296. Številka.
Ljubljana, v četrtek 28. decembra 1899.
XXXII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemam za avatro-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 glđ., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t a je dežele toliko več, kolikor poštnina znaBa. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, ae ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne peti t-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniBtvo je na Kongresnem trgu St. 13. Opravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga Bt. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št 85.
Ministrstvo za uk in bogo-častje pa slovenski profesorji.
Dasi je odstopilo ministrstvo Clary, katero se je predstavilo kot neutralno, bi vendar radi izpregovorili še nekaj besed o njegovem razmerju do Slovanov in razjasnili jedno stran tega razmerja, namreč na polju šolstva, ker smo prepričani, da bo nastopno ministrstvo ravnalo po istih načelih, saj bo zopet uradniško, in uradniško ministrstvo nam Slovanom ne more biti pravično, ker je preveč navdahnjeno birokratskega duha. Znani so napori Slovencev na polju šolstva, povdarja se večkrat, koliko tisoč otrok je v Istri brez pouka v materinščini, koliko let se je v Gorici in v Trstu treba bilo bojevati za ljudske šole. Sedanja vlada nam je ravno tako nasprotna, kakor so bile vse poprejšnje. Naklonjenost vlade pa se razvidi tudi iz raznih drugih pojavov, ki se pogostoma razpravljajo po časnikih. Dasi imamo Slovenci, ali prav za prav slovenska vseučiliščna mladina dve podporni društvi, jedno na Dunaji in drugo v Gradci, nam Slovencem vendar nedostaja na vseh koncih akademično izobraženega naraščaja. Da si mladina izbere ta ali drugi stan, odvisno je poleg osebnih vzrokov tudi od resničnega ali namišljenaga ugodnega gmotnega napredka, ki se ga dotični k nadeja v tem ali drugem stanu. Mi Slovenci smo pač povprek prepričani, da na višje stopnje pride lože Nemec nego Slovenec, ker je višja birokracija naš najhujši nasprotnik. V zadnjih letih se je mnogo tožilo o nedostajanju učiteljskega osobja za srednje šole; ta nedostatek je v Avstriji sploh pripoznan in ga občutijo tudi druge narodnosti. .Deutsche Zeitung" je dne 1. novembra ob priliki povišanja nekaterih ravnateljev in profesorjev v višje činovne rede objavila zanimljiv sestavek z naslovom ! „Der Lehrermangel an unseren Mittel-schulen". Ta list omenja, da smo v tem pogledu dospeli zdaj na isto stališče, na
katerem smo bili 1849. 1. Učna uprava da se pre bt»vi s tem prašanjem, da pa noče ali ne more znati pravega vzroka temu žalostnemu pojavu. „Wohlwollen oder auch nur eine halbwegs humane Gesinnung gegen die .Lehrindividuen" war ihr seit jeher fremd." Da bi ministrstvo za uk in bogo-častje več slušateljev privabilo v modro-slovske fakultete, je odločilo, da pridejo profesorji — seveda „zaslužni" — po 10 letih v 8. in po 20 letih tudi v 7. činovni red, in je v zadnjih dveh mesecih v vsej Cislajtaniji pomaknilo prav mnogo ravnateljev, profesorjev, vadničnih učiteljev in učiteljic v višje razrede. Tistim, ki ne poznajo zakona o plači profesorjev, bodi povedano, da se povišajo pri tem odlikovanju samo službene doklade za 40—50—60 gld. na leto, ki se ne vštejejo v penzijo, da je torej gmotna korist prava „beračija", posebno pri tistih, ki so pri ali po 30 letu svojega službovanja. Senior vseh slovenskih profesorjev v službi je zdaj prof. Janez Majciger, ki je rojen 1829. 1., torej 70 let star. Guten Appetit, Herr Professor! V Slovencih so bili naprej pomaknjeni ti-le profesorji: Žakelj (definitivno nastavljen 1859) in Pleteršnik (1865) v Ljubljani, Majciger (1858) v Mariboru, Šantl (1872) in Plohel (1871) v Gorici, Krasna (1869) v Gradcu in dr. Primožič (1880) na Dunaju, ter profesorja na učiteljiščih Apih (1877) in Vil. Zupančič (1872) v Ljub-ljani. Zakonito število let, da bi mogli tudi biti povišani, imajo ti-le Slovenci: Stritar
(1875) na Dunaju, Brolih (1873) in Lav-tar (1873) v Mariboru, Sket (1878) in Scheinig (1877) v Celovcu, Kosi (1878) v Celji, Vodušek (1869), T. Zupan (1869), Borštner (1871), Wester (1871), Breznik (1874), K ar lin (1876), R u tar (1879), Leveč (1877) in Vode b (1872) v Ljubljani, Koprivšek (1874) v Novem mestu in Komljanec v Kočevju, Čebular (1872), Berbuč (1874), Ivančič (1877) v Gorici, G laser (1872) v Trstu, Hauptmann
(1876) v Gradcu. Povišanih je 9, prezrtih je 22. Povišani dr. Primožič na Danaju še
nima zakonitega števila let „Deutsche Zei-tung" mu očita .Unbedeutenheit" in smatra njegovo povišanje za koncesijo Slovencem. Trije ravnatelji, službujoči na Slovenskem, Peter Končnik v Celju in Henrik Gross in Schreiberv Gorici so prišli v šesti činovni red, dočim so prezrti vsi slovenski ravnatelji na Kranjskem: Senekovič (1874) Wiesthaler (1874) in D e t e 1 a (1876) ; prezrti so vsi ravnatelji učilišč, Fr. Hubad v Ljubljani, Schreiner v Mariboru in Križnic v Gorici, vsi s primernimi leti. Nemški list piše o teh povišanjih nemških profesorjih: „Das Schlimmste aber ist, dass verdiente Schulmanner, ja Leute vom wissenschaftlichen Ruf, die mit der Mehrzahl der Befordeten gleichen Dienstalters sind, einfach iibergangen \vurden, einzelne von ihnen vielleicht des-halb, weil sie sich gegen die Afterpaeda-gogik, auch Bureaupaedagogik genannt, ablehnend verhalten, obgleich sie sonst durch aus gewissenhafte Lehrer, und vor Allem ehrenwerthe Charaktere sind. Kurzum weder das Dienstalter noch das personliche Verdienst ist als Grundsatz bei der in Rede stehenden Beforderung durchgefiihrt0. Mislimo, da te besede še mnogo bolj veljajo o slovenskih profesorjih. Med Slovenci je povišanih devet profesorjev; med temi so trije profesorji, Majciger, Pleteršnik in Apih. Morda se razvidi, da mladi profesorji pisatelji niso po godu. Mi sodimo, da dijakom vsekako profesor pisatelj bolj imponira nego suhi profesor.
Zanimljivo je, kaj italijanski list „L' Istria" (v Poreču) z dne 9. decembra pravi o tem predmetu. Na prvi strani ima sestavek: „A proposito di certe promo-zioni", in omenja, da sta v vsej Istri od likovana samo dva, Tilgner z nemške gimnazije v Polju (1877) in Belušič iz Kopra. O prvem pravi, da je „tedesco", o drugem .slavo . . . . e della piu beli' acqua; prvi je porojen v Zadru in je izprašan iz italijanščine, latinščine in grščine; drugi je izprašan iz navtike in matematike za na v-
tične šole; mislimo da nima vsenčiliščnih studij in izpitov in učiteljuje na učiteljišča v Kopru. List pravi dalje, da imajo pod sedanjo vlado vselej prednost s b r a i t a -tori slavi =3 „slovanski širokoustneži. Posebno na Primorskem se vidi, kako prednost imajo tam Slovani, da si so v v večini! Na Dunaju je gotovo dosti odličnih profesorjev, ker službovanje na Dunaju smatrajo profesorji in vlada za odlikovanje in marsikateri se tam po pravici čuti zapostavljenega. V Hegelgasse na Dunaju je ženska pripravnica, na kateri služi med drugimi tudi Rosa Platter, ki je bila tudi povišana do dostojanstva „Oberst-lieutenanta"; na Dunaju pa služi tudi naš Josip Stritar in njega ni našla mini-sterialna, „gnada". 0 Stritarju je znano, da je visoko spoštovan od učiteljev-tovarišev in od dijakov.
Predno izrečemo svojo končno sodbo, navedimo še jeden stavek iz „Deutsche Zeitung"; in ta slove: „E3 geniigt dieses neueste Kabinetsstlick Osterreichischer Pro-tectionswirtschaft einfach angenagelt za haben und die ministerielle \Villkur, die einzelne verbaltnissmassig junge ProNisso-ren, \velche sich in keiner Beziehung her-vorgethan haben, auszeichnet, anderen ver-dienten altern Lehrern aber diese Auszeich-nung versagt,als eine Beleidigung des gesamm-ten Mittelschullehrstandes hinzustellen"
Ker sta se nemški in italijanski list pečala s to stvarjo, smo mi smatrali za svojo dolžnost nekoliko vrstic posvetiti temu predmetu. Naše mnenje na kratko je to. Tisti profesorji slovenske narodnosti, kateri si žele dve zvezdici na zlatem „kro-gelcutt, naj naprosijo Roso Platterico na Dunaju, da v prihodnjih počitnicah otvori „Fortbildungscurs fiir die 7. Rangsclasse" drugi profesorji pa naj odklonijo to dvomljivo odlikovanje.
V IJ uhlja -1. 28 decembra.
K položaju.
V „Reichswehrtt smo čitali izvajanja neimenovanega poljskega parlamentarca, ki
LISTEK.
Osveta.
Spisala Klara Miiller.
Zmagala si torej, Marijana.
Leto dnij sva bojevali vroč, blazen, brezglasen boj, s škripajočimi zobmi, oko v oko, prsi na prsih, tiho, strašno borbo, ki je izžela iz najinih src zadnjo žarečo kapljo krvi ter jo gnala po pokajočih žilah — in ti si ostala močnejša — in sedaj si zmagala.
Vse leto, Marijana!
Binkošti so danes, in na svetu naj bi bilo samo veselje. Toda z zaspanega neba pada brezglasno in v navpičnih stremenih dež, in vsi grmi španskega bezga se tope v solzah. Pojdi torej ter natrgaj šopek bezga in vtakni ga v benečansko čašo, katero sem ti podarila preteklo poletje, ko sva se začeli tikati — ali še veš, Marijana? — in postavi rosno kupo na njegovo pisalno mizo ....
Morda šine nasmehljaj preko njegovih potez, ko bode sesal v se vonj cvetočega bezga —.
Zmagala si, Marijana — in ti ne veš tega!
Kako se trese vse v tebi pred temi poletnimi dnevi / kateri pridejo! Kako se treseš pred menoj! Kajti v teh dneh bo o n
pri meni! In dane poznaš svoje zmage, da ne vidiš, kako sem se ti umaknila, da se moraš še danes tresti v strašnem naporu vseh svojih moči, dasi nimaš več nasprotnice, — temu se moram smejati, Marijana — in to naj bo moja osveta.
Kajti jaz sem osveteželjna — osvete-željna — oh!!
Solz ne poznam, in nad bezgovimi gr-movji tam zunaj se smejem. Jedenkrat v svojem življenju sem jokala: od besne sreče, jedenkrat — pred letom — v njegovem
objemu--in to srečo si ti poteptala v
nič!. . .
Marijana, kaj mu daš za srečo, katero si mu uničila?
Zlomila si ga popolnoma. Jaz pa začenjam zoper tebe grozno obtožbo. — Njegova žena, mati njegovega otroka si, radi katerega te ni ostavil. Ti skrbiš zanj, mu strežeš, ter posluškuješ njegovo najtišjo željo ... in posegaš s svojo brutalno roko v nežne strune njegove umetniške duše, brez usmiljenja, brez premisleka žrtvuješ svoji sebičnosti njegovo umetništvo, žrtvovala si svojemu ubogemu nečimernemu pohlepu mogočno, kraljevsko življenje. —
O ljubljenec moj, ubogi sladki moj ljubljenec, kaj je naredila iz tebe?!
Kralja sem ljubila. V gozdnem zatišju ob veselem binkoštnem časa si je postavil svoj prestol v mojem srca ... V prav-
ljične daljine me je nesel, v mramornate gradove, okrog katerih so se ovijale škrla-tastorudeče kobuljice, na rubinasto zvezdo Aldebaran, na demantno se lesketajoči Sirij.
— Bel labod in črn labod sta plula brezglasno tja po svetlikaj očem se jezeru .... In bezgov vonj je obdajal naša čela; za nami se je dvigala visoka, zavetje nudeča skala, pred nami se je spenjala kvišku velika pa-sijonka. — In ti si naslonil glavo na moje rame ter poljubil moje srce, katerega utripanje bodeš slušal s skrito lokavo radostjo še v večnem mraku svoje smrtne ure . . . In molče sva si pripovedovala vse, svoje gorje, vso najino srečo; brez besed sva govorila drug z drugim, in mej najinimi solzami se je svetlikal v vsej veličini sveti smeh. Tako sva pila sekundo večnosti, in potem sva korakala pokrepčana, posvečena in srečna v mrzlo ničevo življenje.
„In sedaj hočemo ustvarjati, Lilit
— o Bog, kako hočemo ustvarjati!"
Binkoštni dež šumi in — po preteku jednega leta doni zadušeno v moji duši tvoj radostni vzklik. Ubogi, sladki, kraljevi moj ljubljenec, kaj je naredila iz tebe!
Strašno te obtožujem, Marijana. Nikdar ni bil tvoja last, nikdar ga nisi razumela, in vender si držala v železnih vezeh njega, katerega bi bila naredila svoboda kraljem v kraljestva velikih duhov. Tvoja ničemernost ni mogla prenašati, da bi mu dala draga,
česar mu ti nisi mogla dati. Vedela si, da te ni nikdar ljubil, a bila si dovolj nesramna
— ko si čitala skrivoma moja pisma v njegovi pisalni miži — da si mu rekla v solzah in s hinavskim velikodušjem — o le ženska pozna žensko —: „Svoboden si, ostavljam te — toda v smrt grem, in otroka vzamem seboj;" — vedela si le predobro, da te on s svojo senzitivno dušo v svoji brezmejni dobroti s to grožnjo ne bo nikdar pustil iti —.
In ko se njegova duša vkljub vsemu temu ni mogla ločiti od mene, ki sem mu bila svoboda, ljubezen, tvorna moč in bodočnost, tedaj — o kako brez3tidno glu-maštvo! — tedaj si me pozvala v svojo hišo, Marijana, ter si mi ponudila čašo prijateljstva in domači „Ti" — in morala sem pri vsej ostudni komediji sodelovati radi njegove blažene slepote. In ko me je v svoji hiši pritisnil ljubeznipoln na srce, —
— tedaj — Marijana, ali še veš?!
Čaša, katero si imela v rokah, je za-žvenketala, in črepinje so se razdrobile. Zelenkasto bleda si stala poleg naju pri oknu in.... oh, Marijana, da sem te v prvem strahu prve sekunde potegnila nazaj z okna! V mojih možganih je zablisnila le jedna grozna misel, kako bode on to prenašal, on, Marijana! — sioerbi te bila mirna pustila skočiti, in smeje se bi otresla raz sebe vsak gibljaj vesti rad
iS
trdi, da je dospela avstrijska politika do točke, Iger ni več ishoda. Grofu Clarvju s« je misija docela ponesrečila in bržčas se ponesreči tudi Wittku „Božično ministrstvo" ima dve glavni nalogi: dognati s § 14. drž. potrebe in pripraviti novo definitivno koalicijsko vlado. Prva naloga ni teška, a tem težavnejša je druga. Ako se mu posreči, da dožene spravo med Nemci in Čehi ter zgradi novo veliko koalicijsko večino, postane Wit-tek  Bismarck  Avstrije.   V bodoče spravne konference vlada ne poseže aktivno. Vdeležili se jih bodo le zaupniki obeh narodov. Vendar pa bo usoda Wittkovega kabineta odvisna od uspeha teh konferenc, kajti brez sprave ni koalicije. Wittek je torej na praških dogodkih zelo interesiran in morda imajo oni prav, ki menijo: „Božično ministrstvo ne bo pustno". Spravne konference pa ne obljubljajo posebnega uspeha. Stališče Čehov je označeno s tem, da vztra jajo pri svoji zahtevi, naj se upelje iznova češki notranji uradni jezik. Napram kabinetu Wittka stoje Čehi docela objektivno. Proti temu kabinetu ne bodo stavili niti ministrske obtožnice, nego prepuste" to nemškim opozicijskim strankam, ki bodo v kon-sekvenci svojega prejšnjega postopanja to vsekakor morale storiti. Čehi se bodo vsedli za konferenčno mizo ter obravnavali, toda pozitivnega rezultata ne bo, kajti obe stranki morata vztrajati pri svojih zahtevah ter prav nič odnehati, sicer jih stero radikalci. Kaj se zgodi potem, ne ve nihče. Pripoveduje se, da ima \Vittek ta le načrt: Ako se sprava izjalovi, se češki uradni jezik uvede naredbenim potom. Hkratu se poloti \Vittek ustvarjenja nove večine. Združiti namerava Poljake in katoliško narodno stranko z nekaterimi levičarskimi strankami, z usta-vovernimi veleposestniki, s krščanskimi socialisti in nemškimi naprednjaki, eventualno tudi z nemško narodno stranko v novo koalicijo. Informator lista „Reichswehr" dvomi, da bi se Wittku posrečilo razbiti sedanjo avtonomistično večino, desnico, ki je zopet jedina.  Tudi Wittek bo izprevidel, da je kakor Clary preslab za to.   „Seveda" — piše omenjeni poljski parlamentarec — 8ne bo imela in ne more imeti desnica ničesar proti temu, če se ji pridružijo posamezne skupine levice, morda krščanski socialisti ali ustavoverni veleposestniki.  To se bo morda zgodilo brez upliva vlade. Nikar naj se pa ne misli, da je desnica zato prinašala tri leta vse možne žrtve, da je zato vedno zapostavljala svoje progratnatične interese, da bi se dala potem kakor bi bila brez volje po kakem provizoričnem ministru razbiti. Mi, stranke desnice, smo se zopet našli in zjedinili, in Čas dokaže, da je to jedinstvo v interesu države in narodov". Dr. Ludovik Schlesinger. Nemci na Češkem imajo smolo. Talentov neštejejo mnogo med seboj, a še ti jim mrjo.  Za konciliantnim, simpatičnim Schmevkalom je umrl sedaj njegov naslednik v vodstvu, dr. Schlesinger. Pokojnik je bil strasten Nemec in dosleden nasprotnik Čehov, katere bi bil rad potisnil na drugo
gove bodočnosti . . , Oh, da sem te potegnila nazaj z okna!! Kajti danes, Marijana, danes vem, da ne bi bila doli skočila. —
Od istega trenotka se je pričel najin boj. Boreč se s prsimi na prsih s teboj, sem videla preko tvoje rame, kako se mi je bližalo nekaj brezimnega, groznega. . . Videla sem, da je mož, katerega sem tako besno ljubila, krotek kralj miru, in nikak bojevit junak . . . mogel ni stopati preko mrtvecev, mogel ni niti ranjati radi svoje ljubezni, in zato je moral on, ki je bil moj boljši, moj mehkejši jaz, propasti radi tebe ... In jaz sem se borila proti tebi s hropečim dihom, z močmi obupanosti, bila sem kruti, neizprosni boj ženske z žensko. Čutila sem tvoje zobe v svojem mesu; in čim globlje so se zasajali, čim hujše so me boleli, tem bolj sem čutila, da je on, ki je bil moj drugi jaz, slabel v tvojem kačjem objemu, kako je tvoja ljubeznivost trla njegovo
dušo--oh, in moj kraljevski orel je
zganil svoje peruti, katere naj bi ga bile nesle k solncu, in dnevna tlaka mu je uničila telo in moč tvorjenja--in pisal je
za kruh, za ubogi, domači, vsakdanji kruh za ženo in otroka .. .
Marijana, pisal je naročene pesmi, za denar — semnje pesmi, Marijana!
— In vse to si ti gledala z odprtimi, trinmfirajočimi očmi, in bila si srečna in ponosna, da si ga le imela....
(Konec prih.)
mesto dežele. Vendar pa je bil sedaj pre-vladajočemu nemškemu radikalizmu le premalo odločen. Ako bi t,a ne vzela smrt, bržčas bi doletela i njega usoda Lipperta ter bi ss moral umakniti radikalnejšemu elementa. Dr. Schlesinger je skušal dognati spravo med Čehi in Nemci ter je smatral deželni zbor za jedino pravo mesto, kjer se more to zgoditi. Bil je izboren zgodovinar, ravnatelj realke* in dekliškega liceja v Pragi. Čehi obžalujejo njega smrt, kajti boj bode po Schlesingerjevi smrti na češkem še brez-obzirnejši.
Cesar Viljem se je udal. Cesar Viljem je iznenadil Berolinčane z lepim božičnim darom, potrdil je namreč drja. Kirschnerja višjim županom. Dr. Kirschner je bil izvoljen višjim županom 23. junija 1898., torej pred poldrugim letom, a cesar ga ni hotel potrditi. Vzrok tega je bila monumentalna ograja gomile v marčnih dneh padlih rodoljubov. Seveda je vladala radi tega med vlado, oziroma med dvorom in občinskim zastopom velika napetost, ki se je pokazala javno pri raznih prilikah. Ko pa so 23. t. m. v takozvani „Sieges-allee" odkrili spomenik izbornoga kneza Jurja Viljema, je cesar podal drju. Kirsch-nerju roko z besedami: »Gospod višji župan, čestitam Vam in mestu Berolinu!" Cesar Viljem se je torej udal, in Berolin-čani so priredili svojemu višjemu županu takoj ovacije. Še nedavno je cesarica z jako neprijaznimi besedami obsojala berolinski občinski zastop, češ, da se ondi vrše neumestne debate, in da je za zidanje novih cerkev premalo unet. Berolinski časopisi so takrat prav rezko prijemali vlado in dvor, a danes je cesar odnehal. Sprevidel je pač, da ima že itak med delavstvom dovelj sovražnikov, in da zato ni treba, da ga sovražijo še meščani. Gotovo je potrditev Kirschnerja za politični položaj v Berolinu velike važnosti.
Vojna v Južni Afriki.
Radi popolne nesposobnosti angleških generalov na bojiščih proti jun. Burom jim je londonsko vojno ministrstvo ukazalo, da se morajo vsi docela vzdržati ofenzive ter mirno počakati, da dospeta v Južno Afriko maršal Roberts in lord Kitschener. Roberts hoče združiti tedaj razdeljene divizije generalov Gatacre, French, Warren in Methuen ter iz severne Kaplandije z vso zedinjeno silo prodreti proti Bloemfontairu. Angleški poslanik v Carigradu je naprosil turškega sultana, naj dovoli, da bi se smele poslati egiptovske čete v Južno Afriko ter mu je obljubil denarno odškodnino. Sultan še ni odgovoril poslaniku. Med tem pa se širi ustaja v kapski koloniji bolj in bolj. Buri so poslali agitatorje na vse strani, ki navdušujejo Afrikanderje, naj se dvignejo ter otreso angleškega jarma. Ako bi se Afri-kanderji v Kaplandiji zedinili z Buri Trans-vaala in republike Oranje, bi mogli pognati Angleže iz Južne Afrike ter jo osvoboditi. Angleži imajo torej hude skrbi, zlasti še, ker se v Kanadi nekaj giblje. Fenierci v Severni Ameriki se pripravljajo, da vdero" v Kanado ter tako prisilijo ondotne Angleže, da obdrže vse tamošnje čete doma in jih ne pošljejo proti Burom. Pa tudi Rusi se nekam sumljivo sprehajajo v vzhodnji Aziji, zato tudi ondotne angleške čete ne smejo zapustiti svojih garnizij. Teško bo torej Angležem nabrati toliko novih čet (50.000 mož), kolikor so namerjali. Z bojišča ni nobenih novih važnih poročil, kar je naravno, ker je obrnjena sedaj vsa skrb Angležev, da se pomaknejo čim dlje nazaj od Burov, ki imajo naravnost neverjetno izborne topove. — Značilno za protestantovske Bure je njihovo sovraštvo do katoličanstva. Katoliški francoski list .Gaulois" poroča v svoji zadnji številki, da med Buri ne dobi nihče nobene javne službe, ako se ne izkaže, da je po veri protestant. Vsled pritiska raznih držav se je v zadnjem času v tem oziru vsaj nekoliko izboljšalo, toda Buri katolikom prej ko slej ne zaupajo nobene važne službe. Predsednik Kriiger, ki je jako pobožen in pošten mož, ima namreč trdno prepričanje, da je vsaka vera, tudi paganska boljša kakor katoliška.
Dopisi.
Z dežele, 26. decembra. (Pred svetim letom.) Gospod urednik! Prihodnje leto bo sveto leto, kakor smo izvedeli iz zadnjega, slabo stiliziranoga, a fino dekla-movanega pastirskega lista. Kakor pa nas
navdaja spričo množine obljubljenih odpustkov veliko veselje pred svetim letom, tako se menda vi žalostite, ter se ga bojite, kar je pa popolnoma naravno, saj se povsod govori, da nas prinesejo kranjski klerikalci v svetem leta .v žgalni dar".
Sedaj, ko so že potihnili razjarjeni glasovi razvnetih kaplančkov, ko se je že umirilo nervozno pretenje in vihtenje blagoslovljenih rok; sedaj, ko se je že posu šila slina, ki jim je letela preko neprevid nih usten pri pridodajanju gostobesednih predgovorov in epilogov povodom čitanja zadnjega pastirskega lista, sedaj, v tem kritičnem trenotku me je obsenčil hudobni duh s toliko silo, da mi je omračil razum in mi vlil v slabe kosti toliko pregrešnega poguma, da se vam še drznem pisati.
Vem, da je to neodpusten greh, prepričan sem, da med pisanjem teh vrstic vrezavajo moj monogramna Luciferjev rog, kar velja toliko, kakor kako „čezdajansko" pismo, ali jaz sem slaboten in se ne morem premagati.
O zadnjem, po vsebini in obliki najpopolnejšem pastirskem listu našega pre-vdarnega knezoškofa se mnogo in različno govori.
Nekateri se jeze nad vabilom za romanje v Rim in nikakor jim noče v glavo, da ga v tej stvari še ni zadostno poučilo ponesrečeno romanje v sv. deželo Hudob-nejši pa si pripovedujejo o neki tajni dis-penzi, ki se je baje izdala, in na podlagi katere bo mogoče starejšim župnikom biti deležnim vseh odpustkov, ako pošljejo mesto sebe le kuharico — v Rim.
Nekateri brezverski narodnjaki dokazujejo, da bi bilo moralo državno pravd-ništvo pravzaprav konfiscirati zadnji pastirski list. To svojo trditev podpirajo s tem, da njegova nezmotljivost sili svoje ovčice k bojkotu njemu neljubega časopisja, da pomirjuje strasti s tem, da nove vzbuja in da propagira ideje, kako bi se odpravili stroji in topovi. Seveda tako drzni niste niti vi, gospod urednik, da bi si upali kaj takega misliti.
Sveto leto je rodilo knezoškofu srečno misel, kako bi se zatrlo svobodomiselno časopisje. In iz ljubezni do Boga in v večjo čast njegovo je izrekel težko prokletstvo nad vašim listom, nad „Rodoljubom", „Ru-dečim praporom" in „Ljubljanskim Zvonom".
Ribniške tercijalke so uganile, da je prepovedani „ljubljanski zgun" bržčas kak luteranski zvon, ki ne bo smel poslej več zvoniti.
Mali gospod kaplan v Dobrepoljah pa je dejal baje, da kdor čita vaš list, gospod urednik, da ima slabejšo vero, nego njegov konj. To je sicer precejšnje razžaljenje ali najhujše pa le ni. Jaz- na pr. bi bil bolj razžaljen v slučaju, ko bi bil rekel gospod Žagar, da imam slabejšo vero nego on.
Proti koncu sv leta se bo rodil „Slovenski učitelj", na katerega se bodo morali vsi kaplani in župniki naročiti, to pa vem od tod, ker je prva številka tega prepotrebnega lističa že izšla v dobrepoljski petjotariji.
Po deželi klerikalci silno agitiraj o za mladinski list „Zvonček". Pravijo, da bo ta list prinašal zelo pikantne slike, te pa imajo naši klerikalni „možakarji8 radi.
V svetem letu nas gotovo ne bo več na dan, gospod urednik! Skoro da mi je hudo pri srcu, ko se poslavljam od vas in če bo le mogoče, bom vam življenje podaljšal, pa naj si tudi nakopljem peklensko kazen. Agitiral bom za vas in vse, ki ste prekleti. Prosim pa hkratu vse tiste, ki imajo tudi še kaj poguma, da store tudi tako. Nabirajmo naročnike za liste, ki so v knezoškofovi nemilosti, in z dobro voljo in malim trudom dosegli bomo, da bo presvetlega prokletstvo postalo za nas pravi blagoslov.
V tem oziru se učimo vstrajnosti in požrtvovalnosti od klerikalcev. Kaj vse ti store za svoje liste! Vsak župnik in kaplan je naročen na vse slovenske liste, ki so klerikalnega kalibra. In nihče ne toži, da mu je neljubo plačati tiste krajcarje, kijih žrtvuje v strankarske namene.
Gospod urednik! Kar se tiče kozla, ki ga je preobrnil knezoškof z zadnjem pastirskim listom, ko je hotel zadati vam smrten nlarec, bodite potolaženi Tako početje me spominja pravljice o škorpjonu, kateri se baje v jezi sam umori. S kon-sumnimi društvi so se kranjski klerikalci
prvič ugriznili v rep, knezoškof pa jih j e ugriznil v drugič; velikokrat se pa tako več ne bo treba. Zdravi! Kc.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 28 decembra.
— Osebne vesti. Poštnimi oficiali so imenovani pošni asistenti Edvard Po Is t, Josip Pol lan, Dragotin Jackl, Hipolit Ballisch, Gabrijel Lindtner, Fran Kališ ter, Vekoslav pl. F ur lan i in Dragotin Zottich za Trst; Dominik Leopufiček za Opatijo; Fran G a 1 a n t in Fran F a v -retto za Pulj; Josip Gruden, Vekoslav Gregorič in Vekoslav Czernich za Ljubljano; slednjič Benedikt Sauli, A i. Pelican in Ludovik Schwarz za Gorico. Tem povodom sta bila poštna azi-stenta Adolf Predolin in Euro Hreglich iz Pulja, oziroma Opatije v Trst premeščena.
— Zopet konfiskacija. Škofov pastirski list ni bil konfisciran, dasi se v njem naravnost pozivlje občinstvo na bojkotiranje škofu in njegovi gardi neljubih listov. Škof je popolnoma formalno napovedal bojkot. Postavil je svojo osebo celo nad državno pravdništvo. To konfiscira samo posamezne številke, škof pa se upa prepovedati tudi vse številke, ki šele v prihodnje izidejo, ne glede na to, če bodo obsegale kaj tacega, kar je njemu všeč ali ne. Škof je s svojim pastirskim listom storil kažnjivo dejanje v smislu § 302. kazenskega zakona in drž. pravdništvo bi bilo moralo vsaj njegov pastirski list konfiscirati. To občuti vsakdo. Vsakomur pravi to zdrava pamet, a zgodilo se to le ni. In vender bi se to bilo moralo zgoditi, zlasti še z ozirom na plenarno razsodbo najvišjega sodišča z dne 27. oktobra 1896 št. 12 384. V tej razsodbi je rečeno o neki tiskovini, ki je priporočala geslo „Svoji k svojim" in bila radi tega po § 302. kaz. zak. konfiscirana, da svarjenja, kupovati pri narodnih nasprotnikih, ni smatrati samo za sredstvo v konkurenčnem boju, „da dort die Bovkottirung der Parteigegner als Gebot der nationalen Interessen erkliirt, an den Patri-otismus des Empf;ingers appellirt und die-sem nicht undeutlich zu verstehen gegeben \verde, dass ihn ein Čemite uberwachtu. Če na mesto „national" postavimo besedo „re-ligionspolitiseh" in namesto „Patriotismus" besedo „Rechtgla,ubigkeit", vidimo, da; velja razsodba najvišjega sodišča do pičice za škofov pastir s k i list, zlasti ker je več kakor očitno, da bodo  popjo „nadzorovali" vsacega vernika. Da je storil škof s svojim pastirskim listom kažnjivo ščuvanja k sovražnosti v smislu § 302. kazenskega zakona, razvideti je posebno jasno iz definicije, ki jo obsega navedena  razsodba   najvišjega sodišča o pojmu „Klasse"; po tej definiciji velja ta pojem, ki ga ima § 302. kazenskega zakona v mislih, tudi za take skupine ljudi „die \vegen Uebereinstimmug in politisehen An-sichten, Interessen oder Z\vecken als ver-bunden und — von anderen Personenmehr-heiten unterscheidbar — eben deshalb als eine Gesammtheil betrachtet werden, das istdie politisehen Parteien. O tem ni nobenega dvoma, da je škofov pastirski list — da citiramo zopet razsodbo najvišjega sodišča — „geeignet, auf Seiten der Angegriffenen das Vertrauen in die Rechts-sicherheit zu erschiittern, vielleicht sogar in erkliirlicher Reaction zu Gegenangriffen zu fiihren, jedenfalls aber Erbitterung her-vorzurufen und in soleher Art die zwischen den Parteien bestehenden Gegensatze zu verseharfen" — in zato vprašamo: Zakaj ni  bil   konfisciran pastirski list?Ali stoji škof nad zakonom? Ali mar zanj ne velja določba § 302., ki pravi: »Kdor druge k sovražnostim .... spodbada ali zapeljati skuša . . . naj se ob-sojuje vhudzaporod3do 6 mesecev"? Škofov list ni bil konfisciran, pač pa naš list.   Odkar je škof pred nekaj tedni v spremstvu nuncija lazil okolu ministrov, od tedaj se naš list posebno pridno konfiscira.   To bi Jegliču seveda ugajalo, če bi on smel streljati kamor bi hotel, mi pa bi ne smeli streljati nazaj. Kar je bilo v včerajšnji številki konfiscirano, to so same znane stvari, deloma sodno dognane. V konfisciranem odstavku ni bilo prav ničesar, kar  bi se moglo smatrati kot ščuvanje proti duhovniškemu stanu.   Konstatirane so bile zgolj nekatere znane dogodbe, a vzlic tema smo bili
konfiscirani! Mi čisto nič ne dvomimo, da se imamo za to konfiskacijo zahvaliti deželnemu predsedništvu, in da je državno pravdništvo samo svoje ime posodilo, prav kakor tedaj, ko je višje sodišče razveljavilo konfiskacijo Članka „Pereat Škof". Nas je ta konfiskacija silno prese netila in odkrito povemo, da še nikdar nismo bili tako radovedni, kaj poreče c. kr. deželno sodišče kakor zdaj. Po našem prepričanju je popolnoma nemogoče, da bi sodišče potrdilo to konfiskacijo. A če bi se vender zgodilo, bomo storili vse dopustne korake, da spravimo stvar v javnost, in da se osvetli najnovejša praksa deželnega predsedništva.
— Trgovinska in obrtniška zbornica ima javno sejo v petek dne 29. decembra 1.1. ob 2. uri popoludne v magistratni dvorani. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3 Oddaja ustanov onemoglim obrtnikom in njih vdovam. 4. Poročilo o obrtnih pravicah gostilničarjev. 5. Poročilo o tržnem redu in sejmskih pristojbinah mestne občine Novo mesto. 6. Proračun za 1. 1900. 7. Poročilo o obrtnih pravicah ključavničarjev. 8. Poročilo zborničnega odposlanca h trgovinskemu kongresu v Filadelfiji o delovanji kongresa. 9. Volitev dveh zastopnikov v šolska odbora c. kr. obrtnih strokovnih šol. 10. Poročilo o pristojbinah imovinskih prenosov. 11. Poročilo o sestavi katastra onih obrtov in podjetij, pri katerih se v javnem prometu vrši merjenje in vaganje.
— Slovensko gledališče. Danes se igra prvikrat Shakespearjeva tragedija „Hamlet". Naslovna vloga je v rokah g. režiserja R. Inemanna. Gotovo je za naše gledališče velečastno, da je sprejelo v svoj repertoir to slavno, veliko žaloigro, ki se uprizarja le na prvih odrih. Slovensko občinstvo bo znalo ceniti napor slovenske intendance, ki podaja obiskovalcem gledališča najraznovrstnejši repertoir, oziraje se na vse sloje našega naroda. Žaloigra „Harniet" v prevodu Iv. Cankarja je izšla v Gabrščkovi „Salonski knjižnici", ki se dobi v L. .?chwentnerjevi knjigarni. — V včerajšnji naši notici o zadnji predstavi je pomotoma izostalo ime gospe Housove, ki je kakor pri drugi predstavi tudi v nedeljo nastopila kot izborna plesalka ter s svojim gracioznim, ljubkim plesom navdušila občinstvo do toli burne pohvale, da je morala ples ponoviti. Gospa Housova postane kot igralka, pevka in plesalka prav simpatična moč našega odra. — V soboto, 30. t. m. se uprizori prvikrat Straussova najznamenitejša opereta „Neto pir".
— Društvo kranjskih zdravnikov ima dne 30. decembra t. I. ob 7. uri zvečer svoj občni zbor v restavraciji „Fantini" (Gradišče). Dnevni red. 1. Letno poročilo. 2. Računski zaključek. 3. Poročilo o Losch-nerjevi ustanovi. 4. Volitev odbora. 5. Določitev časnikov. 6. Predlogi.
— Župnik Dolenc na Igu je umrl po daljši bolezni. Ko je prišel na to faro, ni imel nič, sedaj pa je zapustil jako v e -liko premoženje. To si je „ prihranil" v sila revni ižanski fari, dasi je vedno tarnal, kako težko je izhajati. Pomisliti je pri tem, da je živel tako razkošno in po tratno kakor kak milijonar. In vender mu je preostajalo še toliko, da je „prihrani!" mnogo tisočakov! Pa kako bi ne, ko je bil pri vsakem testamentu raznih starih in mladih petičnih devic stalna priča!
— Slovensko ljubljansko učiteljsko društvo je priredilo sinoči današnjega učiteljskega zborovanja se udeležečim zunanjim koleginjam in kolegam zabaven večer s predavanjem in petjem. Mala dvorana „Narodnega doma" je bila polna učiteljev
in učiteljic z dežele, tudi več odličnih gostov in prijateljev učiteljstva je došlo, izmej ljubljanskih učiteljev pa je manjkal marsikdo. Po pozdravu g. nadučitelja Ga-brska, ki je naglašal potrebo, da se učitelji tudi financialno emancipirajo ter začno misliti na svojo posojilnico, je jako zanimivo predaval g. učitelj Stiasny iz Ra-doljice o svojem potovanju na Kavkaz. G. predavatelj je očrtal najprej zgodovino kavkaskih dežel, karakterizoval ondotne narode ter se pomudil najdlje v Tiflisu in Vladikavkazu G. Stiasnv je dokazal, da je ondotno življenje docela moderno in da je Kavkaz v šolskem oziru daleč, daleč nad kranjskimi razmerami. Obširno je poročal tudi o ondotni slovenski koloniji, ki šteje 40 členov in kateri načeluje g. Matej Rutar.
G. Stiasnv bo nadaljeval svoje predavanje na prihodnjem zabavnem večera. Poslušalci so se zahvalili predavatelja z dolgotrajnim ploskanjem. Potem so nekatere gospodične učiteljice razprodajale srečke za bogato loterijo na korist učiteljskemu konvikta ter so zapeli pevci nekaj lepih zborov. Skratka: večer je bil prav živahen, zanimiv in prisrčen.
— Društvo ..Gospodinjska šola" bo
imelo svojo glavno skupščino dne 30. t m. ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih (Rimska cesta št. 9). — K obilni udeležbi vabi odbor.
— C. kr. kmetijska družba kranjska je sklenila, da bode skušala kupčijo s čistokrvno plemeno živino podpirati tako, da u stanovi nekako posredovalnico za prodajo plemene govedi. Glavni odbor bo namreč vodil zapisnik plemene živine, ki je v deželi na prodaj, ter bo kupcem, ki žele tako živino, postregel z naslovi. S primerno reklamo bo tudi skušal kupce v deželo privabiti. Da bo odbor mogel sestaviti zapisnik, poživljajo se posestniki take živine, naj mu sporoče število plemene govedi, ki je na prodaj, pleme, starost in približno težo posameznih živinčet in množino mleka, ki jo dajejo posamezne krave. — Nadalje sklenila je kmetijska družba, izdajati .kmetijsko knjižnico", ki bo izhajala v drobnih zvezkih v nedoločenem roku. Vsebina posameznim zvezkom bodi zajeta iz posameznih panog kmetijske vede. Kot prvi zvezek te knjižnice izdala je družba ravnokar „Gnoj in gnojenje", ki stane 20 kr. s poštnino vred. — Konečno je kmetijska družba kranjska sklenila, obrniti se do c. kr. poljedelskega ministrstva za prispevek k režijskim troškom, kakor ga daje vsem drugim družbam.
— Iz Šiške. Občni zbor šišenske čitalnice bo v nedeljo, dne 31. t. m. ob 2. uri popoludne. Sv. treh kraljev dan ob 3. uri zboruje podružnica Ciril Metodove družbe pri „Matjanu" v Zgornji Šiški. V šolski drevesnici v Šiški je zajec pogrizel nad tristo dve- in enoletnih žlahtnih sadnih dreves.
— Slovensko bralno društvo v Tržiču priredi 31. t. m. običajno Silvestrovo veselico v gostilniških prostorih g. A. Per-neta. Vspored: 1. Tamburanje in petje. 2-Prosta zabava z licitacijo velikega parkelj-Ustopnina prosta. Vabila se ne bodo razpošiljala.
— ..Dolenjski   Sokol"   v Novem mestu imel bo svoj redni občni zbor dne 30. decembra 1899 v Tučkovi gostilni, in sicer I. ob 8. uri zvečer, če bi pa ta ne bil sklepčen, II. ob polu 9. uri zvečer. Dnevni red:  1) Nagovor staroste   2) Poročilo tajnika in blagajnika.   3) Poročilo računskih preglednikov. 4) Volitev računskih revizorjev za leto 1899. 5) Volitev novega odbora. 6) Raznoterosti. Ker se gre za obstoj društva, prosijo se vsi členi in prijatelji društva, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora.
— Iz Maribora se nam piše: Naš r ojak g. Nikcmed Raunicher, c. kr. vpoko-jeni scdni pristav, v dobrem spominu izza mnogoletcega službovanja v Postojini, sedaj tajnik zadruge hišnih lastnikov v Mariboru, imenovan je od c. kr. deželnega nadsodišča v Gradcu stalnim tolmačem hrvatskega jezika v obsegu c. kr. okrožnega sodišča mariborskega.
— Izpred   goriškega   sodišča. V zadnjem  zasedanju   goriškega porotnega sodišča je bila farovška kuharica Marija Avijan obsojena na 7 let težke ječe, ker je po smrti župnika, pri katerem je služila
„poleg navade stare" vse pobrala, kar je bilo premakljivega, v prvi vrsti seveda ves denar. Te dni je deželno sodišče obsodilo tudi nekaj  njenih sorodnikov, ki so jej
pomagali pospraviti zapuščino pokojnega župnika.
* Nesreče na južni železnici. Zani-kernost uprave na južni železnici, preoble-ženost osobja, zastarelost materiala... to je krivo, da so se pripetile božične dni na štirih krajih nesreče, ki so požrle par milijonov goldinarjev ter nekaj ljudij. V Kals-dorfu sta se pripetili kar dve nesreči zapored.   Dne 23. t m. sta se zadela dva vlaka; pri tem se je poškodilo nekaj vozov.   24 ar kasneje pa se je na istem kraja   zaletel  brzovlak  v tovorni vlak. Škoda  se je zgodila pri tem ogromna. Stroj se je do malega razbil, več vozov se je razbilo, poštni voz, v katerem se je prevrnila železna peč pa se je vnel. In
zgorelo je več denarnih pisem, mnogo zabojev in zavojev, velikansko število pisem, dopisnic in časopisov. Poštnemu konduk-terju Satkaju sta zgoreli nogi in morali so mu jih odrezati Bazni sprevodniki, strojevodja in potniki so se hudo pobili. Ker se je pripetila nezgoda ob poln 4. uri zjutraj, torej v temi in megli, je bila panika strašna. Proga je razdrta. Pod poštnim vozom so našli cele kepe zlata in srebra, ostanke stopljenega denarja in stopljenih nakitov. Rešili pa so dve vrečici denarja s 500000 gld. in 16.000 kronami. V isti noči in tudi ob pola 4. ari zjutraj se je zaletel pri Mariboru brzovlak v ondi stoječi poštni vlak. Stroj brzo vlaka se je potrl in razbilo 6 vozov poštnega vlaka. Poškodovanih ali razbitih je bilo vsega skupaj 15 vozov. Tudi tu je začel goreti poštni voz in je škoda velika. Brzovlak se je mogel šele po štiri ure trajajoči zamudi odpeljati dalje proti Trstu. Tretja ali četrta nezgoda se je zgodila na postaji 6ia-Torbay, to je na četrti postaji proge Đudapešta-Gradec-Dunaj. Tudi tu se je zaletel vlak v druzega. Pri tem je bil poštni oficial Egle ubit, poštni uradnik Kiikomczei in sluga Walter pa smrtno nevarno potolčena in polomljena. Tudi štirje honvedski vojaki, ki so se peljali domov na dopust, so bili jako nevarno pobiti. Poleg teh je bilo ranjenih še 20 oseb. Nesreča se je zgodila malo po polnoči. Povsod je bil strašen mraz, kar je nesrečo le še pohujšalo. Avstrijski in ogrski židje spravljajo le ogromne dobičke, a za svoje železnice se ne brigajo dovolj. Zato so se pripetile omenjene nesreče. Uslužbencev zato ne zadeva nobena krivda.
* Kupčija z odpustki. Zapravljivi papež Leon X se je posebno dobro raz umel na kupčijo z odpustki. L. 1414. je dal sestaviti jako zanimivo listo vseh mogočih hudodelstev in ceno, za katero je zanje dobiti odpustke. Mej drugim so se dobili odpustki: za nesramna dejanja v cerkvi 6 tedanjih grošev, za krvosramstvo po 4 grošev, za zapeljevanje devic po 5 grošev, za konkubinat po 7 grošev, za krivo pričanje pred sodnijo po 6 grošev, za ponarejenje oporok po 7 grošev za ponarejenje apostolskih knjig po 18 grošev, za umor očeta, matere, brata, sestre, moža ali žene po 5 do 7 grošev, za rop in požig po 8 grošev. Najsramot-nejša pri tem pa je opazka: „Teh milosti ne morejo biti siromaki deležni, ker ti nič nimajo in torej ne morejo biti tola-ženi", Huius mundi gratiae non conceden-tur pauperibus, quia non habent, ergo non possunt consolari.
* Ženo prodal za 1 gld. V Stock-portu na Angleškem je neki star gospod prodal svojo prvo ženo, s katero je živel 30 let, dimnikarju za 1 gld. ter se oženil z drugo. Oblast pa s tem ni bila zadovoljna in je dala gospoda zapreti. Stari grešnik je pred sodnikom zatrjeval, da se je smel oženiti drugič, ker je prodal prvo ženo, katera živi sedaj prav srečno pri dimnikarju. Sodnik o tem ni bil prepričan ter pride komični bigamist pred porotnike.
Književnost
— Glasbena Zora. VI. zvezek. V tem zvezk u, ki je poslednji v I. polletniku, je tale vsebina : Mešani zbor „Njega ni." (Besede S. Gregorčičeve.) Uglasbil Jos. Pav-čič. — Čveterospev „V slovo". (Besede A. Vogrinčeve). Uglasbil V. Van da. — Moški zbor ,.Ni je drage!" Zložil in uglasbil Fran Gerbid op. 43. štev. 3. — Samospev s spremljevanjem glasovirja „K a k o r dih, besede in glasbo zložil Fr. Gerbič ter poklonil gospej Ljudmili Man-koč-Foersterjevi. Urednik in izdajatelj „G1. Zore" Fr. Gerbid piše v vabilu na naročbo: Pri tej priliki prosim vse one naročnike, kateri do sedaj še niso poravnali naročnine, da to store v najkrajšem času, ker poravnati je treba tiskovne in druge stroške, katere priza deva izdaja lista. Le tedaj je mogoče, da se list vzdržuje. Do sedaj izhajala je „Glasbena Zora" avtografovana in to radi manj ših stroškov, na kar je bilo treba ozir jemati, da ji je bilo sploh mogoče izhajati pri majhnem števila naročnikov. Želeti bi bilo, da se zadrugo poluletje priglasi razun dosedanjih naročnikov vsaj še toliko novih, da bi se zamogli poravnati stroški za tisk z notovimi tipi. Vabim torej vse ljubitelje in podpiratelje domače umetnosti, da se čim prej priglasijo kot naročniki za drago poluletje na .Glasbeno Zoro". Cena
lista s pošto vred ostane dosedanja, namreč 1 gld. 50 kr. za pol leta. Ako se dovolj naročnikov priglasi, tedaj bo list izhajal tiskan, le s to premembo, da bo prinašal vsaki mesec 8 strani kompozicij, 4 strani pa raznega berila glasbene in kritične vsebine. Naročnina naj se mi pošilja Turjaški trg, štev. 1 z natančnim naročnikovim napisom, h kateremu naj se ne zabi pride ti dežela in zadnja pošta.
Telefonidna in brzojavna poročila.
Dunaj 28. decembra. Dopoldanska seja delegacije je bila zgolj formalna. Proračunski provizorij se je odkazal odseku, ki se je takoj sešel in začel razpravo. Ob 1. uri se je zopet začela plenarna seja. Bulat je podal več interpelacij lokalnega pomena. Pacak je interpeliral radi iztiranja Čehov in Poljakov iz Nemčije. Vprašal je Golu-chowskega, če je storil svojo dolžnost, obsojal postopanje pruskih oblastev in dejal, da se na ta način ne pridobivajo trozvezi simpatije. Stranskv je interpeliral radi tistih dragoncev, ki so bili v Olomucu obsojeni na ječo od 1 do 3 let, ker so peli pesem „Hej Slovani". Potem se je začela razprava o budgetnem provizoriju. Gregr je imel fulminanten, nad uro trajajoč govor o notranjepolitičnih razmerah, v katerem je na najostrejši način bičal Clarvja in Goluchowskega, dejal, da je razveljavljenje jezikovnih naredeb neizmerno oškodovalo dinastično mišljenje mej Čehi in končal z zatrdilom, da je revizija ustave prva državna potreba. Odgovarjali so mu Rus, Lemisch in Funke. Na vrsto prideta še Pacak in Krama?.
Dunaj 28. decembra. Prihodnja seja delegacije bo dne 8. januvarja.
Dunaj 28. decembra. „\Viener Zeitung" prijavlja imenovanje grofa C1 a r y j a namestnikom na Štajerskem in bivšega ministra Kindingerja predsednikom višjega deželnega sodišča v Trstu.
Berolin 28. decembra, rGerma-nia" poroča, da je neki pater Ananija iz Brežic prišel na Vestfalsko, baje da bi spovedoval slovenske rudarje, policija pa mu je vse prepovedala.
Carigrad 28. decembra. Angleška je prosila dovoljenja, porabiti egiptsko vojsko v južni Afriki in ponuja za to financijalne kompenzacije.
London 28. decembra. Lord Me-thuen poroča, da so dobili ob Modder-riverju zbrani Buri znatno pomoč
Narodno gospodarstvo.
— Slovenske mlekarnice pozor! Na
znameniti, v Avstriji prvi deželni kmetijski šoli S. Michele na Tirolskem, začne 9. januvarja 1900 sirarski tečaj in traja 8 tednov.
Za stanovanje in navadno hrano plačati je naprej 34 gld. Predavanje je nemško in laško. Udeleženec, ki razume količkaj nemško ali laško in ima voljo in veselje do stvari, nauči se v tečaju teoretično, osebito pa praktično izdelovati različne vrste sira in masla, sploh vse potrebno, kar zahteva izgledna in napredna mlekar-nica. Slovenske mlekarnice! Pošljite sposobne mledeniče v omenjeni sirarski tečaj, ker le v duhu napredka izučen mlekar, bode Vašo mlekarnico in njene izdelke preustrojil in povzdignil, da bodo odgovarjali in zadostili vsem zahtevam v svetovni kupčiji. Občine, deželni odbori oziroma visoka vlada naj bi pa take mladeniče, ki se sirarskega tečaja udeležijo, denarno podpirali. Ako potrebuje kdo kakega pojasnila, da mu ga drage volje podpisani, ki je bil na omenjenem sirarskem tečaju.
And. Vrtovec, učitelj v Tolminu.
SBratje Sokoli! V nedeljo, dne 31. t m-Silvestrov večer v telovadil dvorani „Nar. doma"
Vspored se prijavi na drugem mestu. Člani imajo prost vstop, člani rodbin plačajo 30 kr., nečlani 60 kr. za osebo.
Začetek ob &m vuri. Na obilno udeležbo vabi z bratskim „Na zdar!"
Darila.
Uredništvu naSega listaso poslali: Za družbo »v. Cirila In Metoda : G. Franc Slane v Litiji 23 K; darovali so: črna potovka najdnine 10 K, ostalih 13 K ob raznih prilikah nabranih v veseli družbi v gostilni pri Segaču. — GpdC. Baudek6K, mesto venca na krsto g. Podgornika. — G. Rad. Kolbesen v Središču, mesto doneska za venec pok. g. J. Štrosuz geslom „Svaka sila do vremena". — Vesela družba zbrana pri dijaku R. nabrala za američanskega petelina 6 K. — Rodbina Vrančič 4 K, kot odkupnino od novoletnih voščil. — Skupaj 4 5 K. — Živeli vsi darovalci!
JI_L
Slovenci in Slovenke I Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda I
Umrli so v Ljubljani:
Dne" 22. decembra: Blaž Gostinčar, črev-Ijarski pomočnik, 32 let, Bohorčičeve ulice St. 28, vnetje možganske mrene.
Dne 23. decembra: Anton Vidrih, delavcev sin, 7 let, Linhartove ulice št. 3, vnetje ledvic. — Marija Skubic, mestna uboga, 74 let, Karlovska cesta št. 7, ostarelo st.
Dne 24. decembra: Anton Podgornik, uradni sluga, 69 let. Kolodvorske ulice št. 16, pljučnica.
— Rozalija Maček, gostija, 64 let, Kolizejske ulice št. 2, vodenica in srčna hiba.
Dne 25. decembra: Friderik Istenič, ključarjev sin, 2 leti, Hranilnična cesta št. 7, jetika.
— Angela Klavšek, delavčeva hči, 3 mesece, Krakovski nasip št. 4, božjast. — Marija Cotman, posestnikova hči, 13 let, Na Prulah št. 6, legar.
— Ivan Škraba, kajžar, 43 let, Orna vas št. 32, omehčanje možgan.
Dne 26. decembra: Rajko Lukman, komtor. sin, 21 dni, Resljeva cesta št. 16, življenska slabost. — Marija Zemljak, delavčeva žena, 52 let, Zaloška cesta št. 7, pljučnica.
V deželni bolnici:
Dne 22. decembra: Meta Justin, dninarica, 53 let, bledično8t.
Dne 23. decembra: Franja Fric, redarjeva žena, 42 let, vnetje ledvic. — Katarina Pipan, gostija, 69 let, naduha. — Marija Šnedic, delavčeva žena, 35 let, blaznost.
Meteorologično poročilo.
Viilna nad morjem 806*3 m. Srednji Bračni tlak 738-0 mm.
Čas opazovanja
Stanje barometra
V ram,
§ S
Vetrovi
Nebo
I1
123
9. zvečer 736 5 — 4 6 brezvetr. 11 ^nt.rai I 734 3 — 4 8 sr. zahod
oblačno S 27 j— 2"6 si. jzahod oblačno
K.-čVr
sneg
afc.
L6 — 31    si. jug
25 — 2 9 : brezvetr.   oblačno . „ i 2.p"opol. J 7530 + 03 jsl. svzhod j oblačno č-
Srednja temperatura torka in srede —70° in —35°, normale: —2 5° in —2 5°.
ZD-ULnajslra borza
dn<5 23. decembra 18P9
Skupni državni dolg v totah.   . 98 gld. 45 kr.
Skupni državni dolg v srebru 98 „ 35 „
Avstrijska zlata renta   .... 115 , 30 n
Avstrijska kronska renta 4   .   . 98 , 75 „
Ogerska zlata renta 4* „.  .  .  . 115 „ 40 „
Ogerska kronska renta 4%   .  . 94 , 40 ,
Avstro-ogerske bančne delnice 921 „ — ,
Kreditne delnice....... 372 , — a
London vista ........ 121 B 37J/i >
Nemški drž. bankovci za 100 mark 59 , 07»/» .
80 mark.......... 11 „ 81 .
20 frankov......... 9 a 66'/, a
Italijanski bankovci  ..... 44 n 70 „
C. kr. cekini........ 5 , 72 „
KaT* Vsa vrednostne papirja preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, Ljubljana, Selenburgove ulica 8. Srečke na mesečne obroka po 2, 8, 5—10 gld.
Mesto
občinskega tajnika
v Cerknici
je izpraznjeno.
Prošnje za podelitev službe do dne" 15. januvarja 1900 na (2293— 3)
županstvo občine Cerknica.
,|\|EW-Y0RK'
družba za zavarovanje življenja.
Najstarejša mednarodna življensko-zavarovalna družba sveta,.
Ustanovljena 1.1845.      V Avatriji od I. 1876. --4t--
Dne 1. januvarja 1899 znašalo je
skupno premoženje
družbe:
1065 milijonov kron.
Na avstrijski oddelek visokemu c. kr. ministerstvu notranjih zadev v pupilaričnih vrednostih
dozdaj vložena jamščina
znaša nad: (1974—3)
15 milijonov kron.
Gavno ravnateljstvo za Avstrijo:
Dunaj, I., Graben 8 (v družbeni palači).
Najfineja kava
v okusu in dišavi je
pristni, naravni PpgaDjfcr
priznana specijaliteta. 21—296) Dobiva se v Špecerijski trgovini
„pri Zlatorogu" v Prešernovih ulicah.
Ces. kr. avstrijske      državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1899. lata. Odhod iz LJubljane jaž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. zjutraj osobni vltik v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprila ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. ari 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Liabuu, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popolndae osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezera, Inomcst. Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Beining v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 ari 5 m. popoludne, ob 6. ari 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Soloograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solnograda, Linca, Stejra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta. Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzeasfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga lz Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. nri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod lz LJubljana drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6, uri tO m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (1206)
-m -M
-i
-is -1 -I
-H-
-K -S
Velika izber
in:
Šampanjca, likerjev, ruma, punčnih esenc, ementalskega, grojerskega in parmesanskega sira, pravih francoskih sardin in gorčice.
Kot dpecialiteta. s
Moselski Brauneberger, velika buteljka i gld. 40 kr.
(2249—4)
Wolfove uliee št 1.
i-
%-
Krepak in zdrav
dobrih starišev se sprejme kot učenec v trgovino (2321—1)
Alojzija Pogačnika v Cerknici.
Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena
»Vzgoja in omika «r ali izvir sreće"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri sa hoče sam lahko In hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati)
ter se dobi za predplačilo 1 ajld. SO kr., po pošti 10 kr. več, ali proti postnemu povzetju pri
Jožefu Valenčiču na Dunaju
III. Baz., Hauptstrasse Nro. 84, 3. Stiege, II. St., Thur 38. (1689-21) Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več.
Važno za obrtnike!
Matko Malovič, mizar v Rudolfovem na Kranjskem, opozarjam č. gg. obrtnike in industri-jalne podjetnike, čast. gospodo sploh, kateri si mislijo nabaviti najcenejšo gonilno moč za stroje, vodovode, električne razsvetljave i. t. d. naj se odločijo za
„Petrolin-motor".
Meni je postavil tak motor tukajšnji rojak g. Karol Maintinger, izvedenec v tej stroki in zastopnik za Avstro-Ogersko. Moj motor deluje izborno že dalj časa brez najmanjših napak, gonilna moč stane za eno konjsko silo 3 kr. na uro.
Ker sem z motorjem vsestransko popolnoma zadovoljen, izrekam tem potom najtoplejšo zahvalo za tako dobro in zanesljivo blago. Gospodom obrtnikom vsestransko prav toplo priporočam, da se v tej zadevi obrnejo le do njega, ter jih zagotavljam da bodejo nabolje postreženi z dobrimi nasveti, kakor tudi z dobrim in poštenim blagom po najnižji ceni. Naslov mu je: (2298—2)
CARL MAINTINGER, WIEN
I., Seilerstatte,  Liebenberggasse Nr. 1.
Dobiva se povsod!
0>
«9°
9> _
G**
Zahtevajte povsod!
Gospodična
želi stopiti v službo za voditeljico gospodinjstva ali fino kuharico do 15. januvarja 1900.
Ponudbe pod: „Št. 900 poste re-stante Kranj". (2325)
V najem ali pa na račun se odda
dobio obiskovana
gostilna in prodajalna
v Preddvoru z vsemi potrebnimi prostori.
Natančneje se izve" ustno ali pismeno pri lastnika Francu Selanu v Preddvoru, p. Tupalice, Gorenjsko. (2324—1)
trgovsko popolnoma izobraženo, išče pod ugodnimi pogoji večje trgovsko podjetje.
Ponudbe naj se pošljejo pod: „Veletrgovina 200" v Ljubljani, poste restante. (2320-D
TI
mm
Izborna stara vina
pripravna posebno za bolnike in okrevajoče, kateri potrebujejo krepčalnih in ojačevalnih sredstev. (2291—2) Stekl«*iiic*n »/« litra •!■•>.«-«-n I niti.
Lekarna Piccoli v Ljubljani.
Vnanja naročila proti povzetju.
V resnici samo dobre
gumi galoše
ruske in američanske
prodaja (2221—6)
Ivan Kordik
v Ljubljani, Prešernove ulice 10-14.
Najboljša pijača
za rodbine !!!
Za praznike
priporočam
(2261-5)
izvrstna izvozna in granatna piva
češke delniške pivovarne v Budjevicah vzabojihpo 25 sstelcleiiio.
Slavnim rodbinam se za mnogobrojna naročila najtopleje priporočam
z odličnim spoštovanjem
Anton Ditrich, Ljubljana
Marije Terezije cesta štv. 2.
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Leopold Tratnik
pasar in srebrar
izdelava ixi zaloga elelgtriČTi 1 "h STretills:
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27
priporoča prečastiti duhovščini, gg. hišnim posestnikom in slavnemu občinstva svoje lastne izdelke električnih svetilk, kakor tudi svojo veliko zalogo različnih lestencev, svetilk itd. v raznih oblikah in velikostih iz vseh največjih tovarn. Nadalje priporoča vse semkaj spadajoče steklene in
porcelanaste predmete. Kar bi se po želji stranke ne dobilo v zalogi, naredim ali preskrbim v kratkem času. ni-4«i*i«. ~
IvcLjiiizje cone. (2253-4)
Stare petrolejske svetilke, lestenee svečnike itd. prenaredim za električna *vetlj»v© hitro in poceni.
Uzorci in ceniki vseh velikih tu- in inozemskih tovarn so na razpolago.
IVaJceneJtte kupi« prt Izdelovatelja. -*£Q
^ <^ 4j^^^ i*,        «a :<J,
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lastnina in tisk .Narodu* Tiskarne".
_____