Št. 1 Maribor, petek 6.1.2017 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIII OBČINA BLOKE 1. Sklep o začasnem financiranju Občine Bloke v obdobju januar – marec 2017 Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B in Statuta Občine Bloke (Uradni list RS, št. 65/2007, 54/2010, 9/2012) je župan Občine Bloke, 13.12.2016, sprejel SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE BLOKE V OBDOBJU JANUAR – MAREC 2017 1. Splošna določba 1. člen S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Bloke v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2017. 2. člen Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2016. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB in 110/11 – ZDIU12) in Odlokom o proračunu Občine Bloke za leto 2016. 2. Obseg začasnega financiranja 3. člen V obdobju začasnega financiranja se financiranje nalog in drugih, s predpisi določenih namenov, nadaljuje na podlagi proračuna Občine Bloke za leto 2016 in za iste programe kot v letu 2016 V obdobje začasnega financiranja se smejo porabiti sredstva do višine porabljenih sredstev v enakem obdobje leta 2016. V obdobje začasnega financiranja se lahko nadaljuje izvajanje in financiranje investicij, ki so sprejete v proračune Občine Bloke za leto 2016. Po preteku obdobja začasnega financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun Občine Bloke za leto 2017. 4. člen V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma odlokom o proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju. 3. Izvrševanje začasnega financiranja 5. člen V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in odlok o proračunu. 6. člen V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena ZJF. 4. Končna določba 7. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2017 dalje. Številka: 410-0003/2016 Datum: 13.12.2016 Občina Bloke Jože Doles, župan OBČINA DIVAČA 2. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Divača za leto 2017 Na podlagi 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/14, 24/14 in 9/15) in na podlagi 15. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Ur. objave Primorske novice št. 46/97, 1/98 in Uradni list RS, št. 66/03 in 106/11) je Občinski svet Občine Divača na svoji 15. redni seji dne 15.12.2016, sprejel naslednji SKLEP 1. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Divača za leto 2017 znaša 0,004310 EUR. 2. Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin. Številka: 032-0016/2016-08 Datum: 15.12.2016 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja OBČINA KIDRIČEVO 3. Odlok o medobčinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoti urejanja prostora P10-P5 Zgornja Hajdina – ob avtocestnem priključku in P16-P9 Njiverce – ob avtocestnem priključku Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07, 22/10), je Občinski svet Občine Hajdina na 14. redni seji, dne 21. 12. 2016, ter na podlagi 17. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04, 58/05 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 20/11), je Občinski svet Občine Kidričevo na 17. redni seji, dne 8. 12. 2016, sprejel ODLOK O MEDOBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA ENOTI UREJANJA PROSTORA P10-P5 ZGORNJA HAJDINA – OB AVTOCESTNEM PRIKLJUČKU IN P16-P9 NJIVERCE – OB AVTOCESTNEM PRIKLJUČKU I Uvodne določbe 1. člen (predmet odloka) S tem odlokom se sprejme medobčinski podrobni prostorski načrt za enoti urejanja prostora P10-P5 Zgornja Hajdina – ob avtocestnem priključku in P16-P9 Njiverce – ob avtocestnem priključku (v nadaljevanju: podrobni načrt), ki vsebuje; • območje podrobnega načrta, • arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, • načrt parcelacije, • etapnost izvedbe prostorske ureditve, • rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, • rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, • rešitve in ukrepe za obrambo in zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, • pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, • dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, • druge pogoje za izvajanje podrobnega načrta, • usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta. 2. člen (prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom) S podrobnim načrtom se predvidi prostorska ureditev o medobčinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoti urejanja prostora P10-P5 Zgornja Hajdina – ob avtocestnem priključku in P16-P9 Njiverce – ob avtocestnem priključku, s pogoji za ureditev zunanjih zelenih in utrjenih površin ter za gradnjo potrebne prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture. 3. člen (sestavni deli podrobnega načrta) Podrobni načrt vsebuje tekstualni in grafični del. A. Besedilo odloka B. Kartografski del: Kartografski del vsebuje naslednje grafične načrte: a) Načrti namenske rabe prostora: list 1 Izsek iz kartografskega dela prostorskega plana občine Hajdina in izsek iz kartografskega dela Občinskega prostorskega načrta občine Kidričevo 1: 2.500 list 2 Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem 1: 1.000 list 3 Zazidalna situacija 1: 1.000 b) Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: list 4 Prometno omrežje 1: 1.000 list 5 Komunalno omrežje 1: 1.000 list 6 Energetsko in telekomunikacijsko omrežje 1: 1.000 c) Načrti parcelacije: list 7 Načrt parcelacije 1: 1.000 list 8 Prikaz površin, namenjenih javnemu dobro 1: 1.000 4. člen (priloge podrobnega načrta) Priloge podrobnega načrta so: • izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, • prikaz stanja prostora, • smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, • povzetek za javnost, • spis postopka. 5. člen (izdelovalec podrobnega načrta) Podrobni načrt je izdelala družba Projekta inženiring Ptuj, d.o.o., Trstenjakova ulica 2, 2250 Ptuj, pod številko projekta 93-60-45-10. Okoljsko poročilo za Odlok o medobčinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoti urejanja prostora P10-P5 Zgornja Hajdina – ob avtocestnem priključku in P16-P9 Njiverce – ob avtocestnem priključku je izdelala družba Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o., pod številko projekta 3583/15. II Območje podrobnega načrta 6. člen (območje podrobnega načrta) (1) Površina predvidenega območja, ki se bo urejala s podrobnim načrtom, meri cca 14,77 ha in obsega parcele: 309/1, 309/11, 309/12, 309/13, 309/14, 309/15, 309/16, 309/28, 309/31,309/32, 309/33, 309/41, 309/42, 309/44, 309/57, 337/3, 340/1, 340/2, 341/1, 341/2, 342/1, 343/1, 344/1, 344/2, 345, 346, 347/1, 348/1, 348/2, 349/1, 349/2 vse k.o. Hajdina. (2) Obodna parcelacija za enoto urejanja prostora P10-P5 Območje proizvodnih dejavnosti ob avtocestnem priključku v Zg. Hajdini: Izhodišče je na jugu območja P10-P5 - na južnem vogalu parcele št. 309/1 k. o. Hajdina (stičišče parcel št. 309/1, 309/42, 309/41 in 1144/1). Meja območja P10-P5 poteka v smeri urinih kazalcev. Od izhodiščne točke poteka meja območja v smeri proti severu vzdolž lokalne ceste Njiverce - Gerečja vas (parcela št. 1144/1) do stičišča parcele št. 1144/1 in 1144/2. Nato se meja obrne v smeri proti vzhodu in teče za približno 7 metrov odmaknjena proti jugu od severnih delov parcel št. 309/33, 309/44, 309/42, 309/1, 349/2, 349/1, 348/1, 348/2, 347/1, 344/1, 344/2, 343/1, 342/1, 341/1, 341/2, 340/1, 340/2 in za približno 7 metrov odmaknjena od vzhodnega roba parcele št. 337/3. Nato se meja nadaljuje v smeri proti zahodu v dolžini približno 7 metrov do severovzhodnega stičišča parcele št. 309/16 s parcelo št. 313/2 in 337/3, nakar se obrne v smeri proti jugu do jugovzhodnega vogala parcele št. 309/16. Nato se meja obrne v smeri proti jugozahodu in teče po južnih robovih parcel št. 309/16, 309/15, 309/57, 309/14 in 309/28. Nato se meja obrne v smeri proti severozahodu in teče po zahodnem robu parcele št. 309/28 do njenega severozahodnega vogala, kjer se ponovno obrne proti jugozahodu in teče po robu parcele št. 309/1 do izhodiščne točke. Vse parcele se nahajajo v katastrski občini Hajdina. (3) Obodna parcelacija za enoto urejanja prostora P16-P9 Območje proizvodnih dejavnosti Njiverce: Izhodišče je na jugu območja P16-P9 - na južnem vogalu parcele št. 309/11 k. o. Hajdina. Meja območja P16-P9 poteka v smeri urinih kazalcev. Od izhodiščne točke meja poteka vzdolž lokalne ceste v smeri proti severozahodu po zahodnem robu parcele št. 309/11 k. o. Hajdina. Na severozahodnem vogalu parcele št. 309/11 k.o. Hajdina (stik z južnim vogalom parcele št. 309/1 k. o. Hajdina) se meja obrne proti severu in poteka po severozahodnih robovih parcel št, 309/11, 309/12, 309/13, 309/31 in 309/32, vse k.o. Hajdina (vzdolž meje s parcelo št. 309/1 k. o. Hajdina). Na severnem vogalu parcele št. 309/32 k. o. Hajdina se meja obrne v smer proti jugovzhodu in poteka po severovzhodnem robu parcele št. 309/32 k.o. Hajdina do stičišča s parcelo št. 309/10 k. o. Hajdina. Nato se meja obrne v smer proti jugozahodu in teče po jugovzhodnih robovih parcel St. 309/32, 309/31, 309/13, 309/12 in 309/11, vse k.o. Hajdina, dokler se ne stakne z izhodiščno točko. 7. člen (trajne in začasne ureditve) (1) Vsi s podrobnim načrtom predvideni posegi glede gradnje objektov so trajni. (2) Začasne ureditve so predvsem: • zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč, • organiziranje prometa v času gradnje tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter, da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala, • zagotavljanje nemotene komunalne oskrbe sedanjim uporabnikom preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav oziroma njihovih začasnih navezav, • zagotavljanje nemotene oskrbe z električno energijo med gradnjo v območju MPPN. III Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev 8. člen (namembnost in vrste objektov, vrste posegov v prostor in dopustne dejavnosti) (1) Vrsta dopustnih dejavnosti: • območje proizvodnih dejavnosti za enoto urejanja prostora P10-P5 Območje proizvodnih dejavnosti ob avtocestnem priključku v Zg. Hajdini ter za enoto urejanja prostora P16-P9 Območje proizvodnih dejavnosti Njiverce, bo kot gospodarska cona namenjena obrtnim, skladiščnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim ter tudi spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim, • transformatorska postaja je namenjena za oskrbo električne energije • bazna postaja mobilne telefonije (2) Vrsta dopustnih gradenj: • na območju podrobnega načrta so v skladu z dopustnih dejavnosti objektov in merili oblikovanja objektov dopustne gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov, vzdrževanje objektov in sprememba namembnosti, • na območju podrobnega načrta se dopuščajo gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, elektronskih komunikacij in prometnih zvez, • na območju podrobnega načrta se dopušča postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ( v povezavi s 12. členom odloka ). (3) Na območju podrobnega načrta so dopustne naslednje vrste objektov (povzete po Uredbi po enotni klasifikaciji vrst objektov (CC-SI): • 1/Stavbe • 12/ Nestanovanjske stavbe: • 121 Gostinske stavbe : • 12112 Gostilne, restavracije, točilnice (manj kot polovica uporabne površine) • 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti : • 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (manj kot polovica uporabne površine) • 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij : • 12420 Garažne stavbe (manj kot polovica uporabne površine) • 125 Industrijske stavbe in skladišča : • 12510 Industrijske stavbe (v skladu s podrobnejšo klasifikacijo vrst objektov, objekti s šifro vrste rabe 1251001 so dovoljeni vsi objekti, razen klavnic in tovarn. Objekti s šifro vrste rabe 1251002, 1251003, 1251004, 1251005, 1251006, 1251007,1251008, 1251009 niso dopustni na južnem delu območja MPPN – predvideni objekti z oznako I, K, L, M) • 12520 Rezervoarji, silosi, skladišča ( na celotnem območju MPPN, v skladu s podrobnejšo klasifikacijo vrst objektov, niso dopustni objekti s šifro vrste rabe 1252001 in 125003) Glede na Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko – ptujskega polja (UR.l.RS, št. 59/07 s spremembami), ni dovoljena gradnja skladišč nevarnih snovi. • 2/Gradbeni inženirski objekti • 21/Objekti prometne infrastrukture: • 211 Ceste : • 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste • 22/Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi: • 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna ) komunikacijska omrežja : • 22210 Lokalni (distribucijski) plinovodi • 22221 Lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo • 22222 Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak • 22231 Cevovodi za odpadno vodo • 22232 Čistilne naprave • 22240 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja • 23/ Industrijski gradbeni kompleksi • 230 Industrijski gradbeni kompleksi: • 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti (gradnja sežigalnice odpadkov in objekti za pridobivanje in uporabo jedrskih ali radioaktivnih snovi niso dopustni na celotnem območju MPPN) • 24/ Drugi gradbeno inženirski objekti • 242 Drugi gradbeno inženirski objekti: • 24205 Drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje 9. člen (lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje ter gradnjo) (1) Pri vseh objektih je potrebno upoštevati regulacijske elemente, ki so razvidni iz grafičnih načrtov. (2) Pomen regulacijskih elementov: • gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti, • gradbena meja (GM) je linija, ki je novo grajeni objekti ne smejo preseči, lahko pa se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost, • faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med pozidano površino in velikostjo območja, • faktor izrabe zemljišča (FI) je razmerje med bruto površino objekta nad nivojem terena in • velikostjo območja. (3) Dimenzije in umestitev objektov v prostor, tlorisni gabariti ter velikost in zmogljivost objektov so prikazani v grafičnih načrtih, v skladu z dopustnimi odstopanji od načrtovanih rešitev, vendar ob upoštevanju maksimalnega faktorja zazidanosti (FZ ) in faktorja izrabe zemljišča (FI) – razvidno iz grafične priloge (list 3 - Zazidalna situacija) (4) Objekti so odmaknjeni od lokalne ceste (JP 165 161) min.11,85 m do max. 30,22 m. Objekti so odmaknjeni od dveh obstoječih stanovanjskih hiš v naslednjih odmikih: • od hiše na zemljišču s parcelno št. 726/68, k.o. 394 Gerečja vas ( Njiverce vas 2) - min. 67,03m • od hiše na zemljišču s parcelno št. 726/79, k.o. 394 Gerečja vas (Cesta v Njiverce 45) - min. 77,80m (5) Maksimalna višina objektov je 12 m (razen reklamnih oglasnih objektov do 12 m) ter največji dopustni faktor zazidanosti zemljišča v vrednosti 0,6 in največji dopustni faktor izrabe zemljišča v vrednosti 1,2. (6) Objekt ali nezahteven objekt, ki se gradi proti sosednjemu objektu na manjši razdalji, kot je višina višjega od objektov, mora imeti proti temu sosednjemu objektu ali nezahtevnemu objektu požarni zid ali pa mora biti s tehničnimi ukrepi onemogočen prenos požara z objekta. 10. člen (oblikovanje in velikost objektov ter naprav) (1) Predvidenih je devetnajst prostostoječih objektov (objekti z oznakami od A do O) in komunalno energetski objekti (transformatorska postaja, bazna postaja in možnost UNP) (2) Predvidene objekte je možno razdruževati in manjšati ne glede na grafični prikaz (grafika 03), vendar ob upoštevanju gradbenih linij in gradbenih mej. (3) Objekte je dovoljeno oblikovati sodobno z volumenskimi izrezi in previsi. Možna je uporaba večjih zastekljenih površin. Strehe so lahko oblikovane kot ravne strehe, enokapne strehe in dvokapne strehe z manjšimi nakloni. Dopušča se tudi izvedba atik. (3) Maksimalna dovoljena etažnost objektov je K+P+2N ob pogoju, da stavba ne presega maksimalne dovoljene višine 12,00m nad koto urejenega terena, da je zadoščeno faktorju zazidanosti (FZ ) in faktorja izrabe zemljišča (FI). Dovoljeno je zgraditi več kletnih etaž, ki pa morajo v celoti biti vkopane v teren. (4) Usklajena naj bo končna urbanistična in arhitekturna oblika celotnega ureditvenega območja. 11. člen (oblikovanja zunanjih in javnih zelenih površin ter drugih površin) (1) Usmeritev za ureditev zelenih površin znotraj območja obdelave so prikazane v grafičnem načrtu. Ureditev je zarisana načelno, natančno se vsi elementi opredelijo v projektni dokumentaciji. (2) Zelenice se nahajajo v okviru predvidenih gradbenih parcel na lastnih zemljiščih, ki predstavljajo zunanjo ureditev okoli predvidenih objektov, do bočnih ograj parcel. Zagotoviti je potrebno 10% zelenih površin v okviru gradbene parcele. (3) Zunanji prostor je zasnovan kot: • ulični prostor za nemoten motorni promet, • skupni travnati pasovi ob cestišču, • prostor s transformatorsko postajo in območjem za plinske rezervoarje zasajen z živo mejo. (4) Pred posameznim objektom se na površinah, ki pripadajo objektu, ustrezno uredijo dostopi in dovozi iz novo urejenih dvosmernih ulicah, parkirišča in druge utrjene manipulativne površine. (5) Med sosedske ograje so dovoljene pod naslednjimi pogoji: • ograja naj ne presega višine 2,5 m in se lahko postavi na mejo • ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in zelenih površin. 12. člen (pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov) (1) Dovoljena je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki se sme izvajati v skladu s predpisi, ki urejajo tovrstno gradnjo in v okvirih določil tega podobnega načrta znotraj gradbenih linij in gradbenih mej. IV Načrt parcelacije 13. člen (načrt parcelacije) Gradbena parcela oziroma funkcionalno zemljišče k novim (predvidenim) objektom je določeno z načrtom gradbenih parcel, ki je sestavni del tega podrobnega načrta. Gradbena parcela temelji na določitvi posameznih gradbenih sklopov ter upošteva potrebne prometne ureditve, odprte zelene površine in manipulativne površine, funkcije stavb ter ločitev javnih in zasebnih površin. 14. člen (javno dobro) Javno dobro bo glavna prometnica znotraj območja. V Etapnost izvedbe prostorske ureditve 15. člen (etapnost izvedbe) (1) Načrtovana ureditev zunanjih in prometnih površin ter ureditev pripadajoče komunalno energetske infrastrukture se izvede etapno. Posamezna etapa mora predstavljati funkcionalno zaključeno celoto, ki lahko služi svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve. (2) Izgradnja protihrupne ograje predstavlja svojo etapo in se izvaja sočasno z izgradnjo prometne in komunalne infrastrukture. (3) Pri objektih predstavlja etapo gradnja posameznega objekta z vso potrebno zunanjo ureditvijo. Izvaja se postopno. Vendar objektov ni možno pričeti uporabljati, dokler javna gospodarska infrastruktura nima predpisanega dovoljenja. VI Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine 16. člen (varstvo kulturne dediščine) (1) Na območju urejanja se nahaja registrirano arheološko najdišče Njiverce - Arheološko območje Pri Mejniku (EŠD 29932). Območje je razvidno iz prikaza stanja prostora, ki je priloga tega akta. (2) Pred pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenje je treba na območju registriranega arheološkega najdišča opraviti arheološko raziskavo, s katero se ugotovljen arheološki potencial ovrednoti. Za natančno določitev obsega, volumna in ohranjenosti arheoloških ostalin bo znotraj obsega načrtovanih gradbenih posegov potrebno opraviti predhodno arheološko raziskavo s strojno / ročnimi testnimi jarki na 3% obravnavane površine. Natančnejšo specifikacijo potrebnih predhodnih arheoloških raziskav in čas izvedbe bo določila pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije z izdajo kulturnovarstvenih pogojev. (3) V primeru, da ob arheoloških raziskavah pride do odkritja arheoloških ostalin velike kulturne vrednosti, ki bi jih bilo potrebno ohraniti nepoškodovane na mestu odkritja, bo potrebno temu primemo prilagoditi projekt ureditve obravnavanega prostora. (4) Za poseg v enoto kulturne dediščine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje, ki ga izda pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. (5) Za samo izvedbo predhodne arheološke raziskave je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine. (6) Na celotnem območju urejanja, tudi izven registriranega arheološkega najdišča veljajo tudi splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin: • Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije je treba omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Maribor vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del. • Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. VII Rešitve in ukrepi za varovanje okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave 17. člen (varstvo okolja in naravnih virov) V času gradnje je treba upoštevati vse predpisane okoljevarstvene ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov. 18. člen (varstvo vode in podtalnice) (1) Predmetna lokacija se nahaja v ožjem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, z oznako VVO II, po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - ptujskega polja (Ur.l.RS, št. 59/07 s spremembami, v nadaljnjem besedilu: Uredba o vodovarstvenem območju), zato je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa. (2) Potrebno je upoštevati vse ugotovitve, izsledke in omilitvene oziroma varstvene ukrepe analize tveganja za onesnaževanje podzemnih voda (tudi izvedba petih piezometrov pred pričetkom izgradnje tega/obravnavanega območja. Revidirano analizo tveganja za onesnaževanje podzemne vode je izdelal Inštitut za ekološki inženiring d.o.o., pod številko projekta 6L-15175. (3) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Vse komunalne odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi, če le-ta obstaja. V projektni dokumentaciji za pridobitev vodnega soglasja v fazi PGD mora biti navedeno na kateri komunalni čistilni napravi se kanalizacijski sistem zaključi. (4) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. I. RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13) in z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. I. RS, št. 64/12). (5) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki...). (6) Čiste padavinske vode iz streh objektov je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Zmožnost ponikanja mora biti v projektni dokumentaciji, skladno s stroko, računsko dokazana. Projektni dokumentaciji mora biti priloženo Geotehnično poročilo. (7) Odvodnja padavinskih vod iz parkirišč, cest in manipulativnih površin naj se uredi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescentnimi filtri, ki naj bodo dimenzioniranj ob upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenziteti padavin in možne pričakovane količine naftnih derivatov. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). (8) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur.l.RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 64/12). (9) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz objektov namenjenih avtomobilsko poslovno delavniški dejavnosti mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). (10) Tla v objektih namenjenih avtomobilsko poslovno delavniški dejavnosti morajo biti načrtovana brez talnih iztokov, v primeru izvedbe le-teh, pa morajo biti odpadne vode speljane po vodotesnem sistemu preko lovilca olj in usedalnika v kanalizacijo za padavinske odpadne vode. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). (11) Kota izvedenih končnih izkopov za predvideno gradnjo mora biti v skladu z Uredba o vodovarstvenem območju več kot 2,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. (12) Projektna dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja mora vsebovati prerez objektov s prikazano najnižjo koto predvidenih objektov (tudi ponikovalnica, greznica ali mala čistilna naprava, zbiralnik za padavinske vode, ipd.), koto terena ter koto najvišje gladine podzemne vode. (13) V času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oz. v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke. (14) Po končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je treba krajinsko ustrezno urediti. (15) V skladu z Zakona o graditvi objektov si mora investitor, po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju, pridobiti vodno soglasje. (16) Za pridobitev vodnega soglasja mora biti v sklopu PGD projektne dokumentacije izdelana analiza tveganja za onesnaževanje podzemne vode za posamezne objekte. (17) Vloga in dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja mora biti izdelana v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja. 19. člen (varstvo pred hrupom) (1) Glede na namensko rabo površin v veljavnih prostorskih planih leži območje podrobnega načrta na površini, ki je namenjeno industrijskim, proizvodni in storitveno obrtni ter poslovni dejavnosti. Skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10) se površine, ki jih obravnava podrobni načrt, nahajajo v IV. območju varstva pred hrupom. (2) Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo. (3) Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi predvidenega posega v prostor je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, predpise in določila s tega področja. (4) Za preprečevanje hrupa v času gradnje je potrebno uporabljati gradbeno mehanizacijo, ki ustreza normam kakovosti za tovrstno opremo. Ravni hrupa gradnje ne smejo presegati mejnih vrednosti za vir hrupa. (5) Projektna rešitev varstva pred hrupom mora biti usklajena s celovito presojo vplivov na okolje, za katero je bilo izdelano okoljsko poročilo (izdelovalec Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.,št. 3583/15 z dne junij 2015). (6) Pri izdelavi projektne dokumentacije za prometno infrastrukturo in njeni izvedbi se mora sočasno z izgradnjo prometne in komunalne infrastrukture postaviti protihrupno ograjo v celotni dolžini min. 416 m ter višini 4 m. Ograja mora biti po celi višini intenzivno ozelenjena, kar je določeno v Odloku OPN občine Kidričevo (Podrobnejši PIP za površine za industrijo – IP oz. podrobnejši PIP za gospodarske cone – IG). Prav tako se neposredno ob protihrupni ograji v zelenem pasu izvede zasaditev z zimzelenim rastlinjem (drevesi) v min. dolžini 416 m. Na zunanji strani protihrupne ograje je potrebno zasaditi zimzelene hitrorastoče plezalke (kot npr. bršljan). (7) Meritve hrupa naj se opravljajo na točki Njiverce vas 2, ob objektu na zemljišču s parcelno št. 726/68, k.o. 394 Gerečja vas. 20. člen (ravnanje z odpadki) (1) Odvoz in zbiranje odpadkov se zagotovi v skladu z občinskim odlokom in drugimi predpisi. (2) Ob vseh objektih je potrebno predvideti ustrezne prostore za tipske posode za odpadke. Posode naj bodo nameščene tako, da ne bodo vizualno izpostavljene. 21. člen (ohranjanje narave) (1) Obravnavano območje se nahaja znotraj ekološko pomembnega območja EPO-Dravsko polje (št 42500). (2) Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zato v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za objekt na tem območju pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja ni potrebna. 22. člen (ohranjanje gozdnega prostora) (1) Na obravnavanega območja je potrebno izkrčiti okoli 10,67 ha gozda. (2) Stavbe morajo biti odmaknjene od meje gozda vsaj 25m, ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda vsaj 1m. (3) Investitor oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej. (4) Štore ter odvečen odkopni material, ki bi nastal pri gradni, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip. (5) Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati določila Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Ur.l. RS št. 55/94, 95/04, 110/08 in 83/13) in Uredbo o varstvu pred požari v naravnem okolju ( Ur.l. RS št. 4/06, 20/14). (6) Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo. Krčitev gozda ne sme biti opravljena v času gnezdenja in poleganja mladičev ( Zakona o divjadi in lovstvu – Ur.l. RS, št. 16/04, 120/06, 17/08, 46/14). (7) Drevje za krčitev označi in posek evidentira krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove Slovenija, Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Ur.l. št. 91/10). VIII Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 23. člen (rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom) (1) Na obravnavanem območju ni predvidenih ukrepov za obrambo. (2) Naravne omejitve: • obravnavano območje se nahaja na področju, kjer ni poplavne ogroženosti in visoke podtalnice • obravnavano območje se nahaja izven plazovitih in erozijskih območji, • na obravnavanem območje je projektni pospešek tal 0,125 in temu primerno je potrebno objekte protipotresno projektirati in graditi, • obravnavano območje se nahaja na ožjem vodovarstvenem območju, zato je potrebno predvideti ustrezne tehnične rešitve gradnje in ustrezne tehnične ukrepe pri možnem razlitju nevarnih snovi. (3) Varstvo pred požarom: • skladno z zakona o varstvu pred požarom: a) morajo biti zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, b) morajo biti zagotovljeni odmiki med objekti (morebitni dodatni ukrepi - protipožarne ločitve morajo biti opredeljeni v zasnovi oz. študiji požarne varnosti za posamezni objekt), c) morajo intervencijske poti in smeri dostopov oziroma dovozov za intervencijska vozila omogočati prevoznost za tipična tovorna vozila in takšna obremenitvam mora ustrezati tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije prometnic, d) morajo biti poti, namenjene intervencijskim vozilom, označene skladno s predpisi, e) mora biti zagotovljena voda za gašenje (predvideni so nadzemni hidranti), • obravnavano območje se nahaja na področju, kjer ni požarne ogroženosti naravnega okolja in povečanja možnosti nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, • v okolici ni obstoječih industrijskih objektov, ki bi jih bilo potrebno upoštevati zaradi • manjšanja požarnega tveganja, • stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da so izpolnjene zahteve za varnost • pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov, • doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz zasnove požarne oz. študije požarne varnosti in posameznih načrtov projektne dokumentacije, izdelanimi na podlagi predpisov, (4) Geotehnični pogoji: Pred pričetkom gradnje je potrebno pridobiti geotehnične pogoje za predviden objekt ter temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje. IX Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 24. člen (pogoji za prometno urejanje) (1) Splošni pogoji za prometno urejanje: • vse prometne površine morajo biti utrjene za vožnjo težkega tovornega prometa in vse voziščne, parkirne in manipulativne površine morajo biti protiprašno utrjene z rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda, • na cestnem omrežju je potrebno izvesti ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo, v skladu z veljavnimi predpisi, • glavni dostopi do objektov, površine za pešce, parkirni prostori ter druge površine in objekti morajo biti urejeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi. (2) Motorni promet: • glavna prometnica, ki poteka po sredini območja se v podrejenem položaju priključuje na občinsko cesto, • predvideni (optimalni) prečni prerez je 7,00 m široko vozišče za dvosmerni mešani motorni, kolesarski in peš promet ter 1,00 m širok pas bankine za infrastrukturo na vsaki strani ulice. (3) Mirujoči promet: • Za predvidene objekte so površine za parkiranje urejene na gradbeni parceli pripadajočega objekta in sicer: NAMEMBNOST OBJEKTA, DEJAVNOST ŠTEVILO PARKIRNIH MEST (PM) 12112 – Gostilne, restavracije, točilnice 1PM/6 sedežev in 1PM/tekoči meter točilnega pulta, ne manj kot 2PM 12304 – Stavbe za storitvene dejavnosti 1PM/30m2 , ne manj kot 2PM 12510 – Industrijske stavbe 1PM/30m2 , ne manj kot 2PM 12520 – Rezervoarji, silosi, skladišča 1PM/150m2 , ne manj kot 3PM (4) Cestni priključki na občinsko cesto so pod kotom 90 stopinj na os ceste ter v predpisani širini. (5) Vzdolž celotnega območja obdelave ob javni poti (JP 165 161) se izgradi izven nivojski pločnik s kolesarsko potjo, skupne širine 2,3 m. Pločnik in kolesarska pot se zgradita (asfaltirata) sočasno z izgradnjo komunalne infrastrukture. 25. člen (lege, zmogljivosti ter poteki objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra s pogoji za projektiranje) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so: • območje urejanja mora biti opremljeno z komunalno opremo, ki obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, omrežje in naprave za oskrbo z električno energijo, omrežje in naprave za ločeno odvajanje odpadnih komunalnih in odpadnih padavinskih voda, urejeno zbiranje in odstranjevanje komunalnih odpadkov, • vsi primarni in sekundarni vodi morajo praviloma potekati po javnih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje. Upoštevati je potrebno predpisane odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov ter naprav, • kjer bo javno omrežje potekalo po površinah v zasebni lasti, bo moral lastnik zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javne komunalne in energetske infrastrukture na njegovem zemljišču, upravljalec pa bo moral od lastnika pridobiti služnostno pravico, • gradnja komunalnih in energetskih naprav ter objektov mora potekati usklajeno, • dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev, in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega oziroma energetskega voda po izdelanih idejni rešitvi za ureditveno območje, • obstoječe komunalno in energetsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi, • objekti morajo biti priključeni na obstoječe in na novo izvedeno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih pristojnih upravljalcev, 26. člen (kanalizacijsko omrežje) (1) Na območju podrobnega načrta mora biti sistem zasnovan kot ločen sistem odvodnje komunalnih odpadnih vod in padavinskih odpadnih vod. (2) V okviru PGD dokumentacije za objekte se mora izdelati načrt zunanje ureditve z vrisanimi priključki za komunalne odpadne vode in z vsemi detajli odvodnje padavinske odpadne kanalizacije (ponikalnice, peskolovilci, lovilci olj z usedalniki…). (3) Vse padavinske vode strešnih površin objektov je potrebno prioritetno ponikati na lastni parceli, pred tem jih je potrebno ustrezno prečistiti v ustrezno dimenzioniranih peskolovilcih. Vse padavinske vode utrjenih zunanjih površin posameznih parcel je potrebno prioritetno ponikati na lastni parceli, pred tem jih je potrebno prečistiti v ustrezno dimenzioniranih usedalnikih in lovilcih olj. (4) Odvodnja odpadnih padavinskih vod iz javnih cestnih površin je predvidena razpršeno po terenu. (5) V javno odpadno komunalno kanalizacijo je možno navezati izključno komunalne odpadne vode. Priključek se izvede v revizijski jašek. Navezavo izvede upravljalec ali pod njegovim nadzorom usposobljen izvajalec. Obvezna je priključitev posameznih objektov na kanalizacijo odpadnih komunalnih odplak. Na javno kanalizacijo se ne smejo izvesti gravitacijski priključki iz delov objekta, ki ležijo pod koto terena (kleti). Iz kletnih prostorov je potrebno komunalne odpadne vode prečrpati preko internega prečrpališča nad koto terena in potem gravitacijsko izvesti priključek na javno kanalizacijsko omrežje. (6) V primeru faznosti izvedbe objektov po območjih se mora izvesti cevovode za odvodnjo odpadnih komunalnih vod in cevovode za odvajanje odpadnih padavinskih vod, ki bodo postali del javnega kanalizacijskega omrežja, v skladu z obravnavanim občinskim podrobnim prostorskim načrtom. To velja tudi v primeru, če bi bile za posamezni objekt trenutne rešitve cenejše in če za druge objekte ob predvidenih trasah kanalov investitorjev še ne bi bilo znanih. (9) Odvajanje odpadnih komunalnih voda, je predvidena po komunalnem kanalu, ki se priključuje na obstoječ kanalizacijski sistem s črpališči, katerega je potrebno v fazi projektiranja novo predvidenega kanala, hidravlično preveriti. V primeru, da preračun pokaže, da obstoječa črpališča in cevovodi na javni kanalizaciji ne zadoščajo za odvajanje predvidenih novih količin komunalnih odplak, je potrebno v okviru izgradnje nove kanalizacije izvesti tudi rekonstrukcije in zamenjave obstoječi opreme črpališč in zamenjava cevovoda. (9) Za priključke na kanalizacijsko omrežje izven področja podrobnega načrta bo potrebno izdelati separatno projektno dokumentacijo. Za projektno dokumentacijo je potrebno pridobiti projektne pogoje, izdelati geodetski posnetek terena in ustanoviti stvarno služnost za zemljišča po katerih bo cevovod potekal. 27. člen (vodovodno omrežje) (1) Predvideno zazidavo je mogoče priključiti na ptujski vodovodni sistem, kateri se nahaja severno od predvidene industrijske cone. (2) Za priključek na ptujsko vodovodno omrežje izven zazidalnega področja bo potrebno izdelati projektno dokumentacijo. Za projektno dokumentacijo je potrebno pridobiti projektne pogoje, izdelati geodetski posnetek terena in ustanoviti stvarno služnost za zemljišča po katerih bo cevovod potekal. (3) Pri projektiranju novega vodovodnega cevovoda je potrebno upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike med novim vodovodnim cevovodom in ostalimi komunalnimi in energetskimi vodi v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Ptuj in Tehničnim pravilnikom o javnem vodovodu. (4) V zazidalnem področju je predvidena krožna zanka iz katere so predvideni hišni priključki za potrebe sanitarno pitne in požarne vode posameznih objektov. V ostalem je vodovodno omrežje zasnovano tako, da bo znotraj zazidave mogoče krožno napajanje. Postavitev nadzemnih hidrantov na vodovodni zanki je skladna zahtevam pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. List SFRJ št. 30/91, Ul.RS št. 1/95, 59/99, 52/00, 83/05). Če bodo študije požarne varnosti posameznih objektov predvidele interna hidrantna omrežja, bodo priključene na predvideno javno vodovodno omrežje. (5) Zaporni elementi omrežja in nadzemni hidranti se vgradijo, če to prostor omogoča, na bodočih javnih površinah. (6) Na trasi novega cevovoda bo izvedeni nadzemni hidranti. Hidrantno omrežje mora izpolnjevati pogoje glede pritiska in kapacitete. 28. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Predvidena priključna moč je 1000kW. (2) Za napajanje predvidenih objektov je potrebno: • zgraditi novo transformatorsko postajo 20/0,4 kV ustreznega tipa in moči, • zgraditi 20kV kablovod za vključitev nove transformatorske postaje v 20 kV srednje napetostno omrežje, • zgraditi ustrezne nizkonapetostne kabelske priključke od nove transformatorske postaje 20/0,4 kV do predvidenih objektov, • pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za izgradnjo nove transformatorske postaje in njeno vključitev v 20 kV in 0,4kV omrežje, • pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za izgradnjo nizkonapetostnega omrežja za napajanje predvidenih objektov, • pridobiti zemljišče za novo transformatorsko postajo, • urediti služnostne pogodbe za zemljišča, po katerih bo potekal 20kV in 0,4kV kablovod. (3) Električne inštalacije v novih objektih bodo morale izpolnjevati pogoje TN sistema. Objekti morajo imeti izvedeno temeljno ozemljilo ter glavno izenačenje potencialov. Priključno merilne omarice morajo biti nameščene tako, da bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev in morajo biti pod ključem sistemskega distribucijskega omrežja. (4) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi. (5) V fazi pridobivanja ustrezne dokumentacije za elektroenergetske objekte in naprave iz teh smernic, morajo biti pridobljene overjene tripartitne služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer bo navedeno, da ima Elektro Maribor d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo. (6) Investitor si bo moral k izdelanim projektnim dokumentacijam pridobiti naša soglasja k projektnim rešitvam za gradnjo predvidenih objektov pred izdajo gradbenih dovoljenj. (7) Za napajanje predvidenih objektov z električno energijo bo potrebno za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije, pridobiti soglasje za priključitev za posamezne objekte. 29. člen (omrežje zunanje javne razsvetljave) (1) Na obravnavanem območju podrobnega načrta je predvidena javna ulična razsvetljava. (2) Javna razsvetljava, se v sklopu investicije priključi na obstoječo traso javne razsvetljave. (3) Za načrtovanje javne razsvetljave uporabiti priporočila SDR (Slovensko društvo za razsvetljavo PR5/2-2000 ). Uporabiti energijsko varčne svetilke (led). (4) Vse svetilke javne razsvetljave morajo ustrezati pogojem iz Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. (5) Pri projektiranju nove javne razsvetljave je potrebno upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike med vodi javne razsvetljave in ostalimi komunalnimi vodi. Na trasi kablov javne razsvetljave ni dovoljena izgradnja podzemnih ali nadzemnih objektov, sajenje dreves ali trajnih nasadov, postavljanje garaž, barak, ograj ali drugih podzemnih instalacij, nasipavanje ali odvzemanje materiala, ki bi lahko povzročal poškodbe kablovoda ali oviral njegovo redno delovanje in vzdrževanje. (6) Predvidi se postavitev svetilk po celotnem območju podrobnega načrta. Svetilke morajo omogočati dovolj svetlobe za odvijanje peš prometa in varnost. 30. člen (telekomunikacijsko omrežje) (1) Možna je izgradnja telekomunikacijskega omrežja. (2) Predvidi se položitev kabelske kanalizacije. (3) Trasa kanalizacije in kablov je določena glede na ostale kable in komunalne inštalacije. Pri sami izgradnji moramo upoštevati tehnične predpise glede izgradnje z ostalimi komunalnimi inštalacijami in kabli. Potek trase TK in CTV kanalizacije določajo terenske danosti in prilagajanje ostalim komunalnim in drugim inštalacijam. (4) Za vsako stavbo se lahko predviden TK in CTV priključek na gradbeno parcelo. (5) Za navedeno območje je potrebno za izgradnjo telekomunikacijskega omrežja pripraviti projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se do posameznih poslovnih ali stanovanjskih stavb po zemljišču, ki je večinoma v javnem dobrem (cestišče ali pločniki) zgradi TK kabelska kanalizacija. Prenosni medij bo določen za vsak objekt posebej glede na potrebe in interese investitorjev. (6) Obstoječe TK in CTV oz. KKS omrežje je potrebno glede na pozidavo ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve omrežja, ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali. (7) Obstoječe kabelsko omrežje je možno uporabiti kot povezavo do hrbteničnega optičnega omrežja. Priključna točka je LOM 4. Za infrastrukturo v obravnavanem območju je pri izdelavi projektne dokumentacije potrebno predvideti cevno kanalizacijo – cev PVC110mm med jaški v razdalji do 100m in lomih trase. Iz jaškov povezava do objektov alkaten cev 50mm. Na javnih površinah predvideti razdelilne omarice. (8)Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK, CTV in KKS kablov, izvedejo strokovni delavci upravljalca omrežja. (9) Pri načrtovanju objektov predlagamo, da investitor za objekte kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, ki omogoča 24 umi dostop. Notranja telekomunikacijska instalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. (10) Investitor si mora pridobiti soglasje k projektnim rešitvam. (11) Za priključke na telekomunikacijsko omrežje izven področja podrobnega načrta bo potrebno izdelati separatno projektno dokumentacijo. Za projektno dokumentacijo je potrebno pridobiti projektne pogoje, izdelati geodetski posnetek terena in ustanoviti stvarno služnost za zemljišča po katerih bo vod potekal. (12) Telekomunikacijski oddajnik (repetitor) se prestavi v novo nastalo krožišče na vzhodni strani območja obdelave. 31. člen (cestno omrežje) (1) Varovalni pas državne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša pri AC 40 metrov. (2) Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje kakršnih koli del na pripadajočih zemljiščih v varovanem pasu AC je dovoljeno le s soglasjem DARS d.d. (3) Pri nameravani gradnji je potrebno upoštevati bodoči razvoj, širitev, rekonstrukcijo AC, zato je pri načrtovanju novih ureditev potrebno zagotoviti odmik minimalno 7 m od roba cestnega sveta. (4) Padavinska voda z objektov in pripadajočih površin ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje AC in njenega cestnega sveta. Izvedba odvodnjavanja ne sme poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema odvodnjavanja AC. (5) Razsvetljava mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi. (6) Skladno z Zakonom o cestah je postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje (kot so reklamni stolpi, panoji, table, transparenti in drugi nepremični in premični nosilci, namenjeni za namestitev obvestilnih in oglasnih sporočil) v varovalnem pasu AC prepovedano. (7) Zaradi načrtovanih ureditev ne sme biti onemogočena ali ovirana izvedba rednega vzdrževanja, investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na AC in na njenih spremljajočih objektih, prometnicah in vgrajeni infrastrukturi. (8) DARS d.d. ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za objekte in njihove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi (npr. onesnaženostjo zraka zaradi prometa in pred vibracijami), ki so ali bodo posledica obratovanja AC, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje le te. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih objektov in funkcionalnih površin je obveznost lokalne skupnosti oz. investitorjev posegov. (9) Izvedba protihrupnih ukrepov mora biti sestavni del komunalne opreme območja. Upravljavec državnih cest ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za načrtovano območje, kakor tudi na zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oz. bodo posledica obratovanja ceste. Izvedba vseh ukrepov je obveznost investitorja, ki zagotavlja komunalno opremo območja. (10) Predvidena gospodarska cona bo priključena na lokalno cesto proti Njivercam, le ta pa se v križišču priključuje na regionalno cesto R2 454, odsek 03932 Kidričevo – Hajdina. V omenjenem križišču je potrebno izvesti levo zavijalne pasove, kot jih določa Elaborat kapacitetne analize križišča EUP P10-P5 na R2-454 ob avtocestnem priključku Zgornja Hajdina, št. 538/2016. Ob izvedbi rekonstrukcije križišča se naj predvidijo cevi, ki bi v prihodnosti omogočile semaforizacijo križišča, če bi se po odprtju celotne AC Slivnica – Hrvaška meja pokazala potreba po takšnem ukrepu. 32. člen (ogrevanje) (1) Ogrevanje stavb bo individualno. Dopustne so vse vrste goriv (utekočinjen naftni plin, ekstra lahko kurilno olje, sekanci…). Dopustna je tudi oskrba z alternativnimi viri ogrevanja (sistem ogrevanja s toplotno in drugo). (2) Izvedba vrtin za ogrevanje objektov z uporabo geotermalne energije ali izvedba vrtin za namakanje, oskrba s tehnološko vodo ipd. ni dovoljena. 33. člen (zimska služba) (1) Parkirišča in ceste morajo biti grajene z materiali, ki so odporni na morsko sol, ki se uporablja za posip proti poledici. (2) Ceste morajo biti projektirane tako, da je ob njih dovolj prostora za odlaganje (pluženje) snega. XI Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev 34. člen (odstopanja) (1) Dopustna odstopanja pri načrtovanju objektov: • znotraj območja za pozidavo je možna drugačna umestitev posameznega objekta na teren, tako tlorisne oblike in velikosti kot mikrolokacije, v kolikor to omogoči boljšo izkoriščenost terena in optimizira predvideno gradnjo ali je pogojeno z geomehanskim in geološko hidrotehničnim poročilom, vendar mora biti v okvirih regulacijskih elementov grafičnega dela podrobnega načrta, • v tlorisnih in višinskih gabaritih objektov so možne širitve, razdružitve ali prestavitve objektov v območju za pozidavo, ki so označene v regulacijskih elementih grafičnega dela podrobnega načrta, (2) Dopustna odstopanja glede prometne ureditve: • mikrolokacijo in obliko parkiranja, natančno število parkirnih mest, preoblikovanje internih parkirnih površin se opredeli v projektni dokumentaciji skladno s potrebami investitorjev in ob upoštevanju pogojev podrobnega načrta. (3) Dopustna odstopanja glede komunalne , energetske, komunikacijske infrastrukture: • dovoljeno je odstopanje pri komunalnem in energetskem urejanju (tudi na območju interne ceste v območju podrobnega načrta), v kolikor te spremembe oziroma postavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta podrobnega načrta in so za izvedbo odstopanj pridobljena soglasja občine in pristojnih nosilcev urejanja prostora. 35. člen (posegi izven območja podrobnega načrta) (1) Ne glede na določbe 6. člena ureja podrobni načrt tudi izgradnjo potrebne javne gospodarske infrastrukture izven območja urejanja, v skladu z določbami tega člena. (2) Za izvedbo ustreznega cestnega priključka s parcele na občinsko cesto bodo predvidoma potrebni posegi tudi v območje občinske ceste, ki se nahaja izven območja podrobnega načrta. Sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje bo potrebno tudi poti, ki bodo zaradi nesorazmerne uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane. (3) Območje prestavitev, novogradenj, rekonstrukcije komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahteva gradnja novogradenj, obsega vse tiste površine oziroma zemljišča izven območja podrobnega načrta, ki so minimalno potrebne za nove navezave. XII Drugi pogoji za izvajanje podrobnega načrta 36. člen (obveznost ob pripravi projektne dokumentacije) (1) V času gradnje je potrebno zagotoviti ustrezen strokovni nadzor. (2) Vsi ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje, ki so jih podali pristojni nosilci urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. (3) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale v času gradnje, mora investitor sanirati. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja. XIII Prehodne in končne določbe 37. člen (usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta) Po izvedbi s podrobnim načrtom predvidenih prostorskih ureditev so dopustna investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah. Glede postavitve nezahtevnih objektov se upoštevajo pogoji iz 12. člena tega odloka. 38. člen (vpogled v podrobni načrt) Podrobni načrt s prilogami je v času uradnih ur na vpogled v prostorih Občine Hajdine, Zg. Hajdina 44a, 2288 Hajdina, Občini Kidričevo, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo in prostorih Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj. 39. člen (pričetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3505-8/2010 Datum: 4.1.2017 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan Občina Hajdina Stanislav Glažar, župan OBČINA KIDRIČEVO OBČINA MAKOLE OBČINA OPLOTNICA OBČINA POLJČANE OBČINA ZREČE 4. Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Komunala Slovenska Bistrica, podjetje za komunalne in druge storitve, d.o.o. Na podlagi določila drugega in tretjega odstavka 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS 94-2007-uradno prečiščeno besedilo, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF in 14/2015-ZUUJFO), 25. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, št. 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011), 473. člena Zakona o gospodarskih družbah /ZGD-1/ (Uradni list RS, št. 65/2009 - uradno prečiščeno besedilo, 33/2011, 91/2011, 32/2012, 57/2012, 44/2013 – odl. US, 82/2013 in 55/2015), so Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na podlagi 16. člena Statuta občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 55/2010) na 13. seji dne 15. 11. 2016, Občinski svet Občine Makole na podlagi 16. člena Statuta občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007, 45/2014) na 13. seji dne 15. 12. 2016, Občinski svet Občine Poljčane na podlagi 15. člena Statuta občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/2011) na 12. seji dne 25. 10. 2016, Občinski svet Občine Oplotnica na podlagi 16. člena Statuta občine Oplotnica (UGSO, št. 49/2015) na 10. seji dne 22. 12. 2016, Občinski svet Občine Rače-Fram na podlagi 15. člena Statuta občine Rače – Fram (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 27/2011, 5/2015) na 16. seji dne 22. 11. 2016, Občinski svet Občine Kidričevo na podlagi 17. člena Statuta občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/2004, 58/2005, UGSO št. 20/2011) na 16. seji dne 25. 10. 2016, Občinski svet Občine Slovenske Konjice na podlagi 16. člena Statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 87/15 in 12/2016), na 20. seji dne 24. 11. 2016 in Občinski svet Občine Zreče na podlagi 19. člena Statuta občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/2016), na 12. seji dne 7. 12. 2016 sprejel ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA SLOVENSKA BISTRICA, PODJETJE ZA KOMUNALNE IN DRUGE STORITVE, D.O.O. I. Splošne določbe 1. člen (ustanovitev javnega podjetja) (1) S tem odlokom občine ustanoviteljice ustanovijo javno podjetje Komunala Slovenska Bistrica, podjetje za komunalne in druge storitve, d.o.o. (v nadaljevanju: javno podjetje) v pravnoorganizacijski obliki družbe z omejeno odgovornostjo, v skladu z določili zakona, ki ureja gospodarske družbe. (2) Javno podjetje je pravni naslednik javnega podjetja Komunala Slovenska Bistrica d.o.o., ki je vpisano v sodni register pod številko 1/00084/00. 2. člen (uporaba izrazov) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 3. člen (uporaba predpisov) (1) Za vprašanja v zvezi z ustanovitvijo in poslovanjem javnega podjetja, ki niso urejena s tem odlokom se uporabljajo določila zakona, ki ureja gospodarske javne službe in zakona, ki ureja gospodarske družbe. (2) V tem odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen kot je določen v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe in v zakonu, ki ureja gospodarske družbe. 4. člen (ustanovitev skupnega organa) S tem odlokom občine ustanoviteljice ustanovijo skupni organ za izvrševanje ustanoviteljskih pravic po tem odloku v javnem podjetju (v nadaljevanju: skupni organ). 5. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom se ureja: • ime in sedež ustanoviteljic javnega podjetja, • čas delovanja javnega podjetja in prenehanje, • firma, skrajšana firma, sedež in dejavnost javnega podjetja, • osnovni kapital javnega podjetja, osnovni vložki in poslovni deleži ustanoviteljic, • odgovornost za obveznosti javnega podjetja, • upravljanje javnega podjetja, • pravice ustanoviteljic, • financiranje dejavnosti javnega podjetja, • skupni organ za izvrševanje ustanoviteljskih pravic, • druge določbe v skladu z zakonom. (2) S tem odlokom se določijo: • naloge skupnega organa, • organizacija dela in način spremljanja odločitev skupnega organa, • financiranje dela skupnega organa. II. Ustanovitelji javnega podjetja 6. člen (ime in sedež ustanoviteljic) (1) Ustanoviteljice javnega podjetja so: • Občina Slovenska Bistrica, Kolodvorska 10, 2310 Slov. Bistrica; • Občina Makole, Makole 35, 2321 Makole; • Občina Poljčane, Bistriška cesta 65, 2319 Poljčane; • Občina Oplotnica, Goriška cesta 4, 2317 Oplotnica; • Občina Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače; • Občina Kidričevo, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo; • Občina Slovenske Konjice, Stari trg 29, 3210 Slovenske Konjice; • Občina Zreče, Cesta na Roglo 13b, 3214 Zreče. III. Čas delovanja in prenehanje 7. člen (čas delovanja javnega podjetja) Javno podjetje se ustanovi za nedoločen čas. 8. člen (prenehanje javnega podjetja) Javno podjetje lahko preneha: • v primerih določenih z zakonom; • z združitvijo, pripojitvijo in razdelitvijo; • na podlagi spremembe tega odloka z ukinitvijo statusa javnega podjetja. IV. Firma in sedež javnega podjetja 9. člen (firma, skrajšana firma in sedež javnega podjetja) (1) Firma javnega podjetja je: Komunala Slovenska Bistrica, podjetje za komunalne in druge storitve, d. o. o. (2) Skrajšana firma je: Komunala Slovenska Bistrica, d. o. o. (3) Sedež javnega podjetja je: Slovenska Bistrica. V. Dejavnost javnega podjetja 10. člen (dejavnost javnega podjetja) (1) Javno podjetje opravlja na območju občin ustanoviteljic lokalne gospodarske javne službe. 1. Javno podjetje opravlja na območju Občine Slovenska Bistrica naslednje javne službe: • oskrba s pitno vodo, • odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, • zbiranje komunalnih odpadkov, • obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov, • odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, • urejanje in čiščenje javnih površin, • vzdrževanje občinskih javnih cest, • upravljanje s pokopališči, urejanje in vzdrževanje pokopališč in pogrebne storitve. 2. Javno podjetje opravlja na območju Občine Makole naslednje javne službe: • oskrba s pitno vodo, • odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, • zbiranje komunalnih odpadkov, • obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov, • odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. 3. Javno podjetje opravlja na območju Občine Poljčane naslednje javne službe: • odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, • zbiranje komunalnih odpadkov, • obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov, • odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. 4. Javno podjetje opravlja na območju Občine Oplotnica naslednje javne službe: • oskrba s pitno vodo, • odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, • zbiranje komunalnih odpadkov, • obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov, • odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, • upravljanje s pokopališči, urejanje in vzdrževanje pokopališč in pogrebne storitve. 5. Javno podjetje opravlja na območju Občine Rače-Fram naslednje javne službe: • oskrba s pitno vodo, • odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, • zbiranje komunalnih odpadkov, • obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov, • odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. 6. Javno podjetje opravlja na območju Občine Kidričevo naslednje javne službe: • oskrba s pitno vodo. 7. Javno podjetje opravlja na območju Občine Slovenske Konjice naslednje javne službe: • obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov, • odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. 8. Javno podjetje opravlja na območju Občine Zreče naslednje javne službe: • obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov, • odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. (2) Javno podjetje opravlja navedene lokalne gospodarske javne službe na celotnem območju posamezne občine, razen če je z odlokom za posamezno lokalno gospodarsko javno službo določeno drugače. (3) Javno podjetje lahko opravlja na območju občin ustanoviteljic tudi druge javne službe, če to posamezne občine določijo s svojimi odloki o gospodarskih javnih službah in če s tem soglaša svet ustanoviteljic. (4) Dejavnosti javnega podjetja so v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/2007, 17/2008) razvrščena v: • 20.150 Proizvodna gnojil in dušikovih spojin • 35.119 Druga proizvodnja električne energije • 35.140 Trgovanje z električno energijo • 35.210 Proizvodnja plina • 35.220 Distribucija plinastih goriv po plinovodni mreži • 35.230 Trgovanje s plinastimi gorivi po plinovodni mreži • 35.300 Oskrba s paro in vročo vodo • 36.000 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode • 37.000 Ravnanje z odpadki • 38.110 Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov • 38.120 Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov • 38.210 Ravnanje z nenevarnimi odpadki • 38.310 Demontaža odpadnih naprav • 38.320 Pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov • 39.000 Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki • 41.100 Organizacija izvedbe stavbnih projektov • 41.200 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb • 42.110 Gradnja cest • 42.120 Gradnja železnice in podzemnih železnic • 42.130 Gradnja mostov in predorov • 42.210 Gradnja objektov oskrbe infrastrukture za tekočine in pline • 42.220 Gradnja objektov oskrbe infrastrukture za elektriko in telekomunikacije • 42.910 Gradnja vodnih objektov • 42.990 Gradnja drugih objektov nizke gradnje • 43.110 Rušenje objektov • 43.120 Zemeljska pripravljalna dela • 43.130 Testno vrtanje in sondiranje • 43.210 Inštaliranje električnih napeljav in naprav • 43.220 Inštaliranje vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav in naprav • 43.290 Drugo inštaliranje pri gradnjah • 43.310 Fasaderska in štukaterska dela • 43.320 Vgrajevanje stavbnega pohištva • 43.330 Oblaganje tal in sten • 43.341 Steklarska dela • 43.342 Pleskarska dela • 43.390 Druga zaključna gradbena dela • 43.910 Postavljanje ostrešij in krovska dela • 43.990 Druga specializirana gradbena dela • 45.200 Vzdrževanje in popravila motornih vozil • 46.190 Nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov • 46.750 Trgovina na debelo s kemičnimi izdelki • 46.760 Trgovina na debelo z drugimi polizdelki • 46.770 Trgovina na debelo z ostanki in odpadki • 46.900 Nespecializirana trgovina na debelo • 47.762 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z vrtnarsko opremo in hišnimi živalmi • 49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet • 49.410 Cestni tovorni promet • 49.420 Selitvena dejavnost • 52.210 Spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu • 59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij • 63.990 Drugo informiranje • 68.100 Trgovanje z lastnimi nepremičninami • 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin • 68.310 Posredništvo v prometu z nepremičninami • 68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi • 71.112 Krajinsko arhitekturno, urbanistično in drugo projektiranje • 71.111 Arhitekturno projektiranje • 71.129 Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje • 71.200 Tehnično preizkušanje in analiziranje • 72.110 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju biotehnologije • 72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije • 73.110 Dejavnost oglaševalskih agencij • 73.120 Posredovanje oglaševalskega prostora • 74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti • 77.400 Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih del • 80.200 Nadzorovanje delovanja varovalnih sistemov • 81.100 Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost • 81.210 Splošno čiščenje stavb • 81.220 Drugo čiščenje stavb, industrijskih naprav in opreme • 81.290 Čiščenje cest in drugo čiščenje • 81.300 Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice • 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj • 82.910 Zbiranje terjatev in ocenjevanje kreditne sposobnosti • 82.990 Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje • 93.210 Dejavnost zabaviščnih parkov • 96.030 Pogrebna dejavnost • 96.090 Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene (5) Javno podjetje lahko za ustanoviteljice izvaja naloge na podlagi podeljenega javnega pooblastila. (6) Javno podjetje sme opravljati tržne dejavnosti. (7) Javno podjetje in lokalna skupnost, na območju katere se izvaja določena lokalna gospodarska javna služba, lahko s pogodbo podrobneje uredita način njenega izvrševanja medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti. VI. Osnovni kapital javnega podjetja 11. člen (osnovni kapital, osnovni vložki in poslovni deleži ustanoviteljic) (1) Osnovni kapital javnega podjetja znaša 210.061,01 EUR. (2) Občine ustanoviteljice javnega podjetja imajo naslednje deleže v osnovnem kapitalu javnega podjetja: Občina Slovenska Bistrica 160.118,17 EUR 76,2246% Občina Makole 10.966,91 EUR 5,2208% Občina Poljčane 23.528,71 EUR 11,2009% Občina Oplotnica 13.996,00 EUR 6,6626% Občina Rače–Fram 484,71 EUR 0,2308% Občina Kidričevo 484,71 EUR 0,2308% Občina Slovenske Konjice 321,20 EUR 0,1529% Občina Zreče 160,60 EUR 0,0764% (3) Poslovnih deležev ali delov poslovnih deležev v javnem podjetju ni dopustno prenesti na fizične osebe in pravne osebe zasebnega prava ali na druge osebe javnega prava, ki niso občine. (4) Za odsvojitev poslovnega deleža javnega podjetja osebam, ki niso družbeniki javnega podjetja je potrebno soglasje vseh ustanoviteljic. Soglasje za odsvojitev poslovnega deleža se lahko da samo v primeru, da je pridobitelj poslovnega deleža občina ali druga samoupravna lokalna skupnost. (5) Če nobena od ustanoviteljic ni pripravljena kupiti poslovnega deleža, ustanoviteljice pa niso dale soglasja za prodajo poslovnega deleža občini, ki ni ustanoviteljica javnega podjetja v skladu z določilom iz prejšnjega odstavka, lahko ustanoviteljica izstopi iz javnega podjetja. VII. Odgovornost za obveznosti javnega podjetja 12. člen (odgovornost za obveznosti javnega podjetja) (1) Javno podjetje odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. (2) Ustanoviteljice za obveznosti javnega podjetja ne odgovarjajo. VIII. Upravljanje javnega podjetja 13. člen (organi javnega podjetja) Organi javnega podjetja so: • skupščina, • nadzorni svet, • direktor, • svet ustanoviteljev. Skupščina 14. člen (odločanje ustanoviteljic) (1) Ustanoviteljice sprejemajo sklepe na skupščini. Za vsa vprašanja, ki se nanašajo na sklic skupščine in glasovanje na skupščini se uporabljajo določila zakona, ki ureja gospodarske družbe. (2) Ustanoviteljice na skupščini odločajo o: • spremembi družbene pogodbe; • zmanjšanju osnovnega kapitala; • povečanju osnovnega kapitala; • statusnih spremembah in prenehanju družbe; • izključitvi prednostne pravice družbenikov pri prevzemu novih vložkov; • sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička; • zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov; • vračanju naknadnih vplačil; • delitvi in prenehanju poslovnih deležev; • ukrepih za nadzor dela direktorja; • postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca; • uveljavljanju zahtevkov javnega podjetja proti direktorju ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju; • zastopanju družbe v sodnih postopkih proti direktorju; • imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta; • druge zadeve, za katere tako določa zakon ali družbena pogodba. (3) Vsaka ustanoviteljica in morebitna nova družbenica ima na vsakih dopolnjenih 50 EUR osnovnega kapitala v javnem podjetju en glas tako, da imajo sedanje ustanoviteljice naslednje število glasov: Občina Slovenska Bistrica 3202 Občina Makole 219 Občina Poljčane 470 Občina Oplotnica 279 Občina Rače–Fram 9 Občina Kidričevo 9 Občina Slovenske Konjice 6 Občina Zreče 3 (4) Za ustanoviteljico glasuje pooblaščenec, ki ga za glasovanje pisno pooblasti župan občine ustanoviteljice. Nadzorni svet 15. člen (nadzorni svet) (1) Nadzorni svet ima tri člane. Vsi člani nadzornega sveta javnega podjetja imajo enake pravice in dolžnosti. Za člana nadzornega sveta je lahko imenovana fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje določene z zakonom. (2) Dva člana, ki zastopata interese ustanoviteljic, izvoli in odpokliče skupščina na predlog občin ustanoviteljic javnega podjetja. (3) Enega člana, ki zastopa interese delavcev, izvolijo in odpokličejo zaposleni v skladu z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju. (4) Nadzorni svet mora med svojimi člani izvoliti predsednika in namestnika. Član, ki zastopa interese delavcev ne more biti izvoljen za predsednika nadzornega sveta. 16. člen (mandat članov nadzornega sveta) Člani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno izvoljeni. 17. člen (pristojnosti nadzornega sveta) (1) Nazorni svet nadzoruje vodenje poslov javnega podjetja. (2) Nadzorni svet: • lahko pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo javnega podjetja, njegovo blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge zlata ter druge stvari; • imenuje in razrešuje direktorja javnega podjetja; • nadzoruje in usmerja delo direktorja javnega podjetja; • obravnava poslovni načrt javnega podjetja; • preverja sestavljeno letno poročilo in predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ju predloži direktor ter o rezultatih preveritve sestavi poročilo za skupščino; • obravnava revizijsko poročilo ter do njega zavzame stališče; • odloča o prejemkih direktorja in sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem; • sprejema splošne akte javnega podjetja, razen tistih, ki so v pristojnosti direktorja; • sprejema poslovnik o delu nadzornega sveta; • odloča o soglasju k določenim vrstam poslov, če je s sklepom nadzornega sveta določeno, da se smejo posamezne vrste poslov opravljati le z njegovim soglasjem; • odloča o odobritvi pogodb med članom nadzornega sveta in javnim podjetjem; • lahko kadarkoli zahteva od direktorja poročilo o kateremkoli vprašanju, povezanem s poslovanjem javnega podjetja; • po potrebi daje pobudo za sklic skupščine javnega podjetja; • poda skupščini predlog za imenovanje revizorja; • obravnava in odloča o vseh drugih zadevah za katere je pristojen po zakonu, drugih predpisih in splošnih aktih javnega podjetja. (3) Nadzorni svet podrobneje uredi način in pogoje za svoje delo s poslovnikom. (4) Vodenje poslov se ne more prenesti na nadzorni svet. Nadzorni svet lahko določi, da se smejo posamezne vrste poslov opravljati le z njegovim soglasjem. Če nadzorni svet zavrne soglasje, lahko direktor zahteva, da o soglasju odloči skupščina. Za sklep, s katerim skupščina da soglasje, je potrebna večina najmanj treh četrtin oddanih glasov. 18. člen (odločanje nadzornega sveta) (1) Nadzorni svet opravlja svojo dejavnost in odločanje na sejah. Seja nadzornega sveta je sklepčna, če sta na seji prisotna najmanj dva člana. Odločitev na seji nadzornega sveta je sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh članov. Vsak član nadzornega sveta ima en glas. (2) Sodelovanje članov nadzornega sveta pri odločanju na sejah je možno tudi tako, da se glasovi oddajo s pomočjo pisem, telefonsko, s telefaksom, po elektronski pošti ali na drug podoben način, vendar le, če temu ne nasprotuje noben na seji sodelujoč član nadzornega sveta. 19. člen (plačilo članom nadzornega sveta) Članom nadzornega sveta se lahko za njihovo delo zagotovi plačilo. O plačilu članom nadzornega sveta odloči skupščina. Plačilo mora biti v ustreznem razmerju z nalogami članov nadzornega sveta in finančnim položajem javnega podjetja. Člani nadzornega sveta ne morejo biti udeleženi pri dobičku javnega podjetja. Direktor 20. člen (direktor javnega podjetja) (1) Poslovanje in delo javnega podjetja vodi direktor, ki vodi javno podjetje na lastno odgovornost ter ga zastopa. (2) Direktor javnega podjetja: • vodi in organizira delovni proces; • določi naloge zaposlenim in nadzira njihovo izvajanje; • sprejme akt o organizaciji dela; • sprejme akt o sistemizaciji delovnih mest, kadrovski načrt in izvaja kadrovsko politiko ter prerazporeja in sprejema delavce na delo v skladu s sprejetimi akti; • predlaga temelje razvojne in poslovne politike, delovni načrt in program razvoja; • sprejema ukrepe za izvajanje delovnega načrta in programa razvoja; • izvršuje sklepe skupščine in nadzornega sveta; • pripravi letno poročilo; • daje poročilo o rezultatih poslovanja po letnem in periodičnem obračunu; • pripravlja predloge za statusne spremembe družbe in prenehanje javnega podjetja in predloge za spremembe v tehnično tehnoloških postopkih; • poroča nadzornemu svetu javnega podjetja o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na poslovanje javnega podjetja, • odgovarja za zakonitost dela javnega podjetja; • vodi disciplinske postopke; • opravlja druge naloge, določene z zakonom, tem odlokom in drugimi akti ter sklepi skupščine. 21. člen (imenovanje in razrešitev direktorja) (1) Direktorja javnega podjetja imenuje in razrešuje nadzorni svet. Imenuje ga na podlagi javnega razpisa. Podrobnejša določila glede pogojev, ki jih mora izpolnjevati direktor in druga vprašanja, ki se nanašajo na direktorja javnega podjetja, sprejme nadzorni svet s posebnimi sklepi. (2) Direktor je lahko razrešen pred iztekom mandata: • na lastno zahtevo; • če je deloval v nasprotju z interesi javnega podjetja ali ustanoviteljic ali v nasprotju z zakonom, tem odlokom ali pogodbo o zaposlitvi; • v drugih primerih, ki jih določa zakon. 22. člen (mandat direktorja) Mandat direktorja javnega podjetja traja štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja. 23. člen (prenehanje mandata direktorja) (1) Direktorju predčasno preneha mandat: • če izgubi poslovno sposobnost; • če postane trajno nezmožen za opravljanje dela; • če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev; • v drugih primerih, ki jih določa zakon. (2) Direktorju preneha mandat z dnem, ko nadzorni svet razreši direktorja oziroma, ko ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka tega člena. 24. člen (pravice, obveznosti in odgovornosti direktorja) S tem aktom, družbeno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi se podrobneje določijo pravice, obveznosti in odgovornosti direktorja javnega podjetja. 25. člen (poročanje direktorja) Ustanoviteljice imajo pravico do informiranosti o poslovanju javnega podjetja v skladu z zakonom. Direktor je dolžan pisno poročati skupnemu organu iz 4. člena tega odloka na zahtevo, izraženo s sklepom. IX. Izguba in dobiček javnega podjetja 26. člen (ugotavljanje poslovnega izida) (1) Ugotavljanje poslovnega izida poteka v skladu s predpisi in sprejeto poslovno politiko javnega podjetja. (2) O kritju morebitne izgube javnega podjetja in o razporejanju morebitnega dobička odloča skupščina javnega podjetja v skladu z zakonom in družbeno pogodbo. X. Financiranje dejavnosti javnega podjetja 27. člen (financiranje dejavnosti javnega podjetja) Dejavnost javnega podjetja se financira iz naslednjih virov: • s plačili za storitve; • s prodajo blaga in storitev na trgu; • iz sredstev ustanoviteljic; • iz drugih virov. XI. Skupni organ za izvrševanje ustanoviteljskih pravic 28. člen (ime in sedež skupnega organa) (1) Ime skupnega organa iz 4. člena tega odloka je Svet ustanoviteljev javnega podjetja Komunala Slovenska Bistrica d. o. o. (v nadaljevanju: Svet ustanoviteljev). (2) Sedež Sveta ustanoviteljev je v Slovenski Bistrici, Kolodvorska 10, 2310 Slovenska Bistrica. (3) Strokovne naloge za Svet ustanoviteljev opravlja občinska uprava občine, v kateri je njegov sedež. 29. člen (namen ustanovitve Sveta ustanoviteljev) Svet ustanoviteljev se ustanovi z namenom skupnega izvrševanja ustanoviteljskih pravic po tem odloku. 30. člen (izvrševanje ustanoviteljskih pravic) V okviru izvrševanja ustanoviteljskih pravic v javnem podjetju ima Svet ustanoviteljev naslednje pristojnosti: • predlaga posebne pogoje za izvajanje dejavnosti in uporabo javnih dobrin; • obravnava cene oziroma tarife za uporabo javnih dobrin; • predlaga ustanoviteljicam v sprejem investicijske programe s področja delovanja javnih služb; • predlaga načrt zagotavljanja finančnih sredstev in ukrepe za zagotovitev finančnih sredstev za realizacijo skupnih projektov, • daje soglasje k spremembi ali razširitvi dejavnosti javnega podjetja; • daje soglasje k spremembam družbene pogodbe; • lahko predlaga razrešitev direktorja; • obravnava letno poročilo javnega podjetja, ki obvezno vsebuje računovodske izkaze in poslovno poročilo; • obravnava sklepe o uporabi bilančnega dobička javnega podjetja; • odloča o drugih vprašanjih v skladu z zakonom. 31. člen (sestava in način dela Sveta ustanoviteljev) (1) Svet ustanoviteljev sestavljajo župani občin ustanoviteljic. Člani Sveta ustanoviteljev izmed sebe izvolijo predsednika sveta ustanoviteljev in najmanj enega namestnika predsednika. Pri glasovanju o predsedniku ustanoviteljev ima vsak član Sveta ustanoviteljev en glas. (2) Svet ustanoviteljev dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsedujoči Sveta ustanoviteljev, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. 32. člen (število glasov članov Sveta ustanoviteljev) Vsak član Sveta ustanoviteljev ima toliko glasov, kolikor ima občina ustanoviteljica, ki jo član zastopa, poslovnih deležev. 33. člen (način sprejemanja odločitev) Svet ustanoviteljev sprejema odločitve z večino glasov vseh svojih članov, pri čemer morajo za odločitev glasovati najmanj štirje člani Sveta ustanoviteljev. 34. člen (sredstva za delo Sveta ustanoviteljev) (1) Sredstva za delo Sveta ustanoviteljev predstavljajo stroški njegovega poslovanja. (2) Sredstva za delo Sveta ustanoviteljev zagotavljajo posamezne občine za svoje člane v tem organu. XII. Prehodne in končne določbe 35. člen (opravljanje funkcije direktorja in članov nadzornega sveta) Sedanji člani nadzornega sveta in direktor opravljajo svojo funkcijo do izteka mandata. 36. člen (objava in začetek veljavnosti odloka) (1) Občine ustanoviteljice objavijo ta odlok v uradnih glasilih svoje občine v petnajstih dneh po sprejemu na seji tistega občinskega sveta, ki je o odloku o ustanovitvi javnega podjetja zadnji odločal. (2) Odlok začne veljati petnajsti dan po zadnji objavi. (3) Z dnem začetka veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Komunala Slovenska Bistrica, podjetje za komunalne in druge storitve, d.o.o. (Uradni list RS, št. 84/2013, 89/2013, UGSO, št. 42/2013, MUV Štajerske in Koroške regije, št. 16/2013). Številka: 9000-21/16-5 Datum: 15.11.2016 Občina Slovenska Bistrica Ivan Žagar, župan Številka: 900-9/2016-21 Datum: 15.12.2016 Občina Makole Franc Majcen, župan Številka: 900/0007-2014-29-401 Datum: 25.10.2016 Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan Številka: 13.10/2016 Datum: 22.12.2016 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan Številka: 032/1-2017 Datum: 5.1.2017 Občina Rače-Fram Branko Ledinek, župan Številka: 007-3/2016 Datum: 5.1.2017 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan Številka: 032-0018/2016-5/2 (121) Datum: 24.11.2016 Občina Slovenske Konjice Miran Gorinšek, župan Številka: 007-0005/2016 Datum: 7.12.2016 Občina Zreče Boris Podvršnik, župan OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM 5. Sklep o izvajanju obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja za gospodarske javne službe (VOKA) Na podlagi 39. člena Odloka o ustanovitvi javnega podjetja »Javno podjetje Ravne na Koroškem, d.o.o.« (Uradno glasilo slovenskih občin št. 51/2016 in 57/2016) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 18. redni seji dne 21.12.2016 sprejel SKLEP Z datumom 1. 2. 2017 Javno komunalno podjetje Ravne na Koroškem d.o.o. pričenja z izvajanjem obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja za gospodarske javne službe (VOKA): 1. oskrba s pitno vodo, 2. odvajanje odpadne in padavinske odpadne vode, 3. čiščenje odpadne in padavinske odpadne vode, 4. storitve greznic. Z datumom 1. 4. 2017 Javno komunalno podjetje Ravne na Koroškem d.o.o. pričenja z izvajanjem gospodarske javne službe vzdrževanja javnih površin in plakatiranja. Terminski plan pričetka izvajanja dejavnosti se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0013/2016 Datum: 21. 12. 2016 Občina Ravne na Koroškem Tomaž Rožen, župan OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH 6. Sklep o določitvi ekonomske cene v vrtcu Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 94/10 - ZIU, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15) in 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 22/10 in 12/14) je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah na 2. izredni seji, dne 5.1.2017, sprejel SKLEP O DOLOČITVI EKONOMSKE CENE V VRTCU OSNOVNA ŠOLA IN VRTEC SVETA TROJICA I. Cene vzgojno-varstvenih programov v vrtcu Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica po posameznih programih znašajo mesečno na otroka: SKUPINA CELODNEVNI PROGRAM POLDNEVNI PROGRAM SKRAJŠAN PROGRAM Prvo starostno obdobje 395,60 356,04 336,26 Drugo starostno obdobje 311,80 280,62 265,03 II. Cene programov se uporabljajo za izračun plačila staršev in za občino za otroka, vključenega v izbran program predšolske vzgoje od veljavnosti tega sklepa. Višina plačila staršev se določi na podlagi Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06, 79/08, 119/08, 102/09, 62/10 - ZUPJS in 40/11) in Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15). III. Vrednost živil za pripravo obrokov za otroke, upoštevan v cenah celodnevnega programa, znaša 22,55 EUR mesečno. V tem znesku je vključen zajtrk, kosilo in popoldanska malica. Vrednost živil v cenah poldnevnega programa 20,30 EUR mesečno in v cenah skrajšanega programa znaša 19,17 EUR mesečno. Vrtec pri izstavitvi računa staršem za pretekli mesec odšteje neporabljena živila za odsotnost otrok od naslednjega napovedanega dne dalje, v sorazmerni višini plačila za program vrtca. Starši so dolžni napovedati odsotnost otroka iz vrtca najkasneje dva dni pred prvim dnem odsotnosti. Dnevni odbitek za živila znaša: • Celodnevni program 1,04 EUR • Poldnevni program 0,94 EUR • Skrajšan program 0,88 EUR. IV. Starši otrok, za katere je Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah po veljavni zakonodaji dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v vrtcu, lahko uveljavijo rezervacijo enkrat letno. Rezervacijo lahko uveljavijo za neprekinjeno odsotnost otroka najmanj en in največ dva meseca, v koledarskem letu. Starši so jo dolžni vrtcu pisno napovedati najpozneje 5 delovnih dni pred prvim dnem odsotnosti otroka iz vrtca. Starši plačajo rezervacijo v višini 35% njim določenega zneska. V. Ne glede na določbe IV. v primeru odsotnosti otroka več kot 14 delovnih dni zaradi bolezni ali drugih opravičljivih, objektivnih in nepredvidljivih razlogov, ki morajo biti verjetno izkazani z ustreznim zdravniškim potrdilom, plačajo starši 35% njim določene cene oz. plačilnega razreda za prvi mesec odsotnosti, za odsotnost daljšo od enega meseca pa se starše plačila vrtca oprosti, vendar najkasneje do konca šolskega leta. VI. Z dnem uporabe tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi ekonomske cene v vrtcu Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica, številka 604-2/2014- 28, z dne 30.6.2016 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2016 z dne 1.7.2016). Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s 1.2.2017. Številka: 602-4/2012 Datum: 5.1.2017 Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah Darko Fras, župan OBČINA VERŽEJ 7. Sklep o začasnem financiranju Občine Veržej v obdobju januar – marec 2017 Na podlagi 57. člena Zakona o lokalni samoupravi - uradno prečiščeno besedilo (ZLS-UPB2) (Ur.l. RS št. 94/07, 76/08, 79/09, 51/2010, 40/2012-ZUJF) 32. in 33. člena Zakona o javnih financah (Ur.l. RS št. 11/2011 – UPB4 in 101/2013) in 64. člena Statuta Občine Veržej (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2016 je župan Občine Veržej sprejel SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE VERŽEJ V OBDOBJU JANUAR – MAREC 2017 1. člen S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Veržej v obdobju 1. januarja do 31. marca 2017 oz. do sprejetja poračuna Občine Veržej za leto 2017. 2. člen V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za leto 2016. Za izvrševanje začasnega financiranja se uporabljajo Zakon o javnih financah, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in odlok o proračunu. 3. člen Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun tekočega leta. 4. člen V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzamejo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena Zakona o javnih financah. 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-4/2016-18 Datum: 30. 12 2016 Občina Veržej Slavko Petovar, župan OBČINA BLOKE Stran 1. Sklep o začasnem financiranju Občine Bloke v obdobju januar – marec 2017 1 OBČINA DIVAČA Stran 2. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Divača za leto 2017 2 OBČINA KIDRIČEVO Stran 3. Odlok o medobčinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoti urejanja prostora P10-P5 Zgornja Hajdina – ob avtocestnem priključku in P16-P9 Njiverce – ob avtocestnem priključku 2 OBČINA KIDRIČEVO OBČINA MAKOLE OBČINA OPLOTNICA OBČINA POLJČANE OBČINA ZREČE Stran 4. Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Komunala Slovenska Bistrica, podjetje za komunalne in druge storitve, d.o.o. 11 OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM Stran 5. Sklep o izvajanju obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja za gospodarske javne službe (VOKA) 16 OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH Stran 6. Sklep o določitvi ekonomske cene v vrtcu Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica 17 OBČINA VERŽEJ Stran 7. Sklep o začasnem financiranju Občine Veržej v obdobju januar – marec 2017 17