Gorenjska^* Banka Banka j posluhom Samo Moje Stanje Sporočanje stanja tekočih in žiro računov na mobilne telefone F O T O M I 4 A Tel 04/236 36 40 Štiri fotografije za dokumente v avgustu samo SIT Na Mohorjevem klancu v Kranju od ponedeljka do petka med 9 in I 2. uro in med S 4. in I 7. uro. MENJALNICE www.wilfan.si PROBANKA PE KRANJ - tel.: 064/380-160 Kranj, koroška 2, (Stara pošta) Leto LIH - ISSN 0352 - 6666 - št. 64 - CENA 150 SIT (12,50 HRK) Praznik v Lučinah Nadškof blagoslovil obnovljeno cerkev V soboto zvečer je bil v Lučinah kulturni program, v katerem so se "sprehodili" po stoletni zgodovini cerkve, v nedeljo pa so številni krajani skupaj z nadškofom blagoslovili popravljeno cerkev. Lučine, 14. avgusta - Praznovanje v Lučinah je v nedeljo doseglo vrhunec, ko je ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode blagoslovil pred 100 leti posvečeno in sedaj obnovljeno cerkev Sv. Vida v Lučinah, svoj blagoslov pa je namenil tudi številnim domačinom in ljudem iz okoliških krajev, ki so se v nedeljo zbrali v cerkvi in ob njej. Predsednik krajevne skupnosti Lučine Stanislav Bizovičar se je zahvalil nadškofu za obisk in blagoslov, prav tako pa sodelujočim v obnovi, zlasti SCT iz Ljubljane, obrtnikom, drugim graditeljem in dobrotnikom. Za obnovo strehe na cerkvi in na zvoniku, za novo fasa- do in za drenažo okoli cerkve so v Lučinah v denarju, materialu in prostovoljnem delu zbrali skoraj 17 milijonov tolarjev. Zbrane na slovesnosti sta, razen nadškofa in predsednika krajevne skupnosti, nagovorila tudi domači župnik, ki je že 25 let zvest fari Lučine, Valentin Bergant, in žirovski župnik ter loški dekan Jože Steržaj. Oba sta poudarjala pomembnost obnove cerkve. Na sliki: nedeljska maša v Lučinah. Od leve nadškof dr. Franc Rode, župnik v Lučinah Valentin Bergant, tajnik nadškofa dr. Rodeta Blaž Jezeršek in za govornico žirovski župnik in loški dekan Jože Steržaj. • J. Košnjek, slika T. Doki STRAN 5 OJsem, ki jut/ti p/ia^nujete, fiđimo Qep p/tagnih - {iđlki šma/ten. Uredništvo Kresna noč v Bohinju Noč, ki se začne že popoldne Po jezeru je plavalo 4.800 lučk v jajčnih lupinah, ob jezeru so zagoreli kresovi in bakle, nebo pa je dvanajst minut razsvetljeval ognjemet. Kranj, ponedeljek, 14. avgusta 2000 V soboto se je začel 18. Festival Radovljica Dame in vitezi na radovljiških ulicah Dame v bogatih baročnih oblačilih, strumni vitezi z meči, lokostrelci in sramotilna klop, kjer kaznujejo zlikovce pa tudi "domači" Matiček ni manjkal preteklo soboto v Radovjici. Živahno dogajanje, ki je staro mestno jedro za kratek hip vrnilo za nekaj stoletij nazaj v preteklost, je bilo tudi letos uvod v začetek tokrat že 18. Festivala Radovljica 2000. STRAN 6 jubilejni, prodajni 50. GORENJSKI SEJEM v KRANJU od 11. do 20. avgusta vsak dan od 9. do 20. ure največja in najugodnejša trgovina M kulinarika 3€ večerni zabavni program od 20. do 01. ure ON Jubilejni 50. Gorenjski sejem v Kranju Deset dni kupčij in zabave Jubilejni 50. Mednarodni Gorenjski sejem, prvo slovensko tovrstno prireditev, je odprl župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj. STRAN 11 IN 12 ta 9770352666018 Zgrešeno opremljanje Slovenske vojske Premalo opreme za vojake Velika večina sredstev porabljena za letalstvo, zračno obrambo in artilerijo. Ljubljana, 11. avgusta - Novo vodstvo ministrstva za obrambo je predstavilo analizo porabljenih sredstev, ki jih zagotavlja tako imenovani "obrambni tolar", pri čemer ugotavljajo, da je bila oprema za vojake (pehoto) popolnoma spregledana. Po končani analizi je vodstvo obrambnega ministrstva ugotovilo, da je bilo za uresničevanje zakona o zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov na obrambnem področju podpisanih 67 pogodb in na tak način porabljenih 648 milijonov nemških mark, pa tudi ostanek 374 milijonov nemških mark že do polovice načet. Po omenjeni analizi sta sporna predvsem dva vidika: struktura oz. vrste kupljenega orožja in izvor oz., iz katerih držav je bilo nabavljeno. Kot je dejal državni sekretar mag. Dušan Mikuš je bilo 68 odstotkov sredstev porabljenih za vojaško letalstvo, zračno obrambo in artilerijo, pri čemer nobeden od teh projektov še ni končan, 72 odstotkov orožja in druge opreme pa je bilo kupljenega v državah, ki niso članice zveze Nato. S kar 45 odstotkov pri tem prednjači Izrael, kot kršitev zakona pa so označili dejstvo, da niso bile zagotovljene vsaj delne protidobave slovenskega gospodarstva. Slovenski obrambni minister Janez Janša je ocenil, da sedaj ostaja zelo malo maneverskega prostora za popravilo storjenih napak, saj tudi že sklenjene pa še ne uresničene obveznosti, to še bolj ožijo. Kot primer zgrešene odločitve je omenil tudi posodabljanje tankov T - 55 in T - 84 (povečanje ognjene moči, boljši oklep, nove merilne naprave), kjer povečana učinkovitost ne ustreza vloženemu, enako pa je ocenil tudi "nadgradnjo" šolskih letal Pilatus PC 9 (nova elektronska oprema) v okviru projekta "Hudournik". Minister je prepričan, daje potrebno obrambni sistem graditi od spodaj navzgor, to pa ni mogoče brez ustreznega orožja, opreme in zaščite vojakov, podčastnikov in častnikov. Z novim pristopom se bodo naslonili na ugotovitve študije z naslovom "Bojevnik 21. stoletja", ki jo bo ta teden potrdil kolegij ministra. Poleg ustrezne radiološko-kemične in biološke zaščite naj bi več sredstev namenili za logistiko in vzpostavitev sistemov za učinkovito poveljevanje in kontrolo. Po nekaj letih mrtvila naj bi na vlado iz obrambnega ministrstva poslali strategijo nacionalne varnosti, ki jo bo moral potrditi tudi parlament. • Š.Ž. Strateški svet za vzgojo in izobraževanje O devetletki naj bi glasovali Ljubljana, 14. avgusta - V petek je nova predsednica petčlanskega strateškega sveta za vzgojo in izobraževanje dr. Darja Piciga na tiskovni konferenci sporočila, da devetletka da ali ne, ni dilema, vprašanje pa je, ali ima pripravljeni model dovolj podpore. Septembra naj bi v šolah izvedli javno glasovanje o strinjanju z uvajanje devetletke, ni pa še določeno, kolikšen delež staršev bi bil potreben, da bi se uvajanje nadaljevalo. Dr. Darja Piciga, znana kritičarka modela devetletke, je ponovno izpostavila vprašanje nivoj-skega pouka v 8. razredu osnovne šole in obvezno zaključno preverjanje znanja v 9. razredu. V strateškem svetu se bodo ukvarjali z raziskavami, spremljanjem in vrednotenjem uvajanja devetletke, in omenila, da sedemnajstčlanska evalvacij-ska komisija kljub 20 milijonom honorarja svoje naloge ni izpolnila. • Š. Ž. Zapleti s proračunom v slovenski vladi Naročniška akcija 2002 Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli letos ali v letu 2001 PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali: eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2000 ali leta 2001; ali: celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, za eno osebo, kadarkoli do sobote, 31. AVGUSTA 2002. Ieta; ali: tri različne reklamne artikle Gorenjskega glasa. Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V "Naročniško akcijo 2002* sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami BREZPLAČNO do konca letošnjega septembra. In samo v NAROČNIŠKIH IZVODIH Gorenjskega glasa je priloga GG-revi-ja REDNO vsak zadnji torek v mesecu. Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki se boste SAMI naročili do vključno 30. septembra 9000, pa bomo prav tako namenili en nagradni izlet po izbiri, kadarkoli do 31. januarja 8003. Novega naročnika sem pridobiK-a);_ Moj naslov:_^_ Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ izlet po izbiri do 31. avgusta 2002, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: B/ naročnino za trimesečje 2000 oz. 2001 in dobim svoj časopis tri mesece brezplačno ali: C/ tri reklamne artikle Gorenjskega glasa Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika: NAROČAM ©m iw_f Helena Jdovčan, Jože Košnjek, Lca Mencinger, Urša Pcternel, Stojan Saje, Darinka Scdej, Vilma Stanovnik. Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir. Andrej Zala Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ /.alat, Štefan Zatjrj i lektoriranje: Marjeta Vtolič / Fotografija: Tina Doki Priprava /.a tisk: Media Ari. Kranj / Tisk: DELO - TCR. Tisk časopisov iin revij. d.d,. Ljubljana; Iredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova I. Kranj, telefon: 04/20I-4Z-00. teleta: 04/201-42-13 / h mail: inlo@g-glas.si /Mali oglasi: lelefon: II4/20I-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure' vsak dan od 7. do U, ure, sreda do (t ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnin: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe • občani) imajo 20 ?. popusta. Naročnina se upošteva nd tekoče številke časopšisa do PISNEGA preklica: odpovedi veljajo'od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujmo: letna naročnina ISO DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 °i v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT 112,50 HRK za prodajo na Hrvaškem). Tretje slovensko srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike Socializem je "padel", a ne zaradi traktorjev in kosilnic Ko so se v času kolektivizacije slovenskega kmetijstva tudi na kmetijah začeli opremljati s traktorji in ostalo kmetijsko mehanizacijo, so največji zagovorniki državnih posestev videli v teh strojih "mitraljeze", s katerimi kmetje streljajo na socializem. Časi se spreminjajo. Ko so v soboto na tretjem srečanju ljubiteljev stare kmetijske tehnike predstavili veliko traktorjev in ostalih strojev iz tistih časov, so v častnem krogu pred občinstvom vzbujali veliko pozornosti in spoštljivo stari dokazovali, da so izgubili veliko nekdanje pripisane "bojevitosti". Sistem je "padel", a roko na srce - ne zaradi traktorjev, kosilnic, mlatilnic... Jable pri Trzinu - V Društvu kmetijske tehnike Slovenije, ki že od 1986. leta dalje združuje člane s področja tehnike v kmetijstvu, gozdarstvu in predelavi hrane, so pred dobrima dvema letoma na pobudo nekaterih članov ustanovili sekcijo ljubiteljev stare kmetijske tehnike. Člani so se s sprejetjem programa obvezali, da bodo organizirali srečanja ljubiteljev stare kmetijske tehnike, strokovne ekskurzije po Sloveniji in tujini ter predavanja o obnovi starih traktorjev in kmetijskih strojev, "evidentirali" starodobnike, članom strokovno pomagali pri obnovi strojev, zbirali strokovno gradivo o stari kmetijski tehniki - in še bi lahko naštevali. Fendt Dieselross, letnik 1937, z lastnikom Jožefom Mejačem. Med vsemi akcijami, ki so se jih lotili v sekciji, je vsaj v javnosti najbolj odmevno vsakoletno slovensko srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike na kmetijsko poskusnem centru Jable pri Trzinu. Doslej so bila že tri takšna srečanja. Na prvem je bilo v traktorski paradi sedemnajst traktorjev, Tehniški muzej Slovenije pa je iz svoje kmetijske zbirke predstavil kar nekaj svojih zelo zanimivih primerkov: model lokomo-bile, traktor Lanz Buldog iz 1936. leta, pogonski stroj iz 19. stoletja, mlatilnico... Lani, koje bilo srečanje že drugič, so lastniki starih strojev pripeljali v Jable 31 traktorjev, tehniški muzej pa je predstavil lepo ohranjen traktor Bubba iz dvajsetih let tega stoletja. Društvo kmetijske tehnike Slovenije je v sodelovanju z oddelkom za kmetijsko tehniko Kmetijskega inštituta Slovenije in Kmetijskim poskusnim centrom Jable pripravilo v soboto v Jablah že tretje slovensko srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike. To je bilo doslej največja predstavitev in prikaz delovanja stare kmetijske tehnike v Sloveniji. Po pozdravnem nagovoru mengeškega župana Tomaža Štebeta, predsednika društva kmetijske tehnike Jožeta Dularja in vodje sekcije Jožeta Mejača se je v častnem krogu pred občinstvom zvrstilo blizu petdeset traktorjev. Veliko Pozornost je zbudila mlačev z osemdeset let staro mlatilnico, ki jo je poganjal bencinski stabilni motor proizvajalca Slavia iz Češke, treh konjskih moči, in častitljive starosti od 71 do 79 let. Prireditelji so predstavili tudi vprežna orodja in stroje, vozove in ročno kmetijsko orodje ter potujočo kovačnico, pripravili spretnostno vožnjo s starimi traktorji, prikazali oranje s sodobnim plugom, ocenili najbolj ohranjene in najbolje obnovljene stare stroje in najlepšim podelili nagrade... Fendt, 1937, je še "živ" Čeprav po nenapisanih pravilih veljajo za stare traktorje (oldtimerje) in traktorske priključke stroji, ki so stari več kot trideset let, so v traktorski paradi prevladovali traktorji iz petdesetih let, najstarejši, traktor Fendt Dieselross s šestnajstimi konjskimi močmi, pa je nosil letnico 1937. Kot je povedal njegov lastnik Jože Mejač iz Ljubljane, ga je pred tremi leti kupil v Lazah pri Dolu. Za zdaj Anton Skok Ko danes ogledujemo stare stroje, se nam marsikaj zdi enostavno, nekdaj pa je bil to vrhunec kmetijske tehnike, je na srečanju dejal Jože Dular, predsednik Društva kmetijske tehnike Slovenije, in ob tem poudaril, da srečanje tudi kaže, kako veliko je kmetijska tehnika napredovala v zadnjih desetletjih. Kmetom je svetoval, da to tehniko bolj racionalno uporabljajo in da naj se pri tem povezujejo tudi v strojne krožke. ga je le toliko obnovil, da se je motor, ki je zanesljivo dve desetletji miroval, ponovno "oglasil", potem se bo lotil še temeljite "restavracije". Po podatkih, s katerimi razpolaga, naj bi v letu 1937 naredili v Nemčiji le tristo takih traktorjev, v Sloveniji pa naj bi bila le dva. Ker ima v zbirki še več stare kmetijske in druge tehnike, razmišlja, da bi odprl zasebni muzej, kakršnih je v Nemčiji že okrog petdeset. Steyr bil že na odpadu V traktorski paradi smo srečali tudi gorenjske ljubitelje stare kmetijske tehnike. Upokojeni kovač Rudolf Peric iz Naklega se je predstavil s traktorjem Steyr 80, moči enajst kilowat-tov oz. petnajst konjskih moči in častitljive starosti 47 let. Nekdanji lastnik z Okroglega ga je prodal na Drulovko, potlej se je znašel že na odpadu v Kranju. Pericevi so ga obnovili, zdaj pa ga večinoma uporabljajo za predstavitev traktorskih priključkov, ki jih izdeluje sin Drago. Prav zaradi novejše hidravlike je tudi nekoliko izgubil na izvirnosti, še vedno je vozen, le bolj počasen je. "Če bi se hotel semkaj pripeljati, bi moral na pot že včeraj zvečer," je v soboto pripovedoval Rudolf. Le kaj dela na srečanju gorenjski lovsko ribiški inšpektor Jože Muri z Jezerskega?! Kot član Društva kmetijske tehnike Slovenije je na srečanje pripeljal traktor Mercedes Benz Uni-mog, moči 24 kilowattov (33 konjskih moči) in letnik 1964, ki ga je pred dvema letoma kupil v Berchtesgadnu v Nemčiji. Čeprav je na zunaj bolj podoben kamionu, ima vse traktorske značilnosti in je zlasti primeren za uporabo v gozdarstvu. V traktorski paradi je bil tudi 32 let star traktor, last poslanca državnega zbora in nekdanjega mengeškega župana Janeza Pera. Poslanca smo iskali zaman, traktorje v častni krog pred občinstvo zapeljal Husein Vikič, ki je povedal, da Janez z oldtimerjern še vedno dela na kmetiji. "Če bi bil oče še živ, bi bil star devetdeset let, traktor Deutz pa polovico manj - petinštirideset let," je razlagal Janez Kosec iz Mengša in ob tem poudarjal, da je traktor formalno še vedno last očeta, ki je z njim delal vse do 1988. leta. Božidar Cerar iz Krtine pri Marija in Rudolf Peric iz Naklega na 47 let starem Steyrju. Janez (ilobočnik iz Cerkefj in Tomaž Batagelj iz Kornelij pri Oobravljah sta v "potujoči" kovačnivi predstavila kovaško delo in tudi tehniko kovanja konj nekoč i u danes. Božidar Cerar iz Krtine pri Dobu na 42 let starem traktorju. Mlatev z osemdeset let staro mlatilnico in približno enako starim motorjem. Dobu je na srečanje pripeljal dva traktorja, poleg teh pa še star osipalnik in okopalnik. Traktor Warchalovsky, moči 12 kilovvattov oz. 17 konjskih moči in letnikom izdelave 1958, je kupil pred štirimi leti na Dolenjskem. Ne zato, ker bi bil zbiratelj stare kmetijske tehnike, ampak zaradi tega, ker za manjša dela potrebuje mali traktor. Božidar ga zelo pohvali: je dober v hribovskih razmerah, ima dokaj močno hidravliko in tudi malo "popije". Letos mu je doslej le trikrat napolnil rezervoar za gorivo. Ko ga je pred nedavnim ustavil policist, češ - saj ta traktor že ni več primeren za vožnjo po cesti, mu je v šali odvrnil: "Taje "taprav" za ne uporablja več, ker nimajo zavor, on ima pa vso zemljo v hribih," se je šalil Božidar. Anton Skok z Loke pri Mengšu se je še posebej izkazal. Na srečanje je pripeljal dva traktorja: 49 let star traktor Fahr D 17 in tri leta mlajšega Stevrja, poleg teh pa še trinajst starih orodij: 51 let stari dvored-ni ogrodni jamičar, še leto starejši konjski obračalni leseni plug, natanko pol stoletja star plug z lesenim gredijem, vprežni grebač, letnik 1948, štirideset let stari enoredni vprežni osipalnik, šestdeset let staro slamoreznico... Po. nesreči, ki ga je pred osmimi leti tudi prikovala na invalidski voziček, se ukvarja z zbiranjem in Murijev Mercedes Benz Unimog, letnik 1964. na cesto, popije manj kot jaz..." Drugi traktor John Deere Lanz 300 z 32 konjskimi močmi je star 38 let, zanimiva pa je zgodba o osipalniku in okopalniku, katerih "večinski delničar" je sani minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj. "Minister ima blizu nas njivo pa je orodji nekoč pustil pri nas. Verjetno jih zato tudi obnavljanjem starih kmetijskih strojev. V svoji zbirki ima pet starih traktorjev in še veliko drugega orodja, rad pa bi dobil še traktor iz predvojnih časov. Staro orodje najraje kupuje na Gorenjskem, kot pravi zato, ker so Gorenjci med vsemi v Sloveniji izdelovali najboljšega in najlepšega. • C. Zaplotnik GORENJSKA OD PETKA DO PONEDELJKA AMZS Iz kranjskega AMZS so nam sporočili, da so od petka do danes opravili 33 intervencij. Od tega so 5-krat njihovi mehaniki lahko priskočili na pomoč ob manjših okvarah na krajih, kjer je do njih prišlo, 28-krat pa so morali nevozna vozila odpeljati z vlečnimi vozili. GASILCI Kranjski gasilci so imeli na srečo le eno intervencijo, in sicer so morali odstranili s ceste podrto smreko na Smeldniški cesti. Jeseniški gasilci so 10-krat spremljali prevoz nevarnih snovi skozi predor Karavanke. Štirikrat so odhiteli v Dom upokojencev F. Berglja, kjer naj bi gorelo. V vseh primerih pa je šlo za lažni alarm. Za Acro-ni so opravili dva prevoza z reševalnim vozilom. V Je-klarni II. so dvakrat merili koncentracijo plina. Opravili so tudi en prevoz vode in gasilsko stražo v hladni valjar-ni Železarne. Posredovanje jeseniških gasilcev je bilo potrebno tudi pri prometni nesreči, ki se je zgodila na avtocesti Hrušica - Vrba. NOVOROJENČKI Gorenjci smo od petka do danes bogatejši za 7 novih prebivalcev. V Kranju so se rodili 4 otročički, od tega trije dečki in ena deklica. Najtežji je bil deček, ki mu je kazalec na tehtnici pokazal 4.640 gramov. Najlažja pa je bila deklica, ki je ob rojstvu tehtala 3.500 gramov. Na Jesenicah pa so prvič zajokali 3 otroci, in sicer dva dečka in ena deklica. Tako kot v Kranju je bil tudi na Jesenicah najtežji deček s 4.130 grami, najlažja pa deklica s 3.800 grami. TURIZEM Na Bledu so imeli od petka do danes cca 9200 nočitev po hotelih in v kampu Bled. Temperatura vode v Blejskem jezeru je 23 stopinj. V kampu Sobec je v teh dneh na oddihu 900 turistov. Temperatura vode je 20 stopinj, v Bohinjskem jezeru so namerili 21 stopirij Celzija. RDS STEREO RADIO SORA Tel.:04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail: inf o@rad io-sora. si Vodopivčeva 3,4000 KRANJ (Mohorjev klanec) tel.: (04) 20-21-083 delovni čas: vsakdan: 9-12 in 15-19 ure sobota: 8-12 ure IZ GORENJSKIH OBČIN Prihodnje leto obnova ceste na Kokrici Križišče pri Dežmanu bo krožno Prihodnje leto naj bi Kokričani in M Ličani dočakali začetek obnove regionalne ceste. Kranj, 14. avgusta - Spremenjen lokacijski načrt za obnovo regionalne ceste med Kokrico in Mlako, ki ga je izdelal radovljiški Razvojni center in ga je kranjski mestni svet v osnutku sprejel konec junija, je prebrodil tudi javno razpravo v krajevni skupnosti Kokrica. Pripombe so trenutno v usklajevanju, mestni svet pa naj bi o predlogu besedila odloka razpravljal prihodnji mesec. Lokacijski načrt za obnovo ceste od Kokricc do Mlake je bil sicer sprejet že 1994. leta, hkrati z načrtom obnove lokalne ceste med Kokrico in avtomobilsko cesto. Taje bila nato tudi obnovljena, medtem ko seje na prvem, dokaj "luksuzno" zasnovanem, zataknilo predvsem zaradi načrtovane trase, ki je znatno posegla na zasebna zemljišča. Spremenjeni lokacijski načrt na kilometrskem odseku od križišča pri Dežmanu do mostička na Mlaki bolj sledi sedanji cesti. Druga bistvena značilnost novega načrta pa je rešitev križišča pri Dežmanu, ki je zdaj zasnovano v obliki rondoja z zunanjim premerom-štirih melrov. Cesta bo široka predvidoma sedem metrov. Na odseku od križišča pri Dežmanu do mostu na Mlaki bosta zgrajena še obojestranska pločnika, široka po 1,6 metra. Na odseku od križišča pri Dežmanu mimo trgovine Živil do križišča s cesto za Kranj oziroma Brdo, pa je načrtovan le levi pločnik, na desni strani ceste pa kolesarska steza. Celotna obnova naj bi stala 413 milijonov tolarjev. Država bo prispevala 182,5 milijona za obnovo vozišča z odvodnjavanjem, kranjska občina 136,8 milijona za gradnjo pločnikov, kolesarske steze in javne razsvetljave, upravljalci komunalnih naprav pa 93,6 milijona za gradnjo meteorne kanalizacije, plinovodnega omrežja in kabelske televizije. Mestna občina namerava že letos odkupiti in plačati del zasebnih zemljišč, v proračun za prihodnje leto pa vgraditi stroške predvidene gradnje. • H. J. Spomin na Jožefa Balanta Lesce - Občina Radovljica in župnija Lesce bosta jutri, v torek, pri zvoniku v Lescah nasproti osnovne šole odkrila spominsko obeležje Jožefu Balanlu - šolskemu nadzorniku, prvemu rektorju ljubljanske univerze v času Ilirskih provinc in prvemu goriškemu nadškofu ter ilirskemu metropolitu. Balant se rodil 1763. leta v Novi vasi, v starosti 71 let pa je umrl v Gorici. Ob odkritju obeležja bodo spregovorili predstavnik leske osnovne šole, predsednik krajevne skupnosti Zlatko Kavčič, radovljiški župan Janko S. Stušek in minister za šolstvo in sport dr. Vlado Šturm, blagoslovil pa ga bo ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. Pri slovesnosti, ki se bo začela ob petih popoldne, bodo sodelovali tudi gasilci in narodne noše. • C,Z Tretji Vaški semenj v Seničnem Senično, 14. avgusta - Vas ob cesti med Golnikom in Tržičem ima že petstoletno zgodovino. Cerkev sv. Jerneja izvira celo iz 14. stoletja. Ker ima Jernej god 24. avgusta, je takrat v Seničnem praznik. Letos bodo domačini že tretjič pripravili kulturno etnološko prireditev Vaški semenj, ki bo v nedeljo, 20. avgusta. Od 9. ure dalje si bo moč ogledati spretnosti rokodelcev in domače dobrote na stojnicah. Obiskovalce bo pozdravil citrar Marjan Zupančič. Pritrkavanju v cerkvi bo ob 10. uri sledila sveta maša. Uro pozneje bo župan občine Tržič Pavel Rupar predal namenu novo vodno korito. Ob 11.30 bo družinsko gledališče Kolenc na zabaven način predstavilo ljudske običaje. Od 13. ure bodo otroci pod vodstvom Darje Zupan slikali v delavnici ob vaški lipi. Za razvedrilo bo skrbel harmonikar Alojz Ličar. Po ogledu cerkve in vaškega jedra ob 14. uri, se bodo vsako uro vrstile razne zanimivosti - od predstavitve kozjereje in biološkega kmetovanja ter lončarske obrti do nastopa mladih glasbenikov. Prireditve bo dopolnila razstava fotografij "Vaško jedro v preteklosti". Obiskovalcem bo na voljo tudi vožnja z vozom ali jahanje na konju. • S. Saje Zgornje Jezersko, 13. avgusta - Turistično društvo Jezersko je v nedeljo pripravilo ob Planšarskem jezeru tradicionalno prireditev, 41. Ovčarski hal. Obiskovalci so kljub kislemu vremenu ze dopoldan prihajati tla prizorišče, kjer seje osrednje dogajanje začelo ob 13. uri. Pastirji so v spremstvu planšaric, lovcev in gozdarjev prignali s planine trop približno 50 ovac. Sledilo je poročanje gospodarjem, kaj se je poleti dogajalo na paši. Kot je razvidno s slike z lanske prireditve, je ovčarski bal tudi priložnost za prikaz ročnega striženja ovac. Letos je Društvo ovčerejcev ponudilo izdelke iz ovčje volne, gostinci pa so pripravili poleg žgancev, kislega mleka, sira in "ntasunjeka" tudi jedi iz ovčjega mesa. Prireditev so z glasbo popestrili Fantje z vasi. Komur ni bilo za ples, se je lahko pomerit v kegljanju za ovna. Zlasti otroci so se zabavali v plezanju na umetni steni. • S. Saje, foto: C. Zaplotnik Tradicija poznane prireditve Zbiljska noč tokrat za mlade Turistično društvo Zbilje je sinoči pripravilo že 47. Zbiljsko noč zapored. Že prihodnje leto bo prireditev tudi na novem delu obale Zbiljskega jezera. Zbilje, 13. avgusta - Priljubljenost poznane in tradicionalne prireditve Zbiljska noč je kljub odpovedi pred tednom dni zaradi slabega vremena sinoči (teden dni kasneje) potrdilo po oceni prireditelja okrog štiri tisoč obiskovalcev. Zanimivo pa je, da so tokrat med obiskovalci tradicijo potrdili predvsem mladi. Zbiljska noč, ki jo je Turistično društvo Zbilje letos pripravilo že 47. zapored, je bila tokrat zadnjikrat na sicer poznanem in med letom za obiskovalce priljubljenem prostoru pri čolnarni. Prihodnje leto bo društvo prireditev razširilo na blizu tri hektare novo zemljišče ob obali jezera, kjer je bilo že tokrat kar precej obiskovalcev Zbiljske noči. "Presenečenje je letos obisk predvsem mladih. Zbiljska noč je bila namreč leta in leta tradicionalno srečanje vseh starostnih skupin in pogosto tudi družin. Njene stalnice so bile ognjemet, glasba in bogat srečelov. Letos pa so jo potrdili med obiskovalci predvsem mladi, kar je za nas, v društvu, ki jo pripravljamo, presenetljivo, zanimivo in nenazadnje spodbudno. Prireditev naj bi torej tudi v prihodnje nadaljevala tradicijo priljubljenosti," je letošnjo Zbiljsko noč komentiral tajnik društva Iztok Pipan. Ob glasbenem razpoloženju ansambla Avia band, dobri ponudbi za okrepčilo in osvežitev ter še posebno bogatem srečelovu je letošnja Zbiljska noč doživela svoj vrhunec okrog polnoči. Takrat se je namreč začel tradicionalni veliki ognjemet s sredine Zbilj- skega jezera. Čeprav bi tokrat lahko bilo na prireditvi tudi več obiskovalcev, so bili organizatorji zadovoljni. Nenazadnje je bila prireditev zaradi slabega vremena prestavljena za teden dni, minuli konec tedna pa je bilo po Gorenjskem in tudi v okolici Zbilj kar nekaj veselic in prireditev. Zato je Zbiljska noč bila uspešna potrditev in dobra iztočnica za prireditelja za prihodnje leto. • A. Žalar Prireditev ob občinskem prazniku Dobrote pod Psnakovo lipo Etnografska prireditev Pod Psnakovo lipo v Zgornji Radovni privablja predvsem domače obiskovalce. Zgornja Radovna, 14. avgusta - V okviru občinskega praznika Kranjske Gore Društvo podeželskih žena občine Kranjska Gora, ki združuje okoli sto žensk in ki ga vodi Angelca Hlebanja iz Loga, vsako leto pripravi zanimivo popoldne pod Psnakovo lipo v Zgornji Radovni. Etnografska prireditev s prijetnim kulturnim programom temelji predvsem na razstavi in ponudbi izvirnih domačih jedi. V soboto, 12. avgusta, je bila prireditev Pod Psnakovo lipo lepo obiskana. V kulturnem programu sta stare običaje in pravljice prikazala Leona in Marsel Gomboc z igralci iz kulturno - umetniškega društva Janko Rabič z Dovjega, nastopil je harmonikar, ansambel in ženski pevski zbor iz Kranjske Gore. Za pestro gostinsko ponudbo so poskrbeli na domačiji Psnak, okoli katere je prireditev tudi potekala. Domači so otrokom ponudili brezplačno jahanje po posestvu, kajti zdaj se intenzivno ukvarjajo s kmečkim turizmom, nudijo udobne apartmaje in dopolnilno športno ponudbo pozimi in poleti. Največ zanimanja so bile seveda deležne kmečke žene, ki so pri stojnicah ponudile za pokušino in za razstavo pristne domače jedi in pijačo. Kmečke žene so se v Društvu podeželskih žena občine Kranjska Gora dogovo- Leona in Marsel Gomboc s soigralci KUD Jaka Rabič z Dovjega poskrbita za prijeten kulturni program. rile tako, da predstavljajo svojo dejavnost ločeno: na prireditvah, ki so v Kranjski Gori in v njeni okolici se prireditev udeležujejo ženske iz gornjega konca, na prireditvah v Mojstrani pa sodelujejo žene z Dovjega, iz Mojstrane in z Belce. Tokrat so se torej predstavile žene iz Mojstrane in Dovjega. Kmetije v Zgornjesavski dolini so vključene v program Phare za predelavo mleka in oživljanje planin. Zato so še posebej zanimivi njihovi izdelki in predelava mleka. Nekatere ženske so obiskovale strokovne tečaje v Srednji mlekarski šoli v Kranju, zato so izdelki še posebej kvalitetni. Pod Psnakovo lipo so se obiskovalci lahko prepričali, kako dobri so skuta in siri, denimo, v oljčnem olju, kako dobri so tudi drugi izdelki. Razstavljale so gobe v kisu, domače krhlje, orehovo in pehtranovo potico, domač kruh, piškote... A tudi za žejo je bilo poskrbljeno. Poznavalci so bili navdušeni nad "ta zelenim", pa nad borovničevim in drugim žganjem, ki je zaslovelo že na raznih razstavah, denimo na Ptuju, kjer so kmetje z domačij občine Kranjska Gora prejeli že vrsto visokih priznanj. Prireditev Pod Psnakovo lipo v Zgornji Radovni je prav prijetna podeželska prireditev, na katero zahajajo predvsem domačini, ki v senci mogočne Psnakove lipe preživijo lepo poletno popoldne. • D. Sedej Kresna noč v Bohinju Noč, ki se začne že popoldne Po jezeru je plavalo 4.800 lučk v jajčnih lupinah, ob jezeru so zagoreli kresovi in bakle, nebo pa je dvanajst minut razsvetljeval ognjemet. Ribčev Laz - Čeprav so kresne noči običajno "o kresi, ko se dan obesi", jo v Bohinju že po tradiciji pripravljajo pred velikim šmarnom, na vrhuncu poletne turistične sezone. V domačem turističnem društvu ne vedo povsem natančno, zakaj se prireditev tako imenuje, pravijo pa, da bržkone zaradi kresov, ki jih ta večer zakurijo ob jezeru. Prireditev ima tudi že dolgo tradicijo, z njo je 1934. leta začela najemnica tedanjega hotela St. Johann, domače turistično društvo Bohinj pa neguje tradicijo in vsako leto pripravi "kresova-nje", na katerem se vedno zbere veliko ljudi. To soboto je po oceni tajnika društva Marjana Maleja v Bohinju kresovalo okrog deset tisoč domačinov, turistov in obiskovalcev. Sobotna noč je bila "v duhu" tradicije. Ob jezeru so najprej zakurili kresove in bakle ih na jezeru prižgali lučke v jajčnih lupinah, gasilci pa so v soju luči poskrbeli za vodomet, ki je še polepšal značilni bohinjski motiv z jezerom, mostom in cerkvijo sv. Janeza. V Bohinju pri tem ne pozabijo omeniti, da so z lučkami na jezeru prvi začeli Bohinjci in da so šele potem to "navado" prevzeli na Bledu. To ni povzročilo "vojne" med obema turističnima krajema, Bohinjci priznavajo, da so letos jajčne lupine, iz katerih je Jože Korošec, nočni čuvaj v kampu Danica, naredil lučke, zbirali tudi po blejskih hotelih ter v slaščičarnah v okolici Bleda. Lučk je bilo letos 5.800, po besedah Marjana Maleja največ doslej, saj jih je bilo druga leta običajno od tri do štiri tisoč. Vrhunec sobotnega večera je bil ognjemet, zaradi katerega so mnogi tudi prišli v Bohinj. "Rakete" so švigale v nebo z jezera in z obale ter skupno dva-Marjan Malej najst minut raz. svetljevale nebo. Kresovalci so bili zadovoljni in so prireditelje za to nagradili z aplavzom. Po ognjemetu se je iz Bohinja "vsul" plaz avtomobilov proti Bledu in naprej. "Vedno je tako, približno polovica po ognjemetu zapusti Bohinj, ostali Prvi pravi kopalni dan V Bohinju je v teh dneh vrhunec poletne turistične sezone. Večina prenočitvenih zmogljivosti je zasedena, še vedno pa je možno dobiti prosto ležišče. Sobota je bila tudi prvi pravi poletni kopalni dan, obala je "oživela" in živahno je bilo tudi v jezerski vodi, ki se je segrela na 22 stopinj Celzija. nadaljujejo z zabavo," je to komentiral Marjan Malej, očitno zadovoljen, da je tudi tokrat kresna noč dobro uspela. Prireditev so financirali iz sredstev turistične takse, glavni pokroviteljici pa sta bili občina Bohinj in pivovarna Laško. Čeprav se sliši malo nenavadno, pa je še kako res, da se je bohinjska kresna noč začela že popoldne. V parku pri hotelu Jezero se je predstavila domača, še mlada godba na pihala, na prireditvenem prostoru Pod Skalco so nastopile bohinjske in gostujoče folklorne skupine (iz Kremsa, VVernberga in iz Lendave), igral je ansambel Zasavci, nastopila je Godba Gorje... Veliko bolj kot običajno je bilo živahno tudi na sejmu domače in umetne obrti, kjer so mojstri iz Bohinja in od drugod ponujali lesene šatulje, skrinje, deže, pletene in lončene izdelke, izdelke ročnega tkanja, lutke in še kaj. • C. Zaplotnik IZ GORENJSKIH OBČIN Stota obletnica cerkve Sv. Vida v Lučinah Nadškof blagoslovil obnovljeno cerkev Po dveh letih obnovitvenih del sta zunanjost in okolica župnijske cerkve Sv. Vida v Lučinah povsem prenovljeni, soupada pa ta dosežek s stoto obletnico izgraditve nove cerkve. Lučine, 13. avgusta - V soboto in nedeljo so s kulturno prireditvijo, blagoslovom obnovljene cerkve in sveto mašo, ki jo je daroval ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode, obeležili stoto obletnico izgradnje nove cerkve v Lučinah, saj je prvo cerkev, ki je bila izgrajena verjetno še dobrih 230 let prej, leta 1895 porušil potres. Prav pri nedavni obnovi cerkve so v zvoniku cerkve odkrili letnico, ki priča o tem, da je bila prvotna cerkev v Lučinah verjetno izgrajena že 1662. leta, vendar na zelo zahtevnem glinastem terenu, brez pravih temeljev. To je bilo verjetno usodno za to cerkev leta 1895, ko je veliki potres porušil mnogo cerkva na Slovenskem. Nepoškodovan je ostal le zvonik in farani so se na pobudo svojega rojaka, tedanjega župnika g. Antona Dolinarja začeli pripravljati na gradnjo novega svetišča. Gradnja se je začela 1898 leta, potem ko je bila v ruševinah stare cerkve na god Sv. Florjana, 4. maja zadnja maša. Praktično ves kamen stare cerkve pa so porabili za boljše temelje nove cerkve. Material za novo cerkev so dobili v kamnolomu blizu cerkve in iz Dolgih njiv, mivko iz Prelesij, ostrešje, ki se je ob nedavni obnovi pokazalo kot še povsem zdravo, so napravili domači tesarji. Le pločevino, s katero je bila cerkev prekita, so dobili z Dunaja, in zanimivo, redno pleskana se je ohranila vse do letos, ko sojo zamenjali z bakreno. Farna Župnijo v Lučinah ze 25 let vodi 84-letni župnik Tine Bergant. Doma je iz Zminca pri Škofji Loki, kjer je bil rojen na domačiji Sefertno - nekdanjem grajskem dvorcu Škofjeloškega gradu, v družini, kjer je bilo kar 15 otrok. Kot duhovnik je začel službovanje kot kaplan v Dolenjskih Toplicah in po štirih letih postal župnijski upravitelj. Po 16 letih je odšel na Povškin nad Litijo, nato prevzel Staro in Novo Oselico, po smrti Alozija Kambiča leta 1974 pa zaprosil za premestitev v Lučine in septembra 1975 prevzel to župnijo. Kljub visoki starosti je še presenetljivo vitalen, le čebelnjak ob župnišču je ostal prazen, saj pravi, da ne zmore več vsega dela s čebelami, saj si tudi kuha sam. Preteklo zimo je sicer imel kar nekaj težav z zdravjem, vendar ga je tudi želja, da dokonča začeto obnovo cerkve, postavila na noge. Nedeljska blagoslovitev obnovitvi obeležitev stote obletnice mu je seveda bila v veliko zadovoljstvo in zadoši min enje. cerkev je bila dokončana 12. avgusta 1900 in tedaj tudi posvečena. V naslednjih dveh letih je freske poslikal lučenski rojak Matija Bradeško, okraske pa njegov pomočnik. Posebne omembe je vredna priprava faranov na posvećenje nove cerkve: potem ko so vsi sodelovali pri gradnji, so imeli teden dni pred posvećenjem misijon, zadnji dan so se postili in vso noč molili ob kapeli Sv. Vida. Z obnovo cerkve so začeli pred dobrim letom, ko so deloma popravili kritino iz skodelj na zvoniku, zamenjali prvotno pločevino z bakreno na strehi cerkve, posebno zahtevna pa je bila drenaža okoli cerkve in izgradnja novega opornega zidu ob starem za cerkvijo. Končno novo podobo pa je cerkvi dala prenovlje- na fasada zvonika in cerkve. Za obnovitvena dela, ki naj bi po oceni presegla vrednost 10 milijonov tolarjev, je prispevala občina, krajevna skupnost, precejšnji delež pa tudi farani in nekatera podjetja. Ob zaključku obnovitvenih del so, po besedah župnika Tineta Berganta, skušali posnemati pripravo vernikov na blagoslovitev, kakršna je bila pred sto leti: pripravili so devetdnevnico in zadnji teden so prihajali k maši, vsak dan drug, duhovniki iz sosednjih župnij. V soboto je Kulturno društvo Zala v cerkvi pripravilo prireditev, vrhunec počastitve stote obletnice pa je pomenil nedeljski blagoslov obnovljene cerkve in sveta maša, ki jo je daroval ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode. • Š. Žargi Vroče poletje Gorenjska že ima toplice Iz Kamnika proti Tuhinju v kraju Potok boste opazili napis Terme Snovik v nastajanju. Zavijte levo in prijetno boste presenečeni. Kamnik, 13. avgusta - Poletje, ki se je pravzaprav s tisto pravo vročino začelo že junija letos, je bilo julija kar precej muhasto. Posebno vikendi so bili deževni. Zato na kopališčih in ob jezerih na Gorenjskem pričakujejo, da bo avgust morda popravil letošnje poletje. To pa si želijo tudi v Snoviku v Tuhinjski dolinu, kjer so, čeprav še v nastajanju, že najbližje gorenjske tolplice. Zamisel o toplicah v Snoviku je stara še skoraj pol stoletja, zadnja leta pa postaja vedno bolj resničnost. Srečo Urankar, lastnik zemljišča, Zarja Kovis Kamnik in zdaj še občina Kamnik in HKS Domžale so zdaj štirje lastniki term Snovik v nastajanju, ki imajo za začetek tako imenovani pilotni bazen z 200 kvadratnimi metri površine, sanitarije in nekaj Ponudbe z okrepčili. Terme Snovik v nastajanju pa •majo zadnji dve, tri leta že kar Precej stalnih obiskovalcev. Največ jih je seveda iz okolice Kamnika. Ivan Hribar, direktor Zarje Kovis in Term Snovik v nastajanju pa ugotavlja, da je rned obiskovalci izredno veliko Gorenjcev iz različnih krajev in tudi Ljubljančanov. "To so tre jiutno najbližje toplice (v nastajanju) za Gorenjsko in Ljubljano. Njihova posebnost je, da so s 460 metri nad morjem najvišje ležeče toplice v Sloveniji, na izviru pa ima voda 30,6 stopinj Celzija. Dosedanje Preiskave in ugotovitve obiskovalcev kažejo, da je zelo dobra voda tudi zdravilna. Pomaga želodčnim bolnikom in je blagodejna za kožne bolezni. Analiza bo pokazala, pred dnevi so vzeli vzorce v preiskavo banjologi iz "tštituta v Muenchnu, njene značilnosti in posebnosti. Prepričan pa sem, da voda ni le topla, ampak bodo ugotovljeni tudi njeni zdravilni učinki." ^ Čeprav so toplice v Snoviku Se v nastajanju, boste ob lepem vikendu ali tudi med tednom poleti ugotovili, da kraj mnogi že dobro poznajo. Med našim obiskom so bili predvsem starejši kopalci iz različnih krajev Gorenjske in domžalsko mengeškega dela. Kar precej pa jih je prišlo iz raznih krajev Slovenije samo s posodami po vodo. "Takšnih, ki si napolnijo posode in se odpeljejo, je že nekaj časa zelo veliko. Prihajajo iz Zasavja, Prekmurja, Dolenjske, tudi iz tujine. Pravijo, da je voda zelo dobra in zdravil Ivan Hribar, direktor Term Snovik (zdaj še v nastajanju). na," sta povedala reševalca na bazenu Damjan Urankar iz Snovika in Jure Drolec iz Loke v Tuhinjski dolini. Presenečeni nad krajem, lepotami in predvsem nadvse toplo Ob lepem poletnem dnevu so obiskovalci iz različnih krajev. Do konca avgusta, če bo vreme pa dlje, bo bazen odprt vsak dan od 10. do 19. ure. ne bi imel pohvale zaradi prijetnega presenečenja. Terme Snovik, ki imajo že kar preveč časa ime "v nastajanju", se bodo zdaj, tako kaže, le znebile tega "obetavnega" imena. Ivan Hribar, direktor toplic v nastajanju: "Končno smo dobili večino dokumentacije. Trenutno čakamo na gradbeno dovoljenje. Pričakujemo, da bomo še to jesen začeli z gradnjo 500 kvadratnih metrov velikega pokritega bazena z vso potrebno infrastrukturo. To pa bo potem zametek za gradnjo apartmajev in širitev ter dopolnjevnaje ponudbe v Snoviku, kar je že zdaj več kot dvajset različnih dejavnosti za obogatitev turizma. Investicja je ocenjena na 580 milijonov tolar jev. Polovico denarja je zagotovljenega, iščemo pa dodatni denar in družbenike. Prihodnje leto naj bi Terme Snovik bile že "iztrazi-teje bližje" pravim toplicam, ki bodo najbližje Gorenjski in Ljubljani." • A. Žalar Damjan Urankar in Jure Drolec vodo in urejenostjo pa so bili tudi naključni sogovorniki Metod Šenk in Nataša iz Kranja, Tone Vahtar z družino iz Mengša, družina iz Most; pravzaprav ni bilo nikogar, ki Turistična kmetija Trnove privlači domačine in tuje goste Mirno okolje je kot nalašč za oddih Družina Ravnikar iz Zgornjih Dupelj je posodobila kamp ob Tržiški Bistrici. Zgornje Duplje, 14. avgusta - V skoraj treh desetletjih je kamp na Teranovi domačiji postal bolj urejen, za kar dobiva visoke ocene turističnih strokovnjakov. Bolj kot to je lastnikom pomembno zadovoljstvo gostov. Obiskovalcev tudi letos ne manjka, saj imajo v kampu dovolj možnosti za oddih v miru in rekreacijo. Družina Ravnikar (na sliki Franc in Marija ter sin Mirko) se ob kmetovanju ukvarja tudi s turizmom. Lastnica nekdanje gostilne Trnove Milica Teran je leta 1971 sprejela prve goste s počitniškimi prikolicami v svojem sadovnjaku. Odtlej so kamp postopno urejali, čeprav se je začel obisk v devetdesetih letih zmanjševati. Prej so našteli vsako leto tudi do 50 prikolic, sedaj pa imajo približno pol manj stalnih gostov. "Med Gorenjci je največ Tržičanov in Kranjčanov, sicer pa so zvesti gostje tudi Ljubljančani. Od tujcev prihajajo zlasti Nizozemci in Nemci. Letos smo imeli že 150 nočitev tujcev, kar je največ doslej. Gotovo bi jih prišlo še več, če bi imeli postavljene kažipote ob cesti. Glede tega se še dogovarjamo, sami pa smo pred sezono poskrbeli za razne posodobitve. Popolnoma smo obnovili sanitarije, napeljali elektriko po tleh in postavili tri priključne omarice. Z okrog 2,8 milijona tolarjev vredno naložbo si je kamp zagotovi/ dve zvezdici. Ob ogledih prejšnji mesec so urejenost pohvalili tudi ocenjevalci Turistične zveze Gorenjske in Slovenije, Nam ne gre toliko za njihova priznanja, ampak bolj za zadovoljstvo gostov," je povedala Marija Ravnikar Teran, ki je sedaj lastnica domačije. Slovenski gostje so kamp napolnili že za prvomajske praznike. Poleti se jim pridružijo tudi tujci, ki cenijo mir v neokrnjeni naravi. Razen za ribolov imajo dovolj možnosti za telesno sprostitev. Kdor'ni ljubitelj tenisa, namiznega tenisa, košarke in balinanja, se lahko odpravi na kolesarjenje ali sprehode v okolico. Za vodenje turistov poskrbi Marijin mož Franc, pri drugih opravilih pa priskočita na pomoč tudi hči Urška in sin Mirko. Glavna v kuhinji je še vedno mama Milica, ki rada pripravi kakšno dobroto po naročilu gostov. Na kmetiji lahko dobijo krompir in zelenjavo, sicer pa za hrano poskrbijo obiskovalci sami. Stalni gostje znajo poskrbeti tudi za družabnost. Letos so z gostjo iz Ljubljane skupaj praznovali njeno 80-letnico. To soboto so se zbrali ob kotlu z vampi pod kozolcem. Večini pa je kamp všeč prav zato, ker ni v njem preveč ljudi. Kot sta zaupala Milči in Bojan Zeleznikar iz Tržiča, že trinajsto leto preživljata v prikolici večino vikendov od maja do oktobra. Iz mesta se umakneta v naravo, kjer se rada sprehajata s svojim psom. Tudi Dušan Favai iz Ljubljane, kije med prvimi pripeljal prikolico k Trnovcu, se je zaradi bolezni povsem odrekel dopustom na morju. Njemu in ženi Mari se poleti rada pridružita tudi vnučka Nina in Aljoša Kemperle, ki sicer živita v Ameriki. Takih počitnic gotovo nimajo njuni vrstniki v Nevv Yorku, prijatelji pa se najdejo tudi tukaj. • Stojan Saje Reševalna akcija Šmartno, 13. avgusta - Prostovoljno gasilsko društvo Šmartno v Tuhinju bo v soboto, 19. avgusta, pripravilo veliko reševalno vajo s prikazom reševanja iz vrtca. V vaji, začela se bo ob 19. uri, bodo sodelovala vsa prostovoljna gasilska društva iz Tuhinjske doline v občini Kamnik. • A. Ž. 750 let Topol Mengeš, 13. avgusta - Vaščani Topol v občini Mengeš so popoldne proslavili 750-letnico kraja, ki ga omeiua darilna listina Oglejskega patriarha Stiškemu samostanu. Na častitljiv jubilej, ki obeležuje in potrjuje obstoj njihovega kraja in imena, so vaščani ponosni. Verjetno pa je ime Topole še starejše. Jubilej so popoldne proslavili z odprtjem razstave o Topolah in mašo. Vaščani pa so pripravili posebno slovesnost. • A. Ž. Uredili bodo šolsko parkirišče Kranj, 14. avgusta - V upravi Mestne občine Kranj so žc prejšnji mesec izbrali izvajalca za ograditev osnovne šole na Orehku in ureditev parkirišča pred njo. Ograjo bo postavljalo jeseniško podjetje Difa trading, za gradnjo parkirišče pa je bilo na javnem razpisu izbrano Cestno podjetje Kranj. Dela bodo občino stala blizu 20 milijonov tolarjev, začela pa naj bi se še ta mesec. • H. J. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik akad. slikarja Franca Vozla. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je odprta razstava Gorenjska lončevina - dediščina in sodobnost. V Cafe restaurantu Yasmin razstavlja fotografije na temo Nude fotograf Boštjan Gunčar. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja akad. slikar Zmago Puhar. V Razstavnem paviljonu Jugovic v Sp. Bitnjah je na ogled razstava slik s prve likovne delavnice Jugovic '99. V prostorih Domplana razstavlja akad. slikar Boni Čeh. V Mali galeriji razstavlja argentinska slikarka Ane Marie Erra Guevara. V Galeriji Sava razstavljajo slike udeleženci slikarsko kiparskega tabora Triglavska likovna kolonija. V Galeriji Pun-gert razstavlja Maja Ljubotina. V Hotelu Bellevue razstavljajo otroci iz kranjskih vrtcev na temo Pozdrav Kranju. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled fotografska zbirka Slavka Smoleja (1909-1961), v prvem nadstropju graščine pa je na ogled Spominska foto razstava umrlih članov F K Andrej Prešern in FK Javornik - Koroška Bela. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja Sladžana Trajkoviča - Sladja. TRŽIČ - V razstavišču Ferda Maverja so na ogled likovna dela umetnikov treh dežel Meje - Frontieri. V Kurnikovi hiši je na ogled razstava Ljudska umetnost na južnem Koroškem. V galeriji atrija občinske stavbe so na ogled oljni pasteli Janeza Koče-varja. Novo v kinu O KITAJCIH IN VINILKAH Kranj - V gorenjske kinematografe v tem tednu prihajata ameriška filma Zvestoba do groba in Opoldanski obračun. Prvi z Johnom Cusackom in Catherine Zeta - Jones, drugi pa z Jackiem Chanom. Kdo bi si mislil, da imajo v dobi cd plošč stare "vinilke" še kakšno veljavo. Ampak Amerika je Amerika. V zajedljivi komediji Zvestoba do groba je Rob Gordon (John Cusack) lastnik propadajoče prodajalne s ploščami, kjer prodaja glasbo po starem - na vinilnih ploščah. Skupaj s sodelavcema je pravi glasbeni fanatik. Fantje živijo v svetu pop glasbe, ki jo poznajo od a do ž. Ni čudno, da ga dolgoletno dekle da na čevelj. Da, tu se začne zgodba, zgodba o možeh in njihovih medsebojnih odnosih in odnosih do žensk. Poleg glavnih igralcev, v filmu igrajo še Todd Louiso, Jack Black, Iben Hejejle, v eni stranskih vlog nastopa tudi Catherine Zeta - Jones. Cusack je poleg tega tudi soavtor scenarija, film pa je režiral Stephen Frears, ki je zaslovel s filmom Nevarna razmerja. Pozor, pomemben del filma je seveda tudi glasba... Tudi ob drugem filmu, ki ta teden prihaja v naše kinematografe, se boste nasmejali, saj gre za akcijsko komedijo Opoldanski obračun. Igralec Jackie Chan (tudi producent filma), ki je že več kot 20 let eden največjih in najbolj priljubljenih azijskih zvezdnikov, je v filmu seveda good guy. V Opoldanskem obračunu se divji zahod sooči z daljnim vzhodom, kavboji, indijanci, re-volveraši, odpadniki trčijo ob vzhodnjaške borilne veščine, čast, neomajno vdanost... Pokvarjeni in zlobni cesarjev stražar iz Prepovedanega mesta ukrade princeso, jo odpelje v Ameriko in zanjo zahteva odkupnino. Česar za njim pošlje svoje najboljše može, na skrivaj pa se jim pridruži Chon VVang (Jackie Chan). Le, kaj v filmu delajo žabci, ki bi se ob poljubu spremenili v čudovitega princa...? Poglejte. Glasbeno poletje v Bohinju ZA ZAKLJUČEK NEVV SVVING QUARTET Srednja vas - V četrtek, 17. avgusta, se bo v cerkvi Svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju, z nastopom znane slovenske vokalne zasedbe New Svving Quartet, zaključilo letošnje "Glasbeno poletje v Bohinju". Z zaključnim koncertom so organizatorji "Glasbenega poletja v Bohinju", založba Didakta in umetniški vodja Roman Lesko-vic, pripravili koncert namenjen širši publiki, saj so v goste povabili priznani New Svving Quartet z odličnimi pevci Daretom Heringom (1. tenor), Otom Pestnerjem (2. tenor), Tomažem New Smng Quartet Kozlcvčarjem (bariton) in Marjanom Petanom (bas). V treh desetletjih umetniške glasbene poustvarjalnosti so glasbeni zanesenjaki na začetku kasneje postali zrel vokalni kvartet. Poustvarjajo tradicijo belskega in črnskega spirituala, jazza in gospela ter s tem občinstvu po svetu želijo približati čudovite pesmi iz bap-tističnih cerkva ameriškega juga. S svojo kvaliteto so prepričali tudi najzahtevnejše občinstvo širom sveta. Program bo zelo pester, ne bodo pa manjkale tudi znane Lord In My Heart, I Savv The Light, Dovvn By The Riverside, Joshua Fitt The Battle Of Jericho, Sixsteen tons... • l.K. V soboto seje začel 18. Festival Radovljica VZNEMIRLJIVO BOGASTVO NASPROTIJ Radovljica, 14. avgusta - Dame v bogatih baročnih oblačilih, strumni vitezi z meči, lokostrelci in sramotilna klop, kjer kaznujejo zlikovce pa tudi "domači" Matiček ni manjkal preteklo soboto v Radovjici. Živahno dogajanje, ki je staro mestno jedro za kratek hip vrnilo za nekaj stoletij nazaj v preteklost, je bilo tudi letos uvod v začetek tokrat že 18. Festivala Radovljica 2000. Lepota kontrastov je bil naslov prvega, sobotnega koncerta iz niza desetih glasbenih dogodkov, ki si bodo vse do 25. avgusta, zdaj že osemnajstič zapored, sledili v Radovljiški graščini. Enako bi lahko - kljub temu ali prav zato, ker je osnovno vsebinsko vodilo letošnjega, 18. Festivala Radovljica ljubezen - podnaslovih kar ves cikel letošnjih koncertov stare in sodobne glasbe na zgodovinskih glasbilih. Radovljica je tako spet za kratek čas zaživela v duhu davnih stoletij, s katerimi je neločljivo povezana tudi sodobna umetnost. "Prav ta stara glasba bolj kot katerokoli drugo turistično prizadevanje po uveljavitvi in revitalizaciji mesta z baročno podobo sveži barve fasad, oživi naš trg in napolni graščino z užitki in občudovanjem. Najbolj žlahtno promocijo doživi Radovljica prav skozi kulturo stare in starinske glasbe," je prepričan radovljiški župan Janko S. Stušek. Med starim in sodobnim Festivalska ponudba je lani zaobsegla zelo širok zgodovinski lok, vse od 9. stoletja do sodobnosti. Letos se je Tjaša Krajne, umetniški vodja festivala, pri snovanju koncertnih sporedov osredotočila na pestro in podrobnejšo predstavitev renesančne, baročne, klasične in zgodnjeromantične glasbe v razmerju s sodobno glasbeno ustvarjalnostjo - torej izjemno obsežne glasbene literature od zgodnjega 15. stoletja do danes, s posebnim poudarkom na glasbi "dunajske šole" oziroma klasicizma s konca 18. in začetka 19. stoletja. "Vsekakor nadaljujem z razvijanjem zamisli o dopolnjevanju, soočanju in naravnem sožitju stare in nove glasbe, ki je uspešno zaživela v programskem konceptu prejšnjih Festivalov Radovljica, torej od Gostitelja, radovljiški župan Janko S. Stušek in "grofovska svetost" Alenka Bole Vrabec. leta 1997. Vsebinski poudarek koncertov je na predstavljanju manj znane, a izjemno zanimive, dinamične in učinkovite glasbe, ki je bila po mojem predolgo zapostavljena, hkrati pa odpiranju novih zvočnih možnosti in povezav v delih sodobnih avtorjev za zgodovinska glasbila. Želim, da bi si poslušalci ustvarili podobo o zvočnem svetu starejših glasbenih slogov in o razvoju glasbil, hkrati pa začutili povezanost stare glasbe s sodobno ustvarjalnostjo. Mislim, da bomo letos občutili to vez še intenzivneje, saj sem za temo festivala izbrala Ljubezen kot pot do spoštovanja vsakega človeškega bitja, kot dajanje in sodoživlja-nje najbolj dragocenih trenutkov in užitkov, ne glede na časovne razsežnosti." Letos kar osem novitet V letošnjem programu je v primerjavi z lani, ko smo lahko slišali tri, precej, kar osem novitet. "Res, pomembno poslanstvo Festivala Radovljica je prav v spodbujanju izvajanja nove glasbe na izvirnih glasbilih in nastanka novih skladb danes delujočih skladateljev za stara glasbila, na primer za čembalo, lutnjo, violo da gam-ba, baročno violino, naravno trobento, baročno pozavno in fortepiano oziroma klavir s kladivci s konca 18. oziorma začetka 19. stoletja. Posebej me veseli, da sem tako pri vrsti skladateljev kot pri številnih izvajalcih odkrila veliko zdrave radovednosti in inovatorskega navdušenja za nove izvajalske in izrazne možnosti teh glasbil. Mislim, da to radost muziciranja začutijo tudi poslušalci, ki se jih glasba dotakne." Kot poudarja Krajnčeva, festival letos znova gosti mednarodno priznane glasbenike, ki so se specializirali za izvajanje stare glasbe, hkrati jih je večina zelo dejavnih pri snovanju in izvajanju nove glasbe. Na sedmih koncertih bodo izvedena dela priznanih ustvarjalcev 20. stoletja, kot so Ralph Vaughan VVilliams, Luigi Nono, Paul Mefano, Uroš Krek, Hovvard Skempton in drugi. Izvajalcem, ki letos prihajajo iz enajstih držav - iz Evrope, ZDA in Kanade - se bodo tokrat prvič pridružili tudi sodobni skladatelji, ki so napisali nove skladbe prav za to priložnost. Tako bomo lahko slišali kar osem prvih izvedb skladb za zgodovinska glasbila in tudi za vokal, ki so jih prav za to priložnost napisali skladatelji in skladateljice, med njimi je tudi Slovenka Brina Jež - Brezavšček. "Mislim da smo ob tem lahko zelo počaščeni in Drugi koncert letošnjega festivala bo drevi, v ponedeljek, 14. av-gusta, ko bo nastopil Radovijicanom že dobro znani Flamski kvartet kljunastih flavt iz Belgije. Jutri, v torek, 15. avgusta, borno lahko slišali Nemške samospeve in klasično komorno glasbo -klasična in zgodnjeromantična dela na izvirnih glasbilih - v izvedbi ansambla Academia Basitiensis - člani prihajajo iz Belgije, Francije in Italije. Sledil ho koncert Simfonične glasbe za komorni ansambel v četrtek, 17. avgusta - koncert umetnikov iz ZDA, Madžarske in Nemčije - The Parlor Philharmonic bo predstavil virtuoznost in prefinjenost dunajske klasične glasbe, tudi z novim delom za klavir s konca 18. stoletja - in koncert Salzburške dvorske godbe, Salzburger Hofmusik v petek, 18. avgusta. Letošnji festival se je v soboto začel s koncertom ansambla Ensemble Barocontemporain. ga poslušanja koncertov, ki so letos prvič izšli tudi na zgoščenki. "Podpora uglednih kulturnih ustanov potrjuje programsko usmeritev festivala, njegovo visoko kakovost, hkrati pa je seveda še dodatna spodbuda za razvoj," pravi Taša Krajne. "Zelo je razveseljivo, da je Festival Radovljica tudi letos prejel podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Občine Radovljica ter kulturnih centrov v Ljubljani, na čelu z Britanskim svetom, ki je že vseskozi naš dragocen partner, Francoskim kulturnim inštitutom in Oddelkom za kulturo veleposlaništva ZRN." Program festivala je zdaj mogoče prebrati tudi na internetu. Letos prvič predstavljajo tudi CD - ploščo z izbranimi posnetki radovljiškega festivala 1999, ki je izšla pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija v sodelovanju z glasbenim programom Radia Slovenija in Festivalom Radovljica. "Zelo me veseli, da bo vseh deset koncertov letošnjega festivala, tako kot lani, posnel Radio Slovenija in s tem omogočil ohranitev dragocenih posnetkov, s šestimi neposrednimi radijskimi prenosi pa predstavitev širšemu glasbenemu občinstvu. Tako kot lani bo en koncert posnela Televizija Slovenija." • Marjana Ahačič, foto: T. Doki Tjaša Krajne, umetniška vodja festivala ponosni, da je kar šest tujih skladateljev in vrsta priznanih izvajalcev izbrala Slovenijo in ta mednarodni glasbeni festival z prvo javno izvedbo svojih del." Letos tudi zgoščenka z izbranimi posnetki lanskega festivala Medtem ko festival po eni strani ostaja trdno zasidran v Radovljici, vseskozi - na različne načine - pridobiva tudi na širini. Po eni strani v obliki sodelovanja z vse številnejšimi evropskimi kulturnimi centri, radijskimi prenosi doma in v evropsko radijsko mrežo ter ne nazadnje, gledano iz časovnega aspekta, z možnostjo ponovne- UBRAN DESKI ZBOR IZ ST. PETERSBURGA Kranj - V četrtek je v okviru akcije oživljanja starih mestnih jeder, Imago Sloveniae - podoba Slovenije, v cerkvi sv. Kancijana in tovarišev v Kranju, nastopil deški zbor zborovske šole Mihaila Iliča Glinke iz St. Petersburga. Štiridesetčlanski zbor, dirigiral ga je Vladimir Begletzov, sicer vodja zbora že od leta 1991 in hkrati dirigent Državne akademske kapele, je predstavil skladbe D. Bortnjanskega, P. Česnokova, Kalinnikova in ruske narodne pesmi. Ubrano petje z močnim čustvenim izrazom je na koncert v cerkev privabilo številne poslušalce, tako da so mnogi ostali brez sedeža. • I.K., foto: Tina Doki BOŠTJAN MAROVT, direktor Kokre in Gorenjskega sejma Poraza si Tuš vendar ne more privoščiti Gorenjskemu sejmu se obeta vroča jesen, saj še vedno ni jasno, kateri trgovec bo večinski lastnik: celjski Tuš ali kranjska Živila. Kranj - Jubilejni, petdeseti mednarodni Gorenjski sejem je široko odprl vrata. Sejmišče je spet polno, odprto je celo uro dlje kot v preteklih letih, torej tja do osmih zvečer, ko se začne zabava. Velikošmarenski sejem v Kranju, na katerem se prodaja "vse živo", je najstarejši na Slovenskem, saj ima petstoletno tradicijo. Mnogi ogled sejma združijo z obiskom romarskim Brezij, kamor se zlasti ob Velikem Šmarnu zgrinjajo verniki iz vse Slovenije. Vendar se po nedavni zamenjavi vodstva Gorenjskega sejma v Kranju mnogi sprašujejo, ali to ne pomeni sejmarskega konca. Prav tako še vedno ni jasno, kdo bo uspel nakupiti več delnic in postati večinski lastnik, celjski trgovec Mirko Tuš, ki je že postavil svojega direktorja, ali kranjska Živila, ki prav tako kupujejo delnice Gorenjskega sejma. Celjski trgovec Mirko Tuš se izogiba novinarjem, nihče ga še ni uspel fotografirati, tudi do pogovora z njim je priti zelo, zelo težko. Uspelo mi je, koje spomladi odpiral trgovski center na Primskovem, že takrat je bilo aktualno vprašanje Gorenjskega sejma, saj je direktor Živil Branko Remic napovedal, da bodo skušali pokupiti večino delnic. Mirko Tuš mi je tedaj na vprašanje, ali res kupuje Gorenjski sejem, smeje odgovoril: saj res, dobro, da ste me spomnili na to! In še dodal, da lokacija za trgovski center ni najboljša. Kmalu se je pokazalo, da prav tako pridno kupuje delnice Gorenjskega sejma. Pred kratkim mu je uspelo zamenjati vodstvo Gorenjskega sejma in po kar triindvajsetih letih se je moral posloviti Franc Ekar in direktorsko mesto je zasedel Boštjan Marovt, ki je hkrati direktor celjskega Metroja in kranjske Kokre. V Majdičevem logu bodo sejmi ostali Boštjan Marovt je na tiskovni konferenci pred odprtjem letošnjega sejma povedal, da s prodajo sejma ni bilo težav, in da bodo na Majdičevem otoku ostali. Pripravljajo nov sejemski program, uvedli bodo nekatere novosti, o katerim pa še ni želel govoriti, da jih konkurenca ne bi prehitela. Navrgel je le, da nameravajo ob sobotah uvesti avtomobilski sejem, saj pričakujejo, da bo zanj na Gorenjskem dosti zanimanja. Na sejmišče pa naj bi prenesli tudi nekaj kranjskih prireditev, ki se sedaj odvijajo v mestnem središču, za kar je zanimanje pokazal tudi kranjski župan Mohor Bogataj. V mestnem središču se namreč stanovalci pritožujejo, da jim kvarijo nočni mir. Delnicam se obeta vroča jesen Delnice Gorenjskega sejma so v zadnjih mesecih poletele v nebo, sedaj so se stabilizirale pri 6 tisoč tolarjev, na začetku je bila vredna 700 tolarjev. Vsekakor se jim obeta vroča jesen, poletnega zatišja bo konec, ko se bosta z dopusta vrnil Mirko Tuš in Branko Remic. Po zadnjih podatkih iz delniške knjige imata tako Živila kot En-grotuš po 22 odstotkov delnic. Vendar poznavalci pravijo, da imata dejansko vsak po približno 40-odstotni delež, 'spravljene' so v drugih podjetjih, saj nihče še ni napovedal prevzema Gorenjskega sejma. Približno 15-odstotni delež ima kranjsko podjetje IC DOM, ki je menda v domeni Živil, in 17-odstotnega podjetje Polcom, ki 'spada' v Tušev krog. Po nekaj odstotkov imata Gorenjska BPH in podjetje Laos, ki si ju glavna tekmeca kot vse kaže prav tako delita. Preostale delnice so v rokah 2.700 malih delničarjev. Boštjan Marovt "Napovedujete zmago?" "Mirko TUŠ si poraza ne more privoščiti, saj je v nakup delnic vložil svoj denar." Po tiskovni konferenci je bil Boštjan Marovt pripravljen odgovoriti še na nekaj vPrašanj, zanimalo nas je tudi poslovanje Kokre. "V Kranju ste že dobro leto, kako se počutite?" "Vedno bolje." "Mislila sem, kako se počutite med Gorenjci?" "Dobro, saj nismo tako narazen, da bi bili drugačni." "Se vozite vsak dan iz Celja v Kranj?" "Trgovci smo tako ali tako vedno na Poti." "Vodite celjski Metro, ki je prevzel kranjsko Kokro?" "Metro je trgovska družba, ki se ukvarja s Prodajo tekstila in oblačil, izhaja iz nek- danje Tkanine Maloprodaja. Že nekaj let se širi, po vsej Sloveniji imamo že 27 prodajaln, na Gorenjskem smo prisotni v Tržiču, na Jesenicah, v Škofji Loki, Radovljici in v Kranju." "Kako uspešno se je Kokra vključila v Metro?" "V kar precejšnjih težavah je bila, nekaj stvari smo prodali, da smo pokrili stare grehe. Njeno dejavnost smo vključili v naše programe, zato je bolj ali manj že priključena in obstaja le še formalno. Nekatere zmogljivosti uporabljajo druga podjetja, saj za nas niso bile rentabilne. Skladišča na Primskovem je kupil Engrotuš in tam uredil prodajni center. Veleprodajo smo preselili v blagovnico in jo zmanjšali, saj gremo v širitev maloprodaje." "Ali ni v maloprodaji veliko konkurence?" "Treba se je specializirati." "Veliko je majhnih trgovcev?" "Sedaj seje že pokazalo, da si bolj konkurenčen in uspešen, če imaš več trgovin. Treba se je specializirati in biti tam najboljši. Naša ciljna skupina je srednji in nižji cenovni razred po kar ugodnih cenah. Lanski rezultati kažejo, da smo kar dobro zadeli." "Kakšen je bil poslovni rezultat?" "Dober, donosnost kapitala je bila 12-odstotna." "Ali je Engrotuš edini lastnik Metroja?" "Engrotuš je 49-odstotni lastnik, deloma je tudi posredni in tako obvladuje 53 odstotkov delnic. Preostale ima 90 malih delničarjev." "Vodite Metro in Kokro, sedaj ste postali še direktor Gorenjskega sejma, Mirko Tuš je do Vas res zahteven?" "Saj to ni samo služba ali obveznost, če tega ni rad delal pač ne bi, to moraš vzeti v zakup, ves dan sem v poslu. Veliko sem tudi v Ljubljani, kamor smo sedaj preselili sedež Kokre, tam se namreč povezujemo z Veletekstilom." "Kupujete Velekstil?" "Tega še ne vemo, morda bo Veletekstil kupil Metro in Kokro." "Kako velik je Veletekstil?" "Na ravni Metroja je. Največji trgovci s tekstilom so bili včasih Veletekstil, Tekstil, Verna, Tkanina in Kokra. Verne ni več, Kokra je pri nas, Tekstil in Veletekstil se razvijata po svoje. Če bi se združili, bi imeli 60 do 70 trgovin." "Kakšen izziv je za Vas vodenje Gorenjskega sejma?" "Kazensko sem prišel sem." "Zakaj?" "Ker nisem pravočasno kupil vseh delnic." "Kakšen izziv je za Vas sejmarstvo?" "Tudi to je neke vrste trgovina. Sicer pa imam tu dobre sodelavce, zato problemov ni." "Nasledili se dolgoletnega direktorja, je to kaj obremenjujoče, Gorenjski sejem je bil tako rekoč njegov?" "Potem bi ga moral kupiti." "Še sodelujete z njim?" "Ne, odločil se je, da gre." "Pred kratkim ste prvič obiskali kranjskega župana Mohorja Bogataja, ki je slovesno odprl sejem, je to napoved dobrega sodelovanja?" "Kratek čas sem še tukaj, dopusti so bili, zato se prej nisva srečala. Župana in občino je skrbelo, če bomo opustili sejme, sedaj bomo s tem sejmom dokazali, da temu ni tako, vsi, ki dvomijo, naj ga pridejo pogledat. Prepričan sem, da bo sejem uspel." "Gospod Tuš mi je spomladi rekel, da lokacija ni zanimiva za trgovino, si je nato premislil?" "Stvari se spreminjajo, morda je imel takrat v mislih kakšno boljšo. Saj so tudi vsi govorili, da bodo na Primskovem gradili, pa seje vse ustavilo." "Pravite, da boste v Majdičev log prenesli tudi zabavne prireditve?" "Morda bomo pripeljali tudi kakšen cirkus, stalno se mora nekaj dogajati. Če se bo večkrat, bodo cene nižje. Tudi občina je zainteresirana, da sem iz mestnega središča prenesemo nekatere prireditve. Odprli bomo tudi kakšno restavracijo, morda tudi trgovino, če bomo prišli do soglasja." "Kaj pa ugibanja, da boste prostore dali v najem za skladišča, Savi jih primanjkuje?" "Že sedaj ima tukaj nekaj skladišč, sicer pa so skladišča zelo potratna za takšno lokacijo." "Skladišč torej nekaj bo, vendar ne v celoti?" "V poslu je vedno tako, da nekaj načrtuješ, pride priložnost in jo zagrabiš." "Sejmi in prireditve bodo ostale?" "Sicer si ne bi več upal priti na Gorenjsko. Stvari, ki so donosne bodo ostale, tudi sejmi, nekatere bomo prestavili na dve leti, nekatere dodali, denimo avtomobilskega. Prav sedaj pripravljamo program za prihodnje leto, vsega ne morem povedati, da nam konkurenca kakšnega ne vzame." "Velikošmarenski sejem bo ostal?" "Ta prinese največ." "Ljudje radi hodijo na Brezje in se nazaj grede ustavijo v Kranju?" "Mi bi takšno tradicijo uvedli dvakrat, trikrat na leto, če bi se dalo." "Kaj svetujete malim delničarjem, ki sprašujejo, naj prodajo delnice Gorenjskega sejma ali naj čakajo na še višjo ceno." "Dvajset jih imam, tudi sam potrebujem nasvet." "Vi jih morate imeti in verjeti vanje?" "Težko je to povedati, da boste napisali, direktor svetuje... Saj so me že spraševali, ko so bile delnice vredno 2.500 tolarjev in sem rekel, v kratkem bo skupščina, prodajte jih. Sedaj pa, če se dogovorimo, bodo lahko jutri vredne le 100 tolarjev. Odločiti se mora vsak sam." "Se z direktorjem Živil Brankom Remi-cem kaj pogovarjate?" "Klepetamo." "Je dogovor možen?" "Dogovor je vedno možen, samo za kakšno ceno." "Na tiskovni konferenci ste dejali, da so Živila odšla iz Kranja?" "Živila niso več kranjska, temveč podjetje iz Naklega. Trgovine odpirajo drugod, v Kranju jih zapirajo. Mislim, da so Kranj zanemarili. Ljudje mi pravijo, da hodijo nakupovati v Interspar v Ljubljano. Mi smo v Kranj prišli, da bi nekaj naredili. Zato je kupovanje delnic Gorenjskega sejma malo zapoznela reakcija, milo povedano, stran metanje denarja." "Napovedujete torej zmago?" "Mirko Tuš si poraza ne more privoščiti, saj je v nakup delnic vložil svoj denar." • Marija Volčjak, foto: Tina Doki Blagovna menjava s tujino Gorenjski presežek šele na tretjem mestu Kranj - Gorenjska je bila po presežku izvoza nad uvozom včasih trdno na prvem mestu, sedaj je padla na tretje, vse bolj za petami so jih še tri regije. Gorenjsko gospodarstvo je v letošnjih prvih štirih mesecih izvozilo za 332 milijonov dolarjev, kar je bilo za 4 odstotke več kot lani v tem času. Uvoz je znašal 275 milijonov dolarjev in je bil za 2,2 odstotka večji. Presežek v blagovni menjavi s tujino je tako znašal 57 milijonov dolarjev. V vsej Slovenije je v tem času primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino znašal 527 milijonov dolarjev. K temu je seveda najbolj izdatno prispevala Ljubljana, kjer je primanjkljaj znašal 829 milijonov dolarjev. Med devetimi slovenskimi regijami, ki so imele v letošnjih prvih štirih mesecih presežek v blagovni menjavi s tujino, je Gorenjska na tretjem mestu. Na prvem je Dolenjska, ki je ustvarila 91 milijonov dolarjev presežka in na drugem mestu Koroška, ki je ustvarila 68 milijonov dolarjev presežka. Gorenjski so vse bližje še tri regije, saj so v Celju ustvarili 49 milijonov dolarjev presežka in v Mariboru ter v Velenju po 46 milijonov dolarjev presežka. Nekaj manjši je bil v Postojni, kjer je znašal 31 milijonov dolarjev, v Novi Gorici 26 milijonov dolarjev in v Trbovljah 12 milijonov dolarjev. Primanjkljaj so imele poleg Ljubljane še tri regije; v Kopru je znašal 93 milijonov dolarjev, v Krškem 17 milijonov dolarjev in v Murski Soboti 13 milijonov dolarjev. Skupno podjetje Peka in Planike na Češkem Kranj - Slovenski čevljarji se naposled povezujejo, ne samo na domačem, temveč tudi na tujem trgu. Tako tržiški Peko in kranjska Planika nameravata na Češkem ustanoviti skupno podjetje, kar bo prvo kapitalsko povezovanje slovenskih čevljarjev na tujih trgih. Ir/iski Peko in kranjska Planika že sodelujeta pri prodaji obutve na Češkem, kjer je Peko pred dvema mesecema kupil trgovsko podjetje, ki se sedaj imenuje Peko Praga. Najel je štiri trgovine v treh večjih mestih, s kranjsko Planiko pa se dogovarja o skupnem vlaganju. Planika namreč že sedaj prodaja svojo obutev v Pekovih trgovinah na Češkem. V skupnem podjetju naj bi bila vsak polovični lastnik trgovske verige, medtem ko proizvodnje tja ne nameravajo seliti, zanjo so bolj privlačne države nekdanje Jugoslavije. Trije veliki gorenjski izdelovalci čevljev se naposled le dogovarjajo in sodelujejo, kar bo morda dobra osnova za kasnejše tesnejše povezave. Med njimi velja dogovor, da kdor kjerkoli odpre večje prodajno mesto, povabi še druga dva, kar je doslej veljalo v Sloveniji in v državah bivše Jugoslavije. Poslej to velja tudi za tujino in tako ima Češkem glavno besedo Peko, na Poljskem Planika in na Madžarskem Alpina. Tudi Krkine delnice so se pocenile V Krki dividenda 550 tolarjev na delnico Kranj - Krka je lani ustvarila 4,5 milijarde tolarjev dobička, del so ga namenili za dividende, dodali so nerazporejeni dobiček iz leta 1996, tako da dividenda znaša 550 tolarjev bruto na delnico, kar je 22 odstotkov več kot lani. Izplačali jih bodo v mesecu dni oziroma do 27. avgusta. Lansko leto je bilo za Krko vrednost Krkine delnice zrna- razmeroma naporno, vendar tudi uspešno. Prodali so za 50,9 milijarde tolarjev, od tega za 37,8 milijarde na tujih trgih. V primerjavi z letom poprej je prodaja porasla za tri odstotke, najbolj na zahodno evropskih tržiščih s prodajo generičnih izdelkov, uspešno so utrjevali svoj položaj tudi na tradicionalnih trgih srednje in vzhodne Evrope. Lani je dobiček znašal 4,5 milijarde tolarjev, dobrih osem odstotkov več kot leto poprej, kar Krko uvršča na vrh lestvice med domačimi industrijskimi podjetji. Krka je največja delniška družba na Ljubljanski borzi, njena tržna vrednost je konec letošnjega junija znašala 83,9 milijarde tolarjev. Število njenih delničarjev se počasi še zmanjšuje, lani se je njihovo število zmanjšalo za 6.311, v letošnjem prvem polletju za 1.720 in tako je imela Krka konec letošnjega junija 56.725 delničarjev. Ob koncu leta 1994, ko je bila Krka registrirana kot delniška družba, je imela 92 tisoč delničarjev. Krkine delnice kupujejo predvsem domača podjetja, banke, obe državni investicijski družbi in pooblaščene investicijske družbe. Delež tujcev ostaja nespremenjen že nekaj časa in znaša 8,2 odstotka. V letošnjem prvem polletju se je SBI na borzi znižal za 10,1 odstotka, medtem ko seje njšala za 8,1 odstotka. Julija se je tečaj nekoliko dvignil, do konca leta pričakujejo še nekoliko višjega. Na borznem trgu v lanskem prvem polletju promet znašal 71 milijard tolarjev, v letošnjem prvem polletju le slabih 45 milijard tolarjev. Likvidnost delnice ni zadovoljiva, a precej boljša od povprečne na borzi. Lani je bilo največ prometa prav s Krkino delnico, v letošnjem prvem polletju je bila tretja najbolj trgovana. Posli z njo predstavljajo desetino vseh poslov z delnicami na borznem trgu. Krka je že lani uspela odpraviti posledice ruske krize, usmerjena je v prodajo v različne dele sveta. Ob ohranjanju in utrjevanju položaja med vodilnimi farmacevtskimi podjetji na trgih srednje in vzhodne Evrope seje pred tremi leti usmerila tudi na zahodnoevropska tržišča in sicer v Nemčijo, Veliko Britanijo, Nizozemsko in Dansko, kjer je lani dosegla največjo rast prodaje. Prodaja na teh trgih se povečuje tudi letos. Konec avgusta bodo začeli prodajali enalapril v Združene države Amerike. Za padanje vrednosti delnic potemtakem ni krivo poslovanje družbe, temveč razmere na trgu vrednostnih papirjev. Majhno tuje in domače povpraševanje zmanjšujeta borzni promet in tečaje. Gostinsko turistični zbor bo v Kranjski Gori Kranj - Letošnji gostinsko turistični zbor bo že 47. po vrsti, potekal bo 17. in 18. oktobra v Kranjski Gori. Tekmovalci se na nastope že pripravljajo in pridno vadijo. Tekmovali bodo v kuhanju in postrežbi menija, pomerili se bodo receptorji, sobarice, dijaki kuharstva, strežbe in slaščičarstva, soočile se bodo gospodinje s turističnih kmetij. Tako se bo izkazalo, kdo zna najbolje razkosati telečjo kračo, narediti najboljšo kunčjo obaro v kotličku, najbolj vešče pripravljati jedi pred gosti, najboljše zmešati pijačo, kdo se najbolj spozna na slovenska vina, najbolj spretno toči pivo, zvrstila se bodo tudi športna spretnostna tekmovanja. Pripravili bodo razstavo kulinaričnih, slaščičarskih in dietnih izdelkov, razstavo omizij, gostinske opreme, inventarja, turističnih spominkov itd. Zvečer bodo v Casinu pripravili zabavo, saj je cehovska prireditev tudi družabno srečanje. Popusti s kartico Amis Kranj - Amis-net iz Maribora, eden največjih slovenskih ponudnikov interneta in njegovih storitev, je uvedel kartico popustov amis.card. Kartica amis-card je naprodaj po 950 tolarjev, imetnikom omogoča cenejše nakupovanje računalniške opreme in storitev v vseh trgovinah Amisovih poslovnih partnerjev. Takšnih podjetij je že dvajset, dogovarjajo se še z nekaterimi. Popuste kupci uveljavijo s predložitvijo Amisove kartice, glede na vrsto nakupa so popusti 3- do največ 50-odstotni. Kartico dobite za eno leto, ker je imenska, jo lahko uporablja le lastnik. Po enem letu se veljavnost podaljša, partnerska podjetja pa lahko odpovedo sodelovanje. Vogel pozimi brez nihalke S teptalnim strojem na Vogel? Kranj - Nova nihalka na Vogel bo v najboljšem primeru vozila šele marca prihodnje leto, zato je prihodnja smučarska sezona vprašljiva. Gostje bodo morali smučati drugod, omenjajo možnost, da bi jih s posebnim teptalnim strojem vozili na Vogel. Prvi del opreme so v Bohinj pripeljali lani, zanjo so plačali 4,5 milijona mark. Drugi del opreme, ki je vredna šest milijonov mark, lahko francosko podjetje Pomo naredi v najboljšem primeru šele februarja prihodnje leto. Zato je seveda prihodnja smučarska sezona na Voglu vprašljiva, vse kaže, da bodo hotelirji goste vozili na Soriško planino, Bled in v Kranjsko Goro. O tem bodo seveda morali obvestiti agencije, ki so že zakupile zmogljivosti, vprašanje je, ali se bodo izognili kazni. POSLI IN FINANCE [ ___ __• ureja: Marija Votčjak _ _______ | Novo pivo v Pivovarni Union Prvo slovensko pivo v plastenki Ljubljana, 14. avgusta - V Pivovarni Union so predstavili svoje novo pivo Union Lager, ki je polnjeno v 0,5 1 "long neck" plastenki in steklenici, kar predstavlja dvojno novost v Sloveniji -oblika pollitrske steklenice z dolgim vratom, predvsem pa pivo v plastenki. Union Lager je posebna vrsta piva, ki vsebuje le 4,5 odstotka alkohola in je nižje energetske vrednosti. Polnjeno je v novi obliki steklenice z dolgim vratom. Pomembnejša novost pa je vsekakor pivo v plastenki. Tovrstna embalaža je namenjena predvsem za uporabo v okoljih, kjer obstaja nevarnost razbitih steklenic oz. njihovih črepinj; to so na primer kopališča, športne prireditve, koncerti na prostem,... O pivu v plastenki so v Pivovarni Union razmišljali že ob prvi uvedbi plastenk naprej, v intenzivnih raziskavah po svetu pa sta nastali dve smeri. V prvi, cenovno dražji in problematični za re-ciklažo so plastenko ojačali z različnimi nepropustnimi sloji, v drugi, ki jo je prevzela tudi Pivovarna Union in je cenejša ter popolnoma reciklažna, pa so obdelali plastenko s posebnim postopkom plazme. Določeno količino plastenk so v pivovarni uvozili iz Francije, razmišljajo pa že o kasnejši proizvodnji plastenk, čeprav stroški izdelave še ne zagotavljajo konkurenčnosti s steklenicami. Večina pivovarn s polnjenjem piva v plastenkah šele začenja, vsekakor pa je tovrstna politev piva perspektivna. Pivo v plastenkah se je najbolj uveljavilo v ZDA, v Evropi pa predvsem v Skandinaviji (na Danskem npr. so pločevinke že prepovedane) in Nemčiji. Pivo Union Lager je v teh vročih avgustovskih dneh napolnilo prodajne police trgovin in gostinske lokale. • Nuša Ekar Prevzem je bolj ali manj že dogovorjen Union bo prevzel Dano Prevzem bodo izpeljali z zamenjavo delnic, malim delničarjem bodo ponudili gotovino. Kranj - Pivovarna Union bo septembra prevzela Dano iz Mirne, kar je bolj ali manj z njeno upravo že dogovorjeno. V teku so ocenitve obeh podjetij, saj bo menjalno razmerje določeno na podlagi ocenjene vrednosti. Prevzem bodo izpeljali z zamenjavo delnic, malim delničarjem, ki imajo v Dani 47-odstotni delež, pa bodo ponudili gotovino. Po prevzemu nameravajo Dano pripojiti Unionu, vendar bodo obdržali večino njenih blagovnih znamk. Dana je po oceni Unio-nove uprave dobro podjetje, potrebuje le večji obseg proizvodnje. Po prevzemu bodo tja preselili del Unionovih proizvodnih programov, Dana pa bo razvila nove programe. V Dani je sedaj 175 zaposlenih, vsi bodo obdržali delo. Po velikosti prometa predstavlja Dana približno desetino Uniona. INTEGRAL JESENICE, d.d., Titova 67, JESENICE OBJAVLJA RAZPIS ZA ODDAJO GOSTINSKEGA LOKALA V NAJEM 1. PREDMET ODDAJE V NAJEM Predmet oddaje v najem je gostinski lokal na Titovi 67 na Jesenicah s sledečimi prostori: -lokal 51,30 m2 - skladišče 8,45 m2 - garderoba 5,25 m2 - sanitarije 8,08 m2 Objekt je trenutno v gradnji in se oddaja v dolgoročni najem, gradbeno in obrtniško dokončan, notranjo opremo lokala in drobni inventar zagotovi najemnik. 2. POGOJI ODDAJE V NAJEM Pri razpisu lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe, ki morajo predložiti overjeni izpisek iz registra za pravne osebe oz. potrdilo o državljanstvu za fizične osebe. Začetek obratovanja december 2000. Varščina v višini 200.000,00 SIT se plača na žiro račun 51530-601-12760 pred oddajo ponudbe. Ponudbe bo ocenila komisija. Prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno. Rok za zbiranje ponudbe je 10 dni po objavi. Pismene ponudbe morajo ponudniki poslati v zapečateni ovojnici na naslov Integral Jesenice, d.d., Titova 67, 4270 Jesenice, z oznako "Ne odpiraj - ponudba za najem lokala". Ponudniki bodo o izbiri obveščeni 10 dni po roku za oddajo ponudb. Vse informacije o predmetu razpisa dobite po tel. št. 5862-600. Ogled prostorov je možen po predhodni najavi. MEŠETAR Cene sadja in vrtnin Na tržnicah je ta čas dobra ponudba sadja in zelenjave, zelo raznolike pa so tudi cene. Za kilogram krompirja je treba odšteti od 50 do 100 tolarjev, za korenje okrog 200 tolarjev, za čebulo od 100 do 250 tolarjev in za česen od 400 do 600 tolarjev. Solata je po ceni od 150 do 300 tolarjev, kumare od 80 do 150 tolarjev, paradižnik od 150 do 250 tolarjev, približno enaka pa je tudi cena paprike. Zelje (v glavah) je od 80 do 150 tolarjev, stročji fižol od 300 do 500 tolarjev, cvetača od 200 do 300 tolarjev in radič od 300 do 500 tolarjev. Jabolka ponujajo po cenah od 100 do 200 tolarjev za kilogram, breskve od 150 do 250 tolarjev, nektarine od 200 do 300 tolarjev in lubenice po cenah od 60 do 100 tolarjev. Orehova jedrca stanejo od 900 do 1.200 tolarjev, jajca (kos) pa od 15 do 30 tolarjev. Cene storitev v strojnem krožku V strojnem krožku Medvode, ki deluje na območju občin Medvode, Vodice in Ljubljana, zaračunavajo žetev po ceni 12.000 tolarjev na uro, baliranje silaže v okrogle bale po 2.200 tolarjev na balo in baliranje sena po 900 do 1.100 tolarjev na balo, baliranje v velike kvadratne bale pa po 550 do 600 tolarjev za kubični meter. Štrukljevi Štruklji za vsak okus Pri založbi Kmečki glas bo v kratkem izšla knjiga Štruklji za vsak okus. Včasih so štruklje pripravljali predvsem ob praznikih ali večjih kmetijskih opravilih, zadnje čase pa so se uveljavili v gastronomiji kot značilna slovenska domača jed. V vsaki pokrajini jih pripravljajo malo po svoje, zato so tudi recepti zelo pestri. Priznani kuharski mojster Janez Štrukelj je uspel zbrati ali na novo zapisati več kot 130 receptov, ki jih je razvrstil glede na vrsto testa: vlečno, kvašeno, ajdovo, rezančno, krompirjevo... Za knjigo velja do 15. avgusta posebna promocijska cena 4.500 tolarjev (brez poštnine), potem pa bo nekoliko dražja - 5.240 tolarjev. Prodaja lesa na dražbi Vlada je na nedavni seji nekoliko spremenila in dopolnila uredbo o koncesiji za izkoriščanje gozdov v državni lasti. Kot je razvidno iz uredbe, je osnova za izvajanje koncesije letni program, s katerim koncendent določi obseg in dinamiko izkoriščanja gozdov. Koncendent lahko ta program med letom kadarkoli spremeni, če nastopi višja sila (posledice naravnih ujm ter bolezni in škodljivcev) ali če se tržne cene gozdnih lesnih sortimentov občutno spremenijo. Za zagotovitev prodaje lesa po tržni vrednosti mora koncesionar vse sortimente ponuditi na javni dražbi, na kateri je najpomembnejša cena, le ob enaki ceni vseh odku-povalcev pa tudi drugi pogoji. Po spremenjeni uredbi naj bi les iz državnih gozdov tako prodajali že od letošnjega 1. septembra dalje, koncesionar pa ga bo lahko prodajal nekaterim kupcem tudi neposredno, brez dražbe, če bo pridobil pisno soglasje koncen-denta in mu omogočil vpogled v prodajne pogodbe. OSNOVNA ŠOLA STANETA ŽAGARJA LIPNICA razpisuje prosto delovno mesto ŠOLSKEGA SVETOVALNEGA DELAVCA s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Kandidati naj v skladu z zakonom oddajo prošnje z dokazili na naslov Osnovna šola Staneta Žagarja Upnica, Upnica 12, 4245 Kropa v 15 dneh po objavi. Izbrani kandidat bo začel z delom 14. 9. 2000. m 1 AL. 1 AlPtTOUH fflnL- SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Alpetour Remont d.d. Kranj RENOME Center rabljenih vozil Ljubljanska 22, 4000 KRANJ Telefon: 04/20-15-240, 04/20-15-238 Fax: 04/20-15-237 http://www.alpetour-remont.si OBLJUBA KUNUt ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS PRED NAKUPOM ♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNIČNA KONTROLA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOČ NA CESTI, VLEKA, POPRAVILO ♦ 3-MESEČNA TEHNIČNA GARANCIJA ZNAMKA - TIP LETNIK - BARVA Cena v SIT INF. CENA V DEM Hvundai S Coupe 1992 rumena 660.000 6 285 Ford Escort 1,8 kar. 1992 rdeča 690.000 6.570 Opel Vectra 1,6 I 1992 bela 790.000 7.520 Alfa Romeo 155 2,0 1994 rdeča 790.000 7.520 Kia Pride 1998 modra 820.000 7.800 Renault Clio RL 1,2 1997 met. siva 920.000 8.760 VW Golf GTI 2,0 1993 met. modra 1.160.000 11.050 VW Golf 1,4 CL 1995 bela 1.350.000 12.860 Ren-Kangoo 1,4 RN 1998 rumena 1.450.000 13.810 Ford Mondeo 1,6 kar. 1996 modrozelena 1.630.000 15.520 Volvo 960 GLE 1993 met. zelena 1.650.000 15.700 Suzuki Baleno 1998 srebrna 1.670.000 15.900 Renault Clio 1,6 RXE 1999 srebrna 1.990.000 18.950 Volvo 850 2,0 1996 srebrna 2.390.000 22.760 Volvo S 40 1,8 1998 črna 3.250.000 30.950 MOŽNOST MENJAVE ALI ODKUPA VAŠEGA RABLJENEGA VOZILA KATEREKOLI ZNAMKE IN LETNIKA ♦ UGODNI KREDITNI POGOJI OD 13 DO 60 MESECEV ♦ V ZALOGI VEČJE ŠTEVILO VOZIL MLAJŠIH LETNIKOV PO IZREDNO UGODNIH CENAH ♦ OBIŠČITE NAS V NAŠEM CENTRU RABLJENIH VOZIL NA LABORAH V KRANJU, OD PONEDELJKA DO PETKA OD 8. DO 19. URE, SOBOTA OD 8. DO 12. URE (F^PP CESTNO PODJETJE KRANJ družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d. gg KRANJ, JEZERSKA C 20 . TEL.. (864) MO-800 •TCLEFAX: (064) 243-330 objavlja prosto delovno mesto: VODJA LABORATORIJA Pogoji: inženir kemijske tehnologije ali inženir gradbeništva -VI. stopnja, tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih, strokovni izpit gradbene stroke. Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 14 dneh na naslov: Cestno podjetje Kranj, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d., Jezerska cesta 20, Kranj. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. POLVCOM SKOFJA LOKA, d.o.o. PREDELAVA PLASTIČNIH MAS IN ORODJARSTVO Predmost 51 4223 Poljane nad Škofjo Loko e-mail: info@polycom.si Zaradi povečanega obsega dela iščemo nove sodelavce za delo v proizvodnji, in sicer: Pogoji: - vsaj V. stopnja izobrazbe tehnične smeri - organizacijske sposobnosti, odgovornost, doslednost - interes za dodatno strokovno usposabljanje Ponujamo: - opravljanje pripravništva - redno delovno razmerje (delo na tri izmene) - dinamično delo s svojo skupino v urejenem okolju - dodatna redna izobraževanja na strokovnem področju Pisne ponudbe sprejemamo na naslov: info@polycom.si oziroma na: POLYCOM, d.o.o., 4223 Poljane nad Škofjo Loko, Predmost 51. Barbara Gunčar prevzema posle Kranj - Z ministrstva za malo gospodarstvo in turizem so sporočili, da bo Barbara Gunčar v sredo, 16. avgusta, začela z delom na novem delovnem mestu. Upravni odbor Slovenske nacionalne turistične organizacije (SNTO) je Barbaro Gunčar 5. julija izvolil za generalno direktorico SNTO, vlada je s tem soglašala 13. julija, njen mandat traja štiri leta. Barbara Gunčar je Gorenjka, ki je bila doslej na 'začasnem delu' v Prekmurju, kjer je bila direktorica Radencev. VROČ POLETNI TEDEN Slovenski trg kapitala je v zadnjem tednu zajel val optimizma, ki seje odrazil v rasti tečajev delnic. Nakupna vnema zaenkrat kaže, da se rast utegne nadaljevati, saj se je na povpraševalni strani pojavilo precej investitorjev, prave ponudbe delnic pa pri cenah že mesec nazaj ni bilo. Investitorji so prisiljeni za svoje nakupne želje seči globlje v svoje žepe. Seveda se bodo na trgu našli tudi špekulanti, ki bodo v naslednjih dneh že vnovčevali dobičke, vendar pa prodaje po vsej verjetnosti ne bodo omejile nadaljnje rasti. Raznolikost pov-praševalcev se kaže tudi na Slovenskem borznem indeksu. Po dolgem času se je SBI 20 dvignil nad 1.700 indeksnih točk, kar je v enem tednu pomenilo več kot triodstotno rast. Na svojih vrednostih so največ zopet pridobile delnice farmacevtskih delnic. Enotni tečaj Lekove delnice se je dvignil na 33.530 tolarjev, kar je delničarjem povečalo premoženje za skoraj 5 odstotkov. Za enak odstotek se je tudi delnica Krke zavihtela več kot 27.000 tolarjev, kar se je nedolgo nazaj zdela nepremagljiva meja v kratkem obdobju. Lep skok je zabeležila tudi delnica Petrola. Kljub temu da se je bencin pocenil, podjetje pri prodaji goriva dosega polno maržo, kar ugodno vpliva na rezultat podjetja. Posledično se zvišuje tudi cena delnice, za katero so investitorji pripravljeni plačati že 21.000 tolarjev. Pričakovanje boljših rezultatov je povzročilo rast tudi delnice Istraben-za. Na pozitivno gibanje delnice, razen doseganje marže pri prodaji bencina, vpliva tudi dobiček pri prodaji Si.mobila, saj bo le-ta znaša/ okoli 1000 tolarjev na delnico. Njena cena se je zato ob pozitivnem trendu povišala na 2.850 tolarjev. Intereuropa, ki je tudi delničar Si.mobila, se tudi sooča z lepo rastjo delnice, saj se je ta v enem tednu dvignila za štiri odstotke na vrednost 2.500 tolarjev, kjer je mogoče kupiti nekaj večjo količino delnic. Izmed pomembnejših delnic prostega trga je bila zopet v središču pozornosti delnica Gorenja. V zadnjem času precej oblegana delnica je pretekli teden močno porasla, posli z delnico pa so se ob koncu tedna sklepali krepko nad 2.200 tolarjev oziroma za nekaj manj kot 7 odstotkov višje kot prejšnji petek. Enako kot uradna kotacija se je v pozitivno smer obrnil tudi trg pooblaščenih investicijskih družb. Indeks PIX, ki meri splošno gibanje pooblaščenih investicijskih družb, se je v preteklem tednu povzpel za tri odstotke in pol, njegova vrednost pa je presegla 1.300 indeksnih točk. Izmed polnih PIDov sta se najbolj okrepila dosedaj najredkeje omenjana Zvon I in Zlata moneta I. Vrednost slednjega se je po razprodaji na prvi dan po preseku za dividende začela dvigati, tako da so bili v petek investitorji pripravljeni plačati za eno delnico že 62 tolarjev, posli z Zvonom I pa so se odvijali pri vrednostih okoli 61,8 tolarja. Med polpolni-mi PIDi so bile v prejšnjem tednu oči uprte v delnice Infond Zlata, katerega vrednost se je povzpela kar za 7,6 odstotka na 48 tolarjev. Špekulacije okoli prodaje Si.mobila so povišale tudi ceno delnice PIDa Kmečkega sklada, ki se je sicer po zadnjih novicah odpovedal prodaji operaterja mobilne telefonije, kljub temu je enotni tečaj delnice pridobil krepkih pet odstotkov in znaša 48 tolarjev. Vedrina, ki jo je trenutno mogoče čutiti na trgu, se lahko spreobrne v bolj stabilno in dolgoročno rast vrednostnih papirjev. Količina denarja, ki se pretaka preko trga, je zaenkrat še vedno majhna, kljub temu je opaziti, da se del denarja, ki so ga investitorji dobili od zapadlih obveznic in dividend, vrača na trg kapitala, kar utegne pospešiti nakupe delnic in povzročiti nadaljnjo rast tečajev. Matjaž Bernik Ilirika horznoposredniška hiša, d.d. Kdo se je prepoznal v krogcu Kaj imajo skupnega Ana, Andreja, Barbara, Martina, Hejc, Saša in Zala Skoraj vsakič, ko objavimo priložnostne fotografije z gorenjskih dogodkov in na vsaki sliki naše sodelavke in sodelavci nekoga obkrožijo, na našo telefonsko številko 04/ 201-42-00 pokliče precej bralk in bralcev, ki spoznajo obkroženega in zato pričakujejo nagrado. Vendar: pogoji nagradne igre so natančno napisani, zato sploh A7/ DOVOU poznati obkroženo osebo, pač pa je treba to tudi biti. ®Body:Prejšnji petek smo objavili kar štiri priložnostne fotografije, ki smo jih posneli na različnih gorenjskih prireditvah letošnjega poletja. Za spremembo smo tokrat na vsaki sliki obkrožili kar po dva od gledalcev, obiskovalcev, udeležencev prireditve. Na dveh fotografijah, posnetih na KRANJSKI NOČI 2000, so se v krogcih prepoznale Kranjčanki SAŠA TRČEK s Kidričeve 11 in ANDREJA TEPINA s Planine 16 ter ZALA BANOV iz Trnovelj 30, ki smo jim že poslali Pismo z nagrado'. Vse tri so vzdušje, organizacijo in žur na KRANJSKI NOČI 2000 zelo pohvalile (Saša in Zala sta bili na koncertu skupine Calijornia, Andreja pa na predstavi za najmlajše) ter dodale, da bi v Kranj lahko večkrat organizirali podobne prireditve. Na fotografiji z oratorija na Brezjah sta se prepoznala MARTINA NARTNIK s Svete Barbare 17 in NEJC ŠKODA iz Škofje Loke, Pod Plevno 66. Ker je Nejc na počitnicah ob morju, je poklicala njegova mamica ter v Nejčevem imenu povedala podobno kot Martina: na oratoriju je bilo zelo v redu, zlasti delo v skupnih delavnicah, v katerih so vsi otroci nadvse uživali ter se ogromno naučili. Na fotografiji s tradicionalnega srečanja aktivistov kamniškega Rdečega križa ob krajevnem prazniku v Tunjicah staje v krogcu prepoznali ANA KANCILIJA s Tunjiške Mlake 19/b'in BARBARA REMS iz Tunjic 22/c. Obema je bilo praznovanje v Tunjicah zelo všeč - mi pa upamo, da jima bosta všeč nagradi za njun trud v nagradni igri. Za sodelovanje v nagradni igri so si vsi, ki so nas do vključno torka poklicali, prislužili vsak svoj GLASOV IZLET PO IZBIRI z enim od gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, poslovnih partnerjev Gorenjskega glasa, kije na teh izletih glavni medijski pokrovitelj. Kdaj bodo vsak svojo nagrado izkoristili, se bodo pa kar sami odločili - Martina in Nejc pa bržčas s sodelovanjem staršev. Časa imajo prav vsi zelo zelo veliko, vse do vključno 3/. januarja 2003. leta. Iskrene čestitke za nagrado in hvala za sodelovanje. Prenos plačilnega prometa v banke Cene storitev bodo tržne Kranj - Cene opravljanja storitev plačilnega prometa se bodo oblikovale tržno, saj banke niso želele podpisali dogovora o najnižjih cenah, Banka Slovenije pa nanje ne bo imela vpliva. Banka Slovenije in finančno ministrstvo sta za začetek prenosa plačilnega prometa v banke določila 11. september, ni pa še določeno, kdaj bo končan. V podjetjih se zato vse bolj sprašujejo, za koliko se bo plačilni promet s tem podražil. Pri reformi plačilnega prometa sicer obljubljajo, da ne bo dražji, kot je sedaj v agenciji za plačilni promet, vendar je vprašanje, ali bo temu res tako. Banka Slovenije na cene plačilnega prometa ne more vplivati, banke pa niso želele podpisati dogovora o najnižjih cenah. Tako se bodo cene storitev plačilnega prometa oblikovale na trgu, nanje bo vplivala konkurenca. Če bo banke pri cenah pretiravala, bo pač izgubila posel. Vsaka računalniška transakcija, ne glede na velikost zneska, seveda enako stane, kako bodo banke ravnale, je še težko reči, saj svoje cenike skrivajo pred konkurenco. V glavnem obljubljajo, da bodo cene nižje, kot so agenciji za plačilni promet, kar pa v podjetjih večinoma ne verjamejo. Francoski Rexel prevzema Elektronabavo Kranj - Francoski Rexel je pred kratkim objavil ponudbo za odkup delnic ljubljanske Elektronabave in s tem najavil vstop na slovensko tržišče. Pri Elektronabavi si obetajo cenejše nabave blaga v tujini. Delnice Elektronabave so nominalno vredne 10 tisoč tolarjev, Rexel zanje ponuja 28 tisoč tolarjev gotovine. Javna ponudba velja od 10. avgusta do 15. septembra, prevzem bo uspel, če bo francoska multinacionalka uspela kupiti več kot polovico od 34.191 delnic. Rexel bo s tem vstopil na slovensko tržišče, pri Elektronabavi si obetajo cenejše nakupe blaga v tujini, saj Rexel zaradi svoje velikosti dosega boljše pogoje. Obetajo si tudi večji prodajni program, razširjeno poslovanje pa bo predvidoma omogočilo dodatno zaposlovanje. Sveže informacije o davkih Kranj - Na spletnih straneh lahko dobite brezplačne davčno-fi-nančne informacije, sodelujete v nagradnih žrebanjih, nudijo tudi popuste pri seminarjih in pri nakupu strokovne literature. Za pridobitev in utrditev davčnega znanja lahko obiščete spletno stran www.davkoplacevalci.com, kjer so na voljo brezplačne informacije, ki jih pripravlja prvi slovenski klub davkoplačevalcev. V elektronski obliki ponuja mesečnik Davkoplačevalec nasvete, priporoča strokovno literaturo, 'cvetke' davčnih organov, koristne internetne povezave. Brezplačno članstvo v klubu prinaša več ugodnosti, saj lahko sodeluje v nagradnih igrah, 5- do 10-odstotnega popusta boste deležni pri seminarjih in storitvah, do 15-odstotnega pri nakupu strokovne literature. Predvsem pa boste tekoče seznanjeni z novostmi na davčnem področju in dobili boste lahko marsikateri koristni nasvet. OBČINA MEDVODE Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. 17/97) in 41. člena Statuta občine Medvode (Ur. 47/95) objavlja župan občine Medvode RS, št. 62/94 in RS, št. 34/95 in POGOJE za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest v času volilne kampanje za redne volitve v Državni zbor 15. 10. 2000 i. Občina Medvode brezplačno zagotavlja vsem organizatorjem volilne kampanje enak delež prostora na plakatnem panoju pred občinsko stavbo in ob križišču regionalne in lokalne ceste v Valburgi. Zaradi zagotovitve enakopravnosti in reda pri lepljenju in nameščanju plakatov naj organizatorji volilne kampanje sporočijo svoje potrebe po plakatiranju občinski upravi do 8. 9. 2000. Organizatorjem volilne kampanje so za lepljenje in nameščanje plakatov z volilno propagandnimi sporočili proti plačilu na voljo dodatna plakatna mesta, ki jih je občina Medvode določila za plakatiranje in jih na podlagi pogodb o ureditvi plakatiranja oddala naslednjim urejevalcem plakatiranja: - Proreklam Europlakat, d.o.o., Parmova ulica 53, 1000 Ljubljana, tel.: 4363-557 - Metropolis Media, d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 25, 1000 Ljubljana, tel.: 5191-162 - Amicus, Ljubljanska cesta 63, 1230 Domžale, tel.: 7225-430. Številka: 350-342/00 Datum: 9. 8. 2000 Župan Stanislav Žagar KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 14. 8. 2000 nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 dem 1 ats | 100 iti A BANKA (TrM, Kranj, Jesenice) 106,33 106,62 15,11 15,20 10,74 10,80 GORENJSKA BANKA (vse enote NISO POSREDOVALI PODATKOV HRANILNICA LON, d.d. Kranj 106,40 106,80 15,10 15,18 10,70 10,78 HIDA - tržnica Ljubljana 106,50 106,70 15,12 15,15 10,73 10,77 HRAM ROŽCE Mengeš NJSO POSREDOVALI PODATKOV ILIRIKA Jesenice NISO POSREDOVALI PODATKOV ILIRIKA Kranj 202 17 22 ILIRIKA Medvode 106,35 106,90 15,08 15,19 10,69 10,82 INVEST Škofja Loka NISO POSREDOVALI PODATKOV KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka 106,20 106,83 15,09 15,18 10,73 10,79 LEMA Kranj NISO POSREDOVALI PODATKOV VOLKSBANK-LJUD. BANKA dd.Ljubljana 106,28 106,83 15,08 15,21 10,71 10,81 L0KAC0MMERCE, Škofja Loka NISO POSREDOVALI PODATKOV NOVA LB Kamnik. Kran,, Šk Loka, Medvode NISO PO SREDOVALI PODATKOV ROBSON Mengeš NISO POSREDOVALI PODATKOV PBS D.D. (na vseh poštah) 105,25 106,85 14,18 15,18 10,05 10,79 PRIMUS Medvode NISO POSREDOVALI PODATKOV PUBLIKUM Ljubljana NISO POSREDOVALI PODATKOV PUBLIKUM Kamnik NISO POSREDOVALI PODATKOV SHP - Slov. hran. in pos. Kranj NISO POSREDOVALI PODATKOV SKB {Kranj, Radovljica, Šk Loka) NISO POSREDOVALI PODATKOV SI TURIST Boh. Bistrica NISO POSREDOVALI PODATKOV SI TURIST Jesenice NISO POSREDOVALI PODATKOV SZKB Blag. mesto Žiri NISO POSREDOVALI PODATKOV ŠUM Kranj 236 26 00 TALON Škofja Loka 106,35 106,85 15,08 15,19 10,70 10,79 TENTOURS Domžale NISO POSREDOVALI PODATKOV TRG Bled 106,00 106,75 15,05 15,19 10,70 10,80 TROPICAL Kamnik -Safcovmk 106.60 106,85 15,10 15,14 10,74 10,77 VVILFAN Jesenice supermarket Unio 586 26 96 VVILFAN Kranj 236 02 60 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 530 40 40 (8 h • 13.h, 13.45h - 18.h) VVILFAN Tržič 596 36 16 povprečni tečaj 106,17 106,81 15,00 15.18 10.65 10.79 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15.00 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalnikih tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše intarma&ie o menjalniških tečajih. Na Blejski grad, do Ivarčkega jezera....... Povabilo graščaka VelikiKlekali "črnivrh" Turistična agencija Integral Tržič Vas v TOREK, 22. avgusta, vabi na Veliki Klek/Grossglockner, natančneje na dobrih 2500 metrov višine na Franc Jožefovo razgledno ploščad. Datum (in dan v tednu) je spremenjen! Izletniški avtobus na relaciji Tržič -Medvode - Skofjd Loka - Kranj - Radovljica - Lesce - Žirovnica -Jesenice ho vodit Franci Senk, odličen poznavalec zgodovine velikega K/eka. Cena izleta je 5.800 tolarjev, za naročnike Gorenjskega glasa samo 4.800 SIT. Povabilo blejskega graščaka Morda .nekoliko nenavaden, a vsekakor zelo zanimiv izlet ho v sodelovanju z Direkcijo za turizem Bled v torek, 22. avgusta. Avtobus bo dopoldan peljal na relaciji (Medvode) - Škofja Loka -Kranj - Radovljica - Lesce - Bled. Natanko ob 16. uri bo sprejem pri graščaka na Blejskem gradu. Pred tem bo ogled nekaterih blejskih turističnih znamenitosti. Povratek po isti relaciji bo po večerji- v Penzionu MU no. V torek. 22. avgusta, bo predvidoma zadnjič letos sprejem pri graščaka na Blejskem gradu, in vsem, ki te letošnje izvirne novosti blejske turistične ponudbe še niste videli, izlet posebej priporočamo. Cena: 4.200 tolarjev (prevoz; vstopnina in program: večerja); za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane samo 3.200 SI 1. Na radgonski sejem Do nedelje traja jubilejni mednarodni Gorenjski sejem. Ze zdaj, še pravočasno, avtobusni prevoznik Martin Frelih z Goro-pek ter Pomurski sejem, d.d.. vabita na obisk 38. Kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni v soboto, 26. avgusta, natanko prvi sejemski dan. V program izleta bo vključena tudi možnost kopanja v Zdravilišču Radenci, kjer bo tudi večerja po zelo napornem dnevu. Izlet je torej kot nalašč za celo družino: gospodar gre na sejem, ostali v bazen s termalno vodo. Cena izleta bo 4.100 tolarjev (malica, prevoz, večerja, sejemska vstopnina oz. v stop/iina za bazenski kompleks v Radencih), za naročnike Gorenjskega glasa in družinske članbe zgolj 3.000 SIT. Izletniška relacija: Žiri - Škofja Loka ■■ Kranj - Šenčur - Cerklje -Komenda - Mengeš. Do Ivarčkega jezera Turistična agencija Integral Tržič v soboto, 26. avgusta, organizira zanimiv izlet po Koroškem, do Slaven/Gradca, Ivarčkega jezera, Šcntanela in /Mežice, Po ogledu nekaterih lepot Koroške bo večerja v hotelu Peca. Izletniška relacija ho Tržič - Lesce - Radovljica - Kranj - Škofja Loka - Vodice - Moste - Mengeš. Cena izleta je 4.700 tolarjev, za naročnike Gorenjskega glasa (vključno z družinskimi člani!) Integral Tržič omogoča kar 1.200 SIT nižjo ceno. Po Koroškem bo z Integralovim avtobisom 26. avgusta vandrala tudi Mirjani Pavlic ter pripravila mini reportažo za turistično stran POTUJEMO - LETUJEMO Gorenjskega glasa. PIVOVARNA UNION KMETIJSTVO ureja Cveto Zaplotnik 1 i Tržni red za žita Sprememba je le formalnost Ljubljana - Vlada je na predlog ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirila Smrkolja nekoliko spremenila uredbo o določitvi tržnega reda za žita. Sprememba je bolj formalna kot vsebinska. Tržni red za žita, ki ga je vlada sprejela novembra lani, je za vsa žita, tako za krušna, krmna in ostala, predvideval enako državno denarno podporo - 54 tisoč tolarjev na hektar. Ker ministrstvo tedaj ni uspelo s predlogom, da bi za kmetijstvo zagotovilo v državnem proračunu 56 milijard tolarjev, kar bi zadoščalo tudi za finančno "pokritje" tržnega reda za pšenico, je v državnem proračunu in potem tudi z uredbo o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 2000 ohranila za krušna žita (pšenico, rž, ajdo in piro) predvideno hektarsko podporo 54 tisoč tolarjev, za ostala žita (koruza, ječmen, oves, proso in tritikala) pa jo je znižala na 27 tisoč tolarjev. Sprememba tržnega reda torej pomeni le uskladitev z državnim proračunom in uredbo o finančnih intervencijah. • CZ. Osemenitve krav in telic Na Gorenjskem še porast Kranj - Po podatkih revije Govedorejski zvonci so v Sloveniji v zadnjih devetih letih vsakič osernenili okoli dvesto tisoč krav in za obrejttev zrelih telic. Največ so jih 1991. leta - 204.194, najmanj dve leti kasneje - 194.631, lani pa 200.146. Čeprav na državni ravni vsaj v zadnjih petih letih ni večjih nihanj, so med slovenskimi pokrajinami velike razlike. Na Gorenjskem seje v obdobju od 1991. do 1999. leta število osemenitev povečalo z 18.946 na 22.543 ali skoraj za petino, na območju Celja za 16-odstotkov in Ptuja skoraj za devet odstotkov. Na območju novogoriškega zavoda se je zmanjšalo za 30 odstotkov, na območju Murske Sobote za 34 odstotkov, Novega mesta za 12 odstotkov in Ljubljane za dobra dva odstotka. Ker v Sloveniji umetno osemenijo kar 90 odstotkov krav in telic, podatki o številu osemenitev dobro kažejo na razmere v govedoreji v državi in na posameznih območjih pa tudi po pasmah. V devetdesetih letih se je število osemenitev z rjavo pasmo zmanjšalo več kot za dve petini, število osemenitev z lisasto pasmo je ostalo na enaki ravni, s črno belo se je povečalo skoraj za Četrtino, število osemenitev z mesnimi pasmami pa se je več kot podvojilo. • CZ. Predlog vlade V ZPIZ-u tudi predstavnik kmetov Ljubljana - Kot so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je vlada na nedavni seji dala soglasje k statutu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Na predlog ministra Cirila Smrkolja je sklenila predlagati, da bi s spremembami in dopolnitvami statuta v skupščino zavoda imenovali tudi predstavnika kmetov. Izbrala naj bi ga Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. • CZ. Društvo podeželskih žena Blegoš Tečaj vlaganja sadja in zelenjave Poljane - Društvo podeželskih žena Blegoš bo v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo pripravilo v zadružnem domu v Poljanah tečaj vlaganja sadja in zelenjave. V četrtek, 17. avgusta, ob 15. uri bo tečaj vlaganja sadja, dan kasneje ob enaki uri tečaj vlaganja zelenjave v kisu in v ponedeljek, 21. avgusta, ob 15. uri še tečaj vlaganja zelenjave v slanici. Prijave sprejema predsednica društva Marjeta Kokelj še danes, v ponedeljek, na telefonski številki 5188 092 ali 041/440 934. • CZ. Mlečne rekorderke v standardni laktaciji Najboljši Fesa in Rupa Kranj - Kot je razvidno iz rezultatov A in AP kontrole proizvodnosti krav, je lani na Gorenjskem pri lisasti pasmi krav najvišjo mlečnost v standardni laktaciji - to je od telitve do 305. dneva mlečnosti dosegla krava Fesa, ki je lastnici Mariji Zalokar z Gorjuš v Bohinju dala 10.382 kilogramov mleka. Na drugem mestu je bila Rika iz hleva Franca Ježka (KZ Medvode) z mlečnostjo 10.298 kilogramov mleka, na tretjem Mica iz reje Pavla Demšarja (KGZ Škofja Loka) z 10.190 kilogrami mleka, na četrtem mestu krava Lipa, last Zdravka Zemlje (KGZ Sava Lesce), z 9.890 kilogrami mleka in na petem mestu Zalokarje-va krava Hana z mlečnostjo 9.720 kilogramov. Med najboljšimi so še krave s kmetij Janka Jegliča (KZ Naklo), Janeza Miklavčiča (KZ Naklo) in Cirila Zaplotnika (GMZ Kranj) ter s posestva Poljče (KGZ Sava Lesce). Pri črno beli pasmi krav je bil na vrhu dr. Anton Dolenc iz Vrbenj pri Radovljici, njegova krava Rupa je v 305 dneh laktacije dala 13.834 kilogramov mleka. Na drugem mestu je bila Bangi z Misove kmetije (KZ Medvode) z mlečnostjo 13.112 kilogramov, na tretjem krava Maša iz hleva Franca Drinovca (KZ Naklo) z 12.762 kilogrami mleka, na četrtem in petem mestu pa spet dve Misovi kravi - F.R.PFR z 12.436 kilogrami mleka in Poli z 12.406 kilogrami. Med najboljšimi so bile še krave s kmetij Janeza Zabreta (GMZ Kranj), kmetije Mis, dr. Antona Dolenca, Nade Jamšek (KZ Komenda), .Marte Cvenkelj (GMZ Kranj) in Ivana Zupana (GKZ Srednja vas v Bohinju). • CZ. Ivan Zupan V gorenjskem "raju" za kmetijstvo dobro kaže tudi krompirju Pridelki do sedemdeset ton Gorenjska je bila letos zaradi ugodnih vremenskih razmer v primerjavi z ostalimi slovenskimi pokrajinami (razen območja s točo) "raj za kmetijstvo", v katerem dobro kaže tudi krompirju. Na kmetijah, kjer se resno ukvarjajo s pridelavo krompirja, bodo hektarski pridelki vse do sedemdeset ton, pod štirideset ton pa jih skorajda ne bo. Kranj - V Sloveniji ni natančnih podatkov o tem, koliko površin pridelovalci vsako leto zasadijo s krompirjem, so le različne ocene, ki pa se med seboj razlikujejo. Po oceni Tadeja Sluge iz Kmetijskega inštituta Slovenije so ga na kmetijah in posestvih letos spomladi posadili približno toliko kot lani ali še celo malo več. Za to je več razlogov, med drugim tudi ta, da so krompir zadnja leta kar dobro prodali, lani spomladi pa gaje celo primanjkovalo in gaje bilo treba uvažati. Začetek pridelovalnega leta je bil zelo dober, potlej je površine predvsem v vzhodnem delu države močno prizadela suša. Gorenjska ni občutila posledic in vsaj za zdaj ostaja, kot pravi Tadej Sluga, raj za kmetijstvo na Slovenskem, izjema so le območja, kjer je klestila toča in prizadejala tudi krompirjeve nasade. Z boleznimi letos ni bilo večjih težav, pridelovalci so nasade tudi dobro zaščitili, nekaj problemov je bilo le zaradi črne listne pegavosti. Pridelki zgodnjega krompirja so bili dobri, od 25 do 30 ton, in za kmeta tudi cenovno ugodni, pri tem pa je bilo letošnje leto izjemno po tem, da so zaradi vremenskih razmer tudi na Gorenjskem z izkopom zgodnjega krompirja začeli že po 20. maju. Pri zgodnjem krompirju je bilo podobno kot prejšnja leta: pridelovalci so ga posadili bistveno več, kot so dejanske potrebe. Vsi bi radi s krompirjem čimveč zaslužili, pri zgodnjem je cena veliko višja kot pri poznem, ob tem pa vsi tudi upajo, da bodo morebitni ostanek lahko prodali poleti, jeseni ali celo za ozimnico. Prednost srednje zgodnih sort pred poznimi je tudi v tem, da "uidejo" avgustovskim sušam in da so pridelki v takih primerih celo boljši. Zgodnji izkop in težave s skladiščenjem Tudi letina poznega krompirja bo obilna. Na kmetijah in posestvih, ki se resno ukvarjajo s tržno pridelavo krompirja, bodo pridelki celo od šestdeset do sedemdeset ton na hektar, pod štirideset ton pa bodo zelo redki ali jih praktično sploh ne bo, izjema bodo le območja, ki jih je prizadela suša ali toča. Ob takšni obilni letini bo nekaterim pridelovalcem primanjkovalo embalaže, meni Tadej Sluga in dodaja, da bo krompir bržkone tudi zelo kvaliteten, bojazen je le, da bo predebel. Ker je bila letos rast zelo zgodnja, ga bodo začeli izkopavati od dva do tri tedne prej kot običajno, to pa bo povzročalo nekaj težav pri skladiščenju. Ker bo krompir dolgo v skladiščih, bo težko vzdrževati kvaliteto do spomladanskih mesecev. Posledice se lahko pokažejo v ovenelosti gomoljev, problem pa bo še toliko večji, ker v skladiščih hladijo krompir z zrakom iz okolja, ki pa bo zaradi zgodnjega izkopa še dokaj topel. Jeseni bo ponudba krompirja velika, spomladi pa se spet lahko zgodi, da ga bo primanjkovalo in da ga bo treba uvažati. Pri sortni sestavi letos v primerjavi s prejšnjimi leti ni bistvenih sprememb. Potrošniki še vedno najbolj cenijo bele sorte, vendar počasi spoznavajo, da so dobre tudi rumene. Trenutna odkupna cena krompirja se giblje okrog 24 tolarjev za kilogram, po mnenju Tadeja Sluga se bo verjetno še malo znižala, za ozimnico pa bo bržkone že višja. Kmetom, ki se ukvarjajo s tržno pridelavo krompirja, svetuje, da zmanjšajo število sort. • C. Zaplotnik Gorenjsko tekmovanje v oranju Organizatorjev več kot tekmovalcev Na državnem tekmovanju oračev, ki bo 8. septembra v Kočevju, bosta Gorenjsko zastopala zmagovalec sobotnega tekmovanja Aleš Petrič iz Pšenične Police in drugouvrščeni Leopold Mažgon iz Praš. Strahinj - Na Gorenjskem očitno ni več tolikšnega zanimanja za traktorska tekmovanja v oranju, kot ga je bilo nekdaj in kot je še vedno tudi v ljubljanski in dolenjski regiji. Prireditelji, prizadevni člani Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske, so imeli tudi tokrat veliko težav, da so za sobotno tekmovanje na šolskem posestvu srednje mlekarske in kmetijske šole v Strahinju zagotovili udeležbo štirih tekmovalcev in s tem preprečili prekinitev dolgoletne tradicije prirejanja tovrstnih tekmovanj. Tekmovanje so po vseh zapletih z udeležbo le izvedli in izbrali dva, ki bosta zastopala Gorenjsko na državnem tekmovanju; tudi letos pa je bilo podobno kot lani: organizatorjev je bilo celo več kot tekmovalcev. Gorenjskim prirediteljem je lahko v tolažbo, daje v zadnjih letih zanimanje za tovrstna tekmovanja upadlo skoraj v vseh pokrajinah in da imajo probleme celo v poljedelsko tako razviti pokrajini, kot je Prekmurje. Janez Bergant, predsednik gorenjskega društva in vodja poljedelstva v M-KŽK Kmetijstvo Kranj, je prepričan, da je vzrok tudi ta, da sta na Gorenjskem le dva tekmovalna pluga, ki se precej razlikujeta od obračalnih, s kakršnimi orjejo na kmetijah. Ko je izkušeni Jože Zver s Andrej Bohinc KŽK-jevega posestva Škofja Loka naredil pri oranju napako, je bilo že jasno, da se bodo za prvi dve mesti, ki vodita v Kočevje, potegovali ostali trije. Ocenjevalna komisija je presodila, da je parcelo najbolje zoral Aleš Petrič iz Pšenične Police, ki ima z oranjem precej izkušenj. Vsako leto zorje približno štiri hektarje na do- mači, živinorejsko usmerjeni kmetiji (redijo petnajst molznic in še nekaj mlade živine), kot učitelj prakse na kranjski srednji mlekarski in kmetijski šoli uči dijake tudi oranja, doslej pa je dvakrat sodeloval že tudi na državnem tekmovanju. Na drugo mesto se je uvrstil Leopold Mažgon iz Praš, ki je kot kmetijski strojnik zaposlen na KŽK-jevem posestvu Sorsko polje. Leopold za razliko od Aleša z oranjem nima veliko izkušenj: ne izhaja s kmetije, na posestvu je le občasno "obrnil" kakšno brazdo, tokrat pa je prvič sodeloval na tekmovanju. Tudi ko je Andrej Bohinc iz Cerkelj, dijak drugega letnika kranjske kmetijske šole, končal z oranjem, je bil zadovoljen. Le zakaj ne bi bil?! Prvič je nastopil na tekmovanju v oranju, zasedel je tretje mesto in tudi za zmagovalcem ni veliko zaostal. • C. Zaplotnik Aleš Petrič Leopold Mažgon Na Menini planini Tekmovanje v striženju ovc Tuhinj - Revija Drobnica bo v sodelovanju z Ovčarsko zadrugo Tuhinj, Zvezo društev rejcev drobnice Slovenije in Kmetijskim zavodom Ljubljana - enoto za kmetijsko svetovanje Kamnik pripravila v nedeljo, 20. avgusta, na Menini planini peto državno tekmovanje v striženju ovc. Prireditev se bo začela ob desetih dopoldne. Tekmovalci se bodo pomerili v striženju ovc s škarjami in z električnimi strojčki, prireditelji pa obljubljajo še več zanimivosti ter jedi iz jagnjetine. • CZ. Sejmi se vrstijo Iz Kranja pa v Radgono Gornja Radgona - Medtem ko so v Kranju v petek odprli Gorenjski sejem, na katerem prodajajo tudi kmetijske stroje, orodje in opremo, se v Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni pripravljajo na začetek 38. mednarodnega kmetijsko živilskega sejma, ki velja za največji tovrstni sejem v Sloveniji. Sejem bo 26. avgusta odpri predsednik države Milan Kučan, zaprli pa ga bodo 3. septembra. Na 43.850 kvadratnih metrih zunanje in notranje površine se bo predstavilo 1.500 razstavljavcev iz 26 držav. Poleg ponudbe kmetijske mehanizacije, živil in drugega kmetijskega "blaga* bo tudi sedemnajst razstav in 34 strokovnih posvetov, pogovorov, poslovnih srečanj in komercialnih predstavitev. Na sejmu se bo z vsemi svojimi službami predstavilo tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, poleg domačega pa še kmetijska ministrstva Velike Britanije, Poljske in Litve. Na sejmu pričakujejo tudi obisk delegacije Evropske unye. • CZ. 50. JUBILEJNI GORENJSKI SEJEM Jubilejni 50. Gorenjski sejem v Kranju Deset dni mesto kupčij in zabave V Kranju seje v petek začela največja trgovina in zabava. Jubilejni 50. velikošmarenski Mednarodni Gorenjski sejem, prvo slovensko tovrstno prireditev, je odprl župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj. - Direktor Gorenjskega sejma Boštjan Marovt napovedal datum 51. sejma. - Tokrat poleg zabave in kulinarične ponudbe na sejmu vse od šivanke in solate do avtomobila in traktorja. ■HHHBBHH Kranj, 13. avgusta - V petek so v Kranju odprli največjo trgovino in začela se je najdaljša zabava. Na razstavnem prostoru Gorenjskega sejma je župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj odprl jubilejni 50. Mednarodni velikošmarenski Gorenjski sejem. Prireditev z bogato trgovsko ponudbo, od šivanke in solate do avtomobila in traktorja, bo z najdaljšim večernim zabavnim programom in kulinarično postrežbo trajala do prihodnje nedelje, 20. avgusta, zvečer. Na otvoritvi, ki so se je udeležili nekateri ugledni gostje, med njimi je bil tudi nekdanji politik in sedanji upokojenec Ivan Oman, župani občin Naklo, Šenčur, Komenda, predstavniki Celovškega sejma in Koroške zbornice, cerkvenih ustanov, domači poslovneži in drugi, je uvodoma novi direktor Gorenjskega sejma Boštjan Marovt med drugim napovedal, da lokacija sejemskega prostora v Kranju ostaja še naprej prireditveni prostor za sejme in druga podobna dogajanja. Poudaril je, da bo 51. Mednarodni Gorenjski sejem od 10. do 19. avgusta 2001. Hkrati pa se je v govoru z darilom zahvalil dosedanjemu direktorju Gorenjskega sejma Francu Ekarju. Potem ko je po 23 letih predal poslovodne posle Gorenjskega sejma novemu Letos se predstavlja 547 razstavljavcev. direktorju, pa je Franc Ekar poudaril, da so sejmi v Sloveniji in nasploh v Evropi v nezavidljivem, kriznem položaju in bi se tudi zato v Sloveniji morala sejemska dejavnost čimprej organizacijsko in vsebinsko uokviriti ob osrednjem državnem sejmu z regijskimi. Za Gorenjski sejem pa je poudaril, da ima odlične temelje za naprej in tudi ambicije so velike. Ugotovitev je v nagovoru podčrtal tudi župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj. "Povezovanja in združevanja so danes ob vstopu v evropsko integracijo zelo pomembna. Že pred dvajsetimi leti so to potrjevala povezovanja regij in podjetij ter gospodarskih družb. Takrat sta se na primer povezala Gorenjski in Celovški sejem, ki še danes trdno sodelujeta," je pouda- Veselo je vsak dan na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa. ril kranjski župan. Sejem, ki je v zadnjega pol stoletja ob nadaljevanju poltisočletne tradicije z ekipo zvestih in strokovnih sodelavcev razvijal zamisli, je trdna osnova za naprej in uživa velik ugled doma in v tujini. "Za to pa ima v veliki meri zasluge dosedanji direktor Franc Ekar, za kar mu gre iskreno priznanje." Sicer pa je otvoritev sejma izzvenela v poudarku, da sta poltisočletna tradicija sejmar-stva v Kranju in 50-letnica avgustovskega Gorenjskega sejma preveč pomembna mejnika in hkrati najboljše zagotovilo, da se bo sejemska tradicija navkljub različnim interesom novih lastnikov tudi v prihodnje nadaljevala. Mestna občina Kranj bo podpirala napore, da se bo sejemska tradicija v Kranju in na Gorenjskem nadaljevala še naprej. Letošnji sejem, na katerem je 547 razstavljavcev iz kar štirinajstih držav, je z bogato ponudbo, z ugodnimi, sejemskimi cenami in številnimi popusti, z zabavo in pestro kulinarično ponudbo odprt čez dan od 9. do 20. ure, večerni zabavni program pa traja vsak dan do enih ponoči. • A. Žalar VEČERNI ZABAVNI PROGRAM Vsak dan od 20* ure prost vstop Tradicija letošnjega jubilejnega velikošmarenskega mednarodnega Gorenjskega sejma se potrjuje tudi z brezplačnim večernim programom. Vsak večer po 20. uri se na sejmu predstavi druga zabavnoglasbena skupina. Po tej posebnosti je avgustovski sejem postal poznan ne le na Gorenjskem, marveč v Sloveniji in tudi v tujini. Zato je razumljivo večerni program na sejmu sestavni del poletja in prazničnih ali da pustniško-počitniških dogajanj, ko vse poti ob velikem šmarnu vodijo na Gorenjsko - na Brezje, Bled, v Bohinj - in še posebej seveda tudi v Kranj na sejem. V programu do konca sejma bodo v prihodnjih dneh nastopili še naslednji ansambli oziroma glasbene skupine: - ponedeljek, 14. avgusta KINGSTON -torek, 15. avgusta - sreda, 16. avgusta ČUKI PETER LOVŠIN & band - četrtek, 17. avsusta BRENDI & KORADO - petek, 18. avgusta RITMO LOCO & DAVOR RADOLFI - sobota, 19. avgusta ZAKLONIŠČE PREPEVA & gost - nedelja, 20. avsusta CALIFORNIA V sredo, 16. avgusta, bodo na sejmu pekli vola. Gorenjski sejem vabi obiskovalce na brezplačno pokušino. V Četrtek in petek, 17. in 18. avgusta, bo na sejmu cenejša vstopnica za upokojence - 650 tolarjev. tel.: 04/204 21 21 Šuceva 27 - Kranj Vse za GSM in telefon CENENA GORENJSKEM SEJMI) DISTRIBUTER MOBITELA e-mail: telephone@le-tehnika.si, http:Wwww.le-tehnika.si M 1 MERCATOR TRGOVINA LJUBLJANA na GORENJSKEM SEJMU V KRANJU POSLOVALNICA BLAGOVNICA - OPREMA TRŽIČ, WtWm Mff te) 563.180 v trgovini, tel. 2023-316 na sejmu UGODNA PONUDBA BELE TEHNIKE - pralnih, sušilnih, pomivalnih strojev, hladilne in zamrzovalne tehnike PRALNI STROJ ZANUSSI FJS 972 CV 76.900 Sit JOAAO&^SfT PRALNI STROJ LG VVD1021 W 93. 469,70 sit 409r9mFsif POMIVALNI STROJ ELEKTROLUX ESF 673 97.900,00 sit tm^O&r^T SUŠILNI STROJI GORENJE ŽE OD 46.600,00 sit DALJE. ZELO UGODNE CENE HLADILNE IN ZAMRZOVALNE TEHNIKE GORENJE, ZANUSSI, ELEKTROLUX IN OCEAN. UGODNA PONUDBA AKUSTIKE - televizorji, HI-FI stolpi, kamere, videorekorderji... BTV LG CE29 q 12 IP FLAT (100 Hz, vgrajeni priključki za računalnik, DVD, videorekorder, kamero...) cena 210.273,- sit BTV EVELUX 55 49.900.- sit BTVSONYKV29C3K(100 Hz) 184.851,- sit BTV SONY KV 29X5K 124.673,30 sit CAMCORDER SONY CCD TR 617 112.551,40 sit CAMCORDER SONY CCD TRV 48 124.953,10 sit • ZA GOTOVINSKA PLAČILA - POPUST 4 % • NA 4 OBROKE BREZ OBRESTI * POTROŠNIŠKI KREDITI POSLOVALNICA POHIŠTVO TRŽIČ, tel. 564-513 v trgovini, tel. 2023-316 na sejmu NUDIMO KUHINJE GORENJE IN SVEA, ki jih tudi računalniško izrišemo, IN OSTALO POHIŠTVO PRIZNANIH PROIZVAJALCEV. ZELO UGODNI PLAČILNI POGOJI. 50. JUBILEJNI GORENJSKI SEJEM O sejmu so rekli Ivan Oman, nekdanji član predsedstva Slovenije, politik in sedaj upokojeni kmet: "Prepričan sem, da mora sejem v Kranju ostati, in da se bo tako tudi zgodilo. Gorenjci gremo pač na Gorenjski sejem. Mislim tudi, da je Gorenjski sejem v Kranju res pravi sejem." Ivo Miklavčič, prvi direktor novoustanovljenega zavoda Gorenjski sejem: "Zavod smo 1953. leta ustanovili, da smo se lahko vključili v sekcijo za sejme pri Zvezni gospodarski zbornici. Samo na ta način smo lahko prišli v program takratnih jugoslovanskih sejmov." Jože Hribar, podpredsednik Združenja podjetnikov Gorenjske: "Sejem naj živi naprej. Ima tradicijo in korenine in upam, da teh korenin ne bo nihče presekal." Andrej Prislan, direktor Območne gospodarske zbornice Gorenjske: "Zbornica podpira vse napore, da bo sejemska dejavnost v Kranju ostala in se razvijala." Pravi sejemski vrvež Srečni izžrebanci kviza V sejemskem nagradnem kvizu ste morali pravilno odgovoriti na tri vprašanja, in sicer, da bo Bled leta 2004 praznoval tisočletni-co; da je rogaška termalna voda znana po Donatu Mg in po magneziju; da je Gorenjski glas praznoval 50-letnico rednega izhajanja l. 1997. Pravilno so odgovorili: Ambrožič Drago, Mlaka 8, Begunje; Cankar Milan, Sv. Barbara 21, Škofja Loka; Lužnik Marija, Cesta M. Tita 2, Jesenice; Erlah Frančišek, Javorniško nabrežje 7, Jesenice, Šuštar Pavle, Ljubljanska 54, Kamnik; Dolinšek Ivan, Val-javčeva ul. 3, Kranj; Bele Anton, Gregorčičeva 2, Bled; Vovk Jože, Na Trati 53, Lesce; Potočnik Janko, Sp. Besnica 26, Zg. Besnica; Kersnik Ciril, Brezje pri Tržiču 24, Tržič; Arh Franc, Sp. Besnica 34, Zg. Besnica; Pakar Polde, Ševlje 36, Selca nad Škofjo Loko; Svoljšak Jure, Virmaše I, Škofja Loka; Majda Zalokar, Zbilje II, Medvode; Kočar Franc, Britof257, Kranj; Benedik Vinko, Strmica 3, Selca; Kokalj Darinka, Zg. Jezersko 102 b, Zg. Jezersko; Ilaf-nar Marija, Zg. Bitnje 127, Zabnica; Kodras Katarina, Hlebce 9, Lesce,- Zaletel Ivanka, Deteljica 11, Tržič; Bobnar Vida, Vasca 12, Cerklje; Blažič Marija, Zoisova 48, Kranj; Oman Antonija, Zabnica 18, Zabnica; Hafnar Anton, Zabnica 14, Zabnica; Frelih Janez, Log 12, Železniki; Intihar Tone, Cankarjeva 29, Radovljica; Avsec Mitja, C. 24. julija 13, Ljubljana-Črnuče; Dolenc Vera, Rodine 35, Žirovnica; Klinar Francka, Rodine 13, Žirovnica; Pil-iček Andreja, Žale 7, Kamnik; Kodran Anton, Jernejeva ul. 5, Kranj; Bogataj Vida, Češnjica 8a, Železniki; Lamberger Pavel, Posavec 54, Podnart; Kolarič Franc, C. M. Tita 2, Jesenice; Mestek Ivan, C. F. Prešerna 37, Jesenice,- Duh Terezija, C. I. maja 1, Kranj, Milutinovič Agata, C. I. maja 1, Kranj; Friškovec Jože, Pin-tarjeva ul. 4, Kranj; Ovnik Sonja, Stružnikova pot 8, Šenčur in Preže Ij Ana, Vin carje 20, Škofja Loka. Nagrade so vstopnice za Celovški sejem, ki jih lahko dvignete v uredništvu Gorenjskega glasa v Kranju, Zoisova 1, do vključno srede, 16. avgusta, do 12. ure. Celovški sejem bo odprt do nedelje, 20. avgusta. Nagrajencem čestitamo! Bi se posladkali? Privoščite si Lupo. "S • Kako lepo je, ko lahko sanjamo in izbiramo. Izbiramo in izberemo. Ko lahko izberemo najboljše. In za nas obstaja samo to. Vblkswagnov Lupo bo razveselil §e posebej tiste, ki ga že težko pričakujete. Pohvali se lahko z najsodobnejšim motorjem, ki izpolnjuje najstrožji izpušni normativ EU4, s popolnoma pocinkano karoserijo in bogato serijsko opremo. Obenem Lupo 8 svojo udobno in elegantno n otranjostjo zagotavlja prijetno, predvsem pa varno vožnjo. Lupo ' cena je informativna i« odvisna od valutnih razmerij Avtocenter Vrtač, visoko z/a pri Kranju, tel.:064 438 01 11 Obiskovalci in kupci od vsepovsod Prvi trije sejemski dnevi so bili uspešni. Prireditelji pričakujejo velik obisk tudi jutri, na praznični dan in v sredo, ko bodo na sejmu pekli vola z brezplačno pokušino za obiskovalce. Kranj, 13. avgusta - Pogled na sejmišče in parkirišče kaže poznano sliko: Kranj je spet sejemsko mesto v pravem pomenu besede, v katerega vodijo vse poti iz različnih krajev Slovenije in tudi iz tujine. Na sejmišču in okrog njega vlada pravi sejemski vrvež, tak, kakršen se za tako prireditev spodobi. Na sejmu ne srečujemo samo Gorenjcev, ampak obiskovalce iz vseh koncev Slovenije, tudi s Primorskega in Prekmurja. Med sprehodom po sejmu so nam povedali: Marija in Andrej Zaje iz Pod-peči pri Brezovici: "Ne bova pre- tiravala, če poveva, da že nad 20 let redno obiskujeva poletni Gorenjski sejem. Vedno pogledava, ali je kaj novega in ali je naprodaj kaj takšnega, kar nameravamo kupiti. Letos sva prišla sem tudi zaradi menjave avtomobila. Nekaj pa sva tudi kupila, med drugim jekleno krtačo, ki sva jo že nekaj časa iskala." Marija Vo-dičar iz Roči-nja pri Kanalu na Soči: "Z možem Frankom sva redna obiskovalca kranjskega sejma. Prideva vsako leto in najprej pogledava, kaj je novega. Zbereva prospekte in ponudbe, da se potem doma v miru odločimo za nakup. Letos se predvsem zanimava za peči za centralno ogrevanje." Herman Ne-meček iz Medvod: "Ker sem doma blizu Kranja, mi na sejem ni težko priti. Redno ga obiskujem in zdi se mi zanimiv. Obiščem ga, ne glede, ali želim kaj kupiti ali ne, saj se mi tudi samo ogled sejma, brez nakupovanja, zdi prijeten." Irena Likar iz Idrije: "Na Gorenjskem sejmu sem drugič: prvič sem bila pred štirimi leti. Takrat smo kupili ploščice oziroma sanitarno keramiko. Tokrat pa se razgledujemo po drsnih vratih. Do Kranja niti ni tako daleč. Peljali smo se preko Žirov. Pot je kar v redu. Sejem je na splošno dober, vendar mislim, da bi bila lahko ponudba še večja in pestrejša." • J. K. A. Ž. foto: T. Doki GORENJSKI GLAS NA GORENJSKEM SEJMU: Tel.: 20 23 02 (stojnica) 20 23 032 (press center) **> *>oi^ %kS Nova ISDN izbira! Lažje premislimo in lažje se odločimo, če se prej pogovorimo - skupaj, podrobno in neposredno. Vljudno Vas vabimo, da obiščete naš razstavni prostor v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma. Od M .do 20. avgusta pričakujemo Vaša vprašanja o ISDN-ju, o sistemu Centreks za večja podjetja in o drugih telekomunikacijskih novostih. Vse svoje dileme lahko rešite preprosto in na enem mestu. DOBRODOŠLI! Telekom V) Slovenije Vs &*4m se, šttdhn. Model Lantra 1,8 GLS top-k VVagon 1,8 GLS top-k Lantra 1,6 GLS VVagon 1,6 GLS Garancija 3 leta aH 100.00 Stara cena Popusti Nova cena 2.672.000 173,000 2.499.000 2.761.000 162.000 2.599.000 2.164.000 100.000 2.064.000 2.267.000 100.000 2.167.000 Izjemno ugodni kreditni pogoji. jubljana prodajati ai«at.si Ko sosedovi obmolknejo. O) HYunom BAZEN-SAVNA Del^ Na kresu 25, Železniki ^-T^«°Vo''W ™ tor., cet., od 15.-22. ure m Tel.: 064/646-381 ob sob. ter ned. od 10. 20. ure UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART & - Rafting - Canvoning )> - Jamarstvo - Izposoja čolnov in opreme S 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 Športno društvo Puštal je v soboto pripravilo že 5. tek na Lubnik ČEH Z REKORDOM NA LUBNIK Kar 115 gorskih tekačev in tekačic se je v soboto dopoldne podalo na tek proti Lubniku, najhitreje pa je Lubnik osvojil in se vrnil nazaj na Mestni trg v Škofjo Loko prekaljeni reprezentant Jože Čeh, ki je postavil tudi nov najboljši čas teka: 51 minut in 10 sekund. Škofja Loka, 14. avgusta - Kljub res hudi vročini se je v soboto dopoldne na startu letošnjega teka na Lubnik na Mestnem trgu v Škof ji Loki zbralo rekordno število, kar 115 gorskih tekačev in tekačic, ki so hkrati tekmovali za pokal Slovenije v gorskih tekih, za državno prvenstvo gor - dol in domačini še za prvenstvo Upravne enote Škofja Loka. Najkrajšo pot so imeli pred se- ves trenutno najboljšega med boj najmlajši, mlajše deklice in dečki. Med dečki je na cilj najhitreje pritekel Mitja Trost, drugi je bil Edvin Andolovec (oba Podnanos), tretje mesto pa je osvojil Marko Macuh (AD Kro-nos). Pri deklicah je zmagala Mateja Kosovelj (TK Kobarid), drugo mesto je osvojila Tamara Barič, tretje pa Aleksandra Draksler (ŠD Kondor). Za mlajšimi so startali starejši dečki in deklice, najbolje med dečki pa se je na progi znašel Matjaž Kosmač, ki je bil 30 sekund hitrejši od drugouvrščene-ga Ceneta Šubica (oba Etiketa Monty Žiri) in več kot minuto od Matjaža Manfrede (DTV Lovrenc). Med dekleti je slavila Veronika Koren (AK Koper), pred Teo Podrecca (TK Kobarid) in Eriko Mlinar (Etiketa Monty Žiri). Za deklicami in dečki so startali člani in veterani, ki so imeli pred seboj najdaljšo pot: na Lubnik in nazaj na Mestni trg. Na startu je bila večina naših najboljših gorskih tekačev, slo- njimi pa je ubranil Jože Čeh (AK Lenart), ki seveda na Lubnik ni tekel prvič, saj je dvakrat tudi že slavil. "V Škofjo Loko rad prihajam, proga proti Lubniku pa se mi je zadnja leta še posebno priljubila, saj sem na njej tudi do sedaj že zmagoval in postal državni prvak, kar mi še posebno veliko pomeni. Tudi današnji tek sem tekel taktično zelo dobro, saj sem se sprva držal skupine, nato pa sem ubral svoj "tempo", bil prvi na Lubniku in nato tekel, kot pač znam tudi nazaj z Lubnika. Malo sem si sicer poškodoval gleženj, vendar upam, da bo kmalu dobro in da se bom lahko izkazal na svetovnem prvenstvu septembra v Nemčiji," je po teku v cilju povedal Jože Ceh, ki je bil vesel tudi svojega novega rekorda na lubniški progi: "Zelo sem vesel, da sem izboljšal rekord teka, čeprav bi se mogoče dalo teči še kakšno sekundo bolje. Pri teku so namreč noge še kako pomembne, toda tudi v glavi mora biti vse, kot je treba," Jože Čeh je rekord proge na Lubnik postavil, kljub temu da sije po poti navzdol poškodoval gleženj. Kljub vročini so se tekmovalci in tekmovalke iz Mestnega trga v Škofji Loki zagnano podali na tek. poudarja simpatični Štajerc, ki so mu loški organizatorji ob pokalu za absolutno zmago in medalji za zmago v kategoriji članov podelili še posebno nagrado za nov rekord teka na Lubnik. Več kot minuto za Jožetom Čehom je bil v cilju dru-gouvrščeni Boštjan Novak (Šmarnogorska naveza) 52:33, tretje mesto pa je v silovitem finišu osvojil Igor Šalamun (MB), ki je s časom 53:42 le za sekundo ugnal najboljšega Gorenjca, Mojstrančana Francija Teraža, ki je osvojil četrto mesto. Peti je bil Boštjan Hro-vat s časom 55:08, šesti pa Marjan Zupančič (ŠD Ljubno) s časom 56.10. Na sedmo mesto se je uvrstil najboljši domačin, Marko Šubic iz Žirov (Etiketa Monty Žiri) s časom 56.24, drugo mesto med domačini (ti so tekmovali tudi za prvenstvo Upravne enote Škofja Loka) je osvojil Borut Malavašič (Etiketa Monty Žiri), tretje v članski kategoriji pa Boštjan Potočnik (Tapetništvo Kopač). Zmagovalec med veterani je bil Lado Urh s časom 56.16, drugo mesto je osvojil Bojan Cvajnar (ŠD Trzin) s časom 57.11, tretje pa Tomaž Kalan (Novice Ex-trem) s časom 57.20. Med sta- rejšimi veterani je bil najboljši Lojze Oblak (Novice Extrem) s časom 62.41, drugi je bil Peter Bertoncelj ŠD Kondor) s časom 64.29 in tretji Franc Hafner s časom 65.36. Med domačini veterani je zmagal Tomaž Kalan (Novice Extrem), pred Branetom Cenčičem (AD Železniki) in Lojzetom Oblakom (Novice Extrem). Seveda so se na krajšo progo proti Lubniku podali tudi mladinci, mladinke, članice in veteranke. Med mladinci je bil nazaj v cilj najhitrejši Mitja Kosovelj (TD Kobarid), drugo mesto je osvojil Peter Kastelic (AK Domžale), tretje pa Matic Mlinar (Etiketa Monty Žiri). Pri mladinkah je zmagala Svetlana Bajič (AK Kobarid), pred Jas-mino Pitamic (TK Kobarid) in Jasno Lavrenčič (Alpit Ajdovščina). Med članicami sta bili tudi letos nepremagljivi sestri Hižar. Zmagala je Ines pred Tino (obe TSD Olimpija), tretje mesto pa je osvojila Sergeja Lipušček (TK Kobarid). Pri veterankah je bila zanesljiva zmagovalka Olga Grm (Klub Trmastih), drugo mesto je osvojila Hedvika Kotar, tretje pa Franja Rejc. Najhitrejša domačinka je bila Valerija Mudri (GRS Škofja Loka). • V. Stanovnik Do olimpijskih iger v Avstraliji je le še mesec dni V SYDNEY REKORDNO ŠTEVILO SLOVENSKIH ŠPORTNIKOV Med več kot 70. slovenskimi športniki je tudi 13 Gorenjcev - Dokončna odločitev o potnikih na olimpijske igre 21. avgusta, ko bo seznam potrdil izvršni odbor OKS. Kranj, 14. avgusta - Dober mesec dni pred letošnjimi olimpijskimi igrami, ki se bodo v avstralskem Sydneyju začele 15. septembra, je minuli petek odbor za vrhunski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije sprejel seznam športnikov, ki bodo nastopili na tej največji športni prireditvi na svetu. Na seznamu je zaenkrat kar 74 športnikov in športnic, med njimi tudi 13 Gorenjcev. Seznam mora naslednji ponedeljek, 21. avgusta, potrditi še izvršni odbor OKS, takrat pa naj bi bila znana tudi celotna slovenska ekipa za letošnje olimpijske igre. Najbolj množična je ekipa atletov, v kateri je kar 19 športnikov, od tega tudi trije Gorenjci: Škofjeločana Matic Osovni-kar (ŽAK) in Brigita Lange- rholc (Triglav Kranj) ter maratonec iz Zgornje Sorice Roman Kejžar. V ekipi štirih kolesarjev je tudi Tadej Valjavec iz Spodnje Besnice, med plavalci pa so trije Kranjčani, sicer člani PK Radovljica Park hotel Bled: Marko Milenkovič ter Nataša in Alenka Kejžar. Močno je tudi gorenjsko zastopstvo v veslanju, saj bodo naše barve branili člani blejskega veslaškega kluba: Iztok Čop, Luka Špik, Gregor Sračnjek, Miha Pirih, Jani Klemene tč in Milan Janša. Največ zadreg je pri lokostrel-cih, kjer naj bi po prvotnem predlogu LZS Slovenijo zastopal Peter Koprivnikar, vendar ta ni upošteval programa Sama Medveda in strokovnega sveta LZS, zato lokostrelci kot udeleženca na Ol predlagajo Ma- Svetovna veslaška prvaka v dvojnem dvojcu Iztok Čop in Luka Špik sta tudi med favoriti na olimpijskih igrah. tevža Krumpestarja. Zadrego naj bi rešili že danes, pot na olimpijske igre pa imajo odprto tudi še nekateri atleti, med njimi tudi Brigita Bukovec, ki pa morajo potrditi olimpijske norme še do 11. septembra. • V.S. PLAVANJE Svetovni pokal v maratonskem plavanju SVETOVNI PRVAK HVALIL GORENJSKO Bohinj, Bled, 14. avgusta - Svetovni prvak iz Pertha in evropski prvak iz Carigrada Rus Aleksej Akatijev je vrhunsko plavanje prikazal še v Bohinju in na Bledu, kjer je bil navdušen tudi nad lepoto obeh jezer in čisto vodo. Med dekleti zmagovalka vendarle Nemka Peggy Buchse. Minuli petek in sobota sta bila zgodovinska dneva slovenskega daljinskega plavanja. Res, da naši plavalci niso dosegli vrhunskega rezultata, zato pa je ta uspel našim organizatorjem, ki so prvič v zgodovini svetovnega pokala v maratonskem plavanju v naši državi zbrali najboljše daljinske plavalce na svetu. Ruski plavalec Aleksej Akatijev je bil prvi na cilju. Res, da udeležba na petkovi tekmi v Bohinju in sobotnem nadaljevanju na Bledu ni bila tako množična, kot so organizatorji pričakovali, saj so nekateri tekmovalci sodelovanje zadnji hip odpovedali, pa vendar je bila konkurenca vrhunska. Tako je svoje mojstrstvo že v petek na krajši, 8-kilometrski progi v Bohinju dokazal ruski plavalec Aleksej Akatijev, ki je s časom 1,47:53 prehitel bolgarskega maratonca Petra Stojčeva. Ta je za plavanje v Bohinju porabil 1,48:04. Tretji je v cilj priplaval še en Rus, Juri Kudinov, kije v ciljnem sprintu za izvrstnim Bolgarom zaostal vsega dve stotinki sekunde... Lov na novo zmago v svetovnem pokalu (štela sta oba rezultat in Bohinja in Bleda skupaj) je bil torej še odprt. Žal pa si naskoka na najvišja mesta ni mogel več obetati edini slovenski martonec na tekmovanju Igor Majcen (Jure Bučar je nastop na tekmi zaradi uvrstitve v olimpijsko ekipo zadnji hip odpovedal), saj je v Bohinju po startu zaplaval v napačno smer in tako izgubil dragoceno minuto, ki jo nato v elitni konkurenci ni več mogel nadomestiti. Na cilj v Bohinju je priplaval kot deveti s časom 1,48:06. Po končani karieri maratonke Maše Jamnik Slovenija v ženski konkurenci ni imela svoje predstavnice. Za zmago pa se je borilo kar nekaj odličnih tekmovalk. V Bohinju je bila najhitrejša Nizozemka Edith Van Dyjk, ki je 8 kilometrov preplavala v času 1,52:26. Le dve stotinki sekunde pa sta za njo zaostali evropska prvakinja Peg-gy Buchse in Belgijka Cindy Persoon. Zelo izenačena konkurenca vrhunskih maratonskih plavalcev je bila nato povod za še eno zanimivo tekmo v soboto na Bledu. Že zgodaj popoldne (ob 15. uri) so tekmovalci zaplavali s starta pod hotelom Park, na cilj pa je po več kot treh urah (3,18:28,6) prvi priplaval Rus Akatijev, ki je tako še potrdil skupno zmago. Drugi je bil njegov reprezentančni prijatelj Kudinov, na tretje mesto pa se je na Bledu uvrstil Vladimir Diatčin. Odlično je plaval tudi Igor Majcen, ki je bil v cilju četrti, vendar pa izgube časa iz Bohinja v hudi konkurenci ni mogel nadomestiti. V končni uvrstitvi je bil še vedno deveti. Med ženskmi je končna zmaga pripadla Nemki Peggy Buchse, čeprav se je drugouvrščena Nizozemka Edith Van Dyjk na po tekmi na Bledu pritožila, da ni pravilno plavala (preveč po nogah). Sodniki so vendarle zmago prisodili Nemki, Nizozemka je bila na koncu druga, tretje mesto pa je osvojila Belgijka Cindy Persoon. "Plavalci so bili večina zadovoljni z obema tekmama, tako v Bohinju kot tu na Bledu. Bilo je sicer nekaj manjših napak pri organizaciji, vendar to je za prvič normalno, saj se napake dogajajo tudi drugim organizatorjem. Tako naprimer v Bohinju zaradi globine jezera nismo mogli postaviti cilja in je bil na koncu cilj kajak z napisom "cilj", bilo je nakaj težav na Bledu, ker sta se pokvarila dva čolna... Vendar tekmovanje je na koncu dobro uspelo, kljub odpovedi nekaterih slabših pa smo zadovoljni z vrhunsko konkurenco, saj so se zbrali vsi najboljši maratonski plavalci z izjemo Španca Medine," je po končanem tekmovanju povedal Nace Majcen, ki je skrbel za nemoten potek tekem. Nad lepotami Gorenjske pa je bil navdušen zlasti zmagovalec, Rus Akatijev. " Zame je bilo tekmovanje sicer težko, saj raje plavam po dolžini kot v krogih. Zato sem še bolj srečen, ker mi je uspelo zmagati. Navdušen sem tudi nad lepoto obeh krajev in jezer, pa tudi voda je bila zelo čista, kar je za Evropo kar nenavadno," je bil ob koncu tekmovanja zadovoljen svetovni in evropski prvak Aleksej Akatijev, ki bo zapisan tudi v zgodovino svetovnega pokala kot zmagovalec prve tekme v Sloveniji. • V. Stanovnik, foto: T. Doki Igor Majcen, edini Slovenec na tekmi. GLASOVA ureja: Vilma Stanovnik ALPINIZEM PRVI CILJ JE DOSEŽEN Kranj, 13. avgusta - Trije člani alpinistične odprave Tien Shan so se vzpeli na 7010 metrov visoki Khan Tengri. Po podatkih agencije Asiatour, ki jih je posredoval Andrej Kecman iz AO Kranj, je slovenska odprava v kirgizijsko pogorje Tien Shan dosegla svoj prvi cilj. Trije člani - njihova imena zaenkrat niso znana - so dosegli vrh 7010 m visoke gore Khan Tengri. Sporočilo še navaja, da seje smučarski del odprave odločil vzpeti na 7439 m visoki vrh Pik Pobeda, s katerega doslej še ni nihče smučal. Kot je pred odhodom odprave povedal vodja Iztok Tomazin, naj bi poleg njega pri smučanju sodelovala Meta Boncelj iz AO Kranj in Andrej Terčelj, morda pa tudi Stojan Burnik, oba iz Ljubljane. Odprava, ki jo organizira AO Tržič, ima med 12 člani večino udeležencev z Gorenjskega. O nadaljnjih morebitnih uspehih bomo še poročali pred vrnitvijo odprave, ki je predvidena 29. avgusta 2000. • S. Saje PLANINSKI VESTNIK 7/8 Kranj, 14. avgusta - V letošnji dvojni številki Planinskega vestni-ka lahko najprej preberemo poročilo z letošnje skupščine naše krovne planinske organizacije. Temu sledi poročilo s spominskega večera v organizaciji SPD v Trstu, posvečeno gorniku Zorku Jelinčiču. Enkratni spomenik slovenskega planinstva je stoletna Češka koča na Spodnjih Ravneh. Tanja Peterlin - Neumaier pa je pripravila zapis ob dvestoletnici prvega vzpona na Veliki Klek (3798 m). Cveto Petek govori o socialnih dejavnikih pri hojo v gore, Janez Duhovnik pa piše o sodelovanji vseh prizadetih pri varovanju gorskega okolja. Neva Mužič poroča z letošnjega filmskega festivala v italijanskem Trentu, Marjan Raztresen pa o Minki Kahrič, prvi Slovenki, ki je stala na Severnem tečaju, ter o dvojnem uspehu Staneta Klemenca, ki je stal že na obeh Zemljinih tečajih. Pavle Šegula je prevedel pogovor z znano ameriško novinarko Elizabeth Hawley, ki v Katmanduju, glavnem mestu Nepala, pripravlja kronike himalajskih odprav. V nadaljevanju lahko preberemo prevod eseja, ki ga je Zdravko Kecman objavil v sarajevskem časopisu "Glas srpski" ob stoletnici rojstva Raška Dimitrijeviča, avtorja knjige "K višini in tišini", posvečeno slovenskim goram. Ob 125. obletnici rojstva Josipa Abrama, trentarskega Aljaža, je izšla pri založbi Ognjišče knjiga izpod peresa Jožka Kraglja. Arnold Lešnik piše o neimenovani obljubljeni deželi smehljaja, Pavle Šegula pa o zgodbah na gorskih poteh in po planinskih kočah. Silvo Babic se je povzpel na Pico de Teide (3718 m), najvišj vrh Španije, Beno Bergant pa je opisal ponovni obisk Dolomitov. Ivanka Korošec vabi k Valvasorjevemu dom pod Stolom, Milena Ožbolt pa na planinske poti po Vremščici. Uroš Podovšovnik je prispeval miniaturni zapis Iskanje ter opisal pot proti vrhu Grosvenedigerja, ne da bi povedal, koliko je visok in kje leži, Franca Kodermana pa so poti po visokogorskih tura v Avstriji prijazno sprejele. Igor Zlodej je bil v družbi treh prijateljev na vrhu Krnice (2234 m) nad Bovcem, Tudi v tej številki planinske revije je več odmevov na razne dogodke, več obvestil o izidu novih knjig in več novic iz društvenih dogajanj. • Ciril Velkovrh JADRANJE NORIKA DRUGA NA LOŠINJSKI REGATI Begunje - Prvi avgustovski konec tedna je na Malem Lošinju potekala tradicionalna 18. Lošinjska regata, ki sta se jo udeležili tudi dve gorenjski jadrnici, Norika in Ošpica iz jadralnega kluba Norik iz Begunj. Obe barki sta se dobro odrezali, saj je Norika v svoji skupini zasedla izvrstno drugo mesto, Ošpica pa četrto. Mednarodne regate se je udeležilo okrog petdeset jadrnic iz Hrvaške, Italije, Avstrije, Slovenije in drugod. Med udeleženci sta bili tudi naši dve naši najboljši jadrnici Viharnik s krmarjem Dušanom Puhom in Pozejdon z Brunom Antoncem. Obe vrhunski jadrnici sta v Open grupi 1 prepričjivo zasedli najvišji dve mesti. Prvi tekmovalni dan je v navigacijski tekmi Lošinj -Susak - Uovik - Lošinj lanski rekord Viharnika še izboljšal Pozejdon, medtem ko je drugi dan v tekmi na dva "štapa" prepričljivo zmagal Viharnik in tako odnesel skupno zmago. Tudi obe gorenjski jadrnici sta se dobro odrezali, Norika s krmarjem Ivom Zupanom (posadka: Koselj, Škriba, Presterl, Per-garec, Gole) je v svoji skupini zasedla odlično drugo mesto za izvrstno hrvaško jadrnico Kodak, jadrnica Ošpica s krmarjem Vladom Žiškom z Bleda (posadka: Peternel, Jazbec, Rotar, Berčič, Humerca) pa je bila četrta. V absolutni razvrstitvi je bila Norika deseta, Ošpica pa petnajsta. Kot je po regati povedal krmar Norike Ivo Zupan iz Begunj, je bila konkurenca na regati res močna, saj so se je udeležile najboljše hrvaške in slovenske jadrnice. Zato so z rezultatom izjemno zadovoljni, k uspehu pa so bistveno pripomogla nova jadra gorenjskega proizvajalca SR iz Preddvora. Naslednja regata, ki se je nameravajo udeležiti gorenjski jadralci, bo konec meseca v Rovinju. • U. P. GORSKO KOLESARSTVO POKAL JEZERSKO 2000 Jezersko, 14. avgusta - Športno društvo Jezersko bo to nedeljo, 20. avgusta, organizator IX. cross country tekmovanja gorskih kolesarjev za "Pokal Jezersko 2000". Proga bo krožna in bo potekala okoli Planšarskega jezera, start in cilj pa bosta ob Planšarskem jezeru. Organizatorji so razpisali eno žensko in pet moških kategorij, največ petkilometrskih krogov okoli jezera pa bodo morali prekolesariti tekmovalci v kategoriji elite, ki bodo progo premagovali kar osemkrat. Posebna kategorija je razpisana za dečke in deklice letnika 1986 in mlajše, ki bodo vozili na lažjem delu tekmovalnega kroga. Pisne prijave sprejemajo do petka, 18. avgusta, po pošti: ŠD Jezersko, Zgornje Jezersko 70, 4206 Zgornje Jezersko ali po telefaksu (04) 254 51 11. Prijaviti se bo moč tudi na dan prireditve na štartno-ciljnem prostoru. Dodatne informacije dobite po telefonu (04) 254 50 32 ali GSM 041 652 063 (Iztok Tonejec) ter (04) 254 50 40 ali GSM 041 731 021 (Jure Markič). • V.S. Naši mladi košarkarji so z zmago zaključili kvalifikacijski turnir v Kranju SLOVENCI EDINI "ZMLELI" RUSE Slovenski kadetski reprezentanci je na zadnji tekmi petdnevnega turnirja v Kranju edini uspelo premagati močno rusko ekipo, z zmago pa so tudi osvojili končno drugo mesto in se uvrstili v sklepni krog kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Kranj, 14. avgusta - Čeprav so naši mladi košarkarji po sredinem porazu z ekipo Anglije žalostno povešali glave, so besede trenerja Davida Dedka vendarle zalegle. Svetoval jim je namreč, naj na izgubljeno tekmo čimprej pozabijo in naj mislijo na novi dve, ki sta jih čakali še v četrtek in soboto. Tako so v četrtek po borbeni igri premagali ekipo Češke z 68:61 (33:28) in si (po zmagi v prvem kolu z ekipo Cipra) tako rekoč že zagotovili tretje mesto, ki bi jih še peljalo na sklepne kvalifikacije za evropsko prvenstvo v Latviji. Naši košarkarji so proti precej višjim Rusom prikazali vrsto lepih akcij. Očitno "razbremenjeni" so tako v soboto zvečer v zadnji tekmi kvalifikacijskega turnirja pokazali vse svoje znanje in že ob polčasu proti do sobote na turnirju še neporaženim ruskim re-prezentantom dokazali, da se ne bojijo niti veliko višjih konkurentov. V polčasu so namreč vodili z neverjetnih 35:17! Dve trojki na nasprotnikovi strani takoj po začetku drugega dela srečanja so jim sicer vzele malce poguma, toda na koncu so vendarle zmogli dovolj moči in Ruse premagali 56:61. Tako so naši na koncu imeli enako število točk kot Rusi (vsaki so zmagali tri in izgubili eno tekmo), vendar je o prvem mestu odločila razlika v koših, ki pa je bila v korist ruske reprezentance. Tretje mesto, ki še vodi v sklepni del kvalifikacij pa je osvojila ekipa Anglije. Ekipa Češke je bila četrta, Ciper pa peti. Za najboljšega igralca so na sklepni slovesnosti razglasili Angleža Loula Denga. VATERPOLO NASI MLADINCI ENAJSTI Kranj, 14. avgusta - S finalno tekmo med ekipama ZR Jugoslavije in Grčije seje v soboto v Lunenu v Nemčiji končalo 17. mladinsko evropsko prvenstvo v vaterpolu. Naslov evropskih mladinskih prvakov je osvojila ekipa Jugoslavije, drugo mesto je po porazu v finalu osvojila Grčija, tretje pa Italija. Naši vaterpolisti so tekmovanje končali že v petek, saj so se po četrtkovem porazu s Francozi 4:5 (1:2, 2:1, 0:2, 1:0) nato za 11. mesto pomerili z Nizozemci in jih po podaljšku premagali 15:12 (2:5, 4:3, 4:1, 2:3, 1:0, 2:0). 11. mesto pa je manj, kot so v naši ekipi načrtovali, saj jih ta uvrstitev ne vodi več na svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Turčiji. • J.M. ZANIMIV FINALE V TIVOLIJU Kranj, 14. avgusta - S supermastersom se je minuli petek in soboto nadaljevalo in končalo letošnje državno prvenstvo v odbojki na mivki Nivea Sun Beach Volley cup 2000. Zanimivo tekmovanje naših najboljših odbojkarjev in odboj-karic na mivki je bilo tokrat prvič v Tivoliju, kamor so navozili 200 ton mivke. Med moškimi sta svoj primat v tem vse bolj popularnem športu pri nas dokazala Samo Miklavc in Jasmin Čuturič (Nivea Sun - Žurbi team), med dekleti pa sta prvakinji postali Nataša Cin-gale in Jitka Štumperova (Keglevich), vendar pa Štumperova zaradi tujega državljanstva tega naslova ni mogla dobiti. • V.S. Triglavan Mensud Julevič, kije imel v dvorani največ navijačev, je po zmagi nad ekipo Rusije veselo dvignil roke. "Zahvaliti se moram organizatorjem, KK Triglavu, ki so se res potrudili že pred turnirjem in tudi na turnirju so lepo poskrbeli za nas. Tudi sicer je bila organizacija na najvišji ravni, moram pa povedati, da smo bili presenečeni nad kvaliteto turnirja, ki je bil izredno močan. Zagotovo je bila najmočnejša Rusija, nihče pa ni pričakoval, da bo tudi Anglija na turnir prišla s tako dobro ekipo. Zato bi rad pohvalil tako naš strokovni štab kot igralce, ki so se vse dni turnirja zelo potrudili, največ pa nam seveda pomeni zadnja zmaga z Rusijo ter seveda uvrstitev v drugi krog kvalifikacij. Ne ve se še točno, kje to bo, saj je bilo treba najprej počakati, katere ekipe se bodo uvrstile v nadaljevanje, bo pa to enkrat pomladi. Evropsko prvenstvo pa bo poleti v Latviji," je po zadnji tekmi povedal trener naše reprezentance David Dedek. Za ekipo Slovenije so v Kranju igrali: Matic Ribič, Jan Rozman, Luka Marolt, Matej Košir, Boštjan Trupaj, Boris Jeršin, Sanel Bajramlič, Matej Župevec, Mensud Julevič, Matic Goropevšek, Jure Močnik in Domen Lorbek. • V. Stanovnik, foto: T. Doki HOKEJ NA ROLERJIH ŽUPAN ŠTULAR ČESTITAL PRVAKOM IN PODPRVAKOM Naklo, 14. avgusta - Prejšnji mesec seje s finalnim turnirjem na Jesenicah končalo letošnje, prvo uradno prvenstvo v hokeju na roler-jih. Kot najboljše moštvo v kategoriji do petnajst let v državi se je izkazala ekipa Roces Asa Naklo, ki jo sestavljajo mladi hokejisti kranjskega Triglava, njihov sponzor pa je podjetje Asa iz Nakla. Prav tako odlično so v državnem prvenstvu in nato v finalu na Jesenicah igrali tudi člani, ekipa Mission Asa Naklo, ki je prav tako večina sestavljena iz kranjskih hokejistov in trenerjev HK Triglava, tudi njihov sponzor je Asa Naklo. Kljub porazu v zadnji finalni tekmi, ko so nato osvojili drugo mesto in naslov državnih podprvakov so dokazali, da se tako na hokej kot na rolanje dobro spoznajo. GOLF NA BLEDU PRVIČ TURNIR "TRI DEŽELE BREZ MEJA" Bled, 14. avgusta - Kljub julija odpadlem BTC odprtem prvenstvu za profesionalce, je v zadnjih treh mesecih na blejskem golf igrišču vrsta zanimivih golfskih tekmovanj. Tako so se minuli teden na mednarodnem prvenstvu Slovenije merili mladinci, ta petek, 18. avgusta, pa bo na Bledu prvič potekal tako imenovani turnir "Tri dežele brez meja". "Turnir pripravljajmo na pobudo, da bi tudi na področju golfa povezali sodelovanje treh dežel: Benečije - Furlanije Julijske krajine, Koroške in Gorenjske. Tako se bodo ta petek na našem igrišču na Bledu prvič merili igralci GS Bad Kleinchirheima - Reichenava iz Koroške, San Floriana in Italije in seveda naši igralci iz Golf&Country Cluba Bled. Iz vsakega od klubov bo nastopilo po 25 igralcev. Naš cilj je, da nato za sodelovanje pridobimo še nove klube iz tega področja in da tekmovanje dobi še večji pomen. Ne gre pa le za tekmovanje, temveč tudi za nadalnje sodelovanje golfskih klubov iz teh treh dežel, saj smo se odločili za skupno promocijo golfskih igrišč po vsem svetu. Tako pripravljamo skupne turistične aranžmaje za igrišča na Koroškem, v Italiji in pri nas. Poleg tega bomo sodelovali na kulturnem področju, saj bomo gostom predstavili tudi del naše kulture. S tem tudi mi nadaljujemo z olimpijsko idejo," je pred prvim golfskim turnirjem "Tri dežele brez meja" povedal direktor Golf&Country cluba Bled Marko Božič. • V.S. ODBOJKA NA MIVKI Kapetan ekipe Mission Asa Naklo Gorazd Drinovec je županu Ivanu Štularju v spomin na srečanje izročil hokejski dres. "Vesel sem, da ste dosegli rezultat, ki je v ponos vam samim, vašem sponzorju, podjetju Asa, ter seveda tudi občini Naklo, katere ime nosite. Uspešno podjetje Asa je tudi sicer v ponos naši občini, saj ne podpira le športnikov, ampak se je na primer izkazalo tudi pri gradnji šole. Zavedam se, da so uspešni rezultati lahko le posledica trdega dela in garanja, zato vam iskreno čestitam," je na petkovem sprejemu hokejistov in direktorja Ase Janeza Ažmana v prostorih občine Naklo poudaril župan Ivan Štular, ki je športnikom obljubil, ,da se bo po svojih močeh prizadeval tudi za postavitev primernega igrišča za hokej na rolerjih v Naklem. S tem bi namreč slovenski državni prvaki in podprvaki dobili tudi priložnost ne le da trenirajo, temveč da se tudi z organizacij tekem državnega prvenstva predstavijo na "svojem" terenu. • V. Stanovnik, foto: T. Doki HITROSTNO ROLANJE USPEŠEN TEČAJ V KOPRU Kranj, 14. avgusta - V Kopru je od petka, 4. do nedelje, 6. avgusta, potekal tečaj za naziv mednarodni inštruktor rolanja po ICP (In-line Certificated Program). Organizator tečaja je bil SK Capris, vodila pa ga je Kristine Simeone, direktorica ICP iz ZDA. Tečaja se je udeležil tudi trener kluba ASA Naklo, Aleš Gros in uspešno opravil izpit za omenjeni naziv. • A.G. Poskusimo še mi Napolnimo hladilno torbo Poletni čas nas iz betonske džungle vabi v naravo, v travo, k vodi. A kaj, ko smo v naravi tako hitro lačni in tako radi kaj dobrega pojemo, popijemo. Hladilna torba je dober pomočnik: napolnimo jo s hladnimi jedrni, z bogatimi solatami, siri, hladnim mesom, lahkimi prigrizki, z brezalkoholnimi pijačami za otroke, s pivom, prileglo pa bi se tudi kakšno dobro vino. Seveda ne smete pozabiti drobnarij, kot je odpirač za steklenice, nož, jedilni pribor, še kakšne rezervne plastične skodelice, kozarcev, odeje za na tla, žoge in kakšnih drugih športnih rekvizitov. Storimo vse, da nam bo prijetno in bomo preživeli še en lep poletni dan. Jedi, ki vam jih danes priporočamo za v hladilno torbo, lahko pripravite že večer Prej. Solata iz testenin z ovčjim sirom in olivami Potrebujemo: 2 rdeči papriki, 250 g malih bučk, 6 jedilnih žlic olivnega olja, sok in naribano lupinico ene limone, po eno čajno žličko listkov svežega timijana in rožmarinovih iglic, 1 žlico se-\e kija nega peteršilja, sol, črni poper, 400 g večjih debelih makaronov, 1 rezina ovčjega sira, pest razkoščičenih črnih oliv. Papriko operemo, očistimo semenja in zrežemo na 3 cm velike rezine. Bučke operemo, jim odrežemo konice ter z lupino vred zrežemo na tanke kolobarčke. 2 žlici olja segreje-mo v ponvi in paprike ter buč- Pet minut za lepši videz Telovadimo v vodi Poletje je čas kopanja, vsak skok v vodo pa lahko izkoristimo tudi za izboljšanje naše postave. Z gibanjem in zadrževanjem diha skušajmo v vodi hoditi na mestu. To nam bo ogrelo mišice, poživilo piils in pognalo kri po žilah. Poskušajmo zdržati vsaj 5 minut v intenzivnem gibanju. Kolikor dlje poskušate zadržati dih, toliko boljše bo za vašo kondicijo in - postavo. Ta vaja nam pomaga tudi, Če se nam zdi voda premrzla; z njo se hitro ogrejemo in po njej voda sploh ni več tako mrzla. Poskusite! Solata iz testenin z ovčjim sirom in olivami. ke 5 minut med stalnim mešanjem pražimo. Nato zelenjavo vzamemo iz ponve in jo ohladimo. Iz preostalega olja, limoninega soka in lupini-ce, zelišč, soli in popra zmešamo marinado, s katero prelijemo popečeno zelenjavo in pustimo 30 minut stati. Medtem skuhamo testenine, seveda "al dente", kot pravijo v sredini še malce trdim makaronom Italijani. Kuhane odlije-mo in osušimo. Ovčji sir zdrobimo na koščke. Marinirano zelenjavo skrbno zmešamo s testeninami, poku-simo, če je treba morda še do-soliti, poprati, nato pa to solato potresemo s sirom in olivami. Zraven postrežemo bel kruh. Hladna teletina s nami in sardoni kap 1 kg telečjega stegna, 10 dag jušne zelenjave, 1 dl vina. sol. Nadev: 1 dag kaper, 10 dag zmletega telečjega mesa, 2 sardona iz konzerve. Obloga: kisle kumarice, vložene gobice, trdo kuhana jajca. Iz telečjega stegna naredimo velik zrezek, ga osolimo, potol-čemo in potresemo s kaprami. Po vsej površini namažemo z osoljenim mletim mesom in pretlačenimi sardoni. Zrezek tesno zvijemo in povežemo z vrvico. Zvitek nato zavijemo v vlažen prtiček, položimo v vrelo osoljeno vodo, v kateri smo kuhali jušno zelenjavo, prilije-mo vino in kuhamo eno uro. Hladen zvitek odvijemo, odstranimo vrvico in narežemo na pol prsta debele rezine. Rezine polagamo na servirni krožnik in okrasimo s kumaricami, gobicami in jajčnimi rezinami. Stročji fižol v solati 1 kg stročjega fižola, strt česen, sol, poper, olje, kis, peteršilj. Stročji fižol obrežemo, če je dolg, ga prerežemo, nato ga operemo in skuhamo v vreli vodi. . Vre naj neprenehoma sicer se zapari. Proti koncu kuhanja ga osolimo. Kuhan stročji fižol odcedi-mo, stresemo v skledo, osolimo, popopramo, dodamo česen, olje in kis ter drobno sesekljan peteršilj, nato pa rahlo premešamo. Stročji fižol bo še boljši, če bo že pripravljen stal kakšno uro, da se prepoji s kisom in z vsem ostalim. Indijska perutninska solata 1/4 1 riža, kis, olje, sol, poper, vorčestrska omaka ali 4 žlice goveje juhe, 3 na krhlje narezani paradižniki, sesekljan zelen peteršilj, 30 dag kuhane ali pečene perutnine. Riž skuhamo v vreli slani vodi. Vre naj 20 minut. Stresemo ga na cedilo in oplaknemo z mrzlo vodo. Odcejenega stresemo v skledo in do konca ohladimo. Dodamo paradižnik, na listke narezano perutnino in marinado iz kisa, olja, soli, popra, zelenega peteršilja, nekaj kapljic vorčestrske omake ali goveje juhe. Dobro premešamo in ponudimo. Poskusite in dober tek! Tomaž Petauer PREHRANA ♦ obzirna ❖poceni ♦ preprosta ♦ samozadostna ♦ svobodna ❖ zdrava Naročam . izvodov knjige Prehrana ime in priimek podjetje/ustanova naslov/telefon _ e-mail _ Cena: 1.370 SIT (Poštnina v ceno ni všteta) Davčna številka žig in podpis. Vilruin. d.o.o., Hradeckega 38.1000 Ljubljana Tel.: 01/426 14 12, Fax: 01/540 20 27, e-mail: marketir»g@vitrum.si, http://www.vitrum.si l T"8808 X itrum Tržiški otroci se spet družijo v počitniških delavnicah Veselje ob slikanju In oblikovanju izdelkov Ta teden poteka še zadnja od šestih delavnic, med katero krasijo strešnike. Tržič, 14. avgusta - Prejšnji teden je mentorica Linda Ropret učila male umetnike, kako rezbariti v siporeksu. Za študentko likovne pedagogike je to bilo koristno nabiranje izkušenj za bodoči poklic, za otroke pa predvsem razvedrilo. Počitniške delavnice v knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču imajo že tradicijo. Vedno so bile dobro obiskane. Letos so delavnice preselili v otroški oddelek v pritličju, kjer lahko sprejmejo 30 otrok. "Tukaj imamo več svobode, saj z delom ne motimo obiskovalcev knjižnice. Letos je za delavnice nekaj manj zanimanja, ker morajo starši prispevati po tisoč tolarjev za stroške. Doslej se je petih delavnic udeležilo nekaj več kot 80 otrok, zadnji delavnici pa se je moč še pridružiti," je povedala knjižničarka Irena Oman, kije nadomeščala Sabino Boštjančič pri pomoči v delavnici. V prvi julijski delavnici je Darja Zupan predstavila otrokom različne tehnike slikanja. Nato jih je Mari Bečan spoznala z usnjem in oblikovanjem Linda Ropret se je prvič srečala z obiskovalci počitniških delavnic. tega materiala. Joži Peteh jim je razkrila, kako čudežen je lahko papir. Mentorica Ajda Jalovec je z njimi naredila razne izdelke iz embalaže. Pred zadnjo delavnico, med katero z Alenko Kohek izdelujejo pisane strešnike, so mali umetniki preizkušali še svoje sposobnosti v rezbarjenju. "V naši skupini, kjer se je zbralo štirinajst otrok, obdelujemo siporeks. Dobili smo nažagane kose tega materiala, v katerem z žeblji dolbemo razne motive na temo nastanka Tržiča. Najlepše izdelke bomo izbrali za skupno razstavo, ki bo septembra," je zaupala Linda Ropret iz Tržiča. Tržiške učenke Aleksandra, Alja, Anja, Maja, Mateja, Sabina, Uršula in dve Nini so se strinjale, daje likovna vzgoja v delavnici bolj prijetna kot v šoli, ker tam pač ne smejo klepetati. Čeprav Aleksandra Radosavac ni preveč klepetava, se je odločila obiskati kar vse delavnice. Njeno priporočilo za obisk je sprejel tudi sosed Grega Rožič, ki bo šele letos postal šolar. Najmlajša med vsemi je bila Maša Uzar; konec tedna je praznovala četrti rojstni dan, je razkrila starejša sestrica Nastja. • S. Saje DčtAVNtCA i i u rtu počitnice so tu Juhuhu, počitnice so tu! Čakajo nas babice in dedki, čakajo nas tetke, strici. Nekateri v hribe bodo šli, drugi doma bodo ostali, tretji pa v morju čofotali. Mogoče pa ribe gremo lovit ali okoli naše hiše se podit. • Nataša VVeber, 3. b r. OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka FUuovci, <8. f.oo NA K.OLVO SriO SfcT PRJ?EXjALl, JLJEfc. ŽAbAVAKO č£ . H/L Lw } Df\ MARCEV &£~ £A CA5 t^^blNO W SITNOSTI VODMIV^OM, PREPUSTI rtO- Moj prvi ra»red Mladi gasilci, hvala za prikupno risbico in pozdravčke. Najbolj mi je bilo všeč, ko sem spoznala veliko sošolk in sošolcev. Na začetku je bilo dolgočasno, potem pa se nisem več dolgočasila. Všeč mi je, ker se lahko vsi igramo. Naša učiteljica Silva je zelo prijazna, včasih pa tudi huda. Najboljši predmet mi je matematika, najslabši pa slovenščina, ker je treba toliko pisati. • Irena Gladek, I. a r. OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas Vaša šolska glasila Rolerji Gotovo ima skoraj četrtina Slovencev rolerje. Rolerji so čevlji na koleščkih. Prve sem dobil pred tremi leti za rojstni dan. Sedaj, v poletnih dneh, se veliko vozim z njimi. Na rolerjih se zelo dobro počutim in se zabavam. Ne zabavam pa se sam, ampak tudi moj brat. Skupaj tekmujeva in igrava hokej. Zdaj je rolerje kupil tudi stric, tako da se lahko igramo vsi trije. Veliko se vozim po cesti in kdaj pa kdaj celo padem. Pozimi so rolerji odveč, saj se po snegu z njimi ne morem voziti. Takrat se drsam. Upam, da bo še veliko ljudi kupilo rolerje in se na njih zabavalo. • Anže Markun, 5. a r. OŠ Matije Valjavca, Preddvor Dva preiernova Krika Ja, prav ste prebrali. V osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju so pred koncem šolskega leta izdali kar dve glasili: običajni Krik in Osmošolski krik. V drugem so se, kot pove že ime, predstavili odhajajoči osmošolci iz 8. a, 8. b, 8. c in 8. č, ravnatelj Aleš Žitnik pa jim je za slovo namenil nekaj lepih, spodbudnih besed. Kje so zdaj že časi, ko so se srečali na vhodnih vratih, z rumenimi ruticami okrog vratu, ter zvedavo pa tudi z malce strahu prestopili šolski prag! Minili so, kot bi mignil. "Običajni" Krik pa, kot običajno, spominja na dogodke iz minulega šolskega leta, prinaša novice, zanimive in prav nenavadne intervjuje z dojenčki (ki so seveda povezani z učiteljicami in učitelji), potopise, modni kotiček pa še marsikatero zabavno branje, primerno za počitniške dni, se najde v njem. Slovenija - dežela priložnosti Darja Lavtižar - Bebler, poslanka LDS Pa naj kdo reče, da Slovenija ni prava dežela priložnosti in upov. Vsaj na političnem prizorišču to nedvomno drži. Kar poglejte novega predsednika vlade! Že slog, v katerem je prišel, je bil milo rečeno nenavaden in recimo tudi -neevropski. Praktično nihče ga ni poprej poznal. Izkazalo se je, da mu slovenščina še tri mesece po ustoličenju za predsednika vlade dela velike težave. Nedavno v neposredni izjavi za TV Slovenija je npr. Klinični center v Ljubljani poimenoval kar "zdravilišče", pediatrično kliniko pa "pediatrična oddelek " itd. Več kot 50 let je živel zunaj Slovenije, odraščal je (seveda ne po svoji izbiri) v Latinski Ameriki. Nič ne morem zato, če se to slednje sliši slabšalno. Nato pa so ga tebi nič, meni nič, še kot argentinskega državljana njegovi botri zavihteli kar na premierski fotelj. Ni si vzel časa, da bi se razgleda/ naokoli z npr. neke vmesne, nekoliko nižje pozicije. Ni si vzel priložnosti, da bi se vsaj bolj neposredno seznanil z razmerami pri nas in si nabral nekaj konkretnejših izkušenj pri spoznavanju in reševanju problemov, ki pestijo Slovenijo. Nič takega! Prišel je (oziroma pripeljali so ga določeni politični botri) in rekel, da bo, če bo izvoljen za predsednika vlade, zagotovil normalne in stabilne razmere, na prvo mesto bo postavil interese države, pospešil bo sprejem evropske zakonodaje in pomagal doseči tvorno rešitev v zvezi z volilnim sistemom. Nič od vsega tega se ni uresničilo - o, pač, pomagal je doseči tvorno rešitev v zvezi z volilnim sistemom. Če ne bi vlada pod njegovo taktiko (ni pomembno, da je sprovociral takšno odločitev dejanski prvi človek vlade in ne Ba-juk) sprejela sklepa o tem, da Slovenija nima legalnega volilnega sistema, bi se morda še danes ukvarjali z vprašanjem, po kakšnem volilnem sistemu bomo jeseni v Sloveniji volili. Le po kateri evropski demokratični državi se je zgledovala vlada, ko se je navkljub ustavnemu načelu o delitvi oblasti postavila v vlogo tako Državnega zbora kot Ustavnega sodišča? Za nameček pa je Vlada še sklenila, da bo Slovenijo "založila" tako imenovani Beneški skupini vrhunskih ustavnih pravnikov in jih zaprosila za mnenje o tem, kako naj Slovenija na jesenskih volitvah izvoli svoj parlament in posledično postavi tudi svojo izvršno oblast. Marsikaj bi se dalo še povedati v zvezi s tem "vladnim izletom v Benetke ", o vlogi sedanjih treh minis- trov, prej sodnikov Ustavnega sodišča, kije izglasovalo sramotno odločbo v zvezi z referendumsko "ljudsko voljo" o volilnih sistemih. Sodnik poročevalec v tej zadevi je bil celo tako "prijazno zavzet", da je na lastno pobudo že poprej v Beneški skupini "pripravil teren " saj jo je podrobno seznanil s sporno odločbo Ustavnega sodišča, predsedniku Državnega zbora kot predsedniku komisije za volilni sistem in ustavne spremembe pa je velikodušno sporočil, da je voljan za Državni zbor pripraviti posebno strokovno ekspertizo, na podlagi katere bo Beneška komisija pozneje lahko sprejela "strokovno nepristransko " mnenje o slovenskih peri-petijah v zvezi z volilnim sistemom. Bajuk je še junija napovedal, da letos poletnih počitnic za vlado ne bo in da bodo tudi avgusta ves čas "trdo delali". No, zagotovo ne delajo trdo na področju tako imenovane evropske zakonodaje. V parlament je vlada poslala le nekaj zakonov, ki jih je poprej že v celoti pripravila Drnovškova vlada in mirno lahko trdim, da je postavitev Bajukove vlade dejansko povzročila upočasnitev usklajevanja naše zakonodaje z evropskim pravnim redom. Pač pa se nova vlada intenzivno ukvarja z delitvijo visokih položajev svojim strankarskim pristašem. Doslej je v državni upravi na novo zaposlila domala kar celo stotnijo zelo dobro plačanih nosilcev pomembnih funkcij, mnogi so strokovno povsem neprimerni, za kar pa je morala prav takšno stotnijo prejšnjih odsloviti. Seveda slednji niso odšli praznih rok, ampak jim še nekaj časa pripadajo plače ali bogate odpravnine. Predsednik vlade in zunanji minister sta se v zadnjem času intenzivno ukvarjala z ustanavljanjem svoje nove stranke, saj sta pred tem ostala brez stranke in očitno tudi brez zadostne podpore poslancev. No, ustanoviti novo stranko je vsekakor lažje, če ti pri tem pomagajo kar bližnji iz kabineta in vladnih služb, če se to naredi kar mimogrede, spotoma. Saj se ne zamudiš veliko, če te službeni šofer kar mimogrede, ko si že na terenu, zapelje še na pogovor s strankarskimi pristaši, če vse te sestanke skličeta in uskladita kar šef kabineta in tajnica, ki sta tam tako ali tako zato, da skrbita za tovrstne reči itd. porabljenem denarju za to pa tudi ne gre dlakocepiti, saj so ustrezne službe, šoferji, varnostniki in drugi tako ali tako tam zato, da skrbijo za predsednika vlade, ministre... in zase. Bisernoporočenca Rezka in Maks Lap Prazen želodec prignal ženina Bodočo ženo spoznal v nekdanjem blejskem hotelu Triglav - Rezka odlična in domiselna kuharica -Potovanja, njeno veselje - Hčerki v tujini, sin doma - Maks izšolal več kot 700 voznikov. Posavec, 14. avgusta - Odločna Rezka Lap zase pravi, da je Gorenjka od glave do peta. Ravno prav trmasta in odločna, da izpelje, kar reče. Pred dobrimi šestimi desetletji, ko je delala v tedanjem blejskem hotelu Triglav, se ji je v jezi, bolj za šalo kot za res, zareklo, da bo tisti, ki prvi stopi skozi vrata njen mož. In ker se z usodo ne gre šaliti, se je tako tudi zgodilo. Mladi Maks, ki je s Pokljuke vozil les in ga je lakota prignala v hotelsko kuhinjo, zagotovo ni niti slutil, kaj ga čaka. "Ko sem jo zagledal, sem si rekel, dekle je v redu in ne bi bilo napak, če bi postala moja žena. In je postala," se je njunega "usodnega" srečanja spominjal Maks Lap. Rezka, ki letos poleg biserne poroke praznuje tudi svoj 80. rojstni dan, se je rodila na Koroški Beli. V družini so bile štiri sestre. "Moja največja želja je bila, da bi šla v gospodinjsko šolo. Izprosila sem mamo in ni mi žal, saj mi je pridobljeno znanje v življenju neštetokrat prišlo prav," je pripovedovala Lapova. Po poroki sta nekaj časa stanovala v Žabnici, se za krajši čas preselila v Ljubljano, od tam na Golnik in v Gorice, leta 1951 pa se je družina preselila v svojo hišo na Posavcu. Medtem so se rodili tudi trije otroci. Meta, ki že desetletja živi v Avstraliji, Neža, ljubezen jo je odpeljala v Avstrijo, in Janez, ki je kot najmlajši ostal doma in na domačem vrtu zgradil svoj dom. Sestri pravita, da zanj velja pregovor o jabolku, ki ne pade daleč od drevesa, saj Janez ni le edini, ki je ostal na domačiji, ampak je po očetovem vzoru postal šofer. In imel je srečo, kajti oče Maks je bil odličen vzor in daleč naokoli znan kot izvrsten vozniški inštruktor. V Komendski Dobravi, rojstnem kraju, se je sicer izučil mizarske obrti, med dveletnim služenjem vojaščine v Nišu pa je opravil vozniški izpit za tovornjaka in potem do upokojitve vozil avtobus. Po njej je kot inštruktor še izšolal več kot 700 voznikov. Zakonca Lap sta v šestdesetih letih skupnega življenja doživela veliko lepega, pa tudi številne težave in prepreke sta morala premagati. Rezka je skrbela za družino, poleg dela, ki ga ni bilo malo, je našla tudi čas za pletenje prtičkov. Na stotine jih je. Jeseni pa je, če se je le dalo, odrajžala na potep. Pravi, da je videla pol sveta, neizpolnjena želja sta le še Turčija in Francija. Tudi na obisk k hčerki v Avstralijo se je podala. Letos pa je slednja obiskala starša ob njuni biserni poroki. Prišla bo tudi vnukinja Michele, sicer pa zakonca Lap tako ali tako najbolj razveselijo obiski njunih treh otrok, devetih vnukov ter pravnukov Thomasa, Tine, Nike, četrti pa naj bi se rodil v začetku septembra. Nestrpno ga pričakujeta, kot tudi skorajšnje praznovanje. "Oba sva rojena v znamenju tehtnice in "tehtava" se že šest desetletij, ki sva jih prehodila skupaj," je v smehu dejala Lapova, Meta, Neža in Janez pa so dodali, naj se le še dolgo "tehtata", pa bo vsem prav in lepo. • R. Škrjanc Ob farnem prazniku blagoslov zvonov Nova zvonova na Dobravi Srednja Dobrava pri Kropi -I V sredo bo novi pomožni škof Andrej Glavan na Srednji Dobravi blagoslovil dva nova bronasta zvonova. ! Blagoslovitev sovpada z do- I bravškim farnim praznikom sv. Roka. Oba nova zvonova, veliki in mali, sta bila izdelana v Sloveniji, v Žalcu. Veliki zvon tehta skoraj 1200 kilogramov in bo posvečen Antonu Martinu Slomšku, manjši zvon pa ima 380 kilogramov. Za nakup novih zvonov so si na Dobravi prizadevali že dalj časa. V leta 1966 zgrajenem zvoniku so bili doslej le trije zvonovi, od tega dva nova bronasta in en star železni, medtem ko četrtega zvona sploh niso imeli. Želja, da bi cerkveni stolp dobil nov veliki zvon, se je zdaj uresničila, hkrati z velikim pa so dobili še mali zvon, s katerim bodo zvonili ob smrti. Oba zvona sta bila vredna tri milijone tolarjev, pri nakupu so močno pomagali krajani. Nakup novih zvonov pa ni edina pridobitev v do- bravškt fari v zadnjih letih; v zadnjih šestnajstih letih, koje na Dobravo prišel zagnani župnik Tine Hribernik. se dogaja marsikaj. V teh letih je cerkev dobila novo streho na zvoniku, ozvočenje in nove klopi, obnovljena je bila cerkvena streha in fasada ter pokopališki zid. Pri vsem tem so s prostovoljnim delom in prispevki veliko pomagali krajani, zlasti PGD Srednja Dobrava. Sicer pa na-Dobravi načrtujejo tudi obnovo že dotrajanih orgel. • V, P. s e Miha Naglic 225"} Vida Košmelj, zdravnica in domoznanka "Kmalu po ustanovitvi gasilskega društva (1898) je stari oče Franc gasilce enkrat ali dvakrat letno vodil v cerkev k slavnostni maši na državni praznik. Stopal je takoj za praporščakom, v paradni uniformi s številnimi odlikovanji na prsih, z gasilskimi in vojaškimi. Slednje je dobil med avstrijsko okupacijo Bosne in Hercegovine leta 1878 v bitki pri Jajcu. Že hudo ranjen je leže na tleh poveljeval svojim kranjskim Janezom (97. pešpolk), dokler ni omedlel. Ko so gasilci stopili skozi cerkvena vrata v četverostopu, so zabučale orgle iz vseh registrov marš Radet-zkega. Organist je bil nadučitelj Jožef Levičnik, navdušen podporni član. Četa je korakala po taktu muzike s paradnim korakom in se postavila pred ograjo glavnega oltarja. Dosmrtni gasilski načelnik je poveljeval pozdrav: Mirno, na mestu voljno! in maša se je začela..." Gornji odlomki so iz spominskega besedi/a Moji spomini na gasilce v Železnikih, ki jih je napisala zdravnica VIDA KOŠMELJ BERA VS, ob 100-letnici Gasilskega društva Železniki, "kot vnukinja ustanovitelja Franca ter pranečakinja Luke in Jožefa Košmelja, ustanovnih članov in hči Leopolda, samih 'zagnanih' gasilcev." Rodila se je 3. aprila /926 v Železnikih. Košmelji so ena najstarejših železnikarskih rodbin, prvi od h naj bi se v ta kraj priženil že 1690, prišel naj Po I j udje h gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon bi iz Benečije (Kosmelli) in postal fužinarski preddelavec. Ob prelomu iz 19. v 20. stoletje so bili ena najmočnejših obrtniških družin (mesarija, pekarija, gostilna, posestvo). Že ko je imela tri leta, je mala Vida zatrdila, da bo zdravnica. Oče ni bil nad tem nič navdušen, videl jo je na učiteljišču ali trgovski akademiji. Vendar je vztrajala, na gimnazijo je hodila v Kranju in se po vojni vpisala na medicino. Stanovala je pri bratu Miranu, kije bil politik, podnevi je gospodinjila, ponoči študirala in diplomirala 1953. Stažirala je "na Studencu", pri dr. Magajni, pozneje specializirala porodništvo pri dr. Novaku. Takrat so o tem, kje boš služboval, odločali na ministrstvu. Ko so v Kranju 1955 ustanovili novo porodnišnico, je prišel dr. Veter k dr. Rainerju v Ljubljano in ga prosil, naj mu pošlje nekoga v pomoč. In je morala iti, čeprav z odporom, ker se ji je Kranj zameril že v gimnaziji. Dela v porodnišnici Kranj res ni manjka/o. Petnajst let je bila vsak drugI dan dežurna, nekoč je naneslo, da je bila 10 dni sama, brez dr. Vetra in brez babic. Vseskozi je sanjala o Ljubljani, si skuša/a oskrbeti asistentsko mesto pri dr. An-dolšku in študij v Ameriki. Pa je ostala v Kranju, do upokojitve 1990, pred tem je bila dve leti tudi direktorica. Njene pacientke - in teh pač ni bilo malo - jo hranijo v dobrem spominu. Njene zavzetosti so bile deležne Vida Košmelj na izletu v Beneški Sloveniji, 1990 tudi žene iz obeh dolin na gorenjskem jugu (njena mama je bila Anžkova iz Gorenje vasi). Kadar je vedela, da katero od njih doma čaka preveč dela, jo je namenoma obdržala v porodnišnici še nekaj časa. Bila so leta, ko so morale žene domov kar z rednim avtobusom, potem so si priskrbeli star avto, ki jih je razvažal na domove... Tudi zdaj, ko je v pokoju, ne miruje. Živi v Kranju, pogosto se vrača v Železnike, če ne telesno, pa v duhu. Zdaj ima več časa za konjičke. Včasih so bili to hribi, tudi plezala je, zanimale so jo slike, župniku Gačniku je pomagala, ko je dobesedno reševal slike za prvo muzejsko zbirko v Sorici (ko sojo slovesno odprli, so ga zamolčali), ves čas jo je zanimalo domoznanstvo. In to je njena glavna zaposlitev zdaj, ko ima za to staro nagnjenje več časa. In ima res kaj povedali in pokazati. Če ne bi vedel, daje 40 od svojih najboljših let podarila porodništvu, bi človek mislil, da je zgodovinarka... Po ustanovitvi Sokola 1908, je bil tudi prvi večji gorenjski sokolski zlet v Železnikih. Stari oče je kot župan posredoval pri navdušenem narodnjaku, liberalnem župniku Antonu Korbiču, da je dal pred župnišče postaviti sod odličnega vipavca. Kuharica pa je pomagala drugim gospodinjam, ki so telovadcem in gledalcem stregle z jedačo. Skozi odprta cerkvena vrata so zabučale orgle z domoljubnimi napevi in maršem Radetzkega. To vse pa je opazoval mladi kaplan Smolej..." (Loški razgledi 45, 1998) - In tu se je stvar zapletla, kakor bi bilo v naših dneh in ne pred skoraj sto leti... KRONIKA ureja; Helena Jeiovčan NESREČE Za varnost v gorah skrbijo tudi gorski vodniki Čelada in mobitel rešujeta življenja Če pogledaš na zahtevno Hanzovo pot, takoj ločiš domače in tuje planince. Tuji imajo na glavah obvezno čelade, domači le redko. Letos je bilo že kar nekaj planincev, ki jim je klic po mobitelu rešil življenje. Mojstrana, Gozd Martuljek, 13. avgusta - Število gorskih nesreč in varnost v gorah sta tesno povezana z vodenjem vzponov na gore. Planinci, ki se na zahtevne gorske vzpone podajo sami, so v veliki večji nevarnosti, da se jim kaj zgodi, kot tisti, ki se odločijo za veščega in izkušenega gorskega vodnika. Desetletja in desetletja po vojni je bilo tako, kot da gorskih vodnikov sploh ne potrebujemo, saj se je le malokdo - razen tujcev, ki so vedno spraševali po gorskih vodnikih - odločil za vodnika po gorah. Uradno vodnikov ni bilo, neuradno pa so gorski reševalci in alpinisti vseeno vodili na gorske ture posameznike in skupine, ki so jih za vodništvo prosili. Marsikatere gorske nesreče ne Kakšne izkušnje imata z vo-bi bilo, ko bi že tedaj imeli orga- denjem po gorah dva dolgolet- nizirano vodniško službo. V nam bližnjih alpskih deželah - Avstriji in Italiji - že desetletja vodijo po gorah izkušeni vodniki in ocenjujejo, da v najbolj obiskanih gorskih predelih ena tretjina gorskih vodnikov živi od vodništva. Res pa je tudi, da so gorske poti in vzponi v tujini veliko manj varovani kot pri nas, zato manj vešči skoraj morajo najeti vodnika. Dobro varovane poti Pri nas, pravijo v šali vodniki, so poti zelo dobre, z vrvmi pa je vse tako zavarovano, da ma-lodane nisi ves ograjen z vrvmi na kočljivih mestih in da moraš res biti zelo nepazljiv, neroden ali neizkušen, da se ti kaj zgodi. Danes se v svetu vedno upoštevan, spoštovan in cenjen poklic gorskega vodnika vrača tudi k nam. V Sloveniji je bil sprejet zakon o gorskih vodnikih, imamo Združenje gorskih vodnikov z okoli 60 izprašani-mi aktivnimi gorskimi vodniki z mednarodno licenco. Vsi so alpinisti in gorski reševalci, ki so opravili štiriletno šolanje planinskega in gorskega vodništva. na alpinista, planinca, gorska reševalca in seveda gorska vodnika iz Zgornjesavske doline: Stanko Kofler. iz Mojstrane in Tone Oman iz Gozd Martuljka? "Ni dolgo tega, ko sem v svetu Triglavskega narodnega parka opozoril, da so poti, ki vodijo preko melišč, zelo slabo vzdrževane in so velika nevarnost, da se na takih delih pripetijo nesreče," pravi Stanko Kofler. "Gorski svet je krušljiv, zato bi spomladi morali take poti primerno očistiti, saj so nevarne za zdrs. Smrtna nesreča, ki se je letos pripetila na poti čez Prag, je bila res naključje, vendar pa je prav tisto pot treba temeljito očistiti. Opažam in resno opozarjam, da se nekatere poti - ne vse - malo preveč zanemarjajo: z Luknje na Dolič, denimo ali pa, če vzamemo kar nekdanjo konjsko pot iz Krme na Triglav. Včasih so tovorih s konji in so morali vsak kamen položiti nazaj, da je konj zmogel, danes tega ni več. Težko, da bi danes s konjem po tej poti še prišel na Kredarico. Planinci, ki se odpravljajo v gore in najamejo vodnika, so zadovoljivo telesno pripravljeni 1 Tone Oman in odlično opremljeni, vedno več tudi s pasovi in čeladami. Če samo pogledaš na zahtevno Hanzovo pot, takoj ločiš tujega od domačega planinca: tuji imajo obvezno čelade, domači jih imajo redko in so večinoma še brez njih." "Mislim, da so poti dobro urejene, varne, zaščitene z vrvmi, vendar je erozija večja kot minula leta, zato je treba paziti," pravi Tone Oman, ki po gorah vodi že 25 let. Domače in tuje planince vodi povsod, svetuje ture manj kon-dicijsko pripravljenim, varno vodi plezalce po triglavskem pogorju in drugod. Mobitel lahko rešuje Predvsem ljudje niso pazljivi, ko sprožijo kamenje, so pa neprimerno bolje opremljeni kot Stanko Kofler včasih. Vedno bolj se odločajo za vodništvo, tudi šole, kajti te odgovornosti, da bi se otrokom kaj zgodilo, si šole ne upajo več prevzeti. Številne nesreče se v stenah pripetijo samo zato, ker so plezalci premalo pozorni - če ne gre, je treba odnehati, ne pa siliti naprej. Danes v gorah mobitel lahko reši življenje. Znan je primer, ko je planincem za sestop zmanjkalo vrvi in so se s težavami spustili na neko polico. Od tod niso vedeli ne kod ne kam, poklicali so reševalce in jim po mobitelu opisali, kje so. Žal pa po naših vrhovih še ni povsod signala. Škoda. Ob današnji tehnologiji to ne bi smelo biti problem - marsikateri planinec bi mobitel kupil samo za uporabo v gorah." • D. Sedej Stoletnica Prostovoljnega gasilskega društva Stara Loka Ob obletnici novo gasilsko vozilo Stoto obletnico ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva Stara Loka v Škofji Loki so proslavili tudi z vajo civilne zaščite, parado, razvitjem novega praporja in prevzemom novega gasilskega vozila. Škofja Loka, 13. avgusta - V letu, ko gasilstvo na Slovenskem praznuje 130 let od prvih začetkov, se kar vrstijo posebej slovesne proslave okroglih stotih obletnic številnih gasilskih društev. Pretekli konec tedna je tako obletnico slavilo tudi Prostovoljno gasilsko društvo Stara Loka s celo vrsto prireditev, med njimi tudi zanimivo reševalno akcijo "Zaščita in reševanje 2000". Praznovanje stote obletnice kulturnim programom in pode- ustanovitve prostovoljnega gasilskega društva Stara Loka v Škofji Loki se je začelo že praktično z začetkom leta, saj so se odločili, za izdelavo raziskovalne naloge o delu in dejavnostih tega društva ter za razpis in razstavo fotografij "Sv. Florjana". Sredi februarja so imeli 100. občni zbor društva, sredi maja vajo "Evakuacija 2000" na Osnovni šoli Ivana Groharja in Jela Janežiča ter proslavo ob godu zavetnika gasilcev. Ožje praznovanje te okrogle obletnice pa se je začelo v petek s slavnostno sejo društva s litvijo priznanj ter odlikovanj najzaslužnejšim članom, vajo civilne zaščite "Zaščita in reševanje 2000", gasilsko parado in slavnostnim zaključkom z razvitjem novega gasilskega prapora ter prevzemom gasilskega vozila. Društvo je bilo ustanovljeno 17. junija 1900 na pobudo posestnika Franca Dolenca in nekaterih zanesenjakov, sledila je gradnja gasilskega doma in postopna nabava opreme. Danes ima društvo 176 članov od tega 39 mladih, kar samo potrjuje, da niso nikdar pozabili na svoj podmladek. Kot nam Prikaz reševanja iz ruševin. Novo vozilo za hitre intervencije pri začetnih požarih. je povedal predsednik tega društva Alojz Bašelj so društvo 3. kategorije s šestdeset operativnih članov. Kot že omenjeno, so skupaj z Gasilsko zvezo Škofja Loka v soboto popoldan pripravili zanimivo, lahko bi rekli vseobsegajočo vajo "zaščita in reševanje 2000" ob stolpnicah na Partizanski cesti in na bližnjem Kamnitniku, kjer si je množica gledalcev lahko ogledala reševanje iz visokih objektov, reševanje iz ruševin in gašenje požara v naravi. Poleg gasilcev PGD Stara Loka so sodelovali tudi gasilci iz sosednjih društev, Gasilska reševalna služba iz Kranja, pripadniki Civilne zaščite (vodniki psov, planinci, jamarji). Policije, helikopter Slovenske vojske in Služba nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Škofja Loka. Vaji je sledila parada do prireditvenega prostora v Podlubni-ku, kjer so razvili nov prapor društva ter prevzeli novo gasilsko vozilo znamke Mercedes z najsodobnejšo opremo za hitre intervencije pri začetnih požarih. Kupili so ga po dveh letih priprav, pri čemer je 60 odstotkov potrebnih sredstev prispevala občina, ostalo pa so zbrali z nabiralnimi akcijami med krajani in donacijami. "Najpomembnejše je, da sledimo tehnologiji", je ob tem menil predsednik društva. Omenimo še, da so ob obletnici izdali izredno ličen in vsebinsko bogat zbornik, praznovanje pa zaključili s tradicionalno veselico. • Tekst in foto: Š. Žargi Padalo se je prezgodaj zaprlo Tržič - 32-letni Matjaž K. z Jesenic je v četrtek popoldne nameraval po polurnem jadranju z jadralnim padalom pristati na vzletišču zahodno od planinskega doma na Kriški gori. Koje bil še kakšnih petnajst metrov visoko, mu je verjetno nenadni sunek vetra zaprl padalo, tako da je padel na travnik. Dežurni policist v operativno-komunikacijskem centru Policijske uprave Kranj je nekaj minut po drugi uri organiziral reševalno akcijo, v kateri je sodelovalo osem tržiških gorskih reševalcev, zdravnik iz kranjskogorske službe in kriminalist. Matjaž K. se je pri padcu huje ranil, po prvi zdravniški pomoči so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Padalec je imel testirano jadralno padalo, staro leto dni, in vso potrebno opremo za jadranje. Reševalna akcija je bila končana ob štirih popoldne. Na skuterju brez čelade Kranj - V petek, 11. avgusta, ob 22.10 je 25-letni Vojin R. iz Kranja s skuterjem aprillia racing brez vozniškega dovoljenja in varnostne čelade vozil po ulici Mirka Vadnova na Primskovem. V bližini poslovnih prostorov Lesnine je iz neznanega razloga zavil na levo ter prek dvignjenega roba na travo, kjer je padel. Pri padcu se je hudo ranil, tako da so ga z reševalnim avtom odpeljali v Klinični center. Ker je Vojin R. po nesreči kazal znake zmedenosti, so policisti odredili strokovni pregled, napisali pa bodo tudi predlog za uvedbo postopka o prekršku. • H. J. Servisirani golf zagorel Radovljica - V petek popoldne je Andreja G. z golfom vozila po lokalni cesti od Zapuž proti Begunjam. V križišču za Hlebce je zavirala in ker zavore niso prijele, je potegnila ročico ročne zavore. Brž ko je ustavila, pa je opazila, da se izpod pokrova avtomobilskega motorja močno kadi. Voznik za njo je skupaj z Andrejinim sopotnikom z ročnim gasilnim aparatom ogenj pogasil. Policisti, ki so poklicali tudi kriminalističnega tehnika in požarnega inšpektorja, so ugotovili, da je Andreja G. pred tem avto prevzela iz mehanične delavnice, točnega vzroka za požar pa niso mogli ugotoviti. Domnevajo, da se je golf vžgal zaradi slabe električne napeljave v bližini vplinjača. Škode je za okrog sto tisočakov. • H. J. KRIMINAL Pretepa se ne spominja Kranj - Kranjski policisti so se v četrtek, malo pred drugo uro popoldne, odpeljali v dežurno ambulanto zdravstvenega doma, kamor so reševalci iz gostinskega lokala na Prešernovi v Kranju pripeljali 30-letnega Kranjčana Atjošo N. Povedal je, da se ničesar ne spominja, le tega, da je okrog 13.45 prišel v Joka/. Zdravniki so ugotovili pretres možganov, poškodbo nosu in rano na glavi ter ga poslali naprej v jeseniško bolnišnico. Policisti so v lokalu zvedeli, da Aljoša N. za šankom ni bil sem, ob njem naj bi sedel še mlajši moški. Sprla naj bi se, nakar naj bi ga neznanec pretepel. Policisti še zbirajo obvestila. Ukradena avto in moped Kranj - Neznanec je v sredo ali četrtek odpeljal v neznano osebni avto R twingo 1,2 rumene barve. Avto je bil zaklenjen, vreden pa okrog 1,1 milijona tolarjev. Brnik - V četrtek dopoldne pa je nekdo odpeljal moped tomos avtomatik A 35L srebrne barve, skupaj s čelado bele barve in napisom shark. Moped je bil parkiran v bližini brniškega letališča, vreden pa naj bi bil približno 40 tisočakov. Kabel oluščili in baker prodali Jesenice - 23-letni N. B. z Jesenic naj bi se skupaj z dvema 15-letnikom konec julija po kanalu splazili v elektroenergetski objekt v opuščenih obratih železarne. Kabel, dolg 45 metrov, naj bi razrezali na dvometrske kose in jih po isti poti izvlekli ven, med krajo pa odstranili tudi varovalko, da je prišlo do izpada električne energije v železarni. Tatovi naj bi zunaj kabel oluščili in bakreno žico prodali kot odpadno surovino. Zaradi izpada elektrike je bilo v železarni za 80.000 tolarjev škode. Dnevni izkupiček iz trezorja Stara Fužina - V noči s četrtka na petek je neznanec skozi okno vlomil v trgovino Mercator Gorenjske v Stari Fužini. V pisarni je našel ključa trezorja in ga odprl. Ukradel je 520.000 tolarjev, kolikor je znašal četrtkov izkupiček trgovine. • H. J. Tat med letalsko prtljago Brnik - Med 4. in 6. avgustom je nekdo na letalski liniji med Hamburgom in Frankfurtom brskal po paketih podjetja 01ym-pus Optical Hamburg. Dva paketa je odprl in iz njiju ukradel fotoaparat, dva daljnogleda in pet kartic s softvvearom za digitalni fotoaparat. Obe škatli je nato pazljivo zalepil nazaj, lastnika pa oškodoval za najmanj sto tisočakov. Sobe ni plačal Bled - 33-letni državljan ZRJ I. G. je 26. julija zvečer prišel v penzion na Bledu, kjer se je prijavil za začasno bivanje in najel sobo. Izkazal se je s slovenskim potnim listom za tujce. Čez tri dni je iz penziona izginil, ne da bi lastniku poravnal račun v znesku okroglih 28.000 tolarjev. Katrca" brez avtoradia Bled - Vlomi v avtomobile in kraje avtoradiov so že tako "običajne", da o njih praviloma niti ne poročamo več. Da ne bi kdo zmotno mislil, da so s tatinskega repertoarja že izginile, pove petkov primer z Bleda. Neznanec je popoldne vlomil v "ka-trco", parkirano pri Turistično poslovnem centru ter odmonitral avtoradio blaupunkt. r AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA avgust 2000 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Se jih še spomnimo? Alpski kvintet, ki letos beleži štiriintridesetletnico obstoja, je dolga leta deloval in se predstavljal v tradicionalno poznani zasedbi. To je bila tista zasedba, ko je ansambel profesionalno nastopal po Evropi in doma. Iz tistih časov so še vedno popularne skladbe, ki so jih člani skupine Plava trava zaborava na nedavnem nastopu na Kranjski noči v Kranju poimenovali kar Slovenska country glasba. Branka Kraner Ivanka Kraševec - Prešeren Danes vam predstavljasmo takratno zasedbo Alpskega kvinteta; iz časov, ko so se bližali tridesetnici, ki so jo proslavili s koncertom v Gorjah pri Bledu in nato še v Mengšu. Od leve proti desni so na sliki: Ivan Prešeren, trobenta; Vinko Sitar, klarinet; Edi Semeja, harmonika; Jože Antonič, kitara in vodja ansambla; Janez Per, baskitara in bariton. Poznani pevki v ansamblu (kjer se je izmenjalo več pevcev) sta bili Ivanka Kraševec -Prešeren in Branka Kraner. Alpski kvintet GLASBENIKI MESECA - KUPON Naštejte države,kjer je nastopil Alpski kvintet v 34 letih. Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta: Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. VASA PESEM jUij: Oddaja je vsak ponedeljek, ob 18.15 uri na frekvencah ~~^Wm^~ Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajo po tel.: 061/152-10-35 ali 130-16-35 in tako, RADIO ^a 'zP°^n'te kuPon 'n ga pošljite na naslov: UUINJ15CI1 §tu,a 23, p.p. 4863,1210 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 21.08.2000 Popevke: 1. Ranjeno srce - Miha Merlak 2- Zate - Marjan Novina 3 Daj - Vili Resnik N/. - viže I Špela - Filip Kranjec 2. Za praznik mama - Mlade frajle 3 Življenje je kakor mozaik - ans. Cvet ^VAŠA PESEM i L GLASUJEM ZA Popevko: 1 Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Pošta: PIVOVARNA UNION Tereza vabi Gorenjski organizatorji turističnih potovanj Vam ponujajo ekskluzivne avtobusne izlete z zares zanimivimi programi. Za vse programe v tej rubriki velja, da so cene za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa krepko nižje kot za nenaročni-kel Cene, ki veljajo za naročnice in naročnike, vključno z njihovimi družinskimi člani, so pri vsakem izletu praviloma navedene v oklepaju. Zakaj krepko nižje cene? Prvič zato, ker je za vse izlete v tej rubriki GORENJSKI GLAS • več kot časopis, glavni medijski pokrovitelj, zato so to GLASOVI IZLETI. In zato, ker PIVOVARNA UNION, d.d., Ljubljana poskrbi, da na izletih nihče ni žejen. Datumi teh zanimivih izletov so izbrani tako, da so prilagojeni praktično vsem. V Alpe Adrio tudi septembra V sodelovanju z LPP, Ljubljanskim potniškim prometom, bo izlet do nakupovalnega centra Alpe Adria, trgovine Lidl in LD markela v Cassaclu v bližini Vidma/Udine tudi v naslednjem mesecu v soboto, 9. septembra. Cena izleta: 3.400 tolarjev; za naročnike Gorenjskega glasa (in družinske člane seveda tudi!) LPP Ljubljana zagotavlja debelega tisočaka nižjo ceno, samo 2.300 SIT. Tudi Pekarna Magušar iz Lesc bo s slastnimi orehovimi štruklji na septembrskem izletu/ Avtobus bo peljal na relaciji Ljubljana - Medvode - Škofja Loka - Kranj -Radovljica - Lesce - Žirovnica - Jesenice - Kranjska Gora -Videm. Tereza vabi: "Prijatelji stari gdje ste** Turistična agencija DOBER DAN iz Šempetra v Savinjski dolini - v sodelovanju z Direkcijo za turizem Bled - organizira v začetku oktobra, v dneh od 5. do 8. oktobra, 'Izlet leta' v Dubrovnik. Kajpak je poleg tudi Gorenjski glas, več kot časopis. V teh dneh se bo Bled predstavljal v Dubrovniku (podobno se je letos pomladi Dubrvnik predstavil na Bledu), za udeležence izleta bo organiziran koncert dalmatinskih pesmi, sprejem in koncert pri Terezi Kesoviji doma v Cilipih in še marsikaj. Agencija DOBER DAN je pripravila tri možnosti, ki se razlikujejo po načinu prevoza (letalo; avtobus/letalo ali samo avtobus), stanejo pa od 39.000 SIT do 57.000 SIT. V tej ceni so, poleg prevoza, zajeti tudi trije polpen-zioni v hotelu, dalmatinska večerja ter druga presenečenja. Ker je število programov z letalskim prevozom omejeno, velja s prijavo pohiteti že zdaj, četudi je oktober še daleč. Oktobrski obisk Dubrovnika ne sodi v ponudbo uveljavljenih 'Glasovih izletov', zato tokrat ni razlik v cenah v povezavi z naročnino Gorenjskega glasa - so pa krepke razlike v cenah (in kakovosti prevoza) ponujenih treh programov Agencije Dober dan. Prijave: 24 ur dnevno! Za informacije in prijave sta Vam celo leto 2000 - poleg telefonskih številk organizatorjev teh izletov (npr. Integral Tržič °* 04/59-63-280), vselej na razpolago, 24 ur dnevno, TELEFONSKI ŠTEVILKI Gorenjskega glasa: 04/201-42-47 in 04/201-42-00. Vsak delovnik med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure, so za prijave na razpolago tudi telefonske številke 04/201-42-48; ali 201-42-49 in tudi 201-42-44. Ob prijavi sporočite tudi, na kateri vmesni postaji želite počakati organizatorjev avtobus. Ob prijavi je tudi možno tudi izbrati sedež v avtobusuv vendar je rezervacija izbranega sedeža velja SAMO z vplačilom celotne cene izleta! Splošni pogoji za organizacijo turističnih potovanj so sestavni del vseh naštetih programov! PIVOVARNA UNION ^kifiijnUlji! GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE Vsako sredo, ob 13. uri na Radiu Ognjišče in vsako nedeljo, ob 11.30 na Koroškem radiu. Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 ZAGORJE. NAGRADE PREJMEJO: - Mateja BRENCE, Trg Prešernove brigade 4, 4000 KRANJ - Melita SKUMAVEC, Cesta v rovte 19,4270 JESENICE - Ivanka MELANŠEK, Celjska cesta 20, 2380 SLOVENJ GRADEC Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON št. 33 1. MLADE FRAJLE - Tri jerbase poljubčkov 2. IGOR IN ZLATI ZVOKI - Ena majhna luštna stvar 3. VESELE ŠTAJERKE - Danes so drugačni časi 4. ans. DARKA ATELŠKA - Mala hvala (nov predlog) 5. ans. BRANETA KLAVŽARJA - Ohcet DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC • POB-LES d.o.o., Podskrajnik 19, 1380 Cerknica, tel.: (01) 7091 419 Vprašanje: Kako imenujemo prostor, ki je namenjen pripravi hrane? Nagrada: knjižna polica • Gostišče Pirnat, Letuš 80a, 3327 Letuš, tel.: (03) 5885 143, www.gostilna-pirnat.si Vprašanje: Kaj je to "cicka" Nagrada: kosilo za 1 osebo ali zgoščenka največje makete železnice v Sloveniji Odgovore pošljite do sobote, 19. avgusta 2000 NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut..." Nagrajenca z dne 30. july 2000: • Turistična Kmetija Senekovič, Benedikt v Slov. Goricah: Tine Bajt, Deteljica 3, 4290 Tržič • Kamp Kolpa, Adlešiči: Francka Gros, Bičkova 12, 4000 Kranj Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije po tel. 01 750 9 360. Spremljate nas lahko: Notranjski radio 107.1 & 91.1 MHz. Pokličite (01) 754 1 632 ob nedeljah med 20.21 in 22.00 uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujejo - Šerif -Večerna Zarja - Črni gad - Jutranja Zarja Loj«« • Trf«Jk. MI*M.lMlf74l U2-tacMim4l 412 Radio Triajav Prvi glas Gorenjske® Prvi glasek Gorenjske® STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1 - Bohinj Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice Telefon: +386 (0)4 5 861 012, Telefax: +386 (0)4 5 861 302 Studio: +386 (0)4 5 865 865, Oglaševanje: +386 (0)4 5 862 862, Domača stran: www.radiotriglav.si Prvi glasek Gorenjske 2000 Radio Triglav Jesenice, d.o.o., vabi mlade glasbene talente, stare od 5 do 15 let, na prireditev Prvi glasek Gorenjske 2000, ki bo 4. novembra na Jesenicah. Nastopajoči se bodo tudi letos pomerili v kategoriji mlajših do 4. razreda in od 5. do 8. razreda osnovne šole. V prijavi napišite svoj rojstni datum, naslov, telefonsko številko in naslove treh slovenskih skladb, ki bi jih radi zapeli. Od tistih, ki želite nastopiti v kategoriji mlajših, pričakujejo, da boste izbirali med otrokom namenjenimi pesmimi. Prijave pošljite do 8. septembra na naslov: Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice, s pripisom Za Prvi glasek Gorenjske. O avdiciji bodo prijavljene obvestili po pošti. ARION ODGOVARJA ŠIFRA: USODA IN JAZ Pozdravljam vas in vam želim veliko uspehov. Vašo rubriko redno prebiram in sem se tudi jaz odločila, da vam napišem pismo. Prosim, povejte mi, kaj me čaka v prihodnje. Imam možnost spremembe na delovnem področju, zato mi prosim povejte, kako se bo to uredilo. Vprašala bi tudi za zdravje in za družinsko življenje. Za odgovor se vam zahvaljujem. GORĐANA ODGOVARJA Tudi jaz se vam zahvaljujem za pismo, ki ste nam ga poslala. Iz vaših položajev planetov je razvidno, da ste izredno močna osebnost, katera vsakih sedem let naredi veliko spremembo v življenju. Vaša pot je nenavadna, razvidno je, da ste ločena, da imate dva otroka in da živite v ponovnem partnerstvu, ki je tudi v letošnjem letu zapadlo v večjo krizo. Predvsem je komunikacija premajhna, živita drug mimo drugega. Večja sprememba na delovnem področju se vam obeta že v prvi polovici meseca septembra, vaše novo delo pa je povezano s tujino. Razvidno je, da boste preko dela veliko časa preživela v tujini. V zdravstvenem smislu se kaže občutljiv živčni sistem, občutljivost na vremenske spremembe, predvsem ob polni luni in ob ščipu. Večjih zdravstvenih težav v prihodnje ne vidim. Želim vam vse lepo, oglasite se, če želite postaviti še kakšno vprašanje. GORDANA ARION KUPON Vašemu vprašanju obvezno priložite kupon in poleg napišite tudi vašo šifro in rojstne podatke. HALO • HALO GORENJSKI GLAS TEL: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi t v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in Četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. °3 KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si ROZMAN BUS Rozman, tel: 04/715-249 Šenčur: 411-8H7, 251-IH-H7 METEOR, d.o.o. 5 Stara c. 1, Cerklje 1 H O KO - kombi prevozi i Tel.: 596-38-76, 595-77-57 PREGL Kombi prevozi AVTOBUSNI PREVOZI Janez Ambrožič SOTESKA VINTGAR LETNO KOPALIŠČE UKOVA Tel: 04/583-16-62 LETNO KOPALIŠČE RADOVLJICA Tet. infax.: 04/531-57-70 LETNO KOPALIŠČE KRANJ Tel.: 04/201 44 29 LETNO KOPALIŠČE % TRŽIČ Ivi.: 041596-11-87 LETNO KOPALIŠČE KAMNIK NAJLEPŠE POČITNICE BORZA ZNANJA Podrobnejše informacije o I učnih ponudbah so vam na voljo: $ - na telefonski številki 01/42-66-197 I - KOZ, enota DlilAVSKA 1 KNJIŽNICA na Timfski t. 30, 01 p.p. 370, 1000 Ljubljana - ali pa nam pošljejo e-mail na naslov: Ijuhlja-na @horzaznanja. mss. edus. si VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ, tel. 202-55-22, 14. avgusta, ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel 531-49-60, 14. avgusta, ob 18.00 B&B JESENICE, tel. 586-33-00, 14. septembra, ob 18.00 B&B ŠK. LOKA, tel 515-70-00, 21. avgusta ob 9.00 in 17.00 Trst 12.9., Madžarske toplice od 14.9. do 17.9.,Medžigurje od 8. - 10.9.Nočni Gardaland 14.8; Lenti 19.8. Vsak ponedeljek kopalni izlet v Čatež, Gardaland 25 8 26.8., tel.: 252-62-10, 041/ 660-658 Lenti Lenti čet. in sob., Trst sreda, Celovec pon.. Trbiž, Udine, Palmanova in ostalo po dogovoru. Čas dopustov - prevozi na letališča, pristanišča, toplice, morje. GSM: 041/734-140 KOMBI MERCEDEZ - klima: izleti in sejmi v tujini in doma - Lenti vsak čet. in sob.; turistični 8 oseb. Tel.: 041/623-872 Gardaland 26. 8., nočni Gardaland, Aqualand Tel.: 572 54 27, 031/723 823 SOTESKA VINTGAR: odprto vsak dan od 8.00 do 19.00 ure. Vstopnina za odrasle 400 SIT, za otroke 200 SIT Obratovalni čas: vsak dan od 10. - 18.30 ure Temperatura vode: 24 ° C Obratovalni čas: od pon. do pet. 10-18 ure, vkendi in prazniki od 10 - 19 ure. Temperatura vode: 26.5°C e-mail: pkrad@plavalradovljica.siniklub.si Obratovalni čas: od pon. do pet. od 9 - 18 ure, vikendi in prazniki od 9 - 20 ure. Temperatura vode: 26°C Obratovalni čas: vsak dan od 9. do 19. ure Nočno kopanje: petek: od 20. do 23. ure Temperatura vode: 26°C Obratovalni čas: od pon. do pet. od 10. do 18. ure, ob sob. in ned. od 10. do 19. ure Temperatura vode: 26,5 Izredno ugodne počitnice v Moščeniški Dragi, 10 km od Opatije, v idiličnem okolju. Vikend paket v hotelu Marina (notranji bazen z ogrevano morsko vodo) od 2.480 SIT oz. 24 DEM. Tel.: 00 385 51 737 504 Kot veste, v Borzah znanja pomagamo ljudem, ki znanja iščejo ali ponujajo. Zanimiva ponudba za vse tiste, ki jih zanima filatelija. Obiskal nas je gospod, ki ima v svoji zbirki več kot 40 tisoč znamk iz vsega sveta. Pripravljen vam je povedati in pokazati pravilno ravnanje z znamkami, oceniti njihovo vrednost in jih postaviti v pravo zbirko. Vsem, ki se šele začenjate ukvarjati s filatelijo, bo ta ponudba pravšnja, saj boste lažje stopili v svet znamk. Seveda so vam v naši bazi podatkov na voljo še številne druge učne ponudbe. Če potrebujete kakšno informacijo ali znanje, nas pokličite ali obiščite in potrudili se bomo, da bi pomagali tudi vam. Naše storitve so brezplačne. GLASOV KAŽIPOT Aljaževi dnevi 2000 Mojstrana - Turistično društvo Dovje - Mojstrana vas vabi na že tradicionalne Aljaževe dneve 2000, ki se bodo začeli v petek, 18. avgusta, ob 20. uri z odprtjem fotografske razstave, projekcijo diapozitivov in podelitvijo nagrad v Kulturnem domu na Dovjem. V petek, 25. avgusta, ob 17. uri, bo v Mojstrani odprtje spominske sobe v Gasilskem domu; ob 19. uri pa v obnovljeni kovačnici na Dovjem okrogla miza na temo "Turizem, kako naprej?". V soboto, 26. avgusta, ob 19. uri, bo pri spomeniku Jakobu Aljažu promenad-rti koncert godbe na pihala občine Jesenice - Kranjska Gora; ob 20. uri, sredi vasi Dovje pa odprtje Aljaževih dnevov s kulturnim programom: predstavitev Kranjskih komedijantov "Hop Cefizelj", nastopila bo folklorna skupina Juli-jana in harmonikarice "Zupan Har-monic". V primeru slabega vremena bo sobotni program v Kulturnem domu na Dovjem. V nedeljo, 27. avgusta, ob 15. uri, bo v dolini Vrat koncert komornega mešriega pevskega zbora Vox Carniolus; ob 16. uri pa sveta maša. V času Aljaževih dnevov si lahko ogledate razstavo likovnih del "Vrata 2000" v Muzeju v Mojstrani. Likovno ustvarjanje na Bledu Bled - Od četrtka, 10., do petka, 18. avgusta, potekajo na Bledu delavnice likovnega ustvarjnja za osnovnošolce in ostale, željne tovrstnega udejstvovanja, in sicer vsakič od GOSTILNA RESTAVRACIJA ',pri J«™*" t**™** GALERIJA Glasbene prireditve so ob 19. uri. mda, 16.8.2000« ansambel GAŠPERJI petek, 18,8.2000* ansambel ROBERTA ZUPANA' sobota, 19.8.2000- hišniansambelJOŽOVC INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA ŠT.: 04/5307-030. 10. do 13. ure. V sredo, 16. avgusta, je naslov delavnici Poslikava keramičnega lončka in izdelava obeskov iz lahke modelirne mase, v četrtek, 17. avgusta, Poslikava svilene okrogle slike in v petek, 18. avgusta, Čira-čara z akvarelom na veliki format. Z mentorico Nušo Mulej boste ustvarjali v knjižnici Bled ali v parku ob jezeru. Vsak dan je zbor pred knjižnico ob 10. uri. Informacije in prijabve: ATELJE ANM, Pot na Lisice 7, Bled, tel.: 04 575 30 50 ali v Knjižnici Bled, tel.: 04 575 16 00. 12. tradicionalni družinski pohod Preddvor - TD Preddvor vabi v nedeljo, 20. avgusta, na družinski pohod na sv. Jakoba nad Preddvorom. Pohodnike pričakujejo od 7. ure dalje s startom v Podaku. Ob 10.30 uri bo sv. maša, nato pa zabavni program. Z lepimi nagradami bodo nagradili prvega, najmlajšega, najstarejšega pohodnika in najštevilnejšo družino. Žrebane bodo tudi štartne številke. 3. vaški semenj Senično Senično - Letos bo tradicionalna kul-turno-etnološka prireditev 3. vaški semenj potekala v nedeljo, 20. avgusta, od 9. do 18. ure. Od 9. ure dalje bodo potekale spretnosti rokodelcev; ob 9.45 uri bo pritrkovanje; ob 10. uri bo sveta maša v cerkvi sv. Jerneja; ob 11. uri bo gost župan Občine Tržič; ob 11.30 uri bo predstavitev ljudskih običajev; ob 13. uri začetek otroške delavnice; ob 14. uri strokovno vodenje po cerkvi in vaškem jerdu; ob 15. uri predstavitev društva Ajda; ob 16. uri lončarske obrti in ob 17. uri predstavitev Glasbene šole Svarun. Na ogled je tudi razstava fotografij - vaško jedro v preteklosti. Veselica v Hrastju Hastje - Balinarski klub TELE-TV Ro- govila prireja v soboto, 19. avgusta, ob 20. uri balinarsko veselico, ki bo v Športnem centru H rastje - Pre-bačevo (ob balinišču). Igra ansambel Zupan. Obiskovalci boste lahko za lepe nagrade tekmovali v kegljanju, metanju pikada in ugibanju višine pršuta. Vljudno vabljeni! Muzejska usnjarska delavnica Kranj - Gorenjski muzej Kranj vabi otroke, da se jim v sredo, 16. avgusta, pridružijo na muzejski usnjarski delavnici za otroke. Začela se bo ob 10. uri na vrtu gradu Khislstein (v primeru slabega vremena v Mestni hiši). Otroci bodo iz usnja lahko oblikovali broške, zapestnice, obeske za ključe, denarnice... Otroci naj s seboj prinesejo škarjice ter 100 SIT za vstopnino. Hkrati Muzej vabi otroke, da si v Mestni hiši ogledajo razstavo o njihovi pedagoški dejavnosti in dvignejo svoje glinene izdelke iz prejšnjih delavnic. Bohinj - Gorenjski muzej Kranj bo muzejsko usnjarsko otroško delavnico priredil tudi v Bohinju. Tu se je otroci lahko udeležijo v četrtek, 17. avgusta, ob 10. uri v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici. Tudi tu naj otroci s seboj prinesejo škarjice, spretne ali pa malo manj spretne roke, 100 SIT in pa predvsem dobro voljo. KS Planina pod Golico praznuje Jesenice - KS Planina pod Golico praznuje svoj praznik 24. avgusta v spomin na zgodovinski dogodek, ko je tega dne leta 1381 grof Friderich Or-tenburški izdal prvi rudarski red za Planino pod Golico in Savo na Jesenicah. Pomen listine je širši, saj predstavlja prvo kodifikacijo rudarskega prava na slovenskih tleh. KS vabi na prireditve v počastitev tega dne, kise bodo začele v petek, 18. avgusta. Po končani sveti maši bo v cerkvi v Planini pod Golico, ob 20.45 uri zanimivo predavanje z diapozitivi "Zgodovina Planine pod Golico", ki ga bo pripravil Gornjesavski muzej z Jesenic. Praznovanje se bo nadaljevalo v soboto, 29. avgusta, ob 16.30 uri z gasilsko vajo, po kratkem kulturnem programu pa bo družabno srečanje krajanov s plesom. Igral bo trio Maj. Odkritje spomenika z mašo Lesce - Jutri, na veliki šmaren, 15. avgusta, bodo ob 17. uri v Lescah odkrili spomenik rojaku Jožetu VVallantu -šolskemu nadzorniku na Kranjskem in rektorju univerze v času Ilirske province, goriškemu škofu in ilirskemu metropolitu. Rojen je bil 1763 v Novi vasi pri Lescah, umrl pa 1834 v Gorici. Po odkritju spomenika bo romarska maša v župnijski cerkvi v Lescah. Delavnice v tržiški knjižnici Tržič - Med prireditvami Veselo poletje, ki se odvijajo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja, bo od danes, 14., do 18. avgusta potekala delavnica Pisani strešniki, ki jo bo vodila mentorica Alenka Kohek. Slovenska romarska sveta maša Vrbsko jezero - Na praznik Marijinega vnebovzetja jutri, v torek, 15. avgusta, bo ob 10. uri pri Mariji na Otoku -Maria VVorth, ob Vrbskem jezeru slovenska romarska sveta maša. To je edina maša v celem letu, ki se v tej lepi romarski cerkvi bere v slovenskem jeziku. Daruje jo hodiški župnik Lovro Kašelj, pel pa bo cerkveni zbor iz Hodiš. Poletje v Kranju Kranj - Za vse, ki boste letošnje poletje preživeli v mestu in za tiste, ki se boste vrnili s počitnic, tudi letos Klub študentov Kranj pripravlja osvežitev. Pripravili so vam festival glasbe in ustvarjalnosti. V likovnih delavnicah boste lahko skupaj z mentorji iz društva Modri Krog ustvarjali vsak četrtek ob 18. uri na koncu starega dela mesta Kranj na Pungertu. V četrtek, 17. avgusta, je na vrsti delavnica slikanja. Srede so, kot verjetno že veste, dnevi za popotnike in za tiste, ki to načrtujejo v svoji prihodnosti. V sredo, 16. avgusta, bo ob 21.30 uri, seveda na Pungertu, predavanje Nataše Ravbar z naslovom Eno leto na Kitajskem. Poletne prireditve v Tržiču Tržič - V okviru poletnih prireditev bo v petek, 18. avgusta, ob 20. uri nastopila tamburaška skupina etno glasbe Prifarski muzikanti, v atriju Občine Tržič. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani kina Tržič. V soboto, 19. avgusta, bo ob 10. uri Pikina sobotna otroška matineja "Ob bistrem potočku je mlin", s folklorno skupino Karavanke Tržič, v atriju Občine Tržič. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani galerije Ferda Mayerja - dvorana NOB. Od 16. do 24. ure pa so pripravili žur za mlade - "Euro ročk brez drog". Igral bo ansambel Come back z gosti na gričku pri sv. Jožefu. Izlet kranjskih invalidov Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča, da že sprejema prijave za enodnevni izlet v Postojnsko jamo, Predjamski grad in Modrijanov mlin (ogledi), ki bo v soboto, 16. septembra 2000. Prijave sprejemajo v pisarni društva v Kranju na Begunjski 10, tel.: 223 433 vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure. Na Vršič nad Belim potokom Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi na pohod na Vršič nad Belim potokom, ki bo v nedeljo, 20. avgusta. Odhod z Jesenic - izpred avtobusne postaje pri Murki bo z rednim avtobusom ob 6.55 uri. Stroške prevoza bo plačal vsak udeleženec sam. Skupne nezahtevne hoje po brezpotju bo od 4. do 5 ur. V primeru slabega vremena bo pohod prestavljen. Prijave sprejemajo v pisarni PD Jesenice, Cesta železarjev 1 ali po tel.: 58-66-070. Na planinski izlet z DU Škofja Loka Škofja Loka - DU Škofja Loka -Planinska sekcija vabi vse ljubitelje planin na planinski izlet, in sicer v četrtek, 17. avgusta. Smer pohoda je Škofja Loka - Baška Grapa - Rut -Rodica in nazaj. Zbirno mesto bo ob 5.45 uri na parkirnem prostoru pred Gorenjsko banko v Škofji Loki. Odhod z avtobusom pa ob 6.00 uri. V primeru slabega vremena se izlet preloži za en teden. Prijavite se lahko v pisarni DU na tel.: 620-664 ali na 685-204 (Nežka). Pohod na Sv. Jakoba Preddvor - Turistično društvo Preddvor vabi na XII. tradicionalni družinski pohod na Sv. Jakoba. Pohod bo 20. avgusta z odhodom od 7. ure dalje iz Podaka nad Preddvorom. Ob 10.30 uri bo sveta maša na Jakobu, nato pa družabne igre in pester program ob zvokih domače harmonike. Nagradili bodo prvega, najstarejšega in najmlajšega pohodnika ter najštevilnejšo družino. Dodatne informacije lahko dobite po tel.: 04 225 1005 g. Tončka Kociper. Po romarski poti treh narodov Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi v torek, 22. avgusta, na avtobusni izlet na Svete Višarje, ki so romarska pot treh narodov. Pot bo vodila tudi skozi Trbiž, čez prelaz Predil, vključen bo ogled trdnjave Kluže, naprej po zgornji Soški doli- ni, dolini Trente, kjer bo kosilo in ogled Planinskega muzeja, mimo izvira Soče, čez prelaz Vršič in skozi Kranjsko Goro domov. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina Prijave zbirajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4 vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Na piknik z DU Preddvor Preddvor - DU Preddvor vabi svoje člane na piknik, ki bo 26. avgusta ob 16. uri v Mlinu v Novi vasi. Prijave z vplačilom sprejemajo poverjeniki, v društveni pisarni 21. avgusta ob 16. uri. Kopalni izlet v Izolo Zabnica - Bitnje - DU Zabnica - Bitnje vas vabi na kopalni izlet v Izolo, ki bo v petek, 18. avgusta, z odhodom ob 7.30 uri iz vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Možnost kopanja bo v morju ali po želji v notranjem bazenu. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva, in sicer do zasedbe mest v avtobusu. Srečanje upokojencev Gorenjske Preddvor - DU Preddvor vabi svoje člane, da se udeležijo srečanja upokojencev Gorenjske, ki bo 7. septembra na Gorenjskem sejmu v Kranju. Začetek bo ob 10. uri, za zabavo in ples bodo igrali Fantje iz vasi. Prijave sprejemajo poverjeniki, v društveni pisarni 21. avgusta ob 16. uri. Škofja Loka - Tudi DU Škofja Loka vabi na tradicionalno srečanje upokojencev, ki bo 7. septembra, ob 10. uri na Gorenjskem sejmu v Kranju. Prijave sprejemajo v pisarni društva vsako sredo in petek, od 8. do 12. ure. Dolomiti Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi na izlet v Dolomite. Izlet bo od 18. do 20. avgusta. Odhod s posebnim avtobusom bo v petek, 18. avgusta izpred hotela Creina. Prijavite se lahko pri Matiji Grandovcu; Iskra-TEL, tel.: 207-30-93 oziroma na tel. tajnici 207-28-70 ali pri Jasni Soklič; IskraERO, tel.: 207-64-00. Občni zbor AMD Kranj Kranj - AMD Kranj obvešča svoje članice in člane, da bo občni zbor v ponedeljek, 21. avgusta, ob 19. uri v učilnici 1 na Koroški c. 53/d. 4 Koncert v Vintgarju Gorje - Turistično društvo Gorje vabi ljubitelje narave, lepega petja in glasbe na koncert, ki bo jutri, v torek, 15. avgusta, ob 15. uri pred vhodom v sotesko Vintgar. Z izbranim programom se bosta predstavljila Godba Gorje in moški pevski zubor Vintgar z Blejske Dobrave. Vstopnine ne bo! Praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren • Marijino vnebovzetje je največji Marijin praznik in hkrati eden od najstarejših. Zato je razumljivo, da so bile prav Marijinemu vnebovzetju posvečene mnoge od najstarejših cerkva na slovenskem ozemlju, nekatere že v dobi pokristjanjenja. Že po tradiciji je ta praznik povezan s potovanji, saj so naši slovenski predniki na ta dan veliko romali in tako je tudi še danes. Na mnogi/i krajih blagoslavljajo tudi cvetje in zelišča. Slovenski škofje bodo maševali na vseh večjih romarskih krajih Ljubljanski nadškof - metropolit dr. Franc Rode bo ob 10. uri na Brezjah, največjem slovenskem romarskem središču, vodil slovensko somaševanje ob obletnici posvetitve slovenskega naroda Mariji. Popoldne ob 17. uri bo v župnijski cerkvi Marije vnebovzete v Lescah, nadškof vodil romarski shod in blagoslovitev spomenika Jožetu Balantu (VVallandu, 1763-1834), nadzorniku šol na Kranjskem, rektorju Univerze v Ljubljani v času Ilirske province, goriškemu nadškofu (1818) in iliriskemu metropolitu (1830-1834). Prizadeval si je za slovensko šolo, izobrazbo učiteljev in za izboljšanje njihovega gmotnega položaja. Ljubljanski pomožni škof msgr. Andrej Glavan bo daroval sklepno mašo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah, ob 16. uri. Škof Kvas bo ob 10. uri daroval mašo v podružnični cerkvi Device Marije vnebovzete na Muljavi. Mariborski škof dr. Franc Kramberger bo ob 10. uri vodil mašo v župnijski in romarski cerkvi sv. Marije na Ptujski gori. Mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej bo vodil slovesno maševanje v župnijski cerkvi Marije vnebovzete v Turnišču, ob 10. uri - že prej (ob 8. uri) bo daroval romarsko mašo v madžarskem jeziku. Mariborski pomožni škof dr. Andrej Stres bo ob 10. uri daroval romarsko mašo v župnijski cerkvi Marije vnebovzete na Prihovi. Koprski škof Metod Pirih bo ob 10. uri vodil slovesno mašo na največji primorski božji poti Sveti gori pri Gorici, Koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak bo daroval slovesno mašo v romarski cerkvi Matere božje Tolažnice žalostnih, v Logu pri Vipavi, ob 10. uri. Zvečer pa bo ob 19. uri vodil mašo v koprski stolnici - ta je posvečena skrivnosti Marijinega vnebovzetja. Nadškof dr. Franc Perko bo ob 17. uri vodil romarsko mašo v župnijski cerkvi Ljubljana - Dravlje. Apostolski nuncij dr. Edmund Farhat bo vodil slovesno somaševanje, ob 16. uri v Novi Štifti na Dolenjskem. PREJELI SMO Še enkrat o lipicancih Vladi RS gospodom ministrom: dr. Marjanu Senjurju, dr. Lojzetu Marinčku, Rudiju Šeligu, Cirilu Smrkolju in predsedniku dr. Andreju Bajuku. Spoštovani, Lipicanci so slovenska kulturna, civilizacijska, ustvarjalna, ekonomska, .... nacionalna dediščina. V svoji bogati zgodovini je bil lipicanec izreden strateško - vojaški in prestižno - vladarski faktor. Danes je lipicanec paradni in dresurni konj, ki lahko obvlada vse like "visoke šole", primeren pa je tudi za vprege in za ljubiteljski šport v prostem času. Vlada RS ga ni dala na seznam slovenskih avtohtonih pasem?! Zato vam (odgovornim predstavnikom Slovenije) postavljam nekaj ključnih vprašanj. - Ministra za ekonomske odnose in razvoj, dr. Marjana Senjurja, kije zadolžen za uveljavljanje gospodarskih interesov iz sprejete Uredbe, sprašujem, kaj je v letu in pol njegovo ministrstvo naredilo za uresničevanje sprejete Uredbe in če nič, zakaj - zaradi lastne ležernosti ali zaradi neke direktive. - Ministra za znanost in tehnologijo, dr. Lojzeta Marinčka, v katerega resor ju je urad za intelektualno lastnino, kije zelo aktivno sodeloval pri nastajanju Uredbe, sprašujem, zakaj ni na ne uveljavljanje Uredbe opozarjal svojih kolegov ministrov. Sprašujem ga tudi, ali je bila informacija v medijih, da je uradu za intelektualno lastnino in njegovim sodelavcem svetoval, da naj o tej temi z javnostjo ne komunicirajo več, točna in kaj ga je navedlo do tega. - Ministra za kulturo, Rudija Šeligo, sprašujem, ali bo vsaj on zbral moč (če je že njegovi predhodniki na mnogo naših vzpodbud niso), da od Monterotonda (Instituta Sperimentale per la Zootec-nia) uradno zahteva vrnitev originalov naših rodovnih knjig. - Ministra za kmetijstvo, Cirila Smrkolja, sprašujem, ali v gradivu za pogajalska izhodišča ob vstopanju v EU res lipicanca niso dali na seznam slovenskih avtohtonih pasem (TI) in ali je res, da so nas celo iz Bruslja in Dunaja spraševali, ali je to morda samo tipkarska napaka. - Predsednika vlade RS, dr. Andreja Bajuka, sprašujem, ali bo v primeru, da lipicanec v izredno pomembnem gradivu o slovenskem vstopanju v EU res ni na seznamu naših avtohtonih pasem, nemudoma sprožil postopek za dopolnitev gradiva in ali bo o tem seznanil tudi javnost. Pojasnilo: V svetu naj bi bilo okoli 3.000 čistokrvnih lipicanskih konj in je na seznamu močno ogroženih pasem. Za ohranitev in razvoj ogrožene pasme so v Bruslju namenil precej finančnih sredstev. Tu pa se začne oster boj med Avstrijo in Italijo, katera bo bolj "skrbela" za ohranitev lipicanca. Po evropski zakonodaji je seveda za eno pasmo lahko le ena "pooblaščena organizacija " v eni od držav članic, la vodi izvorno rodovno knjigo ter določa rejske cilje in rejska pravila za vso EU. Pa še to pravilo pozna izjeme, namreč "pooblaščena organizacija "je v izjemnih primerih lahko tudi v državi, ki še ni članica EU! Slovenija je na začetku le strmela, nato pa je vlada pod hudim pritiskom javnosti in društva prijateljev Lipice le sprejela nekaj temeljitih potez. V januarju 1999 je sprejela Uredbo o varstvu geografske označbe LIPICA NEC (ime in znak) in v juliju ter novembru 1999 je vlada RS sprejela in potrdila projekt "Slovenski lipicanec", ki sta ga pripravila in ga zdaj tudi izvajata slovensko Združenje rejcev lipicanca in Kobilarna Lipica. Z Uredbo o zaščiti imena je Slovenija določila, da smejo uporabljati ime Lipicanec le tiste rejske organizacije, ki bodo vzrejale lipicance po dogovorjenih pravilih in pravilih slovenske "izvorne" rodovne knjige. To pa je natančno duh in dikcija evropske zakonodaje o pooblaščeni organizaciji. Sloveniji gre priznanje, da je mnogo pred sporom med Avstrijo in /talijo sprejela zakon o zaščiti kulturne dediščine vključno z arhitekturo v Lipici in vso slovensko čredo lipicancev; vendar to še v prejšnjem mandatu, ko so bili glavni zagovorniki še parlamentarni Demokrati Slovenije! Slovenija je bila pobudnica ustanovitve mednarodnega združenja vseh rejskih organizacij, ki redijo čistokrvne lipicance. Ob spoznanju, da je nadaljnji obstoj lipicanske pasme zaradi maloštevilnosti, močnega krvnega sorodstva in zaprtosti reje v posameznih državah ogrožen, ter ob veliki skrbi za ohranitev in nadaljnji razvoj te enkratne in najstarejše evropske pasme konj je Slovenija že leta 1980 v Lipici gostila predstavnike vseh sedmih kobilarn, kjer redijo lipicance. Takrat je podala pobudo za ustanovitev mednarodnega združenja vseh rejskih organizacij. Na osnovi takratne iniciative je bilo leta 1986 ustanovljeno mednarodno združenje LIF (Lipizza-ner International Federation). Danes so skoraj vsa državna združenja rejcev in kobilarne, v katerih vzrejajo čistokrvne lipicance, povezana v tej mednarodni federaciji. Ob štiristoti obletnici Kobilarne Lipica so v domicilno kobilarno prišle vse kobilarne s svojimi kolekcijami lipicancev. Poleg kobilarne Piber je takrat iz Dunaja prišla tudi celotna Španska jahalna šola in s tem je tudi današnja Avstrija že pred dvajsetimi leti izkazala poklon nesporni zibelki lipicanca na Krasu. Pa vendar danes po več kot letu dni "trdih pogajanj", ki jih vodi naše kmetijsko ministrstvo z Avstrijo in Italijo, Avstrijci in Italijani priznavajo Sloveniji vzrejo v kobilarni Lipica šele po drugi svetovni vojni, oziroma od leta 1947 dalje, pred tem pa naj bi bila ta reja avstrijska (oz. Itiali-janska). Slovenskim pogajalcem smo že pred desetimi meseci na desetih straneh podali "Strokovne osnove pogajalskih izhodišč za slovensko avtohtono raso konj lipicanske pasme", kjer smo v točki 2.2. zapisali: "Avstroogrska država je bila naša skupna država in današnja Avstrija ni v pravnem smislu nič drugačna naslednica, kot je Slovenija, saj Avstrija ni pravna naslednica Avstro-Ogrske". Italija pa vsebinsko z lipicancem nima prav nič, razen da je ob razpadu Italije nekdo iz Lipice odnesel originale rodovnih knjig, za katere se dolga leta po vojni ni vedelo, kje so. Zdaj je naslov znan, Slovenija pa še vedno ni uradno zahtevala vrnitve originalov, ki so kulturno zgodovinski predmet in morajo biti vrnjene lastniku na mesto nastanka; to je v Kobilarno Lipica. Poleg nespornih zgodovinskih dejstev ima Slovenija tudi danes vse prednosti in možnosti, da ustrezno evropski zakonodaji (Direktive Sveta in Komijsije EU: 90/427 in 428, 92/353, 92/354, 93/623, 96/78, 96/79) prevzame vodenje izvorne rodovne knjige. V Sloveniji je namreč približno 550 lipicancev (pol v Lipici in pol v Združenju), kar predstavlja približno 20 odstotkov svetovne populacije. Daje vzre-ja lipicanca tradicija in ljubezen ljudi v Sloveniji, kaže že dejstvo, da je reja teh konj med slovenskim prebivalstvom tudi danes zelo razširjena. V Združenju rejcev lipicanca Slovenije je registriranih blizu 100 plemenskih kobil najboljše kvalitete. To je glede na površino Slovenije ali pa glede na število prebivalcev neverjetno in povsem neprimerljivo s katerokoli drugo državo. Slovenija torej želi pridobiti status pooblaščene organizacije. Ker evropska zakonodaja velja za članice EU in Slovenija še ni članica, so tu prednosti na avstrijski strani. Vendar bi bila podelitev statusa Avstriji, dokler Slovenija še ni polnopravna članica, izrazito nelojalna poteza, kar je tudi nasprotno evropski zakonodaji. V slovenski zahtevi po pridobitvi statusa pooblaščene organizacije seveda ni nobene monopolizacije in Slovenija ne predlaga vodenja rodovnih knjig prav nič drugače, kot jih pozna in zahteva evropska zakonodaja! Nasprotno, Slovenija z uvajanjem Uredbe širi uveljavljanje in izvajanje evropske zakonodaje pri reji lipicancev na ves svet! In prav tako, kot po tej zakonodaji vse rejske organizacije v EU vzrejajo na-primer "avstrijske" haflingerje, prav tako bodo vse rejske organizacije v EU še naprej vzrejale "slovenske " lipicance. In še več, po teh istih pravilih jih bodo vzrejale tudi npr. češke, slovaške, hrvaške, madžarske, avstralske, ameriške ali kanadske vzrejne organizacije. In to je strokovno edino pravilno, saj je lipicanec zaradi maloštevilnosti ogrožena pasma na vsem svetu in ne le v današnji EU! Slovenija je prva zainteresirana in odgovorna za uspešen nadaljnji razvoj te evropske najstarejše kulturne pasme konj. Slovenija ima urejeno in izčiščeno podatkovno bazo, ki pokriva vse plemenske matere in plemenske žrebce ter njihove prednike vse do prastaršev danes poznanih linij in rodov. Že od leta 1992 rodovnike vodimo in pedigre-je izdajamo računalniško. Lani je izšla tudi popolna Rodovna knjiga (Stud book) v kvalitetni knjižni obliki. Informacijski sistem je zasnovan odprto, tako da postopno lahko pokrije vso svetovno populacijo lipicancev. Zgodovinska dejstva, ki nam jih priznavajo vsi, govorijo v prid Slovenije pri utemeljevanju zahteve po "domicilu". Strokovno voditi vzrejne, selekcijske, rodovniške, zdravstvene, organizacijske in druge rejske naloge je Lipica na slovenskem Krasu že stoletja dolgo znala. Saj lipicanci niso le "naravna - kulturna " dediščina, pač pa so jih razvijali "civilizacijsko - ustvarjalno". Danes to imenujemo "Know-How". Na razvoj lipicanca ni vplivalo le naravno okolje in splet okoliščin kot pri drugih pasmah (npr. stepska vzgoja), pač pa so jih s strokovnimi selekcijskimi metodami razvijali v smeri posebnih, takrat izredno pomembnih lastnosti. Zato je bila vzreja strokovno Izredno zahtevna, saj bi lahko bile živali bistveno bolj občutljive pri drugih (npr. zdravstvenih ali razmnoževalnih) lastnostih. Glede na takratni evropski nivo je bilo znanje Slovencev v Lipici prav gotovo absolutno vrhunsko. V dolgoročnem poteku pogajanj si bosta Slovenija in Avstrija iz celotnega spleta aktivnosti in potrebnih del na področju ohranjanja in nadaljnjega razvoja te najstarejše in ogrožene pasme konj morali projektno razdeliti aktivnosti tako, da bosta skozi strokovno sodelovanje na eni strani usmerjali nadaljnji razvoj pasme in na drugi strani ustrezno koordinirali tudi ostale rejske organizacije. Vsekakor ima Slovenija več znanja in izkušenj na področju vzreje, selekcije, križanja in rodovništva ter športne dresure. Avstrija pa ima več izkušenj na nivoju treninga, visoke šole nad zemljo, testiranja delovnih sposobnosti in zlasti promocije. Vsa delovna gradiva v vsem času sodelovanja bi morala biti v treh jezikih: angleškem, slovenskem in nemškem. Znanje vseh treh jezikov bi naj bilo pogoj za sodelovanje v skupnih komisijah. Kljub vsem zgornjim dejstvom Slovenija - vlada RS in njena ministrstva - do danes, po nam dostopnih podatkih, ni naredila nič za uveljavljanje in uresničevanje Uredbe o varstvu geografske označbe LIPICANEC. Povsem jasno je bilo, da bodo pogajanja za status pooblaščene organizacije in s tem za pravico vodenja izvorne rodovniške knjige dolga in trda. Na to smo opozarjali že pred letom in pol- Slovenija je (in bo) pri-puščena k pogajanjem, samo dokler bo imela neizprosen in neizpodbiten argument, ki bo sam po sebi bistveno močnejši od vseh avstrijskih. Vsi ostali strokovni argumenti so samo podporni. Torej, ko bo omajan povsem jasen in mednarodno priznan status Uredbe o varstvu geografske označbe Lipicanec, bo za Slovenijo ne glede na vse druge argumente, pogajanj hitro konec l Ce pa Slovenija lipicanca še ni dala na seznam svojih avtohtonih pasem, ... ??? mag. Miroslav Marc MALI OGLASI g 201- 42 ■ m 201- 42 - 48~ B 201- 42 - 49 APARATI STROJI REZERVARJE za kurilno olje in VILICE za bale in palete proizvaja in prodaja KOZINA d.o.o. B 041/652-285, 064/328-238 HLADILNI BAZEN Gorenje Fecro 2000 I, leto izdelave 1986 - kompresorski sistem, prodam. B 04/25-29-020, Tomaž 14510 Po ugodni ceni odkupim ohranjen, rabljen HLADILNIK (kombiniran, z dvojnimi vrati, 140 cm), ŠTEDILNIK (2+2, el. pečica) in PRALNI STROJ. B 330-285, 031/803-492 14512 Prodam SILOKOMBAJN Vihar 80, rabljen dve sezoni in IZKOPALNIK za krompir Polak. B 040/246-670 14515 Prodam plastične CISTERNE na paleti, prostornine 1000 I. B 685-599 14616 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK Gorenje, 4 plin, 2 elektrika, s pečico na plin, lepo ohranjen, cena 10 000 SIT. "B 041/60-28-28 14549 GR. MATERIAL Prodam smrekove DESKE, debeline 2,5 cm (cola), 5 cm (plohi). B 744-501 14511 IZOBRAŽEVANJE Prodam UČBENIKE za 6. in 7. razred OŠ. B 041/77-45-98 14493 Ugodno INSTRUIRAM slovenščino in nemščino, za popravne izpite. B 041/255-637, 25-51-342, Mira 14504 KUPIM Kupim slabše ohranjen APN 6, ATX ali AVTO MATI K, od 1.88 dalje. B 041/265- 650 14547 LOKALI Šk. Loka - oddam PROSTOR za različne dejavnosti, razen gostinstva, 30 - 40 m2. •S 636-204 14539 SUET NI 1'RIMII NINI Hf Al I SIA11 Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 - 000 fax.: 04/2026-459 Internet: HTTP://www.sveke.$i Ematl: info@sveke.si STANOVANJA KRANJ - Planina I; 45 m2, enosobno stanovanje, 3. nadstropje, dvigalo, soba, povečana na račun balkona je preurejena v dva dela, vseljtvo takoj. Cena ugodna; 9,3 mio SIT (88.000 DEM) PS0277MA-KR KRANJ - Planina It; 34 m2, garsonjera s pokrito teraso v pritličju bloka, obrnjena na zahod. Je neopremljena in takoj vseljiva. Cena; 8,5 mio SIT (80.000 DEM). PS0306MA-KR KRANJ - Tavčarjeva uJ.; 45 m2, popolnoma adaptirano enosobno stanovanje v centru mesta. Ogrevano je s CK na olje, po tleh pa ima položen parket. Vseljivo je takoj. Cena; 10,4 mio SIT (99.000 DEM). PS0288JN-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 54 m2,2ss, 1. nadstropje, nizek blok, velik balkon, obnovljena kopalnica in kuhinja, priklop na plin, vselitev januar 2001. Cena: 10,1 rnio SIT (95.000 OEM). PS0313MA-KR KRANJ - Zlato polje; 47 m2, manjše dvosobno stanovanje v 4. nadstropju, obrnjeno proti vzhodu. Je neopremljeno in lahko takoj vseljivo. Kopalnica v stanovanju je adaptirana. Cena: 10,1 mio SIT (95.000 DEM). PS0286JN-KR KRANJ - Planina; 54 m2, dvosobno stanovanje, pritličje nizkega bloka, dobra razporeditev prostorov, vzhodna lega Cena; 11 mlo SIT (105.000 DEM). PS0290JN-KR KRANJ - Planina; 73 m2, trisobno stanovanje, 1. nadstropje, nizek blok, funkcionalna razporeditev, mirno, zeleno okotje. Cena: 13,8 mio SIT (130.000 DEM). PS0190MA-KR KRIŽE; 85 m2, 3 sobno stanovanje, prvo nadstropje starejše hiše, potrebno adaptirati, takoj vseljivo, ( možnost dokupa podstrehe nad stanovanjem. Cena: 9 mio SIT(85.000 DEM). PS0312MA-KR 2 BEGUNJE; 60 m2, izredno lepo dvosobno stanovanje, 3. nadstropje nizkega bloka, nova oprema v kuhinji, mirno, prijetno okolje. Cena: 12,2 mio SIT (115.000 DEM). PS0302JN-KR POSESTI KRANJ - Orehek; 130 m2,1/2 hiše, novo dvosobno stanovanje + neizdelana mansarda, točen vhod, vsi priključki, 150 m2 vrta. Cena: 16,3 mio SIT (155.000 DEM). PH0254MA-KR KRANJ - Primskovo; 127 m2, prodamo končno vrstno hišo s 394 m2 parcele, ob cesti. Hiša je naprodaj opremljena, z vsemi priključki, vseljivo takoj. Cena. 33,9 mio SIT (320.000 DEM). PH0268MA-KR MOTORNA KOLESA Prodam MOPED APN 4 in AVTOMATI K To-mos A3. B 246-774 14527 Oddam MOTORNO KOLO MZ 125 m3 v nevoznem stanju. B 311-742 14533 Prodam nov SCOOTER Peugeot 49 m3. B 041/796-024 14537 SCOOTER GILERA RUNNER 50 m3 DD, 2000 km, 1.99, srebrne barve, kot nov, 1.lastnik, vodno hlajen, lita platišča. B 041/913-425 1456) OSTALO Prodam OKOVANE GAJBICE za krompir, jabolka. "B 533-15-49, 031/560-048 13946 PRIDELKI Prodam domači JABOLČNI KIS iz neškro-pljenih jabolk bobovec. Sp. Duplje 72 B 471- 607 14247 Prodam DOMAČE ŽGANJE iz jabolk in hrušk. B 421-498 14297 Prodamo več ton PŠENICE. B 801-915 14485 Prodam let. SENO, poceni. B 061/824-402, po 20. uri 14488 Ugodno vam izdelam DOMAČE REZANCE. B 20-42-686_ 1451a Prodam drobni KROMPIR za krmo. B 041/366-923_ 14521 Prodam KUMARICE za vlaganje. B 422- 338 14545 PODARIM Oddamo dobrega PSA čuvaja. B 403-073 14494 POSESTI KMETIJSKA ZEMLJIŠČA lahko večje kvadrature ODKUPIMO za gotovino. V 368-000 5005 Na dobri lokaciji v Radovljici prodamo PARCELO, velikosti 883 m2, z možnostjo gradnje POSLOVNO STANOVANJSKE HIŠE ali več vrstnih hiš. IDA NEPREMIČNINE, 361-880, 041/331-886 6328 DAVĆA v idiličnem okolju prodamo zanimiv vikend, na manjši parceli ob potoku. IDA nepremičnine, 361-880, 041/331-886,041/386-930 8773 KRANJ okolica kupimo kmetijo. IDA nepremičnine 361-880, 041/331-886 KRANJ - Stražišce; 280 m2, osem tet stara, kvalitetno grajena, dvostanovanjska, 636 m2 parcele, K+P+N z garažo in nadstreškom za avto. Cena: 46,6 mio SIT (440.000 DEM). PH0259MA-KR KRANJ-Drulovka: 276 m2,dvojček, parcela 168 m2, stara 5 let, takoj vseljiva. Cena je 37,1 mio SIT (350.000 DEM). PH0311MA-KR na KOMENDA; v idiličnem podeželskem okolju parceli 766 m2, prodamo hišo v III. gradbeni lazi,; 287 m2 uporabne površine. Možna je tudi menjava Cena: 24,4 mio SIT (230.000 DEM). PH0071TJ-KR PODL x 8 m. gr. faza, kvalitetna građanska hiša, 450 m2 )kacija, tloris stavbe je 9 SIT (125.000 DEM) PH0036MA-KR BOHINJ; 34 m2, pogled na jezero, dve leti star apartma, pritličje, atrij, dnevna soba s kuhinjo, spalnica, kopalnica z WC-jem, shramba, plinska CK. Cena: 10,5 mio SIT (99.000 DEM). FV0226MA-KR ZAZIDLJIVE PARCELE TRSTENIK - Orlove glave; 1376 m2, parcela za gradnjo dveh vikendov, obrobje vikend naselja, čudovita lokacija. Cena; 10,6 mio SIT (100.000 DEM). PZ0308MA-KR TRBOJE; 800 m2, ravna, sončna, zazidljiva parcela ob zelenem pasu, na robu vasi. Cena: 9,5 mio SIT (90,000 DEM). PZ0192JN-KR CERKLJE NA GOR.; 1200 m2, parcela za gradnjo počitniškega ali stanovanjskega objekta 7 apartmaji v mansardi, komunalno opremljena, sprememba namembnosti že plačana. Cena: 7.400 SIT/m2 (70 DEM). PZ0132MA-KR AMBROŽ pod Krvavcem; 1521 m2, parcela za izgradnjo vikenda, voda, elektrika ob parceli, čudovit razgled v dolino. Parcela se proda po delih. Cena; 4.200 S!T/m2 (40 DEM). PZ0065MA-KR PODNART; 1119 M2, ravna, sončna, zazidljiva parcela v centru naselja, lahko tudi 2185 m2, za stanovanjsko gradnjo ali obrtno dejavnost. Cena: 6.400 SfT/m2 (60 DEM). PZ0238JN-KR POSLOVNI PROSTORI PODUUBEU; 800 m2, parcela na idilični, ravni, mirni, sončni, lahko dostopni lokaciji, priključki so na parceli. Cena ugodna: 6.400 SIT/m2 (60 DEM! PZ0157MA-KR TRŽIČ - Deteljica; 650 m2 skupno, prodamo poslovni objekt, lahko za gostinstvo, trgovino ali pisarne, velika terasa, lahko tudi po delih, frekventna lokacija. Cena: 68,2 mio SIT (650.000 DEM). PP0297JN-KR KRANJ - Planina; oddamo novejše poslovne prostore z izložbo velikosti 62 m2, na frekventni lokacip, primerne za trgovsko dejavnost, s CK in telefonom. Najemnina: 1.900 SIT/m2 (18 DEM). OP0279MA-KR TRŽIČ - okolica; 400 m2, nov objekt, opremljena gostilna v pritličju, neizdelan stanovanjski del v mansardi, CK, parkinšča, dober dostop. Parcela 1500 m2. Dobra poslovna priložnost. Cena: 32.9 mio SIT (310.000 DEM). PP0263MA- KR ŠENĆUR, VODICE, BRNIK kupimo zaz. parcelo, cca 800 m2. IDA NEPREMIČNINE 361-880,041/331-886 9100 Pod Kofcami prodamo 688 m2 veliko vikend parcelo, cena ugodna. IDA NEPREMIČNINE 361-880,041/331-886 9793 KRANJ DRULOVKA na manjši parceli ugodno prodamo lepo in vzdrževano vrstno hišo. IDA NEPREMIČNINE 361-880, 041/331-886 9797 ČEPULJE Dražgoše kupimo za že znano stranko VIKEND do 13 mio SIT. IDA nepremičnine 361-880, 041/331-886 10149 SMLEDNIK PRODAMO ZAZIDLJIVO PACE-LO 343M2, NADOMESTNA GRADNJA, -2000 NEPREMIČNINE, TEL.: 04/2354-200, GSM 041/942-977, 040/764-961, http://www.dolltrade.si STRAHINJ, PRODAMO ZAZIDUIVO PARCELO 800M2 - 2000 NEPREMIČNINE, TEL: 04/2354-200, GSM 041/942-977, 040/764-961, http://www.dolltrade.si LESCE - HLEBCE, ODDAMO HIŠO NA PARCELI 3500M2 - 2000 NEPREMIČNINE, TEL.: 04/2354-200, GSM 041/942-977, 040/764-961, http://www.dolltrade.si BLED, PREDDVOR, GORICE, TRSTENIK kupimo stanovanjsko hišo. IDA NEPREMIČNINE B 361-880, 331-886 10289 SORICA prodamo lepo zazidljivo parcelo 723 m2 za gradnjo vikenda ali stan.hiše. IDA PIA nepremičnine podružnica Šk. Loka, Kapucinski trg 13 tel.:064/656-030,622-318 P.E. KRANJ, Zoisova 1, tel.:212-719 www.pia-nepremicnine.si/ NEPREMIČNINE B 361-880, 041/386-930 11156 IDA NEPREMIČNINE KUPIMO 5000 m2 aLi več ZAZIDLJIVEGA ZEMLJIŠČA (za individualno hišo) v okolici Kranja ali Škofje Loke. tel.: 04/2361-880, 041/331-886 KRANJ širša okolica takoj kupimo hišo od 350 do 400 mio SIT. IDA NEPREMIČNINE B 361-880,041/331-886 11157 ŠKOFJA LOKA okolica kupimo večjo stanovanjsko hišo za dve stranki, ali samo pol hiše. IDA NEPREMIČNINE, 361-880, 041/331-886 • 11834 ŽELEZNIKI prodamo lepo, novo vrstno hišo, v račun vzamemo tudi stanovanje v Šk. Loki. IDA NEPREMIČNINE, 361-880, 041/331-886 12001 n|domplan j družba za inženiring, i nepremičnine, urbanizem kranj,bleiweisova 14 \6l.h.c.:064/268-700, fax:064/211-864 Promet z nepremičninami GORENJSKA takoj kupimo več zazidljivih parcel za gradnjo stan. hiš ali veikdnov. IDA NEPREMIČNINE, 361-880, 041/331-886, 0417386-930 12248 LESCE HRAŠE prodamo dve zelo lepi parceli, zazidljivi, 681 m2 in 701 m2. IDA NEPREMIČNINE, 361-880, 041/331-886 12355 ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo polovico atrijske hiše z lastnim vhodom in pripadajočim zemljiščem v skupni izmeri 250 m2 in 100 m2 bivalne površine. IDA NEPREMIČNINE 361-880,041/331-886 12366 KOVOR pri Tržiču - prodamo ZAZDILJIVO PARCELO, 790 m2. IDA NEPREMIČNINE 3361-880,041/331-886 14440 KRANJ - okolica; takoj kupimo ZAZDILJIVO PARCELO. IDA NEPREMIČNINE B 361-880, 041/331-886 14441 KRANJ - PRIMSKOVO: prodamo medetažno stan. HIŠO, na 642 m2 zemljišča. IDA NEPREMIČNINE B 361-880, 041/331-886 APNO pod Krvavcem - prodamo lep, vzdrževan in v celoti opremljen bivalni VIKEND -HIŠO. IDA NEPREMIČNINE B 361-880, 041/331-886 14443 RDS STEREO RADIO SORA Tel.:04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail: info@rad io-sora. si MALI OGLASI 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz R Cm I studio 161 31 30 marketing 161 30 60 ZALOG - CERKLJE: prodamo starejšo HIŠO na parceli 266 m2, možna nad. gradnja. IDA NEPREMIČNINE V 361-880, 041/331-886 ZALOG - CERKLJE prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO, cca. 800 m2. IDA NEPREMIČNINE B 361-880, 041/331-886_14445 ZG. BITNJE - prodamo novejšo, lepo, dvostanovanjsko HIŠO, cena po dogovoru. IDA NEPREMIČNINE B 361-880, 041/331-886 14541 ŽIRI - kupimo HIŠO do vrednosti 8.5 mio SIT. IDA NEPREMIČNINE B 361-880, 041/331- 886 14542 KAMNIK smer proti Celju, prodamo na parceli 1500 m2 lepo dvostanovanjsko HIŠO. Na isti parceli, ki je tudi zazdiljiva je še poslovni prostor, delavnica, cena po dogovoru.IDA NEPREMIČNINE B 361-880, 041/331-886 ŠKOFJA LOKA - GORENJA VAS: kupimo stanovanjsko HIŠO, do vrednosti 18 mio SIT za že znanega kupca. IDA NEPREMIČNINE B 361-880, 041 /331-886 14544 PRIREDITVE Igram na porokah, obletnicah in drugih zabavah. Cena ugodna. B 422-152 ali 031/582-457 14520 POZNANSTVA Izobražena GORENJKA, premožna in urejena, 49 letna, želi spoznati moškega z vsaj SŠI, za resnejšo vezo. Pokliči B 090-41-72 14299 POMLADNI VETER - starejši gospodje, če želite spoznati prijateljico za pogovor ali za občasna srečanja ali resno vezo, Gorenjko, proisimo pokličite kom. tel. 090-43-01 od 11. do 23. ure VABLJENI TUDI DRUGI 14498 RAZNO PRODAM PRODAM LESTVE IZ LESA VSEH VRST IN DOLŽIN. DOBITE JIH V ZBILJAH 22, B 061/611-078_14192 Prodam DRVA - mešana, razžagana. Možnost dostave, B 451-329 14423 Prodam 6 m2 betonskih REŠETK, za prašiče, dolžine 2 m. g 041/582-149 H482 MIVKO in betonske REŠETKE, za govedo 220 cm, prodam. B 59-58-263 14505 Prodam otroško POSTELJICO, VOZIČEK in ŠIVALNI STROJ. B 53-10-133 14513 Prodam mešana DRVA - hrast in kostanj, po 5000 SIT. B 04/256-55-80 i45eo STAN. OPREMA ^Podarim 5 delno OMARO. B 212-835 14492 PISALNO MIZO prodam. B 031/840-233 STORITVE ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PLISE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE -lahko naročite na B 211-418 ali 041/732-519 2 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravita pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. B 2042-037 in 041/691-221_3_ SENČILA ASTERIKS, Senično 7,Križe, B 555-170, 557-581, 041/733-709 - ŽALUZ-UE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KAR-NlSE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, Montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času! 153 PREVOZI, SELITVE - LAHKO tudi pomoč Pri natovarjanju, zelo ugodno. B 041/737-245 Opravljamo IZKOPE z mini bagrom. B 25-|l-349in 041 /543-993 13125 ŽALUZIJE ZUNANJA SCREEN SENČILA ŽA STREŠNA OKNA IN PLISE ZAVESE ZDELAMO IN MONTIRAMO. B 061/651-g47, 041/334-247 13364 izdelava podstrešnih stanovanj in predelnih sten po sistemu knauf, Montaža strešnih oken velux, stropnih in stenskih oblog, polaganje laminatov in izdelava brunar- jOjg 686-055, GSM 041/765-842 13640 sanacija dimnikov, proti madežem NA FASADI in v STANOVANJU. Nudimo NERJAVEČE CEVI za dimnike, za plin, olje in trdo gorivo. RUŠENJE STARIH DIMNIKOV in ZAZIDAVA OPEČNATIH z dimnimi obrobami, sparni ter priključki za peč, DIMNIKE TUDI f^VRTAMO. B 041/807-273 13696 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI in PARKIRIŠČ, pOLAGANJE ROBNIKOV ter PRALNIH PLOŠČ, IZDELAVA BETONSKIH in KAMNI-T|H ŠKARP. B 061/813-642, 041/680-751 IZKOPI z MINI BAGRI (vodovodi, greznice, dvorišča, gozdne vlake...). MEŽEK s.p. B 041/516-199,040/271-443 13790 UREJANJE DVORIŠČ - TLAKOVANJE, POSTAVLJANJE ROBNIKOV IN LAMEL, PRALNIH PLOŠČ IN KANALNIKOV, BETONSKIH KORIT IN STEBRIČKOV TER PRIPRAVA TERENA ZA ASFALT, DOVOZNE POTI IN PARKIRIŠČA. TRAGOS, Lesce GSM B 041/744-348 13923 SANIRAMO DIMNIKE z vstavitvijo nerjavečih tuljav, POPRAVILO in BARVANJE FASAD, zaščita letnih oblog, fobjonov, POPRAVILO in POKRIVANJE STREH. B 031/380-152 14138 Imam skupino, delamo hitro in poceni vsa GRADBENA DELA. Non stop B 041/561- 838 14194 SELITVE, PREVOZI do 2 t, 4 m dolžine, komplet ali samo pomoč pri nakladanju. B 041/571-295 14210 TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI in PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV in PRALNIH PLOŠČ ter PRIPRAVA za polaganje asfalta. B 326-819, 041/711-842 14225 OPRAVLJAMO IZKOPE Z MINI BAGROM. B 041 /711-842 14226 POPRAVILA VSEH VRST TV APARATOV -TV GORENJE TUDI NA DOMU! B 2331-199, Sinko 14392 VODOVODNE INSTALACIJE - hitro in kvalitetno, po zmernih cenah. KOŠNIK S.P. B 041/673-761 14491 GRADBENA DELA (ometi, fasade, adptaci-je,...) in POLAGANJE KERAMIKE, Vam opravimo kvalitetno, hitro in po ugodnih cenah. Vse dodatne inf. B 041/845-792 14506 STANOVANJA JESENICE - center - Prodamo 3.s.st. v stolpnici, 73,73 m2, 5. nad., CK, balkon, takoj vseljivo. Cena: 9.000.000 SIT AS-GARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 - 048 JESENICE - Plavž - Prodamo 3.s.st. v bloku - 2.nad., CK, cca 68 m2, opremljen, balkon. Cena: 9.480.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863-312; 041 673-048 MOJSTRANA - Prodamo 2.s.st. v bloku -1. nad., CK, 66,20 m2 upor.p., balkon. Cena: 9.000.000 SIT ASGARD Tel.: 064 863 -312; 041 673-048 BOHINJSKA BISTRICA - Prodamo dvosob-nostanovanje v bloku 51 m2, CK, balkon, III. nadstropje. Cena: 8.684.000 SIT, ASGARD Tel .064 863 - 312; 041 673 - 048 SMOKUČ - Prodamo novejše, adaptirano manjše dvosobno stanovanje v hiši - lasten vhod, 46,47 m2, pitličje, CK, sončna in lepa lokacija. Cena: po dogovoru ASGARD Tel .064 863 - 312; 041 673 - 048 HRUŠICA (Jesenice) - Prodamo enosobno stanovanje v bloku - 43,3 m2, CK, balkon, telefon, takoj vseljivo. Cena: 7.413.000 SIT ASGARD Tel .064 863-312; 041 673-048 JESENICE - Prodamo trosobno stanovanje v stolpnici - 10. nadstropje, CK, balkon, 65 m2. Cena: 8.472.000 SIT, ASGARD Tel .064 863 - 312; 041 673 - 048 JESENICE (Tomšičeva ul.) - Prodamo garsonjero v bloku - I. nadstropje, CK, balkon 23 m2 s kletjo. Cena: 4.000.000 SIT, ASGARD Tel .064 863 - 312; 041 673 - 048 JESENICE (Javornik) - Prodamo dvosobno stanovanje v hiši 48,78 m2, adaptirano v celoti, I. nadstropje, telefon. Cena: 5.348.000 SIT, ASGARD Tel .064 863 -312; 041 673-048 BEGUNJE - Prodamo 3.s.st. v bloku, 79, 52 m2, CK, balkon - pogled proti Bledu, l.nad., KTV, nadstrešek za avto. Cena: po dogovoru. ASGARD 064 863 - 312; 041 673 - 048 RADOVLJICA Prodamo 4. s,stan. v večs-tan. hiši, strogi center, adaptirano, balkon, CK, 100 m2. Cena: 16.944.000,00 SIT ASGARD 064 863 - 312; 041 673-048 BEGUNJE - Prodamo lepo 2.s.stan. 60m2, nad.3, v bloku, CK, TEL, balkon. Cena: 12.178.000,00 SIT ASGARD 064 863-312, 041 673-048 KRANJ - ZLATO POLJE - Prodamo 2. s. stanovanje v bloku, 48,50 m2 CK, vsi priključki. Cene: UGODNA! ASGARD Tel.: 064 863-312, 041 673-048 Prodamo: KRANJ (Planina 1) - na dobri lokacji 2 SS 60 m2 v 3.nad., nizek blok, balkon, cena -11,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: KRANJ (Planina 2) -1 SS 48 m2 v l.nad., balkon, cena = 10,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 PLANINA I, PRODAMO TRISOBNO STANOVANJE 73 m2, 1. NADSTROPJE,. -. 2000 NEPREMIČNINE, TEL.: 04/2354-200, GSM 041/942-977, 040/764-961, http://www.dolltrade.si ZLATO POLJE PRODAMO LEPO UREJENO DVOSOBNO STANOVANJE 54,10m2 3. NADSTROPJE, VELIK BALKON - 2000 NEPREMIČNINE, TEL.: 04/2354-200, GSM 041/942-977, 040/764-961, http://www.dolltrade.si BLED PRODAMO ENOSOBNO STANOVANJE, 48m2, + BALKON 8m2, VSI PRKIUUČKI- 2000 NEPREMIČNINE, TEL.: 04/2354-200, GSM 041/942-977, 040/764-961, http://www.dolltrade.si PLANINA III - JAKA PLATIŠE, KUPIMO GARSONJERO ZA GOTOVINO - 2000 NEPREMIČNINE, TEL.: 04/2354-200, GSM 041/942-977, 040/764-961, http://www.dolltrade.si NAJAMEMO STANOVANJE V KRANJU ALI OKOLICI, DO 3 MESECE PREDPLAČILA -2000 NEPREMIČNINE, TEL.: 04/2354-200, GSM 041/942-977, 040/764-961, http://www.dolltrade.si JESENICE PLAVŽ KUPIMO 2 ALI 3 SOBNO STANOVANJE ZA GOTOVINO - 2000 NEPREMIČNINE, TEL.: 04/2354-200, GSM 041/942-977, 040/764-961, http://www.dolltrade.si KRANJ - PLANINA II KUPIMO DVOSOBNO STANOVANJE DO 12 MIO - 2000 NEPREMIČNINE, TEL: 04/2354-200, GSM 041/942-977, 040/764-961, http: //www. dolltrade .si PLANINA II PRODAMO ENOSOBNO, 39,6m2, 2. NADSTROPJE - 2000 NEPREMIČNINE, TEL.: 04/2354-200, GSM 041/942-977, 040/764-961, http://www.dolltrade.si PLANINA III PRODAMO DVOSOBNO 62M2, 2. NADSTROPJE, VSI PRIKLJUČKI -2000 NEPREMIČNINE, TEL: 04/2354-200, GSM 041/942-977, 040/764-961, http://www.dolltrade.si MEDVODE PRODAMO TRISOBNO, 71.29M2, 2 NADSTROPJE, VSI PRIKLJUČKI, PLIN DO STANOVANJA - 2000 NEPREMIČNINE, TEL.: 04/2354- 200, GSM 041/942-977, 040/764-961, http://www.dolltrade.si 11 PLANINA I, 1.NADSTROPJE NIZKEGA BLOKA, 48.20M2 PRODAMO - 2000 NEPREMIČNINE, TEL.: 04/2354-200, GSM 041/942-977, 040/764-961, http: / /www. dolltrade. si Prodamo: KRANJ (Planina 2) - 2,5 SS 79,50 m2 v 6.nad., cena = 14,9 io SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: KRANJ - nasproti glavne avtobusne postaje obnovljeno 4 SS 89 m2, z razgledom, cena = 196.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: ŽIROVNICA - obnovljeno 3 SS 67 m2 v 2.nad., cena = 8,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 KRANJ - oddamo hišo v najem z vso opremo; v mestnem jedru oddamo več sob s skupno kuhinjo in kopalnico, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 HIŠE RADOVLJICA - CENTER - Na frekventni lokaciji prodamo eno stan. hišo z gosp. posl. na pare. 1074 m2, 500m2 upor. površ. starejša. Primerna za temeljito adaptacijo ali nadom, gradnjo. ASGARD tel. 064 863-312, 041 673- 048 MOJSTRANA - Prodamo starejšo, manjšo hišo 150 m2 uporabne površine, parcela 755 m2, možnost nadomestne gradnje. Cena: 8.470.000 SIT, ASGARD Tel.: 064 863-312; 041 673-048 GOZD MARTULJEK - Prodamo vrstno stanovanjsko hišo 89m2 ,CK, neidelana mansarda, čudovit razgled na Špik. Cena: 16.944,00 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 -312; 041 673-048 Prodamo: KRANJ (Čirče) - hiša dvojček 10 x 10 m na parceli 452 m2, 3 etaže, cena = 30,0 mio SIT, Kranj (Čirče) - krajna vrstna hiša 13 x 6 m, parcela 450 m2, 3 etaže, cena - 31,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: KRANJ (Stražišce) - 8 let staro dvostanovanjsko hišo vel. 11,50 x 9 m, na parceli 636 m2 prodamo za 42,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: KRANJ (Huje) - 72 m2 v 1. nadstropju stanovanjske hiše s samostojnim vhodom, možnost izdelave mansarde, parcela 220 m2, cena = 17,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: KRANJ (Drulovka) - atrijska hiša dvojček 150 m2 v vsaki etaži v 4gr.fazi na parceli 357 m2, cena » 38,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 MOR DOBRE ZA GOREHJKE MM ^Hp ^MF I«Mi w^l W lili N GORENJCE! JI Prodamo: v RATEČAH pri Kranjski gori novo zgrajeno stan. hišo vel. 10,50 x 5,50 m2 na parceli 458 m2 s lepim razgledom, cena - 25,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: MEDVODE - hiša na sončni parceli 1.350 m2 z lepim razgledom, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: v bližini Kranja medetažno hišo, staro 30 let, vzdrževano, s toplotno fasado, na parceli 630 m2, prodamo za 40,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: KRANJ - bivalno starejšo hišo na parceli 670 m2 prodamo za 16,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: TRŽIČ - bližina zazidljivo parcelo 80.0 m2 po 8.400,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 KRANJ okolica najamemo več različno velikih stanovanj za naše stranke. IDA NEPREMIČNINE 361-880, 041/331-886 ŠKOFJA LOKA Frank. nas. prodamo lepo 2 ss, 54 m2, vsi priključki. IDA NEPREMIČNINE, 361-880, 041/331- 886 10152 VODOVODNI STOLP prodamo delno mansardno 4ss, 79 m2, cena po dogovoru. IDA NEPREMIČNINE 361880, 331-886 10291 KRANJ PLANINA prodamo 1 ss 45 m2/lll, vsi priključki. IDA NEPREMIČNINE "ff 361-880, 041/331-886 10594 Gostilna Pr' Benk iz Križ obvdtfa goste, da bo gostilna odprta vs"oletje s ponudbo toplih malic (550 SIT) in kosil (1000 SIT). Organiziramo tudi poslovna in družinska srečanja. Tel.: 031/674-673, 041/674-673 PLANINA II ali III kupimo 1 ali 1,5 ss, obvezno nizek blok. IDA NEPREMIČNINE B 361-880,041/331-886 10596 RADOVLJICA - na dobri lokaciji prodamo lepo, renovirano 2 ss 55 m2 II nad., nova kuhinja, vsi priključki. IDA NEPREMIČNINE B 361-880, 041/331-886 10708 Nad Tržičem v novi večstanovanjski vili prodamo več stanovanj različnih velikosti, možen kredit. IDA NEPREMIČNINE, 361-880,041/331-886 10946 LESCE v alpskem bloku prodamo 1 ss, 42 m2, PR, balkon. IDA NEPREMIČNINE, 361-880,041/331-886 11835 ŽELEZNIKI takoj kupimo 2 ss za znano stranko. IDA NEPREMIČNINE 361-880, 041/331-886 12003 JESENICE kupimo 2ss za znano stranko. IDA NEPREMIČNINE, 361-880, 041/33 18 86 12004 KRANJ PLANINA III prodamo lepo 2 ss, 58 m2, II. nadst. IDA NEPREMIČNINE 361-880,041/386-930 12246 ODDAM STANOVANJE (soba, kuhinja, vrt, VVC). Telefonirati in ogled med 16. in 18. uro! B 225-743 13998 KRANJ - PLANINA I - prodamo lepo in vzdrževano 2 + 2 sobno STANOVANJE, 90 m2, 1. nadstr., dva balkona, vsi priključki, cena ugodna. IDA NEPREMIČNINE B 361-880,041/331-886 14436 RADOVLJICA - prodamo 2.5 ss, 60 m2, 2. nadstr., vsi priključki. IDA NEPREMIČNINE B 361 -880, 041 /331 -886 14437 KRANJ - DRULOVKA - prodamo lepo mansardno 3 ss, 86 m2, lastna CK. IDA NEPREMIČNINE B 361-880, 041/331- 886 14438 RADOVLJICA - v vila blokih prodamo lepo 3 ss, pritličje, 65 m2. IDA NEPREMIČNINE B 361-880,041/331-886 14439 ŠK. LOKA - FRANKOVO NASELJE: prodamo 2 ss, 57 m2/l. IDA NEPREMIČNINE B 361-880, 041/331-886_14446 Oddam SOBO v Kranju. B 041 /686-887 14489 Mlad par brez otrok najame GARSONJERO ali 1 ss v Kranju ali okolici. B 326- 051 14538 RADOVLJICA - takoj kupimo za gotovino 2 ali 3 ss na Prešernovi ul. IDA NEPREMIČNINE B 361-880, 041/331-886 14540 V Kranju najamem SOBO s souporabo kopalnice. B 491-064 usas POSLOVNI PROSTORI LESCE - Oddamo v najem poslovni prostor, 36 m2, obnovljeno, neopremljeno, sanitarije. Cena: 1.900 SIT/m2, ASGARD Tel.: 064 863-312; 041 673-048 KOKRA - Jezersko - Ob cesti Preddvor -Jezersko prodamo gospodarski objekt, 238 m2 uporabne površine, star 9 let, primeren za različne dejavnosti - delavnice, gostinsko dejavnost. V mansardi možnost izdelave apartmajev. Cena: 10.000.000,00 SIT ASGARD tel.: 064 863-312; 041 673-048 JESENICE - Na frekventni lokaciji prodamo poslovni prostor, na pare. 6624 m2, 892 up. površ. Cena po dogovoru. ASGARD Tel.: 064 863-312, 041 673-048 Prodamo: v bližini MEDVOD trgovina 114 m2, od tega prodajalne 72 m2, parcela 531 m2, cena = 26,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Rodio Triglav 96 MHz Gorenjska Oddamo: KRANJ - skladiščni prostor 300 m2, cena - 600,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: KRANJ - v mestnem jedru poslovni prostor 28 m2 v pritličju prodamo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: KRANJ - v bližini poslovno stanovanjski objekt skupne površine 730 m2 v treh etažah, na parceli 630 m2, možnost tudi najema, cena = 126,0 mio SIT, plačevanje po dogovoru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Oddamo: KRANJ - 3 pisarne z ločenim vhodom in parkirišči oddamo po ugodni ceni, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 VOZILA DELI Prodam PRTLJAŽNIK, za FORD Fiesto, 1.91/92, 3 vrata. B 23-23-499 14500 Prodam originalno IZPUŠNO CEV za motorno kolo Honda NSR 125. Jeraj, Sr. Bitnje 66 a, Zabnica 14519 VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. AVTO JAKŠA, S.P. B 241-168, GSM 041/730-939 * te VOZILA ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO IN PRENOS LASTNIŠVA. MARK MOBIL, D.O.O., 242-600, 041/668-288 4 ODKUP, PROAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO in PRENOS LASTNIŠTVA! ADRIA AVTO, Škofja Loka (bivša vojašnica) B 51-34-148, 0609/632-577, 041/632-577 5 Najugodnejši ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL od 1.91 dalje. B 01/42-61-315, 041/614-013 13600 Prodam GOLF 1.93, ABS, 2 x air bag, 1.lastnik, zelo lepo ohranjen, neocarinjen, cena 890 000 SIT. P 031/574-975_14448 Prodam DAIHATSU FEROZA, 1.92. B 041/2 28-347 14484 GOLF 1.3 JXB, 1.90, 3V, bele barve, redno vzdrževan, cena 600.000 SIT. B 724-195, 041/386-904 14502 [^GANTAR |ClBr3tov Praprotnik 10, NAKLO ■VJ Tel./fax;064/47 1-035 PRODAJA iN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^-s/^ AVTOMOBILSKIH BLAZ.LCEV¥MOHROEF PEUGEOT 306 brake XS 1.8 16V, model 99, l.dec.98, prevoženih 24.000 km, ugodno prodam. B 041/656-361 14508 Prodam R 5 CAMPUS, 1.91, 5 V, bele barve, reg. do 4/01, cena 300 000 SIT. B 04/5964-322,031/584-704 14523 Prodam FORD FIESTA, 1.12/94, 3 V, bele barve, reg. do 8/01,40 000 km, 670 000 SIT. B 04/5964-322, 031/584-704 14529 RONDO TRADE d.o.o., ODKUP, PRODAJA in PREPIS VOZIL. INDUSTRIJSKA CONA TRATA, Škofja Loka B 041/647-729 14548 Verjemite ali ne... vini tf RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec finjan Kuni Ajdovščina 104,? 91.2 10*,9 91.2 vsak ponedeljek ob 9. in 18. uri AVTO ŠOLA lttf.%fmwi S-* 311-035 A 221 222 PASSAT 1.6 COMFORTLINE, 1.97, klima, ABS, 4 x air bag, reg. celo leto. B 041/647- 7 29 14552 VOLVO 440 1,8 letnik 1993, RENAULT 5 CAMPUS, 1.1993. B 041/647-729 14553 HONDA CIVIC 1.6 I SE DAN, I.90, RENAULT 4 GTL, I.90. tr 041 /647-729 14554 FIATTEMPRA 2.0, 4x4,1.92, OPELCORSA 1.2 LS, 1.90. B 041 /647-729 14555 PEUGEOT 306 XR, 1.95, LADA SAMARA 1300, L.88. B 041/647-729 14556 ZAPOSLITVE Na Blejski Dobravi ZAPOSLIMO KON-STRUKTERJA - PROGRAMERJA in VODJO KONSTRUKCIJE. Pogoj: znanje AUTOCAD ali PROE. B 041/668-915 13254 Dekleta in fante ZAPOSLIMO za trženje atraktivnih artiklov na terenu organizirano v prodajni skupini za področje Gorenjske. Možnost počitniškega dela ali redne zaposlitve. Zaslužek 200.000 SIT. B 041/644-432 13295 <© O68/ 323 300 SRACJE GNEZDO: <© 068/ 324 024 VOZNIKA C in E kategorije, z izkušnjami v mednarodnem transportu zaposlimo. VRBA d.o.o., Kranj B 04/236-77-33, 041/614-722 14040 Ste se naveličali prodaje knjig? Poskusite nekaj drugega! B 5924-800, 041/793- 367 14231 Iščem KV ČEVLJARJA za delo v popravl-jalnici čevljev na Bledu. B 041 /509-365 14240 Iščem delo - gospodinjska pomočnica, pospravljanje, čiščenje, v Kranju ali okolici. B 323-663 14370 GOSTILNA v Tržiču redno KUHARJA. B 545-072 zaposli 14407 Pri zahvali za pokojnim FRANCEM KOSCEM je prišlo do napake. Pravilno se glasi: Zahvaljujemo se njegovim vojnim sotrpinom, letnik 1926. Za napako se opravičujemo. Stanislava Rehberger ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N 4.0.0 PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23-16-180, Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. UKV - STEREO 90,9 MHz, 97,2 MHz, 99,5 MHz, 103,7 Mhz tel.:065 173 080_ Iščemo VOZNIKA za razvoz hrane. Informacije v pizzeriji ALJAŽ B 04/20-22- 800 14424 Nudim HONORARNO 031/827-606 delo. B 14486 z < o »N D ml m z 2 a 3 »N Ul □ z Ul (0 > i a Ul u N < a m o Ul I-ffl o □ 3 (0 < Ji O ui to Z Ul a o a > ui -i < > z < N jj < Ul U 2 i-a a o o > < m o < N OBJAVA URADNIH UR IIM DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka; 623-076 MOBITEL: 041/631-107 POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 6. do 14. ure tel.: 597-330 po 14. uri, KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka Tel./Fax: 064/325-771, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 0609/638-561 Tel. NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 fax: 064/431-764, MOB.: 041/628-940 JEKO • IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 tel. POGREBNIK Dvorje 421-424, 041/624-685, 0609/624-685 KOMUNALA RADOVLJICA telefon 715-411 od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure dežurna služba od 14. do 6. ure naslednjega dne na tel.: 715-411 ali 0609/655-986, 0609/655-987 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 634-202, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutrajnaslednjega dne □41/648-963 041/357-976 POGREBNA SLUŽBA ŠTIRN in Co., d.o.o., GSM (041] 712-329, (041) 833-375 NON STOP POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O. Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613 - 589 dežurni: 0609/ 620-699 N > O m c > < O □ o II H Z n m > r N > Z < > r m < o o 9 m z trn m * m 2 o r > m c □ O D H m □ D n > N n m TJ 9 < m Z □ m N< C 9 Z Ž n r C N< O > Z Iščem delo na domu. B 041 /279-025 Takoj zapsolimo samostojno - ega POSLOVODJO gostinskega lokala in dekleta za DELO V STREŽBI. Inf. na B 041/674-673 U497 Iščemo simpatično DEKLE, za delo v ŠANKU, v Tržiču. B 563-900 14503 DEKLE s prakso za delo v LOKALU, honorarno ali redno zaposlim, lahko tudi samo ob vikendih, zaželjen lastni prevoz. B 041 /685-800 14507 LOKALNO PODJETJE išče 7 UUDI za delo z ekološko tehnologijo. Zagotovljeno šolanje in plačilo. Informacije ponedeljek od 8. do 16. ure in v torek od 8. do 13. ure na B 01 /530-12-93 14509 Honorarno zaposlimo dekle za delo v kava baru na Bledu. B 031/735-998 Iščem simpatično dekle za delo v šanku. B 422-515 dopoldan in 031/522-649 V trgovini z oblačili zaposlimo TRGOVKO. Izkušnje niso obvezne. Možnost pripravništva. Pisne ponudbe z dokazilom o izobrazbi (4. ali 5. stopnja) pošljite na naslov: PARIŠ d.n.o., Grosova 26, 4000 Kranj 14536 34 letni FANT, podjetnik, nekadilec, nealkoholik, z novo hišo, dobro službo, išče dekle, do 30 let, brez obveznosti. B 041/965-319 14559 Potrebujemoo DELAVCA z mizarskim znanjem za montažo pohištva na terenu v mizarskem podjetju OSTRŽEK. B 231-61-61,041/792-700 14562 ŽIVALI Podarim 8 tednov stare KUŽKE MEŠANČKE, mati nemška ovčarka. B 881- 986 14273 Vsi bralci Gorenjskega Glasa, ki karkoli PODARJAJO, lahko izpolnijo ta kupon in nam ga pošljejo ali dostavijo na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj Priimek in Ime, telefon: Podarimo: JolMMGLAS 1. septembra bodo naprodaj mlade KOKOŠI NESNICE (rjave jarkice). ZBIRAMO NAROČILA! B 23-11-767' 14366 Prodam 10 dni starega BIKCA. Heberle, Selo 56, Bled 14479 TELICO simentalko 250 kg težko, menjam za BIKCA simentalca. B 431-483 14480 PSIČKE zlate prinašalce, cepljene z rodovnikom, prodam. B 71 5-721 14481 Prodam ali zamenjam za BIKCA 300 kg, težko TELICO. B 422-192 14483 Prodam 2 PRAŠIČA od 90 do 100 kg težka. B 4 23-014 14487 Prodam 3 mesece staro črno-belo TELIČKO. Tenetiše 1, Golnik 14499 Prodam mlade MUCKE. B 355-090 14501 Prodam TELICO simentalko, brejo 9 mesecev. B 53-38-876 14514 Prodam RAČKE in MORSKE PRAŠIČKE. B 20-42-686 14517 Prodam 3 TELIČKE čb, stare okoli 14 dni. Lipovec, Zg. Laze 22 B 57-25-252 14522 Prodam 14 dni starega čb BIKCA. Suha 26, Kranj 14524 Prodam simentalko, brejo 9 mesecev, 4. tele. B 252-3-252 14526 BELI VISAVSKI TERIER, z rodovnikom, primerni za oddajo konec avgusta. B 04/23-62-800 in 031/568-211 14531 Prodam TELICO simentalko, v 9. mesecu brejosti. B 491-495 14535 10 mesecev stare KOKOŠI težke 2.5 kg, prodam za 200 SIT B 472-648 14546 BIKCA simentalca, težkega 120 kg, prodam. B 800-332 14550 Prodam 8 tednov staro SIMENTALKO. Popovo 3, Tržič B 5963-111 14551 ŽIVALI KUPIM Kupim teden dni staro TELIČKO simentalko. B 2041-263 14495 Kupim 14 dni starega BIKCA simentalca. B 733-825 14530 Kupim BIKCA simentalca, do 4 tedne starega. B 403-686 14534 INFO - LINIJA ŠTUDENTSKEGA SVETA STANOVALCEV TELEFONSKA LINIJA ZA BRUCE in BRUCKE, kjer lahko dobite informacije o: • VSEUEVANJU V ŠTUDENTSKE DOMOVE • OBLIKOVANJU ČAKALNE LISTE • VPRAŠANJIH V ZVEZI Z IZPOLNJEVANJEM OBRAZCA ZA VSELITEV # DINAMIKI VSELJEVANJA.... Tel.: 01/257-26-35 in 01/423 21 22. int. 200, od pon. • petka od 10. do 15. ure RADIO 88,4HHz POSLOVNI VAL STUDIO BLED telefon (04) 57 67 000 telefax (04) 57 67 001 Ljubljanska cesta 7, 4260 Bled radio.poslovni.val@siol.net z vami vsak dan od 6. do 9. ure in od 15. do 21. ure na 88.4 MHz in v kabelskih sistemih gorenjske na 101.3 MHz ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, brata in strica JOŽETA ŠILAR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, pisno in ustno; kakor tudi za podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi dr. Vilku Rusu za dolgoletno zdravljenje, dr. Blažu Lavtežarju in ge. Vidi Raztresen za interventno pomoč. Posebna zahvala gre odboru Zveze združenj borcev NOV Tržič, govornikoma tov. Minki Peraič in tov. Jelku Žagarju; prav tako tudi vsem borcem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem se še enkrat iskreno zahvaljujemo. Žalujoči: žena Iva, sestri Francka in Tončka z družinama ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM DEIAVEC BREZ POKLICA POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU; d.č. 3 mes.; 36 mes. del. izk,; slo. j. - govorno in pisno, hrv. j. - govorno in pisno; do 15.08.00; SMAJLOVIĆ MUHAMED S.P., GRADBENIŠTVO, POT NA PILARNO 10, TRŽIČ RAZVOZ HRANE; ndč.; slo. j. - govorno in pisno; B kal.; do 15.08.00; KRISTANC DAMJANAS.P, STRUŽEVO 3At KRANJ VOZNIK; d.č. 12 mes.; 51. del. izk.; slo. j. - govorno in pisno; B,C kat.; do 17.08.00; LE TEHNIKA D.O.O, ŠUCEVA 27, KRANJ GRADBENI DELAVEC; d.č. 5 mes.; do 18.08.00; SUUKANOVIĆ RASIM S.P., ZIDARSTVO, C. MARŠALA TITA 71, JESENICE POMOŽNI DEIAVEC POMOŽNA DELA; d.č. 6 mes.; B kat.; do 18 0300; VIGRED D.O.O, MIUE44, VISOKO GRADBENI DELAVEC; d.č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; slo. j. -govorno; do 21.08.00; GRATIM D.O.O., C. MARŠALA TITA 41, JESENICE VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL VOZNiK (Z LICENCO); ndč.; B,C,E kat.; do~22.08.00; SIMP D.O.O, TRIGLAVSKA C. 1, RADOVLJICA VOZNIK KOMBIJA IN DELAVEC V GOBARNI; d.č. 3 mes.; B kat.; do 06.09.00; VOVK MARJAN S.P., DOVJE 10A, MOJSTRANA POSLOVNI MANIPUIANT KOMISIJSKI ŠTEVEC V PODRUŽNICI KRANJ; d.č. 4 mes.; 3 mes. del. izk.; do 14.08.00; AGENCIJA RS ZA PLAČILNI PROMET LJ. PODRUŽNICA KRANJ, SLOVENSKI TRG 2, KRANJ AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK (LAHKO PRIPRAVNIK); ndč.; do 29.08.00; TOBO AVTOSERVIS D.O.O., NOVOVAŠKA C. 67, ŽIRI ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTRO MONTER (INSTALATER); d.č. 6 mes.; B kat.; do 18.08.00; VIGRED D.O.O., MILJE 44, VISOKO PRODAJALEC PRODAJALEC; d. č. 1 mes.; 6 mes. del. izk.; do 17.08.00; M4TTRADE TRŽIČ, KOROŠKA C. 2, TRŽIČ TRGOVSKI POTNIK ZA CELO SLOVENIJO; ndč.; 51, del. izk.; angl. j. - govorno in pisno, slo. j. - govorno in pisno; do 25.08.00; FLISAR ZVONKO- JUVEL POSREDNIŠTVO, ZABREZNICA34A, ŽIROVNICA PRODAJALEC ŽIVILSKIH-PREHRAMB. ARTIKLOV PRODAJALKA; ndč.; 3 I. del. izk.; do 14.08.00; HORVEJ D.O.O, C. BORISA KIDRIČA 26, JESENICE KUHAR KUHAR; ndč.; do 23.08.00; ŠURC D.O.O., RATEČE 86, RATEČE - PLANICA NATAKAR POMOŽNI DELAVEC; d.č. 12 mes.; 19 mes. del. izk.; do 15.08.00; ŠABANI NASER-OKREPČ., SLAŠČIC., TRIGLAVSKA C. 39, BOHINJSKA BISTRICA NATAKAR; d.č. 6 mes.; 2 I. del, izk.; do 18.08.00; KREON GOSTINSTVO D.O.O., INDUSTRIJSKA 2. JESENICE LESARSKI TEHNIK MIZAR; ndč.; slo. i. - govorno in pisno; B kat.; do 01.09.00; HOZJAN TOMAŽ S.P, PREDOSUE 133B, KRANJ STROJNI TEHNIK AVTOMEHANIK - PRIPRAVNIK; d.č. 6 mes.; do 25.08.00; MEZE MATJAŽ S.P., LANCOVO 10E, RADOVLJICA STROJNI TEHNIK TEHNOLOG VODJA DELAVNIC-TEHNOLOG; ndč.; 5 I. del. izk.; znanje programskih orodij:; B kat.; do 24.08.00; SGP TRŽIČ D.D., BLEJSKA C. 8, IRŽIČ ELEKTROTEHNIK ELEKTROTEHNIK - PRIPRAVNIK; d.č. 6 mes.; do 25.08.00; MEZE MATJAŽ S.P., LANCOVO 10E, RADOVLJICA EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK; d.č. 6 mes.; do 29.08.00; ĆP GORENJSKI GLAS KRANJ, ZOISOVA UL 1, KRANJ BLAGAJNIK V PODRUŽNICI KRANJ; d.č. 4 mes; 6 mes. del izk.; slo. j. - govorno in pisno; do 14.08.00, AGENCIJA RS ZA, PLAČILNI PROMET U. PODRUŽNICA KRANJ, SLOVENSKI TRG 2, KRANJ INŽENIR RAČUNALNIŠTVA SISTEMSKI INŽENIR; ndč.; angl. j. • pisno; B kat.; do 21.08.00; KRAJNIK D.O.O, POD PLEVNO 72, ŠKOFJA LOKA EKONOMIST VODJA REFERATA ZA MATERIALNO - TEHNIČNE ZADEVE; ndč.; 36 mes. del. izk.; slo. j. - govorno in pisno; znanje prog. orodij:; A,B kat: do 16.08.00; MNZ RS, POLICIJSKA UPRAVA, KRANJ, BLEIVVEISOVA 3. KRANJ UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA KONSTRUKTER, d.č. 12 mes.; 2 I, del. izk.; angl. j. -govorno m pisno, nem j. - govorno m pisno, znanje prog. orodij; B kat.: do 14.08.00; BASING D.O.O., ŽELEŠKA C. 11A, BLED V SPOMIN Danes, 14. avgusta 2000, minevata 2 leti, odkar nas je zapustil mož, oče, tast, stari oče, brat in stric PAVEL MIKLAVČIČ roj. 17. L 1935 Hvala vsem, ki se ga radi spominjate. Njegovi: žena Rezka, sin Janko in hčerka Milka z družinama, sin Dominik in ostalo sorodstvo. Kladje, 14. avgusta 2000 MONTER ELEKTRO INSTALACIJ: d.č. 5 mes.; slo. j. -govorno in pisno; do 18.08.00; ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ, MIRKA VADN0VA 11, KRANJ RAČUNALNIŠKI TEHNIK SODELAVEC ZA PODROČJE VZDRŽ. RAC. STROJNE IN PROG. OPREME: ndč.; 21. del. izk.; slo. |. - govorno in pisno, angl. j. - govorno in pisno; znanje prog. orodij: ; B kat.; do 18.08.00; ISKRA INSTRUMENTI D.D., 0T0ĆE 5A, P0DNART VODJA PRODAJE RAČUNALNIŠKE OPREME; d.č. 12 mes.; 4 I. del. izk.; angl. j. - govorno in pisno; znanje prog. orodij:; B kat.; do 28.08.00; BASING D.O.O, ŽELEŠKA C. 11A, BLED EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNIŠKI ZASTOPNIK: d.č. 1? mes.; 21. del. izk.; B kat.; do 12.09.00; ADRIATIC-ZAVAROVALNA DRUŽBA KOPER POSLOVNA ENOTA KRANJ, KIDRIČEVA 24, KRANJ VODJA PROJEKTOV; d.č. 12 mes.; 2 I. del .izk.; angl. j. • govorno in pisno, nem j. • govorno in pisno; znanje prog. orodij:; B kat.; do 14.08.00: BASING D.O.O.. ŽELEŠKA C I1A, BLED UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA ZA ORGANIZACIJO IN TEHNOLOG. DEIA TEHNIČNI VODJA; ndč.; 51, del. izk.; znanje prog. orodij:; B kat.; do 24.08.00; SGP TRŽIČ D.D., BLEJSKA C 8, TRŽIČ DIPLOMIRANI EKONOMIST VIŠJI SVETOVALEC ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI, ndč., slov. j • govorno in pisno; znanie prog. orodij:; do 17.08.00, OBČINA ŠKOFJA LOKA, POLJANSKA CESTA 2, ŠKOFJA LOKA POMOČNIK PREDSTOJNIKA - VODJA URADA ZA FINANCE; ndč.; 8 I. del. izk; anal j. - pisno; znanie prog. orodij, do 24.08 00; OBČINA TRŽIČ, TRG SVOBODE 18, TRŽIČ UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK VIŠJI SVETOVALEC ZA PRAVNE ZADEVE; ndč.; 51, del izk.; angl. j. ■ pisno; znanje prog. orodij:; do 24.08 00; OBČINA TRŽIČ, TRG SVOBODE 18, TRŽIČ OBLETNICA SMRTI GAŠPER MIHELIČ 25.2.1976 - 17.8.1994 Gorki so še spomini A v nočni tišini Šelest vetra molči Preko zaprtih vrat Enkrat za vedno Rosa na očeh obtiči. Z bogom se te bomo spet spominjali v nedeljo, 20. avgusta, ob 9. uri pri sveti maši v Podbrezjah. Anica, Gregor in Stane ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta STANISLAVA ČEŠJEVARJA se zahvaljujemo vsem, ki ste nama stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Romani Hafnar Pintar in medicinskemu osebju zdravstvenega doma Škofja Loka. Žalujoča žena in sin POTUJEMO - LETUJEMO NE MOREMO POTOVATI NAMESTO VAS, LAHKO PA SMO VAM KAŽIPOT tU j ZALOŽBA EL CONDOR SE PREDSTAVLJA^ i Tel.: 064/715-664, int: 236 Ingrid Peinkicher, UJET ANGEL SI Pesniška zbirka je primerna tako za mladostnike kot tudi za odrasle, saj je glavna tema pesmi ljubezen, ki nas spremlja že skozi vsa stoletja in brez katere pravzaprav ne moremo živeti. Pesnica nam predstavlja ljubezen kot nenehno življenjsko potrebo. Njeno avtorsko delo je izpoved človeka, ki v svojih pesmih izraža in izpoveduje to, čemur se marsikdo v življenju ne zna niti približati in dojeti... Po mnenju GZS najbolj primerno kot avtohtono poslovno darilo. Ingrid Peinkicher, JANČEK IN NJEGOVE DOGODIVŠČINE Pravljica je namenjena otrokom, starim od 2,5 do 10 let in je zgrajena podobno kot basen, saj ima na koncu vsake zgodbice moto. Iz nje se otrok lahko nauči o življenju gozdnih živalic, ki pa vsebujejo tudi človeške moralne vrednote, na katere pa žal odrasli vse preveč pozabljamo. V knjigi so tudi izrazito ljubke, barvne ilustracije, avtorice Jožice Pezdir, da si bo otrok lahko Jančka in njegove prijatelje lažje predstavljal. Jcncek in njegove dogodivščine Ingrid Peinkicher ^£ Pobarvanka * MOJSTER SLIKARČEK Pobarvanka vsebuje 28 strani prisrčnih ilustracij. V pobarvanki pa so tudi 4 že pobarvane ilustracije, da se otrok nauči, katere barve uporabljati. Primerna je za otroke stare od 2,5 do 10 let. OC&lll. (^festival (^Radovljica2000 m • I Sobota, 12. avgust 2000 ob 20.00, radovljiška graščina BAROCONTEMPORAIN PORSCHE KREDIT IN I.EASING Veliki lahko ponudimo vet! Predprodaja vstopnic: Turistično društvo Radovljica, tel., faks: 04/5315-300 Organizacija: DLSGR, Linhartov trg 1, SI - 4240 Radovljica, tel., faks: 04/5312-291 <9gide vsak to/tek in petek ODISEJ EVO TURISTIČNO OKO Kranj, Maistrov trg 2 tel.:380 300 E-mail: odisej@odisej-si.si Ljubljana, tel.:061/1800 950 DOBER IZLET I DOBER IZLET Meteorjev Gardaland cenejši! V rubriki DOBER IZLET v sodelovanju z METEORJEM, d.o.o., *z Cerkelj za nepozaben dan v Gardalandu. Zabaviščni park na 41 hektarjih ob Gardskem jezeru zabava obiskovalce od blizu in daleč že celih 25 let; zgolj podatek, da je ob vhodu v park ogromen parkirni prostor za 200 avtobusov in 6000 osebnih avtomobilov (ob sobotah in nedeljah poleti vselej poln do zadnjega kotička), pove skoraj vse o Gardalandu. METEOR in Gorenjski glas Vas v PETEK, 25. avgusta, vabita v Gardaland. Cena izleta (avtobusnega prevoza + vstopnine) je izjemno ugodna, samo 7.500 tolarjev. Da, kar tisoč tolarjev nižjo ceno vam Meteor zagotavlja za avgustovski žur v Gardalandu! Marko Remic bo z udobnim MAN-ovim turističnim avtobusom peljal na relaciji Cerklje - Kranj - Medvode -Ljubljana. Če bo več prijav iz Škofje Loke, bo tam tudi vmesni postanek. A to še ni vse: naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa, vključno z ožjimi družinskimi člani, Meteor Cerklje zagotavlja ekskluzivno ceno: 6.500 tolarjev. Za uveljavitev nižje cene bo treba pri plačilu stroškov imeti s seboj najnovejši naslovljeni izvod Gorenjskega glasa, sicer popusta ni. Odhod bo 25. avgusta zelo zgodaj zjutraj iz Cerkelj. Odgovore pošljite na dopisnicah do 31. avc Zoisova 1, 4000 Kranj. Javno žrebanje bo 31. avgusta v odaji GTV mix. Upo-sievait DOiiio sani o tisto oqqovoiq, ki juti do pniožono,oi.iyinaino vjuisejevo oko. Nagrajenec bo dobil namestitev v hotelu z avtobusnim prevozom, v poletnem času za eno osebo. m a n 1 ^^S^~x_5r 1S mmmgm *» 1 ~ Manam m »a RADIO DOMŽALE MUZEJ "RALO "GLASOV" ZAKLJUČEK VROČEGA POLETJA NA GRŠKI OTOK ffffi Z LETALOM IN LADJO 3. 9. - 8. 9. 2000 TURISTIČNI BOUTI0UE Prečna 8, Ljubljana tel.: 01/130 35 50 fax: 01/130 35 56 Krti pravijo tudi jonski biser. Že dolga desetletja ga obiskujejo turisti s celega sveta. SJovi kot najbolj zelen grški otok. Obdaja ga sinje modro morje, njegovi kraji so raznoliki in zanimivi, sonce sije in sije, vendar vam oljke povsod nudijo prijeten hlad in senco, plaže so fantastične. In njegovi prebival kaj je dobra hrana, zabava... In kako bomo potovali mi? Na pot se bomo odpravili 3. septembra. Z letalom bomo po rističnem naselju Gouvia (številne trgovinice, taverne, lokal nas čakajo štirje brezskrbni dnevi uživanja na morju. Seved zvabili na plažo. Proti doplačilu pa se boste lahko podali na ogled otoka,* ladj mentni grški večer, kjer boste uživali ob grški glasbi, plesih,|irani in pi)ači,JPeti dan demo ladjo družbe Anek Lines, ki nas bo odpeljala proti Tr^H£|f|^ajoč bazenom, razglednimi palubami in diskoteko. V Trst bomo pl| petek zjutraj. S prijavami pohitite, ker je število mest omejeno, pa še nekljrffill fKvMJ G prijavlji grade: 1 x fenz? Iiine "filasors* novoletno poimnjo, 11 bnzMitM %mw" grunti Podrobnejše informacije dobite tudi v uredništvu Gorenjskega glasa na teiefan 04/ 201 42 44 CENA: 39.900 S l T + letališka pristojbina Cena vključuje: revoz z letalom prevoz z ladjo na palubi O 4 x A/Z v hotelu B kal o prevoz letališče - hotel - pristanišče o zabavne aktivnosti o vodenje in organizacija potovanja Obvezno doplačilo: Neobvezna doplačila: O avtobusni prevoz Trst ■ Kranj 3.000 SIT o enoposteljna soba 9.000 SIT o dodatni izleti 'RIJAVNICA ZA "GLASOV" ZAKLJUČEK VROČEGA POLETJA Ime priimek: Naslov: Poštna številka in kraj: Telefon:__ Št. potnikov:_"'" ____ Št. otrok do 12 let: Otroci do 12. leta imajo 2000 SIT popusta RADIO KRANJ -GORENJSKI MEGASRČEK ZADNJE NOVICE OD TORKA DO F*EXK:A bo dežurna novinarka w Renata Škrjanc telefon: 064/201-42-00 mobitel :041/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte... 1 bomo pisali Pitna voda za avtocesto? Kranj, 14. avgusta - Veliko gradbišče, gorenjska avtocesta, zahteva svoje. Poleg občasnih prometnih omejitev in delnih zapor cestišča, posledice občuti tudi bližnji gozd, ker pa je gradbišče makadamsko, morajo poskrbeti tudi za nadležni prah, ki ne sme motiti oziroma ovirati prometa, nenazadnje pa vpliva na nemogoče delovne pogoje. Zato gradbišče redno polivajo z vodo. Kar je dobro za ene, pa očitno moti druge. Prvemu klicu pred dobrim tednom so sledili še drugi. V glavnem krajani Šenčurja in Voklega. Vprašanja in očitki so si bili na moč podobni. Moti jih namreč, da za močenje gradbišča uporabljajo vodo iz vodovoda. Vsi po vrsti so pojasnjevali, da za makadamsko gradbišče res ni treba uporabljati pitne vode, po njihovem mnenju bi ustrezala tudi voda reke Kokre. Menijo, da je pitna voda preveč dragocena, zato ne morejo razumeti odločitve, da so jo pred časom črpali iz Šenčurskega vodovoda, zdaj pa jo dnevno vozijo iz Voklega. Jože Stružnik, v.d. direktorja Komunale Kranj, je zavrnil očitke krajanov in dejal, da zaradi avtoceste v teh krajih vode dosedaj ni manjkalo, o uporabi vode pa so s podjetjem SCT že pred časom podpisali pogodbo. "Ker njihova cisterna nima črpalke, je iz rek ne more jemati, zato se lahko priključi le na hidrant. Pred časom so jo jemali pri šenčurskem pokopališču, zdaj pa jo črpajo iz javnega hidranta v Voklem. Sicer pa zaradi tega ne vidim težav, kajti pretok vode po cevovodih je predviden in če je poraba precej manjša se voda razliva na zajetjih," je pojasnil Stružnik. Dnevno za močenje gradbišča porabijo približno 30 kubičnih metrov vode, junija so jo porabili 1230 kubičnih metrov, minuli mesec 780 kubičnih metrov, za kubični meter vode pa podjetje SCT plača kranjski Komunali dobrih 216 tolarjev. • R. Škrjanc Postcard Za naslov smo tokrat namenoma uporabili angleško besedo za poštno razglednico, saj je v turizmu angleščina najbolj univerzalen jezik. Tudi v dobi sodobnega komuniciranja z elektronsko pošto, SMS-i ipd., je namreč zelo lepo, vzorno in pozorno z izleta, dopusta, potovanja poslati kakšno razglednico. Ker je hkrati prav prijeten občutek v poštnem nabiralniku najti imenitno razglednico s kakšno eksotično poštno znamko in kupom podpisov prijateljev. Pri nas na sončni strani Alp prodajalci razglednic niti z očesom ne trenejo, ko vam za košček plastificiranega ali lakiranega barvno potiskanega kartona zaračunajo okroglih sto tolarjev. Že kar nekaj sreče je treba imeti, če kje na Gorenjskem staknete cenejšo razglednico, po 60.- ali 70-tolarjev. Receptor hotela v Bernardinu vam bo (eno!) razglednico namreč zaračunal kar 200.- SIT, tujcem po 2.- DEM. Založniki razglednic, turistična in in planinska društva ter turistična podjetja, dobro vedo, da naši tiskarji zahtevajo vsaj 20.- do 25- tolarjev/kom zgolj za tisk barvnih razglednic. V širnem svetu se precej bolje zavedajo, da razglednic turistom ne gre prodajati po zasoljenih cenah ter da razglednica ne sme biti dražja od poštne znamke zanjo. Na dalmatinskih otokih zelo lepo razglednico lahko kupite za poldrugo kuno (okroglo 45.- SIT), na vrhu stolpa na Markovem trgu v Benetkah stane perfektna razglednica le 300.- ITL (30.- SIT), v Bratislavi samo 2- slovaški kroni (skromnih deset tolarjev). Zato vsa pohvala kranjski Knjigarni in papirnici LIST na Planini in njeni lastnici Narcisi Žnidar. V Listu stane komplet desetih različnih razglednic z motivi slovenskih gora in krajev le 250 - tolarjev, torej samo 25-SIT ena razglednica. Ena lastovka še ne prinese pomladi, en list pa ne jeseni - ampak to smo pa le dočakali, da v Kranju osem razglednic stane toliko kot v Bernardinu ena sama postcard*. Jure Starič in Boris Prevodnik s kolesom na Grossglockner Preizkušnja za telo in duha Kuhar in picopek sodelavca in kolesarski "par" - Za začetek najvišji avstrijski vrh - V enem dnevu skoraj 500 kilometrov in 3000 metrov višinske razlike - Izziv Mt. Blanc. Predoslje, 14. avgusta - Devetindvajseti julij 1800. Valentin Stanič spleza na najvišji avstrijski vrh. Grossglockner. Dvesto let pozneje sta se nekoliko nižjega prelaza lotila 26-letni Jure Starič iz Predoselj ter 29-letni Primskovljan Boris Prevodnik. Ne peš, ampak s kolesi. Pravita, da tedaj, ko sta načrtovala kolesarsko turo, še pomislila nista, daje v njunem datumu tudi precej simbolike. Dvesto let od prvega vzpona na omenjeni vrh, ki mu je sledil prvi vzpon Slovenca. Pred njunim podvigom so jima domači in znanci govorili, da nista pri pravi, mami pa sta si želeli, da bi deževalo. In je res. Od Jesenic do Korenskega sedla ju je pralo in mokrota ju je spremljala tudi na poti proti vrhu prelaza Grossglockner. V dobrih 17 urah sta prekolesarila 446 kilometrov in premagala približno 3 tisoč metrov višinske razlike, kar pomeni, da sta opravila kar spodoben vzpon, ki se ga ne bi sramovali niti tisti, ki so na kolesih tako rekoč noč in dan in jim je poganjanje pedal kruh. Juretu in Borisu je le rekreacija in v užitek. Sedem let sta že sodelavca, prvi odličen kuhar, drugi izvrsten picopek. Boris je kupil gorsko kolo in navdušil še Jureta. Od tedaj tedensko pre-kolesarita vsaj 400 kilometrov, nedeljski vzpon na Jezersko pa je zakon. V šali pravita, da imata nedeljsko jutranjo mašo kar med premagovanjem srpen- Juretovo in Borisovo zmagoslavje na cilju, pod vrhom Grossglocknerja. Jure Starič (na sliki levo) in Boris Prevodnik trdita, da je kolo odličen pripomoček za odganjanje slabe volje in nagle jeze. tin, tovrstni šport pa priporočata tudi vsem nergačem in sitno-bam, saj kolo "predela" jezo in slabo voljo. Ne krepi le telesa, ampak gladi tudi dušo in jo mehča. "Najini treningi so Vršič, Ambrož, Krvavec, Mangart, Katarina, Mohor in še bi lahko našteval. Vsaj enkrat letno si privoščiva tudi večji vzpon in letos sva se odločila za Grossglockner, visok 3897 metrov. Najin cilj je bil prelaz na 2451 metrih, za katerega sva potrebovala nekaj manj kot deset ur. Med kolesarjenjem v glavnem ni časa za klepet, tudi jedla in pila sva na kolesu. Pri tem sta nama pomagala žena Renata in prijatelj Borut. Izkazalo se je, da smo bili odlična in uglašena Triglavski narodni park je pod strokovnim vodstvom Zavoda za naravno in kulturno dediščino iz Kranja in ob financiranju občine Kranjska Gora postavil v Zgornji Radovni osem imenitnih kažipotov in obvestiluih tabel v slovenskem in angleškem jeziku. Table, kijih je izdelala agencija Rosje iz Rateč, vodijo po poti kulturne in naravne dediščine: opozarjajo na Pocar-jevo domačijo, grbinaste travnike, Gogalovo lipo, Psnakovo žago in mlin ter na gostinsko in prenočitveno ponudbo. • D.S. SKORAJ IZJAVATEDIVA ekipa," je povedal Jure, Boris pa ni mogel prehvaliti avstrijske vozniške kulture. "Na vsej poti po Avstriji nobenega hupanja in prehitevanja na milimeter, ko imaš občutek, da te bo vozilo zrinilo s ceste. V hipu, ko sva prečkala slovensko mejo, pa se je začelo. Še med potjo, zaradi dežja, nisva bila povsem prepričana, da nam bo uspelo, zato je bilo veselje na vrhu nepopisno. Kar vriskala sva od veselja in presenečena ugotovila, da imava kar dobro kondicijo. Je šlo vse kot namazano," je z vidnim zadovoljstvom pripovedoval Boris in dodal, da sta hvaležna tudi sponzorjem, ki so jima pomagali uresničiti želeno. Sicer pa, če sta njuna dobra volja in optimizem vsaj malo pogojena s kolesarjenjem, potem bi ga človek z veseljem priporočil vsakomur. Z načrti se preveč ne širokoustita, držita se namreč pravila, najprej uresniči, potem govori. Mt. Blanc, pa italijanski Dolomiti in še kaj bi se našlo, pa ostajajo izziv. • R. Škrjanc "Lojze, oprosti, ne morem ti ustreči, ker si prepozen. Redakcijo za novi Telekomov TIS - telefonski imenik Slovenije' smo ze zaključili in telefonske številke nove politične stranke, ki sta jo ustanovila z dr. Bajukom, pač ne moremo vpisati v imenik." /Marjan Podobnik, predsednik uprave Telekoma Slovenije, d.d.; Lojze Peterle, slovenski zunanji minister; Matevž Kleč/ 6BD Gorenjska borzno posredrnSka šn&a dJ. BORIM NASVET! Če imate delnice še vedno na registrskem računu, vam zaradi večje varnosti priporočamo, da odprete trgovalni račun pri nas! Informacij«: 2*0- W-16. varnost, stroJStovi donosa Koroška 33, Kranj thi rt) tAtToiH) ! ^Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije 0d ponedeljka do petka bo sončno. Proti koncu tedna bodo spet možne posamezne nevihte. DAN PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK VREME =N €*■ •» Tmin/Tmax 12/27 13/28 13/29 13/29 BREZPLAČNO USPEH 1