20. Dokladni list k 21. listu Novic. 1849. Kdor zeli, kako oznanilo v dokladni list natisniti in Novicam perdjati, plača za vsako verstico z navadnimi srednjimi čerkami 4 kr., ce oznanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 5 kr. trikrat pa 6 kr. j. Blazni!*. 477./K. M. Ministerstvo zakupčijstvo, oberništvo in javno zidarstvo spozna koristnost, za obrise za javne (cesarske) zidarije notranje in unanje imenitnosti očitne premije napraviti. Samo tako bo vsaci glavi v zidarstvu mogoče, se skazati in vladarstvu lahko storiti, umetalnike spoznovati in tiste, ki so zato, v kolobar njihdjav-nosti vzeti. Iz tega namena je ministerstvo to le za tiste, ki se hočejo premij za javne zidarije vdeležiti, za ta čas postavilo: §. 1. Načert ali program, ki se bo po novinah na znanje dal, bo pokazal, kje se zamorejo obrisi ali plani zastran kraja, v kterim se ima zidati, pregledati in ponarediti, kaj se ima zidati in kaj je k zidani še posebno potrebniga, bo načert po mogo-čosti natanjko razločil, sorto in pleme poglavitne priprave ali materiala, kakor tudi število in sorto obrisov in njih domere LMassstab} določil in naznanil, koliko denarjev bo k zidanju treba, dalje bo postavil dobe (brište), doklej se imajo obrisi vložiti/ kadaj bodo na razgled postavljeni, dan raz-soditve in koliko se bo za premijo plačalo. Pravico na premijo ima vsak domač ali ptuj umetalnik. §. 3. Vsi poslani obrisi, ktere imajo umetalniki podpisati, se bodo pred razsoditvo očitno na razgled postavili, in sicer narmenj tri dni. §. 4. Komisija, ki bo poslane obrise razsodila, bo od zadevne deželske gosposke in sicer tako so-stavljena, de bodo predsednik in pisavec (Schrift-fuhrer) in polovica udov izmed uradnikov, druga polovica pa izmed ne ravno v deržavni zidarstvini službi stoječih umnih mož zbrani. Pisavec nima pravice razsojevati. §.5. Obrisi se dvojno razsojujejo: v predrazso-ditvi (Vorpriifung) in po možeh (Schiedsgericht.J §• 6. Namen predrazsoditve je, pregledati, ali so pogodbe načerta od tistih, ki žele premij deležni biti, spolnjene, in od tistih zidarstev, prikterihso spolnjene, pridjane prevdarke stroškov dogotoviti. Če stroški v obrisu naznanjeni une, ki so v na-čertu prevdarjeni, čez deset od sto presežejo, obris ne more premije dobiti. Komisijske razsodbe, ali so pogodbe v načertu dane spolnjene ali ne, se pridenejo pri razstavi s pregledanim prevdarkam stroškov vsacimu izdelku, ki se premije prizadeva. §. 7. Po očitni razstavi se zbere komisija v razsodi-tev po možeh in začne svoje opravila s tem, de tiste zaslišijo, kteri hočejo premij se vdeležiti, in kteri imajo pravico, v kratkim nagibe svojih obrisov razložiti. Nepričijoči konkurenti, t. j. taki, ki so obrise zavoljo premij poslali, si znajo za to pooblastenca zvoliti, potem pride razsojevanje, kteriga zamorejo samo udje komisije deležni biti, kteri narpred Oznanila c. k. deželniga poglavarstva. št. 8782./1955. Razglas C104-? Oft c. k. ilirskiga poglavarstva. — V nasledku k poglavarstvinimu razglasu danimu v Ljubljani 27. kimovca 1848 št. 22277 se na znanje da, de je visoko dejiarstvino ministerstvo s sklepam danim 4. maliga travna 1849 št. 7422 privolilo, de se srenjski nadac (avžlak) od vsih žganih tekočost, ki so v versti Nr. 1 tarife vžitnih davkov od 27. kozoperska 1838 zapopadene, torej tudi od žganj-skiga cveta, kadar se v Ljubljano pripelje, brez razločka, koliko ima cveta v sebi, od eniga vedra en goldinar in 40 kr. dobriga denarja jemati ima. To se da sploh na znanje. V Ljubljani 29. maliga travna 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. št. 8175. Razglas (930(3) c. k. ilirskiga poglavarstva. — Popoglavar-stnim razglasu od 18. svečana 1849 št. 27932, ki je bil po naprošenji c. k. štajarsko - ilirskiga kameralniga mitniga oskerbništva od 27. listopa-da 1848 in 19. svečana 1849 št. 1082 in 1639, potem po naravnim ukazu visociga c. k. denarstvi-niga ministerstva od 13. svečana 1849 št. 3801 dan, je dac, kteri je po edini tarifi od leta 1835 za iz Ogerskiga ali Horvaškiga čez vmesno colni-jo na Štajarsko in v Ilirijo z vradnimi boleti vpeljano sol z 1 gold. 16 kr. postavljen bil, po razmeri v horvaško - slavonskih kraljestvih za i gld. 23 kr. ponižane solne cene zavoljo poravnanja solne cene, ktera veolnim okrožju obstoji, povikšana, in ukazano, 2 gld. 39 kr. daca od čistiga centa prejemati. V pristavku k temu naznanilu se mora pa tudi dac, ki je po čolni tarifi od leta 1838 za tako, brez prikladnih vradnih boletov vpeljano sol z 1 gld. 54kr. postavljen, v enaki razmeri s ponižano solno ceno tudi povikšati in ukazati, de se 3 gld. 17 kr/od čistiga centa,soli daca od dneva priči-jočiga razglašenja ima prejemati, kar se s tem zdaj ukaže in po naprošnji c. k. štajarsko-ilirskiga kameralniga mitniga oskerbništva sploh na znanje da. V Ljubljani 21. maliga travna 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. Št. 7595. Razglas (96.) (3) c. k. ilirskiga poglavarstva. — Zapovedi za tiste, ki se hočejo premij za javne ali očitne zidarije vdeležiti. Sledeči visoki ministerijalni ukaz od 28. p. m. št. 477/K. M. se da sploh na znanje, de se slednji po njem ravna. V Ljubljani 13. maliga travna 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. - 72 - izmed izdelkov, kteri so bili razsoditve vredni teh listkov vselej nar menj za en goldinar zmenjati spoznani, po večini glasov tri kakor narličniši obrise izberejo in po novi razsoditvi teh treh obrisov tudi po večini glasov premije določijo. §. a Ako bi ne bil noben obris popolnama ugo'den, se razsodi, de je treba noviga nahtevanja premij. §. 9. Posebno lični obrisi, na ktere se zavoljo ne-spolnjenih pogodb porajtati ni smelo, se smejo od razsodnije po večini glasov v obrajtanje priporočiti in sme se prošnja za odškodovanje tacih del storiti. §. 10. Zastran razsojevanja se ima protokol spisati in ta protokol se mora z izbranimi narboljšimi tremi obrisi, kakor tudi z uninii, kteri so po §.9 v obrajtanje priporočeni, zadevni gosposki poslati, ktera ima zastran izvedenja razločiti. Umetalnik, kterimu se premija spozna, še zavoljo tega ne dobi pravice zidanjo voditi; sme pa po umetniško s tem pripomožen biti, de dela obrise posamesnih delov zidarstva. §• ™. Ce bi se pa po vstanovljenji obrisa in spiska posamesnih prevdarkov iztroškov pokazalo, de so določene zidarstvine šume zavoljo arhitektonske izobraženosti za več kakor za deset od sto presežene, zgubi spisavec, in še clo, če je veči šuma privoJjena, vsako pravico, pri izvedenji slojih obrisov pripomožen biti. Ko se visocimu c. k. poglavarstvu te postave naznanijo, de jih razglasi, se nadja ministerstvo na eni strani, de se bo za vse zidanje, za ktere je konkurencija pripušena, ta tudi zvolila, kakor na drugi strani, de se bo pri tacih nahte-vanjih premij za obrise k javnim zidarijam ojstro na spolnovanje danih postav gledalo. Na Dunaju «8. sušca 1849. ' Mnogoverstne oznanila. (106.) (2) Oznanilo zavolje Ljubljanskiga denarja v papirju. Ker je bilo od visociga ministerstva denarnih reči Krajnskimu c. k. deželnimu poglavarstvu 11. dan pretečeniga mesca maliga travna pod urad. številko 4235 napovedano, de se sme prihodnjič za splošne potrebe zmirej več sreberniga denarja in tudi drobiža pričakovati, in ker je drobiža že zdej veliko med ljudmi, se imajo denarni listiki za 3, 5, 10 in 15 krajcarjev ktere je Ljubljanska mestna srenja po oznanilu 9. listopada lanjskiga leta pod številko 6813 viin dala, nazaj potegniti. Zadnji čas, do kteriga ima ves ta papirni denar nazaj priti, je konc pri h od nji ga mesca rožnika (do sv. Petra in Pavla). Tisti tedej, ki imajo kaj tacih denarnih listi-kov, kteri se sploh „mali Ljubljanski bankovci" imenujejo, naj jih do tistiga časa z menjajo pri enimu ali drugimu nasladnjih kupcov: gospodu A i c h h o 1 z e r j u, ali gosp. Baumgartnerju,Hol-zerju, Mallnerju aliPachnerju, za ktere bojo, kakor je bilo že v oznanilu 9. listopada lanj- pnnese. Od mestniga odbora v Ljubljani 6. maj-nika 1849. (103.) (2) Ces. kralj* provizorni deržav-ni pravdnik za tiskarne zadeve ima svojo pisarnico v gosposkih ulicah hiš* števil. 214 v drugim nastropji. ^ Oznanilo, «• Na Poljanah JVro. 14 v Ljubljani se dobi v več zneskih dobriga denarja, in sicer po 100, 150, 200, 250 in po 300 goldinarjev skupej na tri maslice, na pol ali pa na celo zemljo (grunt), na pervo stopnjo intabuiiranih ali superintabuliranih zemljiš, na posodo, in sicer tako, de si dolžnik sam zvoliti zamore, koliko časa želi posojeni denar na posojili imeti. Imenovani denar se bo pa le na zemljiša Ljubljanskiga okrožja razposojeval. Kdor hoče teh denarjev kej na posodo imeti, naj se v zgorej imenovani hiši za-nje oglasi. (76,) * (3) Namest za 60 le za 40 gold. Dunajske masne bukve (Missale ro-manum) krasniga natisa z Ljubljanskim „Pro-prium Missarum" v rudečim žametu vezane, s pozlačenimi okovi na voglih, z lepo okinča-nimi platnicami in herbtam so po ponižani ceni za 40 gold. v srebru na prodaj: razun imenovanih bukev se pri meni tudi več sort dru-zih masnih bukev na zbero v rudečim in černim usnji vezanih dobi, in sicer: Dunajskih, Pražkih, Kempniških in Beneških po ceni od 16 do 30 goldinarjev dobriga denarja. Janez Giontini, bukvar. I (3J> (101.) Nova slovenska knjižica. Pe se ;,Letopis slovenskima družtva" po Slovenskim bolj razširi, je sklenilo slovensko draztvo v Ljubljani to knjižico tedaj po nizki ceni na prodaj dati, ker se sme ne le vsacimu domorodcu, temuč tudi šolam in posebno latinskim priporočiti. Gosp. uceniki so lepo prošeni, to knjižico pregledati, in če jo , kakor terdno upamo, hvale vredno najdejo, svojim učencam priporočiti. Razun družica obseže posebno tri sostavke, ki so polni podučivniga zapopadka, namreč: Sloveneov sled po nekdanjim zemljopisu in po imenih oseb nekdanje dogodivšine. Spisal Poženčan. Stare zgodbe Slavijanov, posebno Kora-tanskih. Kratek izpisik iz P. J. Šafarikove knjige ;?Slovenske starožitnosti." Spisal P. Hicinger, in pa Križanske vojske. Spisal M. Vertovc. Cena knjige je 15 kraje.; dobi se v bukvarnici in v skiga leta oklicano, cesarske banknote preje- gosp. Lerherja, v tiskarnici gosp. Blaznika, li tako kakor je na listikih zapisano, to je, de se pisarnici slovenskiga družtva v Ljubljani.