Razgled po šolskem svetu.  Začetek ljudskih šol v Galiciji. ~fcer imajo poljedelci zaradi hudih letošnjih nalivov dosti dela vec kot navadno, je odredil dež. šol. svet, da v dotičnih občinah šole začnejo šele 15. oktobra, da tako otroci lahko pomagajo na polju. .— Ravnateljstvo c. kr. državne obrtoe šole v Černovicah razpisuje mesto ucitelja (IX. činovnega razreda) za stavbe-no-tehnične predmete, geometrijo, vzmetoslovje, algebro in zemljemerstvo. Prošnje, naslovljene na c. kr. ministrstvo za javna dela, so vložiti do 25. avgusta 1913 na imenovano ravnateljstvo z vsemi potrebnimi prilogami. — Novo pletarsko šolo zgrade v Topčideru v Belgradu, ker je prejšnje poslopje lani uničil požar. — Analfabetje y Avstriji. Med avstrijskimi narodi je v Čehih najmanj analfabetov, namreč le 4*26 odstotkov. Nemci iniajo analfabetov 4*63 odstotkov, Lahi 16*44 odstotkov, Slovenci 23*88 odstotkov, Poljaki 30*82 odstotkov, Hrvatje 74, a Rusini celo 76 odstotkov analfabetov. Na Ogrskem so razmere še slabše. — Čitalnica za otroke. V Berlinu so otvorili pred kratkim prvo mestno čitalnico za otroke. Čitalnica je velika in svetla dvorana za 70 otrok. Otroci sede prav ndobno na stoleh ob mizah, ki se svetijo kakor steklo in ki so različne višine. Po stenah vise lepe slike, na oknih so cvetice v lončkih. Vse je prijazno in udobno. V ^italnici ne vlada strogi in mrzli šolski glas. Odprta je vsak dan od štirih do ¦sedmih. Vstop je brezplačen, in čitalnica je vedno polna. Otroci ostajajo navadno po eno uro pri knjigah. V zadnji uri pri."hite navadno starejši dečki in starejše deklice, ki so morali prej še nekaj vinarjev zaslužiti. V Berlinu je 250.000 otrok, ki obiskujejo ljudsko šolo. Takih citalnic bodo otvorili v najkrajšem času še več. Na Kranjskem pa ne smejo občine vstanavljati niti čitalnic za odrasle ljudi, ker tako hoče — deželni odbor. — Rudarska akademija v Krakovu. ,Nowa Keforma" poroča iz zanesljivega wa, da je vlada izjavila soglasje glede na zemljišče, ki ga je krakovska mestna obcina darovala za zgradbo bodoče rudarske akademije v Krakovu. Zemljišče meri 10.000 štirijaških metrov in se razprostira v obližju novega poslopja poljedelske šole ¦ob Mickievviczevem drevoredu. V bližnji prihodnosti razpiše ministrstvo za javna dela natečaj poljskih arhitektov na načrte za bodoco rudarsko akademijo, katere stroški so proračunjeni na dva milijona kron. Ako bi ne bilo poslopje do začetka šolskega leta 1914—1915 dodelano, bodo predavanja po zasebnih lokalih. — Visoka izobrazba danskih kmetov. Noben narod na svetu nima tako izobraženega kmetiškega stanu, kakor Danci. Danski kmetje sami so iz lastnega nagiba ustanovili krog 70 ljudskih visokih šol, v katere pohaja leto za letom krog 10.000 kmetiških sinov in hčera. Vsaka vas ima svoj društveni dom, ki ima v veliki dvorani prostor za 600 do 800 oseb. Tu se vrše predavanja, pozimi pa tudi telovadba ;za mladino. Roko v roki z izobrazbo je sel tudi gospodarski razvoj in so kmetje postali imoviti. — Novo mohamedansko vseučilišce T Arabiji. Turška vlada je sklenila, da ustanovi novo mohamedansko vseučilišce v Medini. — Na dunajskem vseučilišču so priceli 23. t. m. zopet s predavanji, ki so jih zaradi protijudovskih demonstracij prekinili. Rektor je podal izjavo, ki poziva dijake, da naj bodo mirni. — Povišanje vojakov srbske dijaške čete. Vsi vojaki dijaške čete so bili te dni povišani za rezervne narednike. S prihodnjim vojaškim ukazom bo večje število povišanih za rezervne podporocnike. — Umrl je izredni profesor dunaj•skega vseučilišča dr. Maks Kassowitz, ka"paciteta v zdravljenju otroških bolezni. — Novo pravoslavno bogoslovnico sv. Save zgrade v Belgradu ob cerkvi sv. Save. — Učiteljska beda. Češki listi poročajo, da je na Češkem in Moravskem 6000 učiteljev brez službe. — Avstrijski učni zavodi so pren&polnjeni. Avstrijlsko prebivalstvo se je v zadniih 20 letdh pomnožilo za četrtkio, obisk na sredniih in visakih šolah je pa nepri- merno bolj narastel. Tako je bilo letaM893. .na srednjih šolah 79.382 učencev, 1. 1913. m 157.989; na vseučiliščih je bilo 1. 1893.  11.520 dijakov, leta 1913. pa 25.820; tehnikoiv je bilo 1893. 1983, leta 1913. pa 9825; "a poljedelski visoki šoli je bilo 1893. leta 177 slušateljev, leta 1913. pa 989. Število juristov je v zadnjih 20 letih poskočilo za 8462, medickicev za 1142 in bogoslovcev za 206; število filozofov se je pa domala C.očetvorito. — Od delavca do vseučiliškega proresorja. Franc Haelka, sedaj protesor na Dolitehniki v Tomsku, je prej delal kot Htograi v tvornici za pločevuiasto embalažo v Jeni. Kasneje je obiskoval' umetno-obrtno šolo v Barmenu in kraljevo akademijo v Lipskem. Tu je spisal več del o ornamenfiki in umetnem tisku, nakar jie bil na isti akademiji imenovan za asistenta. Nadaljmja njegova odHčna dela na polju reprodukcijskega postopanja in umetnega tiska so dala povod, da ie bil sedaj kot profesor poklican na palitehniko v Tomsku. — Zbirka disertacij doktorjev inženirstva. Rektor berlinske tehnike, tajni svetnik Josse, je v eni izmed svojih zadnjih predavanj predlagal, naj se doktorske disertacije inženirjev, ki čestokrat morejo obogateti tehnično vedo, toda nriiso znane širšemu krogu interesentov. izdaijaijo tisikane. Prediog so sprejeli, in vkratkem začne zbirko disertacij izdajati knjižničar berlinske tehnike. — Kako vzgaja nemška šola v Šleziii češko mladino, o tem prinaša poljski šlez. 1'ist »Robotnilk Slashie« ta-le dokument: Učenec nemš-ke šole v Orlovi, ki je ravno dobil odpustniico, piše tako-le: «Oiiau 10. 7. 1913. Gotes vielen Vas machen sie fer tumhtit miit der mier ich bin doch zu inen rechtzaitig Gekomen wegen bezahlung und einsticklunk der Exeiku.tJo-n mobielen haite komit mich von Gericht 10. 12. Das se die Sachen Zuoferkauie komen den (data) Gehen sie das herunterreisen des bogn in Geriecht und schtelen sie das ein machen s!ie nrir keine Schande unnetfgen.« — Kakor na Koroškem! — Ženska visokošolska izobrazbo v Nemčiji. Ženski. visofkošolski študij na Nemškem jako napreduje. Ko so pred petimi leti v Nemcih odprli ženskam posluševalnice n(a vseh univerzah, je bilo diijakinj 1150. Danes je rrued akademsko mladino že 3436 žensikih in razentega je še 103? izrednih vseučiliških poslušalk. — Rimsko duhovsko semenišče Santa Appollinara so definitivno zaprli. Sedaj ko tega zavoda ni več, ostaneta ,v Rwnu le še dve duhovski semerrišči: %.t€ranslko in pri Sante Mare. , ¦> N - — Vseučilišče v Sarajevu. »Riječkim Novjnam« poročajo z Dunaja: Kakor se je zvedelo iz pcučenih krogov. se skupni finančni mimister vitez Bilimski dogovoirno z dunajsiko in budimpeštansko vlado bavi z nrisli-jo, kako naj se oisn-uje slovanska univerza v Sarajevu. Miniister misl.ii, da bodo to univerzo obiskovalii vsi balkanski Slovani. On pa, da bi to vseučilišče moglo postati privlačna moč za ves Balkan, mi pa, ki poznamo naše jugoslovanske razmere, ne moremo tega verjeti. Tudi pokojnit minister ^Kalla^ se je pred kakimi netnajstiini leti bavii s takim predlogom, a je kmalu uvidel, da bi bil tak poizkus zaman. Od tiste dotve se razmere niso skoro nič izpremenile. Vsi Hrvati stremiio v prvi vrsti za tem, da bi povzdignili in izpopolnili svojie vseučilišče v Zagrebu, 'ki še vedno pogreša medicinske fakultete. To vseučilišče se izpreminja vedno bolj v središe vsega jugoslovaskega duševnega življenja. čeprav se temu iz politiških vzrokov stavijb največje ovire. To bo kmalu kulturno središče slovanskega juga v naši monarhiji. Proti saraievskemu vseučilišču so se vzdigniiH tudi nekateri Nemci, ker se bojiio, da bi ne postalo gnezdo protimonarhi>jskih teženj med dijaštvom, medtem ko zagrebški lojalni milje tega ne dovolouje. Nasprotniki sarajevske univerze predlagajo, da se naij ustanovi v Dubrovniku tehniška visoka šola z oddeijkojn za gradnjo ladij. Ali je ta misel srečnejša od one o sarajevskem vseučiilišču, je veliko vprašanje. Z našega stališča moranio prvo i;n drugo odklomiti. Zdi se nam, da prva kakor druga ne pomenaiio nič drugega kakor —• divide et impera!