Javna razprava o kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja
Bodimo kritični in ustvarjalni
V zadnji številki Javne trbune smo napovedali na-daljevanje prispevka pod naslovom »Bodimo kritični in ustvarjalni«. Obljuba deladolg, pregovor naš slo-venski pravi, zato naj ta prispevek to opravi.
Predloge analiza razvršča v štiri skupine in zade-vajo:
—  drugačno ravnanje in delovanje vseh družbe-nih subjektov za dosledno izvajanje ustave, zakona o združenem delu in daigih sištemskih zakonov;
—  spremembe in dopolnitve zakonov, drugih predpisov in samoupravnih splošnih aktov;
—  spremembe in dopolnitve zvezne ustave ter ustav republik in AP in
—  širše preučevanje posameznih vprašanj, po-membnih za nadaljnji razvoj sistema.
Največ predlogov se nanaša na samoupravno odločanje v samoupravnih organizacijah in skup-nostih. Uvodoma analiza govori o samoupravnem odločanju o razširjeni reprodukciji in se zavzema za učinkovitejše in racionalnejše gospodarjenje s temi sredstvi. O investicijah in razvoju naj bi odločali le delavci v TOZD (prek različnih oblik odločanja) in prek svojih delegatov v zborih združenega dela, oboroženi z mnenjem strokovnih institucij. Zaostriti jetreba odgovornost za investicijsko politiko, ki mora biti ekonomsko utemeljena. Omejiti je treba možno-sti investiranja v primerih, ko se družbenopolitične skupnosti pojavljajo kot ustanovitelji delovne orga-nizacije, še zlasti na področju materialne proizvod-nje. Glede teh investicij bi morali imeti pomembno besedo prav zbori združenega dela, upoštevajoč mnenje znanstvenih in strokovnih institucij.
S samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo (DO) je treba precizneje opre-deliti medsebojne pravice in dolžnosti glede koriš-čenjaosnovnih sredstev, ki jih TOZD ne uporabljajo ali so premalo izkoriščena in jih je treba dati v zača-sno uporabo drugim delavcem. Če tega ne bi storili po samoupravni poti, je treba sprejeti ukrepe druž-benega varstva.
Razširjena reprodukcija na področju infrastruk-ture naj bi temeljila predvsem na samoupravnem združevanju sredstev med uporabniki in izvajalci storitev na načelih skupnega dohodka; samou-pravno združevanje sredstev na načelih solidarnosti in vzajemnosti mora biti restriktivno koriščeno. Glede investicijskih odločitev na področju družbenih dejavnosti analiza poudarja, da se ne morejo spre-jemati mimo delavcev v teh dejavnostih, saj so kot upravljalci objektivno zainteresirani za funkcional-nost novih objektov in modernizacijo osnovnih sred-stev.
Intenzivirati je treba proces združevanja dela in sredstev na celotnem gospodarskem območju dr-žave zaradi skupnega ustvarjanja dohodka, kot tudi proces samoupravne koncentracije sredstev za raz-širjeno reprodukcijo. Zato je treba jasneje opredeliti odnose pri ugotavljanju skupnega dohodka (na pod-lagi dogovorjenih meril), določiti obvezne elemente s SaS o združevanju dela in sredstev, določiti ob-veznost revalorizacije zdnjženih sredstev, določlti konkretne oblike odgovornosti za izpolnjevanje prevzetih obveznosti in skupno prevzemanje rizika ter ustanoviti organe skupnega poslovanja zaradi skupnega odločanja in sprejemanja ukrepov za ure-sničevanje SaS o skupnem vlaganju.
Analiza se zavzema za vsebinske spremembe v bančnem in kreditnem sistemu ter za okrepitev vloge internih bank, ki naj jih upravljajo delegati de-lavskih svetov, DO oz. SOZD. Posebej izpostavlja odgovornost in samostojnost bančnih strokovnih služb pri dajanju strokovnih ocen o zahtevkih za odobravanje kreditov.
Pomembne spremembe analiza predlaga glede samoupravnega odločanja v sistemu družbe-nega planiranja. Referendum naj ne bi bil več tako pogosta oblika kot doslej. Z njim naj bi delavci v TOZD sprejemali skupne osnove za pripravo sred-njeročnih planov temeljnih organizacij in DO kot enoten akt. Plane TOZD, SIS in drugih samouprav-
nih organizacij in skupnosti naj bi sprejemali delav-ski sveti TOZD, plan DO pa njen delavski svet. Ce posamezna TOZD plana DO ne bi sprejela, je potre-ben usklajevalni postopek. Če soglasja ne bi bilo mogoče doseči, bi se pričel postopek za izločitev TOZD iz DO, TOZD pa bi morala izpolniti obveznosti dodrugih TOZD in celo povrniti morebitno škodo, ki bi nastala z njeno izločitvijo. Zoper TOZD, ki bi-stveno otežuje ali onemogoča uresničevanje ciljev razvoja in gospodarjenja drugih TOZD, bi bilo treba sprejeti ukrepe doižbenega varstva. Analiza tudi terja zaostritev odgovornosti poslovodnega organa za kakovost, strokovno utemeljenost in realnost planskih dokumentov ter za pravočasno predlaga-nje ukrepov za njihovo uresničevanje. V fazi uresni-čevanja plana ne bi bilo potrebno ponovno osebno izjavljanje delavcev, razen če planske politike zaradi bistveno spremenjenih pogojev poslovanja ne bi bilo mogoče uresničiti. Bolj kot doslej bo treba tudi uveljavljati jasno določene pravbe in dolžnosti de-lavskih svetov.
Plan banke bi sprejemala skupščina. če s sred-njeročnim planom ne bi bila predvidena sredstva za določene investicije, bi morali delavci OZD, članice bank, z osebnim izjavljanjem odločiti o namenih in pogojih uporabe svojih sredstev za tako investicijo. Z akti bank bo treba preprečiti izvennamensko upo-rabo sredstev, ki so določena s soglasjem delega-tov v skupščini banke.
Plane SIS in KS bodo tudi v bodoče sprejemale skupščine. Naj posebej opozorimo, da plan KS spre-jema skupščina na podlagi rezultatov predhodnega izjavljanja delovnih Ijudi in občanov na zborih in da morajo le-ti z osebnim izjavljanjem odločati o mate-rialnih obveznostih, ki jih prevzemajo za realizacijo ciljev in nalog, ki so določeni s plani. V sistemu plani-ranja naj bi imele pomembno vlogo tudi splošne bi-lance potreb in sredstev, kot strokovno analitična podlaga srednjeročnih planskih dokumentov. Te bi-
lance morajo nastajati samoupravno in ne smejo predstavljati obveznega materiainega okvira plani-ranja dela in razvoja družbenih dejavnosti kot tudi ne omejevati svobodne menjave dela.
Analiza poudarja, da morajo delavci v združenem delu ter delovni Ijudje in občani v KS postati ključni subjokt pri odločanju o svojih, skupnih in sploš-nih pogojih dela in razvoja. Zavzema se za določi-tev enotnih osnov družbenoekonomskega odnosa svobodne menjave dela in načel samoupravnega in-teresnega organiziranja v družbenih dejavnostih, bodisi z dogovorom ali zveznim zakonom. Podrob-neje bo treba preučiti vrste skupnih potreb ter jih grupirati v vsaki družbeni dejavnosti na podlagi do-ločenih kriterijev. Določena vprašanja delovanja in financiranja SIS (zlasti viri) bo treba enotno urediti za vso Jugoslavijo. Analiza predlaga. naj bi TOZD družbenih dejavnosti iz ustvarjenega dohodka po-krivale le enostavno reprodukcijo in del modemizaci-je, medtem ko naj bi pretežni del investicijskih sred-stev za razvoj zagotavljali iz čistega dohodka TOZD uporabnikov storitev oz. iz samoprispevka v KS. V prihodnje krajevni samoprispevek ne bi bil name-njen le za investicije, temveč tudi za dejavnosti, s ka-terimi se uresničuje program zadovoljevanja nad standardnimi skupnimi potrebami.
Analiza se zavzema za dosledno uveljavitev si-stema bruto OD; le-ta poleg neto OD in sredstev za skupno porabo vključuje tudi sredstva za splošno porabo. S tem bi dosegli, da bi vsakokratna spre-memba prispevne stopnje pomenila direktno zmanj-šanje ali povečanje OD.
Kar zadeva materialni temelj samoupravljanja v KS, analiza predlaga, naj se tudi v prihodnje sred-stva za splošne družbene potrebe zagotavljajo iz proračuna ali iz odstopljenih virov prihodkov občine. Programi, ki ne bi bili zajeti s planiSIS in občine, naj bi se financirali predvsem prek samoprispevkov in združevanja sredstev iz OZD. V organizacijah go-spodarske infrastrukture je treba pridobivanje do-hodka zagotoviti na načelih svobodne menjave dela ter na podlagi solidarnosti in vzajemnosti. Cene sto-ritev in izdelkov morajo omogočrti enostavno repro-dukcijo in ekonomsko amortizacijo, postopoma pa tudi sredstva za razširjeno reprodukcijo. V elektro-
gospodarstvu, PTT in železniškem prometu je treba določiti objektivizirane osnove in merila zapridobiva-nje in razporejanje skupnega prihodka kot najbolj ustrezne oblike pridobivanja dohodka.
Mnogo novosti se predlaga glede samouprav-nega organiziranja. Ni možno organiziranje zdru-ženega dela v nasprotju s predpisi, kar še posebej velja glede TOZD. Vsaka sprememba mora biti ute-meijena z elaboratom o ekonomski in daižbeni upravičenosti takega ravnanja. Dosledno bo treba uresničevati načelo, da je TOZD integralni del de-lovne organizacije, sočasno pa krepiti tudi ustavno vlogo DO. S SaS o združevanju v DO bo treba de-lovno organizacijo konstituirati kot pravni subjekt za razpolaganje z družbenimi sredstvi v pravnem pro-metu ter jasnejeopredeliti njene pravice, obveznosti in odgovornosti. Odgovornost bo treba opredeliti tako, da za obveznosti y DO v pravnem prometu od-govarjajo TOZD v njeni sestavi s sredstvi, s katerimi razpolagajo v skladu s SaS o združevanju v DO. Z družbenim dogovorom naj bi natančneje opredelili merila za uvedbo predpisanih pogojev za organizi-ranje temeljnih in delovnih organizacij v posameznih gospodarskih dejavnostih oz. na posameznih po-dročjih. Analiza se zavzema tudi za širše razvijanje SOZD kot ene od oblik reprodukcijskega, proizvod-nega in posiovodnega povezovanja kot tudi za druge oblike povezovanja OZD. Sicer pa je treba oblike samoupravnega organiziranja nenehno prila-gajati potrebam sodobne proizvodnje in razvoju teh-noiogije. V prihodnje v TOZD tudi ne bi bilo mogoče ustanovlti dolovne skupnosti.
Ko govori o krepitvi družbenega položaja kmetov. se analiza zavzema za odpravo vseh ovir za sa-moupravno združevanje kmetov in njihovo vključe-vanje v družbeno organizirano proizvodnjo.
Ko obravnava samoupravno organiziranje KS, analiza poudarja, da se mora le-to dosledno uveljav-Ijati kot samoupravna pravica in dolžnost delovnih Ijudi in občanov. Nadalje, da morajo za vzdrževanje zgradb in stanovanj v družbeni lasti postati odgo-vorni stanovalci. Potrebno bo razvijati vsestransko sodelovanje med KS kot tudi med OZD in KS ter za-gotoviti vpliv delovnih Ijudi in občanov kot porabni-kov in uporabnikov storitev.
Posebno skrb analiza posveča ustavni zasnovi in racionalizaciji samoupravnega interesnega organi-ziranja. Predlaga spremembo nekaterih določil ustave, pa tudi veljavne zakonodaje in samouprav-nih aktov, da bi razmejili odnos med funkcijo države in samoupravljanjem na tem področju. V bodoče z zakonom ne bi mogli več ustanoviti SIS, intervencij-ska vloga DPS pa bi se lahko uveljavila le v dveh primerih: če večina subjektov sprejme SaS o usta-novitvi SIS oz. ga ne sprejme. Obveznost samou-pravnega interesnega organiziranja bi bila možna le na določenih območjih (izobraževanje, znanost, kul-tura, zdravstvo in socialno varstvo). Racbnalizacija ne bi smela iti do te mere, da bi organizirali le eno SIS za vse družbene dejavnosti na območju občine ali širše dnjžbenopolitične skupnosti. Kar zadeva SIS gospodarske infrastrukture, naj bi prevladoval princip prostovoljnosti, zakonska obveznost bi bila predpisana samo za tiste dejavnosti, ki jih ni mogoče opravljati brez širše solidarnosti in v drugih primerih. Delavci naj bi se združevali v SIS ne le prek temelj-nih, temveč tudi prek delovnih organizacij in to pod določenimi pogoji. Analiza se zavzema tudi za ra-cionalno organiziranost strokovnih služb.
Eno najpomembnejših poglavij se nanaša na ka-kovostno in učinkovito samoupravno odločanje. Kar zadeva odločanje delavcev v OZD, bo treba jasno določiti, katere so neodtujljive pravice delav-cev, o katerih odločajo z referendumom. S to obliko naj bi delavci odločali o samoupravnem sporazumu o združevanju v delovno in sestavljeno organizacijo; o spremembah v organiziranju temeljne organizaci-je; o skupnih temeljih za pripravo srednjeročnih na-črtov; o temeljih in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za OD in skupno porabo; o odre-kanju pravici do povračila vrednosti združenih sred-stev, oz. povračila za gospodarjenje z zdaiženimi sredstvi; o naložbah in načinih zagotavljanja investi-cijskih sredstev, ki niso začrtani v skupnih temeljih
za pripravo načrtov. O vseh ostalih zadevah naj bi odločali delavski sveti, katerih avtoriteto in vlogo je treba krepiti in zato razširiti njihove pristojnosti. Od-nose med delavskimi sveti TOZD, DO in SOZD je treba razvijati na podlagi skupne odgovornosti za doseganje skupnih ciljev. Premik na tem področju bo dosežen tudi tedaj, če bo upravljanje natančneje razmejeno od poslpvodne funkcije v samoupravnih splošnih aktih. Danih je več predlogov za kakovost-nejše odločanje delavcev o medsebojnih delovnih razmerjih in za racionalizacijo postopka uveljavlja-nja pravic na tem področju. Stiri ali celo petstopenj-sko odločanje naj bi zamenjali z dvo- oziroma tri-stopenjskim (slednje le za najhujše spore — skleni-tev in prenehanje delovnega razmerja, denarni spori zaradi večje vrednosti). S spremembo zakonodaje je treba doseči, da bo delovno razmerje in delovno mesto zagotovljeno samo vestnim in pridnim delav-cem.
Kar zadeva odločanje delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih analiza poudarja, da je treba v večji meri uveljavljati oblike izražanja osebnega mnenja, še zlasti za pomembne zadeve (odločanje na zborih in referendumu). Večkral bi bilo tudi treba organizirati javne tribune, v okviru SZDL pa sekcij-sko delo. Aktivnejše bi morale biti skupščine KS, sveti pa bi morali delovati izključno kot njihovi izvršni organi. Krepiti je treba tudi vlogo hišne samouprave ter drugih organov v KS (poravnalnega sveta, po-trošniških svetov).
Glede odločanja v SIS analiza poudarja, da je treba sporazumevanje razvijati kot temelj celotnega procesa odločanja ter krepiti vlogo in odgovornost delovnih Ijudi v temeljnih samoupravnih organizaci-jah in skupnostih ter tudi skupščine SIS. Analiza predlaga, kdaj je potrebno osebno izjavljanje glede zagotavljanja sredstev za skupne potrebe, kdaj pa odločitev sprejema skupščina SIS. Kot že ornenjeno se zavzema za omejitev vloge DPS pri sprejemanju intervencijskih sklepov za zagotavljanje sredstev, ki se zdnjžujejo v SIS.
Posebno pozornost posveča tudi zagotavljanju družbenega vpliva pri opravljanju dejavnosti poseb-nega družbenega pomena in daje konkretne predlo-ge, hkrati pa tudi terja preučitev nekaterih vprašanj z namenom, da bi zagotovili solidne rešitve.
Mnogo predlogov se nanaša na izpopolnjevanje delovanja in nadaljnje razvijanje delegatskega skupščinskega sistema. Z njim naj bi zagotovili boljše delovanje delegacij kot temeljne sestavine delegatskega sistema, njeno povezanost z bazo ter samoupravnimi organi v delovnih in življenjskih oko-Ijih in prek delegatov odločilen vpliv na delo skupš-čin. Konkretne so tudi usmeritve za izboljšanje dela skupščin DPS, še zlasti v smeri krepitve ustavne vloge zborov združenega dela. Skupščine, kot or-gani družbenega samoupravljanja, bi morale bolj delovati z resolucijami, priporočili in drugimi sploš-nimi akti družbenega usmerjanja ter biti aktivnejše pri določanju politike izvajanja zakona in drugih predpisov ter splošnih aktov. Kar zadeva delovanje izvršilnih upravnih organov, analiza posebej pou-darja, da niso sprejemljive težnje po dejanskem šir-J6nju njihovih pristojnosti prek ustavnih okvirov. Svoje delovanje bi morali bolj osredotočiti na izvaja-hje politike zakonov in drugih aktov skupščine DPS ter v ta namen pravočasno in ustrezno ukrepati. Učinkovitost delegatskega skupščinskega sistema je odvisna tudi od boljšega delovanja DPO, zato tudi konkretni predlogi v tej smeri. DPO si morajo priza-devati svoja stališča uveljaviti v procesih delegat-skega odločanja.
Za nadaljnji razvoj delegatskega sistema je tudi pomembno, da odpravimo slabosti volilnega si-stema, ki so prišle v praksi, nekatera vprašanja pa bo treba še temeljiteje preučiti kot na primer volje-nje delegatov v DPZ in zvezni zbor skupščine SFRJ. Nekatere nove rešitve smo že uveljavili ob zadnjih spremembah. K nadaljnji demokratizaciji kadrovske politike naj bi prispevala tudi opredelitev o več kan-didatih, kot tudi javnost dela koordinacijskih teles za kadrovsko politiko, ki morajo obrazložiti svoja sta-lišča in mnenja.
V posebnem poglavju obravnava analiza uresni-' čevanje ustavne zasnove DPS in poudarja, da je pri opravljanju funkcij oblasti treba dosledno spoštovati ustavno določene meje. Kar zadeva občino, je treba posebej opozoriti, da se njene pravice in dolžnosti lahko določijo samo z ustavo in statutom in onemo-gočiti tendence, da bi to urejali zakoni in podzakon-ski akti. Občinski organi morajo spodbujati samou-pravno organiziranje in dohodkovno povezovanje
združenega dela na osnovi reprodukcijske neodvi-snosti, neodvisno od občinskih, regbnalnih oz. re-publiških meja. Analiza tudi predlaga, naj bi se sred-stva za SIS združevala v kraju zadovoljevanja skup-nih potreb, neodvisno od tega, v kateri občini se ta sredstva ustvarjajo.
Ko obravnava uresničevanje ustavne zasnove republik in AP, naj posebej opozorimo na predlog, po katerem je treba v prihodnje onemogočiti pojave pretiranega normativizma. To velja tudi za vlogo fe-deracije, glede katere analiza še posebej poudarja, da se mora razvijati kot zvezna država in državna skupnost prostovoljno združenih narodov in njihovih SR ter AP. Končno analizadajekonkretne usmeritve za delo zbora republik in pokrajin oz. za uresničeva-nje zakonodajne politike federacije.
Da bi v prihodnje zagotovili dosledno in učinkovito uresničevanje ustavnosti in zakonitosti, analiza daje konkretne usmeritve za nadaljnji razvoj prav-
nega sistema za deloZIS, upravnih organov ter or-ganov družbenega nadzorstva kot tudi pravosodnih organov in ustavnih sodišč. Predlogi zadevajo predvsem njihovo ravnanje in delovanje, manj pa spremembo ustavnih in zakonskih rešitev. Posebej kaže opozoriti, da se analiza zavzema za racionali-zacijo pravnega sistema, kot tudi za večjo vlogo znanosti pri dograditvi tega sistema in vlogo subjek-tivnih sil pri uresničevanju ustavnosti in zakonitosti.
Ne nazadnje naj omenimo, da analiza daje šte-vilne predloge za izboljšanje metod dela subjektiv-nih sil, katerih dejavnost se mora še zlasti čutiti v te-meljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Razumljivo, davtem povzetku nibilomožnozajeti bogastva predlogov, ki ga vsebuje analiza, zato pri-poročamo vsem zainteresiranim, da se z gradivom
temeljiteie seznanijo.                                       .
1   '                                        Anka Tominšek