^U^ublO plej?ejnej v fMjfflOArfnt-
Leto LXXIO.
Ljubljana, ponedeljek 15. Januarja 1940
Iznaja vsa k dan popoldne izviemsi aedelje is praznike. — Lnserati do 80 petri vrst a DiD 2, do 100 vrst a DtD l 50 00 i00 do 300 vrst a Din 3. večji lnserati petit vrsta Din K.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mpspfno v Jugoslaviji Dtn 12.—. za inozemstvo Din 25 —. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIATVO L JI BIJANA, KnafTJeva nflea Stev. *
Telefon   31-22, 31-23. 31-24. 31-26 to SI-M
Podružnice: MARIBOR, GraJaki trg it. T — NOVO MESTO. Ljubljanska cest«, tetafon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon it 65: podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani St_ 10.351.
Svečan
if^^ia namestnika
m Olge v Zagrebu
avla in Bcne
Prestolnica banovine Hrvatske je včeraj skupno s kmetskim! množicami slovesno sprejela knežji par, ki je prispel na tridnevni uradni obisk
„Sloga na znotraj In mir na mejah je bila moja največja skrb"
ZAGREB, 15. jan. A.A. Nj. Vis. knez namestnic je z okna banskih đvuivv odgovoril nar. poslancu T. Baburiću:
»Veselim se, da se mi je nudila prilika, da \ davnem mestu Zagrebu naslovim svoje prisrčne pozdrave vam, rlragi branje Hrvati in po vas vsej banovini Hrvatski. Moje veselje je toliko večje, ker pade to maj obisk na srečno dni, ko združeni Hrvati, Srbi in Slovenci v polr-em medsebojnem zaupanja in vzajemni ljubezni gradijo tako vdano svojo bodočnost.
S skupno borbo v minul (»ti, z neprestano borbo -skozi stoletja in z ogromnimi žrtvami Srbov, Hrvatov in Slovencev je obeležena in zgrajena naša jugoslovanska domovina. Ta borba v minulosti je dala junake borce in velike mučenike, ki so s svojimi žrtvami napisali najlepše strani nase zgodovine. Vsi ti naši napori in visoka nacionalna zavest našega naroda, ki se je vedno pojavila v resnih časih, nas navda ?a z vero in zaupanjem, da smelo gledamo v svojo bodočnost.
Vprašanja, ki so delila n?> ~irod, so zdaj uspešno rešena. Nadaljnja izgra-ditev naše države ne predstavlja nobenih težav. Na znotraj složni smo sami dovolj močni, da se upremo vsakemu zlu. Sloga na znotraj in mir na mejah, to je bila moja stalna skrb.
Veselim se, da se s tega mesta lahko zahvalim za tako prisrčen in nadvse lep sprejem. Veselim se tudi, da v tako velikem številu vidim izrazite predstavnike hrvatskega naroda, naroda kršnih kmetov in hrabrih vojakov. Služabnikov Bo*ra in domovine. Današnji dan in ta sprejem naj ho dokaz, da smo šli po dobri poti.
Vaši cenjeni predstavniki, ki so tukaj zbrani, na i bodo prepričani, da bom še nadalje uporabil svojo voljo in svojo moč, da bi delo sporazuma, ki so ga oni 7. vztrajnim delom in rodolinhmm trudom prheclli do uresničenja, rodilo plod, ki ga vsi mi od njega pričakujemo za splošno srečo in napredek tako banovine Hrvatske kakor vsega našega sedaj tndi duhovno zedinjenega naroda.
Kneginja in jaz se toplo zahvnljujeva Baburieu za lepe besede, ki nam jih je naslovil. Živeli!
Zagreb. 15. jan e. Zagreb je včeraj na
svečan način sprejel Njuni kraljevski Visočanstvi kneza namestnika Pavla in knegi-njo Olgo. ki sta prvič službsno obiskala hrvatsko nrestolico. Vse mesto je bilo v zastavah in okrašeno z girlandami .n cvetjem Pred kolodvorom in na peronu so se že okrog 14 zbirale ogromne množice ljudstva, na ueronu samem so se zbrali naicd-Učnejši predstavniki vlade banovine in mesta Zbranih je bila večina ministrov s podpredsedn kom vlade dr. Mačkom, zunanjim min:strom dr. Markovičem in vojn m ministrom Nedicem na čelu. Na kolodvoru je bila postrojena tudi častna četa z zastavo in godbo, a na trgu pred kolodvorom so stali gojenci podoficirske šole. dočim ie Seljaška in mestna zašč U napravila špa-lir do Gornjesa mesta.
Vlak z visokimi gosti je prispel ob t5 in sodba ie zaigrala pozdravno koračnico
Burno pozdravljen ie naiorei izstopil knez
namestnik ki je bil v uniformi armijskesa generala, za ni m Da knesinia Olga nato pa še predsednic vlade Dragiša Cvetković skupaj z ministrom dvora Milanom Anti-ćem Divizijski general Nedeljković je po-dn! kip-"i nam^st^ikn ranort. nato na ea je  pozdravi]  pr^cseTnik  HSS  dr. Vla-iko
Maček kneginii Ols?: pa je poljub:! roko Po pozdravih je knez namestnik obšel častno četo. se pozdravil z generaliteto in se vrnil h kneginii 01<zi. nakar ie visoka gosta kot prvi pozdravil dr. Maček z besedami:
Dobrodošlica dir. VL Mačka
»Vaše kr. Visočanstvo! Ves vesel sem. da lahko Vaše Visočanstvo z družico vašega življenja Nj. Vis milovidno kne-ginjo Olgo pozdravim v glavnem mestu Hrvatske in vseh Hrvatov v imenu vsega hrvatskega naroda Vaše Visočanstvo odlikujejo tri vrline, ki se redko najdejo pri ljudeh Prva je čut pravičnosti, druga modrost in tretja hrabrost. Vašemu čutu pravičnosti se imamo zahvaliti, da ste mogoče vi prvi uvideli, da so zahteve hrvatskega naroda upravičene Vaši modrosti se moramo zahvaliti za prepričanje, da je rešitev kraljevine Jugoslavije v zadovoljitvi zahtev hrvatskega nereda, vaši hrabrosti pa se imamo zahvaliti, da ste gordijski vozel moško presekali z eno samo potezo Zato Vas hrvatski narod sprejema z razširjenim rokami ter Vam želi na moja usta srečno bivanje. 2ivel knez namestnik1 £*vela kneginia Olr^a!«
Nj Vis knez namestnik »»avle je odgovoril: »Vaše besede so me zelo ganile Nenavadno srečen sem. da se nahajam danes v Zagrebu.«
Pozdrav bana dr. Subašića
Pred kneza In kneg:njo je nato stopil ban dr Subašić. ki iima ie izrazil v svojem govoru naslednjo dobrodošlico:
»Vajini kr. Visočanstvi! Stoletja so vihrala nad Zagrebom in vsem hrvatskim narodom, ki se skromen v življenju, prosvetljen in občutljiv v miru. zaveden v poštenju, hraber in močan v žrtvi, ni nikoli umazal z osvajanjem in ni nikoli v težkih trenutkih upognil kolena. To so odlike vsega našega plemena, to je bistveno beležje tudi hrvatskega naroda. Stoletne horbe, trpljenje ii» žrtve, označujejo hrepenenje po svobodi, v kateri imajo narodi možnost popolnega razvoja in ustvarjanja v vseh nanncab njihovega življenja.
Vaše Visočanstvo vodi kot krmar lad-<v kraljevine Jugoslavije in njeno usodo v časih, ko človeštvo in Evropa drhtita z* svojo bodočnost in bodočnost vseh narodov. Svoji zemlji ste ustvarili mir. srečo in blagostanje. V globokem razmišljanju o spornih vprašaniih je vaša prefinjena umetniška duša in ustvarjajoča vaša državniška sila v najtežjih trenutkih narodnega živlirnja dala mir hrvatskemu narodu. Tpko ustvarjate moč nezlomljive kraljevine Jugoslavije. Hrvatski narod, ki je stoletja s svojim delom stremel za blagostanjem, poštenjem in pravičnostjo, je ta trenutek ves prevzet občutkov za Vaše Visočanstvo ter vam izraža istočnsno svojo globoko hvaležnost. Nai živi Nj Vis. knez na-rs.estnik Pavle! Naj živi Nj. Vis. knegi-nja Olgo!«
Nj. Vis. knez namestnik je odgovoril: Zahvaljujem se vam najlepše.
Vsi prisotni so se oriklii čili vzkliku dr Mačka Tudi pred postajo so se oelasile množice ljudstva z navdučemmi vzklik; knezu namestniku in kneeini Olgi
Knez namestnik in knesinia Oiga sta dr Mačku segla v roko, knez namestnik pa mu je deial:
V imenu kneginje in v svojem imenu meram reči. da sva izredno ganjena spričo vaših besed in nadvse srečna da sva seda.i v lepem mesta Z?grebn.
Očitno vzradošČena sta knez in kne<?inja tudi banu ponudila roki in knez «e ie banu se posebej zahvalil za dobrodošlico Znova so zaoril: vzkliki po vsem peronu
Pozdrav in zahvala Zagreba
Kot poslednji ie kneza in knegin^o posebej   pozdravil   komisar  mesta Zagreba
Mato Starčević z naslednjim nagovorom:
Vaši kraljevski Visočanstvi! Današnji vaš uradni obisk v svobodnem in kraljevskem mestu Zagrebu, prestolnici vseh Hrvatov in drugi prestolnici naše državne zajednice kraljevine Jugosla vije. mi nudi srečno priliko, da vam \ imenu meščanov mesta Zagreba ter v svojem imenu zaželim dobrodošlico Meščani Zagreba so zaradi obiska veseli in njihova srca toplo bi jejo za vas \i upravičenega razloga, ker ste vi naj«
\ iš ji dostojanstvenik in najvažnejši či-nilec. ki ste prvi od leta 1918 upoštevali
petrehe. želje in pravice hrvatskega naroda.
Dovolim si naglasiti, da si je mesto Zagreb že leta 1242. pridobilo naslov svobodnega in kraljevskega mesta in da s» ga ni nikoli nihče podvrgel in podjarmil ter da ta naslov ponosno varuje vse do današnjega dne. Toda vi, knez namestnik, ste si ga osvojili, ko ste odobrili sporazum z dne 26. oktobra 1939. sklenjen po legitimnem predstavnika in vodji hrvatskega naroda dr. Vladku Mačku ter Dragiši Cvetkoviću. predsedniku kr. vlade in predstavniku srbskega naroda.
Legendarna zvestoba hrvatskega naroda ne bo nikoli in nikjer prenehala. Zaradi tega naj vam bo vaše bivanje piijetno. srečno in zadovoljno ter vam kličem: Dobrodošli, živeli!
Tudi njemu sta knez Pavle In kneginja 01«a stisnila roko in knez mu ie dejal* Najtoplejše se vam zahvaljujem za dobrodošlico in reči vam moram, da se po 16 letih sedai spet nahajam v Zagrebu.
^vezana not skozi mesto na Radicev trg
Po končanih govorih sta N<unJ Visočanstvi odšli skozi dvorsko čakalnico pred postajo kjer ju je prčakovaJa ogromna množica in ju navdušeno pozdravila V?to-pila sta v slavnostno ekvipažo v katero so bili vpreženl stirie belci Kc-njica kraljeve garde je zaigrala koračnico kraljevega doma »Eto na^eg kralja* Med navdušenimi vzkliki prebivalstva se je n^to premikal sprevod slavnostnih teofirj Najprej se ie pelial v avtomobilu maršal, general Leko. sledila mu je koč ja z banom dr. subašičem nr.to ekvinaža kneza namestnika in kneeinie Olge. Pred nio so bile fanfare kraljeve garde ter oddelek kraljeve konjenice za njo spet oddelek gardne konien'ce in Hrvatske zaščite na konjih. V naslednjih kočijah so se peljali predsedrrk Cvetković in dr. Maček m še .iTTig-i  odlični  predstavniki oblastev.
Sprevod je kren*H med gosto množico občinstva čez Zrinjevac in Jelačičev trg preko Tlice in Mcan;£ke ulice na Trg Stjepana Radića, kjer je visoke goste pričakovala duhovščini, pod vudatvoui nadškofa Stepinaca, ki je pozdravil visoka gosta, vil s
Visoki gosti so odSK v cerkev, kjer je nadškof opravil zahvalno službo božjo. Iz cerk%e sta odžla knez in kneginja v banske dvore, kjer sta z okna opazovala mimohod kmetske m mestne zaščite. S trga pred hamrhlml dvori je narodni poslanec
Tomo Baburič pozdravil kole:
»Vase Visočanstvo! Velika test Je ca mene in veselje, da vas kot kmet la hrvatski narodni zastopnik pozdravljana, ka kat knez namestnik prvi* prihajate v glavno mesto Hrvatske in vseh Hrvatov. Pozdravljam vas kot dalekovtdnega la lahna«ga pos pese va tel ja politike mednarodnega miru na eni In politike enakosti la pravnosti ter bratskega sodelovanja hrvatskim In srbskim narodom aa strani. Ml hrvatski kmetje dobro ko zelo ste se vi trudili, da pride da sporazuma. Vaša velika zasluga je, da so Hrvati, Srbi In Slovenci pričakali današnje težke mednarodne razmere pomirjeni in da ozko sodelujejo pri ureditvi vprašanj In ohranitvi mira ter boljše bodočnosti v skupni JugoslavijL
Hrvatski narod vam n ostjo in zvestobo In boste sata pri svoj neumornem delu za ohranitev mira ta vice ter politike enakopravnosti vedno li podporo hrvaškega naroda. Ko sedaj prvič kot vršilec kraljevske oblasti Vade Veličanstvo stopa na sveta tla v Zagreba na trgu Stjepana Radića, vam v Imena hrvatskega naroda želim, da nape ino pripeljete k cilju politiko miru ta bratskega sodelovanja ter Vam bi N j. Vlsočanstvu knegtajl Olgi v imenu hrvatskega naroda želim: Dobro nam došla! Uvela NJ. Via. meatnlk Pavle ta
Množica je sprejela Babur?čeve besede z navdušenimi ovacijami. godba pa ie zasvira-fa hrvatsko narodno himno
Knez namestnik je nato nagovoril množico in se zahvalil za sprejem.
Po govoru kneza namestnika je dr Maček sporočJ hrvatskemu narodu, da je Nj. V;soćanstvo knez namestnik Pavle prav-tar podpisal volilni zakon za hrvatski sa-oor. Množica je vest dr. Mačka sprejela 5 velikem navdušenjem in prirejala prisrčne ovacije knozu najnestn ku Kmalu nato « je začela množica razhajati.
Zvečer je bila v banskih dvorih svečana /ečerja za ožji krog povabljencev, ki so ji prisostvovali najodličnejsi pred sta virJii
vlade in 'avnosti. Danes sta knez namestili Pavle in kneginja Olgra obiskala srbsko
pravoslavno cerkev, nato pa je knez Pavle sprejel predstavnike oblasti m javnosti v avidienei, kneginja Olga pa bo obiskala otroška zavetišča m socialne ustanove. Popoldne bo v banski palači veiik sprejem, zvečer pa v giedaii&ću slavnostna predstava opere >Zrnjsku. Jutri obiščeta visoka gesta razne kulturne in humanitarne
ustanove popoldne se odpeljeta v okolico Zagreba, zvečer pa bo v hotelu Esplanade velik ples v korist zimske pomoči poJ pokroviteljstvoni kneglnje Olge.
Nova vlada
Tofcro. 15. jan. AA. (DVB) Admh-al Jo nai. ki je dobil nalogo da sestav; novo japonsko vlado, je izbral za zunanjega mini stra Arito. ki je tak položai zavzema? ie v več  prejšnjih   vladah.   Admiral   Jošida je pristal na to, da ostane na svojem dosedanjem  položaju  ministra  voine mornarice Kandidat za položaj vojnega ministra bo določen danes, prav tako pa tudi ostali ministri.
Tokio, 15. jan. AA. fHavas) Ko se je general Hats vračal v vojno ministrstvo od avdience na cesarskem dvoru, ki je trajala 15 minut, je obvestil svoje tovariše po cesarjevi želji, naj vojska podpira admirala fona'ia pri šesta vi jan }u nove vlade. General Hata je dejal, da bodo on in njegovi tovariši podpirali vlado, ki jo skuša se staviti admiral Jonai.
Zavezniški kredit Turčiji
Carigrad, 15. jan. AA. fDNB) Generalni tajnik turškega zunanjega ministrstva je dal danes na povratku v Ankaro izjavo novinarjem v Carigradu ter na^lasil. da tur^ci sporazum z Londonom in Parizom predvideva 25 milijonov funtov šterlingov za nabavo vojnega materiala, namenjenega Turčiji vdal je kredit 5 m iijonov funtov šterlingov v zlatu v Tamenc za b!ago ki ga bo ▼ bodoče Turčija izvozila. Temu je treba dodati tudi še tri in pol mili iona funtov šterlingov, namenjenih za razvoj turške izvozne trgovine z ostalimi državami. Izpla čilo teh kreditov se predvideva s pomočjo pošiljk tur.:kih kmetijskih proizvodov, prod vsem pa tobaka za Anglijo m Francijo. London in Pariz sta obljubila, da bosta na leto uvažala iz Turčije za 10 milijonov funtov šterlingov blaga, začenši z letošnjo izvozno sezono.
AH sem prispeval %a OTJtvpI*M dom v Trnov
Iz notranje politike
VSEUClLlsćNl PROFESORJI SMEJO KANDIDIRATI V NARODNO SKUPŠČINO »Hrvatski dnevnik«  piae:   Novi volilni rakon kaže tendenco, da se dvigne niva Narodne skupščine. Novi volilni zakon določa državno listo s 50 kandidati, Id hoda najbrže postavljeni Iz vrst ideologov in odličnih članov posameznih strank. Poleg; toga je določeno v 61. IS.,  da morejo  \ >e-učilisčni protesorji kandidirati za narodna poslance. Cl. 15. pa določa, da narodni poslanci,   če   postanejo   nniverritrtnl profesorji, ne Izgube svojega mandata. »Politika« meni, da so te odredbe ČL • . In l&
pomotoma prišle v volilni zakon, ker Js vprašanje aktivne In pa.slvne volilne pra-vice rešeno v n&tavi. Po čl. 58. ustave th -ni državni uraaniki ne morejo kandidirati za senatorje in narodne poslance. Te pravice torej volilni zakon ne hi mojnl ne razširit! In ne skrčiti. Toda nstava vsebuje načelno nnredbo. volilni zakon |*a v vsakem konkretnem primeru ugotovi it-jemo.
KA SKFPVO DOMOVINO JUGOSLAVIJO Pravkar tzisla Številka splitskega »Narodnega lista« pl^e v avodnikn:
V izjavah in govorih političnih voditeljev hrvatskega naroda ne vidimo in ne čutimo one globine in sile, ki se Čuti n. pr. v zo-\ orih voditeljev franeoskega aH nemškega, italijanskega ali finskega naroda, kadar govore o svoji dr*a%i, o «voii rtnpiovinl.
G. Inž. Kosutič govori o morjn. toda oa •govori samo o hrvatskem morju, k:iKor »Ta nirtiaron moria in obal i^vrn t<Titf***:;a banovine Hrvatske in kakor da to morja in te obale niso tudi nas".
Ali je mogoča zdrava in pametna rmcl<>-nalno gospodarska politika z morjom in na morju v okviru neke banovine In brez ozira na državno ekonomsko, zunanjo ia obrambeno politiko?
G. dr. Krnjevič govori o znnanjl no!itll»i. toda on govori samo o položaju Hrvatov In Hrvatske v sedanjem svetovnem k'pe— njn. T. nobeno besedo ne omenja cojotne^a problema nasVra naroda in nase dr/avo*
Zahtevamo ljubezen do narodne in državne celote. Zahtevamo — kar Je za nas
v teh težkih trenutkih na.iholj potrebno — občutek za skupno domovino, za Jngosla-
vi jo!
NAREDBA O BANOVINI HRVATSKI SE NI DOKONČNA
V listu »Zeta«-, ki izhaja v Podgoriei, Jo objavil prof. dr. Oj. Ta?*ie, eden izmed trojice beograjskih strokovnjakov za sporazum, članek, v katerem pravi:
Sporazum in naredba o banovini Hrvat-
hIcI  imata zaeannl  karakter,  ker je treba,
da ju sprejme najprej narodno predstav« nlstvo, pozneje pa tudi ustavotvorna skupščina. Ne more se misliti, da bi sporaztina v načelu ne bil sprejet, ker pomeni absolutno potrebo, toda mogoče so Se vedno spremembe v podrobnostih. Sama naredba o banovini določa možnost spremembe v enem ali drugem smislu PATRIOTIZEM
NAŠIH  IZSEUE.NCEV V AMERIKI Ameriški tednik »Jugoslavija« (Chieago)
pise:
G. A. Kamenjartn, eden izmed prvakov jugoslovenskega naroda v Chleagn, je govoril v jugoslovenski radijski uri o proslavi dneva jugoslovenskega zedinjenjau Med drugim je rekel: Res je, po zedinjenja se trije jugoslovenski narodi, prav za prav en narod, niso dovolj poznali ter so bilo zato razne neprilike. Toda to se dogaja tudi po vseh drugih državah, ponekod ja celo slabše. Nikdar prej v našem iHijenfn ni bilo tako potrebno kakor danes, da srna v zajednici, da pokažemo svojo bratsko ljubezen in svojo silo iz raznih razlogov. S našo ljubeznijo in silo moremo imeti v Ameriki veliko vlogo v primeru napada na nafto drago Jugoslavijo. Ne smete se sramovati vase Jugoslavije, ker je na dobrem glasa, kakor smo tudi mi Jugoslovenl V Ameriki na dobrem glasu. V Ameriki sploa« no smatrajo, da smo ml najmanj kriminalni, toda pošteni in napredni, kadar aa nam nudi prilika.
Skupščinske volitve v Bolgariji
Sofija. 15. jan. AA. Bolgarska Telegrafsku agencija poroča: Včeraj so se na področja Plevna in Burgasa nadaljevale poslanske volitve in sicer za 41 poslancev. Volitve sa potekle povsod v popolnem redu in mira in brez vsakega incidenta. Od 41 poslancev, k- so bili izvoljeni, je 37 vladnih prista'ev. V drugih pokrajinah se bodo volitve nadaljevale 21. in 28. t. m.
Madžarsko pojasnilo v Moskvi
Moskva, 15. jan s. (Reuter) Uradna agencija Tas objavlja, da je madžarski poslanik v Moskvi včeraj posetil sovjetsko ztmanja ministrstvo ter izjavil, da so oopolnoma neresnične v inozemstvu razširjene vesti, da so bili madžarsko-HaMjanski razgovori v Benetkah naperjeni proti Sovjetski uniji.
Sorzna poročila
Curih, 15. januarja. Beograd 10.—, Parta 10.04, London 17,70. New York 445.95, Bruselj 75.20, Milan 22.50, Amsterdam 238.66, Berlin 178.62, Stockh. 106.45. Oslo 101.32a, Kr.p. -hngen 86,075, Sofija 5.30, Bukarešta 3.30.
Sovjete grozilo Norveški in Švedski
Moskva protestira proti pomoči, ki Jo nudita Finski norveška in švedska vlada — Sovjetska letala bombardirajo švedsko ozemlje, moskovski radio pa ostro napada obe državi
Moskva, 15 ian t, (Reuter) l radna apcn-eija Tas je ponoči objavila, da je moskovska vlada dne ."> januarja vložila pri norveški in ivedbkj vladi proteste, v katerih ugotavlja, da pomoč, ki jo nudita Norveška in Švedska Finski, ni v skladu s politiko nevtralnosti, ki sta jo proglasili obe ti državi. Protest pravi dalje, da zlasti pisanje vladi blizu stoječega švedskega Usta Sozfal-demokraten nI v skladu z nevtralnostjo in da bi moglo postopanje Norveške in Švedske vediti do nezaželjenih komplikacij in motiti njune normalne odnošaje s sovjetsko Rusijo.
Nadalje ugotavlja agencija Ta*, da sta norveška in švedska vlada na ta protest izročili sovjetski vladi odgovor, ki pa sovjetske vlade ne more zadovoljiti.
O priliki objave teeja uradnega Tasove-ga komunikeja Je moskovski radio sinoči zopet ostro napadel Norveško in Švedsko.
Stockholm. 18 jan s. (British United Press) V Švedskem zunanjem ministrstvu Izjavljajo  da ie način   kako le sovietska
vlada objavila vsebino not. ki so bile izmenjane s švedsko In norveško vlado, nasproten mednarodnim diplomatskim običajem Pr čakujejo. da bo zaradi tena švedska vlada vložila še danes on sovjetski vladi v Moskvi protest.
Stockholm, 15 Jan. s (Reuter) Švedsko notranje ministrstvo 1e včeraj objavilo, da so včeral zjutraj neznana letala preletela švedsko ozemlje na severu BotniSkega zalivu in mfetala bombe na led pri otoku Ka-laksu. ki leži 120 km od švedsko-finske meje Nihče ni bil pri napadu zadet
Davi poročajo, da je guverner švedske province, v kateri se je primeril ta incident odredil preiskavo, ki je ugotovila, da so bombe, ki so jih tuja letala včeraj metala na švedsko ozemlje, sovjetskega porekla.
Stockholm, 15. jan. s. (Associated Press> Včerajšnji napad na Švedsko mesto ob Bot-niškem ?al vu Je izvršilo 8 sovjetskih bombnikov.
Vsebina not, izmenjanih međ sovjeti ter švedsko in Norveško
Norveška in švedska vlada zanikata, da bi pod* pirali Finsko s prostovoljci in vojnim materta lom — Moskva z odgovorom al zadovoljna
loskva,   15. jan. s.  iAssociated Press) I
ična agencija Tas je s.noči objavila dolg
Moskva,
Ura:
komunike o notah, ki so bile nedavno izmenjane mr-d sovietsko vlado na eni strani ter švedsko in norevžko vlado na drugi strani Komunike pravi uvodoma, da je sovjetska vlada opazila, da se s toleriranjem in podporo norveške in švedske vlade vrši v Norveški :n Švedski kampanja Droti s -vjetski Rušili, ki ni v skladu z dobrimi od-no<aji teh držav s sovjetsko Rusijo Zato je vlada nooblastihi svcia poslaniku v Stockhclmu in Oslo. da podvzameta odgovarjajoče korake Dr: švedski in norveški vladi.
5. januarja je poslanica v Stocknolmu ^ospa Kolontajeve Izročila švedskemu zunanjemu ministru sledečo izjavo: V teku decembra je vladi blizu stoječi švedski Ust <Socialdemokraten«    vodM   proti sovjetski
vladi kampanjo, ki b. io bilo mogoče raz-iagat; samo. če bi bila Švedske a sovieuko Rusijo v vojni, alf bi se no volno Driprav-I jala V Švedski so bili opaženi direktn' pozivi na vojno proti sovietski Rusiji In na oboroženo intervencijo v korist Finske Vsi ti apeli niso nnletel! na noben ndpoi /vedske vlade, remvec nasprotno vladni "vedski krogi nudijo vedn^ bol* odkrito i nomoč finski vladi Odpira io ap neoetttmtl
ski naborni uradi, v katerih je bilo rekra-t i ranih že na tiioče prostovoljcev Po poročilu z 28. decembra ja na Finskem še 10.000 švedskih prostovoljcev pod poveljstvom članov švedske vojske. Pozivi za vojaško pomoč Finski so deležni odkrite in neposredne podpore švedske vlade, ki zdaja tudi dovoljenja za vse vojaške transporte za Finsko skozi Švedsko Sovjetska vlada obrača zaradi tesa pozornost Švedske vlade na tako akcijo naperleno orcti sovjetski Rusiji in ugotavlja, da ta ni samo nasprotna politiki nevtralnosti Švedske, temveč tudi nezdružljiva z dobrimi odnosa ji do sovjetske Rusije
Noto v istem smislu je istega dne izročil norveški vladi sovjetski poslanik v Oslu Tuda ta nota pravi, da so norveški listi ves čas vodili odprto kampanjo proU sovjetski Rusiji in zahtevali oboroženo do-moč Finski Norveški uradni krosi so vse akcije v korist Finski favorizirali In se jih direktno udeleževali Nota navaja za to več direktnih dokazov Prav dalje, da so bili tudi na Norveškem organiziran: odbori za rekrutacijo prostovolicev za Finsko in da je bilo govora celo o organizaciji posebne divizije prostovoljcev Isto tako je Norveška   tolerrala   in   pošiljala vojaške
I transporte na Finsko Nota opozarja nor-* veško vlado, da tako postopanje ni samo
: nasprotno politiki njene nevtralnosti, tem-| več da lahko   vod:   tudi   do nezaželenih
komplikacij v normalnih nevtralnih odno-
šajih med obema državama
Norveški odgovor
t>. januarja je izročil norveški zunanji minister sovjetskemu poslaniku odgovor, v katerem pravi, da temeljijo podatki -o-vjetske note na nekorektnih informacijah
AkeUe za pomor Finski na Norveškem izhajajo od privatnih posameznikov in lima-«o nobene oficieine podpore. Norveška vlada ni dala Finski nobene pomoči Vstop \ tuje vojske je po norveških zakonih prepo ipdan in norveška vlada ni nikdar »7dali* takega dovoljenja Tudi ni nikdar sodelovala nri pošiljanju orolie in vojnega ma
teiiala. Ce pa posamezniki pod vzamejo take korake, to po mnenju norveške vlade ne pomeni kršitve mednarodnih sakonov. Dovoljenje xa pošiljanje orožja skozi driavo sicer ne nasprotuje mednarodnim eako-nom. vendar doslej norveška vlada takega dovoljenja še sploh ni izdala. Iz Norveške same so bile poslane na Finsko le neznatne množine materiala. Norveška vi da izraža upanje, da bo sovjetska vlada vse te navedbe upoštevala, ter da bedo nevtralni in normalni odnošaj* med Norveško in sovjetsko Rusijo še nadalje ohranjeni.
Švedski odgovor
10. januarja Je izročil švedski zunanji minister sovjetskemu poslaniku odgovor, v katerem pravi, da kaže sicer ves šved ki narod globoke simpatije za Finsko, vendar ni švedska vlada zagrešila nobenega nepremišljenega dejanja In da nima sovjetska vlada žeto nobenega povoda sa pritožbo Podatki sovjetske vlade v njeni noti temelje na napačnih informacijah Rekruta -cija prostovoljcev za Finsko na Švedskem se vrši samo na privatno iniciativo Številke, ki jih navaja sovjetska nota o številu prostovoljcev niso točne Švedski oficirji aktivne vojske niso med prostovolci Švedska vlada pa ni smatrala za mežno da po mednarodnih zakonih prepove izvoz orožja v Finsko Vlada izraba upanje, da bo ta odgovor odstranil nesporazume med Švedsko fn sovjetsko Rusijo ter pnnd r<a. da sovjetska vlada nima vzroka za pritožbe. Švedska ne \*odi agresivne politike nro-ti Sovjetski Rusiji in ne teli poslabšanja odnošajev
Uradni komunike agencije Tas pravi da lle:
Sovjetska vlada ie skrbno Drouč la norveški m švedsk- <>d govor m ugotovila da ta odisovora nit: ne /anikntri eseb deistev ki jih je sovjetsku vlada navedi? kot kršitev nevtralnosti Ode^vors kn**-ta d« nor* feSkj 'n (Vedska vlad* vsekakor ne nudita ppmerneen odpora on'rn Ifftavani !<
hr>čeio NT>rveškr   in   S^d^ko   oritegniti v
vojno B Sovietske Rusijo
$ e ( q i tt i c G
KOLEDAR Danes: Ponedeljek. 15. januarja: Maver DAN A*NJE PRIREDITVE
Kino Matica: V vrtincu strasti Kino l'nion: Gle], da se no zaljubiš Kino Sloga: Vstani tn bori se! Kino Moste: Varšavska Citadela in Žena na razpotju
Kino Šiška: Koncert v Tirolu Razstava del Karle Bulovčeve v Jakopičevem paviljonu odprta od 9   do IS.
Koncert tenorista Dermote ob 20. v veliki Filharmoničnl dvorani
DEŽl H N K LEKARNE Danes t Dr. Piccoll. Tvrfteva cesta 6. Hočevar. Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47.
Iz Cetia
Izredni varnostni ukrepi v Belgiji in na Nizozemskem
V Belgiji so vpoklicali rezerviste v starosti od 29 do 31 iet, splošna mobilizacija pa ni bila izvedena — Tako v Bruslju kakor v Amsterdamu zanikajo koncentracijo nemških čet ob meji
Bruselj, 15 jan. s. <Briti."h United Pres*' Belgijski uradni krogi zanikajo vest, d» *■'• najnovejši vojaški ukrepi obsegali tudi splošno mobilizacijo v Belgiji. Tako v j\~ Kakor v  Ha3gu naglašajo. da *•»
belgijskim In hoiandskim ukrepom zadniih dj»i v inozemstvu pripisovali pretiran pomen. Belgijski in holandski uradni krogi pravijo, da ko bili zadnje dni samo izpopolnjeni varnostni ukrepi po načrtih, ki so bfli ie davno preje napravljeni.
V Bruslju no davi aa]o izjavljali, da je položaj nekoliko manj napet in da ni nobenega povoda, da bi belgijska vlada imela izredno sejo. ker ne Dieti nobona neposredna nevarnos;
Kljub temu imajo belgijski varnostni ukrepi izreden obseg. Predvsem Je bila po vrljstvo vojske odvzeto vojnemu ministrstvu in preneseno na generalni štab glavnega stana vojske. Časopisna cenzura je bjla stavljena pod vojaško kontrolo. Pod orožje so bili na novo poklicani rezervisti stari tO do 31 let. predvsem tehnične čete. vs3 vladna poslopja v Bruslju so od predvčerajšnjim pod vojaško stražo. Vlada je nad.:Me odredila takojšnjo evakuacijo obmejnih predelov Eupen in Malmedv ob nemški meji. Že sinoči so pHpeljali posebni vlaki evaku'rance v Bruselj. Nastanjeni bodo v krajih ob morju.
Posebno poaornost je vzbudilo poročilo da so pri obeh nem&kih letalcih, ki sta morala prgd dnevi s svojim letalom zasilm« pristat) v provinci Limburg našli fotografske posnetka belgijskih b/rnefntn utrdb Kakor znano, sta letalce, po pristanku ponovno poskušala zažgati neke dokumente vendar so jima to preprečili
Tako belgijski kakor tudi holandski uradni krogi zanikujejo vrsti razširjene v inozemstvu, da bi bilo na nemški strani belgijsko-huland^ke meje opaziti večje koncentracije nemških čet. Naglašajo. da v tem oziru ni opaziti nobenih po*ebn*h do-
dkov. ki bi upravičcvali razburjenje
Bem, 15. jan. A A (DNB). Uradno za-Tiikajo vest. ki jo le objavil tukajfinji list *La Sulsse«. ponatisnjeno te »News Chro-niclac, ki pravi, da ftvicl preti nevarnost od strani Nemčije, švicarski <itab )o po ra«llu Izjavil, da so poioćiln c koncentraciji nemških čet na švicarski meji brez vsake podlage.
Ukinjeni dopusti v angleški vojski
London. 15 jan. (Reuter* Vojno ministrstvo je ponoči objavilo, da so ukinieni vsi dopusti v angleškj ek-?pedlciiski voiski v Franciji.
Čeravno ne daje službeno obvestilo nobenih podrobnosti, vendar javljajo, da se i onim dopustnikom. ki se mude trenutno v \ Angliji, ni treba takoj vrniti na fronto in da ukinitev ne velja tudi za one. ki so že ne poti na dopust v Anglijo
V dobro poučenih krosih nraviio da ie ukinitev dopustov v zvezi s sličnim ukrepi v B^Iiiii; '.n Ho!andski
Pariški komentarji
rViriz. 15   jan   A A   (Havas) Današnji jutranji p-inški caaopisi poavacaH? pozornjst *  prvi vrsti vojaškim ukrepom   ki so bdi izdani v Belgiji m ilolandiji   Listi korneri tiraj.; te ukrepe ter proučujejo razloge za radi katerih je do njih prišlo Poudarjajo da noben dogodek ne n.oie zafottti Bel^ife in Hoiunske nepriprpvljenih, kakor tudi nc nmre iznenuditt zaveznikov
•Ordrc« prnv; da se kažejo /noki vzne n.irjenja kakor v prvih rtdnih meseca no «r-mbra
*Oeuvre<-  v  uvodniku    piše o nemJk« n
Naše gledališče
DRAMA
Začetea so 2ii uri Por»?»deliek. t5 ianuaria   ^itevdka 72. Reri A
Toeek, lfi fanuarja: aanrte Sreda. 17   januarj-]. Antigona. Red Sreda O F K K A ZaCeteK oo 20 un Ponedeljek. 15   janu^na zaprto Torek.  16   Januarja:   zaprte ipt-neralka) S>eda.  17   ianunria-  Trnviata Gostovanje Zlat«' Gjungjenae in Antona Dermote Izven
—c Na lJud^Kem vseučMištu bo predaval drevi ob osmih univ prof dr Bor s Zar-nik iz Zagreba o notranjem izločevanju (hormonih)- Zanimivo predavanje bo spremljalo mnopo skioptičnih slik.
—C O smučarski odpravi *lovrtisk'h planincev v gorovja na jugu nase driavo bo predaval v torek 16 t. m. ob 20. v rlsalnici meščanske šole dr Ing. France Avcin ia Ljubljane Predavanje ki Ima naslov »S <mučmi preko Sar plan;ne do Koral a«, bo spremljalo 100 skioptičnih slik Na to predavanje opozarjamo zlasti smučarje in plan nce
—c Tri nesreče V petek je padel triletni posestnikov sinček Jakob Satler v SL Andražu pri Velenju doma pri igranju in 81 Blomil desno nogo Istega dne se je ponesreči) tOletni delavec Anton ToCaj iz Šmihela pr Mozirju Pri spravljanju lesa mu je platenica zmečknla levo dlan V Ga* berju pn Celju se je 321etnl delavec Franc Sajovlc pri sekanju drv usekal s aekro v levo dlan in me hudo poškodoval. Vs1 trije se zdravijo v celjski bolnici
—c Umrla |e v Lokrovcu pri Celju 68-letna preužltkar ca  Neža Krusičcva.
—C Na Bogojavljenje v petek 19. t m. b ob 9 dopoldne v pravoslavni cerkvi sv. Save služba božja ob 10 pa blagoslovitev v 1 V četrtek 18 t m in v petek 19. t m -»opoldne bc blagoslavljale stanovanj pravoslavnih vernikov.
—c Oe4$ak« okrožno sodlftAe v pretek'em letu. Okrožno sodišče v Celju ki obsega l Jnih   okra;ev    je   obravnavalo lani
709 kn*ensk'h nrimerov med temi 208 primerov, v  kater b  je bila pred^gsna
prelsk^'-a in n reiskovalni tapor Trfčlan-ski senat Je razpravljal o 309 sodniki po-edinr« o 141 petčlanski senat pa o IT kazenskih prtme'lh tn obsod 1 m dr znanega roparskega morilca .turUn Babokc\'*1T< na smrtno kazen ki je bila tudi isvr«ena. Na 45^ erlavnih kazenskih rar^ravah ie bilo o^Po^pnih 477 oseb na robijo odnosno zapor Prtas vov tn pritožb mop«r sorihp 12 oodr^^en^Vi sreskib sodišč Je h'lo v k^^cn-ki i zadevah 3Rft Polee teea 1e b*in ^40 dvilnin pravd ra sneske nad 12 oon Rek ur zov n pr šivov oner civilne sodbe sreakih  sodišč Je bdo 670
SoUotif Posečafte fn po^dnZ' raft? SvholsM Ui~i v StšMl
poročilu o poletu  ho'aruiskejja  letalu   la I nem:kim ozemljem ter prav . da utegne to poročilo pomeniti uvod v celo vrsto iloica SOV, ki bodo pr'4'i »?. Rerlma
• Petit Journal« poudarja   da ne more bi tj nobeneca  dvoma glede    posledic kake akc'ie prott Holand'p In i>cis»v predvsem v USA
Sovjetska letala bombardiralo finska mesta
Nad ICO sovjetskih bombnikov je včeraj bombardiralo Helsinke in drage kraje — Finci odbili močan napad sovjetskih čet
Helsinki. 15. jan. s. (Reuter). Bombni napadi, ki so jih včeraj izvedla sovjetska letala nad finska mesta ob južni obali, so bili najhujši od začetka vojne dalje. Nad 100 sovjetskih bombnikov so opazili nad raznimi finskimi mesti v teku pol ure. Na neko mesto je ollo vrženih nič manj nego 100 bomb. Primeroma najmanj so trpeli saradi bombardiranja Helsinki. Samo 6 bomb je padlo na mesto, pa še te večinoma na predmestja. Bombe so bile večinoma zažig&lne. Nad središčem Helsinkov je protiletalsko topništvo sestrelilo neko sovjetsko letalo.
Zlast! hudo je bilo po včerajšnjih napadih prizadeto mesto Hango. ki je bilo bombardirane petkrat.
Sovjetska letala so napadla tudi neki vluk iz Helsinkov, v katerem so se vozili trije Angleži, med njimi posebni poročevalec angleške radijske družbe.
Po dosedanjih podatkih so bila včeraj sestreljena tri sovjetska letala, število žrtev napadov še ni ugotovljeno.
Helsinki, 15. lan. s (Reuter). Prt včerajšnjih letalskih napadih na finska mesta je zlasti močno trpelo mesto Tammisaari pri Hangou. Vse zveze z obema mesto ti a so prekinjene.
Helsinki, 15. jan. s. (Bxchange Tele-graph). Sovjetske čete so včeraj severno od LadoSkega jezera podvzele nov močan ajMand na finske postojanke, bile pa so od-
bite z velikimi izgubami no moštvu in materialu
Slika strahote
Helsinki, 15. jan. AA. (Havas). Posebni Havaaov dopisnik, ki se mudi v Rovanie-niju, se je odpeljal na kraj, kjer Je bila popolnoma ra:: ita 43. sovjetska divizija Prizor, ki ga more človek tam videti — pravi Havasov dopisnik — nudi resnično sliko strahote. Povsod leže trupla vojakov, na njihovih obrazih pa je ostal izraz groze. To veliko pokopališče je tudi kraj, na katerem so ostale ogromne količine raznegu materiala. Nihče se ne more čuditi propasti te sovjetske divizije. C6 vidi cesto, na kateri se je boj odigral. To je ozka pot z globokimi jarki, na kateri vsak napačen korak more biti usoden.
Helsinki, 15. januarja. AA. (Havas>. Pričakujejo vsak cas prihoda mladih francoskih bolničark, ki so odšle na Finsko. Am-bulanca sama bo prispela verjetno z ladjo.
Dezertacije sovjetskih vojakov
Moskva, 13. jan. s. (Havas) Poveljstvo leningrajskega vojaškega okrožja je izdalo dnevno povelje, v katerem pravi, da se je nekaj sovjetskih vojakov na bojišču na Finskem raja udaJo, kakor pa da bi se borili. To je popolnoma nasprotno s tradiri jami hrabrosti sovjetske armade.
Prodaja bencina
Uprava policije je izdala naredbo o za-časni ureditvi prodaje b.nrina in nafte na njenem  področju v Ljubljani
Prodaja beneina in nafte potrošnikom je dovoljena le na podlagi nakaznlr, ki jih izdaja uprava policije  v LJubljani.
Uprava policije izdaja začasne nakaznice za dobavo bencina aH nafte na pismeno prošnjo interesentov in po izkazani potrebi, upoštevajoč prvenstveno intereaente. k) rabijo tekoča goriva za Izvrševanje svoj*-obrti, če imajo od nje edini in plavni zaslužek.
Pi ekupčevanje s tekočimi goiivi med potrošniki je zabranjeno.
Proti odloCbam uprave policije je dovoljena v I dneh pritožba na bansko upravo v Ljubljani.
Kršitve te naredbe se kaznujejo po čl 39 z:ik. o notr. umavi z globo od 10 do 500 din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom 1 do 10 dni
Naredba stopi v veljavo dne 15 1 1940 in velji do nadaljnjega.
mestne
a proračuna
133,732-659 izdatkov, za 7>223.8?3 d2n ve* kakor larlf poleg specialnih proračunov z 11,219.107 din izdatkov
Ljubljana. 15 januarja Letos bo nekolike pre- razgrnjen za javnost. osnutek mestnega proračuna razgrnili ga bodo že jutn Pohiteli so zarad tega. da bi olalšab ter omogočili pristojnim odborom temeljitejsc razpravo o bodočih izdatkih in dohodkih
Mestni  uradi  so  izdelali svoje predloga za novo  proračunske    leto    že oktobra Skupno so izkazovali tzlatk   po teh pred logih okrog  I6u 000.000 din   To pac kaže kake silno naraščajo razne mestne potrebe z razvojem mesta od leta do leta Po temtakem bi bi» novi proračur* za prib'iž no 30,000 000 din višji "od lanskega venda, mestna obč na ne more na^ti Kntja za tako vel:ko povečani«   Zato so morah marsikaj črtati   da  so dc-?egh uravn^vesenje določenih   izdatkov   in   dohodkov Osnutek novenra  proračuna   iy.kavufe   130,732.6.*»}» din Izdatkov, kakor tudi dohodkov   V primeri s «»»da"|;ni  proračunom  |e prekoračen za 7,13&899 din.  K temu Je treba  pn$tett §e 11   BpScJo*-fs   proračui.ov,   raznih fondov mestne občine. Izdatki v*eb teh »necialnih proračunov  znašalo   11.919.107  din Lani so rn°erH okrog 9.a miPjona din Skunnn bodo torej sns£aH v*t Izdatki «* specialnimi prorHr,|n| vred  111.9.M   766 din.
Računani so skupno izdatki administrativnega   proračuna   ki  znaAaio  77.449 730 i din   V sedanjem  proračunskem    letu so j znašali Izdatki  za admbi**trat|vni prera-j ran 73 69139* ter *o torel v o*nutku no-r*ra proračuna zr* 315MH8 din vta.fi. Iz-
bodo zviSane gpec'alne mestne davščine. Da so kljub povečanju proračuna našli kritje, je Ueba pripisovati predvsem naraščajočim mestnim dohodkom ki so v zvezi z razvojem mesta Obračuni zadnjUs .et kažejo da n.estni dohodki nara&čajo, >:aradi česar so tud lahko nekol ko povečali novi proračun Večii lzd^tk: gredo predvsem na račun zabite prebivalstva v smislu novih uredb Mestni zaščitni urad je napravil osnutek svoiega proračuna. Izdatki znašajo okrog 13.5 mil jona din. Razumljivo pa Je. da mesto nc more kriti tako visokih izdatkov hkrati iz rednega proračuna V rednem proračunu je d.^lo» '^enih okrog 2.000 000 din za sp'ođne namene urada s razen teera Je £e določen h ooldrue mili ion din za ra^na za^1^ tna dola pri posameznih mestnih podjetiih pri vo-iovoJu plinarni In klavnici K temu je treba prišteti *e mil ,ion din. določen za anu'tete posojil za primpr Iz^ef1n:h p^tr?b, ko bi se Izdatki za znSčitno delo izredno r-ovečali će teh posojil ne bo treha pv-leti bodo anu teto lahko porabili za kreditiranje druuih splošnih koristnih del. Tako mesto zlasti zelo pogreSa tržnico in novo maeistratno poslopje Na račun vefl-Mh Izdatkov je določenih 1.696/!31 dn, niso pa mopll ustreči kljub tenfin zuh'e-\Hm mestn^rra tiradnlftva po »p'ofinrnu zviftanju plač. Po teh zahtevah bi se moral proračun zvišati celo za 14.000 000 din. Povečanje trre na račun rednih napredovanj uradn»8tva po pragma t ki In za re-
datkf  nia*tnlh  iM>dj>*IJ pa ao se povečal* i gulacijo   službenih    pre^mkov uslužben-
za 3.368 850 din. stva   ki ima manjše plače in sicer Izpod
P povečaniem proračuna prebivalstvo v ( 2.000 din.
-plošnem ne bo boli obremenjeno, ker ne I
Z Jesenic
—Rm't Pnldke Valaodove. Kakor smo poročau. se je v četrtek hudo pon«»sreč ^n na Jeseničan na Kralja Petra cesti 191etm razn>».*alk« »Jutrr. in »Slov Narolar gd'^ Poldka Valandova Podrl jo Je tovorni avto in so jo prepeljali v bolnico v Llub!Jano v brezupnem stanlu. Ko so jo pregledali zdravniki, so videli, da je vsaka pomoč šaman zato so svetovali svojcem, na) Se živo prepoliejo nazaj domov ker je mlada ponesrečenka res že v soboto zjutraj umrla Pogreb blage m'adenke bo popoldne zpt-eo: hiš*« žalosti nn župno pokopališče na Jesenicah. Poldki Valandov: bodi ohranjen nalblažb opomin Zahijoči^ f»^»-»i r»< ^m^'-i i-»!'.v»oko potrti mite;i. niž iskreno sozaije!
Previden s tolažili sv. vere nam Jo umrl na* srčno ljubljeni mož, oče, start če, tast. svak in stric, gospod
Ivan Horvat
orožniški stražmojster v pokoju
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 17. januarja 1940 ob 2. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu-
V LJUBLJANI, dne 15. Januarja 1940.
AVGUSTA, roj. GOSLAH — Um; IVAN. zav. uradnik — sin; VL.ADA, por. MEJ A 6, VIDA, prof. heerki; FRANC MEJA C, banski tajnik — zet; SLAVA, roj. MAJDIC
— snaha; vnuki in ostalo sorodstvo.
«tev.   11
»STvOVENSIO ff AROlV ponedeljek, IS. januarja 1M6.
Stran 3
DNEVNE VESTI
— Kri/a tekstilne ind -»trije v Sloveniji.
T?a&a tekstilna indu^t.ija je zašla v izredno hude krizo in grozj celo. da bo kmalu ostaio brez zasljžka okrog 6000 delavcev. Pied onay] so bi.i zastopniki tekstilne industrije pri banu ter mu razložili težave, ki so r.astaie zaiaJi nabave surovin. Tekstilna industrija v Sloveniji zaposluje okroj 17 tisoč delavcev ali 18 • • v dravski banovini v.ega zap .silnega delav&tva. Delavstvo zasluži v t -j itrokl okrog 120,000.000 din in pii.dii.no trliko znaša vsota za nabavo surovin in drugih potreb. Zaradi skrčene dobave surovin Lz Nemčije in Italije so se ob.nili ind::slrijci na Narodao banko, naj bi jim drvo'ila uvoz bombaža 31 000.000 kg na leto Dovoljeno jim je bilo le 22.000 000 kg, kar predstavlja 70». kapacitete prediln e v dravski bano.ini. Ce se jim ne bo posrečilo do-eči večje-a uvoza, bo ostalo okrog 20 tek Tnh tovaru brez surovin tn na cesti bo 6000 delavcev.
tnjhptrijai zahtevajo tudi ke-ntr«io cen surovin o'ede na uvedbo kontrole o n proiuktov zahtevajo industrije! da bi bilo treba tud' uvesti kontrolo cen surovin ter v tem Smislu tzpr.p-clmti osnutek nrčbe o kont.oU cen. Ure "bo naj bi tepopo'nlli tako, da bi b'!n v nji tc*rio določena ra.^li-ka med cenej* mi izielki. ki j*h konzumira predvsem revnejše prebivalstvo, in med 1-; 1:^11 zriirni predmeti.
Trt;' vinska pep^a janja z Madžarsko. Ta teden bi se morala začeti trgovinska pogajanja med nišo in ma'žarsko del .-gici jo v Bcogrsdu. Ta pogajanja so bila odgojena v decembru zaradi pogajanj z Anglijo in Frcncijo, zaradi česar je bila tudi podaljšana trgovinska pogodba z Ma 'žarsko do krnca m^rca .Trgovmr&o ministrstvo je blo obve.-; etjo iz Bud mreste da bo priirprda maižarska delegacija v Beo-jr; a I sredi tetina.
_ I romal z avtomobili v ZS*i grebu. V
zvezi z bivanjem Nj. Vis. kneza Pavla in kn-ginje Olge v Zagrebu je ban dr. šuba-šič zda! po-ebno naredao, kl dovoljuje povsem r>;-03t pram t v v tomobili v Zagiebu, dokler traja v:s:ki obisk.
JNA D JUGOSLAVIJA
XIi£
SLOVANSKI VEČEF
— Silen mraz v Bo-ni. Po vsej državi vlada še vedno ostra zima, a naj.nrzlcjše je v Bosni. V Rogat'ci je bila temp?ratura vče:aj oelo —30 stopinj Celz. V rogatiskem arezu so zmrznili Štirje ljudje, po vaseh pa je  polnilo tudi mnogo živine.  Promet v Bojni je s lno ct žen, na progi Beograd— Kra'.jevo   Skopje  se  jim  ga  je  pa posrečijo zopet vzpostaviti. — Tudi v Sara je u je občutno pomanjkanje kuriva, zlast premo ra. kakor v Beogradu. Premogovnik ne r orejo uetreči vsrm narečnikom tud zaradi tega, ker je zadnje mesce večja po raba domačega premoga v državi, odka-ne uvažamo toT.o inoze ^skega Razen Xn gi  so državni premogovniki še pcdraJH! premog   in sfeer v Kaknui za 15 din, \ Kreki pa za 10 d;n pri toni.
— Sne*  v  S*d;tu.  V Da'nv'c'il ni tel« že od 1. 1P29 taksnega mraza kakor let s V soboto je snežPo celo v Splitu, kar y nekaj   Izrednega.   Sneg   s'ct   n" letava \ Sp'itu  večkrat  pozrmi.  a  že  đo?go g*< n zapadlo  te^iko kakor ob  tej  priliki. Zat je bil sobotn' v Sp'itu ve'ika srn'7." ci*a in preb valstvo je skušalo ian-b'ti iz-reJno  p iliko:   vse  je   bilo  na  ces+ah in smufa'i so se  ne le mladna, temveč tuii starejši   Zaradi  kepvania je pr\š!o tudi do rasnej- h LneaVrdov. da je morali končno naatcr iti celo policija.
— Vreme. V.emenska napoved pravi, da bo jutrania megla, čez dan precej jasne Ln mrzlo vreme Včeraj je bila najvšja temperatura v Mariboru —1. v Beog^a *u —4 v Ljub'iani -4 5 v Zagrebu —6. v Sarajevu 12 Davi je kazal bar-r^eter v Ljob'iani 766., tem^ein^ira je znašala ^-135, na aerodromu —17 C.
Iz Lfnb'^ne
— li Ljubljana na smučeh Na včerajšnjo nedeljo ie že zgodaj posijalo so^ce. ki je izvab o iz mesta mnoge izletnike. 2e zjutraj se je kar trlo na glavnem ko'oivoru mladin Športnikov ki so jo mahnili s smučmi na Gorenjsko, kjer je na pobočju plarin imenitna smuka, mnogo pa se j h je odpeljalo tudi z dolenjskim vlakom, da se p _:ajo na dolenjskih grič h. Zlasti dobro je bilo ob'skano Po*ž2vo. a tudi na Kureš ku in na gričih nad Igom je kar mreo'elo raz grane mla 'ine na smučeh Smučarji niso prišli na račun le daleč zu-na-: tudi v ožj: mestni okolici je bi'o živahno Z'asti veliko število manj Izve*-banil smučarjev ie blo na bregovih v Dolnicah nad Podutikom na Brdu in Kamni aor:c: kje- je teren prav pripraven   Pov:h ima še to prednost, da je do-
r
acgljiv brez vlaka ali avtobusa, celo tramvaja, se ni tie^a posluževati in je aato tak
izlet poceni, kar menda tud. p.ecej pome-—lj Xo\i gr0Lovi. V soboto je umrl v Ljubljani po hudem trpljenju 70 let stari Josip Kiizt že.eznški uradmk. Pogieb bo ; danes ob 16. iz hiše žalosti, Ipavčeva 2, za topnicarsko vojašnico, na pokopališče K - Sv. Kr.žu. — Ob 2. ur. polnoči je umrl v I 70. letu starosti g. Ivan Hoivat, orožn-5ki stražmojster v p. Pokojnik je bil človek blagega značaja ter priljubljen med vsemi, ki so ga poznali. Bil je zaveden narodnjak in dolgoleten naročnik našega lista. Zapušča ženo in tri otroke, ki so vs. p:eskibljeni in ki jih je vzgojil vse v narodnem duhu. Za njim ne žaluje samo prizadeta družina, temveč tudi mnogoštevilni soroda ki in prijatelji. Pogreb bo v sredo ob 14. iz saloftne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu — Včeraj je umrl g. Jakob Tiaun. Pokojnik je bil splof-no znan in priljubljen. Pogreb bo jutri ob 15 iz hiše žalosti, V č-Gl nce. TrfcaSka cesta 54 na pokopališče na Viču. —- Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, žalujočim nase iskreno sožalje!
— lj Itezeivni oficirji »e opozaijajo pa predavanje,   k    ga  bo imel drevi  ob 20. v
veliki dvorani  »Zvezden divizijski general Lev Rupnlk o važni in zeio zanimivi temi narodne   obrambe.   Vstop    dovoljen     proti I ofic rski   legitimaciji.   Udeležba  je  za vse rezervne oficirje obvezna.
—lj Opozarjamo na nocojšnji koncert | Antona Dermote, ki bo v ve ik filha;mo-nčni dvorani ob 20. Pel bo pesmi dr, Goj-mi'a Kreka. Antona Lajovca in Antona Foersterja. Xa sporedu so tudi Gluck, Mo-zai t, Maioc. Strauss .n Maverbeer.. Koncert lo izreden dogodek, zato opozarjamo nanj ln toplo vabimo. Prenosa po radiu ne bo. 1 re "prodaja vstopn c v knjigarni Glasbene Matice.
—lj Diplomirana Sta £V* na piavni fakulteti univerza v Ljubljani gg. Egon Smerdu in Jože Pollak, oba iz Ljubljana.
iti tamo!
_lj Na raa*ta>vo Karle Bulovčeve vabi
J ugodio venska ženska »veaa.
lj— Drzen roparski napad za Bežigradom. Te dni je bil »a Bežigradom v Btani-
čevi ulici izvršen drzen roparski napad, katerega žrtev je postala neka uradnica z direkcije državnih železnic v Ljubljani. Ko se je ob 18. vračala domov, je začula za seboj hitre korake in v istem trenutku jo je neznanec že udaril s trdim predmetom po glavi ter pobil na tla. Ropar ji je hotel iztrgati torbico iz rok. toda gospodična se je krčeviLo branila in vpila na pomoč. Na njene Klice je prihitela neka gospa, Ko je neznanec videl, da nekdo prihaja, se je ustraftil in zbežal. Verjetno je. da bo prišel ropar kmalu v roke pravice.
Julij Lončar f
Ljubljana. 15. januarja. Kdor ga je videl včeraj popoldne zdravega in nasmejanega na smučeh v 2'ebeh. ne bi mogel verjeti, da ga danes ne bo več med živimi. Sredi najlepše moške dobe. star komaj 41 let. je Julij Lončar sn' či nenadoma omahnil v večnost. Po grnuoanju je odšel domov in medtem ko je njegova soproga od?la v gledališče, je sam odšel v kopalnico, da se malo osvež . 2eni je reke!, da jo prid"1 po predstavi i=kat Po predstavi pa sra ni bilo in ko je prišla gospa domov ter potrkala na vr3ta kopalnice, se ji ni odzva1   To se ji je čudno zdelo in odprla
r«resnečena je opazila, da leži mož •i    vratih.   Poklicala    je   tak i Vi pa ni mogel več pomagati. • la je zadela srčna kap.
i Julij Lončar, ki ga ie malone poz i vse mesto se pred leti osamo-Bvoiil In skupaj z gg. Rnftko in Staretom otvori] trgovino z manufakturo v Frančiškanski ulici, B'! ie izredno simpatičen in 'iub pnlv C|ovek, da malo takftt, ko!e°i\a-len ''n dobrfdna, Prlerr bridko prizadetih svojcev, zlasti eospe Ad*4e ter dveh bratov in se«=ter m bodo rogreša'i zTa"*i šnartniki pai je vedno izdatno podpiral SK Illrilo ln SK Lmbliano Pn^reb bo Jutri ob 14. s r>^iir,n^k^ ee^t«-' B nn noVomlfšxe nri Bv Kd*n. Vrlemu možu Pactčn ?no"dn. prizadetim svojcem naše iskreno sožalje!
POLJSKI Dane*
VELEFILM
pre^asamo V VRTINCU STRAST
oh 16. uri. — Večerni predstavi odpadeta zaradi koncerta.
Ganljiva drama velike ljubezni, ki jo je pa oskrunil   človek-zver .. VVITOLn ZACHAREVICZ L.IDIJA. VVTSOCKA COGUSLAV SAMBORSKi
I
Vesela komedija burnega smeha!
GLEJ, DA SE NE ZALJUBIŠ! ££Tm£
C tirola Hiihn. VVoU A. Kettv, Kari Seli6nb«ick.
Predstave ob 10..^0 don. ter ob l.v
17..
KINO IMO.N, M. 22-Jl 19. in tl< uri.
wmimamLwaBkikWBKS3fGZB3j*A
Eeraia športna nedelja
m
Ljubljana, 15. januarja
Včerajšnja nedelja je potekla v znamenju umskega sporta, zlasti pa mnogih smučarskih prireditev. Po dolgih letih smo imeli tudi v Ljubljani prav zanimiv in pester zimsko-sportnt spored in sicer dopoldne stafetni tek pod Rožnikom, popoldne pa . kakalne tekme v Mostecu.
Za dopoldansko tekmovanje se je prija v ilo 10 štafet, izmed katerih jih je 5 star-talo za Ilirijo, 3 za S111K Ljubljano, po ena pa za Reko in Planino. Naravnost nerazumljivo pa je. da so morali prirodi tal j i piu-_■;> kar trikrat markirati, ker je mladimi z Brda in z Viča sproti odnosaia markacije, lakim pobahnom bo treba v bodoče pošteno naviti ušesa. V staiclnem U ku je zmagalo prvo mošt /<j Ilirije v postavi ■Irak, Rožič J. in Petrič s časom 2:26.43. 'edila je Liubl'ana l. v postavi Rus, Bevc. Starman s 2.28.20, nato Ilirija II.. Ljub- 1
na ii.. Ljubljana III. in Ilirija III. Med tekmovalci je bil po času najboljši Petric : 42.21. Piir^btev je vodil smučarski klub jubljana, ki jo je kljub vsem težkočam
bro izvedel.
Popoldne je bila skakalnica na Mostecu. .1 jo je picu neKaj leti postavila biv Ilirija, aišče prav zanimive in lepe borbe v sko-ih. Za tekmovanje se je prijavilo kar 42 .ekmovaJceVi  dokaz,  da   ta   lepa panoga porta pri nas razvaaljiva napieuuje. Jfc^o-embna je bila zlasti velika udeležba mla-line in naraščaja, med katerimi so nekateri izraziti talenti, zlasti pa Gorenjci, ki so tudi prihiteli v Ljubljano. V konkurenci seniorjev je zmagal Piibošek Franc (Ilirija), ki je dosegel 144.6 točk i 24 in 25 m) 2. dr Leo Baebler (Ljubljana) s 136.5 točkami (22.5, 23.5 m). 3. Zupan Ivan uiiiijut 135.6 točk (24 in 24), 4   Bevc Edo 135.2 točke   (22.5 m 2o>, 5. Nedog Jože (Ljub-Ljana) 131.2 točke (22.5 ui 23). I
Med juniorji so se plasirali: 1 Branko Božič ii^jubljana) s 131.5 točkami v2l.5 in 22.5), 2. Polda Ivan (Dovje-Mojstrana 129 4 (22 in 21), 3. Mulej Tinče 128.2 (21.5 22) Med tekmovalci sta imela smolo Palme (Ljubljana) med seniorji. ki je padel pri drugem skoku in Iliiijan MeZek med juniorji, ki ga je doletela enaka usoda Oba bi se nedvomno ugodn^o plasirala ali pa bi bila vsaj med prvimi.
V Zagrebu so tekmovali za državno prvenstvo v hokeju na ledu. ki si ga je že
drugič priborila ljubljanska Ilirija. Prvenstvo ie bilo odigrano v okviru dvodnevnega turnirja. V soboto je Ilirija nastop- . 1 roti Maratonu in ga premagala 4 : 1. ZKi> pa je odpravil lokalnega tekmeca HaSk t s 4 : 3. Včeraj je Maraton zmagal nad Kaskom 5 : 4, a Ilirija je v finalni tekmi porazila ZKD f> 5 O Moštva so se plasiral takole: 1. Ilirija. 2. Marathon, 3. ZKL> 4. Haak.
Na Jesenicah so bile v pobnto ln včei; II. zimsko športne igre KID. ki so poka zflle. da so Jesenice res središče vsega na šega smučarskeera sporta. Na številnih pri-
ivditvah je startalo skoraj okrog 800 tekmovalcev. Rezultati so bili naslednji: Tek 18 km:
Smolej Franc 1:06.57 (Cevarna). Knific Jože 1:07 53 (Javornik II >. Razinger Tone 1:13.30 (Hladnovaljarnai.
T«k na 4 kiti *eniorji:
Stana Slavko 16:46 Opekama. Razinger Stane 16:49 Martinarna, Cebašek Jo$e 1655 Ekonomat.
Štafeta juniorjev 4><4 km:
Hladnovaljarna 1:25.53 (Razinger Alojz, Pogačnik Zdravko, Knific Draeo. Brun En-gelbert), Vajeniška šola 1:34.42 (Prove. Peter, Fiille Joža, Novak Ciril, Klinar Tone), Javonik II. 1:41.36 (Cvetek Janez, Valen-tar Stanko. Kelih Anton, Valentar Ciril).
Samo §e danes in jutri ob 16., 19. in 21. uri sijajna filmska drama iz burnih pionirskih dni na ameriškem divjem zapadu! Robert Tavlor, \VaIlaee Beerv, Florentn« llicr
VSTANI IN BORI SE! l^^l^Z
ponovno dokazal, da je velik igralski talent in miljenec publike, ki more vzdržati konkurenco najboljšega ameriškega karakterne; a  igralea VVallacea Beervja. To
je film, ki zasluži vso pozornost damskoga kakor tudi moškega občinstva! Ne zamudite ogledati si ta film Se danes in jutri!       KINO SLOGA — tel. 27-30
mm*
Najboljši čas v štafeti:  Razinger Alojz. Hladnovaljarna 20 min. 27 s. Veleslalom S km — »enlorjl:
Heim Hubert 3:3C.2 Glavna pisarna, Zvao
Alojzij 3:41.9 Martinarna. Bertoncelj Jo2a 3 45.S" Vajeniška šr!a.
Veleslalom 1 km — scni«»rji:
Levstik Alojz 2:20.3 Kotlarna I., Pretnai Pavel 2 24.1 Javornik II. Eukvič Ivan 2:24.8 Ekonomat.
Veleslalom 1 km juniorji:
Bertoncelj Jože. Mehanična 2:11.3, Speč Ivan Vajeniška šola 2:15.3, Mrak Marjan Mehanična 2:20.2.
Slalom  500 m — juniorji:
Vovk Miran 31.5 Hladnr.valjarna. Bucek Ivan 46 Vajeniška šola. Huter Zvonko 4S Ekonomat.
Danic B]a|opi 5f>0 m:
Praček Alojzija 1:1.01 Mezdni urad. Heim Erika l:o5.4 Glavna pisarna. Katnik Vida 2:22 Glavna pisarna.
Slalom 500 m — obratovodje:
l.nckmann Pavel 31 Železn. odd.. Marn Herman 33 Glavna pisarna, Homovec Bogo s Javornik I
Solo skoki — seniorji:
Klančnik  Karol   106  točk  Kotlarna II !:azinger Tone 100.4 Hladnovoljarna, Žem-v' 1 Lovro 9^ 1 Mehanična
Solo skoki — juniorji:
Bukovnik Leon 118 točk Ekonomat. K01-drž Stanko 109 Mehanična. Brun Berti 104.9 2!čarna.
Kom!»iiiacijn:
Knifk J. že 256 točk, Javornik TI.. Razinger Tone 239 Hladnovaljarna. 2emva Lovro 238 5 Mehanična.
Sankači — dvosedežiia:
Gašperin Rudi 7:47 Žična valjarna. Triler Leonold 7-54 Livarna. Repine Matevž 7.35 Kotlarna II.
Sankači —^ enosede/.no:
Pen^al Anton 7:56 Z- lezniški o<i.. Ko-blar 8ilvo 7 59 Elektrood.. Cop Avgust 8:1 Kotlarna II.
Nesreče in nezgede
Ljubljana, 15. jamiaija Včerajšnja nedelja je bila aop^t dan hujših nearač ir. manjiih n«*zpod. BSletnj da-lavec France Metlo, zaiionlen pri baronu pornu v Tržiču je vozil včernj iz go »la hlode. Na gozdni cesti se je tejfcko n : i> žt ni vok nenadoma nagni in ac prevrnil na voznika. Modela so le s težavo p,t gnili izjv^i voza in bremena. Hlodj s<> mu rmaokall no^^i utrpel pa je tuili hudi no-t. anje poško ibe.
Ceikovnik Miha Jenko ir. Sta.re Lok*' je vi^zil domov opeko, na ee«t; pa mu je spodrsnilo ln je 'H lel riir.ivnost p>: \' •. P: i tem mu je kr.'o zlomilo desno nogo. -
lOletni delavoc Stanko J;:g. i > 1« n v tovarni »Jugobruni« v Kranju jc včeraj popoldne gledal smučarje ln sinka V na fcmarjeni gori. Bil je tako zavorov.m v gro mladih športnikov in .šnvtnic, da se ni mogel pravočasno umakniti ner tdnemti sankaču, ki se je zalete! naravnoal ■ mi. Sanke so Jenka odbile, da je p.il t«*l drevo in si zlomil desno nogo.
V skednju nekega posestnika v Dobrn-njah so včeraj dopoldne na.;li napOfl z:urz-njenega in hudo ozcblcRa na oboli n<».^ab prosjaka Alojza Zajca iz Dolskega. 64letni, možakar jo prišei v s -boto na večt-r do Dobrunj. kjer je v skednju poiskal preno-č:^ča. Ponoč' jo nastal silen mraz. /.a'o ni čuda, da je skoro zmrznil.
V bolnico so vče>raj prepeljali tudi 10-letnega želesnjikegn uradnika Ludvika B., ki je tako nesrečno padel na poledenelem hodn ku pred stolnico, da si jo zlomil desno roko.
V bolnico go prepeljali tudi več poako-dovanih smu arjev, ki so si delama pokvarili noge ali dobili drugačne poškodbe.
Inserirajte v 19S1. Narodui4!
POGREB DRAGEGA POKOJNIKA BO V TOREK, DNE 16. JANUARJA 1940 OB  2.   URJ   POPOLDNE   IZ   HIŠE   ŽALOSTI.  POLJANSKA   CESTA  5. NA
POKOPALIŠČE K SV. KRI2U.
LJUBLJANA, 15. JANUARJA 1940.
ŽALUJOČA SOPROGA ADELA IN liODBINE: LONČAR, JERMAN IN ORAŽEM
Mestni  o^fltrebnr zavod Občina LJubljana
sit
t
Umrl nam ie na8 nadvse dobri papa  tast. start oče  svak in strb
gospod
JAKOB TRAUN
zasebnik
v 80. letu starosti.
Pogreb nepozabnega bo v torek ob 3  uri popoldne iz hlSe žalosti
Vič-Glince. Tržaška cesta 54. na pokopališče na Viču.
Maša zadušnica bo v sredo, One 17. t. m. ob 7. uri zjutraj v farm
cerkvi na Viču.
LJUBLJANA-VIC, dne 15. januarja 1940.
MIN K A R \T>0 in VERA — otroci ln ostalo sorodstvo.
sem svo/m ceni. odjemalcem s do,- .„amo tužno vest, da ie nenadoma preminul naš družabnik gospod
JULIJ LONČAR
Blagega ookoinika, ki smo ga izgub h v sredi njegovega neumornega dela, ohranimo v trainem častnem spe minu.
V 1 ubijani, dne 15. ian. 1940.
Tvrdka LONČAR - RASKA - STARŠ.
*j ffr      w; -. v%...■ • - d^£*"
Presenečenja in razočaranja v Hollywoodu
Ka] je doživel v filmskem mestu obiskovalec, ki si je ustvaril sliko
o Hollywoodu po reklamnih člankih
Obisk v ateljejih
Kdor ima še kakšne iluzije o filmskem mestu Holiywoodu, jih bo izgubil, ko prečita sledeče poročilo Francoza Henryja Malherbeja o bivanju v ameriškem filmskem kraljestvu.
Ob koncu februarja tega leta piše Mal-herbe. sem prebil 10 dni v mestu Los An-geles. Vozil sem se tri dni ob mehiški meji, prekoračil puščavske ravnine Texa-sa. raztrgane gorske vrhove Colorada, rdeče in srebrnkaste peščene ravnine Nove Mehike Bl:zu Palmspringsa sem zavohal milo ozračje Kalifornije Na pobočjih gorovja, katerega vrhovi so bili prk-iti s snegom, se razprostirajo tisoči hektarjev vinogradov in oranžnih plantaž.
Vlak me je pripeljal v Los Angeles do kitajske četrti, kjer sem izstopil Na kolodvoru me je sprejel prijatelj Riddle, ki mi je takoj pokazal v daljavi zelenkast grič katerega je pozlatilo zahajajoče sonce.
— Holly\vood!
Tudi brez tesa pojasnila bi vedel takoj kje je Hollvvvood. kajti na južnem pobočju griča sem čital napis z orjaškimi črkami »Hollywood«.
— Da. je rekel prof. R ddle. te črke so 15 m visoke Jutri si bova ogledala takoj zjutraj Hollvvvood.
Odkritje filmskega mesta
Ob misli, da bom kmalu posvečen v tajnosti Hollywocda, sem občutil nenavadno prijetno omotico. Staro in mlado po vsem svetu, kjer igrajo ameriške filme, sanja
o tem mestu, o tej prestolnici vseh zabav in vsega razkošja, o tem križpotju iz Tisoč •n ene noči, kjer se dosega slava hitro in lahko, kjer je mogoče postati srečen in bogat v naglici.
Naslednje jutro sem prei&kal Hollywood in bil sem razočaran. Ulice so bile skoraj zapuščene, maloštevilne trgovine skoraj prazne. V Kitajskem gledališču, kjer predvajajo vse premiere, očitno že več dni ni bilo nobene predstave. Mračen dol s-čas je težil filmsko metropolo, ki jo spomnila na zapuščeno iz mode prišlo zdravilišče ali le;^- šče.
L j se je zgodilo? sem se vprašal. Stopil sem v prvo trgovino in zahteval razglednice Bile so drage, v trgovini sem bil edini kupec. Trgovec in njegova žena sta me pr jazno postregla Izbral sem razglednice z vilami, v katerih stanuiejo naibolj znani filmski igralci. Začudil sem se. ko sem videl, da se te vile nahajajo izven Hollywcoda. Trgovec, ki ie potožil, . da gre trgovina čedalje slabše, je tudi. potožil glede vil f lmskih igralcev..
— Zvezde in zvezdniki, ki ;y v modi. ne stanujejo v HoIlywoodu. temveč v Bever-ley Hills ali kje drugje. Ateljeji večjih filmskh družb tudi niso v Holywo?odu temveč v okolici Los Angelesa Trije ali štirje nočni lokali, ki so v našem mestu, slabo uspevajo Holly\vood je mrtvo mesto. Sploh se vprašujem, ali ne obstoja Hollvvvood samo v domišljiji množic, ki hodi v kino.
— Reklama ustvarja čudeže s svojimi sugestijami!
— Tako je! Reklama je zgladila v domišljiji ljudi Hollvvvood, reklama ki je bučna, vsiljiva, a spretna, premišljena in učinkov ta ter stane vsako leto več sto milijonov dolarjev. Hollvvvood^ki čud ži! Razvratne gostije in prekipevajoče zvijanje v Holly\voodu? Lepe hollywoodske ženske in njih pikantni ljubezenski škandali! Oh. dragi gospod vse to ie iznajdba reklame, komedija, bajka, laž, anekdota, katero svet sprejme za čisto rfsvco
— Vendar je res. da predvajajo premiere v Kitajskem gledal'šču, mar ne?
— Da. pred nekaj meseci so organizirali prvo tako film ko prired:tev s prenr-ero. Prišle so vse zvezde v najbolj ra^krš-nih toaletah filmski direktor j: so ce razkazovali z njmi, režiseri: so rr r dili dvorano kot v stud:ju za filmanje.
— Glede režiserjev sem se zdai'e soom-nil. da sem videl na neki zgradbi svet'ob-no reklamo z imenom Maxa Rcinh^rdta..
— Res je. Max Reinhardt stanuje v neki hiši v HoUywoodu, V t?j h;ši je ustanovil nekakšno igralsko šrlo. Conserva*oire kakor pravite v Parizu Na tej h Ši svetlobna reklama z režiserjevim imenom Ta '"e i-jalni režiser v Hollvvvoodu n; us^el. po prvih režijah so d rektorji r^kU. r"a ni uporaben za filmskega režserja zato je prisiljen poučvat reeitac;"o in podobno, č>-prav mu skrivnosti angleškega jezika tv'so znane Max Reinhardt je naša največia privlačnost za tu^e turiste in lahko r čem edina hollywocdska atrakcija za tujce trenutno.
— Morda govorite tako o Hollywoodu. ker vam trgovina ne gre?
— Nikakor ne. gosood. nič ni lažjega kot da se prepričate da sem govoril resnico. Prepričali se boste kmalu, da je Ho:-lywood fikcija, izmišljotina naše orjaške reklame.
Da bi popolnoma spoznal Hollywood. sem se vrnil še večkrat v njegove ulce, ogle dal sem s: vse njegove kotičke, pregledal sem vse njegove lokale, toda vtisa razočaranja se nisem mogel otresti. Nekakšna otožnost se je razprostirala nad mestom •n na obrazih maloštevilnih ljudi, ki sem jih srečal. V drugih ameriških mestih je bilo vse živo. živahno, tu so bile široke ceste skoraj prazne, ljudje molčeči, zaprti in zaspani. Le sončni zahod, katerega sem opazoval z griča, me je globoko ganil, ko se je sonce pogrezalo v ocean, in ob nastopu mraka pogled na Los Angeles. ki sem ga videl v rdečkasti svetlobni megli pod seboj tam daleč.
Francoski konzul Viala je posredoval da sem si mogel ogledati fTmske ateljeje družbe Metro-Goldwyn-Mayer. ki so kakih 30 km oddaljeni od Hollywcoda. Ogledal sem si to moderno filmsko naselje, ki je obdano z visokim zidom in katerega čuvajo stražniki. Ceste so tlakovane, vidiš ogromne umetno narejene stavbe iz lepenke Ustavil sem se med vožnjo z avtobusom po naselju v vsakem izmed stud jev družbe MG M. k: jih je 32. Prisostvoval sem snimanju prvega prizora za neko komedijo Prizor se ie odigraval v švicarskem hotelu. Potnica se je prepirala z blagajničarko v hotelu Ta prizor so ponovili tridesetkrat medtem ko sem ga opazoval Naposled sem zbežal. Fi m~ka igralka Annabella. po rodu Francozinja, je brla v opazovalni loži Zdela se mi je srečna in zadovoljna z usodo filmskih igrak
Dva ravnatelja družbe sta me pov^b la na zajutrek v zadružno restavracijo fi'm-ske družbe To je nekakšna tovarniška kantina, v kateri vržeio po amerikansko vase nekaj iedi igralci, oneraterii, statisti. Zvezdnic in zvezdnikov nisem opazil med Tosti, tem postrežejo z jedjo v niih gar-lerobah Zaman sem iskal tudi lepotice, o 'aterih vedo reporterji toliko povedati, kadar pišejo o Hollywoodu.
Enake vtise sem imel v ateljejih dru/be Fox. kier sem bil gost drueo jutro V enem izmed številnih studiev ?em opazoval snimanje prizora iz komedije, ki ni b la nič manj banalna kot ona v ateljejih družbe MGM Anita Louise ie igrala Sprejela nas ie pozneje z vso dra^estjo in nam povedala, da je njena mati iz S+rasbourga
Opazil sem. da so elektrikarji in filmski tehniki . zelo dom?či z riadrejemnv rpži-serji in direktorji. Neki igraje*- mi ie pojasnil, da je tu tako v napadi ker se ne ve. kateri izmed podreienih bo iutri na direktorskem mestu. Nedavno so zgr^dni marmornato palačo za upravo družbe MGM Pokazal; so mi vilo. v kpteri prebiva Shiriev Temnie pod nadzorstvom dveh policajev, in šotor, v katerem prebivajo štirje v filnvh na^onaj-či TnH'jan-ci, ki se niso marali naseliti v hotelih.
Tujci se tcSko udomačijo
V zadnjih petih letih se ie francoski film uveljavi] v vsem svetu in vsi so priznali njegove kva'itete. Večino velikih francoskih filmov je tudi Amsrika z zad volj-stvcm sprejela, francosk imperii pa je med glavnimi konzumenti ameriškega filma Zaradi tesa ie čudno, da ie v ameriški filmski industriji tako malo fr^cork'h strokovnjakov in tudi malo £ilm?kih gral-cev. V kalifornijske ateljeje so Američani povabili v zadnjem času dva p -a'e!j3 scenarijev Devala in Nina igralca Cha^-le^a Boyerja in Jacquesa Theryia ter igralki Annabello in Danielle Dareux.
Ko sem prb^ral enega 'zmed šefov velike f*lm>ke dri žbe. zakai ne oo^v ča Amerka več po^ornost: franrn<-k;m strokovnjakom v filmu in filmskim umetnikom ie šef odgovoril:
— Tujci se zelo težko unnmač;io v na-Š»h ateljejih Francozi nočejo sprejeti na-š'h nazorov in nep~e«*a^o k:t z:rai^ Ako potrebujemo francoske snec'ali^te uh p"^ pokličemo v Am^ ko Tako sm^ poklicali francoskega polkovnika Gera da za pomor pri režiji len^nn^Ve^a f;lma
— Koi ko ljudi je zaposlenih v v0š*h ateljej:h?
— Okoli 7000.
— Ali se vam ne zd' f dnn da «ts» med temi zaposlena »samo dva Francoza?
— To ni naša krivda, tudi naš; zakoni o emigraciii so strogi in na*e družbe morajo  predvsem  zaposlovati  domače li''di
— M;sl;m. da sami seb šk dojete ko zameti'je^e sodelovanje f>anco km filmskm ljudi Če bi združili vašo odlično tehniko s francoskim okusom znaniem in iznajdljivostjo, bi bili brez konkurence oo vsem svetu v slehernem pojedu Ali se v»m ne zd- škoda in ponižujoče da se vcak d^n sedrm tisoč ljudi muči s f:lmi k: so skoraj vsi tako otročji in prifrkr>ioni kot tisti, katere sem si prav kar ogledal?
— Ali ste čudni, vi Francozi! Naši delničarji imajo zaradi tega dobiček in naš h sedem tisoč delavcev zaradi tega lahko plačujemo, ker gledajo naše filme farmer-ji in mali ljudje, te rej množica, ki je v večini v Ameriki. Naša filmska industrija je tretja po vrsti, pred njo sta samo avtomobilska in konzervna industrija Naši filmi so narejeni po okusu naše množice in zaradi tega gleda vsak teden nad en milijon naših ljudi naše filme v kinematograf h. Mi ne delamo za elito niti za intelektualce. Naše družbe so investiralo ogromne vsote v ateljeje, ki morajo dona-šati dobiček in zaradi tega morajo dobavljati blago, ki je sprejemljivo in zahtevano od večine.
— Ali vam gre res samo za dobiček?
— Ne dvomite o tem!
— 2alostno je to. toda okus se spreminja in ljudje se bodo takih f lmov naveličali.
— Naši laboratoriji- v katerih tehmkih delajo nove izume in zboljšujejo materijal, to nam zadošča.
— Zgolj tehničen napredek ne zadošča. Treba je tudi obnavljati sižeje in glasbo, za kar so potrebni izobraženi, kultivirani talentirani umetniki
— Poznamo težnje te vrste, toda na vratih naš;h studi iev bi moral biti napis ^Umetnikom ie vstoo prepovedan«-. Umetniki so nas že mnoeo stali.
— Dobičke oa le prinašajo!
— Ce jih slučaino prinašajo!
— Ameriški filmi, ki so 'meli svetoven uspeh, so bili narejeni no svetovno priznanih romanih in operah in resn;čni umetmki. ki ste jih odrinili, so pripomogli k uspehu.
— Mi bomo ostali Dri svojem stališču. Za nas so donosni tisti filmi, v katerih nastopajo običajni tipi na katere ie naša publika že več let navajena
Zvezde ce svetijo podnevi
Dva dni pozneje me je tajn ca J:icquesu Devala odpeljala iz Holly\vocda v Bever-ley Hills. Deva! in njegova draže-tna žena sta me postregla z izvrstnim kosilom
Deval je imel pogum, da je zapustil Pariz in se lotil v Ameriki težke na.oge: propagande francoske dramatike. Neka velika filmska družba ga je angažirala kot pisatelja scenar.jev za dobo petih let. Piše dialoge v angleškem jeziku Opazil sem, da se je uklonil ameriškemu okusu Povedal sem, kako sva se pogovorila z direktorjem, čigar odgovore gore j omenjam.
— Vidite, vaše prizadevanje je nesmiselno, ker hočete trgovcu s paradižniki prodati orhideje. Ponudite mu paradižnike vendar! Kupili bodo vaše paradižnike, kupcev za orhideje je mnogo manj kot kupcev paradižnikov.
— Ali se ni bati, da bi se klijentela pre-objedla paradižnikov in jih zagnala prodajalcu pred nos?
— To se utegne zgoditi kdaj pozneje. Za zdaj pa je gotovo, da si večina želi samo paradižnikov. Treba je poslužiti z jedjo, ki jo ljubijo. Tu kakor drugod gredo posli s sadjem in zelenjavo bolje kot posli z rožami.
Po vsem tem smo s« pogovarjali samo še o glasbi. Deval ima gramofonski aparat, v katerega se vloži lahko do dvajset gramofonskih plošč. Tako je s pomočjo tega aparata mogoče poslušati brez DT-pki-nitve cele simfonije. Sedeli smo v > nh stolih in poslušali vsega Gluck .>., ;a Orfeja«.
Več večerov sem prebil z Ninom, ki je najboljši naš libretist za operete. Tudi Nino bo moral ostati v Ameriki polnih pet let na veliko žalost naših skladateljev lahke glasbe.
Nekajkrat se nam je pridružil učeni in veliki muzik Edgar Vares ki še ni d a voljno priznan. Duhovitost libreti sta Nina in komponista Varesa mi je bila v veliko tolažbo spričo vseh razočaranj, ki sem jih doživel v HoIlywoodtL
Neko nedeljo me je povabila neka Američanka v ugledni Country Club. nakar sem bil povabljen na pol o tekme med moštvom Kalifornije in moštvom Anglije.
Na teh tekmah sem imel priliko v deti skoraj vse filmske zvezde iz Holly\vooda. Naposled sem j;h videl, ko so se upale priti na sonce Predvsem sem ugotovil, da se ne razlikujejo od ostalih elegantnih obiskovalk na tekmah. Niti do vedenju niti po govoru in oblekah se niso razlikovale od drugih žensk Ugctovil sem. da n.ob°nn od filmskih zvezd ni govorila o gledališču ali o filmu Vse so se mi zdele utrujene, to pa ie bilo tudi edino, s čimer so se razlikovale od drugih žensk v ložah. Publika
se nj zmenila zanje. Zvezde ne svetijo podnevi . .
Pozornost vseh tisočev navzočih je bila obrnjena na teren, kjer je potekala tekma, ki se je končala dramatično. Kapitan Clark, član kalifornijske ekipe, je padel s konja in je obležal na tleh Okoli njega so se gnetli zdravniki, novinarji in futo.-iiafi. Odpeljali so ga v bolnico, kjer je tri dni nato umrl.
Kakih 13 km od Los Angelesa leži najbolj privlačen in najbolj slikovit kraj te dežele- Pasadena. Tu sem bil gost neke bogate Američanke, ki ni filmska zvezda in sploh nima nobene zveze z ameriškim filmom, toda ta ženska me je spomnila do načinu življenja in po vsem. kar je bilo na njej in v njej na otmenost. kak šno včasih pripisuje reklama v listih in revijah filmskim zvezdam
Presenetil me je njen okus in njeno znanje ter poučenost o vseh kulturnih problemih Evrope. Pozneje sem izvede!, da je študirala na pariški univerzi in je doktorica filozofije
Odločil sem se odkriti Hollvvvood ln odkril sem ga ter sem ga op sal tako. knk->r sem ga videl. Danes vem. da je Hcllywi od mesto, kjer doživi resničen umetnik svoje največje ponižanje Hollvvvood je izmišlen kraj, vsaj tak, kakršnega so ga mnogi opisali v reklamne namene HoUywood je malik, ki ga milijoni obožujejo, ker ne vedo, kakšen je v resn ci To kraljestvo filma je narejeno iz prividov in senc v katere verujejo milijoni, ki čitajo reklamne članke o njem in gledajo ameriške filme.
Moda na patavanju
Pariz izvaža svoja najlepša đek'.eta. T\> ni nobena šala. temveč resnica. Toda ljubitelji detektivskih ln podobnih romanov o trgov ni z dekleti, bodo razočarani. Ne gre za nič takšnega temveč za popolnoma resno in trgovsko zadevo.
Devet največjih pariških modnih trgovin je organiziralo v Bruslju predvajanje svojih najnovejših kreacij in ker je šlo za prest ž vsake tvrdke posebe, je vsaka določila tudi svojo naj^pšo manekenko, da jo zastopa v belgijski prestolnici. Tako se je odpeljalo devet čudovito loprh deklet z brzim vlakom v Bruselj, spremlja in čuva jih pa starejši gospod ki se je v bruse1 j-skem hotelu za p sal kot poslovni potnik in poveljnik manekenove.
MALI OGLASI
deseda 50 par. davek posebej Preklici, izjave oeseda Din 1.—>
davek posebej.
Ca pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit) znamko. — fopustov      male oglase oe priznamo.
RA7nO
tie&eUi! oii paj.   la veh ooset>«^ Najmanjši tneseK Efc - Din
CONTINENTAL
na ugodne mesečne obroke.
Ivsn Legat
Ljubljana,   Prešernova 44 Maribor, Vetrmjska 30
MALI OGLASI
»Slov Naroda«
imajo
9 i g u r e o   a s p e n i
ZA VSAKO PKI1JRO
najboljša m najcenejša oblačila si nabavite pri
P R E S R E R
Sv. Petra cesta 14,
POUK
Seseda 50 pat, davek pose Dej Najmanjši icesek s.- Din
Strojepisni pouk
VeCerni tečaji oddelki oo %zt do  ^   m  oo do  9. ure
Pouk tudi po diktatu Vpisovanje dnevno, pričetek 15 januarja Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15 — Največja strojepisnical 2160
Beseda 50 pai  davek posebej Najmanjši ine*>ek Din
LES SI U
sakovrsten. <adi;ska tla. par-cete, turnir ie zagrne odpadke -rodaja Lavrenčic 4 Co., Ljub-iana  Vosn Jakova 16. 306
OREHOVA JEDRCA
oova sortiran cvetlični med m medico dobite najceneje v
MEDAKN1 Ljubljana, 2iduvska ui 6   1 L
PREMOČ
KOKS • DRVA
nndj
I. POGAČNIK
BOHORIČEV A 5 — TEL. 20-59 Postrežba brezhibna!
ras E JE
: ENO >■ VECBAiVNE
■JUGOGRAflKA
'SV.PETtoNASK73
IŠČEM ZAKUPCA
Smučarsko planinarska sekcija sarajevskega Oficirskega doma išče za svoj planinski dom na Jahorlni planini zakupnika z nastopom 1. februarja letos. Ponudbe naj se pošljejo do 25 januarja 1940. Pogoji se dobe pri tajniku sekcije v Oficirskem domu v Sarajevu. 325
LOKAL LA FKI/.KK4A
oddamo takoj v najem — informacije. Slograd, Vrtača 9.
316
KUPIM
Beseda 60 pai. .lavek po*eoej Naimam* znesek Din
BUKOVE HLODE
okrogle, brez grč od 40 cm debelosti in od 170 cm dolžine naprej kupim. Plačam pri prevzemu, event. pri dobavi večje množine tudi vnaprej. Kupim tudi lepe jelševe in javorjeve okrogle hlode. — Plausteiner Alojzij, Senovo, Rajhenburg.
324
Male oglase
za
»Slov. Narod«
sprejema uprava do a ure dopoldne
JE- C. Beotlev:
25
.Skok skoz! okno*
ROMAN
— Gospa, — je dejal Trent, skrbno izbirajoč besede, — nočem vam tega bolj otežkočiti, nego je potrebno. Moram pa storiti to težko, upam samo za naju dva. Morate se odločiti, da-li boste mogli v celoti odgovoriti na moja vprašanja. Dajem vam častno besedo, da vas bom spraševal samo toliko, da bom vedel, da-li naj gotove zelo važne podrobnosti o smrti vašega moža objavim ali zamolčim. podrobnosti, ki jih nihče m slutil. To kar sem odkril, bo za vas težko. Ce mi pa daste povod za domnevo, da je tako, bom tale rokopis — položil je na mizo debelo kuverto — pridržal in niti vrstica tega ne bo objavljena. To je na eni strani kratko poročilo mojemu glavnemu uredniku, na drugi strani pa dolgo, javnosti namenjeno poročilo. Lahko izjavite, da ne boste odgovorili na nobeno moie vprašanje. Ce storite to, je moja dolžnost, prepustiti volji mojega lista, ali bo rokopis porabil ali ne. Po mojem mnenju nimam pravice, da bi rokopis pridržal samo na temelju domneve, da obsega same domneve. Ce bom pa slišal iz vaših ust — in to lahko izvem samo od vas in od nikogar drugega. — da ima vse to smisel in podlago. — lahko storim kot gentleman in kot človek samo eno...  za hip je obmolknil. — kot človek, ki vam želi dobro. Ne izdam sledov niti poli-
ciji. Ali me razumete? — Vprašal jo je z odtenkom zaskrbljenosti v glasu, kajti njen obraz je prebledel, roke je krčevito stisnila in ramena so ji za drhtela.
— Razumem vas dobro, — je odgovorila tiho.
— Ne vem. kaj ste našli groznega ali kakšna možnost se vam odpira. Toda bilo je dobro, bilo je pošteno, da ste prišli k meni. Začnite, prosim.
— Ne morem, — je dejal Trent. — Tajna je tajna mojega lista, če že ni vaša. Ce se prepričam, da je vaša, boste lahko ta rokopis obdržali in ga uničili. Verjemite mi, — je dejal naenkrat prisrčno, — sovražim tako slepomišenje. Toda jaz nisem odkril tajne. To je najtežja ura v mojem življenju in delate mi jo še težjo, če ravnate z menoj kakor s psom. Prvo, kar bi vas hotel vprašati — napeti je moral vse sile, da se je vrnil k prejšnjemu hladnemu glasu,
— je tole: Ali je res, da ste pri svojem prvem zaslišanju izjavili, da nimate niti pojma, zakaj se je vaš mož tako izpremenil v odnosu do vas in zakaj je postal zadnje mesece nezaupljiv?
Gospa Mandersonova je dvignila obrvi, nien pogled je postal prodoren, naglo je vstala. Tudi Trent je planil pokonci in vzel rokopis z mize. Delal se je, kakor da smatra pogovor za končan. Toda ona je iztegnila roko in rdečica jo je zalila, ko je vprašala:
— Ali se zavedate, kaj vprašujete? Vprašujete me, da-li sem zmožna krive prisege.
— Da, — je dejal odločno, — in čez nekaj časa je pripomnil: Nisem tu zato, da bi pomagal vzdrževati iluzijo.
Stopila je k oknu in se zagledala v meglo. Ramena so ji drhtela. Slednjič je pa dejala, obrnjena proč:
— Zaupanje vzbujate v meni, čutim, da bodo stvari, o katerih bi ne hotela, da bi bile znane, pri vas dobro skrite. Gotovo imate važen povod za vaše vedenje, čeprav niti ne slutim, kakšen je. Domnevam samo, da bo policiji pomagano, če bom odkrito odgovorila na vaša vprašanja. Da boste razumeli resnico, morate vedeti, kaj je bilo pred mojo poroko. Mnogi ljudje vam povedo, da to ni bil srečen zakon. Bilo mi je šele dvajset let. Občudovala sem njegovo moč in hladnokrvnost, to je bil edini močni mož, ki sem ga poznala. Kmalu sem pa spoznala, da ima raje svoje trgovske posle nego mene in kmalu sem tudi spoznala, da sem sanjala o nečem nemogočem in da se v svojih čustvih niti prav spoznala nisem, ker me je bila omamila misel, da bom imela več denarja, nego ga imaio druge. Vseh teh pet let sem se zaničevala. Moževa čustva do mene — o njih morem komaj govoriti — no, mislil si je, da bom igrala v družbi veliko vlogo in da se bo niegov družabni ugled s tem še povečal. Tako si je bil zamislil to, to je bil del njegovega častihlepnega načrta.
Bilo je zanj veliko razočaranje, ko se ni zgodilo to, kar je pričakoval. Mislim, da je bil preveč prebrisan, da bi ne razumel, da je bil za moža, kakršen je bil on, dvajset let starejši od mene, z veliko odgovornostjo, ki je je bila polna vsaka ura njegovega življenja, da je bil tvegan zakon z dekletom, kakršna sem bila jaz, z menoj, ki sem ljubila samo glasbo in same nepraktične stvari.
Ko je izgovorila te besede, je govorila že svo-bodneje, besede so ji tekle lažje iz ust. Obrnila se je od okna zopet k Trentu in ga gledala zardela v obraz, žarečih oči in živahnih kretenj.
— Ljudje, — je nadaljevala, — oh, ljudje! Ali si morete misliti, kaj pomeni za človeka, živečega dotlej v svetu, v katerem se bori za ideale, govori o umetnosti in dela poskuse dati življenju smisel — kaj pomeni za takega človeka stopiti naenkrat v drugi svet, kjer je morda bogat, strašno bogat, da bi človek nekaj pomenii, kjer je denar edino merilo in edina misel, kjer so tisti, ki služijo milijone, tako zaposleni, da se lahko v svobodnih trenutkih posvete kvečjemu samo sportu? Kako sem sovražila sezono! In potem družbe, jadranje in vse drugo — povsod isto življenje, ista praznota, isti ljudje. Moj mož si tega ni mogel misliti. Njegovo življenje nI bilo prazno. V družbo ni rad zahajal. Kadar je pa šel, je bil tudi tam zaposlen s svojimi načrti. Nikoli ni niti slutil o mojih čustvih. Sicer mu jih pa tudi nikoli pokazala nisem. Čutila sem, da moram delati nekaj, da bi se izkazala vredno biti njegova žena, ki deli njegov položaj in bogastvo. In edino, kar sem mogla storiti, je bilo to, da sem vedno znova poskušala živeti po njegovih idejah. Storila sem, kar sem mogla, toda od leta do leta je bilo moje življenje težje. Tu pa tam sem si ukradla nekaj praznikov. Nekoč sem vzela na potovanje v Italijo s seboj svojo bivšo sošolko, ki bi ne bila mogla plačati stroškov. Bili sva srečni in živeli sva skromno, zadovoljno življenje.
Urejuj* Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno" Fran Jeran  // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani
rojstnega dne Nj. Vel. kraljice
Lep uspeli tradicionalnega sokolskega plesa
Maribor, 14. januarju
Mariborsko sokolstvo je kakor vsako leto tudi letos na tradicionalen način dostojanstveno počastilo rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije. IV. aokol3ki ples, prirejen v ta namen po meddruStvenem odboru vt mariborskih sokolskih društev, je privabil v SokolsKl dom množice sokolstva ter njemu naklonjenega občinstva, tako da lahko trdimo, da je bila to vsekakor ena izmed
najbolj obiskanih prireditev v tem letu. _
Obisk vseh prireditev, ki se prirejajo v mariborskem Sokolskem domu, nar.i dokazuje nepobitno dejstvo, da je postal Sokoltk. dom središče vseh nacionalnih in eUluih prireditev v Mariboru.
Udeležba na Letošnjem IV. sokolskem plesu je bila prav rekordna. Kakor vsako leto smo opazili tudi letos na prireditvi mnoge predstavnike vojašiah in civilnih oblasti ter zastopstva vseh mariborskih nacionalnih, kulturnih in gospodarskih združenj, da pri tem ne omenjamo zastopstev In Članstva mariborskih sokolskih organizacij, včlanjenih v marib. meddruštvenem odboru sokolskih druStev Prostrana dvorana je bila svečanosti primerno bogato okrašena, do-čnn sta pročelje krasili sliki Nj. Vel. kraljice Marije in njenega prvorojenca, našega prvega 6okolskega starešine Nj. Vel. kralja Petra II.
2e pred začetkom plesnega sporeda je nudila dvorana kaj pestro sliko toalet, oblek, slavnostnih uniform naših oficirjev, pomešanih s pestrimi in slikovitimi narodnimi nošami. IV. sokolski ples je tako po zunanjem blesku kakor tudi vsebinski pestrosti plesnih točk dosegel svoj višek Sokolski plesi se razlikujejo od ostalih sličnih prireditev po izbranem plesnem sporedu, v katerem so smiselno povezana razna jugoslovanska kola. ki dajejo prireditvi domače obeležie in nacionalni poudarek.
Letošnji IV. sokolski ples je otvorll s kril-pvsklm kolom kot zastopnik mestnega komandanta g. generala Goluho\»1ča komandant marib. vojnega okruga g. polkov-
nik Radovanovič z matično podna-čelnico s. Miro Ž i v i Č e v o. Njemu so se pridružili ostali zastopniki vojaških in civilnih oblasti ter sokolskih društev. V kolu smu opazili komandanta 32. art. polka g. polkovnika Kilerja s soprogo, nadalje komandanta šole za rez. ofic. g. podpolkovnika Gafičiča in ostali oficirski zbor ter zastopnika mestne občine direktorja g. Ro-doška, predsednika tuk. gremija trgovcev g. Oseta, zborn. svetnika g. Pinterja ter mnoge druge odličnike. Otvoritvenemu kolu so v določenih razdobjih sledili nadaljnji plesi, ki so razgibali množico in ji nudili prvovrsten užitek. Ves spored je ubrano in neutrudno odsviral mariborski jazz White Stare Ker se je te letošnje prireditve udeležilo izredno lepo število Sokolov in Sokolić, pripadnikov pravoslavne vere. je ob 12. napovedal predsednik meddr. odbora hr. prof Lojze Struna prihod novega leta naših pravoslavcev, ki jih je množica počastila z iskrenimi in bratskimi čestitkam! ob niihovem vstopu v novo leto.
Sokolski ples se iz leta v leto vedno bolj uveljavlja in pridobiva na privlačnosti. Zahvala za to enre aranzeriem. ki se tudi letos niso strašili ne truda in ne stroškov v želji, da nudijo sokolski množici animirano in dostojno um^rieno m>*no nrlr^dltev Sodeč no obisku letošnje prireditve, po razpoloženju množice in upoštevajoč plemenit namen, za katereea le bil nles aranžiran, saj gre Čisti dotVček zn zsradbo Sokolske-ea planinskega doma na Pohorju, ponavljamo nasr prvotno trditev da ie sokolski ote« 7p VfHV»«-»r nos^nl ff> tradle^nnalen 1r bi «ra prav p-otovo pooreSall. če M tz kate rihkoll vzrokov odpadel — Prireditev je letos nedvomno dosesrla ^voj namen v moralnem pmrledu in upamo dn tudi emotm •.'fekt nI tzostal Aranžeriem čestitamo k uspehu 2 želio da M -1h npflli tudi prihodnje tPto na delu za dobro, plemenito sokolsko stvar!
Tcrlšcs znarsivencga flela v Maribora
Na včerajšnjem obenem zboru Zgodovinskega druStva je bil izvoljen za predsednika prof. Franjo Baš
Maribor, 14. januarja V čitalnici Studijske knjižnice je bil dopoldne redni občni zbor Zgodovinskega dru-štva v Mariboru, ki je plodno torišče sistematskega znanstvenega dela  in zgodovinskih raziskovanj. Podpredsednik dr T o-minšek   se je v svojih otvoritvenih besedah spomnil  pokojnega  prelata  dr. Fr Kovačiča,  v čigar duhu se nadaljuje društveno delo. Tajnik prof. Franjo Baš je poročal o pripravah za zgodov. bir: rra-fijo ter izdaio urbariiev. navajal podrobne stvari iz velikega dela v pretekli poslovni dobi,   omenjal    odlično   urejeni društveni >časopis za zgodovino in narodopisje« in poročal tudi o lepo izpopolnjujočem se ba-novinskem arhivu. Blagajniško poročilo je pedal  upravnik g. Niko   Vrabl Promet je znašal  107.000 din,  podpore 40.300 din, dohodki 84.734 din. 2al se opaža v zadnjih letih obče upadanje članstva, saj je plačalo naročnino V preteklem letu jedva 137 članov, kar predstavlja komaj % članstva iz prejšnjih let  O društveni knjižnici, ki je sestaven dol Studijske knjižnice, je poročal   ravnatelj   J   G I a a e r.   Društvo je pridobilo nanovo 657 knilfc. številni darovalci so darovali dragocene knjige, med temi kniižniml mecen!  pa zavzema prvo mesto pok. prelat dr. F. Kovačič   Za nadzorni odbor je poročal g. dr Tvan J a n č 1 č. Po soglasnem sprejetju bistveno nespre-
menjenih pravil, ki so bila potrebna zarad ega. dc se orilagodijo stara pravila duh časa. so bile volitve Na predlog prot di A. Dolarja je bil izvoljen za predseu nika dosedanji marljivi tainik prot Fra njo Baš. k* mu ie predsedujoč* di J Tominšek s primernimi vzpodbudnim1 oesedaml izi očil predsedstvo zbora V od bor so bili izvoljeni dr Anton Dolar rav natelj Janko Glaser dr Josip Tominšek upravnik Niko Vrabl. mag Fran Minafik ravn Jakob Richter di Fran Sušnik prot Jože Košar prof Bosro Slupan prot J Se dlvy.  namestniki  pa  so  prof   S Buno. di
VI. Travner in di. Fran Skerl: Precrlednll* računov: dr Matko Heric. dr. Ivan Jančk in dr A Trstenjak
Občni zbor. ki so se tra v lepem Števil* udeležili mariborski zgodovinarji In kultm ni delavci, sta pozdravila dr A. Oster« kot škofov zastopnik, mestni obrtni refe renl dr S e n k n v i č  pa kot zastopnik me stne občine  G  dr  Toplak   je opozarjal na pojav staino Dadajočpea članstva kai je treba v bodoče na vsak način preprečiti.
želeti  ie.  da  bi  Zerodovinsko društvo s
polnim uspehom nadaljevalo poslanstvo, p katerim si Je pridobilo ugled in sloves ne samo med nami  ampak tudi v znanstveni! j krogih preko meja naše države.
Sm:;č2r5ka s! nfirl lica v Ribirci otvorlena9
Lep uspeh včerajšnjih tekem — Brezhibna organizacija
prireditev
Maribor. 14 januarja
Danes je bil v Ribnici na Pohorju prazni zimskega sporta. S svečano otvoritvijo nove smučarske skakalnice, ki jo je postavila naša ag lna mariborska zimsko-spo:tna pod.;veza z našim pohorskim poetom g. L. Zoizutom na čelu. 90 bile združene tudi številne smučarske tekme. Otvoritev skakalnice je bila popoldne, pozdravne besede je spregovoril podzvezin predsednik L. Zorzut. nakar je s primernim nagovorom blagoslovil novo skakalnico r baiški župnik g Vrhnjak. Kot zastopnik pokrovitelja podbana dr. Majcna je sp*e-govoril sreski načelnik za Maribor 'ev' breg dr. Šiška, ki Je proglasu skakalnico za otvorjeno.
V okviru danaJnj'h zimskosportnlh slovesnosti so bile tekme za pi venstvo mar podrveze v klas čni kombinaciji V smu-Skem teku na 15 km si je priboril prvenstvo Karel Fanedl (Maribor) v času 52 10 Prvo mesto v kombmaciji podrvesneira prvenstva je dosegel Karel Faned s 384 5. drugo pa Krajnčič s 330. Na podlagi skokov so bili rezultati v kombinaciji sledeči: Kari Fanedl 3S4.5 (Mar bor). Kram-čič (Žel.) 330   Sodeč (Marat.)  293.9. Sko-
*ir 288.2 f Maribor > Skoki- Vele (MM36 B Marguč (M) 135 Fanedl (M) 134 9, Juri** (SPD. Mrbi 134.5. Krajnčič (žel. I 132.4. ćop (SPD. Mrb) 130% Rekordn skoki: Marguč 23 m. Vele 22 5. Cop 215
Največ tekmovalcev je bilo iz Maribo-a 'e-oo pa so se prstavili tudi Ribo čani • Skočir). Današnjemu slavju so prisostvovali med drugim sreski načelnik za Ma ribor levi breg dr. fti.?ka kot zastopnik oo-'bana dr Majrna. polkovnik Kiler kot zastopn k marib mestneea poveljn;ka generala Ooluboviča mag. direktor RodoS>k kot zastopnik mar'b. mestne obline, dr Rere-oč pa kot predstavnik SPD in Tuj orometne zveze v Mariboru.
Organizacija prireditve je bila odlična za kar gre zasluga predvsem vo<23tvu ma riborske pouzvese s predsednikom L. Zor žutom na čelu Tehn. vo a je b 1 Purkeljc sodniki Voglai. Golubović ;u Aljančič, vodja skakalne tekme Bergant, z iravni^k^ službo sta vršila dr. Lutman in dr Seher.
Inserirajte v „S1. Narodu"!
' ^ SI
Umrl nam je naš nadvse dobri papa, tast, stari oče. svak in stric
gospod
JAKOB TRAUN
zasebnik
v 80. letu starosti.
Pogreb nepozabnega bo v torek ob S. url popoldne iz hifie žalosti. Vic-Glince, Tržaška cesta 54, na pokopališče na Viču.
Maša zadušnica bo v sredo, dne 17. t. m. ob 7. uri zjutraj v farm cerkvi na Viču.
LJUBLJANA-Vič, dne 15. Januarja 1*40.
SUNKA, RADO In VERA — otroci in ostalo sorodstvo.
Mariborske in okoliške novice
_ Mariborski pravoslavci so pričakovali leto-nji prehod v novo leto ne samo v Sokolskem domu. ki je bil nabito poln občinstva, ampak tudi v kavarn »Jadran*. Primeren program je ustvaril posrečeno razpoloženje za veder vstop v novo leto. Točno opolnoči so ugasnile v kavami žarnice, protojerej Simeon Ivosevič pi je s toplimi prisrčn mi besedami izrekel vsem navzočim pripadnikom pravoslavne veroizpovedi veeelo in srečno novo leto 1940.
* - Zborovanje čebelarjev, v ^laribor-skem dvoru 1e bil včeraj dopoldne redni obćni zbor marborske po.iružnice Čebelarskega drtiStva. Občni zbor ]e otvoril predsednik g. O črepinko, nakar so poročali tajnik Pušaver. blagajnik živko in Močnik ZS nadzorni odbor 12 ooročil je blo razora ti vne*o požrtvovalno društveno f>lo Pri VOiitvtftl le bila tzvol4«»na pretežno uVjaenanja •*prtr*» Nta dnevnem redu občnega zfooi te bilo tudi strokovno predavanje banmdnskega čebelarskega strokovnjaki Okorna Tudi včerajšnji občni zbor je pokazal povezanost nafllh čebelarjev v skupnfn etith.
_ povožfci. Na znanem kosašk^m ovinku je povozi: tuj avtomob'list 271etn?ga tkalca Mirka ž>'a Revež je obležal z zlomi ieno hrbtenico. Prer-eHab' «0 ga v sp^oSnO boTrjt*n;co Želo\fo stanje ie precej resno   Orožniki skušalo dognat- krivdo.
_ V   Lftidski   nnfverri   v   Ma^lbnrn bo
preiavni drevi ob 20 znsnl skladatelj prof. Anton Dobronlč iz Zagreba o vlogi slovenstva v glasbenem raz\*o.tu.
— Legitimacije nameščencev. Mestno ooglavarstvo raz^glPša: Oni. ki to na 00-o;sovalnem oddelku mestnega poglnvar-=;tva na Slomškovem trgu st S -larori^ name*renske legitimaciie (ne pos'ome) se pozivajo, naj jih najkasneje do 20 tm. :v:gneio.
— G1e<lai!}Sče je danes v ponedeljek za-
orto.
_ 50^  popust delavcem in name^čen-
eern v glodalicu. Uprava Narodnega gle-iališča v Mariboru je na osnovi ->ro$nk •eiav^ke zbornice v Lmbliani ookazala veliko razumevanie za nižle delavske ter na-meščenskp sloie *er nudi delavski zborni-•j ~v-*"»wne -bloke* kater h eena ridg/ovar-;a p-'bHžnn 50^ r>orn)ctu B,^ki se ''obuo ned uradnim* urami v kn-i:žn c- *er eskpo-^iturt de'avske zbo^-n ce So»Tna ulico 9-1 •^►o teh blok-n* so uT»r«»v*čen; samo de'av--1 m nam**<V»nel kl gn č.tnni kn^'^niee 'e-avske zborn ce v Mariboru ter člani <tro-•ovnih organizacij. k1 se Izl^až^jo z !egi-•imncijo.
— Iz da' čne uprave.    D3včna uprava Marhor  oko'ica   ra^trk'ša:   V   dopoTn'lo k rlož t vi  prijav za znižanje odnosno zvišanje stopnje doprinosa k fondu narodne obrambe  ki se trna nebivati v smislu čl 19 fin   znkena   za   1939-40   za  davčno leto 1940 se  -pozrriajo    avčni zavezanci še ni bledeče    PovTška   so oproščene   ?amo vidove, a ne tudi   vdovci   Davčni zavezane KI so ožrnjeni *li vdovci brez otrok, na b moralj  v smislu  predpisov p'ačati ^pecial-o   depr-nos  pr   cr-ihodnji   všji   stopn ;i Se :ega  povlfeko   po rr.konu  opiožčaio ako
dokažejo s prijavo, potrjeno od strani občine, da so se jim rodili otroci, da pa so že umrli. V to svrho morajo v p r* javi tečno navesti otrokove ime  n datum smrti.
Obrazec prijave za odmero specialnega prispevka za obrambni sklad se dobiva pn davčni upravi preti plačilu 50 par za kos. Ako kmetovalci poleg zemljarne od katastrskega čistega donosa do vključno tisoč dinarjev ne plačajo nobenega dragega neposiednega davki, niso dolžni vladati prijav za oJmero snecialnoga doprinosa za davčno leto 1940
— Pri iavu koles. Lastniki koles _n fija-kers*kjb vozov v Mariboru se pozivajo, da prijavijo za 1. 1940 svoja vozla v zukrn:-tom roku do 25 febr. pri predstojn štvu mestne policije Polec redne prijave takse se plača davščina za državni cestni sklad za kolesa 10 din, za fijakTrfske vozove 50 din. T skovine za prijavo »e dob;-jo na stražnici §L 1 ter se izpolnjen.1 oddajo v sebi št. 4.
—> Kriminal. Tukajšnja policija je zajela nevarnega /lomilea Rajka ftv glja. ki so ga prepeljali v tukajšnje sodn-* /apore.
— Prevneto n^vduSenje. TukajdnJI mali kasenski senat je obsodil 62letnega Josipa Markoča iz Prevalj na dva meseca strogega zapora, ker ie lani 10 septembra kazaJ v neki prevaljski gostilni prevneto navduAt-nje za tuje stvari.
— Grofu Zabeu je zer«*rela poletna vila. Grof Zabeo ima svojo poletno h šo nad Sv. Lovrencem na Pohorju. V noči na soboto je ob 4. zjutraj pričela goreti Požai so opazili daleč naokoli, tudi iz Sv. Lovrenca odkoder so prih teli ftentlovrenšJd gas ici in pričeu z gašenjem. Poletna vila je do taj p</gorele. Grof Zabeo in drugi, ki so Dih v tr^oiem spanju, so se v zadnjem hipu reš Ji i2 goreče hiše. Gasilcem sc je posrečilo ca so 2 marljiv m gašenjem preprečili, da ni >rešei ogenj na sosedne objekte, škoda ki je nastala zaradi ognja, še ni točno oceijena Ogenj je nastaJ žara oj teea ker je bila peč preveč zakurjena, pa se je zaradi tega vnelo tramovje. Požar je povzročU pri ljudeh precejšnje razburjenje, saj ie bJa nevarnost, da bodo poslali speči žrtev ognja, kar se pa k srcei ni £§rodiJo.
— Mariborsko \ reme. Vremenska napoved pravi dx bo pretežno jasno in mrzlo vreme Včeraj ]e znašala najvišja temperatura — -7. davi pa —15.5.
Izredni občni zbor čitalnice v Kranju
Kranj, 14. januarja
V petek zvečer je bil v posvetovalnici Nar doma izredni občni zbor najstarejšega kulturnega društva v Kranju.
Zborovanje je vodil poslovodoči predsednik g Tcporiš ki je obrazložil vzroke izrednega sklicanja obč. zbora in končal svoje poročilo z že»jc po ureditvi razmtir v društvu in normalnem delu. V istem smislu je govoril tudi tajnik £. Blaznik. ki je po-
dal tudi pregled dosedanjega dela odbora. Sle Uli sta blagajniško g. Ažmana In poročilo g. Horvata o knjižnici, ki je ena največjih v naših podeželskih mestih, ki pa ji bo treba kljub temu posvetiti več pozornosti.
Po odobritvi poročil in razrešnice. so bile volitve novega odbora. Predlagana je bila le ena lista, za katero se je izi ekla večina navzočega članstva. V novem odboru so z eno samo izjemo same nove moči po večini mlajši ljudjč. Za predsednika je bil izvoljen g. Božo Plahuta, ostali odbor še bo konstituiral na prvi seji. V odbor so bili izvoljeni gg. ing. Gr^orlnčič. Slavec, Bel toncelj, Blaznik. Vajt. Prah Vlado, fttuhec. Valenčič Mitja, Adamič Zvonko. Laslč, Reš Nace. \Vendlmg Ivo. Mayr Rici. Reš Maks dr. Demšar, Hlebš. Berjak Fime. Alj u:~ii in Maitelanc.
Novi predsednik g. Plahuta je po zahvali za izvolitev pripomnil, da se dobro zh\ i-uY vseh težkoč in da bo bodoči odber posvetil posebno pažnjo finančnemu stanju. Izrazil je upanje* da bo članstvo priskočilo odboru na pomor z nesebičnim delom.
Iz Gor ife Radgone
Decembrsko prerokovanje starih ljudi o hudi letošnji zimi se uresiučujc. Kakor takrat je tucii letos zamrznila obmejna reka Muia v noči od petka na soboto 13 januarja. Velike ledene plošče so se zajezile in močna bela plast jo pokrila reko tako, da je možen prehod :ueje po ledu. V soboto smo zabeležili 21 stopenj pod ničlo, kar ni bil doslej slučaj od leta 1929 naprej.
Karambol Zilavcc — Slogovič pred sodiščem. V soboto. IZi ianuarla ie bila na licu mesta pri črešnjev?k: opekarni v Gor-nj: RAdgrmi glavna kazenska razprava o znanem karambolu industrijca Mirka Zilav-ca t motornim voznikom Ivanom Slogovi-Čem. Ko se je lani vozil tuk. industriiec g Zilavec s svojim osebnim avtom po banovinski cesti prot. Haricncem mu ie pri od-cepivi ceste v Maribor privozll pri firefi-njevskl opekarni nasproti z motornim kolesom trgovčev sin Ivan Slosovlč iz Sp. Ivani-cev, kar ie inelo zn posledico karambol, iz katerega 1e odnesel Slogov:č poškodbe na obrazu in gornjem delu telesa Motor se je popolnoma razbil, poškodovan pa ie bil tudi avto g Mirka 2ilavca Po lokalnem ogledu in zaslišanju izvedenca ie Sledila oprostilna razsodba za g. Zilavco tet pogojna obsodba 3 Sloeoviča dočun sta bila oba oško I :ica s svuiimi odškodn n-skimi zahtevki zavrnjena na pot civilne pravde.
Himen. Poročila sta se gdč Adela Ber-Rinčeva in s Nikola Cvetkovič. orožnišk: podnarednik iz Gornje Radgone. Bilo srečno!
Sokolsko društvo ie na svoji zadnji seji sklenilo prirediti tudi letos veliko zabavo na pustno soboto 3 februarja v vseh pro-storih restavracije E Hibierja Razen teg« je društvo najelo sebo arh inž Fekonje na Spodnjem £risu. ^ čimer bo 1 mouočena tudi v zimski dobi telovadba Telovadba in sestanki bodo cn enkrat na teden.
	
	
•iS-.	
	
t.	
v	
>"* ti.	
	
ar    . -m	
	
	1
	
p	
C- « rS- '	
iS?	
1 f t *	
Brez posebnega obvestila
NENADOMA NAS JE ZAPUSTIL NAŠ NADVSE LJUBLJENI SOPROO. BRAT, ZET, SVAK IN STRIC, GOSPOD
JULES LONČAR
POGREB DRAGEGA POKOJNIKA BO V TOREK. DNE 16. JANUARJA 1940 OB 2.  URI  POPOLDNE IZ HIŠE ŽALOSTI, POLJANSKA  CESTA  n. NA
POKOPALIŠČE K SV. KRI2U.
LJUBLJANA, 15. JANUARJA 1940.
ŽALUJOČA SOPROGA ADELA IN RODBINE: LONČAR, JERMAN IN ORA2EM
Mestni potrebni zavod Obema LJubljana
Vsem svoim ceni. odjemalcem spor j»;amo tužno vest, da ie nenadoma preminul nai družabnik g o spod
JULIJ LONČAR
Blagega pokojnika, ki smo ga izgub It v sredi njegovega neumornega dela, ohranimo v trajnem lastnem spe minu.
V LublianU dne 15. lan. 1940.
Tvrdka
LONČAR - RAŠKA - STARŠ.
Presenečenja in razočaranja v Hollywoodu
Ka] je doživel v filmskem mestu obiskovalec, ki si |e ustvaril sliko
o Hollvvvoodu po reklamnih člankih
Obisk v ateljsj'Ji
Kdor ima Še kakšne iluzije o filmskem me^tu Hoiiywoodu. j h bo izgubil, ko cre-čita sledeče poročilo Fran/:oza Henrvja Malherbeja o bivanju v ame.i„kem f.lm-skem kraljestvu
Ob koncu februarja tega leta piše Mal-herbe sem prebil 10 dn v mestu Los An-geles. Vozil sem se tri dni ob mehiški meji. prekoračil puščavske ravnine Texa-sa. raztrgane gorske vrhove Cclorada. rdeče in srebrnkaste peščene ravnine Nove Mehike BI zu Palmspringsa sem zavohal milo ozračje Kalifornije Nn pob očuh gorovja, katerega vrhovi so b li p k-iti s snegom, se razprostirajo tisoč hektarjev vinogradov in oranžnih plantaž
Vlak me ie pripeljal v Los An«el«s do kitajske četit;. ker sem ^st^pl Na kolodvoru me ie spreiel priia sij Ridd e. ki mi je takoj pokazal v daljavi ze^nkas' grič katerega ie Doplatilo zahajajoče so-nce.
— Hol ly wood!
Tud; brez te~a noia«:'-»i73 b' ver»el trk-" kje je Hollvwood kait; na iržn^m r0b č-ju gr ča sem č tal napis z oriaškimi črkami »H~l!ywood«
— Da. je rek?l p-of R čHte t*» črke so 15 m v's-ke Jutri si bova ogledala takoi zjutraj HoHvvvood
Odkritje filmskega mesta
Ob misli, da bom kmalu posvečen v tajnosti Hollywocda. sem občutil nenavadno prijetno cmotico Staro in mlado po vsem svetu, kjer igrajo ameriške filme, sanja o tem mestu, o tej prestolnici vseh zabav in vsesa razkešja. o tem kr žpMju iz Tisoč n ene noči, kjer se dosega slava h/tro in lahko, kjer je mogoče postati srečen in bogat v naglici.
Naslednje jutro sem preis>al Hollywood in bil sem razočaran. Ulice so bile skoraj zapuščene, maloštevilne trgovine skoraj prazne. V Kitajskem gledališču, kjer Dred-vajajo vse premiere, očitno že več dni ni bilo nobene pr-edstave. Mračen dol čas je težil filmsko metropolo, ki jo spomnila na zapuščeno iz mode prišlo zdraviLšče ali let — šče.
l—j se je zgodilo? sem se vprašal S*o-pil sem v prvo trgovino in zahteval razglednice Bile so drage, v trgovini sem bil edini kupec Trgovec in njegova žena sta me pr jazno postregla Izbral s^m ra-g'ed-niee z vilami, v katerih stanuieio najbolj znani filmski igralci Začudil sem se. ko sem videl, da se te vile nahajajo izven Hollywcoda. Trgovec, ki ie potožil, da gre trgovina čedalje slab je. je tudi potožil glede vil f lmskih igralcev
— Zvezde in zvezdmki. ki so v modi, ne stanujejo v Hollywoodu. temveč v Bever-ley Hills ali kje drugje Ateljeji več :h filmsk h družb tudi niso v Holvvvo'ođu temveč v okolici Los Angelesa Trije ali štirje nočni lokali, ki so v našem mestu, slabo uspevajo Holly\vood je mrtvo mesto. Sploh se vprašujem, ali ne obstoja Holly-wood samo v domišljiji množic, ki hodi v kino.
— Rek'ama ustvarja čudeže s svojim1" sugestijami!
— Tako je! Reklama je zgradila v domišljiji ljudi Hollywood, reklama, ki je bučna, vsiljiva, a spretna, premišljena in učinkovita ter stane vsako leto več sto milijonov dolarjev. Hollvvvoodski čudeži! Razvratne gostije in prekipevajoče življenje v Hollywcodu? Lepe hollywoodske ženske in njih pikantni ljubezenski škandali! Oh. dragi gospod, vse to je iznajdba reklame, komedija, bajka, laž, anekdota, katero svet sprejme za cisto resnico.
— Vendar je res. da predvajajo premiere v Kitajskem gledališču, mar ne?
— Da, pred nekaj meseci so organizirah" prvo tako filmsko prireditev s premi-ero. Prišle so vse zvezde v najbolj razkošnih toaletah, filmski direktorji so se razkazovali z njimi, režiserji so priredili dvorano kot v studiju za iilmanje.
— Glede režiserjev sem se zdajle spomnil, da sem videl na neki zgradbi svetlobno reklamo z imenom Maxa Reinhardta...
— Res je. Max Reinhardt stanuje v neki hiši v Hollvvvoodu. V tej hiši je ustanovil nekakšno igralsko šolo. Conservatoire. kakor pravite v Parizu. Na tej h ši svetlobna reklama z režiserjevim imenom Ta genijalni režiser v Holly\voodu ni uspel, po prvih režijah so d rektorji rekli, da ni uporaben za filmskega rež:serja. zato je prisiljen poučvati recitaci:o in podobno, čeprav mu skrivnosti angleškega jezika niso znane Max Reinhardt je naša največja privlačnost za tuie turiste in lahko rečem edina hollywocdska atrakcija za tujce trenutno.
— Morda govorite tako u Hollvvvoodu, ker vam trgovina ne gre?
— Nikakor ne. gospod, nič ni lažjega kot da se prepričate, da sem govoril resnico. Prepričali se boste kmalu, da je Hol-lywood fikcija, izmišljotina naše orjaške reklame.
Da bi popolnoma spoznal Holly~wood, sem se vrnil še večkrat v njegove i 1 ce. ogle dal sem s: vse njegove kot čke. oreffledal sem vse njegove lokale, toda vtisa razočaranja se nisem mogel otresti Nekakšna otežnost se je razprost rala nad me tom -n na obrazih maloštevilnih ljudi, ki sem jih srečal. V drug'h amer š'dh mestih je bilo vse živo živahno, tu so bile š:roke ceste skoraj prazne, ljudje molčeči, /aprti in zaspani Le sončni zahod katerega sem >pazoval z griča, me ie globoko gani. ko e je sonce pogrezalo v ocean in ob nastopu mraka pogled na Lo- An el^s ki •em ga vdel v rdečkasti svetlobni msgli ood seboj t"m daleč
Francoski konzul Viala je posredoval da sem si mogel oeledati fi msk? ateljeje družbe M^tro-r'o'dvvvn-Maver k: so kak;h 30 km oddaljeni cd Ho!lyw odi. Ogledal sem ci to mrd rn<- film napelje. k: ie obdano z vis k"m zidom ;n katerega čuvajo stra^n ki Cest° s~ tlakovane; v'd'š o?-rrn"Q i'retnn nrrj^ne s'av-
nrv
voz-
le iz 'ep^rke Uetavii sem njo z avtobusom d« na^li v v^kem ;z-med s* d iev družbe MGM k jih ie 32 Prisostvoval =-em CT,imRn'ii mve^a prrz ra Ta neko komediio PriVor se ie odigrava1 v švirarskem hotelu. Potnica se je prepirala ! blafain'ćarko v hotelu Ta Dr*zrr so p -novili tridesetkrat, medtpm ko sem aa opazoval Naposled sem zbegal Fi m~ka igralka Annabella do rodu Francozinja, je b la v opazovalni loži Zdela se mi je srečka in zadovoljna z usodo Flmckih igra k Dva ravnatelja dražbe sta me p^v-bla na zajutrek v zadružno rePtavrar:i") fi m-
*ke družbe To je nekakšna tovarniška vantina. v kateri vržejo po amerikansko vase nekaj ied: igralci, oreraterii. statisti. Zvezdnic :n zvezdn;kov n;com op^il med Tosti. tem postrežejo z jedjo v niih sar-'erob^h Zaman sem iskal tndi lepotice, o :atenh vedo reoo^teH? toliko povedati. ,;:ariar pišejo o Hoily-.voodu.
Enake vtise sem imel v ate^eiih d-n"b3 ■ox. kier sem b'l erost dru<*o jutro V enem izmed številnih stud jev cem ooazoval snimanje prizora iz kcmed\je. ki ni b la nič manj banalna kot ona v ateli=jih dr žbe MGM Anita Louise ie igrala Spr^la nas ie pozneje z vso dra^estjo in nam povedala, da je njena mati iz S^ra^bourga
Opazil sem. da so elektrikarji in f-lmski *ehn;ki zelo doZTK»$H z na^rej^n^mi režiserji in direktorji. N°ki isra^' mi ie po-jacnil. da je tu t^ko v napadi ker se ne ve. kateri izmed podrejenih bo jutri na d;--ektorskem m^tu Nedavno so zerpH^i marmornato pa^a^o za upravo dru?be MGM Pokazali so mi vilo. v knteri prebiva Srrriev Temule pod nadzorstvom dveh policajev, in šotor, v kpt°rem prebivajo štirje v filnvh nastonaj-ci I"i;jan-ci, ki se niso marali naseliti v hotelih.
Tujsi se tc~ko učcmačlfo
V zadnjih pet'h letih se ie francoski film uveljavil v vsem svetu in vsi so priznali njegove kvalitete. Večino velikih francoskih filmov je tudi Amerika z zad volj-stvom sprejela, francosk imperij pa je med glavnimi konzumenti ameriškega filma. Zaradi tega je čudno, da je v ameriški filmski industriji tako malo fra^cosk'h strokovnjakov in tudi malo filmskih gral-cev. V kalifornijske ateljeje so Američani povabili v zadnjem času dva p:sa'elja scenarijev Devala in Nina. igralca Charle^a Boyerja in Jacquesa Theryja ter igralki Annabello in Danielle Dareux.
Ko sem pobaral enega izmed šefov velike filmske družbe, zakaj ne posveča Amerika več pozornosti francoskim strokovnjakom v filmu in filmskim umetnikom je šef odgovoril:
— Tujci se zelo težko udomačijo v naših ateljejih. Francozi nočejo sprejeti na-š h nazorov in neprestano knt:z;rajo. Ako potrebujemo francoske specialiste iih pa pokličemo v Amer:ko Tako smo poklicali francoskega polkovnika Gerarda za pomor pri režiji le?icnarske?a filma.
— Koliko ljudi je zaposlenih v vaših ateljejih?
— Okoli 7000.
— Ali se vam ne zdi čudno, da sta med temi zaposlena samo dva Francoza?
— To ni naša krivda, tudi naši zakoni o emigraciji so strogi in naše družbe morajo predvsem zaposlovati domače ljudi
— Mislim, da sami seb: Škodujete ko zamet ujete sodelovanje franco-kih filmskih ljudi Ce bi združili vašo odlično tehniko s francoskim oku^m. znanjem in iznajdljivostjo, bi bili brez konkurence po vsem svetu v slehernem poe^edu Ali se vam ne zd; škoda in ponižujoče, da se vsak dm sedem tisoč ljudi muči s filmi, ki so skoraj vsi tako otročji in prifrknieni kot Usti, katere sem si prav kar ogledal?
— Ali ste čudni, vi Francozi! Naši delničarji imajo zaradi tega dobiček in naš h sedem tisoč delavcev zar. d tega lahko plačujemo, ker gledajo naše filme farmer-ji in mali ljudje, torej množica, ki je v več ni v Ameriki Naša filmska industrija je tretja po vrsti, pred njo sta sam^ avtomobilska in konzervna industrija Naši filmi so narejeni po okusu naše množice in zaradi tega gleda vsak teden nad en milijon naših ljudi naše filme v kinematograf h. Mi ne delamo za elito niti za intelektualce. Naše družbe so investirale ogromne vsote v ateljeje, ki morajo dona-šati dobček in zaradi teaa morajo dobavljati blago, ki je sprejemljivo in zahtevano od večine
— Ali vam gre res samo za deb ček?
— Ne dvomite o tem!
— Zaloct"o je to teda okus se snre-"•'nia in ljudje se bodo takih f lmov naveličali.
— Naši laborator'ji- v katerih t°hn:kih delajo nove i-" me in zboljšujejo materijal, to nam z?dT^"a
— Z^oH tehT^en napredek ne zadnšča. Treha ie tudi obnavljati sižeje :n elasbo. za ka** so p^tr°bn; izobraženi, kultivirani talent-'ram um?tn;ki
— Po7namo težnje te vrste, tod^ na vratih naš;h studi iev bi mo^a1 bit: r>anis "Umetnkom je vstop prepovedan«. Umetniki so n^»s že mnoffo stali.
— Dob:;rke oa le prinašajo!
— Ce iih ^h'čamn pr:našaio!
— Amer'ški f;lmi. ki so :meli svetovan uspeh so bili narejeni po svetovno priznanih romanah in oo^rah ;n resnični umetn'ki, ki ste j h odrinili, so pripomogli k uspehu.
— Mi bomo ostali narf svojem stM'šču. Za nas so donosni tisti filmi v katerih nastopajo rb:č-iin: tip*" na katere je naša publika že več let navaiena
Zvezde ce svetijo podnevi
Dva dni przneje me je tajn ca Jacqu*^5a Devala odpeljala iz Holiyv.-o~da v Bever-ley Hills. Deval in njegeva draže tna žena sta me postregla t. izvrstnim kosilom
Deval je imel pogum, da je zapustil Pariz in se lotil v Ameriki težke na oge: propagande francoske dramatike. Neka velika filmska družba tja je angažirala kot pisatelja scenar jev za dobo petih let. Piše dialoge v angleškem jeziku Opazil sem, da se je uklonil ameriškemu okusu Povedal sem. kako sva se pogovorila z direktorjem čigar odgovore gorej omenjam.
— Vidite, vaše prizade\ an.je je nesmiselno, ker hočete trgovcu s paradižniki prodati orhideje. Ponudite mu paradižnike vendar! Kupili bodo vaše paradižnike, kupcev za orhideje je mnogo manj kot kupcev paradižnikov.
— Ali se ni bati, da bi se klijentela pre-objedla paradižnikov in jih zagnala prodajalcu pred nos?
— To se utegne zgoditi kdaj cozneie. Za zdaj pa je gotovo, da si večina želi samo paradižnikov. Treba je poslu ž ti z jedjo, ki jo ljubijo Tu kakor drugod gredo posli s sadjem in zelenjavo bolje kot posli z rožami
Po vsem tem smo se pogovarjali samo še o glasbi Deval ima gramofonski aparat, v katerega se vloži lahko do dvajset gramofonsk h plošč. Tako je s pomočjo tega aparata mogoče poslušati brez preVi-nitve cele simfonije. Sedeli smo v « n'h stolih in poslušali vsega Gluck . v »Orfeja«.
Več večerov sem prebil z Ninom, ki je najboljši naš libretist za operete. Tudi Nino bo moral ostati v Ameriki polnih pet let na veliko žalost naših skladateljev lahke glasbe.
Nekajkrat se nam je pridružil učeni in
veliki muzik Edsar Vares ki še ni dovoljno priznan Duhovitost librersta Nina in komponista Varesa mi je bila v veliko tolažbo spričo vseh razočaranj, ki sem jih doživel v Hollywoodu.
Neko nedeljo me je povabila n°ka Američanka v ugledni Country Club. nakar sem bil povabljen na polo tekme med moštvom Kalifornije in moštvom Anglije.
Na teh tekmah sem imel priliko v d^ti =koraj vse filmske zve/de iz Hollywooda
Naposled sem rh videl, ko so se upa'e priti na sence Predvsem sem ugotovil, da se ne razlikujejo od ostalih elegantnih obiskovalk na tekmah. Niti do vedenju niti po govoru in oblekah se niso razlikovale od drugih Tenck Ugctovil sem. da no'oc,n3 od filmskih zvezd ni govorila o g!odil"šču ali o filmu Vse so se mi zdele utrujene, to pa je bilo tudi edino, s Čimer -o sp razlikovale od drugih žensk v ložah. Publika
se n; zjTiopilp 7~'.ve Zvezde ne svetijo podnevi . ..
Pozornost vseh tisočev navzočih je bila obrnjena na teren, kjer je potekala tekma, ki se je končala dramatično Kapitan Clark. Član kalifornijske ekipe, je padel s konja in je obležal na tleh Okoli njega so se gnetli zdravniki, novinarji in fotografi. Odpeljali so ga v bolnico, kjer je tri dni nato umrl.
Kakih 15 km od Los Ance'esa leži najbolj privlačen in najbolj si ko vit kraj te dežele- Pasadena. Tu sem bil gost neke bogate Američanke, ki ni filmska zv:vda in sploh nima nobene zveze z amer škim filmom, toda ta ženska me je spomnila do načinu življenja in po vsem. kar j? bilo na njej in v njej na otmenjst, kak šno včasih pripisuje reklama v listih in revijah filmskim zvezdam.
Presenetil me je njen okus in njeno znanje ter poučenost o vseh kulturnih problemih Evrope. Pozneje sem izvede1, da je študirala na pariški univerzi in je doktorica filozofije.
Odločil sem se odkriti Hol!yword m odkril sem ga ter sem ga op ?al tako. kk^r sem ga videl. Danes vem. da je Hrllvvv od mesto, kjer doživi resničen umetnik svoje največje ponižanje Holly\vcod je izmišlen kraj, vsaj tak, kakršnega so ga mnogi opisali v reklamne namene Ho,lywood je malik. ki ga milijoni obožujejo ker ne vedo, kakšen je v resnei To kraljestvo filma je narejeno iz prividov in senc v katere verujejo milijoni, ki čitaj i reklamne članke o njem in gledajo ameriške filme.
Moda na pot3vanju
Pariz Izvaža svoja najlepša dek'eta. To ni nobena šala. temveč resnica. Toda ljubitelji detektivskih In podobn'h romanov o trgov ni z dekleti, bodo razočarani. Ne gre za nič taksnega temveč za popolnoma resno in trgovsko zadevo.
Devet največjih pariških modnih trgovin je organiziralo v Bruslju predvajanje sac jih najnovejših kreacij in ker je šlo za prest ž vsake tvrdke posebe, je vsaka določila tudi svojo najtepšo manekenko, da jo zastopa v belgijski prestolmci Tako se je odpeljalo devet Čudovito lop 'h deklet z brzim vlakom v Bruselj, spremlja in Čuva jih pa starejši gospod ki se je v bruse'j-skem hotelu za p sal kot poslovni potnik in poveljnik manekenova.
Ali OGLASI
seseda 60 par, aavek posenei Preklici izjave oeseda Din 1.—,
davek pittsenej
Ca pismene odgovore giede mailh ogiasov je treba priložiti mamico. — fopustov       male ogiiuje ne priznamo.
POUK
Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8,— Din
Strojepisni pouk
Večerni tečaji oddelki oo do * U) oo **> 8 do 9. ure Pouk tudi po diktatu Vpisovanje dnevno, pričetek 15 januarja Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. — Največja strojepisnica! 2160
t&e&eda oO pai    javen t>ose:> NajniAiijsi «De&efc s Din
CONTSNEI IT AL
ua ugodne mesečne obroke.
Ivan Legat
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30
MALI OGLASI
»Slov Naroda«
imajo 5 i g u r e o aspeH;
ZA VSAKO PKIL.IKO
najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri
P R E S K E R
Sv. Petra cesta 14.
PRODAM
Seseda 50 par. davek posebej Najmanjši zne&ek 8.— Dtn
LES SLH
vsakovrsten, radijska tla. parkete, furnir ir. zagine odpadke prodaja LavreneiC & Co., Ljub-iana. Vošnjakova 16. 306
OREHOVA JEDRCA
nova. sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v
MKDAKM
Ljubljana, Ziduvska ul. 6   2. L
**PREMOC
KOKS • DRVA
nudi
I. POGAČNIK
BOHORIČEVA 5 — TEL. 20-5» Postrežba brezhibna!
ISĆEM ZAKITCA
Smučarsko planinarska sekcija sarajevskega Oficirskega doma išče za svoj planinski dom na Jahorini planini zakupnika z nastopom 1. februarja letos. Ponudbe naj se pošljejo do 25 januarja 1940. Pogoji se dobe pri tajniku sekcije v Oficirskem domu v Sarajevu. 325
LOKAL ZA rKlZLKJA
oddamo takoj v najem — informacije: Slograd,  Vrtača 9.
316
KUPIM
cšeseaa oO pa.*, daven poe>e-t>e> Naimanjft »nesek h- Dtn
BUKOVE HI.ODE
okrogle, brez grč od 40 cm debelosti in od 170 cm dolžine naprej kupim. Plačam pri prevzemu, event pri dobavi večje množine tudi vnaprej. Kupim tudi lepe jelševe in javorjeve okrogle hlode. — Plau.steincr Alojzij, Senovo, Rajhenburg.
324
Male o^t^se
za
»Slov. Narod«
•»prejema upruva do t#. tire dopoldne
Umrl nam je po hudem trpljenju v starosti 70 let viaš nadvse ljubljeni soprog, zlati očka, dedek, brat. ist, svak in stric, gospod
JOSIP KRIŽ
železniški uradnik v pokoju
Pogreb našega nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 15. t. m. ob uri popoldne iz hiše žalosti. Ipavčeva ul. 2 za topničarsko vojašnico, na pokopališče « Sv. Križu.
LJUBLJANA — PRAGA, dne 13 januarja 1940.
Globoko žalujoča soproga, otroci ter ostalo sorodstvo.
TL C. Bentlej:
25
.Skok skozi okno*
ROMAN
. — Gospa. — je dejal Trent, skrbno izbirajoč besede, — nočem vam tega bolj otežkočiti, nego je potrebno. Moram pa storiti to težko, upam samo za naju dva. Morate se odločiti, da-li boste mogli v celoti odgovoriti na moja vprašanja. Dajem vam častno besedo, da vas bom spraševal samo toliko, da bom vedel, da-li naj gotove zelo važne podrobnosti o smrti vašega moža objavim ali zamolčim, podrobnosti, ki jih nihče ni slutil. To kar sem odkril, bo za vas težko. Če mi pa daste povod za domnevo, da je tako. bom tale rokopis — položil je na mizo debelo kuverto — pridržal in niti vrstica tega ne bo objavljena. To je na eni strani kratko poročilo mojemu glavnemu uredniku, na drugi strani pa dolgo, javnosti namenjeno poročilo. Lahko izjavite, da ne boste odgovorili na nobeno moje vprašanje. Če storite to, je moja dolžnost, prepustiti volji mojega lista, ali bo rokopis porabil ali ne. Po mojem mnenju nimam pravice, da bi rokopis pridržal samo na temelju domneve, da obsega same domneve. Če bom pa slišal iz vaših ust — in to lahko izvem samo od vas in od nikogar drugega. — da ima vse to smisel in podlago. — lahko storim kot gentleman in kot človek samo eno...  za hip je obmolknil, — kot človek, ki vam želi dobro. Ne izdam sledov niti poli-
ciji. Ali me razumete? — Vprašal jo je z odtenkom zaskrbljenosti v glasu, kajti njen obraz je prebledel, roke je krčevite stisnila in ramena so ji za drhtela.
— Razumem vas dobro, — je odgovorila tiho.
— Ne vem, kaj ste našli groznega ali kakšna možnost se vam odpira. Toda bilo je dobro, bilo je pošteno, da ste prišli k meni. Začnite, prosim.
— Ne morem, — je dejal Trent. — Tajna je tajna mojega lista, če že ni vaša. Če se prepričam, da je vaša, boste lahko ta rokopis obdržali in ga uničili. Verjemite mi, — je dejal naenkrat prisrčno, — sovražim tako slepomišenje. Toda jaz nisem odkril tajne. To je najtežja ura v mojem življenju in delate mi jo še težjo, če ravnate z menoj kakor s psom. Prvo, kar bi vas hotel vprašati — napeti je moral vse sile, da se je vrnil k prejšnjemu hladnemu glasu,
— je tole: Ali je res, da ste pri svojem prvem zaslišanju izjavili, da nimate niti pojma, zakaj se je vaš mož tako izpremenil v odnosu do vas in zakaj je postal zadnje mesece nezaupljiv?
Gospa Mandersonova je dvignila obrvi, njen pogled je postal prodoren, naglo je vstala. Tudi Trent je planil pokonci in vzel rokopis z mize. Delal se je, kakor da smatra pogovor za končan. Toda ona je iztegnila roko in rdečica jo je zalila, ko je vprašala:
— Ali se zavedate, kaj vprašujete? Vprašujete me, da-li sem zmožna krive prisege.
— Da, — je dejal odločno, — in čez nekaj časa je pripomnil: Nisem tu zato, da bi pomagal vzdrževati iluzijo.
Stopila je k oknu in se zagledala v meglo. Ramena so ji drhtela. Slednjič je pa dejala, obrnjena proč:
— Zaupanje vzbujate v meni, čutim, da bodo stvari, o katerih bi ne hotela, da bi bile znane, pri vas dobro skrite. Gotovo imate važen povod za vaše vedenje, čeprav niti ne slutim, kakšen je. Domnevam samo, da bo policiji pomagano, če bom odkrito odgovorila na vaša vprašanja. Da boste razumeli resnico, morate vedeti, kaj je bilo pred mojo poroko. Mnogi ljudje vam povedo, da to ni bil srečen zakon. Bilo mi je šele dvajset let. Občudovala sem njegovo moč in hladnokrvnost, to je bil edini močni mož, ki sem ga poznala. Kmalu sem pa spoznala, da ima raje svoje trgovske posle nego mene in kmalu sem tudi spoznala, da sem saniala o nečem nemogočem in da se v svojih čustvih niti prav spoznala nisem, ker me je bila omamila misel, da bom imela več denarja, nesro ga imaio druge. Vseh teh pet let sem se zaničevala. Moževa čustva do mene — o njih morem komaj govoriti — no, mislil si je, da bom igrala v družbi veliko vlogo in da se bo njegov družabni ugled s tem še povečal. Tako si je bil zamislil to, to je bil del njegovega častihlepnega načrta.
Bilo je zanj veliko razočaranje, ko se ni zgodilo to, kar je pričakoval. Mislim, da je bil preveč prebrisan, da bi ne razumel, da je bil za moža, kakršen je bil on, dvajset let starejši od mene, z veliko odgovornostjo, ki je je bila polna vsaka ura njegovega življenja, da je bil tvegan zakon z dekletom, kakršna sem bila jaz, z menoj, ki sem ljubila samo glasbo in same nepraktične stvari.
Ko je izgovorila te besede, je govorila že svo-bodneje, besede so ji tekle lažje iz ust. Obrnila se je od okna zopet k Trentu in ga gledala zardela v obraz, žarečih oči in živahnih kretenj.
— Ljudje, — je nadaljevala, — oh, ljudje! Ali si morete misliti, kaj pomeni za človeka, živečega dotlej v svetu, v katerem se bori za ideale, govori o umetnosti in dela poskuse dati življenju smisel — kaj pomeni za takega človeka stopiti naenkrat v drugi svet, kjer je morda bogat, strašno bogat, da bi človek nekaj pomenil, kjer je denar edino merilo in edina misel, kjer so tisti, ki služijo milijone, tako zaposleni, da se lahko v svobodnih trenutkih posvete kvečjemu samo sportu? Kako sem sovražila sezono! In potem družbe, jadranje in vse drugo — povsod isto življenje, ista praznota, isti ljudje. Moj mož si tega ni mogel misliti. Njegovo življenje ni bilo prazno. V družbo ni rad zahajal. Kadar je pa šel, je bil tudi tam zaposlen s svojimi načrti. Nikoli ni niti slutil o mojih čustvih. Sicer mu jih pa tudi nikoli pokazala nisem. Čutila sem, da moram delati nekaj, da bi se izkazala vredno biti njegova žena, ki deli njegov položaj in bogastvo. In edino, kar sem mogla storiti, je bilo to, da sem vedno znova poskušala živeti po njegovih idejah. Storila sem, kar sem mogla, toda od leta do leta je bilo moje življenje težje. Tu pa tam sem si ukradla nekaj praznikov. Nekoč sem vzela na potovanje v Italijo s seboj svojo bivšo sošolko, ki bi ne bila mogla plačati stroškov. Bili sva srečni in živeli sva skromno, zadovoljno življenje.
Urejuje Josip Zupančič U Za »Narodno tiskarno" Fran Jeran  U Za upravo in inserarni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani