Izboljšanje službenega razmerja učiteljstva narodnih šol na Češkem. V svoji oktobrski številki prinaša »Služ= beni Vestnik« češkega prosvetncga mi= nistrstva predpiise o služlaenem razmerju učiteljstva osnovnih in meščanskih šol. Ti predpiši so službena pragmatika, 'ki dopol^ njuje zadnji izakon o plačah iz leta 1928., ki se kratko imenuje uoiteljski zaikon. Veljav« nost pragmatike sega nazaj do 1. decembra 1926, samo predpisi glede kvalifikacije in disciplinskih pregreškov so stopili v veljavo šcle s 24. 0'ktobrom t. 1. Po novi maredbi se ustanavljajo posebne kvajifikacijske korrtisijie v dveh iinstancah: pri okrajnem šolskeni uradu in pri deželnem šolskcm svetu. Za učiteljstvo "državnih, t. j. manjšinskih osnovnih šol pa se ustanovita komisiji pri pristojnem šolskem nadzorni« štvu in pri prosvetnem ministrstvu. Klasifi« kacijska ¦komisija pri deželnem šolskem sve* tu in pri ministrstvu sta prizivni instanci. Vse kvalifikacijske ikomisije so peteročlan= ske, delujejo z navadno večino glasov in se cbnavljajo ob začetku vsakega šolsksga leta. Minister prosvete imenuje komisijo.pri mi= nistrstvu, v njej je najmanj en učitelj, pred^ sed.uje ji po činu najstarejši član. Kvalifikas cijslko komisijo pri deželnem šolskem svetu 'menuje dcželni predssdnik, ki ji je obenem predsednik, če ne inlenuje za sebe stalnega nam:stnika. Drugi člani tc komisije so do» tični deželni šolski liadzbrnik, gospodarski referent deželriega predsedstva in dva za= stopnika učiteljstva, od ikaterih mora biti eden član deželnega šolskega sveta, drugi pa iz skupine, kateri pripada učitelj, ki naj se kvalifikuje. Vsak član ima svojega namest= nika. Komisijo pri okrajnem šols;kem uradu imenuje deželni predsedmii ali njegov na> mestnik, komisije na sedežu nadzorništva manjšinskih s»ol pa ministrstvo prosvete. Obe komisiji sta podobno sestavljeni. Pred^ stojnik okrajnega šolskega urada predseduje okrajni komisiji, za mamjšinske šole pa urad* nik, ki ga določi ministrstvo. Drugi člani so okrajni šolski nadzorniki, dva zastopnika učiteljstva na isti način kot pri deželni komfsiji in kot peti član pravnik iz uradniških vrst okraja. ( Kvalifikacija je sledeča: 1. odlično, 2. prav dcbro, 3. dobro, 4. zadovoljivo, 5. rieza« dovoljivo. Od tretjega reda dalje se sme učitelj pritožiti na višjo instanco; ki sklepa končnoveljavno. Vojaška prezenčna služba se ne šteje za lapredovanje. Pragmatika določa dalje podrobne preds pise :za disciplin-sko postopanje. Pri dežels nem šolsksm svetu in pri ministrstvu pro= svete se ustano-ve disciplinarne komisije. Po= leg njih so višj> disciplinarne komisije pri ministrstvu prosvete. Komisije rimenuje rnl-. nister, in sicer za dobo treh let. V njih so člani in uradniki urada, pri katerem je usta= novljena komisija in zastopniki učiteljstva vseh kategorij. Komisije razpravljajo in s'kle= najo v petčlanskih senatih. Nadaljnji odstavki razpravljajo podrob= neje o disciplinskem pGstopanju, o dopustih, o upokojitvah, o zamenjavi Službenih mest, o stranskih službah, o izpremembah službc nega razmerja in izstopu iz šlužbe. Za časa velikih počitnic šmejo učitelji zapustiti svoje službene kraje, vsikdar pa morajo to naiznaniti svojemu upravitelju in mu naznaniti tudi svoj počitniški naslov. Upravitelji amajo za časa počitnic pravico do rednega dopusta, ki se sme naštopiti šele po izvršenih zaključnih poslih in se 'bončs pet dni pred rednim začetkom novega šol« skega lcta, upravitelj pa mora poskrbeti za brezbibno vršenje 'uradnih poslov »za časa počitnic na ta način, da ima svoj.ega namešt* 'nika. Nastop dopusta mora javiti nadreje^ nemu šolskemu uradu in mu dati svoj počits niški naslov. Iz posebnih službenih ozirov se lahko učitelj tudi v počitnicah pokliče na svoje skižbeno mesto. V tem slučaju se rriu povrnijo potni stroški po službeni' pragmas ti-ki. Pri daljših kot enoletnih dopustih se prejemki ne iizplačujejo in se tudi doba ne šteje v napredovanje niti v pokojnino, izje* me se lahko napravi v posebnih ozira vred= nih slučajih, če se nainaša dopust na interes javnosti ali znanstva. Tudi dopusti daljši kot tri mesece se smejio dovoljevati pod istimi pogoji. Samovoljno pcdaljšanje dopusta se smatra za službeno ostavko. Učitclj se poleg svoje službe ne sme pe» čati s poslom, ki je njegovemu ugledu na kvar in ki se ne strinja z važnostjo in do= stojnostjo učiteljskega poklica. Brez dovo» Ijenja nadrejenega urada ne sme: 1. Voditi zasebne šole ali zasebnega za = voda za pouk in vizgojo. 2. Voditi podjetja za dobiček. 3. Sodelovati 'kot član pri a'kcijskih in drugih družbah, ki so se ustanovile radi do» bička. 4. Poučevati privatno učence zavoda, na katerem deluje in vzeti take učence na hrano in staiiovamje. 5. Ne sme sprejemati v naturalno sta^ novanje podnajemnikov. Vsako zaposlenost proti plačilu mora naznaniti nadrejenemu uradu. Učitelj ne sme sprej'emati nikakih daril niti v denarni .niti v kaki drugi obliki, ;ki se mu ponujajio z ozirom na vršenje njegOA'Ł službe, bodisi naravnost njemu ali pa nje* govim svojcem Tudi sicer si ne sme izgo= varjati nikakih ugodnosti pod kakršnimkoli izgovorom. Za sprejem častnih daril je po« trebno dovoljenje nadrejenega urada. V Tržiču, 4. noverobra 1928. > Po E. Lippertu — A. Lajovic.