8. OKT. 19;se želimo uspešno obdržati na tržišču. Proizvodnjo in kvaliteto izdelkov bomo morali ; potenj povečati na račun tistih, ki jih bomo opustili danes sami, ker bi nas sicer v prihodnosti na’ to prisililo tržišče samo, kajti nia tako široki fronti ne bomo mogli dolgo časa uspešno tekmovati z vsemi,, ki danes žš obstajajo oz. se bodo še pojavili. To v nobenem primeru ne pomeni umika ali nezaupanja v lastne sile, temveč, , le koncentracijo proizvod-jnih in razvojnih zmogljivosti, z namenom boljšega poslovanja in uspešnejšega spo-j prijemanja- z zahtevami domačega in tujega trga. Proizvodni program podjetja je tisti, ki določa dimenzije in dejavnost razvoja. Razvoj, tak kot je danes, ihlikdar ne bi zmogel pravočasno reševati razvojnih na-!k>g za tako širok proizvodni program. Pogoje - za koncentracijo sil, ki jih zahteva današnji, čas pri razvojnem delu, lahko zajamči samo dober proizvodni program. Cepitev omejenega števila strokovnih kadrov na tako široko področje dejavnosti, pomeni capljanje za razvojem v svetu in životarjenje zaradi omejenih finančnih: sredstev, ki so v sedanjih pogojih mnogokrat zraven tega še. vržena proč, ker velikokrat onemogočajo pravočasno izpeljati »stvari do konca.« - Dolgoročna orientacija izvoza naših izdelkov in mednarodna kooperacija — bosta, v prihodnosti m orali1, bistveno jpogojevati, naš prošz-vodni program :ri z njim vso ostalo dejavnost. v podjetju. Devizno samofinapsiranje, ki je pred nami, bo narekovalo ogromne napore za povečanje našega izvoza: in zahtevalo temeljito ; selekcijo pri vsakoletnem 1 . povečevanju proizvodnje v prid tiste, ki bo lahko s cono in kvaliteto .prodrla na inozemsko ’ tržišče. .: (Dalje ha 6. strani) češkoslovaška gospodarska delegacija v lr.zgovoru s predstavnlM podjetja Obisk češkoslovaške delegacije Zadnji obisk predsednika češkoslovaške socialistične republike Antonima Novotnega v naši državi je potrdil iskrene želje v ponovni povezavi naših narodov. Sklenjena dolgoročna pogodba o gospo-darsko-tehničnem sodelovanju med ČSSR in SFRJ je kot prva dobila realno osnovo prav v našem podjetju - z obiskom. češkoslovaških predstavnikov industrije šibkega toka. 13 - člansko . češkoslovaško delegacijo, ki nas je-ob skala prejšnji teden, je vodil na-r mestnik mani sira za obče strojegradnje Vaclav Ouzky. Ostali.(člani delegacije so bili: Romana Paterova — uslužbenka ministrstva za zunanjo trgovino, Jifi Rada — direktor p inštituta »A. S. Popov«, ing. Bohumil šithek — direktor raziskovalnega in- štituta »Tesla« — Pardubice, drr Jdsef Doležal — direktor združenja vseh tovarn „šibkega toka- ing. Ludvik Hakl sekretar koniisije SEV za elektroniko, ing. Svatopluk Pajarek — direktor’ tovarne »Lančltrom«,; Jaroslav Hora — šef. investicijske .izgradnje in .konstrukcije tovarne »Tesla« Rožnov, KarelVartcl — direktor, tovarne »Tesla« Direktor tovarne usmerniških naprav-Fiiip Dome odgovarja na naša vprašanja Kateri so važnejši izdelki tovarne im kdo so vaši potencialni kupci? Kot specializirana tovarna; proizvaj amo samo; usmerniške naprave in to: telefonske, kino, delavniške, naprave za elektro-kare, dalje galvanske usmerniške- naprave v zračni n /olj-ni izvedbi ter še nekatere , po posebnih željah kupcev. Proizvodi naše tovarne imajo zelo široko tržišče, saj jih potrebujejo ŽTP, PTT, vse galvanike, mehanične delavnice; kakor tudi individualni potrošniki,; (usmerniške naprave za polnjenje akumu-Saforjev). Kako lahko označite poslovne rezultate tovarne v letošnjem prvem polletju? Najprej ' nekaj,- podatkov: družbeni plan za I. polletje je bil postavljen v višini 442 milijonov, interni pa 591 milijonov, realizirana proizvodnja pa je dosegla 387 milijo- nov ali 87,5 % družbenih obveznosti oziroma 65,4 % internih obveznosti. Izpad je nastal zaradi 1 neizdobavljenih selenskih stavkov in stikal s-strani Polvodnikov in Obrata kontaktorjev. Poudaril bi pa,’ da so posamezni oddelki v naši/ tovarni planske naloge izvršili (proizvodnja pod-šestavov, ¡izdelava, Iransfor-tormatorjev) končna montaža pa zaradi; omenjenih razlogov plana ni, dosegla. Kakšen bo zaključek poslovnega leta za tovarno? Uspešnost poslovanja v II. polletju zavisi; predvsem od pravočasne dobave kritičnih selenskih stavkov in stikal. Medtem, ko se situacija dobave stikal zboljšuje, pa tega ni mogoče trditi za se-lenske stavke. Izpad proizvodnje je sicer še vedno možno nadoknaditi, ker je tempo dela isti kot pri 100% izpolnjevanju plana, vendar ga bo potrebno pri sedanjih razmerah pričeti zmanjševati, ker nimamo kam vskladiščiti polizdelkov. 1 Kakšne ukrepe nameravate stori ti.za čim prejšnji prehod na 42-umi tednik? Z namenom ugotoviti pogoje za prehod na 42-urni tednik je bila - ustanovljena ustrezna komisij a, ki je prišla do naslednjih ugotovitev: — po prostih ocenah imamo približno 15 — 20 izgubljenega časa, natančnih analiz .kdaj rin kje se pojavljajo pa ni. mogoče narediti, ker nimamo dovolj močnih strokovnih služb; — potrebna bi' bila močna norroirska in tehnološka, služba, da bi kompleksno zajela vprašanje obstoječih norm ter določila vse potrebne Čase pri izdelavi; — evidentirati izpade, ki nastopajo zaradi nepravočaš- (Dalje na 6. strani) — Rožnov, Stanislav Kostel — .direktor tovarne »Tesla« —* Holešovice, Miloš Krejei vodja oddelka za stike z inozemstvom, ing. Premisi Musil .— direktor »Tesla« — -Pardubice ih ing. Peter Fliegel nam. direktorja: iz tovarne v I Orovi, s Svoj dvodnevni, obisk, je ' pričSla delegacija najprej , z .ogledom' kranjske tovarne, kjer so jim predvajali tudi barvna film'o našem podjetju. . Člani so se - nato razdelili na grupe ip i. glede* , na panoga ogledali posamezne. tovarne, . kjer so imeli s posameznimi našimis trokovnjaki razgo- , vore o problematiki dela, tehnologiji proizvodnje,; itd, . Obiskali so med drugim -laboratorije ZZA. Tod sc se posebej zanimali, za nove Kon-. strukc.ijato bazične raziskave tako, da sp dobili'"pb-vrše.n pregled o ’ znanslveno-tehnič- ' nem nivoju, proizvodnji ):er razvojttd-t<».aičn'h nalogah; Dobljene vtise in podatke so nato strnili v okvirni program,. ki naj bi zajel bodoče-posloviio-tehnično sodelovanje. 1 V skupnih razgovorih z vo-dilnimi predstavniki." našega podjetja na čelu z gen dir. Dušanom Horjakom so navzoči določili nato enotni program sodelovanja. I.e ta bo ^zajemal več «specializiranih področij. Protokoliran sporazum obsega izmenjavo izkušenj itn tehniških dokumentacij, kooperacijo . in 'štu-* dijsko izmenjavo kadrov — skratka, najtesnejše sodelovanje med nami in češkoslovaškimi tovarnami ter inštituti šibkega toka. Od tega pomembnega sporazuma bosta imela korist oba podpisnika 'pogodbe, kar bo v dobršni meri pospešd^ razvoj elektrotehnične znanosti in Kooperacije ter hkrati okreiiik) že tradicionalno prijateljstvo med obema držar - (Dalje na 6. strani) Te dni je obiskala kranjsko tovarno 30-članska sindikalna organizacija s Koroške in si z zanimanjem ogledala proizvodnjo Uveljavljanje določil statuta podjetja Naš gospodarski plan Na zadnjih dveh sejah potrebne ukrepe, da bo plan. upravnega odbora podjetja za leto 1966 iahko sprejet v je bilo govora o pravočasni zakonitem roku. Ni pa pre-, sestavi gospodarskega plana zreti okoliščin, da osnutek; podjetja za leto 1965. V pro- citiranega zakona predvide-gramu dnevnega reda sej va tudi način sprejemanja upravnega odbora in delav- gospodarskega plana podjet-skega sveta je predvideno, ja, pri čemer navaja, da se da se bo predlog gospodar-/ morajo z načrtom gospodarskega plana podjetja za leto skega plaña podjetja sezna-1965 obravnaval dne 4. 12. idti/delovne enote (na zboru 1964, tako, da bi bil . sprejet delovnih ljudi in organih že pred letom 1965. Pojava upravljanja delovnih enot) ljalo pa -se je vprašanje ali ter dati tudi delovnim, ^noje možno, da bodo naše stro- tam primerni rok ža pripom- , kovne službe v tem času lah- be. Pripombe mora' obravna-ko , sestavile predlog gospo- vati upravni odbor in tiste, danskega plana •podjetja?" katere biso sprejemljive, Predstavniki strokovnih služb predložiti v obravnavo delavec» navajali' celo vrsto okoli- skemu svetu, ki dokončno ščin, ki otežkočajo sestavo sprejme gospodarski plan' predloga plana. v tem roku. podjetja. Verjet“ je, MM v M? Gledano iz tega stališča bo njem letu res taki razlogi, treb v bodoče dosti prej tl- vi* m IP VJUb Pristopiti k sestavi gospodar-vsejskrbiza .sestavo plana, sk laQa podjetja ker ¡¡¡|B“rtSlkut 1x11110 m°rail »*»stt^rvsem- Preteklo je pol leta od ni in vodeči faktorji delu- stališčih teh organov, plSleg da bo tukaj nekoliko odsto- zahtevam. TJmest- sprejema STATUTA našega jejo. Takp ustvarjajo vzduš- tega pa morajo mnenja in panj. Treba pa je že'¿edaj f°. • , if • z. podjetja. To obdobje je zna- je .nezaupanja proizvajalcev stališča svojih volivcev, zla- misliti na sestavo plana za k J? utrcb ,ka:, naj, ” vsf' čilno" bolj po reševanju te- v bodočnost podjetja kot sti kadar gre ^za odločanje leto 1966, kjer se bo treba -S- pod" kočih dnevnih problemov — celote. ,1 m ¡¡gg . pomembnejših ^rašaiij, po- držati z'zakonom določenih i®™’Y I8V?' finančnih, izvoznih, uvoznih, Ustvarjanju zdravega vzduš- šredovati delavskemu svetu rokov. Pri določanju rokov | sicer aoioca težav pri zagotovitvi sred- ja za obravnavanje teh pro- podjetja. Le tako ši bodo za séstavo gospodarskega f? JP°j- vseb°v.a);1. *0SP°* stev potrebnih za rekon- biemov; ki- često zavirajo volilci lahko ustvarili objek- plana je treba Izhajati iz osnutek navedene-a^kkcM strukcijo, izterjatev kupcev, uspesnejse uveljavljanje na- tivnejše mnenje o ciljih, ki osnovne predpostavke, da ^ ^ nabave reprodukcijskega ma- segav statuta, morajo samo- jih podjetje zasleduje, in podjetje posluj* ha temelju spodarSerii^ukLm iberia tríala na domačem trnšcu upravm organi in „družbeno problemih, ki zahtevajo re- svojega gospodarskega ,pla- nredvidetd DrXem nhS itd. — kot po uveljavljanju politični faktorji, y podjetju šitev, čeprav le-te niso lajike na. Iz tega stališča tudi í>red- eosnodarske dnJvoncA; načel sfatuta, ki v marsičem in tovarnah posvetiti vsaj in hitro uresničljive. Tako osmitek načrta- osnovnega voi slterialno olnofri kažejo načelne rešitve za ne- toliko — če ne več! — svo- bomo v bodoče onemogoča- zakona o podjetjih govori, fetia in Zo™ nnnShn katere od ' omenjenih pro- jega delovanja kot ostalimi! uveljavljanje subjektivnih da je treba gospodarski plan sredstevnod^iaM^ite blemov. problemom. Člen 82 obvezu- mnenj in mišljenj posamez- za poslbvno lete sprejeti že le S fme^oloíte^ vCeprav smo skušali in tudi je vse ¡¡¡¡S samoupravnih nikov, _ ki realno stanje v pred začetkom poslovnega Javljanja plana postaviti smo uveljavili nekatera sja- #«***. da redn° P^Jetju kaj- radi pnkroje leta V kolikor bo sprejeto okviio. kaj naj gospodarski tutarna načela, pa naš.uspeh ^z^^°.de>2!P0 skupnost, svojim željam in hotenjem, to določilo, bb treba v letu plail takega podjetjafkot je ne more biti večji, saj nisnio ^ ’ ° e u m hig- T. N. 1965 prekiniti pravočasno vse naše, vsebuje. Mišljenja sem, uspeli realizirati potrebnega • da bi v gospodarski plan ' večji uspeh. Dnevno nZt Skrajšan delovni čas v Elektromehaniki jansko le osnovne proporce , reč srečujemo s spoznanjem, _y, . ■ ' ■ > ' gospodarskega razvoja pod- da določen del naših vodil- izvršenih analizah^ itn vornost • vodilnega Ln stro- stíativoá akt in ne samo z jot ja, /nadalje ustrezne M- nih in vodečih delavcev, sa- pripravah se tudi tovarna kovnega kadra ter bistveno ustavnimi določili zajamee-| strumenie, ki pogojujejo ta moupravnih organov in druž- Elektromehanske v Kranju popraviti delovno disciplino, ha pravica. To. je proces, v razvoj in ukrepe, ki naj za- beno političnih čimteljev v vključuje med tiste delovne Akcija skrajševanja delov- katerem moramo z lastnimi gotovi j o izpolnitev plana, podjetju in tovarnah, ne le organizacije, ki so že priče- nega časa zato pomeni pre^- silami ustvariti vse pogoje in T . da ni razumel bistva STA- Ie s poskusnim uvajanjem izkus sposobnosti delovnega^ povečanj e delovnih in eko- leT mish naj podobe v opo- TUTA, temveč ga tudi pre_ 42-urnega delovnega tedna, kolektiva, predvsem pa pre- nomskih učinkov. Cim uspeš- Z0,ri10' da bomo ze -kmalu malo pozna. Točnost te ugo- ra obsežnost priprav izkus organizacijskih\sposob- neje bomo uspela ^aktivirati tovitve je potrdila tudi prva :n dolgoročnejši učinek po- nos ti celotnega" vodilnega ugotovljene »rezerve«, tem konferenca komunistov na- samezndh ukrepov, je pred- kadra, ki usmerja delovni bolj ; si bomo sami odpirali 1 . -ioaa j - ., šega podjetja. ‘ videno postopno skrajseya- proces. . ' možnost za dokončna prehod .-J5?0 . - nje delovnega časa, pričenši z Prehod na 42-urni delovni na 42-urni delovni teden. Poleg te ugotovitve pa v oktobrom, v katerem bo ena teden zato ni zgolj admini- - -Ve- posameznih slučajih zavira sobota dela prost dan. tggt Omejitev porabe električne energij - grozi proizvodnji memo nerazumevaje njihove delovni kolektiv v celoti zah- Povsod pri nas kaže, da se nje delovnih prostorov z jo namreč vrsto peči, ki mo-vsebine oz. nasprotovanje re- *evna naloga. Gre za to, da bomo glede na pomanjkanje elektriko, gretje vode v boj- rajo goretT neprestano in so šitvam, ki so s Statutom bo treba z večjo produktiv- vode in s tem okrnjeno pro- lerjih, uporabo raznih ku- dejansko največji potrošnik predvidene. Vzroke tem — npstjo, boljšim gospodarje- izvodil jo električne energije halnikov, omejili so razsvet- elekfrične energije. V koli-sicer osamljenim pojavom — njein^ .n učinkovitejšo orga- morali v prihodnje z vso ljavo prostorov na najmanj- kor bi. omejitve še rasle, bi je iskat! v naših notranjih nižacijo dela. pri krajšem de- ¿resnostjo omejiti na naj'mi- šo možno.mero in tako sku- bilo treba nekaj peči ugas-odnosih, željah po nadalj- lovnem Času doseči iste po- nirnalnejšo porabo električne šali v korist proizvodnji p*- niti, s tem pa bi padla pro-njem uveljavljanju doseda- slovne rezultate., To se pra- energije. Marsikje to ne bo rabiti čim manj energije. izvodnja keramike te feritov, njega bolj rutinskega kot si- vi, da je treba zagotoviti poseben problem, ker vemo, V septembru je za to našo kaj' bi imelo za .posledico stematičnega dela, lokali- predvideno rast proizvodnje, da z električno energijo še tovarno veljala 7 % omeji- ustavitev ali vsaj ' močno stičnih težnjah posamezni- formirati isti dohodek 4«, &• vedno preveč razmetavamo, tev porabe električne energi- okrnitev proizvodnje uporov kov (zanje jé značilna dvo- dohodek ter sklade tovar- medtem ko je že kar ofečut- -je- v oktobru'ipa se je ta in keramičnih kondenzator- • ličost njihovega delovanja v ne in obenem zagotoviti ten- no primanjkuje. omejitev že dvignila na 10%. jevT~ podjetju na eni in v njiho- denco naraščanja osebnih. V'zvezi s tem smo zasta- Proizvodnja sama v teh dveh Problematična je električ- vem delokrogu __ na drugi dohodkov. ZaHtevifostif te na- vili nekaj vprašanj mg. Žar- mesecih omejitve še ni kri- na energija tudi y gaJvánilu, strani). Ti posamezniki v ve- loge pa se mora v polni meri ku. Stoku, šefu proizvodnje tično občutila, vendar pa,bo kjer je. poraba precejšnja in čini slučajev niso doumeli zavedati sleherni' delavec, v tovarni elementov za elek- vsakršno nadaljnje orne jeva- Jo-bo vsaka nadaljnja ome-pomena in vloge našega pod- predvsem pa vse službe, ki trornko, ki. nam je' nanja nje, ki bo prav verjetno sle- jltev močno prizadela. •Jetja kot ekonomsko nujnost ustvarjajo potrebne pogoje rad odgovoril. Med drugim dilo v novembra in nasled- Velja torej z vso resnostjo v našem nadaljnjem razvoju, za nemoten potek delovnega je poudaril to da štVv vseh njih mesecih, če ne bo dež-'in strogostjo preprečevati . kljub vsem težavam, ki ta procesa. Postopoma bo tre- enotah zahtevali od članov ja, že ogrozilo proizvodnjo, vsakršno nepotrebno porabo razvoj spremljajo (nosilci ba realizirati vse ukrepe, ki kolektiva kar najbolj racio- Ing. žarko. Štok je'dejal, električne . energije,» da bo subjektivnih težav 'so često so bili navedeni v dokbmen—nalno izkoriščanje električne da povečana- omejitev pora- možno kritično stanje preiti sami!) in s taktMranfem tacHii za uvedbo '42-úññeqa energije, prav tako pa tudi be električne energije zlasti brez večjih zastojev v pro skušajo ueaiati p-dteMu in delovnega tedna - zlasti na odločno prepovedali vsakrš- lahko, zadene proizvodnjo izvodnji. ' ' - okolju, v katerem kot vodil- okrepiti neposredno odgo- no uporabo peči ¡za ogreva- keramike in feiritov. Tu ima- -J- v začetku naslednjega leta začeli podvzemati Ustrezne ukrepe za sestavo plana za sprejemali z zakasnitvijo! Glavni urednik Posvetovanje jugoslovanskih elektroenergetikov na Bledu Kako skrbimo za požarno varnost? V nedeljo, 17. septembra, se je ,na Bledu začelo 7. strokovno posvetovanje jugoslovanskega nacionalnega, komiteja CI GRÉ,'na katerem sta bila poleg prek 550 predstavnikov elektrogospodarskih podjetij iz vse Jugoslavije s svojimi direktorji na čelu; predstavnikov zainteresirane domače industrije, institutov in-' fakultet, navzoča, tudi predstavnika Izvršnega sveta Slovenije sekretar za industrijo tov. Drago Dolinšek in sekretar za gospodarske posle tov'. Milan Kristan. Kot častni gost je na posvetovanju, bila navzoča soproga dolgoletnega delovnega in častnega predsednika CIGRE Helena Vidmarjeva. Od ino-zemcev sta se posvetovanja udeležila gosta iz-Češke univ. prof. dr. ing. Kral in član češke akademije znanosti dr. ig. Osolsobe. Letošnje posvetovanje jugoslovanskih elektroenergetikov na Bledu je bilo še. posebno pomembno, ker živimo v dobi, ko potrošnja' električne energije' močno narašča in so potrebni riaj-: večji napori vseh elektrogospodarskih podjetij In njihovih strokovnjakov, 'dl. zadovoljijo Vse potrošnike ter zagotovijo normalno delo jugoslovanske- industrije z /redno dobavo zadostne in kvalitetne električne energije. Za posvetovanje je bilo pripravljeno. 93 strokovnih referatov, ki so obravnavali problematiko naslednjih področij; | — električna oprema .(generatorji, transformatorji, aparature, izolacijski/ materiali) ’ —električne naprave ; , — električni vodi . , — telekomunikacije — napetosti , iznad HO KV — ekonomska' vprašanja elektroenergetike. Letošnje posvetovanje CI-GRÉ 'na Bledu pomeni pomemben strokovni uspeh in je dalo konkretne in jasne' odgovore na mnoge i važne tehniške in ekonomske probleme, jugoslovanske elektroenergetike. V sklepih, katere so podali poročevalci posameznih strokovnih sekcij zadnji dan posvetovanja, je predvideno med drugim, dai je za področje relejev treba pripraviti več referatov za prihodnje posvetovanje. Ugotovljeno je, da zaradi Slabe udeležbe v razpravi ni’ bilo mogoče pripraviti 'sklepov za področje relejne zaščite in, .da je nočna energija enakovredna dnevni.. Sklepi tudi predvidevajo stimulativnejšo tarifno politiko; da bi v večji meri izvajali kompenzacijo jalove energije. Posvetovanje je zaključila skupščina Jugoslovanskega nacionalnega komiteja CIGRE, na kateri je bil" za novega predsednika izvaljen ing. Vekoslav Korošec. Prihodnje posvetovanje bo čez 2 leti v Bosni. Organizator ji so pripravili za udeležence posvetovanja izredno -lep umetniški večer s sodelovanjem prvakov ljubljanske opere in drame ter Slovenskega okteta. Razen tega' so bile organizirane tri strokovne ekskurzije v želji, da bi se udeleženci posvetovanja spoznali z’ elektroenergetskimi objekti in problematiko' elektrogospodarstva Slovenije. " ,Na žalost pa moramo ponovno ugotoviti, da Iskra ni pokazala ~ zadostnega razumevanja za to' posvetovanje inč ni izkoristila edinstvene priložnosti, da bi navezala direkten in pristnejši stik - z vodilnimi jugoslovanskimi strokovnjaki s področja elektroenergetike, ki so teden dni bivali v naši neposredni bližini. Organizatorjemse moramo zahvaliti za. polno razumevanje našemu zakasnelemu predlogu za ogled, novo urejene polavtomatizi-ra-ne transformatorske postaje v Mostah pri Ljubljani in 'proizvodnje pri že tako na-'trpanem programu posveto-; vanja. Na to vprašanje lahko odgovorimo v enem stavku; . »komaj zadovoljivo — toda povsod premalo, posebno kar se tiče aktivnosti pri reševanju teh vprašanj v praksi!« V začetku junija so vse tovarne ia: enote skupnih služb prejele navodilo za izdelavo pravilnikov in -načrtov o po-žamo-vamostni zaščiti z rokom, ’konec septembra 1964. Rezultata ni! Priporočeno je-bilo, naj I še enote pri tem poslužujejo uslug teritorialno pristojnih Zavodov za požarno varnost, ki imajo vsa potrebna pooblastila Skupščin. Z dosedanjimi rezultati. nikakor ne moremo biti zadovoljni? Ali vodstva enot menijo,-da je zadeva pri njih urejena (dokazov za to nimamo); ali, da je teoretična rešitev zadostna? —Verjetno ne! Ali morda nimajo ljudi in sredstev?- Prav tako so naslednji vzroki tudi v preobremenjenostjo z drugimi nalogami, kakor tudi v nesistematičnem in malomarnem reševanju te problematike. - Vsem je jasno, dà je ideal- ' na rešitev teh vprašanj vezana v večini enot na takšna .finančna sredstva, ki jih ni- možno pokriti ž enkratnim zneskom, Zato je take probleme potrebno reševati postopek) — vsako leto nekaj. Tudi, če bi bila vsa potrebna oprema nabavljena, zadeva s tem še ni rešena! Tu so-še: vzdrževanje, vzgoja poklicnih gasilcev, vzgoja amaterskih gasilskih enot. in končno vzgoja celotnega kolektiva. Za to kategorijo nalog pa so potrebna minimalna sredstva-; in sistematika v delu za to zadolženih oseb. Torej je izvrševanje teh nalog možno. Naslednje področje nalog, ki ?jih je prav tako možno uspešno reševati, se nanašanje na stalno kontrolo požarno nevarnih mest, z dosled-njim izvrševanjem sklepov, ki imajo za cilj odstranjevanje takih mest oz. njihovo kontrolo. Za to vrsto .vprašanj niso potrebna nikakršna denarna sredstva, temveč samo disciplina vodilnih ljudi pri rednem dajanju nalog in izvrševanju teh navodil pri mojstrih, vzdrževalcih, gasilcih, čuvajih. / Prepričan ^em, da bi z izpolnjevanjem teh dveh kategorij nalog rešili večino vprašanj v enotah, .razen ti- stih, ki niso vezana na večja sredstva. Prav tako pa bd tudi preprečili vse manjše požare, okvare in pod.; ki so predvsem posledica neizpolnjevanja navedenih nalog, to je malomarnosti. Konkretno bi tako lahko preprečili zadnja dva požara, ki Sta nastala v tovarni »Elektrome-hanika« Kranj v kurilnici odpadkov in v Zavodu za avtomatizacijo, ko so preizkušali ročni vrtalni stroj,- Zaključek iz tega naj bi torej bil, da naj vodilni uslužbenci ehot dajejo dnevno naloge poklicnim gasilnem, dežurnim 'čuvajem in. ostalemu dežurnemu osebju, ki naj morajo v času svojega službovanja posebno paziti jp katere ukrepe pa je treba podvzeti, da se možnosti za izbruh požara; eksplozije ia podobno, čimbolj omejijo. Jože MARJEK , Donisuite v Posnetek s posvetovanja elektroenergetikov na Bledu irogram samoupravnih organov v po NOTRANJA EKONOMIKA Doba, ko so nam bili tehniški dosežki edina in zelo učinkovita vzpodbuda za nadaljnje delo je z uvedbo' metarialne stimulacije! formalno minija, tpda. .v naši miselnosti in! delu je njen vpliv še danes močno viden. Krepitev svobodnega tržnega gospodarstva' in naša investicijska izgradnja,, nas danes že silita v to, da pri vseh 'važnejših odločitvah začenjamo upoštevati tudi .izsledke ekonomike. Spoznanje, da lahko -naša, včasih precej idealizirana perspektiva postane naša zabloda, če ne bomo z /enako pozornostjo kot perspektivne, .obravnavah tudi današnje probleme, se nam ždi logično in za prakso sprejemljivo, toda le dokler o tem razpravljamo.- Naša neučinkovitost v preteklosti ih bojazen, da bo tako ostalo tudi v prihodnje sta nare-y kovali vključitev »Notranje -ekonomike« v, progra/n samoupravnih organov podjetja. S svojim člankom nimam namena programske točke kakorkoli ., razčlenjevati, ali pojasnjevati, temveč samo podkrepiti h j jhovo pomembnost in s svojimi ugotovitvami - in trditvami vzpodbuditi k pisanju vse tiste, ki o tem veliko vedo in govorijo; toda malokdaj tudi kaj napišejo. . )pri sestavljanju gospodarskega plana podjetja, obrav-• na varno poslovne stroške in ■ osebne dohodke tovarn ter Skupnih služb , kot objektiv-no dejstvo, dočim-naše ob-jveznoSti iz ostanka ; čistega ¡dohodka smatramo kot »nadlogo, ki pride sama od sebe«. Zato se kam zdi ’ že skoraj normalno, če so naše obveznosti iz ostanka čistega dohodka večje od razpoložljivih sredstev, čeprav se ob tem zavedamo, da nam to.kali sicer že dokaj urejena medsebojna razmerja v podjetju. Menim, da bi to' finančno neravnovesje lahko odpravili če-bi višino sfedstev na kritje poslovnih stroškov in Osebnih dohodkov tikupnnh služb določili šele po zagotovitvi sredstev za: — kritje poslovnih stroškov lin osebnih dohodkov tovarn, — družbene I obveznosti, — plačilo obveznosti iz ostanka čistega dohodka. k», EnOstaTOeje rečeno, to po-ineiji, da ob veliki /investicijski izgradnji ne morem-o istočasno tudi bistveno širiti skupne službe, oz. Nda smo še z odolčitvijo o najetju po--sojila za - investicije tudi že opredelili (čeprav še morda tega tedaj niti nismo zavedali), da imajo investibijska sredstva prednost pred sredstvi: "za širjenje' skupnih služb, če je temu tako, potem ne m*ore biti v praksi nobe-jriega dvorna, kaj ima prednost, razen seveda, če'je tako mišljenje • zmotno -oz. netočno. Proces., specializacije v proizvodnji še je dosedaj uresničeval le Dri zidelk h, do-čim pri delih oz polizdelkih nismo napravili- nobenega 'pomembnega napredka. Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da ta specializacija tudi v našem investicijskem pro . gramu ni bila zadosti upoštevana. ; Skoraj v vsakdanji 'besednjak so že prišle besede* bakelitni, -deli, navitja,- transformatorji,, uhvki, preš.anci* kasete itd. toda -ni -ga, ki bi rekel jasno, a kar je še bolj važno, odločno besedo. Počasi se zato tudi tisti, ki so bili še specializirani opremljajo še z raznimi »dodatnimi i in manjšimi stroji«; in tako sami parcialno rešujejo skupni Iskrin problem. In kakšne so posledice takega reševanja? Naštel jih bom samo ne-kaj: — slabo : izkoriščanje pro-: iz vodnih zmogljivosti, ker poteka proizvodnja ,v majhnih in neekonomičnih serijah, ki imaio zato iz vredno slabo razmerje -med čistim delov- Naš razgovor Delavski svet Elektromehanike Na jj vprašaja odgovarja predsednik upravnega odbora tovarne . elektromotorjev Železniki, tov. Jože Vidic, diplomirani, strojni inženir. Osebi podatki kažejo,' da je bil rojen leta 1934, Po diplo-. mi je bil zaposlen v tovarni kovinske galanterije v Ljubljani ^konstrukcija orodja), nato pa odšel na odslužen je kadrovskega roka, kjer je; bil v šoli rezervib oficirjev, nakar se je zaposlil v Železnikih, kjer-dela kot pomočnik Šefa tehnične priprave proizvodnje. VPRAŠANJE: V letošnjem, letu ste bili izvoljeni za pred-sednika upravnega; odbora tovajne .Kakšni so Vaši vtisi po trimesečnem delu V sa-. moupravnib organih? ODGOVOR: Prvi vtisi ' so precej porazni. So pro-, blemi, za katere mi niti. ne vemo, če obstaja zadovoljiva rešitev) Muči nas neorganiziranost, ne-; vsklajenost dela posameznih služb podjetja in tovarne, velike finančne težave, neeškpeditivost 'posameznih služb — predvsem skupnih služb podjetja. ” Kot dokaz za to naj navedem ..samo pri-, mer gospodarskega plana za leto 1964, ki je bdi zelo pozno sprejet, čeprav je to osnova za delo. čudi nas stalno ■- spreminjanje operativnega plana, - stOmo. naročil- tik pred lansiranjem v proizvodnjo oz; celo 'v teku proizvodnje. Posledice:- neizpolnjevanje plana in prekomerne zaloge. VPRAŠANJE: So sklepi samoupravnih organov vedno pravilni? Menite, da je mne-nje-So kolektivni 'krivdi ob neuspehih — vedno pravilno? ODGOVOR: Predvsem- moramo vedeti, da samo-' upravni organi niso strokovni organi in. zato morejo pravilno- odločati le takrat, če jim strokovne službe jasno in' natančo razložijo svoja stališča ž vsemi posledicami, ki bi mogle nastati pri izvajanju predloga. Ker- se pa kot nestrokovni organ V' delo posameznih služb ie more poglabljati, bomo prisiljeni ukrepati šele ob napakah .... in kaznovati . krivce za .malomarno delo. Skrajni čas.j.e, da pre-. ‘ nehamo s prakso kolektivne krivde, ker smo po znani knlatioi; -¿-vVsi; krivi, ker vsi odločamo, čeprav največkrat dobro poznamo tudi .dejanskega krivca, -ki j ga xnamenoma , zamolčimo, ker se bojimo, da bomo morda enkrat tudi mi na njegovem mestu ipd. Posledica takega ravnanja pa; šo nam že znane. je razpravljal o korekciji norm Po mnenju samoupravnih organov in strokovnih služb sistem normiranja v kranjski tovarni ni dal prave stimulacije za hitrejše povečevanje produktivnosti, _ s tem v zvezi pa tudi pravične delitve nagrajevanja po delu.. Pri cjoseddnjem stanju preseganja. norm za 65 % v L poj-letju 1964 je bilo dokaj onemogočeno določevanje terminov izdelave, ker nd bilo mogoče ugotoviti dejanskih časov izdelave na strojnih, skupinah.. ENOTNA -LESTVICA Predlog korekcije je bil sestavljen tako, da se po stroškovnih -mestih odbije prekoračevanje norm za po-, vprečno . . preseganje, norm, istočasno pa še zvišajo vrednosti grup dela. Dosedanje različne vrednosti1 grup dela po posameznih delovnih enotah se .zaradi- tega ukinejo. Uvede še-enotna lestvica, ki velja . za vse delovne .enot--, za vseh 15 grup dela, ki imajo naslednje Vrednosti: Grupa dela- 1 2 3 4 5 6 7 8. PP 9 -p" 10 ’ 1-1 12 13. g 14 15 radi podražitve, ki je bil uveden s 1. avgustom 1964, v višini 6 din ha 1 norma uro. Poleg tega bodo delavci, ki delajo po učinku, in ostali-delavci v tovarni, tudi v naprej prejemali ostali enotni dodatek.. zaradi podražitve (1500 din mesečno, kar pre-’ jemSjo od 1. julija 1964 in po 400 din mesečno, kar prejemajo od 1. oktobra 1962) po 1900 dih mesečno. Ta' dodatek pa je odvisen od opravljenega števila efektivnih ur v obračunskem obdobju (po sklepu DS tovarne od 21. 8. 1964). Vsem . delavcem, ki bi pri korekci ji norm prejeli “manjši zaslužek kot po sTarih normah, pri enakem delu, se zagotovi č dosedanji povprečni osebni dohodek na uro, izračunan po osebnem dohodku, -ki ga je delavec prejel v zadnjih 3 mesecih pred 1. oktobrom 1964, dokler -komisija za osebne dohodke pri.; upravnem odboru ne reši posameznega primera,- Komisija mora vse sporne primere rešiti najkasneje do konca tega leta. REŽIJSKI DELAVCI S korekcijo norm se obenem povečajo j vrednosti grup dela delavcem po normi od 1. oktobra 1964. Delavcem, ki delajo po času, se sedanje osnove, v oktobru ne spremene. Z- uvedbo skrajšanega delovnega časa od oktobra 1964, ko bo mesečno ena prosta, sobota, ostanejo sedanje mesečne obračunske osnove (urne postavke krat 208 ur) tistim, ki delajo po času, do nadaljnjega — nespremenjene! Da bi . se to zagotovilo,- je DS predlagal, naj; se sedanje tirne obračun-, ške postavke' povečajo za 4 %, pač kolikor znaša zmanjšanje efektivnega delovnega časa. ABC V rednost (neto din na norma uro) , 136.’ 144 ' 152-. -160 - 168 178 . 188 198 210 222 234 246 260 | 274. 288 Sirijska delegacija ofcrskala Iskro je Naše podjetje je 28. novembra obiskala enajstčlanska delegacija, ki jo -je vodil minister za agrarno reformo sirijske vlade g. dr. Šalah Wa-sane. Predstavniki podjetja so sirijskim gostom razkazali proizvodnjo v kranjski tovarni, pri čemer so se gosti izredno zanimali za pošariiiz-ne vrrt-', izdelkov iz našega proizvodnega asbrtimana. V kino dvorani kranjske tovarne so gostom iz daljnje Sirije zavrteli tudi novi film o Iskri, s katerim naj bi si le-ti ustvarili' vsaj približno sliko o' našem podjetju' in njegovi široki dejavnosti., V razgovoru s predstavniki podjetja in kranjske tovarne so se gostje iz Sirije zanimali za vrsto vprašanj s proizvodnega, organizacijskega in drugih področij gospo-; darske delavnosti. V navedenih vrednosti! grup dela je pri Vsaki grup: upoštevan tudi . dodatek za joim časom (kosovni čas) in časom, ki je potreben Za ureditev stroja oz. delovnega mesta (čas priprave). - — nesorazmerno velika po-- treba po specialnih kadrih kot npr. tehnologih, urejevalcih, vzdrževalcih itd., katerih nam' morda prav zaradi tega stalno primanjkuje — nestrokovna oz. amaterska obravnava zahtevanih tehnoloških vprašanj ali njihovo precenjevanje, povzročajo- slabo kvaliteto dela, visoke proizvodne 'stroške' in nepotrebno prelivanje kadrov, običajno tja, kjer šo njihove sposobnosti najmanj izkoriščene — ¡sočasno obračanje obratnih sredstev, ker mora imeli vsak proizvajalec na zalogi določeno količino surovin in delov kot »železno rezervo«, namesto, da bi te zaloge imeli samo na enem mestu, njihova višina pa bi bila. lahko zaradi hitrejšega kroženja neprimerno nižja — visoki proizvodni stroški onemogočajo večje vključe- vanje v mednarodno delitev dela, niti nitmogoče zaradi tega povečati prodaje na domačem ^ržišču. Tudi na videz manj pomembna in ne epohalna dela je treba sproti, reševati, ker ta prinašajo takojšnje ekonomske učinke brez katerih lahko postane vsaka, perspektiva zgolj nedosegljiv eilj ali podedovan greh. Stalno zvišanje čepe človeškega dela in veEko pomanjkanje kadrov v ljubljanskem-:o kranjskem industrijskem bazenu bi nas moralo siliti k intenzivnemu zaposlovanju delavcev- ker istočasno precej skokovito povečujemo . naš obseg proizvodnje. Kljub dejstvu, da. so povprečni mesečni osebni dohodki v povprečju porasli v zadnjih treh. letih za 60 odst. in da spada v . naš proizvodni program avtoinatizriranje -in njenani-zSramje proizvodnih . procesov, še vedno rešujemo to vprašanje na ekstenzivni način t. j. z zaposlovanjem novih sodelavcev. Toda vse kaže, da tak način reševanja problematike nima prihodnosti, ker ni mogoče v nedogled poglabljati zaledja delovne sile ali pričakovati njenega priliva iz drugih gospodarskih panog. Zato je skrajni čas, da začnemo z uvajanjem sodobnejših tehnoloških procesov in prijemov, katere naj omogoči prav. uvajanje sredstev za 'mehanizacijo dela; .Pri tem ne ; smemo pozabiti tudi na dejstvo, da bomo v poslovne prostore investirali 27 odst. vseh dodeljenih ’ finančnih • sredstev za osnovna sredstva, in da moramo zato iz ' teh prostorov' čim več • »iztisniti«, oj}, čim • manjši potrebi po dodatnem zaposlovanju novih sodelavcev. Ko bomo ob našem vsakdanjem delu spoznavali,' da ni cilj podjetja, da zadovoljuje družbene potrebe in pri tem ustvarja .presežno vrednost, samo blagozvočna fraza, temveč čista resnica, tedaj bo odprta pot tudi operacijskim preiskavam na področju notranje ekonomike.. Franc KRIŽAJ Železniki: pri stiskalnici za rotorske pakete — na sliki: Milka Demšar in Jurij Kenda Dodatki za pogoje dela V »Elektromehaniki.« ] so DS se j dosedanji' povprečni dokaj razpravljali o koirek- dodatek na enega upravičen-tuiri dodatka za .pogoje dela, ca dvigne od 7,02 din peto — ki bi V več ji. meri stimtdirali na 12.64 din neto oz., 80%. težavnost delovnega okolja. Dodatki za pogoje dela se Po predlogu UO in sklepu gibljejo proporcionalno. LESTVICA DODATKOV ZA POGOJE DELA Kate- gorija - Oznaka - Prejšnji dodatek (neto din na 1 EU) Novi dodatek (neto din " na 1 EU) i 86 3,6 i 8 - 2 87 5,6 10 ' 3 ‘ 89 7,4 12 4 91 9,2 15 .5 ■ 92 11,0 I 18 6 94 12,8 21 7 95 14,7 25 ‘ 8 96 16,5 30 9 n 18,4 36 10 98 20,8 42- m n 99. 22,0 50 12 od 550 do 553 60 Povprečje 7,02 12,64 Elektromehanika: električna preizkušnja telefonske centrale ZAČASNA IZJEMA Vsa delovna ,.1 mesta na stroškovnih mestih 550 — galvanika, 551 — peskanje; 552 \— , poliranje in 553 — pranje, spadajo v nbvtr kategorijo: 12: (12 din neto na' 1 EU). Izjemni dodatek naj bi na navedenih del. mestih zagotovil višino dosedanjega OD - zaradi S znižanja pri • ko- ’ rekciji i.noim, kar pa velja le do 1.1. 1965. Do tega roka mora: tehnični'sektor, pripraviti -predlog tehničnih norm "za vsa delovna mesta navedenih stroškovnih mest. Pri "postavitvi tehničnih,,, norm pa morajo' obvezno sodelovali - vodstva delavnic. 3 -no Oktobra v Zagrebu moderno urejen servis Iskre Tovarna elektronskih naprav v novi prostorih Na kratko smo ze'rsekajkrat pisali v našem listu in prav to povzroča večja o gradnji novih tovarniških objektov v šiški. To vzdrževalne stroške in o tež* pot nekaj več o tovarni elektronskih naprav, ki še koča samo delo. Še itajbolj je prva’ lahko že preselila v nove prostore, v kate-v pereče pa: je vprašanje o-rod-rih kaže, da bo kljub še preostalim pomanjkljivo- ja. Izdelki, ki jih proizvaja slini jn težavam, vendarle poslovala laže in uspeš- ta naša tovarna namreč na neje izpolnjevala svoje obveznosti proizvodnje. doživljajo večjih serij, zato .so -orodja zelo draga, ■ treba ' Kljub precejšnjim zamu- nove: prostore. •Dejansko'je jih je "dolgo vrsto in so podam, ki dandanes kaj rade bila izguba delovnega časa g0Stokrat zelo precizna in spremljajo gradnjo vsakega záradi selhve prav mtaimálna zahtevna. Ker domače !-n sodobnega tovarniškega ob-_ ker so Selili oddelek za od- ostale Iskrine zmogljivosti Dosedanji,: prostori našega servisa v Z.agrcbu, v bivših lokalih zagrebške -filiale, so bdi vse prej kot ustrezni za totvrstno dejavnost. Deiojraii kolektiv, ki trenutno šteje 30' zaposlenih, je doslej de-loval v .izredno težavnih oko-: liščinah, ki so iz leia v leto : terjale čimprejšnje pozitivne spremembe. Do teh ugodnih sprememb je prišlo, ko je. vodstvo serv. službe našio ustrez., Jokale v novi stavbi v Primorski ulici, v neposredni 'bližini Iliče in tako rekoč v sredi največjega poslovnega vrveža v' Zagrebu. 'duličevi ulici, bodo uredili industrijsko prodajalno, tako da bo v prihodnje - imel Zagreb glede na večjo potrošnjo naših izdelkov kar dve ' industrijski prodajatah - Ureditev sodobnega, dobro jekta, je za tovarno elektronskih naprav tam sred; junija ,napočil 'težko pričakovani dan, ko se'je začela selitev jz prejšnjih,-. neustreznih,:-sila provizoričnih v r.ove delovne prostdre. Selitev se je td^rej začela s šest mesečno zamudo, ki so ji botrovali razni delkom zares načrtno in or- ni so zadostne, pride zaradi opremljenega/in okusno ure-’ vzroki, prav zato ,pa jo je j e nega servisa je najboljši-dokaz, da: si naše podjetje prizadeva kar se da bolje zagotoviti vzdrževanje naših izdelkov‘ in kupcem olajšati manjša ali večja |popravila artiklov, ki nosijo naše ime. Predvidevajo, da ho novi servis začel poslovati, žej. ko- Prostore so preured i L; za nec oktobra, ko bodo konča-potrebe sodobne servisne mi vsa delaj okrog njegove službe ih merijo skupno -450 kvadratnih metrov s tem, da imajo blizu 60 metrov izložbenih oken, v kbterih pravr kar urejajo solidno aranžiran pregled naših izdelkov, . česar v dosedanjih prostorih ni bilo moči doseči. V:, novih prostorih j.-- bodo , lahko zaposlili še: flada'1 jn j ih 10 novih proizvodnih delavcev, imeli bodo sprejemnico z dvema. ločenima skladlšpi-rna, za - v popravilo sprejete in za že popravljene izdelke, nadalje dovolj velike in svetle delavnice in druge prostore, ki so potrebni. -.£■ '-j Trenutno bodo nove :/prpT store ogrevali še z ' navadnimi pečmi, le-te' pa bodo pozneje še vedno ostale v rabi, le da jih bodo ogrevali s plinom, za kar je bila: celotna instalacija že vgrajena pred začetkom preurejevalnih del. V prostorih, kjer se je doslej nahajal naš servis v Gtin- ureditve. Vodstvo tovarne organiziralo, tako, da bi :bi,la izguba delov, nega časa čim manjša in s tem sama proizvodnja čim manj prizadeta. . Pravzaprav — vsaka -selitev je zamudna reč, a še posebno. selitev neke proizvodnje,- z vsem tistim, kar sodi k njej, a vendar Sb v pičlem večina te opreme že od vsega mesecu preselili celotno pro- ¿ačetka takšna, da funkcio-izvodnjo in ostale službe v nal ao ne ustreza najbolj potrebam tovrstne proizvodnje. To vsekakor terja čimprejšnjo zamenjavo, ki bi tudi s te strani omogočila - hitrejšo in boljšo proizvodnjo. . Posebne potrebe 'se pa kažejo' V sodobnih strojih, ki le počasi prihajajo v tovarno 'in njihovo pomanjkanje nedvomno resno ovira proizvodnjo:;;. . Glede na potrebe in počasno priha j a h j e , s t roj e v, v. tovarni elektronskih ‘naprav, računajo, da se bo stanje izboljšalo nekako sredi • prihodnjega leta . ■ ganizirano, kar včasih »v na- pomanjkanja ustrez. orodja si hiši« nc teče najbolj glad- ¿[0 nepotrebnih zastojev v 1 proizvodnji, čemur pa so po Tako je .tovarna elektron- drug; strani krivi v precejšnji skih naprav končno dobila meri tudi številni drugi ko-ustrezhe delovne prostore, operanti, ki i,ne spoštujejo kjer bo svojo proizvodnjo pokov za izdelavo orodij. •-lahko nadalje razvijala iti Blizu: 60 % vrednosti letoš-k repi la v koris tdobavarn, na njega-,. .proizvodnega1 plana katere naročmki še vse pre- tovarne’ elektronskih naprav dolgo in nestrpno čakajo, predstavljajo nove naprave. Delovni prostori, res niso vec katerih proizvodnja ipa se je problem, zato pa jč še na- zavlekla v glavnem zaradi že prej ostal problem strojnega,- navedenih " težav, hkrati pa parka in opreme, zlasti l&črtudi delno zaradi zakasnele šene, ki se ji _ dokaj krepko dokumentacije s strani Za-poznajo dosedanja leta ta voda za avtomatizacijo in za-selitve, M jih je prestala. K radd. težav ,z uvoznum mate* te®u tudi ^se jiejstvo,^ da jen rialom, katerega zahteva to-1 vrstna proizvodnja nekako okrog 30%. - čeprav bodo novi ' delovni prostori in počasi pomlaje-van strojnf park sčasoma ustvarili ugodnejše pogoje za večjo proizvodnost te naše tovarne, pa bodo morali čim 'prej ugodno rešiti tudi vprašanje ■ strokovnih kadrov, bi jim jih primanjkuje. Zlasti jim 'primanjkuje vodilnega kadra, tehnologov to drugih, ki bi z zasedbo prostih delovnih mest ustvarili boljše pogoje za proizvodnjo. • V tovarni upajo, da bodo v preostalem, delu leta proizvodni. rezultati''boljši; 'kot jo kazalo, in da bo dobršen del Iz produkcije tovarne usmerniških naprav Proizvodnja je otežkočena naročil dobavljen naročnikom nadalje zaradi preslabe me-' ki te izdelke nujno potrebu-hanizacije v kleparai, kjer jejo to zato nanje težko »zdelujejo šasije za vse vrste čakajo. Delovni kolektiv ima ¡naprav, in aparatur, nadalje za to dovolj-razumevanja to Pa v merilnici. Tu namreč svoje težave z velikim oseb-nimajo .dovolj ustreznega ta- nirn prizadevanjem skuša kar strumentarija,' ki je prepo- najbolj učinkovito- odprav* 't-eheri takšni proizvodnji, ljati, samo da bi lahko izd©-Instrumenti. nišo unificirani lal več ita bolje. —C— Zasilno rešeno vprašanje vajencev Direktor tehničnega sektorja, iiig.M«ian Žete*n«k proštoma Iz ČSSR razkazuje izdelke Tovarna elementov za elektroniko ima v letošnjem letu skupno 65 vajencev, med katerimi jih je 41 iz IL im lil, letnika, novih pa je 14. Za Jičence iz starejših letnikov je šolski center našel prostor v internatu Industrijske kovinarske šote, v Ljubljani, medtem ko je omenjeni internat odklonil učeSfce^iz I. letnika, ker za to pač nima zadostnih 'zmogljivosti. / L, Tako je ostalo 14 pavih učencev brez strehe, šolski center Iskra je za le-te izposloval, da -so-jih sprejeli v Dijaški dom v Kranju, šolajo pa se v Poklicni šoli v Ljubljani, na Linhartovi cesti. Direktor tovarne usmerniških naprav Filip Rente odgovarja .. (Nadaljevanje s 1. strani) pe in nedovoljene dobave sestavnih delov. Na podlagi navedenih ugotovitev je predlagano samo- končane proizvodnje nam Skrb za zaposlene ise odvija zasedajo že itak premajhne v okviru dejanskih možnosti skladiščne kapacitete. Upa- tovarne. Ker je bila tovarna mo, da bomo potrebne do- zgrajena le za montiranje t datne prostore uspeli zgra- usmerniških naprav, sedaj pa upravnim organom tovarne ditj še 'letos, začasno pa ta sami izdelujemo tudi podse-povečanje delovnih mest v problem .rešujemo z improvi- stave ^ transformatorje, je oddelku priprave dela, delav- zacijami okrog tovarne in na- Pomani^an'je Pr?" ski svet tovarne pa je srprejel jemanjem dodatnih, prosta da dob mf vsai mo m, zeljo, aa aooimo vsaj. pro- store za razdeljevanje malice opreme, pojačanju discipline ter zniževanju neproduktivnega časa. ustrezne sklepe o maksimal- rov drugod. nem izkoriščanju sifoju® Kako skrbite pri vas za za- trenutno še ne moremo reali-v poslene, za njihovo zdravje, zirati. Tudi v drugih zadevah stanovanja in dobro počutje družbenega standarda si po-na delovnem mestu? V mi- magamo, kolikor nam pač Kakšni so bili povprečni slih imamo zdravstveno in dopuščajo možnosti. Omenil osebni dohodki v prvem pol- stanovanjsko problematiko, bi. dobro voljo, članov kolek-letju in kakšni bi morali bi- rekreacijo, prehrano ipd.? tiva, ki so s'prostovoljnim ti po planu, ter kje leže razlogi za nastalo razliko? Povprečni^esebni dohodki v I. polletju so se gibali v okviru planiranih in so znašali cca 38.000.— din na zaposlenega za poln delovni čas. (Nadaljevanje s 1. strani) slovaške delegacije namest-Razmeroma visoko povprečje še ■'posebej med nikamicidstra za občo stroje- je pogojeno v visoki kvalifi- otehnriki češkoslovaška gradnjo naj nam pove za naš kacijski sestavi zaposlenih elektrotehnsip. cesicoslovasKa , ; vn „„ delavcev m visokem preše- ■ šlLpoS C vad^ ganju norm. je nedvomno vodilna izmed 9uzky je dejal: »Globoko sem Kaj lahko poveste o vaših držav sf socialistično ureditvi- inJI>resi?IVran ta^°; *1- otraniih oroblemih v tovar- io; Zato n len orisoevek k na- r„° dejavnostjo podjetja Obisk „češkoslovaške gospodarske delegacije »Iskra« m asortimana, ki je rezultat obvladanja tehnolog gije proizvodnje. Občudujem kolektič podjetja, ki je znal v razmeroma kratkem obdobju ustvariti tako visoko , . . kvaliteto proizvodnje in mu in nezadostne govorov m podpisu,, pogodbe žeJim fc y bi ž notranjih problemih v tovar- jo. Zato njen prispevek k na-ni in kako jih rešujete? šemu razvoju ne bo majhen, Naš največji problem,, ki saj bodo njene uspele "raz-pogojuje tudi ostale« je ne- vojho-tehhdčne konstrukcije izpolnjevati je planskih obvez- na. razpolago našemu pod-nosti, pomanjkanje skladišč- jetju. nih in upravnih prostorov -ter Po uspešnem zaključku po nepravočasne gobave produkcijskega ma- o medsebojnem sodelovanju teriala Velike zaloge nedo- smo naprosili vodjo cesko- ¿oslej. Vsemu koiektivo ^ jetja »Iskra« prinašam iskre-nf pozdrave našega 60-tisoč-članskega kolektiva tovarn »Tesla« in njenih laboratorijev z željo da bi naše že tradicionalno prijateljstvo po-(Nadaljevanje s 1 straha) kovnega kadra, - ki nam bo . vezalo naše ljudi v praktič-Zožitev proizvodnega pro- na razpolago. Vsako nereal- nem vsestranskem sodelova- Predvsem: velikoserijska specializirana proizvodnja delom zgradili kolesarnico in igrišče za odbojko poleg to-varne, ki je med dnevnim odmorom vedno poino zasedeno. Kakšno je sodelovanje: tovarna —■ podjetje, tovarna — ZZA in tovarna — 'Občinska skupščina? .Sodelovanje med »Skupnimi službami« podjetja in ZZA na eni strani ter našo tovarno iia drugi, je stalno, saj je vedno obilico problemov in vprašanj,^ki jih moramo reševati soglasno. Isto bi lahko rekel tudi za sodelovanje na relaciji tovarna — skupščini ■ občine Novo mesto. Ali menite, da lahko naš časopis odigra pozitivno vlogo pri obveščanju članov kolektiva o^probiematiki tovarne in pri reševanju te problematike? — Kaj menite, zakaj ni v glasilu več prispevkov iz vašega kolektiva, in kdo, po Vašem mnenju, je pretežno dolžan pisati v časopis? Mislim, da smo pri sodelovanju v glasilu »Iskra dose-gli z ozirom na preteklo 'leto precejšen «napredek, saj se novice iz Novega mesta javljajo povprečno v vsaki-tret jt-številki. Zaželeno bi pa bilo,, da bi .se oglašali itudi,. predstavniki posameznih, družbe-mo-pohtičnib - organizacij v tovarni in, prek časopisa poročali o delu. Rešitev vprašanja teh učencev je K zasilna, kajti gledana to, da se vozijo v šolo že z zgodnjim vlakom in, ker je ¡¡ji Dijaškem domu bilo premalo . razumevanja, so učenci v dopoldanski ižme-’ ni ostajali brez zajtrka, oni . iz popoldanske izmene pa brez kosila. Na osnovi , takšnega stanja je upravni odbor - tovarne elementov ' za elektroniko ta problem svojih vajencev obravnaval in z njim .seznanil tudi upravna odbor, podjetja. Precej čaša je minilo, a vprašanju teh vajencev ni bila posvečena zadostna pozornost in slednjič je šolski centra- izposloval, da je bilo 8 izmed teh dijakov -sprejetih v šolo v Kranju, ostalih 6 pa je še vedno prisiljenih, da se vozijo v Ljubljano. Med njimi jih je 5, ki se učijo za strojne ključavničarje, eden pa bo električar. Za te vajence je urejeno zdaj tako, da dobivajo zajtrk po prihodu v Ljubljano v šoli, nadalje se učijo samo v dopoldanski izmeni, kosilo pa imajo v internatu. IKš v Ljubljani. Do večera, ko se vračajo z „vlakom v Kranj, ostajajo v tem internatu in tu pod nadzorstvom vzgojiteljev izdelujejo domače naloge in se pripravljajo za. na-, slednji pouk, Ker, je tudi to le provizorična rešitev tega problema, se je uprava tovarne zavezala, da bo v oktobra skušala naj ti mesto za te učence v - katerem koli ljubljanskem 'internatu irt je s tem v zvezi že v konkretnih dogovorih z internatom Srednje gradbene šole, ' kjer je upati,, da .bodo ti učenci vendarle našli svoje 'mesto. Vsekakor vprašanje navedenih" učencev ni več tako kritično, zdi pa se, da je ' takšne in podobne probleme / -treba reševati 'precej pred začetkom. Šolskega leta, ne pa šale.¡takrat, bo se je; šola že. začela .in- so’učenci,;pire- , puščeni takim težkim pogojem. ' Ob . koncu, -'še ■ vprašanje, kako; bo in kdaj' rešeno vprašanje, preostalih —• menda 31 učencev' iz drugih eijc-t, ki se ■ .prav tako vozijo v ljubljansko šolo in prav tako imajo določene težave zaradi vožnje'"'— ko. grama podjetja kot ga na- no ocenjevanje teh čcn-teljev, reku je program dela samo- precenjevanje lastnih zmož- nju, krepilo progresivne sile in prispevalo svoj dleež k Nesreče pri delu in probleinatika HTV upravnih Organov podjetja, nosti. ali celo podcenjevanje svetovnemu napredku teh-bo od strokovnih služb zah- drugih proizvajalcev-na tem"-niške znanosti.« teval predvsem analiz o aku- področju, nas lahko zapelje ' Nadaljnji stiki, o katerih mulaciji in rentabilnosti po- samb v še v večje, težave, kot ^ si predstavnika češkolovaške samezruin izdelkov, gibanju * tržišča doma im v svetu, oceno našega položaja^glede na dinamičen razvoj ostalih proizvajalcev te stroke v Jugoslaviji in drugod. Zelo realno proizvajalci bomo. morali ■ oceniti naše faktoriev v se v njih nahajamo danes. delegacije in našega podjetja Koristi družbe in podjetjaobetajo, se bodo raz-zahtevajo hitro, odločno in „ in poglabljali odslej v strokovno ukrepanje, Idr ga Sitoslu sprejetega programa .in direktno s predstavniki razvojnih institutov ter posa- . . - , , . . y meznih speciahriranih tovarn, zmožnosti glede na omejeno čimprej pričakujejo.' . „ zaledje delovne sile in stro- „ \ J. F. Marjsth Kralj od odgovornih podjetju tudi V prvem polletju se je V Elektropiehaniki pri delu ponesrečilo 139 ljudi. Zaradi teh nesreč je bilo izgubljeno 1094 . delovnih dni. V istem obdobju se je na poti na delo in‘ z dela ponesrečilo 54 ljudi, zaradi česar je bilo izgubljeno 546 delovnih dni. Skupno se je torej ponesrečilo 193 -delavcev (v tovarni in na -pota), izgubljenih pa je bilo 1640 delovnih dol. V tem obdobju' so se dogajale pretežno -lažje nezgode, čemur priča tudi'sorazmerno nizko število izgubljenih. delovnih: dtii v primerjavi s prejšnjimi leti. Pri raziskavi nesreč je. bilo ugo-.tovljeno nekaj, kršitev var-, nostnih ukrepov -pri delu, -kot npr. nesreča v žarilnici« ko . je prišlo do zrušitve: kotla,"' ki ni bil pravilno name-(Dalje na 8, strani) Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov • Sklepi 14. seje UO PODJETJA (2.10.1964) • Predlog « za osamosvojitev oBr ata v Sežani bo Obravnavan na 16. seji UO - podjetja dne 16. Oktobra 1964. Na to sejo je treba povabiti tudi direktorja tovarne v Pržanu tov. Julija Novljana in direktorja obrata v Sežani tov. Alojza Makuca. • Upravni odbor sprejema na znanje poročilo organizacij sko-kadrovskega sektorja in se, strinja s tem, da bo do konca meseca novembra 1964 predložen Upravnemu odboru osnutek' smernic kadrovske politike v podjetju ISKRA in njegovih delovnih organizacijah. 9 Upravni . odbor sprejema na znanje poročilo ZTO o naši izvozni situaciji in o izgledih za realizacijo izvoze v letu 1964 ter sklenjenih poslih za leto 1965. @ Finančni sektor naj do 16. 10. 1964 pripravi osnovne proporce gibanja OB m poslovnih stroškov | skupnih služb ter delovnih organizacij, katerih ustanovitelj je podjetje ISKRA, in to glede na rebalansirani plan prodaje leta 1965. 9 Upravni odbor vztraja pri svojem sklepu, da mora biti osnutek gospodarskega plana podjetja za lato 1965 pripravljen za obravnavo na upravam odboru podjetja dne 4. 12. 1964. Sklepi 18. seje UO Elektromehanske (28. 9. in 30.9. 1964) ® Upravni odbor se strinja s predlogom, da se del ZZA — sektorja I. to. je oddelek za telefonijo začasno preseli v prostore, ki jih je izpraznila finančna služba podjetja — Kranj, Tavčar- jeva 43. Vendar upravni odbor smatra, da je treba v bodoče po d vzeti ukrepe, da bi dobili nstreme prostore v bližini same proizvodnje telefohije. © Kadrovski oddelek naj zbere vse podatke o pomanjkljivostih organizacije prakse tujih študentov in razporejanja praktikantov ter jih dostavi upravnemu odboru tovarne. Ugotovitve bodo predložene upravnemu odboru podjetja skupno s sledečimi predlogi za boljše organiziranje prakse v prihodnjem letu: — tovarne naj same določijo 'delovna mesta za prakso; te predloge bi organizacijsko kadrovski sektor moral upoštevati; — delovna mesta določena za prakso morajo biti bolj definirana; — razpored študentov naj se organizira centralno za celo podjetje; — organizirati je treba ogled tovarn podjetja; , — točneje se je" treba do-' govoriti tudi glede nagrajevanja praktikantov; v — nagrade naj bi se izplačale iz skupnega fonda podjetja, v katerega naj bi prir spevale vse tovarne, ne glede na to ali imajo praktikante ali ne. ® Na osnovi obravnavne problematike orodjarne, ki zajema: problem kadrov, vprašanje nagrajevanja, zasedenost • strojnih .kapacitet in problem vzdrževanja orodij so sprejeti naslednji sklepi: — Upravni odbor zadolžuje tehnični sektor, da v roku dveh mesecev izdela konkretne predloge za izboljšanje ali odpravo problemov orodjarne. Pri izdelavi analiz in predlogov ža posamezna področja so dolžne pomagati tehničnemu sektorju službe splošnega sektorja, STK in ostali sektorji, kolikor bo to potrebno. — Nadalje opozarja UO konstruktorje orodij, da de- tajlno proučijo konstrukcije posameznih orodij, da bi ta bila čim bolj enostavna. Tehnični službi v orodjarni pa priporoča, da išče moderne metode pri izdelavi orodja. ' — Upravni odbor zadolžuje proizvodni sektor, da čimprej uredi vse potrebno za premestitev orodjarjev v posamezne delavnice in da jim preskrbi vse, kar rabijo za uspešno, delo. © Upravni odbor sprejema na znanje poročilo šefa GFS in potrjuje sledeče ukrepe za zmanjšanje uvoza , reprodukcijskega materiala in- pcrizdcfkov: — Pri naročanju -materiala iz errza sc mora strogo upoštevati predpisani normativ, planirana količina izdelkov, izvršiti potrebne primerjave z -obstoječo zalogo in šele nato manjkajoči material — z upoštevanjem dobavnega roki je v skladu -s prej navedenimi pogoji, naročiti. . — Vsak nabavni nalog za uvozni maferial naj nabavna služba preveri, če obstaja možnost nabave na domačem tržišču in če te ni, se nabavni nalog; nato odstopi CNO in ZTO. —- Vodje proizvodnih panog se zadolžuje, da stalno zasledujejo razvoj izdelkov,, ki -so že v proizvodnji, kakor tudi novih, za katere se bo tehnična dokumentacija šele sprejemala od ZZA, da skušajo s svojimi strokovnimi izkušnjami in znanjem vplivati, oziroma doseči določene spremembe- od zahtevanih uvoznih materialov na domači material. -O doseženih .rezultatih naj poročajo tedensko -v poročilu nabavnega oddelka. — Pri vsakodnevnem delu planiranja materiala naj .se strogo upošteva rezultate, ki jih je pokazala analiza in razvrstitev materialov po ABC sistemu. — Tehnologi v tehničnem sektorju morajo stalno zasledovati in ' posredovati preko oddelka ZTP predloge za uporabo domačega materiala namesto uvoznega. Upravni odbor zadolžuje G PS in tehnični sektor, da na tem področju najdeta uspešen način sodelovanja. Sklepi 6. seje Éjigp PSO (11.9.1964) © Opozori se tovarne, da je UOPSO zadolžil prevzemno kontrolo in servis, da uredita vprašanje kontroliranja in prevzemanja rezervah delov v skladišče. Tudi rezervni deli morajo-biti primerno embalirani ter korozijsko in, mehansko zaščiteni. -O rezultatu te akcije bo poročal predstavnik servisa na- seji UO v mesecu oktobru. 9 Zagotoviti trajno organizacijsko povezanost tn medsebojno odvisnost prodajne: servisne službe v okviru enotne organizacije in ob upoštevanju notranje samostojnosti servisne službe do mere, ki sovpada z interesi prodajne politike podjetja; v takem obsegu tudi graditi nadaljnjo - materialna in kadrovsko bazo sèrvisne službe našega "podjetja. Vsaj , do sprejema gospodarskega plana za leto 1965 urediti interne ekonomske odnose na relaciji servis ’ — tovarne z namenom, da se doseže čim rvečja optimal- nost, da pa se zagotovijo delavcem, zaposlenim v servisu enaki pogoji gospodarjenja kot velja to za tovarne. V tem okviru razčistiti in definirati pogoje medsebojnih odnosov, cene servisnih uslug in prodajnih pogojev ter cene za rezervne dele. ' V tem okviru zavzeti odrejeno stališče do akunnilativ-nosti servisne dejavnosti. Doseči stalen nivov vlaganj v servisno- službo, ki1 naj bo sorazmeren vlagatelj v raz-. širjeno reprodukcijo -uodjet-ja.. Omogočiti nadaljnjo kadrovsko politiko z rekrutiranjem novih kadrov, predvsem iz tovarn in sprejeti kot trajno orientacijo kadrovske politike na področju servisa. Zagotoviti trajno sodelovanje na relaciji ZZA-scrvis--tovame in v tem okvira zagotoviti tekoče izpopolnjevanje servisnih kadrov; ,v ta namen se priporoča problematiko servisiranja obravnavati vsaj dvakrat v teku leta na sestankih teamov. Omogočiti- dodatno zaposlitev potrebnih strokovnih kadrov na produktivnih delovnih mestih. Omogočiti- opremljanje pogodbenih delavnic z ustreznim instrumeptari j em, bodisi • pod posebno ugodnimi prodajnimi pogoji ali pa na reverz, t. j. na posojilo. Komisija -za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij DE Tehnične' kontrole tovarne »EL.EK-TROMEHANIKA Kranj, objavlja prosto delovno mesto: VODJA TEHNOLOGOV Pogoji: V3 s 3-leino ^ prakso ali TSS oz. mojstrska šola z l&Ieino prakso. “ Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek tovarne ELEKTROMEHANIKA Kranj. Korekcija norm v Elektromehaniki Problematika neke gospodarske organizacije je zelo pestra. Postavljanje časov izdelave oz. norme, pa je gotovo najbolj kočljiv problem, že nekaj let Vemo, da pri tem ni nekaj v redu, kljub temu pa se nismo lotili- tega dela. Krajše analize že v letu 1962, so jasno pokazale, kje so v osnovi težave pri določevanju časov izdelave. ’ " ‘ 1 Obstojajo mnenja,' da naš. sistem normiranja nd dober in zato iščemo boljšega. Vemo, da' v svetu uporabljajo sisteme naprej določenih ! ¿asov kot so W-F sistem, MTM ¿istem itd., vemo pa tudi, da naša organizacija dela, tehnologija in pogoji niso ustrezni za uvedbo teh sistemov v današnjih okoliščinah. Način »štopanih« časov, ki ga uporabljamo, pa ima tudi svoje zahteve in tč moramo brezpogojno izpolnjevati, če hočemo pri delu ostati korektni in pravični. Obstoječi način {prilagojeni nemški REFA sistem) ne upbšteva okoliščin piri, delu, kot so: slab zrak, napor, pevarnosti itd. Dosedanji pravilnik za te dodatke n,a pogoje dela pa teh okoliščin nd dovolj stimuliral — in hočeš — nočeš, nbrmirec jih je m pral na pritisk in intervencije vkalkuli-rati v izdelavne čase. Prekoračevanje norm je običajno stvar rutine, spretnost in znanja, lahko se -obi- de to tudi na druge načine, posebno tam, kjer tehnologija ne predpisuje natančne - postopke, Teh v naši ■ tovarni ne manjka, razen izjemnih primerov, ker pač nimamo vedno materialnih pogojev, potrebnega časa, dobrega materiali in predvsem tehnološke discipline. Prevzem materiala, ki bi moral biti poleg količine tudi v smislu kvalitete, bi kaj kmalu pokazal, kje so občutna prekoračevanja norm upravičena. Statistična kontrola vse te pogoje za registracijo teh podatkov ima, potrebno je le določiti sistem odvisnosti med količino in kvaliteto ta temu primerila stimulacijo, ki mora biti degresivna, 's slabšo kvaliteto ta višjim preseganjem. Izmed bistvenih pogojev Za pravilno politiko postavljanja časov, je tudi zajemanje osnov pri izračunavanju faktorja stimulacije po DE. Izračunavanje faktorja stimu-, lacije po (produktivnih urah, kot ga imamo sedaj, je nemogoč pogoj za postavljanje časov ta vodi samo k neskončnim pogajanjem med delavnico in normircem. Naš sistem ^normiranja .zahteva brezpogojno strokovno podporo s strani -vodstva delavnic, za katere mora predstavljati postavljeni čas osnovni kriterij za izpolnjevanje nekega . vnaprej , določenega programa proizvodnje. Naštete in podobne težave, ki jih je gotovo nekaj na •strani časomerilcev, brememe deformirano stanje norm le do gotove meje. Popolnoma v nemogočo situacijo spravlja hormirce občasni dodatek na stimulacijo. Le ta se spreminja z leti ta. od nekdaj 20 % dodatka prek 45 do 60 % danes,, predstavlja za jiormirsko službo nerešljiv tehnični problem. Pravici na. ljubo moramo priznati, da tak dodatek ne spada v, normo. Splošno povišanje os. dohodka se mora- izravnavati z višino vrednosti grupe dela. Le-ta ta njena vrednost mora biti za vso tovarno enotna! Korekcijo norm na 100% čase, je v sedanjem- stanju nemogoče izvesti individualno za vsako operacijo: Torej smo navezani na neko akcijo, ki bi morala v povprečju doseči svoj, cilj, napake, ki obstojajo, pa bi se pod pogoji, ki smo jih obravnavali v uvodu, morale popravljati spro-. ti- v novih okoliščinah. Ker bi bilo zaradi dosedanjih deformacij neustrezno korigirati čase s povprečnim faktorjem prekoračevanja v / Obujali so spomine Na 'južnem delu ljubljanskega polja je na 341 m vi-;m brdu-Urh, ki je odda- Ele f> km od Ljubljane. i med. najveličastnejše spomenike NOB. Cerkvica sv. tJhha je bila med okupacijo sedež belogardistov, hkrati pa mučilnica -zavednih rodoljubov, zdaj je 'spremenjena v muzej. Vidni so še prostori y mežnariji, ker so bili- zapori ^ Na vzvišenem mestu je postavljen spomenik iz kamna in brona. Nedaleč od spomenika je v gozdu lipa, kjer so streljali žrtve. Prostor je urejen po zasnovi arhitekta Kobeta. »Slava padlim borcem« — je pisalo na traku venca, ki so ga položili člani komisije ZB -pri sindikalni organizaciji ISKRE, pred spomenik likvidiranih na Urhu. Ob pripovedovanju predsednika'komisije, Mira Mihovca, so si člani ogledali klet mežnarije, kjer so mučili partizanske sodelavce in -simpatizerje, muzej, kjer so številne fotografije padlih žrtev in del gozda, kjer so belogardisti obsojene likvidirali. Spomenik, ki je izredno delo kiparja Zdenka Kalina, se čudovito spaja z okolico, kamor prihajajo dan. Za dnem številni, obiskovalci. Pripovedovanje in ogled je na člane ZB napravilo glo- • bok vtis dn marsikdo je nehote stisnil pest", ko je bral,-s kakšmm -veseljem iin sadizmom so krvniki opravljali nečloveško delo. V severnem delu ljubljanskega Posavja sta vasi Šmartno in Gameljne. Med Tacnom in Šmartnim je ob cesti postavljen lep spomenik, M spominja na 22. julij .1941, ko je na tistem kraju zadonel prvi strel iz, partizanske puške in vžgal plamen vstaje. Obletnico tega dogodka proslavlja Slovenija kot narodni praznik, Tudi to obeležje so si člani ZB ogledali," saj marsikdo izmed udeležencev ni vedel, da je ta kraj tako tesno povezan z našim praz-. ni kom, ki' ga vsi poznamo kot DAN VSTAJE. Za dalj časa se je avtobus ustavil v Pirničah, ki Igžijo na terasi nad levim bregom Save, rojstnem kraju narodnega heroja Franca Rozmana — Staneta, komandanta glavnega štaba NOV. Tudi tu je tov, Mihovec pojasnjeval; čla-, nom ZB potek vstaje in izredno plastično opisal borca in heroja Franca Rozmana, spojnimi so se vrstili kot bi gledal filmski trak. V Pirničah so se člani ZB pomenili tudi o preteklem delil, kritično precenili nekatere akcije in sprejeli neka. tere nove naloge za nasledr nje leto. Predvsem so govorili o stanovanjih za člane ZB, ki živijo v težkih razmerah, o delovnih mestih, dodatkih in o zboru članov ZB, ki na j bi bil še Jbolj^ množičen od piknika ZB v letošnjem letu. Po razgovorih in razpravi sozbrani člani-zapeli'nekaj narodnih in partizanskih pesmi. : Ban člani komisije ZB — »Iskra« pred veličastnim spomenikom na Urhu, kjer šo položili veneč Nesreče pri deiu in problematika HTV V tovarni aparatov imajo aktivne nogometaše Detajl s Ena izmed najbolj razširjenih športnih panog, ki jo gojijo v tovarni električnih aparatov, je nedvomno nogomet. Njihova nogometna ekipa je letos odigrala že osem prijatelj škili tekem, v katerih je požela več prav lepih zmag. Bežen -pregled dejavnosti te ekipe nam nudijo tile po-jiatki^, srečanje z ekipo Saturnus se je končalo z rezultatom 4:3 v korist Iskre, z enakim rezultatom se je končalo tudi prvo srečanje Z ekipo gluhonemih, medtem ko je bila zmaga Iskre v povratnem dvoboju še višja — 3:0. Z moštvom Gradbenega podjetja Bežigrad so »nogobrcarji«. iz tovarne električnih aparatov v prvi tekmi zmagali z rezultatom 5:1, v.povratnem srečanju pa spomenika na Urhu oelo z 12:0, 'kar vsekakor do- tovarnd, smo prilagodili korekcijo na stroškovna mesta. Izhajajoč sz dejstva, da je režim dela. posameznih delavnic v povprečju ustaljen |n da so proporci v tem bkvirju pravilni, smo ugotavljali samo 'medsebojno produktivnost. Na podlagi flvakratriega snemanja izkoriščanja delovnega časa po Jnetodi ■ trenutnih opažanji fino izdelali dodatno korek-Jumo lestvico, ki predstavlja ’¡Skupno s povprečnim prese-Jgan-iem administrativni ‘korekturni faktor. Pri teih sne-Ifcnanju so Se ponovno ugotovili povprečni tehnološki in osebni dodatni časi po delavnicah in poleg tega še faksirali priznani časi neproduktivnosti zaradi slabih tehnoloških okoliščin. Izračuna-yne korigirane norme bodo mri isti produktivnosti z no-|)y6 določenimi vrednostmi rup zahtevale, dodatna fir iona sredstva. Razmerje zaslužkov znotraj stroškovnega mesta še zato ne menja, vrstni red OD med delavnicami pa se bistveno spreminja. Ti vrstni redi so razv. dz tabel dn se seveda lahko korigirajo samo z dodatki po pravilniku Za pogoje dela. Osnovni časi izdelave bodo torej nominalni, z njimi bo mogoče operirati v-planski dn projektivni službi in v predkaJkuIaoijd. Nepravilnosti, bi bodo gotovo še nastopale, se bodo korigirale individualno, e pomočjo W-F sistema, ki nam bo Služil kot primerjalna metoda za določevanje produktivnosti. Za odstranjevanje odstopanj, ki se še pokažejo-po korekciji, bomo uporabljali metodo izravnavanj. Izdelavne čase,, ki bodo močno odstopali v »plus ali minus«, bomo v okviru stroškovnega mesta približevali 100% normi. šef tehničnega sektorja Peter Mihelač, str. sna. kazuje, da niso od muh. Bolj trd oreh pa so srečanja z ekipo Zavoda za avtomatizacijo, ki je ekipo iz tovarne električnih aparatov prvič premagalo ž 2:1, v povratnem srečanju pa s 3:0. V prvi tekmi Z moštvom iz tovarne elementov za elektroniko so •. spet- zabeležili zmago, in sicer s 4:1, medtem ko pa so z - ekipo podjetja Ardel odigrali eno tekmo z neodločenim rezultatom 2:2. | Športniki ZZA Nogometna enajsterica ZZA iz Ljubljane se uspešno uveljavlja na športnem področju, V tem mesecu .nameravajo odigrati tekmo s športniki iz hasega obrata v Sežani ali v Novi' Gorici. Da bi se čim-bolje pripravili na to srečanje so odigrali 28.' septembra tekmo s sindikalnim moštvom Slovenija-avto. S sigurno obrambo in učinkovitim napadom so igralci ZZA zmagali z rezultatom 9:0 (4:0). Gole so dosegli Ložar in Orel'po 3, Jeraj 2- in Prosenc 1: V nadaljnjem programu sta-tudi tekmi , z Iskro— tovarno električnih aparatov in prvim moštvom SCL zahod Savo iz- Tacna. Pripomba uredništva: Izredno razgibano športno življenje posebno nogometašev v ZZA je razveseljivo in tudi posnemanja vredno. V razgovoru s športniki (nogometaši) Elektromehanske iz Kranja, veje pripravljenost,x da bi se tudi oni radi pomerili z ekipo ZZA. Menim, da je prav, če se'ta 'želja čimprej realizira, saj je kranjska ekipa dokaj ■ močna, ki si tudi želi »močnejših« tekem. Verjetno je, da bi nogometni moštvi privabili ha igrišče v Kranju’kar precej gledalcev, (Nadaljevanje s 6. strani) ščen. Ta nesreča je bila sicer lažjega značaja, vendar 'pa bi se v tem primeru pripetila lahko tudi smrtna nesreča. Prav tako je opazen porast nesreč pri delu na rezkalnih ih vrtalnih strojih kakor tudi pri prenosu in transportu materiala. Služba HTV še vedno odkriva številne' pomanjkljivosti, ki bi lahko povzročile nesrečo. V. pretežni, meri se odkriv.ajp pomanjkljivo zavarovani' stroji ih naprave, številne' hibe pri izvedbi in vzdrževanju električnih instalacij ita.Za ilustracijo navajamo - ugotovljenepomanjkljivosti, k: jih je v teni pb\ dobju odkril elektrokantrp--Ior. Pri .pregledu 274 strojev je. bilo odkritih, 74 raznih električnih napak. Prav tako je bilo zabeleženo 53 pomanjkljivosti 'ha električnem-omrež-ju tovarne.’. Za vse. te po manjkijivosti so bili izdani ureditveni- nalogi, ki so razen 13' že vsi realizirani. Poleg tega se stalno opravljajo potrebne’ meritve in general--hi pregledi električnih instalacij v posamezhih enotah (Lipnica, Kontaktor). V pogledu požarne varnosti se je stanj e. nekoliko izboljšalo'. «V zadnjem času ni bilo opaženo večjih kršitev požarnovarnostnih predpisov. Gotovo je k temu pripomogla poostrena kontrola s strani tovarniških poklicnih gasilcev kakor tudi uslužbencev _za požarno varnost. Še vedno pa ni rešeno vprašanje požarne signalne naprave, ker obstoječe stare ni mogoče usposobiti. Na stalne zahteve službe HTV so se delovni pogoji v nekaterih | oddelkih nekoliko izboljšali. Zlasti so. se izboljšali pogoji v livarni, ki se je preselila v nove prostore. Prav. tako se bo v kratkem preselila v pove prostore po-liraica. Tudi problematično pranje komadov' v trikloretv“ tenu bo v kratkem rešeno, ker: je v izdelavi zadevna naprava. Delo industrijske ambulante je bilo vsekakor uspeš- no. V prvem polletju je to^ ambulanto obiskalo-9120 ljudi, v sanitarnem prostoru za žene pa je bild 1505 obiskov. Tudi število obiskov v industrijski ambulanti EE kdn-taktorjev se je znatno zviša- Akcija v tednu TBC Letošnja akcija za prostovoljne denarng prispevke, v „tednu TBC so v Elektrome-haniki vodili’¿izvršni odbori po ekonomskih enotah. Zanimivo je,, da je precej enot odlično' organiziralo delo za humane’cilje, nekatere pa so zadevo dokaj površno opra--vile Do konci tedna TBC še. hišo oddale prispevkov GPS ¿n -produkcija, dočim so se' clruge enote oz. službe takole izkazale; ZZA sektor I. 20,898 .d-n. »Kontaktor«;. 18.361, vzdrževanje naprav 15.523, splošna montaža . 15.358, montaža.: tel. central, 14.140, skupne službe 11.339, sektor teh. kontrole 11,100, uprava podjetja 10.700, tehnični.:- sektor 9.060, orod-,, jama 7.464,. umetne mase 5:290; montaža kimoakustike’, 4.590, šolski center 3.595, pre-’ voz 2.850, montaža MRS 2.620, restavracija 2.405,;elementi za avtomatizacijo 1.760, ^’ambulanta 1.500, tovarna pblpre-' vodnikov (selen) 600 din.. Znesek - din 159.153 z vsoto, ki jo bosta prispevali še produkcija in GPS bo nakazan Rdečemu križu.. . Po izjavah nabiralcev je akcija dokaj uspela, vendar so bili posamezniki, ki so odločno odklanjala! prispevke v ta namen, oz. niso imeli pravega odifosa do tako humane akoije, kar ni prav. Množični odziv je takim, lahko za vzgled pravega odnosa do vseh tistih, ki nimajo sreče, da bi zdravi ip zadovoljni prispevali svoj delež družbi. Nasprotno! — Zahrbtna bolezen zahteva ogromna sredstva družbe, zato je prav, da tudi posamezniki pomagajo po svojih močeh, saj nihče n ° ve, komu bo usoda zameglila svetle načrte.