Posamezna številka
T>*
Pavšalni franko v državi SHS.
Izhajaj!
vsak četrtek (po tudi večkrat) prihodn>'
Dopisi i V*
Siljajo vek
Rokopisi :	'inl
strani lista	0a stran
naj	..a.
Rokopisi .ie vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankirani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slooenceo,
Velja
za celo leto » po! leta » četrt »
» 1 mesec
K 20--» 11-— » 6'— » 2-—
za inozemstvo primeroma več. Naročnina se plačuje vnaprej.
Za oglasila se plačuje po 50 v. med besedilom po 1 K za 1 cm* vsakokrat, minimum 24 cm5. — Za poslano se plačuje po 80 v, za parte, zahvale in izjave po 1 K za 1 cm*. — Za male oglase se plačuje po 30 v za besedo; debelo tiskano 60 v vsakokrat; minimum 5 K.
Za izvestllo pri upravnidtvu 3 K posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista »Mir«, Prevalje, Koroško.
Leto XXXIX.	Prevalje, 17. julija 1920.
Št. 35
Nemšfica pissnau
vin.
Mefiner Nageletu:
Euer Hochwohlgeboren I
Zum grOfiten Bedauern uud Befremden mufite man erfahren, dafi Euer Hochwohlgeboren diese Znversieht nicht teilen (namreč da bodo Nemci zmagali), ja sogar der gegenteiligen Ansicht sind und diese Ansicht auch Offentlich vertreten. Ich wage zn bemerken, dafi Ihr Urteil, das Urteil eines ehemaligen Reichsratsabgeordneten und Ftihrer der Deutschen und Deutschgesinnten in Unterkàrnten von Personen, die keine Einsicht in die Verkàltnisse der Zone haben, geglaubt und als aus sicherer Quelle stammend auch weiter-verbreitet wird, woraus dann wieder die Slaven fur ihre Hetze Material sch&pfen. Dafi solches nnserer gerechten und sicheren Sache schadet, braucht wohl nicht bemerkt zn werden. Im Namen aller treuen Kàrntner des Bezirkes VOlkermarkt stelle ich die hofliche wie auch driugende Bitte, wenn Euer Hochwohlgeboren unsero Znversieht schon nicht teilen, Ihre Ansicht wenigstens mit einer gewisson Vorsicht fiir sich zu behalten, da Sie ja selbst einseben miissen, dafi derartige Urteiie iiber den Ausgang der Volksabstimmung nnserer Sache schaden und dem Feind nur Nutzen bringen kOnnen. Ich fuge noch hinzu, dafi Ihre Meinung in Briickl einige Stunden daranf Gegen-stand einer heftigen Débatte in einem Eisenbahn-wagen war.
Briickl, 30. 4.1920. Lenz Mefiner m. p.
IX.
Mefiner Nageletu:	Prepis.
Euer Hochwohlgeboren!
Bestàtige den Empfang Ihrer Znschrift vom 2. Mai 1. J. Dafi gerade ich Ihnen dies schreiben mufite, liegt in der Natur meines Dienstes. Es lag mir tern Ihnen eine Zurechtweisung zu er-teilen, es lag mir auch fern Ihnen eine Marsch-route vorzuschreiben, ich habe lediglich im In-
Podlistek.
R. Pak:
Gosposvetski zvon.
Domovina se potaplja v morje veselja — mogočni, silni valovi butajo ob steno, za katero vlada žalost — suženjstvo . . .
Gosposvetska ravan, zakaj se je vgnezdila danes v tvojih domovih taka tišina in puščoba? Zakaj ni pestra danes tvoja obleka — zakaj se ogrinjaš in skrivaš v žalno haljo . . . ??
Boli to . . . mori te obup . . . !!
*
* *
Ti zibelka Slovenije si danes zapuščena — pozabljena ! !
Ne vali se danes proti tvojemu središču iz vseh strani širnega Korotana brezštevilna množica zvestega ljudstva, ne gnjete se ob vznožju' Krnskega gradu narod, da se pokloni svojemu vojvodu, ni videti tam ponosnih, starih korenin iz Podjune, ne brhkih deklet rožanskih s pozlačenimi kapcami in Ziljank s svilenimi rutami in »kratkimi jankicami“ ??
Zapisana si Gosposvetska ravan smrti — pogubi . . . !!
Oplašeno ljudstvo se boji grobelj, ki pokrivajo kosti očetov, odganja ga zamolklo krakanje črno-krilega vrana, ki je zagospodaril nad grobovi...
Smrt ... ! Groza ... !
Nekdaj tako slavna gosposvetska ravan si danes dolina smrti ... !
teresse der Kàrntner Sache die wenigen Zeilen geschrieben, weil ich sio schreiben mufite.
Éntschieden mufi ich znriickweisen, dafi mich Euer Hochwohlgeboren als Sprachrohr einer Clique, die des Kesseltreibens gegen Sie noch immer nicht genug getan hat, bezeichne.
Damit anch Euer Hochwohlgeboren iiberzeugt werden, dafi ich nicht das Sprachrohr einer Clique bin, werde ich nur die Personen nennen, die mir Ihre Gesprache mitgeteilt haben. Es sind dies Herr Hans Roscher, Holzhàndler HOfferer und Fran Rotthardt, also Sie sehen alles Personen, die auch zu mir in .keiner Beziehung stehen.
Die Àufierung, die ich meine, ist die, dafi Euer Hochwohlgeboren im Gasthaus Roscher ge-sagt haben, die Sudslaven gewinnen auf jeden Fall die Abstimmung und wenn auch die Deutschen gewinnen sollten, so kommen dann die Slaven mit den gesammelten Unterschriften und das Gebiet ist nochmals verloren.
Ich glaube, darfi ich zur Geniige Aufklarung gegeben babe, wozu ich durchans nicht verpflich-tet war und zeichne mit aller Hochachtnng
Briickl, am 3. Mai 1920.	Mefiner.
X.
Pesnik Dollinger piše Glantschnigu:
Prepis.
Lieber Herr Glantschnig!
Eigentlich solite ich Sie als »Andreas Hofer“ betitteln, weifi jedoch nicht, ob Sie den neuen Koroschetz schon gelesen haben. Fur Ihreu Brief vom 21. d. M. anfrichtigen Dank! Nach den neue-sten Anzeichen durfte unsere Heimkehr bald zum Marsche riisten. Hier sind die neuesten Nach-richten folgeude:
1.	Vor ein paar Tagen wurden 60 Serben und 30 Mazedonier nach Lavamund kommandiert. In Unterdrauburg gerieten sie mit den Jugoslaven in Streit und wurden, ehe sie Lavamund erreich-ten, entwaffnet und zuriickgeschickt.
2.	Wnrde die nene Ortspolizei von Lavamund nnd Pustritz fùr morgen nach Vòlkermarkt be-rufen und ist deren baldiger Dienstantritt zu gewàrtigen.
Domovina pozdravlja svojega kneza, a ti plačeš . . . stočeš . . .
Ne gledaš svojega ljudstva, ki si ga nosila stoletja . . .
Sem od severa brije mrzla burja, noseč svobodnemu ljudstvu žalosten glas o izdajstvu — suženjstvu . . .
*
* *
Pa zadnja ura še ni odbila . . .
Narod leži uničen na tleh, a še stoje starodavne priče nekdanjega' bleska in sijaja . . .
Tiho in nemo se vzdiga tam nad gričem slavni Krnski grad, samozavestno se ozira tja po ravnini, saj je videl že marsikaj in pozna silo naroda. Čaka, da sprejme v se narodnega kraljeviča, ki je že vstal . . .
Vojvodski prestol — osramočen, a ne uničen od sovraga — hoče videti svobodnega poslednjega od zaničevanega ljudstva, čaka, da ga zasede oni slavni junak — osvoboditelj, ki ga tako željno pričakuje tlačena raja . . .
Bil jo že blizu ... a se je vrnil... ! zakaj ?? *
* *
Bliža se dvanajsta ura ... ! Praznovanje povsod ... !
Tukaj v šumu in hrupu--------tam tiho, pri-
krito, tajno . . .
Po širni poljani se odpirajo grobovi, iz katerih vstajajo duhovi slavnih naših pradedov. Vstajajo k praznovanju ... !
A kakšno je praznovanje duhov ... ?? Ni to ono vrvenje, ni to oni blesk, ki ga je gledala
3.	Die Gendarmerie Gutenstein (bis auf einen dorthin zustandigen, welcher die none Ortspolizei organisiert) wnrde gestern an die Kàrntner Lan-desgrenze versetzt und besetzte »Landhaus und Dulla“. Was hat diese Besetzung zu bedeuten?
4.	Erzàhlte beute ein Deserteur, welcher seinorzeit an den Marburger Kàmpfen mit den Serben teilnahm, jetzt aus der Haft in Laibach entwichen ist, dafi in Laibach 4000 Soldaten im Arreste schmachten, dafi das Marburger Regiment infolgedessen nur mehr 20—25 eigener Mannschaft aufweist. Also nette Zustànde ! Diese 4000 Mann zàhlen gewifi zu jenen Deutschen, welche froh sind, unter dem Schutze Jugoslaviens zu leben. Das Militar hat schon 8 Wochen keine LOhnuug nnd steht im Genusse einer verdammt kàrglichen Verpflegung. Nur die Uneinigkeit scheint sie noch als Soldaten zu erhalten. \Vas halten Sie von den Geruchten des heranriicken-den Bolschewismus? Ich meine, dafi der Gewalt-friede durch diesen wohl floten gienge, aber die Wiederaufnahme, der so notwendigen friedlichen Arbeit, wo liegt die?
In Bezug auf nnsere Agitationsarbeit werden wohl im ganzen Gebiete dieselben Erscheinungen sein. Durch das immerwàhrende Verschieben mussen wir halt den Biirokraten auch mit Ge-duld ertragen — wir fangen jetzt anstatt der vielen Lekture an zn — dichten!
Ja, lieber Herr Glantschnig, es wàre wohl hOchst an der Zeit, wenn wir eine straffere Re-gierung hàtten oder vielmehr was man von Heute eigentlich wohl verlangen kOnnen solite — dafi ein starkes Ruckgrat eine Regierung bàtte. Von internationalen Fuhrern, wie es die sozialdemokratischen Juden und die Christlich-sozialen sind, kann man das Verteidigen der In-teressen eines Volkes nicht abverlangen, weil sie ja dem Fremden im Auslande nicht weh tun wollen nnd das Volk Òsterreichs selbst leidet an den Riickwirkungen des grofien Krieges meiner Ansicht ganz gleich wie die einst so stramme Haim-burgerkompanie, der eine Teil schmnggelt und handelt, der eine Teil sauft den ganzen Tag, der andere tanzt, der vierte Teil streitet und ist mit
domovina zadnje dni!! Praznik duhov je le dan bolesti — tuge — nesreče ... ! !
Duhovi svobodnih slovenskih kmetov koro-tanskih iz onih slavnih dni, ko so sami umeščali svojega vojvoda, so vstali v teh slavnostnih dneh k praznovanju! Domovini v opomin, da jim je težka domača zemlja, dokler veje nad njo nesvoboden duh . . .
Po gosposvetski ravani se pomikajo temne, neme postave . . .
To je praznovanje duhov ... ! !
Veter tuli, šibi se drevje — drugače molk — tišina ... ! !
Le tam iz lin starodavno gosposvetske cerkve se oglaša po dolgih presledkih slavni gosposvetski zvon — votlo, zamolklo . . .
Enakomerni njegovi glasovi plavajo tja proti jugn, kjer vlada svoboda... Ni vsakemu znan ta glas, le kdor ga pozna, v tistega srcu najde globok odmev . . .
Dvanajsta ura teče ... ! Žalostneje udarja zvon — glasneje, silneje... ! To je zadnji pois-kus, zadnji opomin ... !
Pa glej ! ! Tam na severu se bliska — se sveti !
Ali že vstaja zora.. ? Ali se že dviga solnce.. ?
Narod se je predramil, trumoma vstaja hiti se zbira, da gleda blišč ... !
Po vseh hribih začne žareti — to so kresovi svobode ... !
Povzročili so jih duhovi iz starodavnih dni.. !
Iz daljave so sliši glas trobente... ! ! Prihaja bliže!
nichts zafrieden nnd fiir eine geraeinsame ernste Arbeit bleibt nur eine schwache Minderheit iibrig'. keider, leider, jedoch lafit sich dieso Erscheinung nicht vertreiben, dobh hoffen wir, dafi sie ver-schwindet, wie sie gekommen ist.
Von der Versammlung in Klagenfurt batte ich vorher beine Kenntnis, es ist mir leid, dafi idi nicht dabei war.
Erwiedere Ihre Heimatgrufie anf das herz-lichste und freue mich anf unser nachstes Wieder-sehen!	Ihr ergebener	Dollinger.
Alien Ihren Mitarbeitern ein kraftiges
26. 1. 20.	„Karntnerheil!“
XI.
... Herr von Gntmannstal sagte zum Herm Hermetter in St. Margarethen, dafi die Abstimmnng nur eine formelle Sache sei. Bei der Abstimmnng sollen falsche Stimmzettel verwendet werden nnd der italienische Prinz soli von den Siidslaven lOMillionen Kronen versprochen bekommen haben, wenn er dieses Vorgehen von Seite der Siidslaven duldet und vertuscht.
Treue Heimatgrufie	Burg.
Burg = Weifi v Velikovcu.
XII.
... „Hofrat Maierhofer ist wohl jener, welcher die grOfiten Siinden fiir die jugoslavische Bewe-gung am Kerbholz hat. Pfaffen, Lehrer, Biirger-meister trieben seinerzeit un ter seinem beson-deren Schutz die àrgste Agitation, die jetzigen hiesigen politischen Beamten waren von ihm grofigezogen, allerdings haben diese Lente auch jetzt den Spiefi gegen Maierhofer gedreht und so ist dem Mann, der zudem deutschOster-reichischer Pensionisi ist, nichts iibrig geblieben, wie in unser Lager zu schwenken. Ein besonderes Vertrauen kann aber diesem alten Jesuiten nicht entgegengebracht werden." ...	Drau.
*
* *
Kakor znano, je bil dvorni svetnik Maierhofer, čeravno Nemec, pravičen uradnik stare Avstrije. Tudi je znano, da je ob razsulu Avstrije se pri-poznal kot nemški Avstrijec in da se je njegov sin Jožef vojskoval pri folksveru. Da Pinteritsch (Drau) tako denuncira tega moža pri „national-pol. Ausschufi-u“, ki je bil gotovo vzoren uradnik stare Avstrije, izvira iz starega sovraštva Pin-teritscha, ki ne more pozabiti, da je izgubil danes vso politično moč in skuša sedaj najti krivce. Če pa pomislimo, da je ravno Maierhofer bil tisti mož, ki je rešil Pinteriča gospodarskega poloma takrat, ko mu je voda že v grlo tekla in je bil prisiljen prodati poslopje okr. glavarstva državi, moramo reči, da je nehvaležen.
Neotesanost in surovost tega človeka že dolgo poznamo, saj se lahko najdejo priče, ki bodo potrdile, da se je Pinteritsch pred vojno opetovano izrazil: „Alle windischen Pfaffen soli man totschlagen." Če bi bil ta mož količkaj previden, bi danes molčal, ker se mu lahko pripeti, da ga kdo tako udari po trdi politični buči, da bo imel zadosti in bo „mundtot“. (Dalje sledi.)
Pismo stare prijateljice Mirove.
Vel. Gaber, dne 8. julija 1920.
Mili rojaki Korošci, drage sorojakinje koroške!
Pazno zasledujem v „Miru“ gibanje koroških Slovencev. Kako mi je srce zaplakalo, ko je bila moja ožja domovina, Ziljska dolina, priklopljena Nemški Avstriji. Rož, dom mojega po-
Peketanje konjskih kopit, rezget konj, vmes pa silno vpitje, vriščenje . . .
Po cesti proti severu se pomika nebrojna množica ponosnih vitezov v bliščečih oklepih z dolgimi svetlimi sulicami . . .
Narod vriska, jih pozdravlja . . .
To je vojska kralja Matjaža, ki je vstal in gre osvobodit zadnje brate . . .
*
* *
Narod, nisi se varal v tvojih upih!
Bil si teptan, zaničevan — gojil si nade na srečno bodočnost. Tvoji pradedje so bili priča, ko se je narodna vojska pod pritiskom nasilnega tujca umaknila pod sinje vrhove skalnatih Karavank, da v času stiske zopet stopi na dan.
V tvojih srcih je tlelo prepričanje, da ne izostane os veta. Sključena stara mamica za pečjo je pripovedovala vnuku, da se skriva v domačih gorah kralj s svojo vojsko, ki pride enkrat na dan, da izpodrine suženjstvo — prežene noč ...
Izpolnilo se je . . . I,.
Danes je napočil oni čas!
Vstal je kralj Matjaž... ! Priklical ga je gosposvetski zvon ... !!!...
kojnega očeta, ki je skoraj vse svoje veliko premoženje žrtvoval za procvit slovenstva, tako da je moral zopet učiteljevati in sicer tu na Kranjskem, naj bi tudi Nemec ugrabil? Podjunska dolina! Kako se te z veseljem spominjam, ako-ravno mi je bilo usojeno le kratko bivanje tam. Ti naj tudi zapadeš tistemu, ki te je vedno smrtno sovražil?
Ne, tisočkrat ne, poznam te dolina Podjunska, najbolj si bila prebujena v tužnem Korotanu. Drhti mi srce bojazni, in pričakovanja odločitve, toda Rožani, zanesem se na vas! Izšlo je od vas veliko slovenskih mož, ki so delovali za narod, n. pr. Einspielerji iz Sveč i. dr., ne boste prepustili svoje zemlje tujcu!
Poznam vas Podjunčani! Tudi vi ne boste hoteli hlapčevati Nemcu, preveč ste zavedni.
Najbolj se pa zanesem na drage sorojakinje, ki tako neustrašeno greste v boj, kako ponosna sem na vas, ko čitara vaše dobro uspele prireditve. Priporočam Bogu srečen izid, vse pa najlepše prosim: „Storite na dan plebiscita svojo narodno dolžnost in pokažite celemu svetu: Da smo tudi mi Slovani, da slovensk’ je Korotan; narod naš dokaze hrani jezik naš i duh i stan!"
Bog i sreča junaška z Vami!
Marija Wigele.
Shod v Dolini
je v nedeljo, dne 4. julija 1920 nad vse krasno uspel. Toliko ljudstva Dolina še ni videla, — bilo ga je okoli 6000. Kar vrelo je od vseh strani peš in na okrašenih vozovih, dokler niso ob zvokih godbe skupno prikorakali naši mili bratje in drage nam sestre iz Podjune.
Prišli so iz raznih krajev, kar so pričale razne okusno izdelane tablice z napisi, najlepša med njimi iz Slov. Šmihela. Iz Železne Kaple so prišli godci, iz Črne pa dekliška zveza z zastavo. Vso to množico sta pozdravljala dva slavoloka z iskrenim: «Dobrodošli" in ponosno je gledala nanj raz visokega mlaja plapolajoča trobojnica.
Po prvih mašah se je uvrstil običajni sprevod z Najsvetejšim ob mnogobrojni udeležbi vernega ljudstva. Vodil ga je mil. g. prošt Gregor Einspieler z asistenco, na kar je bila slovesna sv. maša na prostem. Pri obhodu, kakor pri sv. maši, je po požrtvovalnosti grabštanjskih pevk in pevcev pomnoženi domači pevski zbor prepeval prav lepe evharistične in Marijino pesmi. Z himno „Lepa naša domovina" se je zaključil prvi del slavnosti, na kar so vrli godci otvorili njen drugi del.
Pričel se je ljudski shod, na katerem je kot prvi govoril g. dr. Čemer iz Roža. V svojem političnem govoru je pojasnjeval, da, ako smo se doslej borili in trpeli le za laž, da se borimo poslej tembolj za resnico, v sv. boju* plebiscita. Srčno je pobijal vse politične ugovore zlasti glede Srbov. Drugi govornik g. župnik Arnuš iz Kotmare vasi nam je v svojem izvrstnem gospodarskem govoru na podlagi nemških izjav in časopisov v smešni in hkrati globokoresni obliki narisal obupni položaj Nemške Avstrije, in v primeri z njo dosti ugodnejši položaj Jugoslavije. Sledila sta še dva navduševalna govora g. dr. Lenarta iz Maribora — ker je bil g. dr. Medved žal nujno zadržan — in priprostega kmečkega dekleta iz Št. Petra na Vašinjah. Ljudstvo je vse govore z napeto pozornostjo poslušalo in z navdušenimi medklici in ploskanjem naznanjalo, da so mu govorniki govorili iz srca. Ljudstvo se kar ni moglo ločiti od kraja in žal je bilo vsakomur, da je shod tako hitro minul. Ko se je še stavilo vprašanje, kam se bomo odločili, je močno zaoril iz množice en glas: Za Jugoslavijo ! S tem se je krasno uspeli shod zaključil.
Med govori in pri prosti zabavi so med seboj vrlo tekmovali slov. šmihelski pevci in godci iz Železne Kaple.
Popoldan je bil lep in pomemben prizor: «Vstajenju naproti". Vsi so bili s prireditvijo zelo zadovoljni in se zato tem potom iz dna srca zahvaljujemo gg. govornikom in vsem sodelavcem za trud, ki so ga darovali na oltarju našega dobrega ljudstva, za njega časni in večni blagor. Dolinska prireditev je bil velikanski kres v čast sv. Cirilu in Metodu, ki je ogrel tudi naša srca za svetinje teh blagovestnikov: za krst in svobodo zlato.
Iz cone B.
Celovec, dne 14. julija 1920. (Izvirno poročilo.) Včeraj zvečer so zasedli celovški invalidi Bismarckschule in začeli razgrajati zoper vodjo te invalidne šole, profesor KOnigstorferja. Sklicali so velik shod, katerega se je udeležilo
približno 400 oseb. Med govorom so zelo ojstro napadali KOnigstorferja, slišale so se besede: Gauner, Einbrecher, einsperren, aufhangen! Govorniki so obdolžili KOnigstorferja poneverbe in goljufije. Očitalo se mu je, da je ‘ zakladal z blagom invalidov najuglednejše družine v Celovcu. Trdilo se je, da nosi gospa okr. glavarja dr. Kometterja še danes čevlje, katere je dobila iz invalidne šole zastonj. Nadalje, da bivši deželni predsednik grof Lodron še danes ni plačal čevljev, katere je tam sprejel; nadalje, da je sprejel baron Kiinburg čevlje itd. Soc. dem. podžupanu Pressienu se je očitalo, da je plačal za obleko za celo svojo družino (9 oseb) 230 K, za eno otročjo obleko pa 19 K. O mesarju Koschitzu se je trdilo, da je dobil iz invalidne šole celo pohištvo, katerega še ni plačal, sumi se, da je plačal merodajne osebe s šunkami in klobasami. Tudi se je omenjal polkovnik Kahler, ki je dobil čevlje.... Da v Nemški Avstriji povsod smrdi, to vemo že dolgo, ali da pa tam opeharijo celo •najbolj revne sloje, invalide, je pa res nezaslišano.
Vrba. (Kunštniso.) V Vrbi so dovolili letos iz plebiscitnih razlogov, da smejo tja priti letoviščarji. Ko so začeli na predvečer sv. Cirila in Metoda goreti kresovi, je teklo vse vrbsko prebivalstvo na Pihlerjevo ogrado, od koder je lep razgled po Rožni dolini. Tujci so Vrbi jun e izpraševali, kaj pomenijo ti ognji, in Vrbljani so jih podučevali, da so to nemški « Johannisnachtfeuer", s katerimi pošiljajo Nemci iz pasa A svojim severnim bratom ognjene pozdrave! Isti dan pa so letali nemški orožniki po vrbski okolici okrog in gasili na predvečer sv. Cirila in Metoda kresove, katere so žgali Slovenci v pasu B.
Dnevne vesti.
„Umgruppierung“. Ker sta slovenska lista in «Draupost" vse nemške nakane in može, ki agitirajo za Avstrijo, izdala, so koroški nemški generali napravili «Umgruppierung" kakor med vojsko, kadar so bili tepeni. Bivši obč. tajnik GrOfil je prevzel kot tajnik delo notarja Rabitscha. Učitelf Paulitsch ■ je na Mostiču in zavzema Messnerjevo mesto — tajništvo in uredništvo A. A. L. (Aligera. Agitations-Leitung). Kmečki sin Alex. Poltnig je od A. A. L. odsknjljen, njegov ml. brat pa «dela naprej". Vsi zaupniki v Velikovcu in okolici poročajo Weifiu, ta poročila sestavlja in pošilja vse na Mostič. Messnerja je A. A. L. odslovila. On je prost, a v preiskavi. Sodnik Poetsch bo kmalu prišel na Mostič in prevzel vodstvo za ono stran demarkacijske črte. Za to stran ostane Glantschnig komandant. Hommerja je A. A. L. odslovila. Nahaja se v bolnišnici v Celovcu. Doroteja Cihlo je bila od A. A. L. odslovljena. Rada bi bila zopet sprejeta in se ponuja Stranfiovki. Žena čevljarja Kosarja se udeležuje «političnega" dela kot zastopnica velikov-škega nemškega ženskega društva. (Pomaga pri razdelitvi letakov itd.) Jožef Glantschnig ne nastopa javno, svojim ljudem skrivaj namiguje in sicer, če kdo iz Velikovca pride v Št. Štefan ali pa pošlje kakega moža iz Vovber z nasveti k «ferboltarju" Weifiu. V Velikovcu se bavijo z razširjanjem nemških letakov Franc Pawlik jun., Severin Wernig, Lippnig, gospa Medved in Kosar. Propagandni nemški cuker in propagandne makarone je razdelila gospa Straufi. Zaradi cu-kra pa so se skregali, ker reveži niso nič dobili, ampak samo «die oberen zehntausend". V Velikovcu je sedaj vedno kaj novega, če pride nova številka «Mira".
Antanta, pridi na pomoč Nemcem!
Po neki govorici, — ne vemo, ali je resnica ali šala — so so Nemci pritožili pri antantni misiji v Celovcu, ker je nekdo odnesel nemške agitacijske spise o nemški propagandi v A coni. Na to pritožbo so jim baje odgovorili: «Za božjo voljo, ali naj morda antanta postavi stražo pri vaših agitacijskih spisih?" In Nemci so odšli kakor politi mački.
Relgeiz je pridno dopisovala Mefinerju in poročala o vsem mogočem. Kar pa je poročala, ni vse zrastlo na njenem zelniku, ampak njena poročila so izraz mnenja velikovških «nemških" žensk, saj je znano, da se zbirajo velikovške dame pri Stranfiovki in pri črevljarki Kosarjevi, kjer delajo in gonijo «velikopotezno" politiko.
Glantschnig lovi kmete v Hudem kraju. Na zvit način hoče Glantschnig uloviti kmete. Dokaz njegovo pismo: «Vrtounig in B0-senort schmugelt mit Pferden nach Deutsch Ò. und ist jugoslaw. Agitator. Trachtet denselben bei der jugosl. BehOrde ihn zu verraten, damit er durch eine jugosl. Bestrafung deutsch gemacht wird. Eine Beilage fiir Diex eine fiir Haimburg.
Grufi	J. Glantschnig."
Zločin nad domovino je naslov brošuri, ki jo začne te dni razpošiljati Katoliška Liga v Ljubljani. Izvod stane 4 krone, za trgovce, kol-
«
porterie in vse, ki pošljejo denar naprej 3 krone 50 vin. Brošura je pisana tako poljudno in zanimivo, da je ne bo odložil nihče preje, dokler je ne bo prebral. Pokaže nam v jasni Inči, kdo je razdvojil našo domovino in zanetil med nami prepir in sovraštvo. Dokazi so tako prepričevalni, da ne bo mogel nihče dvomiti nad resničnostjo vsebine — celo prizadeti, če so le količkaj voljni, bodo morali vsaj na tihem priznati svoj veliki greh, ki so ga desetletja vršili nad narodom, ga vrše in menda hočejo vršiti še nadalje. Brošura je izšla prav v času, ko se je pričelo nanovo in s podvojeno silo zločiniti nad našim narodom in je torej v resnici časovno potrebna. Naročajte jo v večjih množinah in širite jo med ljudstvo, da bo zalezla povsod, kjer je potrebna. In kje ne bi bila potrebna? Cena je to pot nekoliko višja, ker obsega brošura 6 in pol tiskovnih pol in je tiskana na najfinejšem papirju; imeli smo na razpolago samo dvoje vrst papirja in se za slabega nismo mogli odločiti, ker je vsebina trajne vrednosti. Vsa naročila je poslati na naslov: Katoliška Liga, Ljubljana.
Dopisi.
Velikovški okraj.
v Velikovec. Pred par dnevi me je obiskal neki Nemec iz Celovca. Pogovarjala sva se o tem in drugem. Vprašal sem ga med drugim tudi, kaj pravijo Celovčani k dejstvu, da se je odneslo več zaupnih listov in dopisov od „Na-tional-politischen Auschussa“ v pas A, nakar je odgovoril: „Der Fali, daB eine Propagandaleitung“ (to je namreč nemška v Št. Vidu) „ihre Vertrauens-leute in einem, von einem fremden Staate ver-walteten und besetzteu Gebiete infolge eigener Nachlàssigkeit so kompromitiert hat, ist einzig dastehend und nur in DeutschOsterreich mdglich. Man rechnet damit, dafi die Dentschen dadurch 20°/o der Stimmen verloren haben. Bedenken wir nur die Folgen, die fur die einzelnen Ver-trauensleute entstehen kOnnen oder werden, wenn einmal das Plebiszit beendigt und die Siidslaven die Beweise der staatsfeindlichen Haltung in der B:and haben. Das Verbrechen des national-politi-schen Ausschusses diesen Vertrauensleuten ge-gentìber ist aber umso grOfier, als DeutschOsterreich unter den gegebenen Umstanden auf keinen Erfolg rechnen kann.“ (To se pravi, v Celovcu je javno mnenje, da je in Ostane pas A jugoslovanski, zaupniki nemške propagande pa se po plebiscitu naj zahvalijo pri National-polit. Ausschussu, če bodo imeli sitnosti.)	M.
v Ruda. (Shod in veselica.) Dne 4. julija je priredilo izobraževalno društvo shod in veselico v Lipici. Bilo je tam nad 350 ljudi. Govorili so: Dve koroški dekleti, gosp. nadučitelj Močnik in domači gosp. župnik. Nekaj novega je bil našim ženskam korajžni nastop obeh govornic, ki smo jima neprenehoma pritrjevali. Med govori je pel domači pevski zbor pomnožen z vo-gerškim pevskim zborom. Igrale so se tudi tri igre. Dekleta so prav dobro igrale: „Oj ta Polona !“ Fantje ravnotako: „Krčmarja pri zvitem rogu“ in navrh še Gorenčani silno smešno igro: «V ječi.“ Spored je bil torej silno bogat, igralci zelo dobro izvežbani, toda žal: vso veselico je niotil neugodno izbran prostor, ker je bližnji slap delal toliko šuma. Od shoda do shoda je večji obisk, zato pač smemo upati, da bo Ruda na dan glasovanja za vedno izbrisala madež, da je menda zelo nemčnrska. Ne bo več Slovencev, ki bi se sramovali svojega slovenskega rodu. Bog daj!
v Ruda. (Razno.) Na dan sv. Cirila in Metoda sta gorela nad Rudo na naj višji točki Višnjaške gore dva velika kresa in oznanjala celi okolici gor do mimo Celovca, da čuvamo tik pri črti svojo drago slovensko zemljo. — Dne 11. t. m. je požar dopoldne upepelil Urbanclovo posestvo na Dobravi popolnoma do tal. Posestniku je zgorelo popolnoma vse: vsa poslopja, vsa krma, vsa drva, vsa rž, ves denar in 5 svinj in vsa obleka celi družini, ker niso mogli vsled velikega ognja nič rešiti. Ubogi pogorelec je vsega usmiljenja vreden, zato ga vsem v podporo pri-
poročamo. — God svojega prvega narodnega kralja se je dostojno praznoval. Pri božji službi je bilo precej ljudstva, veliko več, kakor kdaj prej ob godovih cesarjev. Ljudstvo pač kmalu čuti, kdo mu je prinesel prostost in čast. Prej smo bili Slovenci tre pi, bindišarji in vse mogoče, tujci pa gospodje; sedaj pa smo Slovenci na svoji zemlji svoji gospodje.
v Rinkole. Kar nenadoma je vzela smrt našega dolgoletnega cerkovnika Luka Davida pd. Kropivnika, v petek 25. junija s seboj. Rajni je bil miroljuben in dober sosed. V času potrebe je vedno stopil v boj za vero in narod. Bil je star naročnik „Mira“. Da bi tudi otroci njegovi ostali zvesti veri in narodu, kakor on, do smrti! Počivaj v miru!
v Rinkole. S 15. junijem smo dobili tudi mi pošto, oziroma poštnega sela, kateri nam prinaša trikrat na teden pošto iz Pliberka in sicer vsak pondeljek, sredo in petek.
v Galicija. Dne 26. juniji* smo spremili k zadnjemu počitku vdovo Marijo Kocijan, mater predsednice tukajšnjega Ženskega društva. Ni ji bilo usojeno dočati tistega srečnega dneva, katerega že nestrpno čakamo vsi zavedni slovenski Korošci in katerega je tudi ona težko čakala, da bi mogla oddati svoj glas za ljubljeno Jugoslavijo. Vrli slovenski mamici bodi zemljica lahka!
v Suha. Na gradu so na Petrovo šolo odprli in zraven zelo lepo slavnost priredili. Ljudem se je zdelo vse kakor sanje, ko so prosto stopicali po nekdaj mogočnem gradu. Ne čudite se, dobri ljudje, da je prišlo tako! Vaši predniki so pred sto in sto leti vzdihajoč, tu in tam med žvižganjem grajskega biča, prinašali in dovažali kamenje in druge stvari za stavbo. Sedaj se plačuje njihovo trpljenje. Njihovi potomci uživajo sad njihovega dela. Tako se na svetu vse plačuje in vračuje.
v Suha. Med dolgo vojsko so strehe naših gospodarjev veliko trpele. Dreves, iz katerih bi „šinteljne“ napravili, nimajo. Zatorej je pa za celo okolico velika dobrota, da dobijo naši gospodarji od oskrbništva suškega gradu pripraven les za Šinteljne, da si strehe popravljajo. Samo ne preveč zahtevati, ker je preveč prosečih!
v Tinje. V nedeljo, dne 25. julija 1920, bode v Tinjah ljudska veselica z dvema gledališkima igrama, govori, petjem, srečolovom itd. Ob 14. uri, ko pride izletniški vlak v Rikarjo vas, se bode slovesno otvoril dravski most Kamen—Tinje ter bodemo tamkaj pozdravili naše zavedne Korošce z desnega brega Drave in skupno odkorakali na veselični prostor k Greg. Jamniku, ptf. Smolniku v Tinje.
v Libeliče. Celo vas „Srenje“ je pokupil nekdaj libeliški grad. Kjer zdaj pravimo na „hofu“, reklo se je nekdaj pri Peterku. Pod Peterkom je bila Jurijeva kmetija. Poslopje je popolnoma izginilo. Od lepe Stravnikove kmetije stoji še samo hlev. Podrli so eno grajsko bajto, dve hofovški bajti in Brančurnikovo bajto. Na gorah je kupil grad Jabornikovo kmetijo z Vrbovško bajto in lepo Visočnikovo kmetijo. Tudi tukaj so podrli Breznikovo bajto. Podrli so hiše in bajte, sedaj pa ni stanovanj. Naše ljudstvo pričakuje od agrarne reforme, da dobi vsa ta posestva, katera je nekdaj kmet vsled žalostnih gospodarskih razmer prodati moral, nazaj. Kjer je bilo nekdaj veselo vaško življenje, cvili električna žaga, kateri streže reven in lačen delavec. Sploh kažejo obsežna gospodarska poslopja, posebno pa lepo stavljene kašte (žitne shrambe), da je kmečko gospodarstvo bilo nekdaj dosti na boljšem kakor dandanes.
v Libeliče. Ženske znajo po svoje tudi včasih kakšno pametno povedati. „Kaj le imajo ljudje toliko proti Srbom," začela se je hudovati neka kmetica, „ko pa vendar nikomur niso kaj hudega storili?! Ko se je moj brat ženil, so mu čudno odgovarjali, naj ne vzame sedanje svoje žene. Vse mogoče so si izmislili, kakšna je. Pa vendar ni srečnejšega zakona, kakor je med njima. Tako bodemo tudi mi Slovenci pri Srbih srečni. — Potem kakšno hujskanje je bilo proti Rusom?! Da so divji, pijanci, da oči ujetnikom iztaknejo itd.
Ko je šlo za to, da dobimo ruske ujetnike na delo, rekla je tam doli ova, da rajši naj na polju vse segnije, kakor da bi vzela Rusa na delo. Ko pa je pozneje le vzela Rusa na, delo, treba je bilo pisarij, da so jih narazen spravili. Sploh ni bilo boljših in mirnejših delavcev, kakor so bili tako razglašeni Rusi. Nič ni drugega kakor grda nemška hujskanja! Ves vojskin čas so Nemci proti Srbom hujskali in sedaj, ko gre za glasovanje, nadaljujejo svoje lažnjivo delo."
v Reberca. (Pogreb. — Kres sv. Cirila in Metoda.) Na praznik sv. Petra in Pavla pred dopoldansko službo božjo je bil na župnem pokopališču pokopan tukajšnji kmet Matevž Ho-bel pd. Černezelj v Podkraju. Pred kakimi desetimi leti se je pri požaru na Preboju, kjer je pomagal gasiti, močno prehladil in od tega časa je vedno bolehal. Lansko leto v juniju je resno obolel, pa kmalu zopet okreval in že se je zdelo, da je izven nevarnosti. Toda Bog je drugače sklenil. Dne 26. junija 1920 je zatisnil oči za vselej. Bil je vzoren kmetovalec, skrben oče, odločen in zvest kristjan in vrl narodnjak, odbornik belske občine in cerkveni kljnčar na Reberci. Zapušča vdovo in več otrok različne starosti. Kako priljubljen je" bil, je kazala velika množica ljudi, ko se je zbrala od vseh strani, da ga spremlja k zadnjemu počitku. V svojem nagrobnem govoru je g. komendator Ždk priporočal vrline rajnega v zgled. Domača zemlja naj mu bo lahka! Černezlovi rodbini odkritosrčno sožalje! — Dne 4. t m. zvečer so prižgali naši fantje in možje visoko nad Reberco pri kapelici sv. Roka na čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu velik kres, ki se je moral daleč na okrog videti, streljali iz topičev in prepevali narodne pesmi. Od kapelice, od koder se nudi na vse strani naravnost krasen razgled, se je videlo nad 100 kresov v okolišu. Tovarniški uradnik g. Lapajne ml. je govoril zbranemu ljudstvu navdu-ševalen govor, v katerem je povdarjal sijajno zmago, ki nas čaka pri plebiscitu. Tudi v vasi sami je biadalo veliko navdušenje in dekleta so v pozno noč prepevala narodne pesmi. Bil je to res prav narodni praznik!
v Guštanj. (Kmečka zveza.) V nedeljo, dne 11. julija 1920, se je ustanovila za župnijo Guštanj podružnica Kmečke zveve. Ob napeti pozornosti zbranih kmetov, kmetic in delavcev je pojasnjeval g. urednik Marko Kranjc iz Maribora temeljne pojme o ustavi, o parlamentu, o bolečinah kmečkega ljudstva ter o uspehih, katere je priborila kmečka zveza kmetu in delavcu itd. Za predsednika K. Z. je bil med velikim odobravanjem izvoljen kmet Beno Kotnik pd. Lnbas iz Podkraja; v odboru pa so zastopani vsi kraji guštanjske žnpnije, in vsi sloji kmečkega stanu, tudi naše kmetice ! Pri razgovoru, kako pomagati po toči oškodovanim, je g. urednik Kranjc ugotovil, da je „Kmečka zveza na Prevaljah" že storila odločne korake pri deželni vladi v Ljubljani, da se koroškemu ljudstvu, ki je trpelo vsled toče, priskoči primerno na pomoč! — Kmet, pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal ! V slogi in v zadružništvu je moč!
v Guštanj. Delavska zveza se je dne 4. julija 1920 ustanovila za župnijo Guštanj. Predsednik je Lojze Glavar iz Javornika. Zvezi je pristopilo že veliko udov. Delavec in kmet se organizirata vzajemno, da vsak v svojem društvu deluje za povzdigo lastnih koristi, ne da bi zato oškodoval druge stanove!
Boroveljski okraj.
• h Hodiše. Odkar je naš lončar Tomaž Perdacher pokazal svojo nemškutarsko barvo, mu naše ljudstvo vedno bolj obrača hrbet in tudi njega skoraj ni na dan. Dolgčas je pa le prehud; zato si je tudi naš Tomaž zopet poželel nemškutarskih sosedov k sebi. Kako jih povabiti ? To gre prav lahko. Dne 8. t. m. je spustil prav debelo dima ven pri dimniku — in sorodne duše so zavohale, da ta smrad njim velja. Kar zaporedoma so se odpirala vrata na večer in sosedi so jo pokurili k njemu. Kaj ne Tinjak, da je res? In tudi Vi Rjavčnik ne boste se upali tega tajiti,
Mariborska eskomptna banka
Glavni trg št. 141 pOdlTUZniCa Velikovec Glavni trg št. 141
Telefon štev. 7 (internrban). — Bačan poštn. Ček. urada SHS v Ljubljani it. 11.688;
Centrala Maribor.
Sprejemi, vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Podružnica izvršuje vse v banino stroko spadajoše posle.
Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
Blagajna je odprta od 1ji9. do 12. ure in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Podružnica Murska Sobota.
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta.
Podružnica Ljub Delniška glavnica in rezervni zaklad:	Ijanske kreditne ba Centrala v Ljubljani.	nke v Borovljah. « Sprejema vloge na hnjižice in na tekoči račun.
okroglo K 50,000.000.	Podružnice :	Nakup in prodaja vrednostnih papiriev vseh vrst.
Dovoljuje vsakovrstne kredite po	Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst in	Daje pojasnila 'vsak čas
najugodnejših, p ego jih.	Maribor.	brezplačno.
čeravno ste čakali doma, dokler Vas ni objela tema. Kaj ne, da ste šteli tam svoje glasove? Le tolažite se, da so vsi sociji in naciji Vaši in vsi, kateri so bili od naše oblasti kaznovani; Slovencev pa potem nič več ne ostane. Tolažba je dobro mazilo, dokler se Vam ne bodo odprle oči in se boste spomnili na množico tistih, ki so pri volitvah lansko vigred doma ostali. In teh je več kakor polovica — in ti so naši! Zdaj povohajte 1
h Jerberg. (Kres.) V nedeljo, dne 4. t. m., na predvečer sv. Cirila in Metoda, so zaplapolali na Jerbergu trije kresovi. Počastil nas je s svojim obiskom g. Brantner (Ziljan). Zelo smo bili očarani, ko smo zagledali tudi v coni B kresove; Bog živi vse zavedne Slovence onkraj črte ! Radovedni smo, koliko kresov so našteli to leto Vrbljani; lani smo imeli dva, oni so videli tri, ali koliko so jih našteli letos, nam ni znano, ali to pa mislimo, da je imel ondotni zdravnik celo noč veliko posla, ker marsikateremu je prišlo slabo. Zapeli smo tudi par domačih pesmic in na to smo se podali h Krajncu, kjer so nam g. Brantner razložili pomen kresov in zatrjevali so nam, da ni več daleč tisti čas, ko jih bomo zopet zažgali na popolnoma osvobojenih tleh. Po kratki zabavi smo se razšli v trdni nadi, da, ko bomo čez leto in dan zopet praznovali ta dan, ter bomo gledali tja proti Gosposvetskemu polju in tudi tara videli toliko kresov, kolikor smo jih videli letos na Karavankah.
b Bistrica v Božu. (Shod.) V nedeljo, dno 27. junija 1920, zbralo se je na stotine vrlih Rožanov pod starodavno lipo sredi vasi, da tukaj v tej nekdanji nemški trdnjavi — danes popolnoma slovenski vasi — prvikrat manifestira za našo Jugoslavijo, za združitev vseh Jugoslovanov. Shod je otvoril domači g. župnik Ruprecht. Gospodje govorniki dr. Arnejc, dr. Čemer, Brandtner, Špicer so storili svojo dolžnost. Med govorom je svirala godba iz Bilčovsa, Sveč in Bistrice pod vodstvom g. nadučitelja Šulca. Pevski zbor iz Sveč je pa krasno prepeval. Vsem iskrena hvala. Maloštevilni privandrani Nemci in nemčurji so pa še dan poprej pod vodstvom tovarniških uradnikov, baje po navodilu iz Celovca, zbežali v planine. Čisto prav tako. Kaj ne, gospodje Pfeiffer, Schiller itd., kje pa je Vaša dana beseda, da ne boste delovali proti Jugoslaviji? — Kaj ne, saj se poznamo — Vaša žilica ne more mirovati in Vaša častna beseda se ne more držati.
Trpite na revmatizmu In gihtiònih bolečinah ?
Vdrgnjenje s pravim IVllerjevim fluidom je takorekoč dobrodejno! 6 dvojnatih ali 2 veliki Specijalni steklenici 86 K.
Rabite milo odvajajoče sredstvo? Fellerjeve prave Elza-kroglico izvrSujejo svojo dolžnost ! 6 Škatljic 18 K. — Zagorski sok zoper kaSelj in prsne bolečine 1 steklenica 6 K. Želodec okrepčnjoča švedska tinktura 1 steklenica 15 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Evgen V. Keller, Stubica donja, Elza-trg 67, Ervatska.	E
Krajevna zaščita otrok vveiikovškem sodnijskem okraju.
Vsled oblastveno odredbe „Pokrajinske državne zaščite dece in mladine v Ljubljani" se je osnovala za velikovški sodni okraj „Krajevna državna zaščita dece in mladine s sedežem v Velikovcu.
Naloga te zaščite ali varstva otrok je, skrbeti za vse, kar varuje, pospešuje, boljša življenje, zdravje, duševni in telesni napredek mladine ter podpira revne otroke, posebno sirote ter oblastveno skrbi za njih zdravo hrano, potrebno obleko in obuvalo, oskrbo in vestno vzgojo ter koristen in ploden poduk. Dolžnost te zaščite je tudi varovati mladino škodljivih vplivov ter pregrešnih in nevarnih okoliščin, da skrbi, da pride popolnoma zanemarjena ali pokvarjena mladina v dobre družine in poboljševalnice.
Velika in težka je naloga, ki jo stavlja državna zaščita dece.
To veliko nalogo bode mogla vršiti torej le tedaj, ako ji bodo pomagali pri tem plemenitem delu vsi sloji po svojih močeh. Zlasti sedaj, po končani svetovni vojni, je to nujno potrebno, ker je izginilo na bojiščih ogromno število očetov in rediteljev ali pa so pomrli po bolnišnicah in
ujetniških taborih. Vseh nas je tedaj naloga,, da se poprimemo tega plemenitega dela in ga nadaljujemo s podvojeno silo.
Podpisana krajevna zaščita otrok se obrača s tem do vseh, katerim je pri srcu blagor in sreča teh sirot, da sodelujejo po svojih močeh.
Dolžnost naša je, da ljubezen, ki jo gojimo do svojih lastnih otrok, povečamo in ž njo objamemo vse ostale sirote tako, kot svoje lastne otroke.
Nikdo naj ne misli, da je to nemogoče. Z dobro voljo se doseže vse.
Krajevna državna zaščita dece za tukajšnji sodni okraj sestoji iz osrednjega odbora in poverjeništev. Sedež osrednjega odbora je v Velikovcu, poverjeniki se pa določijo posebej za vsak šolski okoliš. Tajništvo osrednjega odbora uraduje v ljudski šoli v Velikovcu. Za pojasnila se je obračati na tajništvo osrednjega odbora ali pa na poverjenike.
Imena poverjenikov se javno razglase, kakor hitro bodo isti imenovani.
Krajevna državna zaščita dece in mladine v Velikovcu, dne 21. junija 1920.
Predsednik dr. Pozni k, sodn. predst., 1. r.
Gospodarstvo.
Koliko smo imeli letos sejanega žita?
Glasom „Trgovskega Glasnika" je letos v Jugoslaviji stanje ozimine v hektarih sledeče. (Številke v oklepajih se nanašajo na stanje ozimine lanskega leta.)
V	Vojvodinji je obsejanih s pšenico 347.645 ha (375.116); z ržio 15.941 ha (18.894); z ječmenom 31.064 ha (24.485).
V	Srbiji: s pšenico 255.605 ha (278.157); z ržjo 37.015 ha (43.645); z ječmenom 40.592 ha (40.788).
V	Stari Srhiji: s pšenico 136.576 ha (138.193); z ržjo 79.348 ha (68.699); z ječmenom 61.406 ha (58.503).
V	Hrvatski: s pšenico 236.283 ha (308.826); z ržjo 25.560 ha (36.315); z ječmenom 25.221 ha (36.282).
V	Sloveniji: s pšenico 65.890 ha (53.535); z ržjo 44.857 ha (36.152); z ječmenom 21.850 ha (20.211).
V	Dalmaciji: s pšenico 9.997 ha (9.108); z ržjo 3.312 ha (3.172); z ječmenom 4.685 ha (4.143).
V	Prekmurju: s pšenico 5.082 ha; z ržjo 3.813 ha; z ječmenom 841 ha.
■ V vsej Jugoslaviji skupaj: s pšenico 1,057.078 hektarjev (1,162.935); z ržjo 209.836 ha (206.877); z ječmenom 185.659 ha (184.412).
Društvene vesti.
Prevalje. Dne 25. julija, ob 4. uri (novi žaa), priredi kat. slov. izobraž. druStvo igro „Ljubezen Marijinega otroka11 in igro „ÒaSica kave11. Pridite gledat._______
Listnica uredništva.
Jerberg : Oglasite se večkrat ! Hvala in jugoslovanski pozdrav !	_____________________________
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah.
Odgovorni urednik: Otmar Mihàlek.
Tisk tiskarne Družbe sv. Mohorja v Prevaljah.
Vsem tovarišem, prijateljem in znancem naznanjamo pretresljivo vest, da je izgubil dne 8. t. m. popoldne naš dobri tovariš
Franjo Horvat
stud. med.
iz Prevalj na Koroškem pri kopanju v valovih Save svoje mlado življenje. V Zagrebu, dne 9. julija 1920.
Slovenski medicinci v Zagrebu.
t**
V neizmerni žalosti in potrtim srcem javljamo pretnžno vest, da je naš Srez vse ljubljeni sin in brat, naša nada in naš ponos, gospod
Fran Horvat
ki je z vso vnemo in vzorno marljivostjo študiral VI. tečaj medicinske fakultete v Zagrebu, v svojem 22. letu izgubil svoje nadepolno življenje dne 8. julija 1920, ob 4. uri popoldne, v valovih Save.
Pogreb preblagega in nepozabnega rajnika se vrši v torek, dne 13. julija, ob 6. uri pop., prenos njegovega ravno pred pol letom tudi v Zagrebu umrlega brata Maksa v skupno gomilo pa v sredo, dne 14. julija 1920, ob 9. uri dopoldne, na Mirogoju v Zagrebu.
Maše zadušnice se berejo dne 13. in 14. julija v cerkvah sv. Marije in sv. Blaža ▼ Zagrebu, na Prevaljah pa 20. julija 1920 v župni cerkvi pri Devici Mariji na Jezeru.
Predragega rajnika priporočamo v blag spomin in pobožno molitev.
Prevalje, dne 12.julija 1920.
Globoho žalujoča rodbina Horuatoua.
e*»«« ■■mm 9 katera traino ve-Clia UvO • selle povzročat

Samo SuttnaHeva ura! SS, S
presenečeni bodete! Tudi verižice, prstane, uhane, zapestnice, stenske ure, zapestnice z urami in vsakovrstne potrebne reči kakor: škarje, nože, doze za cigarete, nažigalnike, britve, denarnice, jedilno orodje, razna darila za krste, imendane itd., kakor tudi velika zaloga vsakovrstnih zlatih in srebrnih predmetov.
Vse dob: o in cenol Zahtevajte cenike od
H. Suttner, Ljubljana št. 977.
Primešaj krmi Mastini
Enkrat na teden primešaj krmi pest praška Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Prašek Mastin je dietetično sredstvo za vsako živino in je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zav. praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina K SO'SO poštnine prosto na dom.
Mazilo zoper garje
(uaftamazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček po pošti K 12*50.
°_L
Lekarna Trnkóczy
Ljubljana, Kranjsko, zraven rotovža.