Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotov.
1943 XXI
Julij — Avgust
alezi janski ppppp vestnik
'SALEZIJANSKI VESTNIK izhaja vsak mesec. Letno stane 10 L (za inozemstvo 14 L. Izdaja: Salezijanski inšpektorat na Rakovniku v Ljubljani. Tiska sal. tiskarna Rakovnik - Ljubljana. Predstavnik lastnika in tiskarne: dr. Jože Valjavec.
Urednik: Tone Vode.
vodstvo sotrudstva opozarja na sledeče:
1.	Kadar kaj naročate, nikar ne pozabite podpisati se. Sporočite tudi kraj, kjer stanujete, to je vas, ulico in pošto.
2.	Vse dopise in pošiljke naslavljajte na „Vodstvo salezijamskega sotrudstva. Rakovnik — Ljubljana 8".
3.	Kadar pošiljate denar, Vas vljudno prosimo, da nam namen pošiljke sporočite ali v pismu ali na karti, najboljše in najbolj poceni pa je, če napišete zadaj na položnici, posebno če pošiljate za več namenov hkrati. S tem nam omogočite hitro in točno poslovanje.
4.	Ce letos še niste ničesar prispevali za kritje tiskovnih stroškov Salez. vest ni ka ali za druge salezijanske namene, nikar ne pozabite. Od Vaše darežljivostS je veliko odvisen napredek naše družbe. Bog Vam bo bogato poplačal.
Skupna pošta
Sotrudnikom. — 1. Sotrudnik se imenuje tisti, ki sodeluje s sale-zijansko družbo s tem, da jo na en ali drug način podpira v njenem delovanju. Veliko je res takih. Dobe se pa tudi taki, ki dobivajo Vestnik, pa niti tiskovnih stroškov ne poravnajo. Vzrok ni skopost, tudi ne malomarnost, pač pa pozabljivost. Ker idaja-nje Vestnika stane, časi so pa radi vojnih razmer težki, prosimo tiste, ki so doslej pozabili, da se spomnijo in poravnajo po svoji zmožnosti.
2. Če se v pošiljatev Vestnika vrine kaka pomota, če n. pr. kdo ne dobi Vestnika, če »je naslov pomanjkljiv in podobno, Maj blagovoli obve-
stiti Vodstvo salezijanskega sotrud-ništva.
Pospeševalcem. — Lahko se zgodi in se je že zgodilo, da je pospeševalec oziroma pospeševalka, ki, je dobival po več Vestnikov in jih razdeljeval s svojem okolišu in je bil v svojem okraju marljiv agitator za salezijansko sotrudništvo, umrl, in tako je ondi sotrudništvo umrznilo ali celo popolnoma zaspalo. Da se izognemo takim neprilikam, prosimo blage pospeševalce in pospeševalke, da si za nepredviden slučaj smrti ali bolezni vsak priskrbi gorečega namestnika, oziroma namestnico, in ga natančno pouči v delovanju.
naši umrli sotrudnik! in sotrudnice.
Šinkovec Ana, Gabrska gora; Marn Uršula, Dobrunje; črnkovič Katarina, Livold; Jordan Jožefa, Šiška;
Troha Frančiška, Čabar; Klemenčič Anton, Pristava; Prosen Cecilija, Dobrova; Adamič Marjeta, Zadolje.
Gospod, daj jim večni pokoj/
L. XXXIX.
S
GLAOOLO ZA ** *** CALEZODAN0KO *** 8OIR.UD0TVO ****
Julij — Avgust
1943/XXI.
Wiaci{a i Bc&zij, ia.0, Rakovniku
Marija Pomagaj z Brezij in Marija Pomočnica kristjanov na Rakovniku sta dve podobi Marije Device, ki uživata češčenje vsega slovenskega naroda. K Mariji na Brezje so v predvojnem času romali Slovenci Iz vseh slovenskih pokrajin. Prav tako k Mariji Pcrmočnici kristjanov na Rakovnik.
Prav v teh časih sta se pa ti dve podobi, ki jih tako ljubi in časti slovenski narod, približali druga drugi bolj ko kdaj prej. Niti od daleč ni nihče mislil na to zbližanje in več kot eden je rekel: „Kdo bi si mislil, da bo Marija z Brezij kdaj na Rakovniku."
Vest o tem se je bliskovito razširila In in zbudila med ljudmi izcedno navdušenje. „Marija pride k Mariji," se je govorilo po mestu in gotovo je to dejstvo mnogo pripomoglo, da se je toliko ljudi udeležilo pobožnosti.
Prihod Marije Pomagaj.
Kmalu pq tretji url so začele prihajati procesije in so se nad dve uri nepretrgoma zlivale na igrišče ob ra-kovniškem zavodu. Prva je prišla procesija iz župnije sv. Jakoba, za njo trnovska, za trnovsko stolna, ki je izvabljala največ zanimanja. Na čelu je stopal prevzvišeni gospod škof z velikim križem, sredi procesije pa visoko nad glavami, da je bila vsem vidna, Marija z Brezij, vsa v cvetju. Zvonovi, ki so doslej molčali, so se
slovesno oglasili in z rakovniškega svetišča pozdravljali Kraljico Slovencev. Ljudje so povsod, koder se je podoba premikala, poklekovali in se pobožno križali, prepričani, da prihaja od nje blagoslov, in oči vseh so se obračale vanjo. Ko se je prikazala, so se vsi zbrani v areni obrnili proti vhodu; iz vzradoščenih src se je iz-vil le en vzdih: „Marija, Marija!" in se zlil v mogočen spev: „O Marija, ves slovenski narod sprejmi v milostno Srce!..."
Kmalu je zakraljevala na oltarju pred ogromnim številom svojih častilcev, In tedaj se je vrstila pesem za pesmijo, molitev za molitvijo, medtem ko so nove procesije med pobožno molitvijo in petjem prihajale druga za drugo in se kakor živa reka pomikale proti areni in se zlivale vanjo. Prostor se je polnil kakor velikanska cerkev In se čezdalje bolj izpreminjal v Marijino svetišče z velikim oltarjem, s katerega je gledal ljubeznivi obraz brezjanske Marije, in več. tisoč oči je zrlo vanjo in več tisoč src in ust molilo in pelo, vsi enih misli In z eno prošnjo: „Marija, pomagaj nam!"
Višek pobožnosti.
Ko so se vse procesije zlile v areno in jo napolnile skoraj do zadnjega, je bila videti glava pri glavi in v sončni svetlobi toliko različnih barv,
Prepričani smo, da nam v žalostnih razmerah sedanjih časov ne preostajajo drugi pripomočki kakor nebeški in med temi mogočna priprošnja prebla-žene Device, ki je bila vsak čas Pomočnica kristjanov.	Pij X.
61
Marija z Brezij na Rakovniku
da je bil ves prostor, če si ga opazoval od zgoraj, kot vrt, na gosto posejan z vsebarvnimi cvetkami.
Nad dve uri so se zbirale procesije. Ljudje, utrujeni od hoje, čakanja in vročine, so brezdvomno trpeli, a šlo je za nekaj, kar vsi želijo: za mir, za blagoslov narodu, zato niso klonili; kljub utrujenosti in trpljenju so navdušeno molili in peli vse v spravo božji Pravici.
Ko so bile vse procesije zbrane v areni, se je začela skupna pobožnost. Najprej govor Prevzvišenega. Preprosto, da ga je lahko razumel vsak otrok, je na podlagi fatimskih prikazovanj razložil namen in pomen po-božnosti in povabil ljudstvo k molitvi in zadošoevanju. Nato je vse ljudstvo glasno in odločno izgovorilo Mariji naslednje sklepe:
„Marija, pomoč kristjanov! — V času, ko se posvečujemo Tvojemu brezmadežnemu Srcu, slovesno izjavljamo:
Gospodovih dni ne bomo skrunili s hlapčevskimi deli in grešnim veseljem, temveč jih posvečevali, hodili k maši in pridigi.
Bogokletna beseda ne bo prišla iz naših ust.
Z grehi nečistosti ne bomo omadeževali svojih src.
Zahtevam nespodobne mode se ne bomo vdajali, ker nočemo hudo žaliti našega Gospoda.
Zakonsko in družinsko življenje bomo živeli tako, kakor Bog hoče.
Ogibali se bomo grde sebičnosti in nizkega sovraštva, krivičnosti in grehov jezika.
Skrbeli bomo, da izginejo ti grehi iz našega naroda.
Zadoščevali bomo tudi naprej Jezusovemu in Tvojemu Srcu s pobož-nostjo prvih petkov in prvih sobot.
To bodi vodilo in pravilo našega življenja!
Marija! Stoj nam ob strani! "Pomagaj nam! Amen."
Nato je mogočen zbor zapel „U-smili se, o Gospod." Sledil je blagoslov z Najsvetejšim.
Zaključek.
Pobožnost v areni je končana. Ljudstvo še vedno moli in prepeva» Prevzvišeni vzame križ in se na čelu stolne procesije napoti nazaj proti mestu. Kakor da hoče počastiti ra-kovniško Marijo, ne krene po cesti, po kateri je prišel, ampak se obrne navzgor, da gre vsaj mimo odprtih vrat svetišča Marija Pomočnice kristjanov.
2e so v areni dvigali podobo. Tu se je nudil prizor, ki bo ostal neizbrisen v spominu, ginljiv prizor, ki se je ob njem orosilo marsikatero oko. Ko se je začela podoba pomikati iz arene, je več tisoč belih robcev za-vihralo po zraku in pozdravljalo Marijo. In bilo je tiho, kakor da ljudem gin jen je zapira glas; bilo je le mahanje z robci in tiho ihtenje. Bil je prizor, kot da se mati poslavlja od dobrih otrok, ki od ginjenja ne zmorejo besede, ampak le z robci in solzami v očeh pozdravljajo in se poslavljajo od matere. In ves čas,, dokler so videli Marijo, jo je spremljalo tiho vihranje robcev.
Slovesno se je Marija z Brezij med pritrkavanjem zvonov pomikala gor
— 62 —
proti svetišču ter se pred odprtimi vrati bogato razsvetljenega svetišča počasi, kakor da se poslavlja od ra-kovniške Marije, obrnila proti Dolenjski cesti in odšla nazaj v mesto.
Ko je brezjanska Marija, spremlja-
na od tisočev, zapustila Rakovnik, so ostali verniki številno prihajali v ra-kovniško svetišče, ki je ostalo še dolgo v popolni razsvetljavi, ter so kljub utrujenosti še tu pomolili in priporočili Mariji sebe in svojce.
Pted ¿tiddeietlmi leti
V pozni jeseni 1901 so prišli prvi salezijanci na Slovensko. Mali grad Rakovnik, danes skrit za velikim poslopjem, je bil prvi njihov dom. V tem malem domu so takoj po prihodu majhno sobo izpremenili v kapelo. Na reven oltar so obesili Marijino sliko. To je bil prvi oltar.
Kakor da jih skrivna moč vleče v to revno kapelo, so takoj začeli prihajati ljudje in poklekati pred Marijino podobo, posvečeno Pomočnici kristjanov. Med temi so bile tudi odlične gospe: baronica Hein, grofica Auersperg, gospe Kos, Vehtič, Aleše-vec, Meden in več drugih, ki so se zanimale za don Boskove naprave. Te plemenite gospe, ki jih smemo imenovati prve dobrotnice, so bile prve, ki so izrekle veliko misel: „Treba bo misliti na večjo kapelo, pred vsem pa na kip." Rečeno, storjeno. Minulo je nekaj tednov. Na Rakovnik pride velik zaboj s Tirolskega in v zaboju lep kip Marije Pomočnice kristjanov, kip, ki danes kraljuje na velikem oltarju v svetišču na Rakovniku in ga obdaja več sto zlatih in srebrnih src in zahvalnih podob, ki govore kot zahvala za razne prejete milosti.
Ze blagoslovitev tega kipa je sve-dočila, da bo Marija Pomočnica na Rakovniku zatočišče, kamor se bodo z zaupanjem zatekali pomoči potrebni Slovenci. Ko je kanonik Tomaž Kajdiž v spremstvu kanonikov dr. Ge-kala in Frankheima blagoslovil na prostranem dvorišču kip, je bilo dvorišče polno Marijinih častilcev. V Desetletnici, ki so jo leta 1911 izdali salezijanci, beremo:
„Dne 26. aprila 1903. se je zbralo na dvorišču ogromno ljudstva. Bilo je popoldne. Pod ozaljšanim hodnikom, sredi cvetic in okraskov, je stal kip Pomočnice kristjanov in je čakal na duhovnika, da ga blagoslovi
in slovesno postavi na ponižen oltar. Slovesen je bil oni trenutek, ko je goreči sotrudnik, prečasfiti kanonik Tomaž Kajdiž, poškropil kip z blagoslovljeno vodo in potem še ljudstvo, klečeče na širnem dvorišču, in za-donela je pesem in potem godba, in kip se je dvignil in plaval med ljudstvom in blagoslavljal je tisoče ljudi, ki so deloma stali ob potu, deloma pa spremljali kip in se med petjem, med molitvijo in med zvoki vojaške godbe slovesno pomikali v veličastnem sprevodu. Bilo je nad 15.000 oseb."
To je bila prva procesija Marije Pomočnice kristjanov, ki se odtlej ponavlja vsako leto.
Od tega dne je število častilcev Marije Pomočnice hitro rastlo. Od vseh strani so začeli prihajati romarji. Kapela je postala dokaj premajhna. To je dalo povod, da so začeli misliti na cerkev. Z vso vnemo so se lotili dela, tako da je že sledeče leto bil slovesno blagoslovljen temeljni kamen.

• ttfji i«
i
J. J;
m^mmmMMM

HP?SI
mm? I^lijiftj
Stoina procesija se pomika proti svetišču Marije Momočnioe na Rakovniku
63 —

v
Čelce^e Matije P&maaoice (cdstfamv tA& Rakouiailcu-
Spet smo se lahko prepričali, da si je Marija Pomočnica na Rakovnika pridobila zaupanje slovenskega ljudstva.
Z neko negotovostjo smo se bližali slovesnosti Marije Pomočnice kristjanov. „Romarjev z dežele ne bo. Prvo nedeljo po prazniku Marije Pomočnice kristjanov, ko se je navadno obhajala slovesnost,: bo splošna posvetitev brezmadežnemu Marijinemu Srcu, katere ne smemo motiti. Kdaj in kako naj obhajamo praznik?"
Po daljšem premisleku smo se odločili, da naj se to zgodi 23. maja.
Predvečer.
Ko je v predvojnem času na delopust Marijine slovesnosti odzvonilo poldan, so z vseh strani začeli prihajati romarji. Vsak vlak je pripeljal novih. Ob štirih ali petih je bilo svetišče polno. Veselo! in obenem ginljivo je bilo poslušati molitve in petje, ki je odmevalo po božjem hramu. Proti večeru je sledila akademija z govori, s petjem in godbo pri lurški votlini, nato pa večerna procesija z lučkami. Kako vabljivo, naravnost očarujoče in obenem spodbudno je bilo vse to za daljne in bližnje romarje.
Letos so se na predvečer pobožnosti omejile samo na cerkev, kjer je bila ob obilni udeležbi slovesna šmarnična pobožnost.
Na praznik dopoldne.
Dopoldanskih slovesnosti se je udeležilo razen okoličanov veliko Marijinih častilcev iz mesta. Le nekaj manjših skupin je prišlo tudi z dežele. Cerkev je bila polna kar pri vseh svetih mašah in lepo število vernikov je prejelo svete zakramente. Posebno slovesna je bila pontifikalna sv. maša, ki jo je daroval mariborski generalni vikar, g. prost. dr. Maks Vraber. Med sv. mašo je pel zbor salezljanskih gojencev.
Priprava na procesijo,
Kmalu po drugi uri so se začele cele trume ljudstva valiti proti Rakovniku in njegovemu svetišču. Tako se je do pol štirih, ko se je začel, govor, napolnilo ne le svetišče, ampak tudi prostor pred njim in vsa pot od glavne ceste do Rakovnika. Notranja dvorišča pa je napolnila mladina, zgornje deklice,^ srednje pa dečki.
Točno o pol štirih je nastopil govornik, frančiškan p. Odilo Banjšek, ter poljudno, kakor zna, on, in prepričevalno razlagal materinsko skrb in ljubezen Marije Device ter ogreval poslušalce v Iju-
Procesija Marije Pomočnice: 1. duhovščina, 2. redovnice, 3. beloobliečene deklice s simboli, 4. narodne noše,
— 64 — .
bežni do Marije in v zaupanju do Pomočnice kristjanov. Le žal, da ni bilo še zunaj zvočnika, da bi tudi množice, ki so čakale pred svetiščem in na cesti, slišale lepe besede za Marijino čast vnetega govornika.
Procesija.
Po govoru se je začela pomikati procesija. Bila je velika, skoraj nič manjša kakor kdaj poprej, ko so se je poleg Ljubljančanov udeleževali tudi zunanji romarji. Udeleženci so javno počastili Marijo Pomočnico in obenem molili za uspeh posvetitve, ki se je naglo bližala.
Letošnja procesija ni bila le velika; bila je tudi lepa, naravnost veličastna. Res je, da ni bilo godb, a bilo je tem več p e t j a in molitve — toliko kakor še nikdar. Namen pobožnosti, da bi Marija) izprosila dober uspeh posvetitvi brezmadežnemu Srcu Marijinemu, mir in blagoslov narodu, je l§tos bolj ko kdaj prej privabljal iz src in uši prošnje k Mariji. Vse je molilo, vse prepevalo.
Procesija se je pomikala v naslednjem redu: Križ — Tri dvojice ministrantov — Gojenci rakov-niškega Mladinskega doma s praporom — Bandero Jezusovega Srca — Mladinski dom s Kodeljevega Kraljica miru, obdana od Križarjev — Gojenci s Se-la — Gojenci z Rakovnika s praporom Bandero sv. Frančiška Moški Marijine dekliške družbe z zastavami: Ježica, sv. Jakob, Frančiškanska, Ur-šulinska, sv. Peter, Trnovo — Marijine družbe žena: sv. Jakob, sv. Peter, sv. Jožef — Narodne noše — Redovnice — Dečki in deklice Marijinega vrtca od sv. Takoba - Šolski vrtec Hčera Marije Pomočnice — Deklice v barvastih oblekah — Belooblečene deklice z raznimi simboli — Ministranti — Duhovščina Kip Marije Pomočnice — Drugi del belooblečenih deklic in gospodičen s simboli — Gojenke Jozefi-nurna — Bandero Marije Pomočnice — Ženske.
V procesiji je korakali}, molilo in pelo do 3500 ljudi, prlav toliko ali še več jih je stalo ob poti, kjer se - je pomikial sprevod.
Po procesiji.
Procesija se je vrnjla skozi cerkev na srednje dvorišče in — kakor kažeta sliki — do zadnjega napolnila širen prostor. Za zaključek je voditelj procesije podelil zbrani množici blagoslov z Najsvetejšim.
Kip Marije Pomočnice se je nato prenesel od blagoslovnega oltarja nazaj v cerkev. Tu se je nudil prizor, ki se ponavlja vsako leto. Ko so prinesli kip v svetišče, ga je obkolilo ljudstvo in ga poljubljalo, se ga pobožno dotikalo In dvigalo otroke, da so ga tudi oni poljubljali. Z nosilnice paj, ki je bila ¡3 ¡vsa prepletena s cvetjem in zelenjem, si je vsak želel odtrgati majhen spomin na Marijo in njeno slovesnost.
Bogu in Mariji srno hvaležni za ta dan.

Procesija Marije PomoCnice: 1. fantje, 2. strežniki, 3., 4. belooblečene deklice.
65
£
¿4
>
I*
■¿lata, mala uzLaui^e^a ¡/izedstajM-Llca ¿aleižLj-cutilte ctcuvkbe
■ESPBP9 sii^aiii5*".....	
HMir lilligillil v—f	'"J I
HPoOHb -r,.. V';*	
K V	Jm?..
	
	
lilij ■	|lil§f Č V V VipSiilttp
sHftnr ■ ■ '"v"'	ŠŠg^'"
	'/..K':.'*.,' :::r.;; v '""V . T
Dne 27. maja je g. Pefer Ricaldone, vrhovni predstojnik salezijanske družbe, daroval v turinski baziliki Marije Pomočnice kristjanov svojo zlato mašo. To naj bi bil notranji salezijanski praznik. Toda spremenil se je v pravo slavje z odmevom, lahko rečemo, vsega katoliškega sveta, začenši s svetim očetom. Prejel je več sto čestitk in brzojavk iz vseh delov sveta.
Za zlato mašo so se v veličastni baziliki Marije Pomočnice kristjanov, ki jo je prav ta vrhovni predstojnik za časa svojega predstojništva izdatno povečal in oblekel v bogat marmor in zlato, zbrali najvišji cerkveni in svetni predstavniki: turinski kardinal Ma-vrilij Fossati, šest škofov, šestnajst višjih predstojnikov redovnih družb, mnogo zastopnikov vojaških in civilnih oblasti, lepo število salezijanskih inšpektorjev in zastopnic Hčera Marije Pomočnice, več kanonikov, profesorjev, učiteljev in zastopnikov raznih društev in stanov. Mašo je spremljal mogočen zbor salezijanskih gojencev, ki je pod vodstvom salezl-janskega duhovnika Lavagna mojstrsko izvajal nalašč za to priliko kom-ponirano četveroglasno mašo „Missa jubilaris". Po evangeliju je duhovnik Gvido Fiavini v lepem govoru opisal zasluge in čudovito delavnost zlato-
miašnika. Slovesnost je zaključil turinski kardinal, ki je podelil blagoslov z odpustkom.
Popoldne ob treh se je v prostrani gledališki dvorani, napolnjeni do zadnjega prostora, vršila velika akademija s petjem, godbo in govori. Nastopali so številni govorniki, vsi navdušeni za ljubeznivega zlatomašnika. Vrhunec navdušenja pa je bil, ko je vrhovni prefekt salezijanske družbe prečit a l pismo sv. očeta Plja XII., ki se glasi:
,,Ko proti koncu tega mesca srečno dovršiš petdeseto leto mašništva, se nam nudi lepa priložnost, da ti podamo javen in všečen dokaz našega spoštovanja in naklonjenosti do tvoje osebe. To nam je prijetno storiti s tem pismom, ker zelo dobro poznamo gorečnost, s katero si vedno deloval, v korist Cerkvi in za rast salezijanske družbe. Bilo ti je res ved-dno in zelo na srcu, da se v družbi, ki jo vodiš, in v družbi Hčera Marije Pomočnice zvesto ohrani in natančno goji duh svetega ustanovitelja Janeza Boska. Zato si s posebno skrbjo podpiral napredek cerkvenih ved, o čemer jasno priča ustanovitev salezijanske visoke šolie z modroslovno, bogoslovno in pravno fakulteto, kakor tudi izdaja prekoristnega izbora grških in latiniskih cerkvenih očetov. Tako si tudi v posebni gorečnosti dal spodbudo misijonskemu apostolatu, ko si osebno obiskal glavne postojanke najbolj oddaljenih misijonov in ustanovil nove zavode za misijonski naraščaj ter z vsemi sredstvi preskrbel številke pošiljatve novih misijonarjev. Enako so bili pod tvojim okriljem in s tvojim delovanjem otvorjeni novi oratoriji (mladinski domovi), med mladino in ljudstvom pa pospeševan pouk krščanskega nauka; v ta namen si tudi ustanovil novo knjigarno za verouene knjige in pripomočke. Odpri si nove sirotišnice, povečal število in napredek obrtnih in poljedelskih šol, obhajal s sijaje'm slovesnosti sv. Janeza Boska, o čemer priča povečava in olepšava cerkve Marije Pomočnice kristjanov v Turinu. Tudi ne smemo prezreti globoke vdanosti salezijanske družbe do sv. stolice in do nas, ki se na-
66
tančno drži njenih in naših priporočil in želja. Po vsej pravici torej vsi tvoji sinovi in sobratje z veseljem pozdravljajo tvojo zlato mašo, in tudi mi, ko želimo ovenčati splošno veselje tvojih, ti, dragi sin, sredi kritičnih sedanjih razmer iin žalostnega časa kličemo od Boga zdravja in vse dobro. In medtem ko ti želimo
čilo in plodovito starost, podelimo z občuteno ljubeznijo v Gospodu kot izraz naše posebne naklonjenosti tebi, ljubi sin, in vsem članom saliezijanske družbe, njihovim sotrudnikom in gojencem, kakor tudi Hčeram Marije Pomočnice in njihovim gojenkam apostolski blagoslov."
t&m UjtcotdiA.iL?
G c vprašamo salezijanske sotrud-nike in sotrudnlce, kaj jih je nagnilo, da so se vpisali v sotrudništvo, dobimo različne odgovore. Nekaj takih lahko zberemo Iz njihovih pisem in izjav.
Zaradi vzgajanja.
Neki gospod, Ljubljančan, je rekel: „Salezijanska družba mi ugaja, ker se tako vneto ukvarja z vzgojo mladine In zna občevati z mladino tako, da se mladina nehote naveže na vzgojitelje in se rada ravna po njihovih navodilih. Zato jo čislam in sem njen sofrudnik." — Tia gospod se zaveda, da je krščanska vzgoja mladine za sedanji materialistični čas izredne važnosti in da so krščanski zavodi za sedanjo mladino rešilna ladja. V občevanju z dečki in pri njihovem vzgajanju pa vidi, kakor se je sam izrazil, da salezijance spremlja tista potrpežljiva ljubeznivost, ki je dičlla sv. Janeza Boska in mu pritegnila množice vzgoje najbolj potrebne mladine, zlasti tiste, ki je med svetom pogrešala ljubečega srca. Mladi ljudje so se čutili srečne pri don Bosku, ker so pač čutili, da jih ima rad in jim je dobrohoten. Zato so pa tudi bili iz ljubezni do njega pripravljeni vse storiti, kar je želel in priporočal. — Podobno se je izrazilo tekom časa mnogo drugih, ki so čitali don Boskov življenjepis in opazovali salezijansko vzgajanje.
Zaradi mladinskih domov.
Mnogim ugajajo salezljanski mladinski domovi, katere je don Bosko imenoval in jih v mnogih krajih še danes imenujejo or a t o rije. Neki učitelj, velik prijatelj mladine, se je pred kratkim izrazil: „Vaši mladinski domovi so za mesta velika dobrota.
Koliko dečkov, za katere se starši nič ne brigajo In so prepuščeni sami sebi, vedno v nevarnosti, da zaidejo v slabo družbo, najde v vaših mladinskih domovih dnevno zavetje in poleg vse« vrsfnih zabav dobro vzgojo. - - Iz lastne izkušnje lahko rečem, da se v šoli čuti vpliv vašega delovanja. Sa-lezijanskl mladinski domovi zaslužijo priznanje in podporo."
Zaradi misijonstva.
Nekatere je potegnilo v sotrudništvo misijonsko delovanje salezijanske družbe. Sotrudnica z dežele piše: „Vaša družba stori v misijonih mnogo dobrega In sem hvaležna, da ste me sprejeli v sotrudništvo. Potrudila se bom, da ne bom sotrudnica samo na papirju, ampak tudi v dejanju." Podobno se je izrazilo že več drugih sofrudnikov In sofrudnic, ki so zlasti zaradi misijonskega delovanja naklonjeni salezijanski družbi in delavni sofrudniki.
Zaradi don Boska.
Mnogo jih je pristopilo v sotrudništvo in so postali dobri sofrudniki, ko so prečitali življenjepis sv. Janeza Boska, ki jih je tako prevzel, da so z vstopom v sotrudništvo hoteli priti v tesnejšo zvezo z don Boskovo družbo. Koliko pisem je došlo s tole in podobno vsebino: „Čital sem don Boskov žirij enjepis in sem se navdušil za njegovo delo, zato prosim, da me uvrstite med sofrudnike." V življenjepisu so spoznali don Boskovo gorečnost in njegovo neutrudljlvo delovanje za zveličanje duš in tista nadnaravna čuda, ki so spremljala njegovo delovanje, in so zaželeli postati s sofrudništvom podporni člani in sodelavci.
— 67 —
(BR
Ljubljanski škof govori 25.000 vernikom pred brezjansko Marijo Pomagaj 29.
majnika 1943 na Rakovniku.
Zaradi delavnosti salezijanske družbe.
Dobe se tudi taki, ki občudujejo neumorno delovanje salezijanske družbe in bogate sadove, ki jih je v kratki dobi rodilo, in so hoteli postati deležni tega delovanja in uspehov s tem, da so se vpisali v družbo so-trudnikov In se zdaj zavzemajo skupno s salezijansko družbo za čast božjo in zvelieanje duš. „Vaša družba veliko dela In dosega krasne uspehe — beremo v nekem pismu — zato sem zadovoljen, da ste me vpisali med Vaše so-trudnike, Skušal bom sodelovati po svojih zmožnostih."
Zaradi Marije Pomočnice kristjanov.
Posebno veliko je takih, ki so se vpisali v sofrudništvo, ker so videli, da je Marija sama po sv. Janezu Bosku dala začetek salezijanski družbi; da je bil don Bosko apostol češčenja Marije Pomočnice kristjanov in da salezijanska družba po zgledu svojega ustanovitelja z vso vnemo in vsepovsod razširja to oeščenje. Prav zaradi tega delovanja na mnogih krajih imenujejo Marijo Pomočnico kristjanov „Don Boskova Marija", ali pa „Salezijanska Marija". Razširjanje Marijinega češčenja ugaja mnogim,
zlasti takim dušam, ki same ljubijo Marijo in se vesele njenega češčenja, in prav to jih je nagnilo, da so se vpisali. V potrdilo temu bi iz pisem dobrih sotrudnikov in sotrudnic lahko sestavili celo knjigo, ki bi kaj jasno kazala, kako jih prizadevanje za čast Marije Pomočnice kristjanov veže s salezijansko družbo in vzpodbuja k požrtvovalnemu delu.
Zaradi odpustkov.
Velik nagib za vstop v salezijansko sotrudništvo so slednjič premnogi odpustki, katere je sveta Stolica podelila sotrudnikom in sotrudnicam. Popoln odpustek pod navadnimi pogoji v vseh Gospodovih in Marijinih praznikih in v toliko drugih dnevih. Poleg popolnih odpustkov še toliko nepopolnih! In potem odpustek dela: za vsak pobožen vzdihljaj med delom, tudi samo za vzdih Jezus, za vzdih Marija vsakokrat 400 dni odpustka, enkrat na dan pa popoln odpustek. Koliko dušnega bogastva si lahko zbere, koliko časnih kazni se lahko reši v enem samem dnevu! Misel na te dušne zaklade jih je že mnogo privabila v salezijansko sotrudništvo In jih krepi In navdušuje za delo.
— 68
Naj bodo ti nagibi, ki smo jih podali na podlagi pisem in izrekov sot rudni ko v, mnogim v Spodbudo, da se bodo rade volje vpisali v salezijan-sko sotrudništvo in s podpiranjem sa-lezijanske družbe sodelovali z njo pri širjenju božje časti in za zveličanje duši Da bodo spoznali, kolikega pomena je salezijansko sotrudništvo, podamo za zaključek besede sv. Janeza Boska, ki jih je on sam zapisal v svojem zadnjem pismu, naslovljenem na sotrudnike:
„Brez vaše pomoči, blagi sotrudni-ki in sofrudnioe, bi bil mogel storiti bore malo ali kar nič; po vaši rado-darnosfi smo pa s pomočjo božje milosti obrisali mnogo solza in rešili mnogo duš. Z vašo pomočjo smo ustanovili dokaj zavodov in zavetišč, v katerih se vzdržuje več tisoč sirot, ki smo jih oteli iz zapuščenosti, rešili nevarnosti brezverstva in nenrav-nosti in jih s skrbno vzgojo in s poučevanjem napravili za dobre kristjane in poštene državljane.
Z vašo pomočjo smo ustanovili mi-sijone na skrajnih mejah sveta, v Patagoniji in na Ognjeni zemlji; poslali smo več sto evangeljskih delavcev, da obdelujejo in širijo Gospodov vinograd.
Z vašo pomočjo smo v marsikateri deželi in pokrajini ustanovili tiskarne in razširili med ljudstvom milijone knjig in listov za obrambo vere, za probujo pobožnosti in za ohranitev nravnosti.
Z vašo pomočjo smo tudi zgradili mnogo cerkva in kapel, kjer bo skozi stoletja dan na dan donela hvala Bogu in presveti Devici in se bodo reševale duše.
Da se je vse to in še mnogo kaj drugega moglo storiti, gre po mojem prepričanju hvala takoj za Bogom vaši radodarnostl, zato čutim pred koncem zemeljskega potovanja pravo potrebo, da dam duška svoji globoki hvaležnosti in da se vam iz dna srca zahvalim."
lAolik zauadav
SELO.
Ko smo se zadnjič na kratko oglasili s Sela, smo dejali, da naj zadostuje, če rečemo, da je pri nas kar prijetno in pisano življenje. Danes pa naj vam nekoliko bolj obširno povemo nekaj iz našega veselega gnezdeča. Veselega pravim, ker je v našem zavodu vedno veselo. Celo med delom ne more ta ali oni prikrivati svojega veselega razpoloženja, ter si mimogrede kakšno zapoje.
Edino, kar nas je v začetku leta nekoliko vznemirjalo, je bilo to, ker smo začasno izgubili lepo gledališko dvorano. Pa smo tudi temu znali od-pomoči. V obednici smo postavili oder, prinesli smo kulise in zavese in skrbi je bilo konec. Tekom šolskega leta smo imeli v „novi dvorani" več prireditev. Naj omenim le obha-janje godu g. ravnatelja, praznovanje Miklavža in Brezmadežne, božični večer, proslavo sv. Janeza Boska in slovesno prireditev ob zlati maši našega vrhovnega predstojnika. Med drugimi smo zadnje čase zaigrali tudi lepo uspeli igri: „Valovi strasti in
ljubezni" ter „Ne pričaj po krivem".
Letos smo imeli tudi čast, da nas je večkrat obiskal zviti Pavliha s svojim včasih zelo izbranim spremstvom. Zlasti mlajši so ga vedno nestrpno pričakovali. Vedno nam je povedal kakšno okroglo in nam povedal kaj novega.
— 69 —
Kadar pa se je Pavliha kje zamudil in nas ni utegnil obiskati, smo zamašili vrzel z raznimi skioptičnimi predavanji. Občudovali smo aeroplane, balone in podmornice, obnavljali smo si pravljice, ki smo jih včasih doma poslušali, hodili smo z Napoleonom na vojsko. Kar prehitro so nam minili nedeljski popoldnevi.
Naj povem še kaj o mesecu maju, ki je bil letos v našem zavodu nekaj posebnega. Naša kapelica je imela ta mesec popolnoma drugo lice kot sicer. Vedno je bila v svežem zelenju, vencih in cvetju. Slika Marijinega Srca, ki je blestela na lepo okrašenem glavnem oltarju, nas je ves maj, zlasti ob večernih šmarnlcah spominjala na dan, ko se bomo vsi posvetili Marijinemu Srcu. Potrudili smo se, kolikor smo pač mogli, da smo zvesto spolnjevali duhovne cvetke, ki smo jih vsak dan v maju dobivali pri večernih govorih. Na posvetitev smo se pripravljali tudi s prisrčnimi akademijami, ki smo jih imeli vsako soboto zvečer pred posebnim, za to priliko pripravljenim Marijinim ol-farčkom.
Ze 29. maja na spokorni dan pred posvetitvijo - smo na skupni akademiji, posvečeni Marijinemu Srcu, vsi slovesno obljubili Mariji, da je ne bomo več žalili, pač pa ji bomo zadoščevali tudi za grehe drugih in bomo vsak dan molil rožni venec. Prav iz srca nam je prišla ta ob!i::'-"
zato smo jo tako prisrčno in navdušeno izrekli.
Ko smo 30. maja praznovali v našem zavodu praznik Marije Pomočnice, se je vsa zavodov a družina posvetila prečistemu Srcu Marijinemu. Ob tej priliki nam je g. ravnatelj povedal in razložil pomen te posvetitve. Med drugim je dejal: „Kakor se je pred štirimi leti zavod posvetil Srcu Jezusovemu, tako se danes posveča tudi Marijinemu Srcu. Kakor Srce Jezusovo kraljuje v našem zavodu, tako naj odslej kraljuje tudi Marijino Srce."
Zadnjega maja pa smo imeli zopet lep, svojevrsten praznik. Po šmarnič-ni pobožnosti smo v procesiji prenesli sliko Marijinega Srca, ki je ves mesec maj kraljevala na glavnem oltarju, v zavodovo poslopje in jo ustoličili na vidnem mestu. Del velikega hodnika, kamor smo prenesli sliko, je bil spremenjen v kapelico in lepo okrašen. Na lepo pripravljeni nosil-nici so fantje '- obrtniki nosili Marijino podobo, vsi pa Smo med potjo prepevali Marijine pesmi. Po blago-	/
sloviivi smo podobo pritrdili na ste- j no kot znak, naj odslej poleg Jezuso-	,
vega Srca tudi Marijino Srce kraljuje v našem zavodu.
LISIČJE.
Čudovito je odjeknil po vseh slovenskih krajih klic Fatimske Kraljice sv. rožnega venca. Ves narod se je zganil in obrnil svoje oči k njej, ki mu je že stoletja in stoletja bila Pomočnica in Tolažnica. Temu vse-ljudskemu gibanju se je pridružilo tudi Lisičje z vso okolico. Ze udeležba pri pobožnosti prvih sobot je bila lepa. Za šmarnice pa je bila kapelica večkrat premajhna. K notranji vnemi so po svoje pripomogli tudi zunanji vplivi: oltar je dobil prelepo ozadje iz svilene zavese, vsa kapelica je bila preslikana, nad podobo Marijinega Srca pa je ves majnik v lučkah žarel Marijin nionogram. Vsi šmarnični dnevi so bili nepretrgana priprava za dan posvetitve, s katerim smo združili praznik Marije Pomočnice.
Ze teden pred praznikom je dal slutiti, kakšno zmagoslavje bo doživela Marija Pomočnica. Vse okoliške vasi so bile na nogah. Dekleta
_ 70 —
in matere so pletle vence, fantje in možje pa pripravljali mlaje. Zadnja dva dneva je skoro vse drugo delo počivalo — in to ni bila majhna žrtev! — vsi smo delali za praznik-postavljali mlaje, obešali vence, krasili oltarje.
Na praznik sam — 30. maja — smo dopoldne pri vseh treh mašah kar moči slovesno opravili posvetitev Marijinemu Srcu. Popoldne pa so se že pred drugo uro od vseh strani začele zgrinjati množice Marijinih častilcev, da je bil ves obširni prostor okoli laniške podružnice skoro premajhen. Ob treh je stopil na zasilno prižnico pridigar g. dr. Alojzij Tome in v lepih besedah predstavil poslušalcem Marijo Pomočnico jn njenega apostola sv. Janeza Boska. Nato pa se je po poti od laniške podružnice proti lisiškemu gradu razvila procesija s kipom Marije Pomočnice.
Čudovita je bila ta procesija. Povejmo najprej, da je bila pobožna: molitev in petje, petje in molitev od prvih do zadnjih vrst; in vsi smo šli v procesiji, radovednost pasočih gledalcev ni bilo. Pestra in številna je bila ta procesija: spredaj dolge vrste mladine, za njo še daljša vrsta fantov in mož s prelepima praporoma
laniške in gumniške podružnice, nato Marijina družba in tretji red iz Šmarja, belooblečsni drobiž, ministrantje in duhovščina s kipom Marije Pomočnice; za tem lepo število narodnih noš in sotrudnic, nato pa nepregledna vrsta deklet in žena. In še edinstvena pot, po kateri se je vila procesija: med pisanim cvetjem poljskih in travniških rož, med zelenim valovjem ječmena in pšenice, mimo temnih slavolokov molniških gozdov; vse to pa ožarjeno z žarkim bleskom majniške-ga sonca.
Vsa procesija se je zlila na lepo okrašeno notranje grajsko dvorišče. Tu je vsa množic^ preko 2500 ljudi — odpela litanije, obljubila svoji zavefnici zvestobo in prejela blagoslov z Najsvetejšim. ^ Le počasi in kar neradi so se ljudje po sklepu po-božnosti začeli razhajati, razpravljajoč o neizbrisnih vtisih slavja, ki ga je Marija Pomočnica na tem lepem koščku slovenske zemlje ta dan doživela. — Naj tu dodamo v svojem imenu in v imenu okoličanov besedo iskrene zahvale dušnim pastirjem iz Šmarja, ki so z vso faro in s svojo udeležbo tako zelo pripomogli, da je prvi praznik Marije Pomočnice v Lisičjem nad vse lepo uspel.
Prosimo naše dobre sofrudnice in sofrudnške, zlasti gospode župnike, da napotijo mladeniče, ki bi biJi voljni, posvetiti se delu v salezijanski družbi, v najbližji salezijanski izavod, ali naj se pa obrnejo na Salezijanski inšpektorat, Rakovnik, Ljubljana 8.
¿W Btelcaua u&fflAMZ načela
Preziranje nadnaravnega in protiverski nauki so se čim dalje bolj širili po svetu. Zanikanje verskih resnic je vrglo ubogo mladino v brezno hudobij. „Rešimo narod, rešimo mladino!" so klicali človekoljubni misleci in iskali pomočit Vse so poskusili. Iskali so rešitev v svetnih vedah, a zaiman!; s svetno znanostjo so polnili glave, a srce je še bolj omrznilo. Krepost je ostala v željah, zlo se je množilo, nenravnost se je širila, odpirale so se prisilne delavnice, ječe so
se polnile z nesrečno mladino. Novi vzgoji je nekaj manjkalo. Manjkal je najbolj koristen, najbolj potreben del: manjkalo je verske podlage. Modroslovje brez Boga je nezmožno, da bi obudilo glas vesti, da bi vlilo čut dolžnosti, da bi vdihnilo čisto ljubezen.
Morala je priti pomoč od zgoraj. Bog, ki v svoji previdnosti pošilja Cerkvi ijn družbi potrebnih pripomočkov, je v minulem stoletju obudil moža, ki je smatral vedo za pripomoček, ljubezen za te-
— 71
melj vzgoje. Ta veliki apostol je začel na nov način vzgajati mladino. V začetku so se mu posvetniaki posmehoval!, pozneje pa, ko so videli njegove vzgojne uspehe, so proglasili njegovo vzgajanje za najboljše, naj izdatnejše.
In v čem obstoji to vzgajanje? Kako vzgajajo salezijanci mladino? Najprej ji razlože pravila, nato pa jo tako nadzirajo, da nima priložnosti grešiti. To se pa doseže le s stalnim nadzorstvom. „Bodite vedno sredi mladine," pravi don Bosko, „povsod jo prehitite. Z vašega obličja naj ne seva ostrost in osornost; prijaznost in ljubezen naj bo znak sa-lezijanskega vzgojitelja. Bodite z dečki kakor očetje, kakor bratje in prijatelji! Storite tako, da bodo dečki želeli vaše navzočnosti, da se bodo veselili z vami občevati, z vami govoriti, se z vami zabavati in vam odkrivati svojo ¡notranjost!"
Morda kdo poreče: „To vzgajanje zamori spoštovanje do vzgojiteljev." Nasprotno. Don Boskov način vzgajanja zbudi v srcih gojencev ljubezen in odkritosrčnost do vzgojiteljev. Srce pa, ki ljubi, se boji žaliti, uvidi takoj svoj pogrešek in se varuje vsega, kar bi moglo raztrgati vezi ljubezni. In če se je pregrešil in opazil, da je razžalil vzgojitelja, se trudi, da bi popravil svoj pregrešek in se spet sprijaznil z vzgojiteljem.
Kako doseči sad te vzgoje? Poslušajte! Don Bosko priporoča predstojnikom zavoda, naj bodo vedno med dečki. Učiteljem priporoča, naj nikdar ne puste dečkov brez nadzorstva in brez dela. Preskrbijo naj jim potrebnega razvedrila in naj jim puste o prostem času popolno prostost pri igrah. Tudi telovadbo, god-
bo, izprehode in gledališče priporoča don Bosko kot koristno sredstvo za zdravje in nravnost. Najboljši pripomoček dobre vzgoje je pa pogostna spoved in sveto obhajilo. „Pogostna spoved, pogostno sv. obhajilo, vsakdanja sv. maša," pravi don Bosko, „so stebri, ki vzdržujejo vzgoje-vališče, v katerem »e vzgaja brez palice." In nadaljuje: „Nikdar pa ne silite dečkov k zakramentom, pač pa jih k temu vzpodbujajte in jim nudite priložnost. V pogovorih, pri duhovnih vajah, pri pridigah in v devetdnevnieah naj se poudarja lepota, veličina in svetost naše sv. vere, ki vsebuje tako lahka sredstva, kakor so sveti zakramenti, ki prinašajo toliko koristi človeški družbi ter nam zagotovijo mir srca in dušno zveličanje. Tako bodo dečki nehote dobili spoštovanje do svete Cerkve in bodo radi prejemali svete zakramente."
To so besede sv. Janeza Boska. To so načela don Boskovega in salezijanskega vzgajanja.
Ta načela lahko uporabljajo tudi starši doma pri svojih otrocih. Skrbno naj pazijo, kje so otroci in kaj delajo, da jim preprečijo občevanje s slabimi tovariši. S svojo ljubeznijo naj si navežejo njihova srca tako, da bodo otroci iz ljubezni do staršev prisiljeni delati in živeti po željah staršev. S svojim zgledom v govorjenju in obnašanju naj jim, kažejo pot, ki naj jo hodijo, kar bodo otroci, ko vzljubijo starše, radi storili. Priporočajo naj jim molitev, zlasti pogostno spoved in sv. obhajilo. S takim vzgajanjem zagotove sebi dobre otroke, otrokom pa srečno bodočnost.
% ¿alezifa^idk miAlfamu
Ognjena zemlja.
Celo najjužnejši del Patagonije in najbolj južne ameriške otoke je božja Previdnost izročila don Boskovlm sinovom, da ondi oznanjajo besedo božjo in širijo sveto vero. Magellan je leta 1519 prvi prepotoval to pokrajino. Ker je na več krajih opazil goreče grmade, katere so kurili divjaki, je to pokrajino imenoval „Ognjeno zemljo."
Ko so prišli prvi salezijanci na Ognjeno zemljo, so bili ondotni prebivalci večidel divji. Kakor živali so
živeli po gozdih in votlinah. Hranili so se največ z ribami, katere so z velikim veseljem lovili. Spali so v kočah, spletenih iz vej, ali pa v podzemskih jamah. Sredi vsake koče je stalo ognjišče, okrog katerega so posedali divji prebivalci, pekli ribe in si greli od mraza otrple ude. Čokata telesa so pokrivali s kožami morskih osov. Oboroženi z močnim lokom in uuščicami, so hodili na lov in se branili pred divjimi zvermi. Lov je bilo njihovo glavno in najljubše opravilo.
72 —
Po značaju so bolj bojazljivi kakor divji. Verujejo v dobrega in hudobnega boga. Pogosto molijo h hudobnemu bogu in ga prosijo, naj jih pusti v miru.
Apostolski prefekt msgr. Jožef Fagnano se je leta 1886 prvi izmed don Boskovih sinov napotil na Ognjeno zemljo. Dne 31. oktobra se je vkrcal v Buenos Airesu s petindvajsetimi vojaki, šestimi mulami in petdesetimi ovcami. Morje je bilo ves čas mirno in je že 20. novembra lahko pozdravil novi svet, vzhodno Ognjeno zemljo.
Prvi se je izkrcal kapitan z dvanajstimi vojaki in šestimi mulami. Zdaj šele se je začelo težavno življenje. Ko so mule skočile v vodo, so se pretrgale vezi. Namesto da bi splavale proti obali, so se obrnile v nasprotni smeri. Lahko si mislimo, kako vznemirjen je moral biti poveljnik, ko je videl, da se mule čezdalje bolj oddaljujejo od suhe zemlje. K sreči je vojak pravočasno dohitel eno mulo in z njo sledil drugim, da jih je končno obrnil nazaj proti obali. Ker niso mogli približati ladje suhi zemlji, bi brez mul ne mogli prenesti prtljage na suho.
Drugo jutro je msgr. Fagnano pod milim nebom opravil sveto daritev. Ko so se nekoliko odpočili, so se napotili proti zapadu. Tu so zagledali prve divjake, ki so, zapustivši svoje koče, plašno bežali. Vojaki so jih zasledovali in jih vabili z vsevrsfnimi
igračami, a divji prebivalci se niso približali. Bežali so in se skrivali med gostim grmičevjem ter metali zastrupljene puščice na nepoznane tujce.
Poveljnik je opazil nevarnost in ukazal vojakom, zasledovati divjake z meči. Tu se je zgodilo nekaj, česar nihče ni pričakoval. Zastrupljena puščica je zadela poveljnika v čelo, da se je zgrudil in obležal mrtev.
Poveljnikova smrt je vžgala v vojakih željo po maščevanju. Zgrabili so za puške in obsuli divjake s svincem.
Ko je msgr. Fagnano opazil maščevanje, se je zjokal. Karal je krute vojake in objokaval uboge divjake. Ranjene pa, ki so ječali v hudih bolečinah, je tolažil in jim obvezoval rane.
Še bolj pretresljiv je bil prizor proti večeru. Žene in otroci umrlih in ranjenih so prihiteli k ubogim žrtvam in obupno jokali. Nikakor se niso dali utolažifi. Vso noč so ostali na prostem in ondi jokali, vpili in divje tulili.
S težkim srcem se je drugi dan msgr. Fagnano s svojim spremstvom ločil od kraja, kjer je vladala smrtna žalost in se napotil dalje. Preobširno bi bilo govoriti o ,v.seh težavah, ki so se zoperstavljale med širnim močvirjem. Zadostuje povedati, da so sredi pota morali odložiti prtljago in brez nje nadaljevati težavno potovanje.
Po procesiji Marije Pom. kr. na dvorišču — blagoslov z Najsvetejšim.
— 73
Po devetdnevnem potovanju so prišli do deroče reke Rozas. Na drugi strani reke so opazili lepo število koč. S težavo so prebredli reko. Eden izmed vojakov je utonil.
Da bi se ne ponovil žalostni prizor orvega dne, je msgr. Fagnano ukazal vojakom, naj mu sledijo od daleč, on se je pa z zdravnikom Segersom počasi bližal divjim stanovanjem. Komaj so divjaki opazili tujca, so že divje bežali, in od vseh strani so frčale puščice. Marija ju je varovala, da ju ni nobena zadela.
Da bi se divjaki pomirili, sta se misijonarja z dvignjenimi rokami bližala in s tem pokazala, da nimata orožja. Ko so divjaki to opazili, so tudi oni vrgli orožje od sebe in se počasi približali. Misijonarja sta jih obdarovala z zvončki In drugimi igračami. Ko so to videli drugi divjaki,
so se tudi oni približali, in kmalu je lepo število divjakov spremljalo tujca. Vse so hoteli videti, vse potipati.
Po kratkem počitku so se obrnili proti jugu. V začetku so divjaki navadno bežali In se poskrili po gozdih, ko so pa opazili prijazna znamenja, so se počasi približali.
Msgr. Fagnano je na ta način prepotoval Ognjeno zemljo v vsi njeni dolžini. Pozneje se je še večkrat povrnil In slednjič ondi postavil misijonsko hišo, kjer danes stanujejo sa-lezijanski misijonarji in oznanjujejo po Ognjeni zemlji božjo besedo. Hišo so razširili in tik nje zgradili veliko cerkev, kjer se divjaki zbirajo k molitvi. Misijonarji so naučili divjake graditi hiše in zdaj je videti na Ognjeni zemlji že cele vasi zidanih in lesenih poslopij.
Jljudeuut Olwe,
salezijanski misijonar
Don Bosko ga je vzel na muho, ko se je mudil v hiši njegovih staršev. Bilo je to v Marseju sušca meseca 1883. leta. „Pazite, gospod Olive," je dejal svetnik očetu, „don Bosko je tat". Pri tem pa je obšel s pogledom trinajstero otrok, ki so se stiskali okoli mize kakor trinajst ptičic v gnezdu.
Don Bosko se je s pogledom ustavil na šestnajstletnem Ljudevitu in rekel: „Ta bo pa moj."
„Zakaj ne, če je božja volja," je odvrnila mati in srce ji je zadrhtelo.
To je bila božja volja.
Ljudevit se je rad in takoj odzval don Bosku. Začutil je, da ga kliče Bog. Leto preizkušnje je prebil v Foglizzu v Italiji. Tu so prišle prvr? težave. „Res, skromno jedo pri don Bosku," je rekel nekoč mantovski kanonik, poznejši sv. oče Pij X., ko je bil pri don Bosku. To je čutil tudi naš Ljudevit. Kmalu ga je zadela nova preizkušnja. Huda pljučnica ga je položila na posteljo. Poklicali so najboljše zdravnike, toda zaman. Tedaj je imel don Bosko sanje, ki jih sam takole pripoveduje:
»Ne vem,« pravi, »ali sem spal ali
bedel. Nenadoma je okoli mene zasijala silna svetloba in zaslišal sem nekak šum. Iz daljave se mi je v številnem spremstvu približala lepa gospa. Njihovi obrazi so tako žareli, da je vse drugo kar potemnelo. Tedaj se je skrivnostna gospa, ki se je zdelo, da vodi vso trumo, ustavila in mi rekla: „Ponižna dekla sem, ki jo pošilja Gospod, da ozdravi tvojega Ljudevita. Moral bi zapustiti ta svet, ali, da se na njem razodene slava božja, bo živel in skrbel za svojo dušo in za duše drugih. Jaz sem tista, kateri „je velike reči storil On, ki je mogočen, in je njegovo ime sveto". Amen.«
Drugi dan je Ljudevitu bilo mnogo bolje. Kmalu je popolnoma ozdravel-Zavezal se je z redovnimi zaobljubami, postal salezijanec in nato duhov-hovnik. Dvajset let je deloval v različnih zavodih svoje francoske domovine. Nato je šel 1. 1906. na Kitajsko na novo delovno torišče.
Novi kitajski misijonar je deloval nekaj let v sirotišču v Makau. Nato so ga predstojniki poslali v pokrajino Jeung - Shan in mu zaupali čez milijon duš. Bil je zadovoljen. Nekemu sale-
— 74 —
Salezijanska mučenea mgr. Versiglia i
p-o
zijancu na Francoskem je pisal: „Postal sem Kitajec, pravi Kitajec. Po čemer sem hrepenel pet in dvajset let — da bi deloval med Kitajci — sem dosegel."
Bil je visoke postave, blage besede, neskončno potrpežljiv in z nasmehom na ustnah, ki mu ni nikoli ugasnil. Samo ena težava ga je vedno spremljala. Ni se mogel dobro naučiti kitajščine. Ko je nekoč hotel povedati, da ,so čevlji predragi, je zaradi majhne napake v naglasu nastalo tole: „To zemljo so napadli vragi." Drugič spet, ko je svaril starše, da naj krščansko vzgajajo svoje sinove, so njegove slabo izgovorjene be-
Caravario, ki so ju kitajski komunisti li.
sede izzvenele: „Ne pretepajte svojega dekleta", kar je tudi dober nasvet.
V misijonih je imel veliko uspeha. To pa predvsem zaradi goroče molitve. Uporabil je vsako priliko, da bi „se pogovarjal s svojim ljubim Bogom".
Posebno spretno je znal vzgajati domače poklice. Mnogo mladih fantov je poslal v semenišče v Makao in Kanton.
Nekoč je našel fanta, ki je imel vse lastnosti za dobrega duhovnika. Samo nečesa ni imel: sredstev. Kaj je tedaj storil vrli gospod Olive? K sebi ga je vzel za kuharja in mu dal dobro mesečno plačo, s katero je pod-
75
piral svoje starše. Počasi in tiho, pod vplivom svetega življenja očeta misijonarja je fant sam prišel do misli na duhovski stan.
„Oče, nekaj bi ti rad povedal. Že dolgo mislim o tem, pa si ti nisem upal povedati. Rad bi bil duhovnik. Ali ni zame to že prepozno?" Imel je že 19 let.
Dobri misijonar je odgovoril:
„Prepozno? Nikakor ne! Toda, kako si prišel do te misli?
„Premišljeval sem, kako od daleč si ti prišel, kako si se odpovedal udobju in vzljubil žrtev misijonskega življenja, samo da bi nas rešil. Zato bi tudi jaz rad postal misijonar."
Večkrat so drugi želi, kar je on sejal. „Nekega jutra", pripoveduje misijonar Versiglia, ki je pozneje umrl mučeniške smrti, „je prišel k meni tujec in me prosil:
»Oče, krsti me!«
»Kar brez priprave? Znati moraš najprej krščanski nauk.«
»Znam krščanski nauk, oče. Kar vprašaj me. Tu je knjiga!« In potegne iz žepa katekizem,
»Kdo ti je dal to knjigo?«
»Oče Olive, že pred nekaj leti, ko smo skupaj potovali iz Makaa v Shok Koj.«"
Oče Olive in msgr. Versiglia sta tako razširila salezijansko misijonsko delo na Kitajskem, da jima je sv. stolica zaupala posebno pokrajino. Oče Olive je dobil okrožje Nam -Jung, ki je štelo preko dva milijona prebivalcev. Komaj je prišel na novo torišče, je bil priča divjemu obračunavanju dveh političnih strank: Severnjakov in Južnjakov.
Nam-Jung je bil v rokah Južnjakov, toda zanj so se borili tudi Severnjaki. Ker se Južnjaki niso čutili dovolj močne, so se umaknili iz mesta. Medtem pa se je oblasti polastila poulična drhal, ki je začela krasti in ropati. Da bi preprečili še večjo nesrečo, so meščani poslali poslance k Severnjakom, da naj pridejo in narede v mestu red. Komaj pa so odposlanci odšli iz mesta, so ga Južnjaki napadli in zavzeli. Ko so nato na poziv odposlancev prišle prednje straže Severnjakov, so bile sovražno sprejete. Zato so se Severnjaki zakleli, da se bodo maščevali nad mestom, ker so bili prepričani, da so
jih zvabili v zasedo. Z vso silo so udarili na mesto, pognali nasprotnike v beg in opustošili mesto. V tem me-težu oče Olive nI izgubil glave. Zbral je vso svojo čredo na mali misijonski postaji. Čez dva tisoč beguncev se je zbralo okrog njega. Prebrisanost in pogum očeta Oliveja je rešila vse.
V neki vasi tistega kraja so ubili kmetje misijonarja. Nihče nI smel Iti več tja. Tedaj se je oče Ljudevit odločil, da gre on. S sabo je vzel enega katehista.
Ko sta se prikazala v vasi, ju je obkrožila četa radovednih otrok. Nekateri so začeli hujskati, da bi bilo treba prišlecema zaviti vrat.
»Ali vam nisem rekel, da ne smeva priti,« se je pritožil katehist.
Očetu Ljudevitu ni izginil smehljaj z obraza. Obrnil se je k onim, ki so kazali največjo mržnjo, in rekel:
»No, povejte mi kaj o misijonarju, ki ste mu dali vozni listek za oni svet!«
Razbojnike je ta ljubeznivost premagala. Razgovorili so se na dolgo in široko in valili vso krivdo na nedolžno žrtev. Po malem se je okoli misijonarja zbrala vsa vas. Milost božja je začela delovati. Povabili so ga, naj bi jih obiskal še večkrat, in mnogi so se zopet vrnili v naročje Cerkve.
Olive se ni zadovoljil samo s pri-dlgovanjem. Sklenil je dati v roke svojim dragim Kitajcem tudi dobro knjigo. Lotil se je težkega dela, da bi napisal v kitajskem jeziku življenje sv. Janeza Boska. V ta namen je zbral vse, kar se mu je zdelo na don Bosku najlepše in najzanimivejše. Ni miroval, dokler ni dovršil tega dela. Njegova knjiga je bilo prvo delo, ki ga je tiskala nova salezijanska tiskarna Kitajskem.
Leta 1919. se je skončalo delo očeta Ljudevlta. Še enkrat je obiskal svojo čredo v Jeung-Shanu. Na poti je zbolel za tifusom. Prepeljali so ga v bolnišnico v Kanton. Msgr. Versiglia je bil pri njem, ko je 18. kimovca 1919. kot angel veselo, s križem in molkom v rokah, izročil svojo lepo dušo Bogu. Umrl je res svetniške smrti.
Njegov pogreb je bil pravo versko slavje v poganski Kitajski. Pokopan je na kantonskem pokopališču med
76
očeti zunanjih misijonov. Njegov spomin pa živi še danes med verniki v pokrajinah v katerih je deloval.
Bog je obilno blagoslovil kraj njegovega dela. Tu sta padla dva sale-zijanska misijonarja: škof Versiglia in
duhovnik Caravario. Ali ni bila njuna izredna stanovitnost v mukah in trpljenju tudi sad dela in molitve dobrega očeta Ljudevital Čudovita so božja pota.
CESČENJE ***
MAROJE ***** POMOČNICE **
Rakovnik.
V	letošnjem majniku je bilo opaziti nekaj, česar je manjkalo prejšnja leta: vztrajnost. Prejšnja leta se je začela majniška pobožnost z veliko udeležbo, potem pa je začel ogenj pojemati in udeležba se je polagoma manjšala. — Letos je bilo nasprotno. Ves čas je bila šmarnična pobožnost dobro obiskana. Še bolj ko v začetku je bilo svetišče polno zadnje dni šmar-nic.
Marijo Pomočnico kristjanov radi obiskujejo Marijini častilci. Zdaj ko manjka romarjev z dežele, jo tem mar-ljiveje obiskujejo romarji iz Ljubljane, zlasti ob nedeljah in praznikih. V majniku pa tudi v popoldanskih urah o delavnikih ni manjkalo obiskov. Vsak čas so prihajali in poklekali pred oltar Pomočnice kristjanov in drseli po kolenih okrog njega ter polagali pred Marijo svoje prošnje. Koliko vročih molitev je pohitelo k Mariji v mescu majniku, koliko solz je zdrknilo v majniku pred oltar Pomočnice kristjanov, solz trpljenja, pa tudi solz veselja in hvaležnosti. To ve le Marija, ki je usmiljeno poslušala molitve in sprejemala solze in vračala tolažbo, upanje in pomoč.
V	letošnjem majniku smo videli prizore, ki jih dotlej ni bilo videti. Videli smo, da so šli po kolenih ne le okrog oltarja, ampak z Dolenjske ceste do svetišča. Med temi je bilo videti celo dva mladeniča. Storila sta tako obljubo. Ko sta prejela milost, sta izpolnila obljubo.
Trpljenje je marsikomu odprlo oči. Veliko jih je izprevidelo, da jim more
samo Marija še pomagati. Premnogim je tudi res pomagala. Od tod raste zaupanje v Pomočnico kristjanov.
Cafanija.
Že od parni i veka časte v župni cerkvi v Cataniji (Siciliji) tako imenovano La Vergine Ausiliatrice: Devico Pomočnico. Odkar so pa tam Salezijanci in Hčere Marije Pomočnice, se je češčenje Pomočnice kristjanov še bolj razvilo.
Procesija Marije Pomočnice kr. — kip
Žalosten dogodek v maju leta 1897 je dal ondotnemu prebivalstvu priliko, da je pokazalo svojo vero in ljubezen do don Boskove Marije.
Ponoči pred praznikom Marije Pomočnice je v cerkvi sv. Filipa Nerija zločinska roka oropala kip Marije Pomočnice kristjanov in odnesla ves nakit, ki ga je darovala Mariji po-božnost in hvaležnost ondotnih prebivalcev. Dobri meščani, silno užaljeni zaradi tega ropa, so hoteli za praznik Marije Pomočnice popraviti škodo. Med slovesno službo božjo je bilo opaziti v cerkvi nenavadno premikanje ljudstva. Vse se je zbiralo okrog Marijinega kipa. Kaj se je zgodilo? Bile so gospe in gospodične vseh stanov, ki so z občudovanja vredno pobož-nostjo snemale svoje prstane, zapestnice, uhane, verižice, in več moških svoje ure in jih polaglali pred kip Pomočnice kristjanov. Seveda se je o tem takoj povsod veliko govorilo. Posledica je bila, da se Je popoldne začelo nepretrgano romanje pobožnih duš, ki so prinašale darove, da na-domeste, kar je odnesla zločinska roka. Preden se je približal večer, je bil kip Pomočnice kristjanov spet ves
v zlatu in srebru; nabralo se je več dragocenosti, kakor jih je odnesel ropar.
Chubut v Patagoniji.
V	tej pokrajini je devet cerkva posvečenih Mariji Pomočnici kristjanov. Oeščenje Marije Pomočnice je v teh krajih zelo razširjeno, čeprav ne manjka protestantskih naseljencev.
V	Raw son, glavno mesto Chubuta, so nekatere osebe prinesle oeščenje Pomočnice kristjanov iz Buenos Airesa. Ni bilo treba dolgo čakati in že so zgradili cerkev. Ko so dne 24. maja 1893 blagoslovili cerkev, se je pripetil poseben dogodek.
Nek protestant, ki je vstopil v katoliško Cerkev samo zato, da se je poročil s katoličanko, je živel brez-verno. Tudi njegove žene, čeprav je bila katoličanka, ni bilo videti nikdar v cerkvi. Zgodilo se je pa, da je mož izvršil samomor. Zapustil je nekaj otrok. Dva izmed teh je sprejel sale-zijanski zavod. Dne 24. maja sta imela pristopiti k prvemu svetemu obhajilu. Iz radovednosti je prišla ta dan v cerkev tudi njuna mati. Ko je opazila v vseh navzočih veliko po-
Del množice pri spokorni pobožnosti na Rakovniku
— 78 —
božnost, še posebno pa pri svojih dveh sinovih, se je čutila ginjeno. Svoj pogled je obrnila v Marijo na oltarju, jo nekaj časa gledala in potem začela glasno vpiti: „Katoličanka sem; hočem se obhajati s svojima otrokoma l" — Pristopil je duhovnik in jo peljal v zakristijo, da se prepriča, kako je poučena v veri. Videč, da je dosti poučena, jo je spovedal in ji dovolil, da pristopi s sinovoma h Gospodovi mizi. Sinova, prestrašena zaradi materinega vpitja, si nista tipala prejeti sv. obhajila s svojimi tovariši. Ko se je pa mati spovedala, so ju opozorili, naj pristopita k obhajilu skupno z materjo. Bil je lep prizor, ko je mati klečala med dvema sinovoma in z veliko pobožnostjo prejela angelski kruh. To po milosti Marije Pomočnice kristjanov. Ta dan je bila prvič procesija s kipom Marije Pomočnice, katere se je z veliko pobožnostjo udeležila tudi izpreobr-njena mati s svojima sinovoma. Procesija je naredila tak vtis, da se odtlej tudi svetna oblast in vojaštvo udeležuje te procesije. Od tega dne je procesija v Ravvsonu dogodek, ki
vzbuja velikansko navdušenje in se je udeležujejo celo protestantje.
Valparaiso.
V lepem mestu Valparaisu, glavnem pristanišču čilenske republike, je če-šoenje Marije Pomočnice kristjanov lepo razvito In globoko v dušah ukoreninjeno. Sega nazaj v leto 1894, ko je bila zgrajena majhna cerkvica v čast Mariji Pomočnici kristjanov. Velika vzpodbuda za to češčenje sta bili dve knjigi duhovnika Orfuzarja: „Življenje sv. Janeza Boska" in knjiga z naslovom „K Jezusu po Mariji". Tj* dve knjigi sta zbudili željo po velikem svetišču v čast don "Boskovi Mariji in želja se je uresničila leta 1901. Po groznem potresu, ki je porušil mesto, so s pomočjo vsega prebivalstva postavili novo, še večjo cerkev, kamor vsako leto iz vsega mesta vodijo prvo-obhajance In prvoobhajanke, da se posvečajo Mariji. O tej priliki je veličastna nočna procesija s kipom Marije Pomočnice kristjanov, vsa v cvetju in svetlobi. Spremljajo jo dečki s prižganimi svečami, razna društva, godba in velik del meščanov.
Kdor s sodelovanjem podpira salezijanska podjetja, postane mnogozaslužen za vero in človeško družho	Leon XIII.
Po procesiji Marije Pom. kr. na dvorišču — blagoslov z Najsvetejšim.
— 79
Pisma iotcudmltuu
V tej številki Vestnika ste citati, s kakšnim navdušenjem se je vršil v Ljubljani mesec majnik in kako lepo so se Ljubljančani pripravljali na posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Bilo je res ginljivo. Gotovo tudi v Vaših župnijah ni manjkalo podobne priprave in brez clvoma ste se vsi posvetili Marijinemu Srcu. Videli pa smo, da se gorečnost Slovencev ni zadovoljila samo s skupno posvetitvijo, ampak se je hotel vsak stan in vsako društvo še posebej posvetiti. Ali naj sotrudništvo dela v tem izjemo? Nikakor! Salezijansko sotrudništvo — smemo reči — je delo Matere božje: Marija je navdihnila don Boska, da ga je ustanovil. Salezijansko sotrudništvo spada k salezijanski družbi, ki je Marijino delo, kajti Marija je vodila don Boska in mu narekovala, kako naj u-slanovi salezijansko družbo. Salezijansko sotrudništvo je prav tako širitvij Gešče-nja Marije Pomočnice kristjanov kakor salezijanska družba. Torej še bolj ko drugi stanovi in clruga društva ima sale-
zijansko sotrudništvo povod, da pokaže Mariji gorečnost in ji izkaže čast. Če so se posvetili drugi stanovi in druga društva posebej, naj se posveti posebej tudi salezijansko sotrudništvo! In to je storilo 30. majnika popoldne v kripti Marijinega svetišča na Rakovniku. Voditelj in lepo število navzočih so posvetili ne le sebe, ampak vse slovenske sotrudnike in sotrudnlce, tudi tiste, ki so zunaj Ljubljane.
Upamo, da bo Marija kmalu izprosila mir, in tedaj bomo — posvečeni brezmadežnemu Srcu — spet delovali skupaj in to še z večjo gorečnostjo kakor nekoč, ker nas bo navduševala misel, da smo po tej posvetitvi, še bolj Marijini in imamo še bolj pričakovati njene pomoči. Da bi skoraj prišel ta težko pričakovani čas! Molimo v ta namen k Mariji Pomočnici kristjanov!
Bodite pozdravljeni in vedno goreči častilci Marije Pomočnice kristjanov in marljivi sotrudniki in sotrudnice!
Voditelj.
}lwžaaica vo^ilta
„Širite dobro čtivo!" To je sv. Ja-Janez Bosko vsak čas in povsod ponavljal. To je priporočal svojim sinovom, gojencem, še posebno pa svojim sdtrudnikom in sotrudnicam.
Ni pa le priporočal, ampak tudi pisal in izdajal tako čtivo. Koliko lepih in poučnih knjig je izšlo izpod njegovega peresa!
Sedanji vrhovni predstojnik Sale-zijanske družbe se je zavzel z vso dušo za pospeševanje pouka v krščanskem nauku in preganjanje nevednosti v verskih stvareh. Da prodre med vse plasti ljudstva, si je izbral tiskano besedo: letake na 4 in knjižice na 32 straneh. Laskavo priznanje za naše slovenske „Knjižice" je, da se je navdušil in odločil prav za njihovo obliko in njihov način obravnavanja verskih vprašanj. Tiskajo se v velikanskem novem zavodu, ki je bil zadnja leta postavljen v don Bosko vem rojstnem kraju.
Ne bo odveč, če na kratko podamo vsebino vabila za sodelovanje pri tej
„križarski vojski krščanskega nauka".
Namen te križarske vojske j e : podajati ljudstvu, zlasti delavstvu, v poljudni in privlačni obliki verske resnice in moralna in socialna navodila svete Cerkve.
Navodila in priporočila za sodelavce : pouk naj bo jasen in prepričevalen, včasih v obliki pogovorov, brez zbadanja in polemike, po zgledu sv. Frančiška Sal. in sv. Janeza Boska. Vsak pisatelj naj ima pred očmi le eno misel: kako koristiti dušam.
V križarsko vojsko krščanskega nauka so povabljeni ne le pisatelji, ampak vsi katoliško misleči, ki naj širijo knjižice med ljudstvo.
Vabilo za sodelovanje se zaključi z besedami: „Dne 15. aprila je sveti oče v pismu, naslovljenem na kardinala Maglioneja, govoril v potrebi verskega pouka in rekel, da bi morala biti skrb za širjenje verskega znanja skupna sveta križarska vojska. Poslušajmo svetega očeta!"
— 80 —
■¿akvala,
Marijinim družbam, ki so se udeležile procesije Marija Pomočnice z zastavami, in njihovim voditeljem, dekliškim družbam iz Ježice, iz župnije sv. Jakoba, sv. Petra, trnovski, frančiškanski, uršulinski, družbi gospa jezuitski in sv. Jakoba iskrena hvala. Iskrena hvala tudi voditeljicam Marijinega vrtca pri sv. Jakobu in šolskega vrtca pri Hčerah Marije Pomočnice. — Hvala tudi vsem tistim, ki so sodelovali za sijaj procesije in darovalcem cvetic. Marija naj vsem prav bogato poplača!
Sklad Marije Pomočnice. — V zadnji številki Vestnika (maj - junij) smo govorili, kakšno pomanjkanje duhovnikov je povsod po svetu, posebno pa v misijonih. Dobrim kristjanom mora biti zelo pri srcu, da v tem pogledu prihite Cerkvi na pomoč in pomagajo, kolikor je v njihovi moči, dvigniti število duhovskih poklicev. Najti je lepo število dečkov, zlasti na deželi, ki so nadarjeni, imajo veselje do učenja in žele postati duhovniki, pa nimajo sredstev za šolanje. Lepo število takih je že prišlo do duhovskega stanu s pomočjo Sklada Marije Pomočnice. In prav za vzdrževanje takih priložimo vsako leto mesca maja Salezijanskemu Vestniku položnice z napisom „Sklad Marije Pomočnice." Tudi letos smo to storili in se jih je precej odzvalo. Vsem prav iskena hvala!
Shranite priznanice! — Kadar pošiljate denar po položnici ali nakaz-
nici, shranite priznanico, da v slučaju, če naslovljenec ni prejel denarja, lahko zahtevate preiskavo, kje je poslani denar. To opozorimo, ker so se zgodile nerednosti.
Shod sotrudnic. — Shod sotrudnic je vsako zadnjo nedeljo v mescu v kripti pod cerkvijo. Kdor se udeleži, dobi popoln odpustek.
Kapela vernih duš. — Pod baziliko Marije Pomočnice kristjanov v Tu-rinu je krasna kripta, prostorna kakor zgoraj bazilika, posvečena dušam v vicah. Isto želimo storiti po vojski s prostori po'd svetiščem Marije Po-očnice kristjanov na Rakovniku. Ves tisti prostor, če srečno prebijemo vojna leta, bomo predelali v lepo podzemsko kapelo, posvečeno dušam v vioah. Ta kapela z več oltarji bo kaj pripravna za prirejanje duhovnih vaj in bo prostor, kamor bodo radi prihajali Ljubljančani in deželani!
\J i/x6dojxilisii 1/HiadUtsUc zcd&z&e. u J^uMiaui
Staci tcf 30
dobite razne mladinske knjige, najraznovrstnejše šolske potrebščine, vse za pisarno, velik izbor nalivnih peres po zelo ugodnih cenah.
Hodi za menoj!
(Mladeničem dobre volje) Nekoč je prišel k Jezusu bogai mladenič in ga je vprašal, kaj naj stori, da prejme večno življenje. Jezus mu je odgovoril, naj spolnjuje, zapovedi: „Ne ubijaj, ne prešuštvuj, ne kradi, ne pričaj po krivem, spoštuj očefa in mater in ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!" Mladenič mu je rekel: „Vse fo sem spolnjeval. Kaj mi je še treba?" Jezus mu je rekel: „Ako hočeš bifi popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; pofem pridi in hodi za menoj t" (Mt 19, 16-22.)
„Hodi za menoj!" Tako tudi še danes govori božji Zve-ličar marsikakšnemu mladeniču dobre volje. „Hodi za menoj in mi služi od blizu!" Kje? V Salezijanski družbi, prj d o n B o s k u. Don Bosko ti obljublja, da boš imel „dosti dela in dosti kruha, po smrti pa kotiček v nebesih."
Za brate pomočnike se sprejemajo zdravi fantje v sfaro-rosfi od 15 do 25 leta, ki so doma iz dobrih družin in imajo neomadeževano preteklost. Vrhu tega morajo imefi veselje do dela in veselje do skupnega življenja. Podrobnejša navodila in pojasnila daje: Salezijanski inšpektorat, Rakovnik, Ljubljana 8. Pišite ali se zglasite osebno!
Naše
Lemoyne-Vode: Sv. Janez Bosko, v platno vezana knjiga L. 32.-, po pošti 35.
Dr. Jos. Valjavec: Blaženi Janez Bosko, broširana L. 3.-, po pošti 3.50. Dr. Franc Walland: Sv. Frančišek Šaleški; broširana L. 3.-, po pošti 3.50 Dr. Jos. Valjavec: Nevesta presvctega Srca, broširana L. 3.-, po pošti 3.50 Dr. Franc Knific: Junak s pristave,
broširana L. 3.-, po pošti 3.50 Dr. Jos. Valjavec: Vzor mladine, broširana L. 3.-, po pošti 3.50 Janez Bosko-A. L.: Mihec Magone;
broširana L. 3.-, po pošti 3.50. Auffrav-Logar: Vzgojna metoda sv. Pivek Janez: Versko vzgojni nagovori za mladino. Stane L. 8.-, po pošti 8.50.
knjige
Karg-Vodenik: Mala skrivnost, III. izdaja, broširana L. 2.-, po pošti 2.25.
Karg-Vodenik: V Zveličarjevi šoli I del, broširana L. 3.-, po pošti 3.50.
Karg-Vode: V Zveličarjevi šoli II. del, broširana L. 3.-, po pošti 3.50.
Sil vin Sardenko: Marijine pesmi v Marijinih praznikih, broširana L. 3.-, po pošti 3,50.
Dr. Jos. Valjavec: Vzor Marijinih družbenic broširana L. 1.-, po pošti 1.25.
KNJIŽICE: Oče domovine — Duhovni koledarček 1943 — Naše orožje — Odpri srce, odpri roke — Upaj, zaupaj — Papež za mir — Leta, mlada leta — Fantom — Dekletu na pot — Japonski zgled — Šilce pelinkovca — Za srečo — Naš oče
Ako je naslovnik umrl ali spremenil bivališče, vrnite list na: VODSTVO SALEZ. SOTRUDSTVA, RAKOVNIK - LJUBLJANA 8