Cosulicii črta \
1 4 Direktno potovanje v Du- J ^ brovnik (Gravosa) in Trst. ^
d ARGENTINA ..... i avgnsta tk
i PRES. WILSON .. 27. ar gust a 5
>	Zk	ff
ZA	Cene za Trst in Reko co:	K
5	J1U0 in $110.	J
1 ^	Potom tlatkov Izdanih za vae kra-	R
j J	I« v Juooslavlll In Srblll.	B
f	^azkoina ugodnoatl prvega, druoe-	A
m	ga In tretjega rarreda.
Zt	Potniki tretjega razreda dobivalo	K
I ^	orezo lačno vlr*o.
\ PHEIPS BROTHERS^ CO. \
K	Paeaenger Department
>	K 4 Wsst Street New York 4
Ns odlašajte
* eko nameravale naročiti vozni listek iz stare domovine r.a Vaio .'jmžino, sorodnika ali prijatelja, j Pišite za cene in druga potrebna navodila na najstarejše in skuie-i no slovensko bančno podjetje«
FRANK SAKS kili STATE BANK ■	(potniški oddelek)
ae nortUniH «v w«w Tork. W
^ fWSS KKS9 ^ ®0i
COLUMBIA — VELIKA ZALOGA —
_ __	PLOŠČ V VSEH JEZI-
GRAMOFONE f^^^
VICTOR NAVINSEK, 331 Breeve St., G0NEMAU6H, PA.
DOCTOR LORENZgx
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK	^J^ E/
ŠPECIJALIST MCŠKIH BOLEZNI.
644 Penn Ave Pittsburgh, pa
Moja stroka je zdravljenje akntntta ln kroničnih bolezni. Jaz sam te zdravim nad 23 let ter Imam FkuSnje v vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas mor»m popolnoma razumeti ln spoznati vaio bolezen, rta vas ozdravim in vrnem moC in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil po6ehnc sku5njo pri ozdravljenju moSkih bolezai. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlagajte, ampak pridite čimpreje.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri, masulje In lise po telesu, bolezni v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, atare rane. živčne bolezni, oslabelost, bo'esnl v mehurju, ledlcah, jetrah In ialodcu. nnenlco, revmatlzem, katar, zlate lile. naduha Itd.
Uradno ure ao: V pondeljek. sredah In petkih od 9. zjutraj do B. popoldne. V torkih,- četrtkih In sobotah od 9. ura zlutraJ da 9. ure zveter. Ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. PO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDITE OSEBNO. NE POZABITE IME IN
NASLOV, -
Dr. LORENZ *M Peen Ave PITTSBURGH, fPA.
Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz snam hrvat-ako Sa Iz atarega kraja, zato vaa laž te zdravim, ker vaa razumem.
mueek. Pa.:
G. J. Porenta.
Cefcetee, W. V*.:
Frank Kodu, Ttinu, W. Ta:
Primož Modic. MDwaftraee* Wtm t
Joeepb Tiatnik. flkliyiw. Wm.:
John Rtampfel tn H. Svetlin. Went Allis, Wis..
Frank Skok in Ant. IlcwSek. J
NAZNANILO in PRIPOKOČILO.
Nas stalni zastopnik Mr. JAN KO PLEHKO pobira naročnino za Glas Naroda na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, in daje vsa druga pojasnila glede potovanja v stari kraj ali dobiti svojce od tam, glede denarnih pošiljatev in sploh ▼ i«eh drugih zadevah. Ima v zalogi tudi knjigo Peter Zgaga. ; Rojakom ga toplo priporočamo, j Upravnistvo Glasa Naroda.