1942 - TRIDESET LET - 1972 DELAVSKA ENOTNOST 30. SEPTEMBRA 1972 - ŠT. 39 - L. XXIX Mercator akcija solidarnosti za pomoč prizadeti SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Za zdaj le polovičen uspeh! Po podatkih službe družbe-nega knjigovodstva je bilo do 26. septembra vplačanih na tekoči račun sklada sohdamosti 23 pomoč ogroženi severovzhodni Sloveniji 9,564,446 dinarjev ali nekaj manj kot 48 % P^dvidenih sredstev. Če upoštevamo nekatera večja vplačila v drugi polovici tedna, smo v Sloveniji naposled zbrali 50 % Predvidenih sredstev, ki jih prikujemo v republiškem solidarnostnem skladu. NAJBOLJŠI IN NAJSLABŠI Zadnji pregled vplačil \* odstotkih po posameznih občinah v republiki kaže, da so svojo Obveznost do sklada doslej v dobršni meri izpolnili v nasledkih občinah: Kranj 96,1 %, 5alec 94,6 %, Gornja Radgona . >6 %, Jesenice 75,7%, Treb-k? 74,8 %, Murska Sobota »7 >2 %, Cerknica 61,9% in kubljana (območje vseh petih mestnih občin) 60 %. Pozivu za solidarnostno poke prizadetim v severa vzhod-j*1 Sloveniji so se do sredine teBa tedna naj slabše odzvali v občinah Slovenj Gradec in Idrija, kjer so zbrali komaj 0,5 % oziroma 0,7 % predvidenih sredstev. Ne veliko boljši so bili v Logatcu (2,4 %), Kočevju (11,8 %) in v Radljah (12,6 %). Zaskrbljujoč je tudi izredno slab odziv v občini Maribor, kjer so zaposleni v delovnih organizacijah zbrali pičlih 14,1 % predvidenih sredstev. Z akcijo zaostajajo tudi v Brežicah (15,1 %), v Velenju (15,7%), Ptuju (16%), v Litiji in Hrastniku (16,9 %), Slovenski Bistrici (17,7 %) in na Vrhniki (18,5 %). Ob sicer neubranih tokovih akcije, ki imajo po posameznih občinah svoje „sončne in senčne strani", bržkone pa jih spremljajo tudi objektivne ovire, je po zagotovilih, ki prihajajo domala iz vseh delov Slovenije, lahko pričakujemo, da bodo vplačila na tekoči račun solidarnostnega sklada največja zadnje dni septembra in v prvih oktobrskih dneh.. Na upravičeno kritiko pa je naletel tudi nerazumljivo skromen odziv obrtnikov. Od več (Nadaljevanje na 2. strani) Vreme ni zanesljivo zanesljiv je PREDSEDSTVO REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA SLOVENIJE: Kje so meje optimizmu? Plan družbenega razvoja ne sme biti črnogled, vprašanje pa je, če omalovaževanje pogubnih učinkov inflacije prispeva k polnemu angažiranju ustvarjalnih sil družbe in še posebej gospodarstva Pripombe na osnutek družbenega plana razvoja Slovenije v obdobju 1971-1975 so v sindikatu delavcev industrije in rudarstva že prišle s posameznih svetov do predsedstva republiškega odbora, ki je osnutek družbenega plana vzel v pretres na svoji zadnji seji. Osnovno pripombo — tako kot se je to dogajalo na svetih — je tudi predsedstvo izreklo na rovaš pretirane inflacije, ki postavlja realnost začrtanih nalog na hudo preskušnjo. Videti je namreč, da sestavljavci plana tako razraščajoče inflacije niso videli ali je pa niso hoteli videti, da ne bi slikah prihodnosti v preveč črnih barvah. Gre torej za vprašanje, ah je plan družbenega razvoja lahko tako pretirano optimistično navdahnjen ali pa mu ne bi nekaj korenitih kritičnih korektur dalo večjo tehtnost. Saj ne gre samo za inflacijo, temveč za vse posledice, ki iz nje slede. Če so planerji 1970. leta, kamor sodijo uvodna razmišljanja o sedanjem osnutku planskega dokumenta, še lahko upali, da bomo požrešnemu inflacijskemu zmaju z nekaj korenitimi in odločnimi zamahi posekah najmanj šest od sedem glav, njihov optimizem zdaj, po treh brezupnih letih sekanja, ne vzbuja več pravega navdušenja in še manj zaupanja v realnost napovedi. Poudarjene razprave o upravičenosti večje ah manjše mere optimizma so pač razumljive zaradi „lepotne napake"- družbenega plana: njegov začetni del je že zgodovina. Prav zaradi te jugoslovanske izkušnje planiranja zgodovine" je bilo izraženo mnenje, da bi morali v prihodnje preiti h kontinuiranemu planiranju, torej k sprotnemu načrtovanju družbenega razvoja za prihodnjih 5 let. Posebej je treba opozoriti na osnovno izhodišče družbenega plana, češ da Slovenija v obdobju uresničevanja srednjeročnega plana stopa v,obdobje, za katerega razvoj je značilen razvoj terciarnih dejavnosti, ki jih spremlja intenzivna investicijska politika ob sočasnem' stagniranju primarnega in se- (Nadaljevanje na 2. strani) ■ Tf 1 ^ V mesecu septembru so v tovarni ROG dosegli nov rekord v proizvodnji koles, motorjev in okvirov za izvoz. Dnevno so večkrat izdelali prek 1.400 enot. Njihov lanski največji dosežek je bil le 1.200 enot na dan. Tudi sicer se bo proizvodnja letos znatno dvignila: od 280.000 enot lani na 309.000 letos. — Foto: A. AGNIČ VOLJE OBILO, MOŽNOSTI PA? Slavko Valenčič, predsednik lendavskih sindikatov, o vsebini bližnje volilne konference # Uresničevanje ustavnih dopolnil, utrjevanje osnovnih sindikalnih organizacij in problematika zaposlovanja trenutno v ospredju pozornosti Značilnost lendavske občine ni le v tem, da polovico vseh delovnih skupnosti, ki so z izjemo dveh ali treh podjetij po vrsti majhne, predstavljajo dislocirani obrati. Pomembna značilnost se namreč izraža tudi v dejstvu, da vse delovne organizacije v občini in nekateri kolektivi izven njenih meja zaposlujejo skupaj prav toliko delavcev, kolikor jih je odšlo na začasno delo v tujino, od koder pa se že začenjajo vračati. (Nadaljevanje na 3. strani) Nespora- zum ali pa kaj drugega? Po ljubljanskih delovnih kolektivih in seveda ..prizadetih" družinah se z neustavljivostjo plime : širi nezadovoljstvo za- voljo učinkov denarja, zbranega s samoprispevkom za gradnjo vrtcev in šol. Občani so po vsem videzu preslabo obveščeni, kaj se zdaj dogaja, zato so upravičeno nezadovoljni, po drugi plati so pa še hvaležni »odje-malci" najrazličnejših resnic in polresnic. Nič čudnega, če so člani predsedstva mestnega sveta zveze sindikatov Ljubljana na nedavni seji z neprikritim zanimanjem čakah, kaj jim bo povedal predsednik DO i sklada za gradnjo vrtcev in šol dr. Natan Bernot. Po njegovem zatrdilu — kljub nasprotnim mnenjem — dela uspešno napredujejo. Celo hitreje, kot je v navadi pri podobnih akcijah. Za 6 objektov je upravni odbor že potrdil investicijske projekte, še za 6 pa bo to storil prihodnji mesec. Ne gre samo za projekte: v Vevčah šo že začeli z gradnjo. Po izjavi dr. Bernota pričakujejo, da bo sklad zbral s samoprispevkom občanov več kot 300 milijonov din. Zaenkrat je »priteklo" že 35 milijonov, od česar je »angažiranih" 5 milijonov. Malo? Zakaj ne več? Osnovna težava je v tem, ker mora biti najprej ves potreben denar na žiro računu, šele potem izdajo pristojni organi gradbeno dovoljenje! Nismo zaman v uvodu zapisali, da so ljudje v Ljubljani nezadovoljni. Vse bolj se zdi, da gre za nesporazum med skladom in javnostjo. Upravni odbor sklada trdi, da opravlja svoje delo skrajno resno in odgovorno in da si prizadeva, izogniti se morebitnim spodrsljajem strokovne narave (po tej logiki seveda ne kaže pričakovati, da bi to ali ono »fazo dela" lahko bistveno pospešili aU celo obšli), ljudje pa ne morejo razumeti (predvsem tisti, ki nimajo kam dati majhnih otrok, ko so sami v službi), zakaj vrtcev ni. In to relativno majhnih in cenenih vrtcev, ki bi v najkrajšem času bistveno izboljšali stisko z var- 1 stvom otrok v Ljubljani in soseščini. Opozoriti kaže še na nekaj: dr. Bernot je povedal, da imajo dokaj težav z »lokalnimi dejavniki", ki pogosto dokazujejo, kako nameravana gradnja šole ali vrtca ni dovolj sodobna ah »na ravni" za njihovo okolje in se tako stališče pojavlja kot huda ovira v delu. Mar ne bi kazalo ljudem — denimo tistim, ki nimajo kam dati svojih otrok - jasno povedati, kdo je tisti, ki delo zavira? Vsekakor zahteve po čimvečji javnosti dela niso fraza, še posebej ne v razreševanju tako perečega problema, ki je otroško varstvo v Ljubljani. Tig FOTO KRONIKA # FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA Minulo sredo sta naše uredništvo obiskala predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek ter podpredsednik RS ZSS Ivo Tavčar. Z novinarji sta se pogovarjala o nalogah uredništva v predkongresni aktivnosti. Osrednja tema razgovora pa so bile teze za javno razpravo o sklepih VIII. kongresa ZSS, ki jih je republiški svet pred nedavnim posredoval sindikalnemu članstvu v javno razpravo. NOVO MESTO Dobra ocena KJE SO MEJE OPTIMIZMU? (Nadaljevanje s 1. strani) kundarnega sektorja gospodarstva. Predsedstvo sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije na rob planskim razmišljanjem dodaja, da podatki iz nekaterih razvitejših držav opozarjajo, da so se odnosi med delež v ustvarjanju družbenega proizvoda, ne da bi ob tem prišlo do hujših pretresov v gospodarstvu. Tig Svet delovne skupnosti pri republiškem svetu ZSS razglaša prosto delovno mesto tajnice komisije za mednarodne stike Pogoji delovnega mesta so: srednješolska izobrazba, — znanje strojepisja, — aktivno obvladanje enega tujega jezika, — trimesečno poskusno delo. Prijave sprejema splošna služba pri republiškem svetu ZSS 10 dni po objavi v časopisu. S SEJE PLENUMA RO SINDIKATA DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH primarnim, sekundarnim in terciarnim sektorjem pri njih razvijali bolj organsko in v precej daljšem obdobju, kot to nakazuje za Slovenijo srednjeročni plan razvoja. Sliši se glas treznih opozoril, da so pozivi na zgledovanje po Švici daleč od real- ZGRADBA NE STOJI NA STREHI nosti, saj le-ta niti približno ne živi samo od ..premetavanja denarja, ur in turizma." Še celo pretežno ne! Logično se v tako oceno vključuje tudi ugotovitev, da plan ne obravnava vseh panog in področij enako dosledno. Nekatere so deležna posebne pozornosti, druge pa le površno. Dvomljivo je, da bi v tako planiranem skokovitem preobratu primarni in sekundarni sektor izgubila svoj dosedanji Po predlogu dnevnega reda naj bi člani plenuma RO sindikata delavcem v prometu in zvezah Slovenije posebej razpravljali o gospodarjenju v kolektivih prometa in zvez v prvem polletju letos, posebej pa Za zdaj le polovičen uspeh! (Nadaljevanje s 1. strani) kot 17.000 registriranih delavcev z zasebnimi sredstvi za delo v Sloveniji je doslej poravnalo svoje obveznosti do sklada komaj 130 obrtnikov! Nič boljše ni tudi z"vplačili posameznikov s samostojnimi poklici. Skratka, gre za, milo rečeno, neodgovoren odnos do akcije, ki naj bi zavestno združila prizadevanja vseh slovenskih delavcev za čim hitrejšo in predvsem učinkovito pomoč ogroženim krajem in ljudem v sevrovzhodni Sloveniji. NA POL POTA NE MOREMO OSTATI! prizadevali smo si, da bi zbrali potrebna sredstva v dveh mesečnih obrokih, vendar z doseženimi rezultati za zdaj ne moremo biti zadovoljni," je kritično ocenil dosedanji potek solidarnostne akcije Julij Planinc, predsednik upravnega odbora republiškega solidarnostnega sklada. „Po poročilih iz občin ugotavljamo, da je večina delovnih kolektivov že sprejela sklep o vplačilu 2 % enomesečnega zaslužka zaposlenih, vendar kljub zagotovilom na papirju ugotavljamo, da dotok sredstev močno zaostaja. Potemtakem se samo po sebi zastavlja vprašanje, ali ne gre morda za netočna poročila, ki nam jih posredujejo občinski sindikalni sveti, in delovne organizacije v resnici še niso sprejele sklepov o svojih prispevkih." Upravni odbor solidarnostnega sklada si je med drugim zadal, da bo skušal čimprej pritegniti v akcijo večino delovnih organizacij, vendar je, kot kaže, ostal v svojih prizadevanjih osamljen. Do 20. septembra bi morali biti namreč na tekoči račun sklada vplačanih vsaj dve tretjini predvidenih sredstev, vendar pa delovni kolektivi v nekaterih občinah niso izpolnili niti 10 % pvojih obveznosti! Ker akcija ni dosegla pričakovanih rezultatov, upravni odbor solidarnostnega sklada ponovno poziva vse tiste delovne organizacije, ki se doslej še niso odzvale pozivu slovenskih sindikatov in republiške gospodarske zbornice, da to storijo čimprej. „Za uspešno izvedbo zbiranja pomoči so v prvi vrsti odgovorna vodstva osnovnih organizacij sindikata, ki morajo vplivati v svojih kolektivih, da se takoj vključijo v akcijo. Poziv k solidarnosti velja tudi vsem zasebnim obrtnikom. Zdi se mi umestno povedati, da je upravni odbor sklenil, da bo za zdaj regresiral le nakup semenske pšenice, koruze in krompirja na ogroženih območjih, medtem ko ne more prispevati sredstev za odpravo škode na komunalnih objektih vse dotlej, dokler ne bodo zbrana sredstva vsaj do predvidene višine," je dejal Julij Planinc. —iv o osnutku družbenega plana razvoja SR Slovenije v obdobju od 1971. do 1975. leta. V tem smislu je bilo pripravljeno tudi gradivo. Vendar pa so se člani na sqi dogovorili, da bodo razpravljali o obojem skupaj, saj gospodarjenje prometnih dejavnosti ni odvisno samo od veljavnih sistemskih rešitev, temveč tudi od splošne usmeritve razvoja v obdobju od 1971 do 1975, o čemer razpravljamo, žal, šele sedaj, ko je za nami skoraj polovica tistega obdobja, za katerega naj bi družbeni plan sploh veljal. Izhajajoč iz stališč zadnjega kongresa sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije, so člani plenuma poudarili, da bi jasno opredeljena prometno-transportna politika pomenila eno najvažnejših osnov za urejanje odnosov med posameznimi prometnimi dejavnostmi z ene strani, po drugi pa tudi odnosov med prometom kot celoto in preostalim gospodarstvom. Take politike pa v naši družbi doslej še nismo izoblikovali niti ni znano, da bi se s tovrstnimi vprašanji sploh kdo ukvaijal. Posledica tega je, da tudi osnutek družbenega plana razvoja SR Slovenije sploh ne poudarja vloge prometa kot integralnega transporta in dela celotnega gospodarstva, da ,,molči" o njegovem ekonomskem pomenu in notranji ekonomizaciji, financiranje nadaljnjega razvoja pa predvideva le za cestno gospodarstvo. Tako se vsak kolektiv in vsaka dejavnost sicer bori, da bi dosegla kar najboljše rezultate, ker pa zainteresirani partnerji, ki bi jih k temu moral spodbujati tudi družbeni plan, ne podpro njihovih prizadevanj, rezultati še zdaleč niso zadovoljivi. Ob teh spoznanjih, ki bi jih lahko poimenovali s splošno negotovostjo tako sedanjega kot bodočega gospodarskega položaja, ne preseneča, če so se člani plenuma RO sindikata delavcev v prometu in zvezah zavzeli za takojšnje izoblikovanje prometno transportne politike in z vsebino že zapisanih pripomb „popravljen“ predlog družbenega plana razvoja SR Slovenije do leta 1975, ne da bi — glede na dnevni red — pri tem spregovorili o rezultatih gospodarjenja v prvem polletju letos. Le-ti pa, mimogrede rečeno, niso spodbudni, tako da bi zaslužili pozornejšo obravnavo. ; —mG REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATOV 0 PREDLOGU NOVEGA SISTEMA POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Svoje prvo mandatno obdobje je medobčinski odbor sindikata delavcev v prometu in zvezah Dolenjske, ki je bil ustanovljen na željo osnovnih sindikalnih organizacij širše dolenjske regije pred štirimi leti, sklenil več kot uspešno. Razprava na občnem zboru ni pomenila samo ocene dosedanjega dela, saj so delegati hkrati opozorili tudi na nekatere bodoče naloge svojega odbora in seveda osnovnih organizacij. Predvsem so opozorili, da bi se sindikat moral še naprej zavzemati za izboljšanje delov- Pripombe in predlogi nih in življenjskih razmer članstva, ne samo' zavoljo delavcev, ki so že zaposleni, temveč tudi zavoljo tega, da bi pritegnili nove kadre, ki jih v prometu in zvezah na Dolenjskem tako zelo primanjkuje. Občni zbor se je slednjič tudi zavzel za pred časom že izrečeno pobudo o ustanovitvi posebnega republiškega organa, ki naj bi usklajeval in usmeijal razvoj prometne dejavnosti v republiki; to toliko bolj, ker je še vedno čutiti mačehovski odnos do prometa, kar potrjuje tudi osnutek srednjeročnega programa razvoja. Razprava o osnutku zakona novega pokojninskega in invalidskega sistema ter statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev SRS se seli v republiške odbore sindikatov. Ti povzemajo ugotovitve, mnenja in predloge, ki so se izoblikovali v javni razpravi v osnovnih in področnih sindikalnih organizacij ter jih dopolnjujejo z lastnimi stališči. V nadaljevanju povzemamo nekatere najpomembnejše ugotovitve dveh republiških odborov. RO SINDIKATA DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH: Po mnenju udeležencev plenarne seje republiškega odbora sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije dosedanji potek javne razprave o ureditvi novega pokojninskega in invalidskega sistema pomeni tipičen primer, kako bi v naši družbi nasploh morali nastajati zakoni in drugi pravni akti splošnega pomena, saj so o predvidenih novih rešitvah lahko spregovorili in jih ocenili tisoči delovnih ljudi — neposredno prizadetih zavarovancev. Bistvene pripombe, izrečene v javni razpravi, ki jih podpira tudi RO sindikata delavcev-v prometu in zvezah, pa so predvsem naslednje: - Z administrativnim aktom, ki stopi v veljavo 1. januatja 1972 leta, ni mogoče ukinjati beneficiranega delovnega staža delavcem, ki jim je ta pravica že priznana po sedaj veljavnih predpisih. Ukinjati pa bi ga bilo mogoče tedaj, ko bi izboljšali tiste delovne razmere, ki so na konkretnih delovnih mestih pogojevale njegovo uvedno. Z drugimi besedami: potreben in morda celo nujen je močnejši družbeni pritisk na izboljševanje delovnih razmer, kajti prav ti še največ vplivajo na to, koliko časa bo delavec ohranil delovno sposobnost. Vendar pa predlagana administrativna rešitev pomeni najbolj neprimerno možno rešitev. Sindikat zahteva: Izoblikujmo celovito prometno transportno politiko in z njo uredimo tako odnose med prometnimi dejavnostmi kot med prometom in preostalim gospodarstvom — Višina osebnega dohodka prav gotovo pomeni najbolj primerno osnovo za odmero pokojnine. Ker pa tudi z rešitvami s področja -pokojninskega in invalidskega zavarovanja želimo ublažiti socialne razlike v naši družbi, bi novi sistem vsekakor moral vsebovati tudi korektive, ki bi vplivali na odmero višje pokojnine ali invalidnine delavcu, zaposlemu na manj razvitem območju naše republike ali v gospodarsko slabše stoječi dejavnosti. Tak korektiv naj bi na drugi strani tudi vplival na nekaj manjšo pokojnino tistega dellavca, ki je bil zaposlen v dobro stoječi gospodarski dejavnosti in v nadpoprečno razvitem predelu naše republike. Že odmerjene pokojnine naj bi se valorizirale v odvisnosti od gibanja življenjskih stroškov. Potegovati pa se moramo za to, da najnižja osebna pokojnina ne bi bila manjša kot 1000 din mesečno. — Ne gre preprečevati zaposlovanja upokojencev. Z rešitvami v davčnem sistemu, višino pokojnine 'in na druge možne načine pa naj bi dosegli, da zaposleni upokojenci ne bi presegli meje družbeno še sprejemljivih osebnih dohodkov. — Zavarovanci bi tudi v prihodnje morali imeti možnost predčasne upokojitve, kot jo poznamo zdaj. Prav pa je, da v sistem pokojninskega zavarovanja institut predčasne upokojitve vgradimo na način, ki bo zavarovance spodbujal k temu, da bi težili k upokojitvi pod normalnimi pogoji. - Komisija za delovne in življenjske razmere pri RS ZSS naj takoj podrobno prouči delovanje predlaganih rešitev v sistemu invalidskega zavarovanja in ugotovi, ali so sprejemljive v naših družbenih razmerah in skladne z doslej sprejetimi stališči sindikatov. RO SINDIKATA DELAVCEV V KMETIJSTVU, ŽIVILSKI IN TOBAČNI INDUSTRIJI: Na plenarni seji odbora sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji, ki je bila pred dnevi v Murski Soboti, so razpravljali tudi o osnutku republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ugotovili so, da je osnutek zelo neurejen in zato tudi težko razumljiv. Predvsem se ne morejo strinjati s tem, da zakon odpravlja možnost beneficiranega delovnega staža za poklice v kmetijstvu. Delovne razmere v nekaterih poklicih so namreč tako težke, da ljudje v njih ne morejo dočakati normalne upokojitve. Plenum je zato sodil, da ni sprejemljivo reševati problema težkih delovnih razmer z invalidskim upokojevanjem, saj bi to pomenilo, da mora delavec na delovnem mestu postati invalid, da se lahko upokoji. Težnja osnutka zakona, ki ne predvideva beneficiranega delovnega staža, je očitno v tem, da bi prisilil delovne organizacije k izboljšanju delovnih razmer. To je sicer pozitivno, vendat pa je res tudi to, da so poklici oziroma delovna mesta, za katera se, vsaj zaenkrat, delovne razmere ne dajo izboljšati. Omeniti je treba predvsem traktoriste, za katere sta ukrivljena hrbtenica in povešen želodec priznatni poklicni bolezni, ki.jih pogojuje neprimeren sedež na traktorju. Žal ga kljub raziskavam doslej še niso uspeh napraviti primernega. Dokler torej ni objektivnih možnosti za izboljšanje delovnih razmer, so menili na plenumu, moramo zagotoviti, da bomo upokojevali zdrave ljudi, čeprav po skrajšanem času, ne pa inalidov! Pravna imsvHovalnira Hi: VPRAŠANJE: V začetku poletja sem nastopil prestajanje zaporne kazni v trajanju treh mesecev in 15 dni. Po prestani kazni sem se zglasil v podjetju, da bi nadaljeval z delom, pa so me odklonili, češ da mi je delovno razmerje prenehalo ter da me niso dolžni sprejeti na delo. Povedali so mi, da po zakonu preneha delovno razmerje, če delavec nastopi kazen zapora, daljšo od treh. mesecev. Ker ob nastopu kazni še nisem izrabil vsega letošnjega letnega dopusta, sem predlagal, da bi se v tem času priznal dopust in bi odsotnost z dela bila krajša kot tri mesece, tako da omenjeno določilo zakona o avtomatičnem prenehanju dela ne bi prišlo v poštev. Podjetje pa je vztrajalo pri svoji odločitvi in je odklonilo kakršenkoli pogovor o nadaljevanju delovnega razmerja oziroma ponovni sklenitvi. Menim, da podjetje ne ravna prav ter prosim za ustrezno obrazložitev in nasvet- L. Č„ LJUBLJANA dela po samem zakonu je tudi izrecno naveden primer, če je delavec obstojen na zapor, daljši kot tri mesece; takrat preneha delo Z dnem, ko delavec nastopi prestajanje kazni. Z dnem, ko ste nastopili prestajanje zaporne kazni, vam je torej pravnomočno ifl pravnoveljavno prenehalo delovno razmerje in vas podjetje dolžno sprejeti nazaj na delo. Vašega predloga, da bi upošteval1 dopust, delovna organizacija ni bila dolžna sprejeti in bi takšna rešitev zadeve predstavljala celo izigravanje predpisov. Kar zadeva ta način prenehanja dela, je zakon jasen in nedvo- umen in ne dopušča nobenih variant. Kot rečeno, gre za prene- hanje dela neodvisno od volje delavca in delovne organizacije P° samem zakonu, avtomatično, kot so vam v podjetju tudi povedal’- M. LlPUŽČtf ODGOVOR: Temeljni zakon o delovnih razmerjih točno določa in našteva primere, ko delavcu preneha delovno razmerje neodvisno od njegove volje in volje delovne organizacije. To so načini prenehanja delovnega razmerja po samem zakonu. Med primeri prenehanja UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZPRED KONGRESNE RAZPRAVE [Z POGOVORA S PREDSEDNIKOM TRŽIŠKIH SINDIKATOV IVANOM BERGANTOM O PREDKONGRESNI AKTIVNOSTI Vsem enake možnosti odločanja! Sindikati v tržiški občini so bili bržčas med prvimi, ki so dojeli pomen VIII. kongresa Zveze sindikatov Slovenije v naporih za utrjevanje samoupravnih odnosov v delovnih organizacijah in za krepitev vloge osnovnih sindikalnih organizacij. S pripravami na kongres so namreč v Tržiču začeli že spomladi. Zdaj so zaključili tudi z volitvami elektorjev za volilno konferenco. Volilni sestanki osnovnih organizacij sindikata pa niso imeli samo namena izvoliti elektonje za občinsko volilno konferenco, marveč so bili predvsem priložnost za oceno dosedanjega in bodočega dela sindikatov ter predhodnica °bčnih zborov osnovnih organizacij. „Ob volitvah elektorjev,“ nam je v razgovoru dejal Ivo Bergant, predsednik tržiških sindikatov, „in v razgovorih o možnih kandidatih za delegate za novembrski kongres slovenskih sindikatov smo uvideli, da bomo težko zadostili zahtevam Slede strukture bodočega vodiva RS ZSS. Nasploh ugotavljamo, da imamo na Gorenjskem naj slabšo strukturo zaposlenih in da bomo to nalogo izpolnili s težavo, čeprav se zavedamo, da jo moramo! Sicer pa nam je prišel ..predkongresni Pregled" strukture zaposlenih kot naročen, saj se bomo poslej hočeš nočeš morali soočiti z dejanskim stanjem in se lotiti Prav na področju kadrovske Politike temeljitih premikov." Iz tržiške občine se bodo kongresa slovenskih sindikatov udeležili štirje delegati. Po dogovoru med vodstvi osnovnih sindikalnih organizacij bo 1 delegat predstavljal čevljarsko-usnjarsko, 1 delegat tekstilno industrijo, po enega delegata pa bodo imele kovinsko-predelo-valna industrija in storitvene dejavnosti. „Na občinsko volilno konferenco se skrbno pripravljamo, saj želimo na njej razkriti vse slabosti našega dela. Pri tem mislim na še vedno premajhno angažiranost družbeno-politič-nih in samoupravnih dejavnikov v delovnih organizacijah pri uresničevanju ustavnih dopolnil, predvsem pa pri ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela. V Tržiču se zavedamo, da na tem področju kljub velikim prizadevanjem še nismo storili veliko. Prav za- voljo tega si prizadevamo pospešiti uresničevanje ustavnih dopolnil, temeljne organizacije združenega dela pa ustanoviti povsod, kjer je to potrebno in možno. Na jasnem smo si tudi, da je potrebno samoupravno zakonodajo prilagoditi ustavnim spremembam tudi tam, kjer sicer ustanavljanje TOZD ni najbolj smotrno. Kolektivi tržiških delovnih organizacij se bodo morali čimprej odločiti za ah proti TOZD in za to, kakšna naj bo v prihodnje samoupravna organizacija podjetja. Razbiti moramo tudi zmotno miselnost, da je ustanavljanje TOZD atomizacija kolektiva, samoupravljanja in sredstva, ter dokazati, da je v TOZD veliko od-ločilnejši vpliv delovnih ljudi pri odločanju," je dejal tovariš Bergant. Z VOLILNIH KONFERENC • LITIJA Sindikati litijske občine so na ponedeljkovi volilni konfe-renci z zadovoljstvom ugotovili, ha so uspešno opravili doseda-nJe priprave na kongres Zveze sindikatov Slovenije. Več kot ^0 članov občinske volilne konference, ki so predstavljali 24 osnovnih sindikalnih organiza-c9» je ocenilo predkongresne priprave kot skrbno in vsestran-,° zastavljeno letošnjo osred-ni° akcijo litijskih sindikatov, ki je od junija dalje zajela vse člane delovnih kolektivov v občini. Razprava o bodoči kadrovski strukturi republiškega sindikalnega vodstva je pokazala, da se sindikati litijske občine zavedajo odgovornosti pri odločanju o kandidatni Usti novega republiškega sveta ZSS in da od naših naj višjih sindikalnih delavcev veliko pričakujejo zlasti v njihovem delu po kongresu. Da v Litiji ocenjujejo njihovo dosedanje delo za uspešno, kaže odločitev volilne konference, ki je soglašala s predlogom za vnovično izvolitev 15 dosedanjih članov RS ZSS za člane novega republiškega vodstva slovenskih sindikatov. Litijski sindikati so prepričani, da predstavlja njihova ponovna izvolitev le nadaljevanje dosedanjega nepretrganega dela v naj višjem organu republiških sindikatov. Občinska volilna konferenca je izvolila za delegata na Vlil. kongresu slovenskih sindikatov Hildo Tišler iz Predilnice Litija in Alojza Seška, ravnatelja osnovne šole iz Gabrovke. -iv Čeprav je tržiško gospodarstvo bolj ali manj strnjeno, je zanj značilno, da je v občini kar 20 dislociranih obratov in da se s tem v zvezi vedno bolj pojavlja potreba po združevanju in povezovanju med delovnimi organizacijami sorodnih proizvodnih panog. Nekaj je bilo na tem področju sicer že storjenega, vendar še vedno premalo, da bi bili lahko z doseženim zadovoljni. V Tovarni pil so se že odločili, da bi v združenem podjetju Metalka predstavljali TOZD, drugod pa o ustanavljanju TOZD še razmišljajo. Zadnja analiza uresničevanja ustavnih dopolnil in ustanavljanja TOZD, ki jo je pripravila posebna delovna skupina občinskega sindikalnega sveta in občinske konference ZKS, kaže, da v tržiški občini ne bo veliko TOZD in da v delovnih organizacijah nasploh zelo počasi prilagajajo samoupravno zakonodajo ustavnim spremembam. Odpori prihajajo od zunaj, iz matičnih organizacij. „Naša občina že nekaj let vodi politiko odprtih meja. Samo odpiranje navzven in povezovanje nam lahko zagotovi, da se gospodarski tokovi ne razvodenijo, utrip gospodarjenja pa postane slabokrven. Na tem področju bomo zato še naprej bili bitko. Toda hkrati se bomo enako zavzeto borili, da bi vsi zaposleni imeli enake možnosti za odločanje o dohodku, ki ga ustvarjajo. Zato tudi pripisujemo tolikšen pomen ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela in zato bo uresničevanje ustavnih dopolnil ena od osrednjih tem naše bližnje volilne konference," je sklenil naš razgovor predsednik tržiških sindikatov Ivo Bergant. -IV Volje obilo, možnosti pa? (Nadaljevanje s 1. strani) Če vse to vemo, ne preseneča, da je trenutno v ospredju pozornosti lendavskih sindikatov predvsem uveljavljanje temeljnih organizacij združenega dela, socialna politika in zaposlovanje ter slednjič utrjevanje in krepitev vloge sin- besedah Slavka Valen-. lca, predsednika Občinskega , eta zveze sindikatov v Len-leu1- VeBk° število majhnih ko-b tivov - bodisi samostojnih, uisi dislociranih obratov — kadrovskih in drugih av> s katerimi se srečujejo, pra*160* §lavn' vzrok, da pri- d0 't z.a uresničevanje ustavnih ni}?0 ni* 'n ustanavljanje temelj-n 0rganizacij združenega dela t^^dujejo zelo počasi. Počas-ietii 6 V tem’ da v polovici pod-del' 0 tem niso razpravljali niti tore^ . sveti in v teh podjetjih bj J niso imenovali komisij, ki lize^^kele za potrebne ana-dej0 m druge priprave. Izmed lovi^h skupnosti iz druge po-vsai l podietiL Kjer že imajo Začpn°misije’ 80 nekaj dlje od v pgjf Prišli v dveh kolektivih, tete . drugih pa imajo neka-spi0LZaniisli o tem, kako naj bi druBri ,z?čeii z delom. Povsod Predtt ^ slišati mnenje, češ da jetia av*jaj° tako majhna pod-na snrV ^terih ni možna nobe-samn,erTiemf)a in da prilagajanje form, ,pravr|ih aktov pomeni ?ost> ki podjetjem nalaga nohprvL, ’ °d katerega ne bo ^nh koristi. se s t!u^n!Y0 in značilno je, da tudj n Pojmovanji strinjajo Zacjje Slloyne sindikalne organi-Ui. L podjetij s sedežem v obči-tem ko jim odločno na- sprotujejo osnovne sindikalne organizacije kolektivov dislociranih obratov," je poudaril tovariš Valenčič. „Ker je tako, si očitno moramo odgovoriti na vprašanje, ali res mora najprej priti do grobe kršitve samoupravnih pravic neke delovne skupnosti, da se potem zgane njena sindikalna organizacija, ali pa je možna drugačna rešitev. Odgovor na tako zastavljeno vprašanje je jasen. V naših razmerah to pomeni, da bi tudi sindikalne organizacije samostojnih podjetij, torej tistih s sedežem v naši občini, morale slediti zgledom in izkušnjam organizacij v dislociranih obratih.- ki so se — v večini primerov — zavoljo stalnega boja in sporov z vodstvi matičnih podjetij - dokopale do spoznanja, da morajo aktivno sodelovati pri urejanju vseh pravic in dolžnosti zaposlenih. Kaj storiti, da bi tako ravnale in ukrepale vse, tudi najmanjše osnovne sindikalne organizacije? Kaj storiti, da bi volja, vnema in pripravljenost za delo bila tudi takrat, ko ni treba gasiti in popravljati posledic, temveč že tedaj, ko odločitve šele zorijo. Odgovorov na to vprašanje je prav gotovo več. Tako se v prihodnje ne bomo smeli več zanašati na to, da bodo stvari tekle same po sebi, če se o če- dikalnih organizacij na vseh ravneh. Zlasti o tem, bolj o možnih rešitvah kot pa o naštevanju že znanih dejstev, bodo v pripravah na VIII. kongres slovenskih sindikatov v torek na svoji volilni konferenci spregovorili tudi lendavski sindikati. mer koli pogovorimo in morda sporazumemo z vodstvi podjetij in drugimi njihovimi predstavniki. V razprave bomo morali pritegniti tudi prizadete kolektive in jih z občinskega vrha, če tako rečem, spodbuditi k takim razmišljanjem. Bolj skrbno kot doslej bo treba izbirati tudi vodstva osnovnih sindikalnih organizacij ter skrbeti za še širše družbenopolitično izobraževanje kar naj večjega števila zaposlenih. Vse to in še marsikaj drugega, o čemer se bomo nedvomno dogovorili na naši konferenci, bi lahko vplivalo tako na hitrejše uveljavljanje ustavnih dopolnil kot na utrjevanje sindikalnih organizacij in na njihov vpliv pri sprejemanju odločitev. Res pa je tudi, da ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela prav gotovo ne pomeni samo naloge sindikatov, temveč skupno dolžnost vseh družbenih dejavnikov. Hočem reči, da se bomo morali v prihodnje sindikati, ZK in SZDL več dogovarjati in bolje sodelovati, da bi izpolnili naloge, ki smo jih sprejeli bodisi sami ali pa jih pred nas postavlja širša družbena skupnost." VPRAŠANJE BREZ ODGOVORA Z območja lendavske občine je trenutno na delu v tujini 2500 do 3000 ljudi. Prvi zdom- ci, ki so odšli pred šestimi ali sedmimi leti, zdaj že prihajajo nazaj in se zanimajo za zaposlitev. Delovnih mest zanje pa ni. „Sindikat je že leta nazaj opozarjal, da se bo večina zdomcev vrnila," pravi predsednik lendavskih sindikatov. „No-čem nikogar kriviti, toda dejstvo je, da opozorilom ni nihče prisluhnil. Mislim v tem smislu, da bi organizirano pripravljali delovna mesta, na katerih bi se zaposlili ljudje, ki so odšli na začasno delo v tujino zato, da bi lahko liitreje rešili svoj stanovanjski problem ah pa da bi sploh našli delo, ki jim ga doma nismo mogli dati. Res je, da smo ves čas vab ih in še zdaj vabimo kolektive iz razvitih občin, naj bi pri nas gradili obrate. Marsikaj je bilo res zgrajenega, sicer danes ne bi imeh 12 dislociranih obratov. Vendar vidimo, da ni moč govoriti o kaki večji pripravljenosti podjetij iz drugih-območij, da bi gradila pri nas. Ta prizadevanja so omejena le na povečanje sedanjih zmogljivosti. Trenutno aktualen in najbližji uresničitvi je projekt kranjske Planike, ki bo povečala obrat v Turnišču in postopoma zaposhla 400 novih delavcev. Kakor smo tega veseli, 'k rešitvi problema, p--katerem sem govoril, to le ne bo veliko prispevalo. Kaj pa naj storimo, da bi rešitev le našli? Ne vem in nisem prepričan, da bo naša konferenca odgovorila na to vprašanje. Vem le to, da bo težko in hudo, da bodo zdomci potrkali na domača vrata ...“ ( -mG V SOLIDARNOSTNI AKCIJI V tej in v naslednjih številkah Delavske enotnosti bomo objavili seznam vseh vplačnikov v republiški solidarnostni sklad za pomoč prizadeti severovzhodni Sloveniji, in to po dnevih vplačil. Republiški svet ZSS in gospodarska zbornica s$ ob tej priložnosti iskreno zahvaljujeta vsem za razumevanje in izkazano pomoč. (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Kulturni, prosvetni in zgodovinski zavod ,,Borec", Ljubljana 2.867,60 Ljubljanski geodetski biro, Ljubljana 1.247,10 Triglav film, Ljubljana 486,00 „Avtoobnova“, Ljubljana 15.870,40 Poslovno združenje za proizvodnjo močnih krmil „Univit“, Ljubljana 545,55 Poslovno združenje za proizvodnjo močnih krmil, Ljubljana 34,60 Združeno trgovsko podjetje ABC, Ljubljana 495,35 Mestni svet Zveze sindikatov Ljubljana 1.554,70 Mehanografski center, Ljubljana 1.250,70 Jugoslovanska loterija, direkcija za Slovenijo, Ljubljana 1.145,30 ČZP Delavska enotnost, Ljubljana 1.094,85 „Veletekstil“, Ljubljana 6.579,45 Osnovna šola Dobrova pri Ljubljani 1.004,50 Osnovna šoja dr. Jožeta Potrča, Ljubljana 1.131,90 Občinski odbor RK Ljubljana Vič-Rudnik x 46,00 Uprava skupščine mesta Ljubljane 14.703,90 Ljubljanski dnevnik, Ljubljana 6.916,45 Gospodarski vestnik, Ljubljana 1.804,55 Skupščina občine Ljubljana-Moste-Polje 153,00 Skupščina občine Ljubljana-Moste-Polje 120,55 Skupščina občine Ljubljana-Moste-Polje 2.707,10 Skupščina občine Ljubljana-Moste-Polje 106,00 Skupščina občine Ljubljana-Moste-Polje 207,80 Splošna vodna skupnost, Ljubljana-Sava, Ljubljana 5.474,35 IMKO, Ljubljana 5.743,85 Gospodarska zbornica SRS, Ljubljana 7.507,60 Gospodarska zbornica SRS, Ljubljana 510,00 Gospodarska zbornica SRS, Ljubljana # 44,70 Sodnik za prekrške, Ljubljana 2.282,30 Občinska konferenca SZDL, Ljutomer 103,00 Osnovna šola Razkrižje, Ljutomer 540,20 SDK, podružnica.519, Murska Sobota 349,50 Vzgojno varstvena ustanova, Šoštanj 293,55 Dom kulture, Velenje 449,30 WU Zarja, Celje 571,65 SDK, podružnica 521, Novo mesto 2.902,75 SGP .,Kraški zidar", Sežana, sindikalna podružnica 4.355,00 Občinsko sodišče v Trbovljah 625,60 Občinsko javno tožilstvo v Trbovljah 119,20 Veletrgovina ,,Koloniale“ Maribor, PE „Planika“, Slovenska Bistrica Josip Bučar, odvetnik, Novo mesto, C. komandanta Staneta 20 Danica Filipič, SZDL Ormož Občinski sindikalni svet Idrije Osnovna šola Dragatuš Stanovanjsko podjetje Črnomelj Poklicna kovinarska šola, Črnomelj KZZ Celje „Kinopodjetje“ Celje Občinski odbor ZZB NOV, Slovenske Konjice Društvo upokojencev, Javornik na Gorenjskem ..Veletrgovina ,.Tanin" Maribor Osnovna šola Domapjševci Vzgojni zavod „Pavla Rušta" Vrhpolje pri Vipavi Temeljna kulturna skupnost Kočevje ObKZK Krško Občinska zveza za telesno kulturo, Celje Osnovna šola Mirna peč Republiški sekretariat za notranje zadeve UJV, Murska Sobota SDK, podružnica 519, Murska Sobota Osnovna šola Videm ob Ščavnici „Borovo“, jug. kombinat gume in obutve, prodajalna Trebnje na Dolenjskem Občinski komite ZKS, Mozirje Osnovna šola Luče, Mozirje ..Popotnik" počitniška zveza Slovenije, mladinska turistična posl. Celje Jakob Nerat, Grušovlje 12, Nazatje Terezija Dolšak, Mozirje 122 Ljubljanska banka, podružnica Trbovlje Pekarna Alojz Brgle, Ljubno ob Savinji 73 Občinska konferenca ZMS Hrastnik Stanovanjsko podjetje Hrastnik Franc Avbelj, ZZB NOV Domžale Delavska univerza Domžale Občinski sindikalni svet Cerknica Stanovanjsko komunalno podjetje Litija Zveze rezervnih vojaških starešin, Domžale Skupnost občine Domžale Sindikalna podružnica Domžale skupščina občine Domžale Delavska univerza Kamnik Ljubljanska banka, enota Radovljica Delavska univerza Celje Sadjarski zavod, Maribor Zavod za varstvo pri delu, Maribor Ljubljanska banka, Podružnica Murska Sobota Ljubljanska banka, podružnica Murska Sobota, ekspozitura Ljutomer Ljubljanska banka, podružnica Murska Sobota Zavarovalnica Sava, PE Krško Okrožno tožilstvo, Nova Gorica Občinsko tožilstvo, Nova Gorica Center za glasbeno vzgojo Koper Ljubljanska banka, podružnica Kranj Okrepčevalnica društva upokojencev Maribor-ccnter Ekonomski šolski center, Celje k. Ljubljanska banka, enota Jesenice Zavod za kulturno prosvetno dejavnost, Črnomelj PZ „Koneks“ Celje Ljudska knjižnica, Trbovlje „Šestica“ Ljubljana „Steklo“ export-import, Ljubljana „Iskra commcrce", Ljubljana, prisp. tovarne „Iskra-Elektromehanika“ Kranj Splošna fmomehanika, Ljubljana Proračun občine Ljubljana Moste-Polje Komunalno podjetje Vič, Ljubljana „Technocomerce“ Ljubljana Osnovna šola Ljubljana-Vič Šola za živinorejske-veterinarske tehnike, Ljubljana S7U' ' iubljana-Šiška • >i črniki komite ZKS Laško Občir./.C: k omite ZKS Šmarje pri Jelšah Ljubljanska banka, podružnica Velenje 4.813,10 500.00 40.00 107,50 494.75 304.15 364.20 1.480,30 719.15 38,45 200.00 4.671,85 286,00 780.70 21.00 126.70 64,80 769.65 9.175.60 158.55 - 967,70 111.75 38,45 921.90 18,30 50.00 100,00 1.128,25 100,00 44.00 347,80 10.00 434.70 109.00 1.000,00 41,00 2.000,00 1.000,00 171,60 1.128,80 500.00 328.90 1.683.60 400.65 294.55 3.312,70 1.536.40 200.00 400.00 850.00 4.003,65 608.00 2.145,35 1.172,45 59,95 261.20 115,00 5.000,00 5.000,00 500,000,00 500.00 25,00 10.000,00 10.000,00 1.909,55 488,50 120.00 116,80 56,95 1.700,00 TOKOVI GOSPODARJENJA V SOLIDARNOSTNI AKCIJI „Modna hiša", Ljubljana 5.000,00 Industrija oblačil TIP TOP, Ljubljana 30.000,00 Mizarska zadruga, Ljubljana-Vič 4.000,00 „Kovinotehna“, Celje 27.924,25 HMEZAD, Žalec 61.662,30 HMEZAD, Žalec 16.000,00 Mariborska tekstilna tovarna _ 86.136,00 1. SEPTEMBRA „Usluga“ Kamnik Občinska konferenca ZK in občinski sindikalni svet Kamnik Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani Ljubljanski urbanistični zavod, Ljubljana „Papirografika“ Ljubljana RO ZZB NOV Slovenije, Ljubljana RO ZRVS Slovenije, Ljubljana „Radio študent**, Zveza študentov Slovenije, Ljubljana „Agroprogres“, Ljubljana „Galvanotehnika“ Škofljica » —■ „Veletekstil“ Ljubljana Vajenska šola, gradbeni šolski center Ljubljana „Jugoslavija** zavarov. in pozavarov. Beograd, poslovalnica Ljubljana Osnovna organizacija sindikata občinske skupščine Lj ubljana-Be žigrad Občinsko sodišče, Grosuplje Skupščina občine Grosuplje Občinski sindikalni svet Grosuplje Jože Nered, Fani Šiška, SZDL Grosuplje Osnovna šola Šentvid pri Stični Temeljna izobraževalna skupnost, Litija Gostilna „Majolka“, Šmartno pri Litiji Občinska konferenca SZDL, Litija ..Lamprehtov dom“, Slovenske Konjice Otroški vrtec Golnik Izobraževalna skupnost Celje Dom onemoglih, Planina, Postojna Skupščina občine Postojna Občinsko sodišče v Postojni TIS Postojna Mestna knjižnica Postojna SDK podružnica Trbovlje Ado Naglov, revirski muzej, Trbovlje Občinski komite ZKS, Črnomelj Zavod za kulturno prosvetno dejavnost, Črnomelj Občinsko sodišče v Črnomlju SDK Črnomelj Emil Šuštar, Ilirska Bistrica, Prešernova ul. Osnovna šola „Karla Destovnika-Kajuha** Šoštanj SDK, podružnica 519, Murska Sobota Trgovsko podjetje „Vesna“, Ljutomer Kosovelova knjižnica, Sežana Skupščina občine Sežana SDK Sežana Proračun občine Hrastnik Uprava skupščine občine Hrastnik Osnovna šola Ivana Cankarja, Trbovlje Turistično transportni biro JŽ, poslovalnica Celje Založba obzorja, Maribor Komunalno stanovanjsko podjetje, Lenart Komunalno stanovanjsko podjetje, Lenart ..Slovenija sadje** hladilnica Bohova pri Mariboru Delavska univerza Murska Sobota Delavska univerza Murska Sobota Zavod za časopisno in radijsko dejavnost, Murska Sobota SDK, podružnica Murska Sobota Otroški vrtec, Murska Sobota Ljubljanska banka, podružnica Kranj, enota Škofja Loka Ljudska knjižnica Kočevje Skupščina občine Gornja Radgona Skupščina občine Gornja Radgona Osnovna šola ,.Karla Destovnika-Kajuha**, Apače TIS Gornja Radgona Komunalni zavod za zaposlovanje, Kranj Občinsko sodišče, Nova Gorica Edi Melavc, Mozirje 207 Zveza narodnih zdravilišč SRS, Celje Vida Omladič, gostilna Mozirje 5 Marija Franko, gostilna Mozirje 5 Jožica Kortnik, gostilna Mozirje 5 Stanka Kolenc, gostilna Mozirje 5 Komite občinske konference ZKS, Tržič Občinski sindikalni svet, Mozirje Občinska konferenca SZDL, Mozirje Trgovsko podjetje „Savinja“ Mozirje Osnovna šola Ljubno ob Savinji Skupščina občine Mozirje Skupščina občine Novo mesto Skupščina občine Novo mesto Temeljna izobraževalna skupnost Novo mesto Skupščina občine Novo mesto Skupščina občine Novo mesto Osnovna šola Šentjernej Skupščina občine Novo mesto Lekarna Trebnje „Hmezad“ Žalec Skupščina občine Postojna Komite občinske konference ZKS, Murska Sobota Osnovna šola „Pišece“, Brežice SDK, podružnica Koper Občinska konferenca SZDL, Črnomelj Občinski komite ZKS, Ajdovščina TKS Ajdovščina in SZDL Ajdovščina Delavci družbeno-političnih organizacij, Metlika Otroški dom Maribor RG, podjetje reklama, Celje Komunalni zavod za socialno zavarovanje, Nova Gorica Osnovna šola ,.France Prešeren" Kranj Sindikalna podružnica osnovne šole Gradišče, Slov. Gradišče Osnovna šob Dolenjske Toplice SDK, Ilirska Bistrica Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo, Kranj Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj „Hmezad“ Žalec Delavska univerza Krško Občinski sindikalni svet, Krško Temeljna izobraževalna skupnost, Krško Skupščina občine Novo mesto Občinska konferenca SZDL, Krško Občinski sodnik za prekrške, Novo mesto 997,75 300.00 832,95 1,877,30 1.903.60 1.052,00 269,10 70,00 2.524.60 719.00 4.414,10 416.90 4.557,80 477.30 3.051.25 131.25 116,00 1.000,00 72,50 139.40 114.60 517.85 305,10 305.85 458.60 96.00 322,45 52.00 193,35 1.833.00 50.00 123.00 149,65 341.00 273.00 69.00 1.637.00 234.90 5.756.70 87.20 95.00 341.00 100.00 1.579,95 1.922.10 571.25 4.202.25 88,90 2.405,8S 2.379.10 48.95 172.85 961.55 2.601.70 809.30 1.459.55 89.95 84.00 2.267,20 2.507.50 120,00 1.209.50 985.05 100,00 86.00 150.00 20,00 20,00 20,00 115.00 74.00 134.00 2.227.75 822,50 2.689.55 20.00 232,95 79,10 176.55 29.20 1.890,15 232.00 476.85 7.932.65 3.376.55 327.60 440,70 6.456.75 103.60 133.00 262.60 287.60 497.30 453.55 2.163.65 3.502,60 590.00 1.025,05 190.00 1.360.30 1.810.30 265,15 91.40 107,80 120.60 6.584.30 94.20 228.05 z -----------\ # Vsem delovnim ljudem občine Kočevje ob praznovanju S občinskega praznika iskrene čestitke! OBČINSKI SVET ZS OBČINSKA KONFERENCA ZM SKUPŠČINA OBČINE ZDRUŽENJE ZB OBČINE OBČINSKA KONFERENCA ZK OBČINSKI ODBOR ZVVS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI ODBOR RK V -------------------------------------------------J V ZDRUŽENEM TRGOVSKEM PODJETJU ABC LJUBLJANA SO ŽE ZAŽIVELE TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA_______________ LASTNA POBUDA -GLAVNI MOTOR Kako je, če temeljne organizacije združenega dela ne združujejo sredstev za »»skupne potrebe podjetja«, temveč se sproti dogovarjajo o združevanju sil in sredstev za uresničitev projektov, pri čemer se ustvarjeni dobiček deli skladno z deležem vloženih sredstev Temeljne organizacije združenega dela je bržčas teže ustanoviti v tisti delovni organizaciji, ki je postopoma rasla v organsko zaokroženo celoto, kot v tisti, ki je nastala z združitvijo dotlej samostojnih podjetij. Ko pa že obstajajo, je v obeh primerih bistven odgovor na vprašanje, ali temeljne organizacije obstajajo samo formalno, torej na papirju in ne da bi se karkoli bistvenega spremenilo v notranjih odnosih in načinu odločanja, ali pa gre za prave temeljne organizacije združenega dela, v katerih zaposleni dejansko odločajo o vseh zadevah, predvsem pa o delitvi sredstev, ki so jih ustvarili s svojim delom. Eno takih delovnih organizacij, za katere že smemo reči, da njene temeljne organizacije, združenega dela ne le dobivajo, ampak tudi že imajo vsebino in pristojnosti, ki so predvidene z ustavnimi dopolnili, je združeno trgovsko podjetje ABC Ljubljana. Do lani samostojna podjetja ..Delikatesa" iz Ljubljane, „Loka“ iz Škofje Loke, ,.Napredek" iz Domžal, „1. junij" iz Trbovelj in „Tabor“ iz Grosupljega tvorijo pet temeljnih organizacij, medtem ko skupne službe združenega podjetja ABC predstavljajo šesto temeljno organizacijo združenega dela. nabave je sicer najbolj enostaven, vendar enako ravnajo tudi v drugih zadevah skupnega pomena. Če je bil pri nekem večjem poslu, pri katerem so sodelovale ali pa so ga organizirale skupne službe, ustvarjen večji dohodek, kot bi sicer bil, če bi zadevo temeljna organizacija izpeljala samostojno, si ta sredstva razdelijo po načelu: vsakomur pol. Tako so temeljne organizacije zainteresirane, da bi čim več poslov opravili na način, ki obeta optimalne rezultate. Interes skupnih služb pa je, da tudi same razmišljajo o možnostih skupnega nastopanja, racionalizaciji poslovanja in podobnem. Čim več in bolje bodo namreč delale, tem višji bo dohodek, s katerim bodo povsem samostojno razpolagale. Pri vsem tem pa tudi nihče ne bo imel občutka, da v podjetju kdorkoli živi na račun drugega, čemur bi se ob drugačnem načinu financiranja skupnih služb verjetno le stežka izognili. Namen združevanja omenjenih petih trgovskih podjetij v združeno trgovsko podjetje ABC Ljubljana seveda ni bil, da bi v vsakem od njih, ki zdaj predstavlja temeljno organizacijo združenega dela, ostalo vse pri starem, temveč so z aktom o združitvi postavili v ospredje ekonomske interese vseh partnerjev in obenem tudi enakopravno zadovoljevanje vseh teh interesov. To pomeni, da zdaj tehtajo že sprejete razvojne programe poprej samostojnih podjetij in v ospredje postavljajo tiste projekte, katerih uveljavitev obeta največ in čimprej vsem. Za vsako večjo investicijo namreč združujejo sredstva, vendar se o tem vsakič posebej sporazumejo. V podjetju ABC torej ne poznajo združevanja sredstev za uresničevanje skupnih razvojnih načrtov podjetja, temveč sredstva in napore združujejo ob vsakem primeru posebej. Vsi naenkrat seveda ne morejo priti na vrsto, zato -se sproti dogovarjajo o prednosti investicij. Z združenimi sredstvi jih lahko uresničijo prej, kot bi jih sicer, torej tudi hitreje vračajo vložena sredstva. Pri tem torej ..zaslužijo" vsi, ki so prispevali sredstva za skupno dogovorjene investicije. Čeprav torej mora posamezna temeljna organizacija združenega dela čakati, da bi prišla na vrsto, vseeno ve, kdaj bo lahko uresničila svoje načrte in da bo dotlej dobila povrnjen del sredstev, ki jih je posodila drugim, medtem ko bodo druga potrebna sredstva — razen morebitne bančne ali kakšne druge zunanje pomoči - njej posodile druge temeljne organizacije združenega dela. m. G. • MIRNA Dvaj*set- letna DANA Kolektiv tovarne rastlinskih specialitet „DA-NA“ na Mirni je minuli teden slavil 20-obletnico obstoja podjetja. Ob tej priložnosti je bila v tovarni posebna proslava, ki so se je udeležili tudi številni gostje, med njimi član predsestva SFRJ inž. Marko Bulc, predsednik slovenskih sindiaktov Tone Kropušek, predsednik Gospodarske zbor- i niče SRS Leopold Krese in drugi. O razvoju in načrtih podjetja je zbranim spregovorila predsednica delavskega sveta podjetja * inž. Pavla Kranjc. V minulih dveh desetletjih se je tu iz nekdanje majhne vaške žganj ame razvila sodobna tovarna z 280 zaposlenimi, ki bodo letos proizvedli že tisoč vagonov pijač v vrednosti 80 milijonov dinarjev. Zadnja leta se je „DA-NA“ bolj usmerila v proizvodnjo brezalkoholnih * pijač, ki bo letos predstavljala že 60% celotne proizvodnje. Vsa leta se je kolektiv ,,DANE“ odrekal tudi višjim osebnim dohodkom v prid večje akumulacije, ki jo je vlagal v raz-. voj podjetja in v povečanje obsega poslovanja. Prav zdaj, ko praznujejo 20-obletnico obstoja, zaključujejo obsežne naložbe v povečanje zmogljivosti in v sodobnejšo opremo, kar jim bo omogočilo še nadaljnje povečanje proizvodnje. Podpis pogodbe o poslov-no-tehničnem sodelovanju s tujim partneijem pa zagotavlja še razširitev proizvodnega programa. R. Š. DOGOVARJANJE O VSAKI ZADEVI SKUPNEGA POMENA USPEH STROKOVNJAKOV TKI HRASTNIK O samoupravi temeljnih organizacij združenega dela v trgovskem podjetju ABC Ljubljana bi lahko zapisali veliko, zadostuje pa tudi naslednje dejstvo: Tudi lastna pamet zaleže Samoupravni sporazum o ureditvi nekaterih ekonomskih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela v združenem trgovskem podjetju ABC Ljubljana vsem delovnim skupnostim temeljnih organizacij daje polno samostojnost odločanja o vseh, tudi o materialnih zadevah, obenem pa jih spodbuja k čim tesnejšemu sodelovanju in povezovanju z edinim namenom, da bi povečali promet in dohodek; tako ustvaijeno presežno vrednost pa delijo skladno z ustvarjenim delom. Te dni je v tovarni kemičnih izdelkov Hrastnik začela poskusno obratovati nova peč za proizvodnjo solne kisline. Gre za največjo tovrstno napravo v jugoslovanski kemični industriji, saj bodo v njej vsako leto pridobili kakih 20.000 ton te kisline. To pa pomeni, da bodo v hrastniški tovarni kemičnih izdelkov podvojili sedanje pridelovanje te surovine, ki ima največ odjemalcev v elektrarnah, železarnah in v nekaterih drugih industrijskih podjetjih. Ko so se v tovarni odločali o montirali, deloma s pomočjo Financiranje skupnih služb pomeni „problem“ v vsakem podjetju, kjer želijo imeti čiste račune. V združenem trgovskem podjetju ABC Ljubljana so si čistega vina nalili tako, da skupne službe razpolagajo s polovico tistih sredstev, ki so bila ustvarjena kot neke vrste dodatni dobiček zaradi tega, ker je, denimo, pri skupni nabavi možno doseči ugodnejše pogoje. Primer skupne postavitvi nove peči, so morah najprej razmisliti o stroških. Izračunali so, da bi morah zbrati šest do sedem milijonov dinarjev, kar pa je bila vsota, ki sije v podjetju niso mogli privoščiti. Končno so načrtovanje nove peči zaupali svojim inženiijem in tehnikom, peč pa so uvozili iz Francije. Domači strokovnjaki so zaupano nalogo opravili v nekaj mesecih in se odlo-čE, da bodo tudi peč sami nekaterE domačE podjetij. Prvotni stroški za nakup m montažo nove peči so se za- voljo odločitve domačE stf6 kovnjakov, da bodo sami na# tovali in montirali to naprav6 zmanjšali od 6,5 milijona din# jev na 1,3 mEjona dmaijev. Pr' hranek znaša več kot pet mil1' jonov dmaijev, kar je nedvoif' no velik uspeh znanja m str6 kovne sposobnosti inženiijev f tehnikov hrast niške tovaf# kemičnE izdelkov. —nP IZ TOVARNE USNJA SLOVENJ GRADEC POROČAJO: Slovenj Gradec dobi novo tovarno POJEM ŠIROKE IZBIRE, SOLIDNE POSTREŽBE, ZMERNIH CEN, POJEM DOBREGA NAKUPA TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA Priprave za gradnjo nove tovarne kalandriranE plastičnE folij v Slovenj Gradcu so v zaključni fazi. Predstavniki Tovarne usnja Slovenj Gradec so namreč sporočili, da je rno-zemsko posojilo za gradnjo tovarne, gre za blizu 90 milijonov dm, že-odobreno, podpisana pa je tudi pogodba za dobavo rno-zemske opreme. Gradnjo nove tovarne plastičnE folij bosta sofmancirah Tovarna usnja Slovenj Gradec in Tovarna gospo-dmjske opreme Gorenje Velenje, nekaj posojila za gradnjo pa je odobrila tuE Ljubljani banka. sK» Z gradnjo nove tovarne , landriranE plastičnE fohj bo . začeli v Slovenj Gradcu P' hodnjo pomlad, proizvodnja P bo stekla v drugi polovici leta. Z novo tovarno plasti#^ P folij se bo povečala vredn proizvodnje Tovarne usnjar^ venj Gradec od sedanj E 1 250 miliinnov din v letu 1' 250 mEjonov din v letu -- ,r vrednost izvoza pa se bo Kk manj podvojila in bo leta * ^g. dosegla najmanj 3 milijon6 ) laijev. 1 TOKOVI GOSPODARJENJA Trije | novi objekti Letošnje slavje ob prazniku občine Velenje - v prvih dneh oktobra — bodo združili s tremi pomembnimi delovnimi zmagami. Tako bodo izročili namenu novo Termoelektrarno Šoštanj III. največji termoenergetski objekt pri nas, redno bo začel obratovati nov izvozni nad ko p Pesje Rudnika lignita Velenje, ki bo omogočil povečanje proizvodnje lignita na blizu 5 milijonov ton lignita letno, v Selu pri Velenju pa bo začela obratovati tovarna strešnikov, prvi obrat novoustanovljene velenjske Industrije gradbenih elementov. Med drugim bodo ob občinskem prazniku pripravili tudi srečanje samoupravljavcev Šaleške doline. V Šoštanju pa bo 7. oktobra tudi zbor delovnih ljudi velenjske občine in tovariško srečanje. (vš) Alpina povečuje izvoz i i i i i i i i i i NAČRT! OBRATA STEKLARNE BORIS KIDRIČ V SLOVENSKI BISTRICI _ Zasadili bodo lopate Po rekonstrukciji bo tovorno še enkrat večja Obrat Steklarne „Boris Kidrič" v Slovenski Bistrici se uvršča med najuspešnejše delovne kolektive v občini. Obrat šteje sicer komaj 232 zaposlenih, v glavnem priučenih delavcev - steklopihalcev, kar pa niti najmanj ne zmanjšuje velikega ugleda, ki so si ga pridobili ti ljudje doma in onstran meje. Steklarna v Slovenski Bistrici se lahko ponaša s tem, da pravzaprav ne potrebuje skladišč. Vsi izdelki gredo sproti in trg bi jih sprejel še več, če ne bi bile kapacitete steklarne že povsem izkoriščene. „To nas je prisililo, da smo pričeli misliti na rekonstrukcijo naših proizvodnih obratov . . .“ pripovedujejo steklarji v Slovenski Bistrici. „V načrtu je povečanje proizvodnje za več kot enkrat toliko, kot proizvajamo sedaj. To pa tudi pomeni, da se bo povečalo število zaposlenih, s čimer bomo pripomogli k reševanju nezaposlenosti v naši občini . . .“ Novogradnje pa se v Slovenski Bistrici verjetno še najbolj vesele steklarji sami. Sedanje delovne razmere namreč niso Zavidanja vredne, saj je vsa proizvodnja stlačena v neustreznih prostorih nekdanje tovarne perila. Vročina na delovnem mestu naraste včasih tudi na blizu 70 sto- pinj, da ne omenjamo prepiha, pomanjkljivih sanitarij, neustreznih garderob in vsega drugega. Z rekonstrukcijo se bo tako uresničila dolgoletna želja steklarjev, da bi izboljšali delovne razmere. „Z gradnjo bi radi 'začeli še letos. Za nove proizvodne prostore in opremo bomo morali odšteti 20 milijonov. Nekaj lastnih sredstev sicer imamo, poseči pa bomo morali tudi po posojilih. Upamo, da bodo naša prizadevanja obrodila pričakovane sadove. Potrebni načrti in elaborati so že nared .so nam zaupali steklarji v Slovenski Bistrici. Rekonstrukcija steklarne naj bi bila v celoti uresničena do leta 1975. Število zaposlenih naj bi naraslo od sedanjih 232 na blizu 450 delavcev. Med novo zaposlenimi bo razmeroma precej žensk, kar bo za Slovensko Bistrico in njen okoliš še posebej pomembno. S povečano proizvodnjo bo močno narasel tudi izvoz, ki že danes obsega kar 53 % celotne proizvodnje. Ob tem pa naj povemo, da je obseg proizvodnje v steklarni Slovenska Bistrica vse prej kot skromen: za letošnje prvo polletje je plan predvideval 325 ton izdelkov, a so ga presegli po količini za 9 %. A. Ul. »Kroga« ni več Za likvidacijo podjetja se je izrekel tudi kolektiv Piranska občinska skupščina je minuli teden sklenila uvesti postopek za redno likvidacijo industrijsko-trgovskega podjetja „Krog“ v Sečovljah. Pred tem TEK ČEZ OVIRE Na tujem prodajo že 40 % svoje proizvodnje ( nizira poslovanje Tovarna se širi in moder- Tovarna obutve Alpina Žiri si je za letos zadala tako pri Proizvodnji, in izvozu kot tudi glede dohodka dokaj optimistične načrte. Dosedanji rezultati so v glavnem dobri, čeprav se je morala tovarna spoprijeti z nekaterimi hudimi težavami, tako jo je zelo močno prizadela omejitev uvoza reproduk-cijskega materiala, ki je zlasti “grozila predvideni izvoz na £ahod. Alpina prodaja na zahodna tržišča predvsem specialko smučarsko obutev, za te izdelke pa večine materialov ni Mogoče kupiti na domačem tryšču, pogodbe s tujimi odje-pa tudi zelo točno opredeljujejo, kakšne vrste in kvali-tete morajo biti posamezni sestavni deli. Te ovire so v Alpini Premagali ob občutnem porastu stroškov. Druga težava te tovarne je skokovito naraščanje cen surovin na svetovnem trgu, saj so se nekatere vrste usnja podražile celo za 100 odstotkov. Ker so cene obutve zamrznjene, je dohodek Alpine — tako kot seveda tudi drugih čevljarskih podjetij — ogrožen. Posledice bodo zlasti občutne v drugem polletju. V Alpini cenijo, da bodo izgubili najmanj 6 do 7 milijonov dinarjev planiranega ostanka dohodka. Prepričani so, da bi cene obutve pri nas prav lahko sprostili, saj proizvodnja v državi precej prekaša povpraševanje, v hudi konkurenci pa si podjetja ne morejo privoščiti neupravičenega navijanja cen. Velika ponudba na domačem trgu je spodbudila tudi izvoz te industrije. Alpina proda v tujino 40% svoje proizvodnje. Medtem ko je lani izvozila za 3 milijone dolarjev, bo letos najmanj za 4 milijone, saj se je vrednost njenega izvoza že do konca avgusta približala lanski celoletni prodaji v tujino. Žirovski čevljarji bodo letos izdelali 1 milijon 100 tisoč parov obutve, od tega 200 tisoč parov specialnih smučarskih čevljev, ki so njihov najbolj znani izdelek. Značilno je, da od te količine ostane doma le desetina, vse drugo pokupijo tujci. Alpina pa si prizadeva zagotoviti možnosti za nadaljnjo rast. Že v oktobru bo v Žireh začela graditi nove proizvodne prostore. V sodelovanju z občinsko skupščino Ajdovščina bo uredila nov obrat na Colu, ki bo zaposloval 200 delavcev. V Alpini nameravajo vpeljati v poslovanje tudi elektronski računalnik. od katerega si prav tako obetajo več uspeha pri delu. M. S. se je za likvidacijo z referendumom izrekel tudi kolektiv. Podjetje „Krog“ je nastalo po ukinitvi nekdanjega rudnika črnega premoga v Sečovljah. V njem so se zaposlili rudarji, ki niso našli druge zaposlitve ali pa imeli pogojev za upokojitev. „Krog“ je prevzel tudi dobršen del osnovnih sredstev rudnika, hkrati s tem pa tudi rudnikove obveznosti, predvsem njegove dolgoročne kredite. To so bile hude obremenitve, ki jih „Krog“ zavoljo nizke akumula-tivnosti in zastarele mehanizacije ni zmogel. Tudi sicer se podjetju, ki se je ukvarjalo z najrazličnejšimi dejavnostmi -nudilo je storitve svojih delavnic, prevažalo blago, izdelovalo betonske zidake in druge gradbene elemente iz betona, trgovalo z razstrelivnimi sredstvi in s plinom ter z gospodinjskimi aparati, kurivom, gradbenim materialom in pozneje pridobivalo še apnenec v kamnolomu pod Kaštelom — niso razkrivale posebno svetle perspektive. Razgovori v kolektivu, v katerih so sodelovali tudi predstavniki piranske občinske skupščine in obalnega sindikalnega sveta, so pokazali, da je dejavnost najbolje opustiti in delavce zaposliti v drugih podjetjih v piranski občini. To tudi ni poseben problem, saj je ,.Krog“ imel le 42 redno zaposlenih delavcev. Zaposlitev zanje so našli pri komunalnem podjetju in v trgovskem podjetju „Nanos“ v Piranu. V SOLIDARNOSTNI AKCIJI Jernej Cedilnik, Tacen 21 300,00 Osnovna šola „Maksa Pečarja", Črnuče 1.456,00 Trgovsko izvozno podjetje ,,Dom“ Ljubljana 7.05,35 VI. gimnazija Ljubljana-Moste - 1.554,10 Mestni komite ZMS, Ljubljana 274,80 Poklicna kovinarska in usnjarska galanterijska šola, Domžale 1.046,40 Občinski komite SZDL Idrija 144,00 Občinski sindikalni svet Jesenice 192,00 NZD, Vrhnika 8.192,00 ,.Pavliha" Ljubljana 3.000,00 Občinska konferenca SZDL, Litija 15,00 TIS Litija 16,00 „Plutal“, Ljubljana 10.000,00 „Plutal“, Ljubljana 800,00 „Hermes“ Ljubljana 5.800,00 ..Slovenija projekt", Ljubljana 9.000,00 Skupščina občine, Postojna 258,00 Osnovna šola XIV. divizije, Dobrna 829,15 Tovarna vijakov „Plamen“ Kropa 21.671,90 Sindikalna organizacija zavoda za zaposlovanje Krosa, Sežana 3.770,00 Občinski sindikalni svet, Tržič 120,00 Osnovna šola L celjske čete, Celje 2.015,80 Mestna ljudska knjižnica, Celje 1.000,00 Osnovna šola „Otona Župančiča" Rogaševci 1.248,00 Delavska univerza, Nova Gorica 312,20 Ekonomska šola, Trbovlje 779,85 Zavod za kulturno prosvetno dejavnost, Črnomelj 300,00 Lekarna Črnomelj 1.000,00 Občinski sindikalni svet, Sežana 1.000,00 Občinski sindikalni svet, Žalec 1.000,00 Občinska konferenca SZDL, Slovenske Konjice 112,00 „Formator", poslovno združenje, Celje 783,25 Stanovanjsko podjetje, Postojna 478,30 Skupščina občine Lenart 2*068,45 Skupščina občine Lenart 84,00 Občinsko sodišče Nova Gorica 2.000,00 Keramična industrija Liboje 20.000,00 „Dana“ Mirna na Dolenjskem 10.000,00 „Avtoobnova“ Maribor 7.500,00 „Svila“ Maribor 28.815,00 Občinska skupščina Ljubljana-Bežigrad, osnovna sirtdikalna organizacija , - 320,00 Gostinsko podjetje ,,f igovec" Ljubljana 2.255,60 4. SEPTEMBRA Biro gradbeništva Slovenije, Ljubljana, sindikalna organizacija 977,00 ..Papirles" Ljubljana - 777,60 Zavod SRS za mednarodno tehnično sodelovanje, Ljubljana 619,60 Motel Medno 561,70 Višje gospodarsko sodišče^ Ljubljana 903,30 Miroslav Črnivec, Mirje 5, Ljubljana 100,00 RK Slovenije, republiški odbor, Ljubljana, Mirje 12 819,40 Društvo upokojencev SRS, podružnica Črnuče 200,00 Republiško javno pravobranilstvo, Ljubljana, sindikalna podružnica 1.000,00 Komite mestne konference ZKS, Ljubljana 1.168,40 Karel in Olga Beden, Ljubljana, Topniška 43 40,00 Jožica Marinič, Ljubljana, Pokopališka 1 50,00 Servis Česnik, Ljubljana, Celovška 149 450,00^ Osnovna šola ,,Luis Adamič" Grosuplje 3.227^20' Osnovna šola, Litija 3.440,70 Dom počitka „Tisje“, Šmartno pri Litiji 975,85 Jožefa Lužar, Nova vas 5 pri Rakeku 100,00 Osnovna šola, Cerknica 2.083,25 Knjigovodski biro, Grosuplje 202,00 Ante Kadunc, občinski odbor RK, Grosuplje 45,00 Ljudska knjižnica, Grosuplje 4 3,75 Društvo upokojencev SRS, podružnica Stična 250,00 Blaž Podgoršek, mesar, Kamnik, Titov trg 11 500,00 Osnovna šola Dekani 886,00 (»e nadaljuje) Zbirni račun Sklada solidarnosti za prizadeto Pomurje: SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, LJUBLJANA, ŠT. 501-789-52 V OBJEKTIVU Tradicij*a ni vse, vsaj vselej ne Tradicija livarstva v Ivančni gorici na Dolenjskem je kratka. Le dvajset let je minilo, odkar so napravili prve odlitke in že so se uvrstili med vodilne jugoslovanske livarje. Čeprav majhni, dosegajo kvaliteto najboljših. Pred dvajsetimi leti je podjetje Agrotehnika ustanovilo v Ivančni gorici Agroscrvis, ki je bil pravzaprav zadružni .obrat za popravila kmetijske mehanizacije. Žačcli so se ukvarjati tudi z livarstvom. Leta 1954 je prevzela Agroscrvis Poslovna zveza za kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije, dokler niso leta 1960 postali samostojni. Agroservis, ki je večino svoje dejavnosti posvečal avtomehaniki in le približno 30% livarstvu, je kot samostojno podjetje počasi stagniralo. Premajhne površine za livarno, neustrezna organizacija dela, slaba kadrovska .zasedba, obrtniški način dela in velik vpliv krajevnih dejavnikov so povzročili, da se je Agroservis leta 1966 znašel v prisilni upravi. Hkrati z uvedbo prisilne uprave so v podjetju izvedli referendum in dosegli priključitev k IMP. Poslej so se posvetili livarstvu. Z rekonstrukcijo in razširitvijo prostorov so livarsko dejavnost vsestransko povečali. Livarna Ivančna gorica je sicer združena s kovinsko-predclovalnim podjetjem Trata v Ljubljani, vseeno pa je skoraj popolnoma samostojna. Danes ima livarna zaposlenih 170 ljudi in proizvede 3500 ton odlitkov letno. Letos računajo na 26 milijonov dinarjev bruto produkta. Izkoriščenost strojev je z uvedbo tretje izmene praktično stoodstotna. V Ivančni gorici so tudi že izdelali projekt za razširitev oziroma gradnjo nove livarne. Ta naj bi bila zgrajena v letih 1974/75. Dajala pa naj bi za dobrih 120 % več odlitkov. Nova livarna, ki naj bi veljala dobrih 250 milijonov dinarjev, bo proizvajala predvsem visoko kvalitetno modularno litino. Polovica proizvodnje nove livarne bo namenjena predvsem avtomobilski iovarni Tomos-Citroen, drugo pa naj bi predelala kovinsko-predelovalna industrija Trata Ljubljana. t ■" ...................... ^ __________________________ diščanovo halo za modelarsko delavnico in sklatili nove liyS ^-000 kvadratnimi metri zadovoljila potrebe Delo v livarni je povsem avtomatizirano. Tudi priprava peska za kalupe teče povsem avtomatsko manjše modelarski delavnici lesene modele, za večje pa jih ulivajo i# posebne smole Čeprav brez tradicije ulivajo danes v Ivančni gorici na najsodobnejši način IZ ŠESTIH REPUBLIK I ... v jugoslovanskih sindikatih NA VRSTI JE IZOBRAŽEVANJE BOSNA IN HERCEGOVINA I I I I I sindikati Bosne in Hercegovine so začeli s pomembno akcijo, s katero žele mobilizirati družbeno skupnost za konkretno reševanje aktualnih problemov vzgoje in izobraževanja v tej republiki. Dosedanji razvoj družbenih in ekonomskih odnosov na tem področju, razvoj v prihodnje ter naloge sindikalne organizacije - vse to bo tema oktobrske seje konference Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine. V intervjuju za Ust „Rad“ je podpredsednik konference bosanskih sindikatov Nikola Kovačevič med drugim takole opredelil stališče sindikatov do tega problema. ..Izobraževanje ob delu ter stalno izpolnjevanje terja posebno pozornost vseh družbenil sil, torej tudi sindikatov. V celotnem sistemu izobraževanja mora izobraževanje ob delu in stalno izpopolnjevanje dobiti širše razsežnosti. Dejstvo namreč je, da še dolgo ne bomo mogU zajeti celotne generacije mladih v reden sistem izobraževanja, zlasti na srednjih in visokih šolah ne. Zato je toUko bolj pomembno, da se vsi ti ljudje stalno izobražujejo in izpopolnjujejo ob delu. Izobraževanje ob delu mora torej postati del ne-otujljivih samoupravnih pravic in funkcij temeljnih organizacij združenega dela, postati mora trajna komponenta celotnega izobraževalnega sistema. Seveda pa je to samo eno od vprašanj, ki ga nameravajo sindikati naše repubhke načeti na svoji bhžnji konferenci. I Kdo spodkopuje naš gospodarski razvoj I Kljub napovedani stabilizaciji se je masa v obtoku že ob polletju povečala za 21 % • Kdo se je okoristil? # Od besed do dejanj je še dolga pot! I I BOSNA IN HERCEGOVINA TOKRAT ZARES! V skupščini občine Center v Sarajevu popisujejo milijonarje in sprejemajo konkretne ukrepe, da bi preprečili njihovo nadaljnje bogatenje. V tej občini • je kakih 2.000 občanov, katerih lastnino bodo pregledali organi družbenega nadzorstva, med drugim tudi sredstva, ki so jih vlagali v objekte izven področja te občine. V komisiji poudarjajo, da zelo počasi prejemajo podatke iz drugih občin o premoženju svojih občanov, kar otežkoča njihovo delo. Delavski svet sarajevskega „Energoinvesta“ pa je v akciji proti bogatenju prepovedal delo s privatniki, čeprav bo ta sklep prizadel nekatere temeljne organizacije združenega dela, ki so „manjše“ posle opravljale s pomočjo privatnih obrtnikov. Podobno kot pred vsakim jesenskim zasedanjem zvezne skupščine so te dni na zvezni ravni spet izračunali kopico podatkov, ki naj bi nam pomagali oceniti, kako gospodarimo, in razmisliti, kakšne ukrepe bi kazalo sprejeti, da bi uresničili vsaj glavne naloge iz stabilizacijskega programa. Če analiziramo vsak podatek zase, ni ob njih kaj reči, saj že dolgo vemo, da naraščajo osebni dohodki hitreje kot produktivnost dela pa tudi količina denarja v obtoku že leta presega planske napovedi. Nič čudnega, če ob takšnih dejstvih tudi življenjski stroški ne mirujejo temveč se strmo dvigajo. Medsebojna primerjava teh podatkov pa odkriva globljo resnico, namreč dejstvo, da stabilizacijskega programa ne spoštujejo prav tisti, ki najglasneje terjajo njegovo dosledno uresničevanje, to je vodstva družbenopolitičnih skupnosti. Kako si sicer drugače razlagati podatek, da se je letos vsem deklaracijam o stabilizaciji navkljub količina denarja v obtoku izredno povečala. Namesto da bi narastla v vsem letošnjem letu za 12 %>, kolikor je bilo predvideno z ukrepi gospodarske politike, se je že do konca julija povečala za polnih 21 odstotkov. In kdo je imel od teh finančnih injekcij največ koristi? Izračunali so, da se je v zvezni blagajni nabralo v tem času 45 % več denarja kot lani, v blagajnah drugih družbenopolitičnih skupnosti 36 % več denarja, medtem ko ga je v rokah prebivalstva četrtino več kot lani! To - z dru- gimi besedami povedano - pomeni, da so si družbenopolitične skupnosti z administrativnimi posegi na trgu, predvsem pa z monopolom pri odločanju o cenah prilastile znatem del presežnega dela, ki ga ustvarja gospodarstvo. Kljub temu, da mnogi predstavniki federacije in republik kar naprej razgreto govorijo o neod-tujivih pravicah delavskega razreda in o nujnosti, da gospodarstvo samo odloča o razširjeni reprodukciji, pa sta doslej le Vojvodina in Slovenija vrnili gospodarstvu sredstva iz neprora-čunske bilance. Eno so torej besede, nekaj povsem drugega pa je praksa! Kakšna je vloga gospodarstva in delavskega razreda v razmerah opisane delitve ekonomske in družbene moči, zelo ponazarja lestvica povprečnih osebnih dohodkov zaposlenih v državi. Najvišje osebne dohodke imajo tudi letos zaposleni v državni upravi in v družbenih službah, v povprečju nekaj manj kot 2000 dinarjev, zatem v kulturnih in socialnih dejavnostih, v prometu, v trgovini in gostinstvu, v industriji, najnižje pa v kmetijstvu in ribištvu - približno 1400 dinarjev! Stara resnica je, da lahko tisti, ki je pri skledi, tudi globlje zajema; kljub temu - pa tako vsem 'na očeh, kot to delajo družbenopolitične skupnosti - tega ni pametno dolgo počenjati. Se posebno zato ne, ker imajo nekateri njihovi ~ predstavniki kar naprej na jeziku stabilizacijo in druge pametne besede. Le kdo jim bo še verjel? K. O. HRVAŠKA Streznitev Po oceni izvršnega sveta Hrvaške tare to republiko največ težav zato, ker iz leta v leto plačuje visoke dolgove, ki so jih povzročile nerazumne investicije. Letos odplačuje Hrvaška 6 milijard S-dinaijev dolgov. Samo v zadnjih treh letih je Hrvaška investirala v turizem 6 milijard dinarjev, ogromne pa so bile tudi investicije v druge dejavnosti. Kot vsa država je tudi Hrvaška dokaj neodgovorno najemala tuje kredite, ki sedaj dušijo gospodarstvo. Vse to je prisililo izvršni svet, da je nekatere investicije omejil že letos. KDO IMA ŠKARJE? na „Gorenje" se spet jezi " zvezno gospodarsko zbornico in zvezni sekretariat za zunanjo trgovino zavoljo izvoza štedilnikov v Sovje tko zvezo in na vzhodnoevropsko tržišče. Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino je namreč odobril „Slo-bodi“ iz Čačka izvoz v SZ in na Poljsko 100.000 štedilnikov mimo za letos že zaključenega kontingenta. Letošnji kontingent izvoza štedilnikov na vzhodnoevropsko tržišče je znašal 60.000 štedilnikov, od česar odpade na velenjsko tovarno 25.000. Ker Zvezna gospodarska zbornica ni pojasnila, kako je prišlo do odobritve novega kontingenta izvoza štedilnikov, je ,.Gorenje" zelo resno zastavilo vprašanje o svojem nadaljnjem članstvu v njej. Zvezna gospodarska zbornica je takoj reagirala. Njeni predstavniki so izjavili, da nič ne vedo o tem, da bi pobuda za izvoz 100.000 štedilnikov izven kontingenta na vzhodnoevropsko tržišče prišla iz zbornice. Zbornica je obveščena le, da je „Sloboda“ zahtevala izvoz 50.000 in ne 100.000 številni-kov. Kolikor so obveščeni v zbornici, je zvezni sekretariat za zunanjo trgovino odobril ta izvoz zavoljo vezanih poslov, za katere pa člani grupacije „bele industrije" niso vedeli. Zelo skrivnostjo in zapleteno, kajne? —pik VOJVODINA OSTREJŠI VETER Velik del svojega nedavnaga razgovora z družbenopolitič- nimi delavci občine Stara Pa-zova je predsednik PK ZK Vojvodine Mirko Čanadanovič posvetil boju proti bogatenju. Dejal je, da so v glavnem že znane osnovne oblike bogatenja z izkoriščanjem družbenih sredstev in družbenega dela tako v gospodarskih organizacijah kot tudi drugod, denimo na univerzi. Potrebne bodo določene mhhkbhh mmmmummmuamnm 1 spremembe v normativnih aktih in na področju zakonodaje, ker je velik del teh dohodkov zaenkrat „pokrit“ s formalno pravilnimi dokumenti. Znani so primeri, je dejal, da komunisti z vidnimi družbenimi funkcijami pridobivajo kapital s prodajo zemlje, hiš in z uporabo kreditov. Ne glede na formalno pravilne dokumente bodo nekatere podatke v Vojvodini kmalu objavili, ker ljudje, ki tako pridobivajo bogastvo, nimajo moralnopolitične kvalifi1 kacije za opravljanje odgovornih funkcij. Čanadanovič je tudi dejal, da za zdaj še ne vedo, ali naj bi te akcije vodili iz pokrajinskega centra, čeprav mnogi argumenti govorijo temu v prid, kot denimo strah pred neučinkovitostjo akcije v lokalnih razmerah, vendar bi v tem primeru ne smeli zanemariti lokalnih organov samoupravljanja in političnega dela v občinah. NOVA BLAGOVNICA V MARIBORU GRAJSKI TRG 1 SRBIJA PARTIZANSKA KNJIGA OBVEŠČA 1 Potujoča knjigarna bo v: 3. septembra VELIKI PO- — torek, 1972 v LANI. — sredo, 4. septembra 1972 v LENDAVI, — četrtek, 5. septembra 1972 v DOBROVNIKU, — petek, 6. septembra v TURNIŠČU, — soboto, 7. septembra v CREŠNOVCIH — SR. BISTRICI. NASE knjiga GESLO: Dobra v vsako vas! KNJIŽNI HRAM NA KOLESIH razstavlja, prodaja, sprejema naročila in prednaročila za knjige, revije in časopise VSEH SLOVENSKIH ZALOŽB. TE%NI SO REKLI Sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane D o lanc v pogovoru s politična® aktivom Dalmacije v Splitu: Prav imate, ko postavljat* vprašanje predstavnikov našit podjetij in firm v tujini. Teh je| zunaj strašno veliko, mislim, d* preveč. Samo v Frankfurtu j' bilo pred dvema letoma kakit 70 predstavnikov raznih našit podjetij. Menda jih je v v st Nemčiji kakih 200. Človek t1 lahko privolil tudi v tako števila če bi od tega imel ustrezno jc» rist. Toda trdno sem prepričat in ne le jaz, saj je to tudi rez ul V1 neke študije, ki jo je izdelal kretariat za zunanje zadeve skU' paj z zvezno gospodarsko zbor nico — da so organizacijska na-čela za delovanje naše trgovine j tujini verjetno neustrezna, naj' mileje rečeno, in da omogočajo različne mahinacije. Primeri nelojalne konkurenc* korupcije, osebne bogatitve, P°V neverb so precej razširjeni, j" zdaj se pripravljamo, tovariši, d* bomo te reči uredili. Tu prihaj* do vsakodnevnih spopadov ko lektivnega interesa, mislim >*? interes določenega podjetja a* panoge, z interesi družbe. Ta p? ložaj bomo morali kar najhitreje urediti. Mislim, daje tu eden r če nadzorovati. V zunanje«# vinskih podjetjih in v podjetja1; ki so pooblaščena za poslovanj' tujino, bi moralo biti to not« nje nadzorstvo dosti izrazitejša So pa tudi drugi problemi tem so mi pripovedovali v gen6-ralnem konzulatu v Frankfurt11; Predstavniki naših firm. ki sp' Frankfurtu, sploh ne prihajal" na generlani konzulat, čep« imamo tam konzula za gosp" darske zadeve, temveč delaj" mimo našega uradnega predstav ništva. Vsaka ameriška firma, sklepa kupčijo v ZRN, rt0 kupčijo registrirati pri atu" riškem veleposlaništvu v Bonn"' Naši pa ne delajo tako. . . Tukaj je vrsta vprašanj, ki ^ odprta in o katerih smo že g0' :. rili tpr n Vntprih hnmn v nfliK« rili ter o katerih bomo v najk18 šem času ponovno govorili. Konec lahkih zaslužkov? - Se dobro, da letina ni rekordna! Če bi bila, bi se kruh preveč podražil msmm Že dolgo je znano, da so postale špekulacije s stanovanji in stanovanjsko pravico ustaljen način lahkega zaslužka. Z zamenjavo družbenih stanovanj ali z dajanjem v najem se lahko zaslužijo milijoni, ne da bi najemniki pri tem kršili zakon. Še več — mnoge stanovanjske špekulacije so olajšali predpisi sami, pravzaprav „luknje“ v zakonu. Stanovanjska pravica se na veliko prodaja, čeprav je po pravilu vsak državljan dolžan vrniti dmžbeno stanovanje, ko zgradi lastnega. Dve najbolj pogosti obliki zaslužka z zlorabo stanovanjske pravice sta zamenjava z odstopnino in dajanje stanovanj v najem za mesečno najemnino, ki v večjih mestih znaša celo od 1.500 do 4.000 dinarjev. Vse to je mogoče početi za- ,'bi- to, ker so stanovanjski Pre<&-ki omogočajo takšne spe k j cije, v veljavi že skoraj d vaj lise1 let. Šele pred kratkim so : a republikah začeli pripravlja1^. spremembo zakona, s čimet $ bi v kar največji možni ^ preprečili transakcije s s‘Le-vanjsko pravico. V Srbijii ravajo sprejeti nove zak? predpise s tega podrocj prihodnjo pomlad. PODOBE NAŠEGA Časa Nahajamo se na pragu pomembnih družbenih premikov, “ spet zamolklo pribije tovariš, ki vodi sejo. Jaka pridno piše in si vse bistveno sproti podčrtava: „Treba je iti v revolucionira-nje obstoječih družbenih odnosov, vendar ne s predimenzionirano kampanjsko akcijo, marveč v smeri radikalnega odpravljanja vzrokov najaktualnejših družbenih deviacij“. Tudi peresa drugih tovarišev škrebljajo: „Treba je okrepiti aktivne nosilce samoupravnega pristopa k razreševanju perečih problemov, hkrati pa spodrezati korenine neustreznim birokratskim in tehnokratskim strukturam — Tovariši, in končno se nam resno zastavlja vprašanje, kako, reče tovariš, ki vodi sejo, in dvigne prst. Udeleženci seje povzemajo njegove misli v naslednje ugotovitve: prvič, ne. gre za sekanje glav; drugič, čarovnice je treba pustiti pri miru; tretjič, treba je konkretno iti med ljudi in v bazi kot taki videti, v čigavih rokah so škarje in platno. Pri tem ne nasedati strukturam, ampak govoriti z neposrednimi nosilci samoupravnega odločanja. S temi in drugimi stališči bogato oborožen gre Jaka že naslednji dan na teren in sreča Micko, svojo sošolko iz otroških let. - O, zdravo, Micka! se razveseli. - Pa se res že dolgo nisva videla! - A si res ti, Jaka! se Micka začudi. - Saj si tak kot kakšna brenta. Preveč sediš, to ti škodi! Nekoč pa tako čeden fant! Jaki je hudo nerodno. — Ja, veš, kar naprej samo prekladanje papirjev, nič i razgibavnja pa se zgodi, A zdaj se situacija nekoliko radikalizira in se bomo nedvomno več videli. V planu imamo vrsto konkretnih stikov z bazo, na terenu kot ta- takšni situaciji se položaj nosilcev samoupravnega odločanja v združenem delu izredno težko realizira. Ali ni to res? — Ne vem, kaj naj bi bilo res. - Saj si še delavka v tisti tovarni ob Krki, no, kako se ji že reče... — Še sem, jasno! Kam pa naj bi šla drugam, ko nimam šol kot ti. - No, ali imate delavci kaj pravice ali pa vas okrog prinašajo. - Zdaj šele razumem, Jaka, kje te čevelj žuli. Od mene bi rad zvedel, kaj narod misli, ne? Ti jih bom kar hitro napela. Vse, kar si pri nas gospoda zmisli, to Ob desetih 'zvečer pa za takšne, ki delajo in se ne vozarijo po tujejm, ni več prevoza in morajo matere peš domov. Je ena med nami s tremi otroki in bolnim možem, pa ji nadur niso oprostili! Mora ostajati, ker je takšna sila. Končno se je je usmilil komercialni in jo zvečer s svojim avtom peljal domov v Dolnji log, pomisli. A prijel se je za glavo, ko je videl, kako je pri njej doma. - Koristen kontakt s terenom določenih vodstvenih struktur, zamrmra Jaka. - Kaj praviš? - Nič, nič. Kakor vidim, imate tudi pri vas probleme. - O, pa še kakšne! Še ka- Oh. le klepetulje! 1® „ -■ ® kem pa predvsem pogovore z neposrednimi nosilci samoupravnega odločanja. — Ne razumem, Jaka, kaj hočeš povedati. Nekam čuden si postal, odkar se nisva videla. - Nič nisem čuden, le skrbi me tarejo. - Kakšne skrbi? Nimaš stanovanja? - Ne, to ne! - Kilometrino in dnevnice ti tudi dajo, če greš kdaj na zrak, ne? - Dajo, kako ne! Materialno mi ne gre slabo. Sicer pa sploh ne gre zame. -.A za kaj potlej gre? ■ - Za mesto in vlogo našega delavskega razreda. V naši družbi vlada izredna disperzija interesov in razslojenost'družbene moči, a v dobi. Misliš, da nas kdo sploh kaj vpraša. Figo! Če ni zate, na knjižico, pa pojdi, kamor te je volja! Kam pa naj sploh grem z dvema otrokoma. Ali naj trije krep-nemo zaradi mojega jezika? Vidiš, zato sem raje tiho. Tako kot druge. Ja, naša gospoda! So dobili vsi stanovanja ali pa kredite. Vedno, ko gredo plače gor, gredo oni gor po trideset procentov, mi pa po pet. So šli letos za štirinajst dni na ekskurzijo po Nemčiji in Belgiji, vsi zastonj, jasno. Da bi narod ne brusil jezikov, so organizirali za rajo tudi sindikalni izlet na Jezersko, a vsak je moral tudi sam nekaj plačati. Veliko pa jih je ostalo doma, ker moramo delati nadure, da bi dosegli plan. tern drugo vprašaj, ti jih bo še več povedala. - Bom, Micka! Pa družino pozdravi! Figo bom, razmišlja Jaka, in postane otožen. Vse Dolenjke so enake: govorijo nekaj, kar nima ne repa ne glave in ne vidijo zg ped pred nosom. Neuporabno gradivo! Nosilke neposrednega odločanja? Kaj še! Klepetulje, nič drugega! Uravnilov-ski element. Nujno bo treba obdelati še en neposreden kontakt. Biti pa mora ustvarjalno-mo-bilizacijski, sicer ne bo prišlo do želenih pozitivnih premikov. Ne se odločati za naključni izbor kontakta na cesti ali nasedati sošolkam. VINKO BLATNIK Nevsakdanji vodič Marsikomu je film nepogrešljivo razvedrilo. Nekaterim tudi služba. < Mirjana Borčič je sicer doštudirala slavistiko, potem pa se je začela ukvarjati s filmsko vzgojo. „Kakšno je pravzaprav vaše delo? “ „Sem vodja oddelka za filmsko vzgojo Pionirskega doma v Ljubljani. Še malo, pa bomo praznovali njegovo desetletnico. Ena od njegovih nalog je, da nudi otrokom zanje primerne filme na način, ki ni v navadi v drugih kinematografih. Gre za filmske abonmaje s filmskimi listki, ki jih dobi vsak abonent v posebni knjižici ob začetku šolskega leta. Naloga oddelka pa je tudi iskanje oblik in metod filmskovzgojnega dela, ki so primerne za delo v šoli in izven nje, to je pri pouku in v interesnih dejavnostih. „Vaš poklic je nenavaden — zakaj ste se zanj odločili? “ „Začetek sega še v leta nazaj, ko sem poučevala na osemletki in na gimnaziji v Zagrebu. Otroci so pri urah zahtevali vse več in več razgovorov o filmu pa tudi v anketah so bile jasno izražene podobne želje. Že od mladih nog sem spremljala film 'in filmsko literaturo, zato sem se lotila filmske vzgoje. Film je bil idealna stična točka med menoj in dijaki. Občutila sem tisto, kar so moji učenci ob filmu doživljali, kar jih je vznemirjalo, o čemer so razmišljali. Vse to me je zbližalo z njimi. Postali smo prijatelji in klasičnega odnosa učenec — profesor ni bilo več. Skupaj smo razreševali probleme, ki jih je film načel. Ugajalo mi je, da sem svoje znanje v tej obliki prenašala na mlade, ki so z veseljem sprejemali tak način dela.“ REZERVIRANO ZA MLADE »Praktično smo mrtvi« Bilo je toplo jutro, hudo zaprašeno jutro. Povsod prah, mnogo Prahu. Na cesti, na parkiranih avtomobilih, niti trava ni bila ze-‘ena, povsod cementni prah. Visok tovarniški dimnik je bruhal sivino, v pozdrav je silil napis: „Salonit“. Na nizki stavbi, stisnjeni med tovarniške objekte, je pisalo uprava. Mir hodnikov je kdaj pa kdaj zmotil uslužbenec, otovor-Jen z mapami, ki je hitel po dolgih hodnikih. V iskanju predsednika mladinske organizacije v anhovski tovarni Salonit je toinila skoraj ura. Potem pa so mi sporočili, daje na dopustu. Na Pomoč je priskočil Milan Berlot, finomehanik, član komiteja v tovarniški mladinski organizaciji. Sedla sva za mizo in se pričela Pogovarjati, kar tako, brez vnaprej zamišljenih vprašanj. „Sedem-?to mladih je v tovarni, skupno pa nas dela kakih dva tisoč tristo. ~a mladino moram reči, da je bolj mrtva kot živa, čeprav je v ovarni zelo živahno. Povedati - moram, da dve tretjini članov komiteja naše mladinske organizacije sploh nič ne dela. Včasih smo kaj poskušali, pa ni šlo. Ko smo organizirali tribuno, kjer stoo se pogovarjali z vodilnimi v tovarni, je prišlo do provokativen vprašanj in to je bila tudi zadnja tovrstna oblika udejstvovanja toladine v naši tovarni." Potem je pojasnil, da se da deloma opravičiti to ,,mladinsko rtvilo“. „Vsekakor je pomemben vzrok zanj, ker delamo v treh oienah. Mnogi mladinci pa se vozijo od daleč v službo. Seveda Pa vse to ni opravičilo za našo nedelavnost, bolj izgovor." ^ Po tožil je, da ni prostorov, včasih tudi ne denarja. Pribil pa je, . a bi se ob naporih vseh zainteresiranih in ne samo mladih dale to te stvari urediti. - »Med sedemsto mladinci v tovarni je tudi štirideset komu-do °-V’ Premalo, pa tudi sicer nimamo kakega večjega vpliva na gajanja v tovarni. Vključevanje mladih v organe samo-Pftodjanja je sla počasno, zakaj, tega pravzaprav sam ne vem." Va ePrav je Milanu Berlotu komaj dvaindvajset let, jih je v to-rM prebil že polnih osem. u ”V°dil sem na poklicno šolo kovinarske stroke na Viču v Ljubši to- Ko sem jo končal, sem čakal tri mesece, da sem dobil dvel ° V lovarn'- Salonit mi je dal tudi štipendijo, da sem šel na tetno večerno delovodsko šolo v Novo Gorico." ^u.!cer Pa pravi, da je z delom v tovarni — kot finomehanik za-dvz! 1-600 dinarjev mesečno - kar zadovoljen. V družini sta še brata, oba pa sta že pri kruhu. >,0e° Sem 8a vPrašal, s čim se ukvarja v prostem času, je dejal: i^gromno časa porabim za mladinsko organizacijo. Sicer pa s0 J0 rad nogomet, smučanje in sploh vse pametne športe." Kaj hoyj nie80vem ,,pametni športi", nisem spraševal. Pa tudi o njive^, nc.a,■* kilo veliko — a dovolj za temeljit pogovor. Med anhov-Mmi cementarji, seveda! S. D. Sonca in zraka dovolj le za petične! Krivulja letovanja otrok kaže strmo navzdol % Potreben bo korenit obračun z lastno neučinkovitostjo Zveza prijateljev mladine Slovenije je te dni opozorila na skrb vzbujajoč pojav: letovanja predšolskih in šolskih otrok vidno nazadujejo. Lani je od več kot 300.000 slovenskih otrok, ki so stari od 4 do 15 let, letovalo komaj 18.000 mladih. Kje so vzroki nazadovanja nekdaj tako cenjene in razvite dejavnosti? Predvsem — smo slišali — gre za neurejen status letovanj kot oblike vzgojno varstvene dejavnosti otrok v počitnicah, slovenski počitniški domovi za otroke so pretirano tesni, poleg tega pa so po opremljenosti daleč pod peda- Ni naključje, da prihaja apel Zveze prijateljev mladine prav sedaj, saj je od povsod slišati poudarjene zahteve, da moramo na področju vzgojnega varstva otrok napraviti korenit obračun z lastno neučinkovistostjo. Še posebej pri letovanjih otrok, kjer se kažejo hude posledice računarske turistične miselnosti, da je „vreden“ samo tisti gost, ki da kaj zaslužiti. Otroci pa pri takih „mislecih“ seveda ne štejejo kaj prida! -pjg Illllllilllllil „In kdaj ste začeli v Ljubljani? “ „V Ljubljano sem se vrnila pred dvanajstimi leti. Povezala sem se z organizatorji filmskovzgojnega dela v Sloveniji. Tedaj so se mi odprle tudi večje možnosti za strokovno filmskovzgojno izpopolnjevanje. Ko me je takratni direktor Pionirskega doma povabil k sodelovanju, sem stala že z obema nogama v filmski vzgoji. Študij in preučevanje filmskovzgojne problematike sta mi postala prijetno delo in ne le služba." „So bila izhodišča dela ves čas enaka"? “ „Namen je ostal isti, zato pa so se oblike in metode prilagajale potrebam. Poleg knjige in slikanice, ki smo jo poznali, ko smo bili majhni, ima današnji mladi človek na voljo film, televizijo, gramofonske plošče, zabavni tisk in še marsikaj, kar vpliva na njegovo dojemanje sveta. Razširil se je interes mladih, drugačne so njihove zahteve in potrebe. Če smo v prvih letih hoteli s filmsko vzgojo doseči, da mlad človek doživi filmsko umetnino, daje kritičen do tistega, kar sprejema, da torej zna umetnino vrednotiti, smo morali to svoje delo z leti čedalje bolj razširjati na druge medije." „Kakšen je pravzaprav način vašega dela? “ „Možnosti je veliko. Ena od metod dela so razgovori, v katerih , si prizadevamo dognati, kaj je vredno in kaj ne. Mladi pa se tudi ukvaijajo z ustvarjalnim delom, se pravi, da snemajo filme. Otroci delajo filme, ki imajo marsikatero stično točko z otroško risbo, nekoliko starejši pa že sporočajo skozi film svoje doživljanje sveta. Pripravljamo se tudi že na novo obdobje, ko se bo filmski kameri pridružila še priročna TV kamera." „Ste našli v svojem poklicu tudi osebno zadovoljstvo? “ „Seveda! Film imam rada. Delo je živahno. Mamljiva je tudi prihodnost. Bliskovit razvoj elektronike, ki prinaša v film in televizijo velike spremembe, zahteva nenehno spremljanje razvoja. Filmska kamera postaja cenena in tako dostopna čedalje večjemu krogu ljudi, torej tudi mladini. To pomeni, da se bodo tudi oblike našega dela spremenile. Čas nas ne sme presenetiti." H. I. It MIR ST POHIŠTVO goškimi in zdravstvenimi normativi, finangne obremenitve so v letoviških krajih za otroke skoraj tako visoke kot za domače in tuje turiste ... Posebej se kaže zamisliti nad tem, da zavoljo usihanja družbenih sredstev praksa vse bolj uveljavlja tako izbiro otrok za letovanje, kjer je glavno merilo, ali starši zmorejo svoj denarni delež ali ne. Tako so potemtakem najbolj ogroženi otroci socialno šibkih družin — torej prav tisti, ki jim letovanje resnično pomeni „nekaj več" - in predvsem iz slabo razvitih področij Slovenije. , Minuli ponedeljek so v Klubu poslancev v Ljubljani podelili priznanja uredništvom slovenskih mladinskih listov ter uredništvu otroških in mladinskih oddaj radia Ljubljana. Nagrade „Pionir“, ki jih je podelila Zveza prijateljev mladine ob 30-letnici mladinske organizacije, so dobila uredništva Cicibana, Pionirskega lista, Kurirčka in uredništvo otroških in mladinskih oddaj ljubljanskega radia. Nagrade so priznanje za dolgoletno vzgojno delo z mladimi. — A. A. IZ NAŠE DRUŽBE iz ljubljane v new york Z letali Pan American boste potovali Iz Ljubljane v New York najhitreje in najudobneje. Naša letala letijo vsak dan iz Londona, Frankfurta, Rima, Pariza, Amsterdama in Bruslja. Med poletom boste uživali razkošje največjega letala na svetu, našega 747. Vsi, ki so že potovali z našim 747 - bilo jih je več kot dva milijona - so bili navdušeni, ker so uživali med poletom: udobje, varnost in kuhinjo s svetovnimi specialitetami. Med poletom imate na voljo 12 zabavnih glasbenih programov in na izbiro dve filmski predstavi hkrati. K rezervaciji vašega poleta sodijo v našo skrb še: rezervacije v hotelih, ogled mest, razni izleti In služba rent-a-car. Zagotovimo vam tudi rezervacije za potovanja do vseh mest v notranjosti Amerike. V ameriških poslovalnicah Pan American vam naši rojaki iz ZDA lahko kupijo karto za polet v Ameriko; dostavimo vam jo v Jugoslavijo! V vseh poslovalnicah JAT, turističnih agencijah ali neposredno pri nas boste zvedeli vse o naših posebnih, izletniških tarifah. PAN AMERICAN. HOTEL SLAVIJ A, SV. SAVE 9, 11000 BEOGRAD. TELEFON: (011) 411-484 PanAm letalska družba z največjimi izkušnjami na svetu SLOVENSKE KONJICE Centralni delavski svet industrijskega kombinata ,,KONUS“ v Slovenskih Konjicah je na nedavni seji med drugim obravnaval predlog nadaljnjega razvoja otroškega varstva na območju občine, ki so ga pripravile pristojne službe občinske skupščine. Člani tega organa so ugotovili,- da je predlog dober pa tudi realen. Sklenili so, da bo kombinat po potrebi pomagal tudi s svojimi finančnimi in drugimi sredstvi, da bi program razvoja otroškega varstva uresničili. Sicer pa je to podjetje pred nedavnim nakazalo drugi konjiški osnovni šoli tudi 150.000 dinarjev kot svoj prispevek za ureditev šolske kuhinje. Sola je bila namreč pred nedavnim obnovljena in preurejena, zmanjkalo pa je denarja za nekatere nujne zadeve, med drugim tudi za šolsko kuhinjo. V. L. * N > S N N S ** S k DOLENJCI 0 NOVEM POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAKONU_ Več vpliva pa tudi več odgovornosti ■ VI Vsak četrti otrok v vrtcu Potrebe po vzgojno-vorstvenih ustanovah v Kranju hitro naraščajo Na Dolenjskem so sindikati skupno s podružnico novomeške skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja v vseh petih občinah — v Črnomlju, Krškem, Metliki, Novem mestu in v Trebnjem — pripravili več kot dvajset razprav z zavarovanci o osnutku zakona in statuta o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Večino teh razprav je vodil član občinskega sindikalnega sveta in upravnik novomeške podružnice skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja RUDI HRVATIN. Zato smo ga zaprosili, da bi nam posredoval nekaj najbolj pogostih in vsebinsko najpomembnejših predlogov zavarovancev k obema osnutkoma. V kranjskih vrtcih je sedaj prostora za 700 otrok, sprejeli pa so jih že več kot 800; po dosedanjih izkušnjah se bo njihovo število med letom zavoljo novih nujnih primerov še gotovo močno povečalo. Že sedaj je zajetih v varstvene ustanove 25 odstotkov mestnih otrok. Kljub temu, da gre za sorazmerno visok odstotek, pa podatki o zavrnjenih otrocih pričajo, da potrebe sedanje možnosti zelo prekašajo. Pri jesenskem vpisu so mestni vrtci morali odkloniti 420 otrok, čeprav so se njihove zmogljivosti povečale za 80 mest. Lani so jih zavrnili 280, predlani pa 170. Kot kaže, ne gre le za odraz potreb po varstvu otrok, ki so med službo staršev sami, temveč tudi za vedno večjo prosvetljenost družin, ki želijo, da bi se otroci že v predšolski dobi čim več naučili in se nato uspešneje vključevali v šolsko delo. Najbolj pereče so težave pri sprejemanju dojenčkov, saj imajo v Kranju zanje na voljo le 4G mest. Odkloniti so jih morali kar 120. Ker se matere bojijo, kako bodo uredile varstvo za novorojenčka, ga marsikateri prijavi že pred rojstvom. Ker ni izgledov za bistveno povečanje možnosti za sprejem dojenčkov v vodstvu kranjskih vrtcev razmišljajo o tem, da bi organizirali varstvo pri družinah. Tako varstvo seveda že obstaja, vendar bi ga bilo ob primerni strokovni pomoči vzgojno varstvene ustanove mogoče znatno izboljšati, staršem pa olajšati iskanje primernih varuhov. Razveseljivo je, da v Kranju niso brez možnosti, da izboljšajo razmere na področju varstva otrok. Ob koncu leta bo tako dograjen vrtec za 60 otrok na Klancu, prihodnje leto pa bodo zgradili še vrtca na Planini in pri Vodovodnem stolpu. Ko so pred dvema letoma sprejemali program gradnje šol in vrtcev s pomočjo samoprispevka, je kazalo, da bodo te naložbe zadoščale, ob sedanjem naraščanju zanimanja za vrtce pa tega verjetno ni več mogoče z gotovostjo trditi. Gotovo ni brez osnove trditev, da so pritisku na vrtce poleg zaposlenosti staršev in njihove želje po predšolskem izobraževanju otrok vzrok tudi sedanje razmeroma nizke cene v vrtcih. Ekonomska cena za mesečno varstvo in vzgojo predšolskih otrok v kranjskih vrtcih je 700 dinarjev, za dojenčke pa 900 dinarjev, toda starši plačujejo za malčke največ 180 dinarjev, za dojenčke pa 290 dinarjev. Obstaja predlog, da bi staršem z dohodkom, ki presega 1500 dinarjev na družinskega člana, zaračunali 400 dinarjev za malčka in 700 dinarjev za dojenčka, drugim pa ustrezno manj. Ob tem velja pripomniti, da so v Kranju že poskrbeli za to, da je varstvo otrok iz socialno ogroženih družin brezplačno, tako da podražitev ne bi prizadela družin z manjšim dohodkom. M. S. Tovariš Hrvatin je povedal, da so zavarovanci posredovali več kot 30 predlogov in dopolnil. Na splošno so menili naj bo organizacija skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v prihodnje taka, da bodo imeli zavarovanci večji vpliv pa tudi več odgovornosti za sprejeto politiko in za sklepe bodoče skupščine zavarovalne skupnosti. Ko so razpravljali o bodoči pokojninski osnovi, so razpravljavci poudarili, naj se le-ta oblikuje po osebnem dohodku, ki ga je delavec dobil v rednem delovnem času za delovne uspehe po osnovah in merilih pravilnika o osebnih dohodkih in v skladu z določili samoupravnega sporazuma, s tem, da se zagotovi najnižja in omeji najvišja pokojninska osnova. Glede beneficirane zavarovalne dobe so udeleženci razprav menili, naj zavarovancem, ki imajo po sedanjih predpisih tako dobo priznano, le-te ne omejuje. Zato naj se vsem upošteva povečana doba tudi v starostnem zavarovanju, ne pa samo nekaterim v invalidskem zavarovanju, kot to predvidevata osnutka. Tudi o invalidih je bilo precej govora. Udeleženci razprave so menili, da bi bila delovna organizacija morala obdržati na delu ali zagotoviti drugo ustrezno delo svojemu delavcu - delovnemu invalidu II. ali III. kategorije invalidnosti, če'je bil pri njej zaposlen pred nastankom invalidnosti neprekinjeno vsaj leto ali 18 mesecev v zadnjih dveh letih, če pa gre za nesrečo pri delu ah za poklicno bolezen, pa ne glede na to, koliko časa je bil tak delavec zaposlen pri delovni organizaciji. Zelo veliko razprav je bilo posvečenih uživanju • pokojnine med ponovno zaposlitvijo, pravi tovariš Hrvatin. Veliko zavarovancev je predlagalo, naj bi sprejeli- prvo varianto v osnutkih, se pravi, da se pokojnina ne zmanjšuje tistim, ki imajo polno pokojninsko dobo, pri čemer znesek pokojnine in osebni dohodek iz ponovne zaposlitve ne presega poprečnega osebnega dohodka v republiki, povečanega za 50 odstotkov; če pa presega ta znesek, naj bi se pokojnina izplačevala naj- manj v višini 50 odstotkov. V skladu s temi pogoji naj se zmanjša pokojnina tudi vsem tistim, ki delajo manj kot polovico rednega delovnega časa, in to ne glede na to, ali imajo polno pokojninsko dobo ali ne. Na Dolenjskem se tudi zavzemajo, naj bi v pokojninsko dobo šteli vojaški rok. Če že ne v celoti, pa so odločne in enotne zahteve, naj se v pokojninsko dobo šteje vsaj služenje vojaškega roka, ki je daljši od enega leta. To zahtevo utemeljujejo s tem, da so nekateri, zlasti prva povojna' leta, služili vojaški rok v različnih zvrsteh vojske tudi po 3 ali 4 leta, nekateri spet manj, nekateri pa so tudi zdaj oproščeni vojaške obveznosti, čeprav so sposobni za delo. Zaradi družbene obveznosti -gre za interese celotne naše družbene skupnosti - pa so ti državljani tudi materialno oškodovani: prvič, pri osebnem dohodku, ko prekinejo delovno razmerje zavoljo odhoda k vojakom, in drugič, pri odmeri pokojnine. Zato so vsi zavarovanci pripravljeni sprejeti tudi višje obvez- nosti, ki bi jih terjalo upoštevanje te dobe pri pokojnini. Prav tako se na Dolenjskem zavzemajo, da bi možnost za predčasno upokojitev ostala tudi po 1. januarju 1974. leta, če ima moški 35 let pokojninske dobe in 55 let starosti, ženska pa 30 let pokojninske dobe in je dopolnila 50 let starosti, vendar pa naj bi se v tem primeru pokojnina ustrezno zmanjšala zavoljo daljše dobe uživanja pokojnine. Med pomembnejšimi pripombami je tovariš Hrvatin omenil še naslednjo: za usklajevanje, oziroma za valorizacijo pokojnin je predviden nov vir prispevka, in sicer glede na vrednost osnovnih sredstev. O tem pa na novomeškem področju sodijo, da bi v tem primeru imele večje obveznosti ob težjih gospodarskih pogojih nekatere organizacije, ki imajo visoko vrednost osnovnih sredstev, in spet manjše obveznosti tiste, ki so sicer v ugodnem gospodarskem položaju in imajo nižjo vrednost osnovnih sredstev. Zato zavarovanci sodijo, da je bolj sprejemljiv predlog, naj bi v ta namen zbirali prispevke iz dohodka delovnih organizacij. Vse predloge bodo organizatorji javne razprave poslali pristojnim republiškim organom v obravnavo. Hkrati pa zavarovanci in sindikati zahtevajo, da jih pristojni organi preko sredstev obveščanja obvestijo, kateri predlogi so bili sprejeti, kateri ne in tudi zakaj ne. R. Š. • KOROŠKA Določen dan za referendum Prejšnji petek, 22. septembra, je bila na Ravnah na Koroškem prva seja akcijskega odbora za izvedbo referenduma za izenačitev zdravstvenega varstva kmetov z delavci in za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. Na seji, ki so se je udeležili tudi predstavniki občinskih skupščin in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij iz Dravograda, Raven na Koroškem, Radelj ob Dravi, Slovenj Gradca in Velenja, so pregledali dosedanje priprave na izenačitev zdravstvenega varstva kmetov z delavci. Ker je bilo za vse dosedanje razprave značilno enotno mnenje, daje treba izenačiti pravice in združiti skupnost zdravstvenega varstva s 1. januarjem prihodnjega leta, so sklenili, da bo na področju ravenske skupnosti zdravstvenega zavarovanja referendum 19. in 20. novembra; prvega dne bodo glasovab kmetje, drugega pa delavci. V poldrugem letu so v Zasavju izročili svojemu namenu kar štiri sodobno urejene otroško varstvene ustanove, v Za-goiju ob Savi pa so uredili tudi jasli. Zdaj je v varstvenih ustanovah v Zasavju 1290 malčkov, še predlani pa jih je bilo komaj 800. Največ otrok imajo v varstvu zaposlene matere, toda številne med njimi, predvsem tiste, ki se vozijo na delo iz okolice, puščajo svoje otroke v varstvu pri sosedih, znancih ali svojcih. Ti otroci in tudi otroci v večjih okoliških krajih še lep čas ne bodo imeli urejenega varstva. Tudi letos so morali v Trbovljah zavrniti kakih 90 otrok za sprejem v varstvene ustanove. V Hrastniku se pravkar ubadajo s vprašanjem, kje najti še en prostor za dnevno varstvo otrok. S prostori so že in bodo kmalu še bolj na tesnem v litijski občini. V Zasavju pravkar dozorevajo srednjeročni programi razvoja varstva naj mlajših. Kaže, da bodo v prihodnjih dveh letih dobili v vseh štirih zasavskih občinah vsaj še po eno noV° varstveno ustanovo. Žal bod potrebe medtem spet večje 1 novi prostori spet ne bodo d volj. Ta in nekatera druga vPra. sanja bodo te dni v sredis^ pozornosti bodisi samoupravi1 ^ skupnosti otroškega varstva a komisij organizacij, ki se ukv jajo s temi vprašanji. Narne vajo pa z dosedanjim razvoj in s potrebami po širjenju P1,j šolskega varstva seznaniti delovne kolektive. . —^ Še dolgo premalo! Čeprav so v Zasavju zgradili štiri nove otroško-varstvene ustanove, Pr°' blema še zdaleč niso rešili IZ NAŠE DRUŽBE Gledališča se povezujejo KAJ JE POVEDAL IVAN IVANJIN Ustanovno skupščino gledališke komune pri Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani je pozdravil tudi IVAN IVANJIN, delegat Narodnega pozorja iz Beograda. Bilo je zanimivo in spodbudno, kar je povedal. Pobuda za ustanovitev gledališke komune v Beogradu je prišla iz delovnih organizacij, ki so gledališčem med prvimi ponudile pomoč. Bilo je to pred petimi leti. Danes združuje gledališka komuna Beograda 1000.000 delavcev iz 60 delovnih organizacij in 650 gledaliških delavcev. Sodelovanje je večsmerno. Seveda najpomembnejše je to, da je danes, le nekaj let po ustanovitvi te gledališke komune, njen član že več kot vsak tretji zaposleni Beograjčan. Ustanovili so tudi gledališko univerzo, kjer obiskovalci gledaliških predstav poslušajo predavanja in sodelujejo v razgovorih z umetniki. Vsako leto, v decembru, organizirajo festival gledališke komune, na katerem sodelujejo vrhunski gledališki umetniki. Letos decembra pa bodo organizatorji posveta delegatov gledaliških komun, ki so že na Reki, v Subotici, Banjaluki, Leskovcu in zdaj še v Ljubljani. Izmenjava izkušenj bo koristna. Sodelovanje v gledališki komuni je omogočilo ustanovitev novega gledališča v Zemunu. Pri tem so delovne organizacije tudi neposredno sodelovale: banka je zbrala denar za gradnjo tega Taliji-nega hrama, gradbena podjetja so izdelala načrte. V zameno za take strokovne storitve gledališčniki pripravljajo delovnim organizacijam ob proslavah kulturne programe. V minuli sezoni je bilo 76 takih prireditev. To, kar pa je po mnenju Ivanjina najpomembnejše, pa je, da je gledališka komuna samoupravna institucija; da o programu soodločajo tudi predstavniki zainteresirane gledališke publike, ali denimo, da so o novem gledališču v Zemunu odločali samoupravni organi delovnih organizacij, katerih' delavci so člani gledališke komune. V INTERESU PUBLIKE IN IGRALCEV Mestno gledališče ljubljansko in Slovensko ljudsko gledališče v Celju sta 18. septembra podpisala dogovor o programsko-umetniškem in delovno organizacijskem sodelovanju. Ta dogovor o sodelovanju, kot so si ga zamislili organi samoupravljanja in umetniški vodstvi obeh gledališč, je rezultat prizadevanj, da bi gledalcem po vsej Sloveniji omogočili ogled čim več kvalitetnih predstav. Za gostovanja gledališč je bil v minulih letih velik interes, toda v pretekli sezoni so skoraj docela zamrla. Posredi je nerešeno vprašanje, kdo naj jih financira. Že v marcu letos je skupnost gledališč predlagala kulturnim skupnostim, da bi skupaj poiskali rešitev. Dogovarjanje s kulturnimi skupnostmi pa se je zavleklo vse do začetka nove sezone, zato so pač nekatera gledališča z medsebojnim dogovarjanjem poskušala storiti to, kar sama pač lahko. Pred dnevi je na primer Mestno gledališče ljubljansko zaključilo desetdnevno gostovanje po krajih, kjer sicer redno deluje Tržaško gledališče. Ko bo prenovljena dvorana Mestnega gledališča ljubljanskega nared, bodo Tržačani gostovali v Ljubljani in na območju, kjer sicer redno gostuje MGL. Drugi tak korak sodelovanja med gledališči pa je v uvodu omenjeni dogovor o sodelovanju med Mestnim gledališčem ljubljanskim in Slovenskim ljudskim gledališčem v Celju. Gledališči bosta izmenjavali predstave v rednem programu, dogovarjali se bosta za občasna recipročna gostovanja. Že v novembru bo Mestno gledališče ljubljansko, ki bo ta čas še brez lastne dvorane, sodelovalo v rednem programu celjskega gledališča s predstavo A. Ayckbourna „Ljubezen druge polo-vice“. Sodelovanje pa vključuje tudi možnost priprave skupne predstave, individualnih igralskih gostovanj, izmenjavo izkušenj in medsebojno pomoč pri oblikovanju repertoarja. Tako sodelovanje obeh gledališč - za obe je značilen izreden porast števila obiskovalcev - bo zagotavljalo večje možnosti in osvežitev ne le za igralce, ki se bodo srečavali z novo publiko, temveč tudi publiki, ki se bo tako imela priložnost srečati še z drugim gledališčem in predvsem z večjim številom kvalitetnih predstav. Ljubljanska kulturna skupnost je že pokazala interes za tako izmenjavo predstav, pričakujejo pa tudi pomoč celjske in republiške kulturne skupnosti, zlasti slednje, saj naj bi izmenjava predstav ne ve- ljala le Celju in Ljubljani, temveč širšim območjem, kjer ti dve gledališči delujeta. Sodelovanje med obema gledališčema, za katero bi bilo le želeti, da bi se mu pridružila še druga, pomeni pravzaprav za posamezno gledališče prehod iz ozkih okvirov lastnega bivanja v enoten slovenski kulturni prostor, seveda s tistim najboljšim, kar ustvari. Kulturne skupnosti, na katerih območjih bodo gledališča gostovala, pa bodo tako dobile več možnosti za izbiro predstav glede na nekatere lastne potrebe. Kot primer: Slovensko ljudsko gledališče iz Celja deluje v mestu, ki je tudi šolski center, zato je domača in svetovna klasika za njegov repertoar skoraj nujnost. To pa je na primer želja in potreba tudi na območjih, kjer sicer redno gostuje Mestno gledališče ljubljansko, ki pa zavoljo dogovorjene repertoarne politike v Ljubljani klasike ne uprizarja. Skratka, od petih doslej bolj ali manj zaprtih krogov slovenskega gledališkega prostora se dva ah trije že odpirajo drug drugemu, kar pa je seveda šele začetek delovanja slovenskih gledališč na enotnem slovenskem kulturnem prostoru. GLEDALIŠKA KOMUNA PRI SNG V LJUBLJANI V dvorani Drame je bila 20. septembra ustanovna skupščina gledališke komune pri Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani. Skupščina je potekala zelo slovesno, ob prisotnosti najvišjih predstavnikov javnega in kulturnega življenja in ob veliki navzočnosti nekdanjih in sedanjih članov tega gledališča. Že letos spomladi je dozorela v tem gledališču misel, naj bi povabili k sodelovanju gospodarske delovne organizacije in skupaj z njimi ustanovili gledališko komuno. Zdaj je prišlo do uresničitve te zamisli, do ustanovne skupščine gledališke komune, sprejetja njenega statuta, izvolitve njenega upravnega odbora, v katerem so štirje predstavniki gledališča in šest predstavnikov delovnih organizacij. Prišlo je do slovesnega podpisa ustanoviteljske listine gledališke komune, ki so jo podpisali predstavniki gledališča in predstavniki 18 delovnih organizacij. Delovne organizacije podpisnice so prispevale k letošnjemu programu gledališča vsaka po 25.000 din. A priključile so se naslednje delovne organizacije: Commerce, zastopstvo inozemskih tvrdk, Elma iz Črnuč, Ilirija, Združeno podjetje Iskra, Kolinska tovarna hranil, Trgovsko podjetje Lesnina, Titovi zavodi Litostroj, Ljubljanska banka, Veletrgo- DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE je izdala ob letošnji ŠAHOVSKI 0LIMPIADI pomembno delo Pri urejanju knjige so sodelovali: predsednik SZS Ljuban Jakše, predsednik uredniškega odbora Jože Pavličič in člani odbora: Vasja Pirc, Anton Preinfalk, Jože Šiška in Ivan Zika. V celo platno vezana knjiga velja 120 din. Knjigo dobite v vseh knjigarnah, pri zastopnikih založbe, naročila sprejema tudi uprava Zbornik, ki ima 220 strani in je bogato ilustriran, je prvi primer te vrste pri nas in bo med ljubitelji šaha zanesljivo zbudil veliko zanimanje. DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE, 61000 Ljubljana, Mestni trg 26 KULTURNA AKCIJA vina Mercator, Pivovarna Union, Saturnus, Slikoplesk-termoplast, Slo-venija-vino, Slovenijales, Tobačna tovarna, Trgovsko podjetje Tobak, Tovarna dekorativnih tkanin in Tovarna Zmaj. Ta prvi korak ustanovitve gledališke komune odpira seveda velike možnosti resničnega podružbljanja kulture, zbliževanja gledaliških ustvarjalcev s publiko (gledališka komuna je za zdaj povečala število publike za 2.000), možnost pomembne razširitve kroga gledališke publike iz ljubljanskega in širšega območja, možnost resničnega samoupravnega interesnega povezovanja. Veseli nas ta prvi korak, ker nam mnogo obeta za prihodnost, če bo ideja gledališke komune seveda resnično ostala zvesta svoji najpomembnejši funkciji — povezovanju kulturnih interesov samoupravljavcev (publike) z interesi kulturnih ustvarjalcev. Taka zamisel gledališke komune pa seveda ne bi smela pustiti ob strani vseh tistih delovnih ljudi in kolektivov, ki so že doslej bili zvesti tej gledališki hiši — in takih kolektivov je ze 42! Zamisel gledališke komune prav gotovo tudi ne more pustiti ob strani stalne abonmajske publike pa tudi ne drugih, ki doslej še niso zahajali k predstavam v to gledališče, saj se v Ljubljani v družbenih skladih zbere poprečno na prebivalca 120 din letno, to pa je denar, ki so ga prav tako ustvarili vsi delovni ljudje. Zamisel gledališke komune tudi ne bi smela pustiti ob strani možnosti, pa pritegnemo piibliko iz drugih krajev, ki bi lahko organizirano prihajala v to gledališče (ali na katero drugo kulturno prireditev). Zamisel gledališke komune bo nedvomno tudi učinkovitejša, če bo v perspektivi povezovala vsa ljubljanska gledališča in vso njihovo publiko in s tem tej publiki odpirala večje možnosti izbiranja med gledališkimi predstavami. In če se vsiljujejo ob ustanovitvi gledališke komune pri SNG take misli, seveda z njimi nihče noče razvrednotiti pomena prvega koraka, vendar pa moramo videti pot tudi naprej. In na tej poti želimo prvi slovenski gledališki komuni veliko uspehov in uspešnega samoupravnega povezovanja med gledališči in publiko. SONJA GAŠPERŠIČ »VMEŠAVANJE«! GOSPODARSTVA! JE NUJNO „Še pred nekaj leti smo se hvalili s kvaliteto izobraže- J | vanja za grafično stroko, danes pa že krepko zaostajamo. < ► Večina podjetij se modernizira, bistveno spreminja tehno- < > logijo in organizacijo dela, izobražujemo pa še po starem <► — za klasično obrtniško delo. Tako so ocenili člani sveta za grafično industrijo in založništvo pri republiškem od- < ► bom Sindikata delavcev industrije in mdarstva Slovenije razmere v strokovnem izobraževanju za to panogo. 4 4 V čem so glavne prepreke za to, da se izobraževanje ne < ► le v tej panogi, temveč tudi drugod tako počasi prilagaja 4 * potrebam gospodarstva? Kadar sedejo za mizo gospodar- n stveniki in šolniki, se vzroki za to kaj hitro ugotove, le da 4 * kasneje, ko bi jih morali odpravljati, delujemo vse pre- < ► počasi, neučinkovito in nekoordinirano. Predstavniki go-spodarskih organizacij se niso strinjali z oceno šolskega ° centra za tisk in papir, da podjetja nimajo dovolj posluha <> za izobraževanje oziroma da ne bi bila pripravljena dati 4 J zanj več sredstev. Nasprotno, predlagali so, naj center na < > osnovi družbenega načrta razvoja grafične in papirne industrije pripravi dolgoročnejši načrt razvoja šolskega ° centra ter predvidi potrebna sredstva za učne prostore, <► delavnice, opremo in za dijaški dom. Hkrati pa seveda 44 delovne organizacije pričakujejo in terjajo, da bi imele o več možnosti vplivati na sistem izobraževanja in na pro-grame posameznih poklicev delavcev, kijih izobražujejo v <> centru. Nenormalno je sedanje stanje, ko morajo čakati na potrditev profilov in učnih načrtov tudi dve in več let, 4 4 medtem pa odhajajo iz šol generacije brez ustreznih znanj <, in usposobljenosti. Delovne organizacije so tudi vedno 4> bolj pripravljene usmerjati najboljše strokovnjake za pre- n davateljsko delo v šolskem centru. Tako, denimo, Cin- \\ karna Celje svojim strokovnjakom šteje predavanja na šoli < ► in pisanje skript kot del njihove delovne obveznosti. Tako < > se proizvodnja osnovnih surovin za tiskarstvo preko <► izobraževanja kadrov neposredno povezuje s potrošniki izdelkov. Žal to še ni praksa v vseh delovnih organiza- 4 J cijah, čeprav bi prav sodelovanje najboljših strokovnjakov < > in delovnih organizacij pri izobraževanju strokovnih ka- < > drov koristilo tako šoli kot delovnim organizacijam. \ J Člani sveta so se slednjič zavzeli tudi zato, da se raz- ^ lični dejavniki, ki se v Sloveniji ukvarjajo z izobraževa- 4► njem strokovnih kadrov, bolj povežejo in uskladijo ter <► pospešijo svoje delo. Odbor za izobraževanje strokovnih kadrov grafične in papirne stroke, ki je bil že pred letom <► ustanovljen pri republiški izobraževalni skupnosti, žal, v doslej še ni zaživel. Bržčas pa je prav tu mesto, kjer bi se 44 morali neposredno dogovarjati gospodarstveniki in šolniki < ► o tem, kakšno izobraževanje potrebujejo in koliko sred- 44 štev morajo zbrati za skupno dogovorjene načrte. < ► TILKA BLAHA PLODEN SESTANEK V LITIJI 0 KULTURNI AKCIJI_ Kaj lahko stori sindikat? V litijski občini, kjer se v zadnjih letih zelo trudijo poživiti kulturno življenje, so se po dveh literamo-glasbenih prireditvah v četrtek, 14. septembra, zbrali k pogovoru številni kulturni in družbenopolitični delavci iz te občine skupaj z organizatorji in sodelujočimi umetniki iz Ljubljane na omenjenih prireditvah. Pogovor je potekal o razvoju knjižničarstva, o odnosu med amaterizmom in profesionalizmom ter na temo sindikati in kultura. Vodja knjižnice Joža Konjar in predsednik občinskega sveta Zveze kultrno-pro-svetnih organizacij Boris Žužek sta poročala o knjižničarstvu in drugih kulturnih dejavnostih v litijski občini. Navzoče so informirali o tem, da si v litijski občini zelo prizadevajo za kulturno dejavnost, saj skoraj ni slovenske občine, ki bi tako skrbela za distribucijo dobre knjige, za literarno-glasbene in podobne prireditve, kot je to primer v litijski. Osrednja tema pogovora je bila, kako približati delavcem dobro knjigo. Tine Stiplošek, sodelavec založbe Partizanska knjiga, ki je uvodoma opozoril na vrzeli, ki se kažejo pri založništvu, knjigotrštvu in knjižničarstvu na Slovenskem, je spregovoril tudi o nekdanji vlogi sindikatov pri distrubuciji dobre knjige med delavci in o potrebah danes, da se to prizadevanje obnovi. V razpravo so posegli domala vsi navzoči, največ pa so o tej temi razpravljali predsednik občinskega sindikalnega sveta in predsednik temeljne izobraževalne skupnosti Slavko Pungerčar, predsednik kulturne skupnosti Mar- jan Oblak ter dirigent Ciril Cvetko, pisatelj Karel Grabelj-šek in književnik in režiser France Kosmač iz Ljubljane. Razprava je zajela skoraj vse aspekte odnosov sindikati-kul-tura, saj so razpravljali o medijih komunikacij, o vlogi sindikatov pri obveščanju delavcev, o kulturnih prireditvah v podjetjih in o načinu distribucije dobre knjige med delavci. Vsi so si bili enotni, da mora za kulturo delavcev skrbeti tudi sindikat. O konkretnem sodelovanju sindikatov v kulturnem življenju pa so bila mnenja različna. Nekateri so izrazili bojazen, da bi s formiranjem kulturnih sekcij pri sindikatih ustvarili neko novo kulturno skupnost oziroma zvezo, ki bi tako rekoč prevzela dejavnost že obstoječim kulturnim dejavnikom v občini: kulturni skupnosti, ZKPO, temeljni izobraževalni skupnosti, delavski univerzi, knjižnicam ipd. Pobude Partizanske knjige, kot denimo potujoča knjigarna, razstave knjig, organizacija lite-rarno-glasbenih prireditev in druge, so naletele na pozitiven odmev. Udeleženci pogovora so izrazili željo, da naj bi s tovrstno dejavnostjo nadaljevali, sindikati pa naj to kulturno po- slanstvo moralno in materialno podprejo. Sklenjeno je bilo, naj Partizanska knjiga pripravi konkreten predlog za sodelovanje med slovenskimi založbami oziroma POTUJOČO KNJIGARNO in sindikati. Pričakujemo lahko, da bo sestanek v litijski občini prispeval k poživitvi kulturnega interesa med delavstvom in da bo akcija Partizanske knjige pod geslom „Vsakemu delavcu dobro knjigo" uspela in s tem zapolnila vrzeli, ki se kažejo pri širjenju napredne knjige. T. S. LENART Svet ZKPO lenarške občine je organizator druge kolonije slikar-jev-samorastnikov, ki se bo pričela 1. oktobra na Zavrhu v Slovenskih goricah in bo trajala do prihodnje sobote. K sodelovanju je povabil organizator likovne amaterje iz vse Slovenije. Odzvali so se: Koloman Beznec iz Murske Sobote, Štefanija Papič iz Celja, Jože Kramberger iz Dravograda, Jože Svetina iz Zavodenj pri Šoštanju in Ciril Štumberger iz Desternika pri Ptuju. Na lanski koloniji na Zavrhu so sodelovali trije likovniki in so prenašali na platno le podobe tega dela Slovenskih goric. Letos pa bodo poustvaijali v skoraj vseh večjih krajih lenarške občine. Moto kolonije je tokrat SLO-VENJEGOR1SKA JESEN. Dela, ustvarjena med kolonijo, bodo razstavili v večjih krajih lenarške občine. ŠPORT IN REKREACIJA prvenstvu pomerili v hitri hoji najboljši tekmovalci, ki so se na izbirnih tekmovanjih uvrstili v finale. Ves mesec avgust, deloma pa tudi v juliju so tekla izbirna tekmovanja v vseh devetih slovenskih podjetjih. Skupno je tekmovalo 120 delavcev, od katerih sije priborilo pravico nastopa na republiškem prvenstvu 27 tekmovalcev - iz vsakega podjetja po trije. Tekmovalna steza je bila dolga 15 km in je potekala po cesti od Dobrove pri' Ljubljani do vasi Brezje in nazaj. Prvi jo je prehodil tekmovalec iz celjskega podjetja, dostavljač pošte Rogaška Slatina IVAN IVANUŠ v času 91.03 minute ter s tem osvojil tudi naslov republiškega prvaka. Drugi je bil s časom 91.19 ŽNUREDL ALOJZ iz Murske Sobote, tretji ČIČ IVAN iz Kopra s časom 91.42 minute, četrti MOŽINA VLADO iz Njaribora s časom 91.54 ter peti RASPOLIČ ROMAN iz Kopra s časom 91.57 minute. Kot najboljša ekipa se je na republiškem prvenstvu na prvo mesto plasirala ekipa iz Kopra s časom 91.49 minute, drugo mesto je zasedla ekipa PTT podjetja Celja s časom 92.50 minute in tetje mesto ekipa iz Maribora s časom 94.10 minute. Vsi tekmovalci so prejeli za sodelovanji na republiškem prvenstvu diplome, prvih pet tekmovalcev pa tudi denarne nagrade. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je prevzelo Podjetje za PTT promet Ljubljana, ki je ob zaključku tekmovanja vsem udeležencem priredilo prijetno srečanje ter vsem tekmovalcem poklonilo knjižne nagrade. TATJANA PUST Na poraslih pobočjih so našla svoj prostor tudi smučišča — seveda še brez snega ... (Foto: V. Horvat) REKREACIJSKI CENTER IN NOVA SMUČIŠČA NA RISTR1ŠKEM POHORJU Na pobudo občinskega sindikalnega sveta Slovenska Bistrica in Planinskega društva IMPOL iz Slovenske Bistrice so letošnjo spomlad pričeli s prvimi deli na bodočem rekreacij sketn centru bistriškega Pohorja pri Planinskem domu „Anton Štuhec" pri Treh kraljih. Med objekti tega rekreacijskega središča za bistriško občino ima prioritetni vrstni red skupina smučišč, ki bodo lahko zadovoljila tako začetnike kakor tudi najbolj zahtevne smučarje. V ta namen so že spomladi uredili precejšnji del gozdne in neporasle površine. Do pričetka zimske sezone bo tako potrebno urediti samo še nekaj manjših del na progah za smučišča in bistriški ljubitelji zimskih športov bodo lahko ostali na terenih domače občine, kar doslej ni bila praksa. Najbolj vneti ljubitelji zimskih športov iz te občine so si morah poiskati primerne terehe po lastni iznajdljivosti, medtem-ko so zahtevnejši odhajali v druge občine predvsem na mariborsko Pohorje, pa tudi v druge znane zimskošportne centre Slovenje. To je bil tudi vzrok, da v občini Slovenska Bistrica niso zabeležili pomembnejših rezultatov v zimskošportnem turizmu. O zimskem turizmu pa je bilo le malo slišati z bistriškega Pohorja kljub dejstvu, da so prav tu zelo ugodni pogoji za takšno obliko dejavnosti. Da bi v zimskem obdobju lahko zadostili tudi zahtevnejšim smučarjem, bodo letos ob smučiščih poskrbeli za prenosno vlečnico, v prihodnje pa bodo v okviru razpoložljivih sredstev opremili stalno zimsko smučarsko vlečnico. Poskrbeli bodo tudi za stalno pluženje ceste od Slovenske Bistrice do tega bodočega zimskošportnega središča. Ob vseh teh prizadevanjih pa občinskemu sindikalnemu svetu in PD IMPOL stoji tesno ob strani tudi Gozdno gospodarstvo Maribor, obrat Slovenska Bistrica, ki ima veliko razumevanje za izgradnjo bodočega rekreacijskega središča na teiu delu Pohorja. V. HORVAT SLOVENJ GRADEC Zmaga šahi sto v Hidromonlaže V Slovenjem Gradcu je bil odigran prvi krog že tradicionalnega šahovskega četve-roboja. Zmagala je osemčlanska ekipa Hidromontaže iz Maribora s 13,5 točke. Sledijo:.2. Tovarna meril, Sl. Gradec 12, 3. Elektrokovina Maribor 11,5 ter 4. GG SL Gradec 11 točk. Drugi krog bo na sporedu 11. novembra v Mariboru, zmagovalec obeh srečanj pa bo prejel prehodni pokal za leto 1972. J. s. PTT delavci tekmovali v hitri hoji SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA KOČEVJE ITAS NAJRRLJSI Letošnje sindikalne športne igre so bile po številu udeležencev in po športnih disciplinah v primerjavi z lanskim letom bolj množične. Sodelovalo ie 12 ekip, več kot 300 delavcev iz dvanajst delovnih organizacij. Organizacijo sindikalnih športnih iger je občinski sindikalni svet zaupal občinski zvezi za telesno kulturo, ki je svojo nalogo uspešno opravila. Meni pa, da bi morale nekatere delovne organizacije imeti več razumevanja za šport in rekreacijo svojih delavcev. Število udeležencev v sindikalnih športnih igrah je bilo sorazmerno majhno v primerjavi s številom zaposlenih. Posebno majhno je bilo število delavk. Ekipe so tekmovale v sedmih športnih disciplinah. ŠAH: 1. mesto Prosveta 26,5, sledijo: Občinska skupščina (23 točk), Trgopromet (23), Kovinar (21,5), ZKGP (18), Avto (16), Inkop (15), Snežnik (12), Lik (12), Kočevski tisk (11), Kemična t. (3). Ekipa prosvete se je kot sindikalni šahovski prvak in prvak Dolenjske udeležila XXIV. sindikalnega republiškega tekmovanja v Umagu in med devetnajstimi ekipami zasedla IX. mesto. KOŠARKA: 1. mesto Itas, Prosveta, Nama, Kemična, Agroservis (ZKGP). STRELJANJE: I. mesto Itas I. (455 krogov), Kemična (420), Itas II (410), Lik (408), Itas III (384), Snežnik (351), Inkop (276). NAMIZNI TENIS: Itas I (Obranovič Branko in Novak Leopold), Itas II (Oražem Marjan in Alešič Marjan), Kočevski tisk (Novak Lazar in Leskošek Srečko), Agroservis (ZKGP) (Okoren Alojz Baštar Marjan in Kotar Marjan). ODBOJKA: I. mesto Prosveta, Lik, Tekstilna, Itas, Trikon, Kemična. inb^06taV° melbrosia aid KEGLJANJE: I. mesto Itasl (801 točka), Oprema (765), Kočevski tisk (732), Snežnik (719), SGP Zidar (718), NAMA (715), Avto (714), Itas II (708), Lik (708), ZKGP (703), Trgopromet (702), Trikon ■ k (698), Prosveta (691), O. skupščina (689), Lik I (687), Melamin (668), Oprema II (672), Elektro (664), Avto I (661), Žito (658), SGP Zidar II (651), Inkop (651), Itas III (543), Avto III (611), Snežnik I (644), Kočevski tisk II (628), Melamin II (588) in Cesto podjetje (511). MALI NOGOMET: S turnirjem v malem nogometu so bile letošnje sindikalne športne igre v Kočevju zaključene. V finalni del turnirja v malem nogometu so se uvrstile ekipe: Agroservis, Lik in Mesarija. Sledijo: Itas, Tekstilna, Kemična, Oprema, Inkop in Prosveta. Najbolj uspešna v tej disciplini je bila ekipa iz Lika, ki je premagala vse svoje konkurente. V. SAVIČ • CELJE Vesti iz rekreacije ROKOMET: Razveseljivo je, da se je tudi rokomet priljubil sindikalnim športnikom, saj nastopa v dveh ligah kar 17 ekip in je na Skalni kleti te dni vsak dan pravi živ žav. Po tretjem kolu so v prvi ligi v vodstvu Klima in Prosveta s 6 točkami, slede Aero 5, EMO 4, Merx 2, Kovinotehna 1 in Libela ter Žična brez točke. V drugi ligi imajo največ izgledov za uvrstitev v prvo ligo Ingrad, Toper, Elektro in Cinkarna. Takoj za njimi pa je kombinirana ekipa Postaje LM in UJV, ki skupaj s PTT, Izletnikom in Savo letos prvič nastopa v rokometu. NOGOMET: Dve koli pred koncem je lestvica 1. lige naslednja: Aero 12, EMO 9, Zlatama 9, Kovinotehna 8, Žična 6, Železarna 5, Klima 4, Cinkarna in Izletnik 1. II. liga - tri kola pred koncem: Ingrad 14, Merx in Tehno-mercator 12, Libela 8, Prevozništvo 7, Toper 5, Prosveta 5, Cestno podjetje 3, Gradis 2, Elektrosignal 0, Savinja 0 (odstopili). MALI NOGOMET: V petek, 28. septembra, so pričeli s tekmovanjem starejši člani Prijavile so se ekipe EMO, Železarne, Cinkarne, Železnice, Občine, Aera in Klime. Komisija za rekreacijo zbira tudi prijave za tekmovanje članov. Lani je sodelovalo 35 ekip, letos pa bodo vse ekipe tekmovale v ligah, sestavljenih na osnovi lanskoletnih plasmajev. Zaradi pomanjkanja primernih igrišč bodo vse tekme na Skalni kleti, kjer bodo na travnati površini uredili 2 igrišči za mali nogomet. Po dvanajstih letih so PTT delavci Slovenje ponovno oži-vih tradicijo tekmovanja v hitri hoji. V organizaciji Sindikalne konference Združenega PTT podjetja so se na republiškem • DRAVOGRAD Srečanje carinikov športnikov Carinarnica Dravograd je pripravila te dni peto srečanje carinikov, ki delajo na meji proti Avstriji, pridružili pa so se jim še cariniki - športniki iz Celja. Nastopili so v kegljanju, šahu, namiznem tenisu in streljanju. Največ uspeha so imeli cariniki - športniki iz Maribora, ki so v skupni uvrstitvi zbrali največ točk. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa iz Radgone, tretji so bili organizatorji srečanja - Dravograjčani, četrti Celjani, peti pa Jeseničani V kegljanju je med posamezniki zmagal Celjan Lukač, med ekipami pa Maribor. V šahu je bilo najboljše moštvo iz Gornje Radgone. V namiznem tenisu so imeli najuspešnejše tekmovalce Celjani V streljanju pa je med posamezniki zmagal Ružič iz Gornje Radgone, moštveno pa so bili najboljši Mariborčani Prihodnje srečanje carinikov - športnikov bo v Gornji Radgoni Dogovorjeno pa je tudi, da naj bi se carinila, ki delajo na mejnih prehodih na jugo-slovansko-avstrijski meji, srečali v prihodnje na športnih igrah dvakrat na leto. (ek) MODNA HIŠA bogato In vedno aktualno izbiro otroške, moške In ženske konfekcije, modnega metrskega blaga, pletenin in visoko kvalitetne usnjene konfekcije In galanterije. NAROČILNICA ZA NOVE NAROČNIKE Maročan Delavsko enotnost Ime In priimek:-------------------------------------------------------- Točen naslov: --------------------------------------------------------- Moročnlno za 12 mesecev v znesku 26.-din bom poravnal ne tekoči račun CZP Delavska enotnost Dalmatinova 4, It NB 501-1-991. S slovesne otvoritve sindikalnih športnih iger stanovanjskega podjetja DOM, ki so bile konec minulega tedna v Športnem parku Kodeljevo v Ljubljani. (Foto: J. Marinšek) S POSLOVNIMI ENOTAMI V LJUBLJANI, MARIBORU IN OSIJEKU VAM NUDI Papirničarji med seboj papirničaijev so bile pred 21 leti prav v Vevčah," je povedal eden od glavnih organizatoijev letošnjih iger Tone Novak. „Te so že četrte, ki jih organiziramo. Program samih iger seje od tistih prvih let pa do danes pravzaprav bistveno spremenil." V začetku so tekmovali v nogometu, namiznem tenisu, šahu in atletiki. Igre so trajale dalj časa in tudi število tekmovalcev je bilo večje, kar pa je na drugi strani pomenilo večje stroške in zahtevnejšo organizacijo. Prehod na neprekinjeno proizvodnjo v papirnicah pa je tudi onemogočal odsotnost velikega števila delavcev. Zato so leta 1963 igre ukinili. „Pet let kasneje smo igre zopet obnovili. Pobuda je prišla od mlajših ljudi, ki so hoteli tekmovati, in pa od sindikata. Prvotni program smo v obnovljenih igrah zmanjšali in se odločili le za mah nogomet, odbojko, kegljanje in plavanje. Organizacija je na ta način lažja in odsotnost iz tovarne na ta način krajša. Čisto na novo pa smo uvedli zimske igre." Danes je tendenca, da se igre spet razširijo. Pogovaijajo pa se o tem, da bi bile igre večkrat letno, toda po posameznih panogah. „Letošnje igre so pokazale," je zaključil tovariš Novak, „da so posebno mladi delavci, ki včasih na igrah niso dosti pomenili, prevzeli vodstvo. Pozna se, da na šolah posvečajo, več pozornosti športu, ker imajo tudi večje možnosti. Predvsem se vidi to v tistih tovarnah, ki so v manjših krajih." Dogovorih so se, da bodo prihodnje športne igre papirničar-jev na Sladkem vrhu. Ob koncu so se kljub vsemu tudi letos razšli z ugotovitvijo, da bi za šport in rekreacijo v svojih tovarnah lahko v prihodnje storili še več. Športni rezultati XIV. iger papirničarjev: mali nogomet: 1. Vevče, 2. Krško, 3. Sladki vrh; odbojka moški: 1. Sladki vrh, 2. Krško, 3. Količevo; odbojka ženske: 1. Sladki vrh, 2. Radeče, 3. Krško; kegljanje: 1. Medvode 490 kegljev, 2. Količevo 475, 3. Vevče 427; plavanje: tekmovali so v sedmih disciphnah. Največ točk so zbrali tekmovalci iz Krškega 117, Vevče 72, Radeče 47. V posameznih disciphnah sozma-gali: Švare, Vevče; Cesar Krško, Šuligoj, Radeče, Armšek, Krško; Škrabelj, Krško, Iskra, Krško; Cetin, Radeče in v štafeti ekipa Krško. TEKST IN FOTO: A. AGNIC OBISK NA LETALIŠČU KOROŠKEGA AEROKLUBA V TURIŠKI VASI PRI SLOVENJEM GRADCU ^nutek iz tekme v malem nogometu med Ceršakom in Količevim Na letališču Koroškega aerokluba v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu so nadvse zadovoljni z letošnjo sezono. Število inozemskih turistov — letalcev, ' prvi so prišli leta 1967, narašča iz leta v leto. Letos je to rekreacijsko letalsko središče obiskalo že več kot 600 dopustnikov iz tujine. Največ letalcev — jadralcev je bilo iz Zvezne republike Nemčije, Avstrije, Švice, Nizozemske in Belgije. V Turiški \ s Ime In priimek j, 4 r Naslov Podpis Vsak novi naročnik potrdi zbiralcu naročnikov s podpisom svo| pristanek In sam vplača naročnino za 12 mesecev na tekoči račun ČZP Delavska enotnost Ljubljana, Dalmatinova 4, št. NB 501-1-991. S Ime, priimek In točen naslov zbiralca naročnikov: ^ ........................'................................................. vasi so ostali na počitnicah od 14 do 21 dni. Poletov z motornimi letah je bilo letos že več kot 4500. K temu je precej prispevala tudi aerotaksi služba, saj so s 4-se-dežno „cesno“ prepeljali do srede septembra že več kot 5000 ljudi. Največ poletov je bilo nad Mislinjsko dolino, pa nad Uršljo goro in zahodnim Pohorjem ter do Raven na Koroškem in Velenja. Precej več poletov kot prejšnja leta je bilo v tej sezoni na otok Krk ter na Bled. V koroškem aeroklubu načrtujejo za prihodnje leto nakup dvomotornega letala, saj želijo ustreči vse večjim željam delovnih organizacij iz Koroške tudi za organizacijo poslovnih poletov. (An) Minulo soboto in nedeljo so bile v Vevčah XIV. športne igre papirničarjev. Več kot 200 tekmovalcev in tekmovalk slovenskih tovarn papirja se je pome-i rilo v malem nogometu, plavanju, kegljanju in odbojki. Tekmovali so papirničarji iz Vevč, Krškega, Sladkega vrha, Ceršaka, Količevega, Radeč in Medvod. Srečanje in tekmovanje samo je bilo zelo dobro pripravljeno in je potekalo brez spodrsljajev, športni rezultati pa so pokazali, da se vidno dviga kvaliteta prav v tistih tovarnah, ki so v manjših krajih. Tisti, ki se še do nedavna niso mogli meriti z vodilnimi, so bili tokrat že enakopravni in celo boljši. Nekdaj najboljši Vevčani so tako morali odstopiti prva mesta Sladkemu vrhu, Krškemu in Radečam. Ne glede na to, kdo je boljši in ah je dosegel prvo ali pa peto mesto, je bil namen iger, ki naj bi spodbujale šport med delavci, vsekakor dosežen. „Prve sindikalne športne igre V tekmi med obojkaricami Radeč in Krškega so bile boljše tekmovalke iz Krškega, ki so tudi v končni razvrstitvi dosegle tretje mesto Letos 600 dopustnikov iz tujine Na sindikalnih športnih igrah Primorske in Notranjske, ki so, mimogrede povedano, postale že tradicionalne, so se zbrali najuspešnejši športniki oziroma tekmovalci minulih občinskih sindikalnih prvenstev. V prelepem septembrskem jutru so se srečali v tolminskem športnem parku na Brajdi, kjer so se pomerili v osmih športnih panogah: malem nogometu, odbojki, košarki, namiznem tenisu, balinanju, kegljanju, streljanju in šahu. Množičnega tekmovanja, ki je bilo po zaslugi komisije za šport in rekreacijo pri Občinskem sindikalnem svetu Tolmin v organizacijskem pogledu na visoki ravni, so se udeležili predstavniki Ilirske Bistrice, Logatca, Idrije, Sežane, Postojne, Nove Gorice, Kopra, Ajdovščine in Tolmina. Premočno so zmagali športniki Nove Gorice, ki so v več panogah osvojili najvišjo lovoriko in si tako priborili Na rob mali olimpiadi v Tolminu poseben pokal, ki ga je organizator poklonil v počastitev velikega jubileja - priključitve■ Primorske k Jugoslaviji Skratka, s 47 točkami so predstavniki Nove Gorice zasluženo osvojili prvo mesto. Slede: Koper (35), Ajdovščina (33), Tolmin (32), Postojna (27), Sežana (23), Idrija (22), Logatec (20) in Ilirska Bistrica (16 točk). „Igre so potekale v redu, približno tako, kot smo si zamislili. Posebno srečo smo imeli z vremenom, ki nam doslej ni bilo kdove kako naklonjeno,“ nam je pripovedoval Marjan Klavora, predsednik častnega razsodišča. „Razveseljiva je tudi ugotovitev, da častno razsodišče letos ni imelo kdove koliko dela. Nekaj nevšečnosti smo imeli le z ekipami, ki niso imele potrebnih dokumentov. Seveda vsi oni, ki se niso držali navodil oziroma znanih propozicij, niso mogli nastopiti ..." Nedvomno se je častno razsodišče odločilo pravilno. Zanimivo pa je, da se predstavniki posameznih občinskih sindikalnih svetov še po tolikih letih niso mučili spoštovati pravil, ki so v bistvu zelo preprosta, vendar za dobro organizacijo in nemoten potek iger nujno potrebna. In če pravila so, potem je edino prav, da veljajo za vse. Veliko enostavneje je namreč, da prineso vsi nastopajoči na tekmovanje svoje osebne izkaznice in potrjene zdravstvene knjižice, kot pa je ugotavljanje pripadnosti oziroma članstva po drugi poti. In končno: si morda še kdo želi, da bi ponovili primer izpred treh let, ko je potekalo tekmovanje bolj za zeleno mizo kot pa m športnih igriščih? Po vsej verjetnosti ne, zato je bila tudi odločitev častnega razsodišča v Tolminu pravilna in pravzaprav obenem tudi edino možna. ANDREJ ULAGA \_____________________________________________/ Z X Za zdaj: dobro! Poletna turistična sezona je mimo in tu so tudi že prve ocene o njenih rezultatih. Vsi podatki seveda še niso zbrani, zlasti finančni ne, zato tudi ocene niso popolne. Vendar pa že lahko rečemo, da je poletna turistična sezona, upoštevaje znane motnje, ki jih je letos doživel naš turizem, navrgla zadovoljive rezultate, vsaj kar zadeva število gostov in nočitev. Ti podatki pa so nedvomno pomembni tudi za finančni iztržek turizma. Na slovenski obali, ki je naše najmočnejše turistično območje, so ob podatku, da je bilo v letošnjih ošmih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani turističnih nočitev za 4 % več, zadovoljni. Skupaj so do konca avgusta našteli milijon 369 tisoč nočitev, največ jih je bilo na piranskem območju, in sicer dobrih 934 tisoč, kar je šest odstotkov več kot lani v enakem času. Zanimivo pri tem je, daje bilo tujih gostov v primerjavi z lani nekaj manj, precej več pa je bilo nočitev pri domačih gostih, kar znova potrjuje pomen domačega turizma za turistično gospodarstvo na slovenski obali. Med tujimi turisti so bili, tako kot že vsa leta nazaj, tudi letos najštevilnejši Zahodni Nemci, saj so imeli več kot 300 tisoč nočitev; na dragem mestu so avstrijski turisti s 117 tisoč nočitvami, kar je za 38 tisoč nočitev manj kot lani. Po številu nočitev so se tudi letos uvrstili na tretje mesto Italijani, četrto mesto pa so z 48 tisoč nočitvami tokrat zavzeli gostje iz Velike Britanije. Na slovenski obali so zamenjali v prvih osmih mesecih letos za 17% več tujih valut kot lani v enakem času, prodaja blaga za tuja plačilna sredstva pa se je povečala kar za 86 %. Večji v primerjavi z lani je bil tudi jahtni turizem, ki si tod vse bolj utira pot. V pristaniščih A Kopru, Izoli in Piranu se je do konca letošnjega avgusta zasidralo blizu 10 tisoč tujihjaht in motornih čolnov. To so seveda bolj ali manj suhoparne številke, kipa le kažejo, da bomo iz velikih turističnih naložb, za katere smo se v zadnjih nekaj letih odločili na naši obali, letos vnovič imeli boljši izkupiček. To pa seveda še ne pomeni, da bodo večji dohodek imeli tudi posamezni hoteli. V teh, nasprotno, poudarjajo, da bo iztržek letos slabši, ker jim akumulativno st zmanjšujejo nove družbene dajatve, precej pa so izgubili z zamrznjenimi izvenpenzionskimi cenami, ki so ob hucratnem narašačnju stroškov poslovanja veljale do začetka glavne sezone. Delno utegne zdaj položaj spremeniti le še posezona, ki bo tudi sicer še precej popravila dosedanje rezultate obalnega turizma. V minulih letih zgrajeni turistično rekreacijski objekti, med njimi pokriti plavalni bazeni, so že v minulih dveh po-sezonah privabili mnogo gostov, kaže pa, da bo tako tudi letos. Hoteli ob obali imajo namreč tudi še v tem mesecu precej gostov, v Portorožu pa so celo polni. S. k. \__________________________________________________J FOTO: DRAGO MUŠIČ Po gobe Na tisoče ljudi, željnih zdravja in razvedrila, prihaja v Moravske toplice, ki so se čez noč pojavile v pomurski ravnici S Kmečka vasico se je spremenilo v turistično Meko • Voda, ki vre iz globin, ima 62 stopinj, tako da jo morajo v bazenih hladiti • Vroča voda jim zagotavlja delo in zaslužek Moravske toplice so zrasle pod obronki Goričkega, streljaj od Murske Sobote. Bližnja vas Moravci se je čez noč prelevila iz izrazito kmečkega v turistično naselje. Toplice so se pričele razvijati leta 1960, ko je iskalcem nafte pritekla iz okoli tisoč v inozemstvu so razglasili moravsko vodo leta 1964 za naravno zdravilno sredstvo. Tukaj je moč zdraviti vsa neakutna revmatična obolenja, obolenja sklepov, posledice raznih telesnih poškodb, bolezni presnove, kožne bolezni; lahko bi rekli skoraj vse, razen srčnih bolezni, VSE VEČ OBISKA Moravske toplice vse bolj obiskujejo domači in predvsem avstrijski turisti. Zanimiv je podatek, da je bilo na letošnjem spomladanskem graškem velesejmu največ zanimanja - izmed vseh slovenskih naravnih zdravilišč — prav za Moravce. Na tisoče ljudi, željnih zdravja in razvedrila, prihaja danes v Moravce 117 metrov globine topla termalna voda. Uradno je bilo odprto kopališče leta 1963, ko je soboško gostinsko podjetje Zvezda tod uredilo osnovne kopališke in gostinske objekte. Od takrat naprej vre napredek za tukajšnje kraje iz ognjene zemlje. Termalna voda ima 62 stopinj C in je v bazenih naravno hlajena na 35 do 37 stopinj C. Po številnih raziskavah doma in bolezni ožilja in nekaterih drugih. Gostom so na voljo trije bazeni na prostem, zimski zaprti bazen in številne kabine. Prenočišča je moč dobiti v idiličnem letoviškem naselju, ki je urejeno v panonskem stilu, ali pri zasebnikih v bližnjih Moravcih. Blizu je samopostrežna trgovina in dovolj gostinskih objektov. Kopanje je omogočeno v Moravskih toplicah skozi vse leto. Promet se je tukaj letos junija povečal v primerjavi z istim obdobjem lani za 32 odstotkov. Direktor gostinskega podjetja Zvezda iz Murske Sobote Karel Černejavič nam je povedal, da bi bil letošnji gostinski promet v Moravcih rekorden, če ne bi prišlo v marcu, aprilu in maju v Jugoslaviji do epidemije črnih koz in do kasnejših poplav v Pomurju, ki so prizadele tudi Moravce. V letošnji turistični pred- sezoni, od januarja do maja, so načrtovali v Moravcih za okoli milijon 700 tisoč dinarjev prometa. Ko je prišlo do epidemije črnih koz, so gostje množično zapuščali zdravilišče. Za to obdobje pa je bilo odpovedanih tudi 1139 rezervacij, od tega kar 998 iz tujine. Nerealiziranih je bilo skupaj okoli pet tisoč predvidenih nočitev, od tega kar štiri tisoč iz tujine. V marcu, aprilu in maju so dosegli za okoli 918 tisoč 823 dinarjev prometa, predvideli pa so ga za dva milijona 400 tisoč. Realizacija je bila za milijon 500 tisoč manjša. S tem se je znatno zmanjšal tudi devizni priliv. NOVOSTI V MORAVCIH IN ŠE VEČ DELA ZA DOMAČINE Pred dnevi so uredili v kopališču nov plastični bazen v veli- kosti deset krat dvajset metrov. Poleg tega bodo v vseh bazenih, razen v enem, uredili čistilne naprave. Doslej je imela namreč moravska voda temno barvo zaradi oksidacije na zraku in soncu. Čista voda ne bo izgubila zdravilne moči. Ker pa nekateri kopalci zaupajo le v docela naravno vodo, je v enem bazenu ne bodo filtrirali. Že v prihodnjem letu bo v Moravcih nared nova centralna restavracija, katere kapaciteta bo nekaj tisoč obrokov. V restavraciji bo 458 sedežev, na delno pokriti terasi pa 270. Zgradili bodo še novo recepcijo in cevovod iz vrtine v Mlajtincih do Moravec. Precejšnjo skrb pa bodo posvetili še ureditvi zunanjosti termalnega kopališča. Prihodnje leto bodo nared projekti za zdraviliški dom v Mo- ravcih. Zgrajen naj bi bil v letu 1975. V domu bo 120 ležišč-pokrit bazen, 20 kopalnih k*' bin, prostori za terapijo in vše tl ostalo, kar je potrebno za nud^' nje zdravstvenih uslug v term3*' nem kopališču. r FRANČEK ŠTEFANE1 Prenočišča je moč dobiti v idiličnem letoviškem naselju, kije urejeno v panonskem stilu DELAVSKA ENOTNOST Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. V. d. glavnega in j-,*#* urednika BOJAN SAMARIN. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033. Račun pri Narodn ^ / v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-12100 — Posamezna številka stane 50 N-par. Naročnina je četrtletna 6,50 din — polletna 13 din — in letna Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana