St. 12.
V Gorici, dne 18. marca 1892.
Tečaj IV.
■r	n
»Nova So£a“
izhaja vsak petek o poldne in veljft s prilogo „ Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom I pošiljana:
Vse leto .... gld. 4-40,
Pol leta ....	„	2-20,
Četrt leta ....	„	1-10.
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglasč pri upravništvn.
I »Gospodarski List“ izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Redarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Uredništvo in upravništvo je v Mar-i zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II. ^
If O V M
T ~ —
Oznanila
in „poslanice" plačajo se za štiristop petit-vrsto :
8 kr., če se tiskajo 1 krat,
^ n n n »	2	»
^	”	»	»	3 »
Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo se v pro-dajalnici Gv. Likarja in v tobakarnah v I Nunski in šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, i naročnina in reklamacije pa upravništvu »Nove Soče“. — Neplačanih pisem ured-[ ništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
----------------------------------------------i.
y
Povodom odsekovih razprav v poslanski zbornici dunajski o vladini predlogi za dovolitev 40 milijonov goldinarjev za mnogotere prometne (komunikacijske) naprave na Dunaju oglasili so se nekateri poslanci (kakor n. pr. poročevalec dr. Rus, grof Palffy, baron Morsey in deloma tudi profesor Šuklje) ter odločno naglašali, da država tudi na druge dežele ne sme pozabiti, ako hoče kar h kratu dovoliti toliko milijonov stolnemu mestu dunajskemu. Naglašala se je med drugimi tudi potreba, da bi država morala bolje pospeševati zgradbo krajevnih (lokalnih) železnic v posamičnih deželah.
Tako potrebo čuti posebno naša dežela goriško-gradiščanska, ki je z ozirom na železniški promet najbolj po mačehovsko oskrbljena. Edino južna železnica osrečuje majhen delek naše dežele, a še ta železnica je najdražja v državi !
Znano je, da so se naši deželani toplo potezali posebno za dve krajevni železnici in sicer: za prvo od Tržiča ali Ronkov (drugi pa od Gorice) po Furlaniji do Červinjana, od kjer bi posredovala italijanska črta najkrajšo zvezo Trsta z Benetkami; za drugo pa od Logatca po Vipavski dolini do Gorice. Furlanska železnica je skoro že zagotovljena, načrti so dovoljeni, tudi denar (okoli
1,700.000	gld.) se dobi. Vse drugače pa stoje stvariz vipavsko železnico. Mi smo zasledovali to uprašanje od prvega početka in smo tako v ugodnem položaju, da moremo poročati o njem poleg svojih opazovanj tudi nekatere podrobnosti, katere smo zajeli iz n a j v e r o d o s t o j n e j š i h virov.
Pred dvema letoma se je mnogo govorilo in pisalo o železniški zvezi od južne železnice v Logatcu po Vipavski dolini do kolodvora južne železnice v Gorici. Tudi shod vseh veljavnejših mož Vipavske doline pri Rebku januarja meseca 1. 1890. ba-vil se je s to prevažno zadevo ter odposlal na merodajna mesta obširno utemeljene prošnje za to železnično zvezo, katero so toplo priporočali tudi naši gospodje državni poslanci. Poročila, ki so dohajala o tem prevažnem uprašanju za celo Vipavsko dolino in tudi za Gorico ter deloma za celo deželo, bila so spočetka jako tolažilna in so dajala mnogo upanja. Možje, ki so prihajali v neposredno dotiko z ministri in drugimi visokimi glavami tam gori na Dunaju, izjavljali so prav določno, da i lada resno namerava graditi krajevno železnico od Logatca po Vipavski dolini do Gorice iu to iz — vojaških ozirov in nagibov, ker bi posredovala n a j-krajšo in navpično zvezo notranjega ozemlja z italijansko mejo. Umevno in resnično je, da bi bila ta železnica velike važnosti v morebitni vojni z Italijo, ker bi po varnem svetu dovažala vojake k meji in bi jih isto tako hitro lahko zopet odvažala na varno notranje ozemlje. Zato je celo naravno, ako je vojni minister vrgel svoje pozorno oko na to železniško črto in ako je tudi že ponovno izjavljal in naglašal potrebo, da bi se gradila.
Taka in enaka poročila so množila vroče nade vseh onih, ki so se ogrevali za to železnico. — Ko je pa po enem letu to upra-šanje nekoliko omrtvelo, da ni bilo v njem z merodajnih mest nikakih dobrodejnih znamenj, tolažiti smo se začeli z mislijo, da visoki dunajski krogi gotovo niso pozabili na strategičuo potrebno železnico od Logatca do Gorice, ampak da so njeno zgradbo iz denarnih ozirov za nekaj časa le odložili, kar so storili lahko s toliko mirnejšo vestjd, ker je bila obnovljena trozveza, po kateri je Italija še vedno ostala »naša ljuba prijateljica in zaveznica", radi česar se nam v bližnji prihodnosti baje ni bati kake vojske ž njo.
Veliko upanja za to železnico dala nam je tudi naslednja izjava merodajnih krogov dunajskih.
*
*	*
Dnč 10. aprila 1891. podala sta zemljemerec g. Ivan G a s s e r in inženir g. Emil Luzzatto v Gorici trgovinskemu ministerstvu prošnjo, naj bi dovolilo, da bi imenovana gospoda smela izvršiti priprave
za sestavo zakonitega načrta za tramvaj na par z ozkim tirom za osebni in tovorni promet na črti: goriški kolodvor-Št. Peter-Gornja in Dolnja Vrtojba - Bilje - Bukovica-Vogersko - Prvačina - Dornberg- Pekel - Riliemberg - Batuje - Dobravlje in Ajdovščina z vejo od goriškega kolodvora do Stračic.
Ta črta bi bila kakih 3± kilometrov dolga in bi v nobeni točki ne križala sedanje državne ceste. Kakor je razvidno iz gori navedenih krajevnih imen, bi ta fram-v a j na par ne šel po najkrajši črti iz Gorice v Ajdovščino, ampak da bi se vil kakor kača tj e pa sem do raznih vasij v naši prekrasni Vipavski dolini. Tak tramvaj bi najbrže še več koristil nego železnica, katera bi poiskala najkrajšo črto in ki bi s tem pustila večino gori imenovanih krajev na strani.
Imenovana gospoda sta poudarjala v svoji prošnji, da se Vipavska dolina odlikuje od drugih delov naše dežele po raznovrstnosti pridelkov 111 izredni pridnosti prebivalstva, a ker nima času primernega prometnega sredstva (železnice ali tramvaja na par), ne more blagostanje tako uspevati in cveteti, kakor bi lahko. St. Peter, Vrtojba in Vogersko, ki so blizu Gorice, pečajo se poleg sadjarstva in vinarstva tudi z vrtnarstvom; v Biljah in Bukovici so najzua-menitejše opekarnice; v Batujah, Vrtovinu, Lokavcu in Ajdovščini so kovačnice in žage; ob Vipavi je povsod mnogo mlinov; v Ajdovščini pa so tovarne, katere gonita voda in par. Vrhu tega je v Ajdovščini glavno skladišče drv iz erarskili in gosposkih gozdov.
—	Zaradi tega bi tramvaj na par mnogo koristil blagostanju prebivalstva v Vipavski dolini.
Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo pa je zavrnilo prošnjo gori imenovanih gospodov z odlokom 4. septembra 1891. št. 22.985, v katerem je rečeno, da se ne do-vole priprave za načrt tramvaja na par z ozkim tirom, pač pa da bi ministerstvo ne imelo nič proti temu, ako bi gg. Gasser in Luzzatto hotela izvršiti priprave za načrt krajevne železnice, ki bi šla po istej črti, kakor nameravani tramvaj, in ki bi se v slučaju potrebe iz javnih (vojaških!) razlogov lahko dopolnila s popolno železniško zvezo od. Postojne ali kake druge točke objuž ni železnici do Gorice.
Ta ministerski odlok je morebiti prva zapisana izjava merodajnih krogov, ki kažejo ž njo, da se bavijo z mislijo o železniški zvezi po Vipavski dolini do Gorice; ob enem nam množi upanje, da se naše želje v tem oziru morebiti vendarle uresničijo, ako bomo vstrajno drezali in prosili ter skrbeli za to, da to prevažno uprašanje ostane neprestano na površju, da bomo vedno
o njem razpravljali in se zanj ogrevali.
*
$ $
Toda kakor je gori omenjeni ministerski odlok množil naše nade z ozirom na železnico po Vipavski dolini, tako so jih omajale poznejše izjave merodajnih činiteljev.
Čitateljem našim je znano, da so se naši Furlani že poprej krepko potezali za železnico od Tržiča ali Ronkov do Červinjana; podpirala jih je italijanska vlada po svojih zastopnikih, ki so se pogajali z vladnimi krogi dunajskimi za podaljšanje železnice od Červinjana do Benetk, ker s tem bi se skrajšala daljava med Trstom in Benetkami za celih par ur. Furlanski železnici je jako naklonjeno tudi vojno minister-stvo iz vojaških ozirov. I11 ker Furlani niso mirovali, marveč skrbno delali, drezali in prosili (naredili so tudi par načrtov), imajo dovoljenje in tudi sredstva za to železnico takorekoč že v žepu.
Mi Slovenci ne zavidamo Furlanom te važne pridobitve. Vendar pa želimo, da bi ta železnica ne šla od Tržiča ali Ronkov, marveč od Gorice v Červiujan in potem dalje v Italijo. S tem bi železnica koristila tudi Gorici, drugim delom naše dežele in bi bila tudi v vojaškem oziru koristniša, zlasti kedar bi bila dogotovljena železnica po Vipavski dolini, katera bi na tak način posredovala navpično zvezo iz notranjega ozemlja na dve strani, do Kormina in do Červinjana, naravnost k italijanski meji. Menimo, da si vojno ministerstvo ne more želeti ugodnejših železniških črt nego sta go-
ri omenjeni od Postojne ali Logatca do Gorice in od tu dalje do Červinjana.
Dasi torej Slovenci od srca privoščimo Furlanom eno ali drugo železnico, ki bo konečno vendarle koristila naši deželi, če tudi le majhnemu delu, vendar se moramo j svečano zavarovati proti temu, da bi furlanska železnica potisnila izvršitev one po Vipavski dolini v daljno prihodnost, katere bi morebiti cel sedanji rod ne dočakal. Zakaj omenjamo to inorebitnost? Evo, reč je taka-le:
Ni nam treba veliko opisovati znane resnice, da merodajni krogi neradi store kake take korake v korist posamičnim deželam, posebno pa naših deželam na jugu, za katere bi morala cela država donašati večje denarne žrtve. Ako pa kaka dežela na jugu doseže kdaj večjo državno podporo ali napravo, potem naj takčrekoč za nekaj let zadovoljno molči, da s svojo nadležnostjo ne draži merodajnih krogov dunajskih.
Tako načelo hočejo oni krogi nekako uveljaviti tudi z ozirom na furlansko železnico, češ, ko poknežena grofovina goriško-gradiščanska dobi to železnico, naj bo zadovoljna in naj ne pride na dan z drugimi podobnimi željami. V enakem zmislu se je namreč izjavil pred kratkim sam trgovinski minister markiz B a q 11 e h e m proti našim veljavnim možem, ki so se potezali pri njem za železnico po Vipavski dolini. Minister je pri tej priložnosti nekako že pozabil na odlok, s katerim je zavrnil gori omenjeno prošnjo gg. Gasserjain Luzzattain s katerim je imel v mislih bodočo železnico po Vipavski dolini, ter je dal malo upanja za njeno uresničenje. Kazal je na denarne težave, češ, da nikakor ne more dobiti denarja za to podvzetje. Ko je bil opozorjen na znano resnico, da je ta železnica potrebna iz vojaških ozirov in da jej je vojni minister tudi jako naklonjen, dejal je markiz Baquehem tako nekako: No kajpak, vojni minister bi rad gradil strategiške železnice povsod, kjer je možno kako okrajšanje daljave; toda — odkod vzeti denar, kaj poreče k temu finančni minister? Sicer pa more biti dežela goriško-gradiščanska zadovoljna, ker dobi furlansko železnico, katero cela dežela močno želi. — Navzoči naši zastopniki so se močno začudili takemu prepričanju trgovinskega ministerstva in so mu takoj pojasnili, da bo furlanska železnica koristila le majhnemu delu naše dežele, da bo Gorici celo močno škodovala, ogromen del dežele pa da nima prav nikakega uzroka, da bi se kdo ve kako veselil te železnice. Povedali so mu tudi, da je bila iz Gorice celo neka deputacija na Dunaju, ki je bila pri cesarju in raznih ministrih, da bi preprečila železnico od Tržiča ali Ronkov do Červinjana ter omogočila železnico iz Gorice v Červiujan. Zdaj je bila na markizu Ba-quehemu vrsta, da se je čudil. Dejal je, da o goriški deputaciji ničesa ne ve (ker pri njem ni bila, ampak le pri sekcijskem načelniku, kajti ministra takrat menda ni bilo na Dunaju) in da mu je vse to, kar je ravnokar slišal, čisto novo. Bil je osebno
v	Gorici med našo razstavo in takrat mu je od vseh stranij donela velika zadovoljnost s furlansko železnico...........
*
*	*
Iz vsega tega je razvidno, da ima železnica po Vipavski dolini svojega zagovornika v vojnem ministerstvu, nasprotnika pa sta ji finančni in trgovinski minister, ki menita našo deželo zadovoljiti z nameravano železnico po Furlanji.
Naša skrb bodi, da se vedno in vedno oglašamo s prošnjami za toli potrebno v i-p a v s k o železnico; s tem bomo podpirali tudi vojno ministerstvo v njegovih strate-gično utemeljenih težnjah. Po drugi strani pa dokažimo gospodu trgovinskemu ministru, da velik del dežele ne bo imel nikake koristi od furlanske železnice iu da nima uzroka, radi katerega naj bi se je kdo ve kakd hrepeneče veselil. Naši rojaki v Vipavski dolini so se že parkrat bavili s tem za nje prevažnim uprašanjem. Naj bi se 0-glasili v zmislu tega članka še enkrat za železnico po Vipavski dolini do Gorice, s podaljškom v Furlanijo do Červinjana. Želeti bi bilo, da bi se v enakem zmislu oglasili tudi sosednji Notranjci, katerim bi ta železuiška zveza enako mnogo koristila,
kajti pozdeva se nam iz nekaterih znamenj, da so gg. kranjski poslanci precej hladnokrvni za to železnico. Njih glas bi tudi nekaj pripomogel k ugodnej rešitvi tega važnega uprašanja za vitalne koristi cele Vi-pavščine!
Pa tudi naši gg. deželni poslanci bodo imeli priliko, da pokažejo, ali res cela dežela kar plamti za furlansko železnico. V deželnem zboru pride baje v tem zasedanju na dnevni red predloga, naj bi dežela dovolila 50.000 gld. za zgradbo te železnice. To je ogromna svota za našo ubožno deželo! In ker je Furlanija itak požrla že 0-gromne svote iz deželnih jaslij, prepričani smo, da bodo že radi tega vsi slovenski deželni poslanci kot jeden mož proti dovolit-
vi	tolike podpore za to železnico; po drugi strani pa dokažejo trgovinskemu ministru, da se je zelo motil, ko je menil, da zadovolji opravičene zahteve naše dežele edino le s furlansko železnico.
Kolikor smo doznali iz verodostojnih virov, bo ona predloga utemeljevala dovolitev 50.000 gld. deželne podpore z vladino grožnjo, da potem tudi ona odtegne državno podporo enega milijona (če se ne motimo), ako dežela ne dovoli navedene svote. Ta viadina grožnja baje moti tudi nekatere slovenske gg. poslance, da se še nič kaj ne morejo odločiti glede na to deželno podporo
50.000	gld. Menimo, da vlada zaradi bagatele 50.000 gld., ki so pa za deželo že 0-gromna svota, ne opusti celega načrta, za kateri se poteza vojno ministerstvo, ampak da k milijonu priloži še to malenkost; zaiadi tega pa naš deželni zbor lahko mirnim srcem zavrne omenjeno predlogo za deželno podporo.
Od razumnosti in previdnosti naših gg. deželnih poslancev pričakujejo slovenski vo-lilci, da v tem prevažnem uprašanju pravo ukrenejo. In v tej nadi končujemo tudi mi svoj današnji uvodni članek.
SOf III
——
Cerkno. 7. marca. — Ker se v dopisu iz Cerkna v „Novi Soči" od 26. februvarja t. 1. štv. 9 nahajajo neresnična, mene zadevajoča poročila, piosim, da se v zmislu §. 20 tiskovne postave sprejmejo sledeči popravki:
Izjavljam najprvo, da onih poročil v »Slovenski Narod“ in »Sočo", kateri so razburili dopisnika, nisem jaz pisal, ne bil z dopisnikom v kaki zvezi in mi tudi do zdaj ni znan; tudi se ž njim ne ujemam, ker sem odločen nasprotnik takim dopisom, ki duhove razburjajo in med občinstvom nemir delajo; še manj pa moram misliti, da občinski starešine, voljeni od katerekoli stranke, ne bi imeli enakih pravic, ki jim pristojajo po občinskem redu.
Ni res pa, kar trdi dopisnik, da so računi nekaterih občin za leto 1891., ki so se reševali 13. februarja t. L, ostali nerešeni. Ugovori zoper nekatere točke v teh, ki so bili podani, so bili, v kolikor so se spoznali za opravičene, takoj rešeni in popravljeni, večinoma pa zavrnjeni, ter računi vseh 12 kat. občin, kakor tudi ona za skupne potrebe in cerkveno občino, konečno rešeni. Rešen ni bil prepir med odstopivšim iu sedanjim podžupanom iz Planine, kateri pa se je unel v zadevi, ki ni spadala k občinskemu računu, temveč stvar, ki se je vršila doma brez županstva in starešinstva, oziroma brez sklepa.
Pomoto v računih cerkljanske kat. občine za 800 gl., a ne za 1110 gld. 69 kr., kakor trdi dopisnik, je bil naredil neki (lnigi gospod, kateremu se 111 bil izročil račune v sestavo, ker jih je bil deželni odbor zavrnil zaradi tega, ker se zastali bolnišnični dolgovi in potem občinske naklade in obresti bivših bratovščin, ki so bile za zastali bolnišnični dolg zarubljene, niso v denarnične dnevnike pravilno upisovali; akoravno s koncem izid denarnega stanja občin je ostal enak, so se morali računi v dotičnem zmislu prenarediti in pri tem prenarejanju je omenjeni izdelovalec konečni priuiankljej, ki je koncem leta
pri Cirknu znašal 1085 gl. v naslednje leto prenesel z 1885 gld., tedaj za 800 gl. preveč.
To pomoto je deželna računanja v Gorici pri pregledovanju našla in razvidela, da je kot tako le za pomoto vzela ter naročila županstvu, tak6 popraviti, da bodo prejšnje številke prekrižane, pa še razvidne, poleg teh pa pravi zneski z rudečilom upi-sani, kakor je razvidno v računih.
Tako popravljeni računi so bili zopet deželnemu odboru predloženi z županskim poročilom 8. julija 1891. štv. 631, in od istega potrjeni z odlokom 22. julija 1891. štv. 3043.
Ker so pa nekateri gospodje volilci in najhujši agitatorji od stranke „ mladih	ali
kakor se sami imenujejo „belilr‘, proti moji zopetni izvolitvi v občinsko starešinstvo vložili pi-otest zaradi tega, ker nisem še takrat nuel računov potrjenih, skrbeli ob enem na to delati, da bi ne bili še kmalu potrjeni, v ta namen šli k deželni računanji, pri kateri so gori navedeno pomoto po-zvedeli in med tukajšnje volilce raztrobili, da so našli toliko sleparijo, sem jaz v seji dne 15. avgusta istega leta starešinstvu takrat že potrjene račune še enkrat predložil, jim omenjeno pomoto in kako se je popravila razkazal, ter zahteval ob enem, naj se voli odsek 3 ali 4 udov, kateri naj pregledajo račune vseh pret. 20 let mojega županovanja z dostavkom, da hočem popraviti vsako pomoto, ki jo v njih najde na mojo korist in na škodo katere občine. Zahteval sem ob enem, da naj se v ta odsek med drugim izvoli takratni starešina A. S. iz Cerkna, ki je pripadal k nasprotni stranki.
Starešinstvo, med njimi prvi oni, ka-katerega sem ravno omenil, pa je moj predlog zavrnilo s tem, da je račune, ko so se reševali, vselej natanko pregledalo, ter da je zdaj to nepotrebno.
Da je bil po pomoti omenjeni razloček v računu res le 800 gid. in ne za 1110 gl. 69 kr., kakor trdi poročevalec, naj tu dokažem: Za leto 1890. so znašali po računu, v katerem je bila pomota, aktivni stroški
v občini Cerkno.............. 1758	gl.	42	kr.
dohodki pa...............  .	1196 „	12 V2 „
primanjkujej.............7"!	562 „ 29 12 „
Po popravljenem računu pa
dohodki..................... 1230	gld.	97	kr.
stroški ..................... 993	„	26	1/2 „
ostanek...................... 237	„	70	Vi »
Ako se prejšnji primanjkljej in ostanek po popravljenem računu seštejeta, znaša tedaj ravno 800 gl.
Poleg tega pa je ostalo še neplačanih bolnišničnih stroškov .... 982 gl. 49 kr. nepotitjanih dohodkov.... 545 „ 89 „ Po takem je bila občina vendar še na dolgu.................198	gl. 89 kr.
Poročilo dopisnikovo ni bilo torej pravo, še manj pa resnično, da ta pomota do zdaj ni bila zi>ana drugemu, ko meni in deželnemu odboru, ker kot gori navedeno, je bila naznanjena od mene zbranemu starešinstvu v javni seji, še bolj raznesena pa v črni luči v najzadnje kote po občini od stranke, h kateri pripada dopisnik.
Račun o prejeti in izplačani odškodnini v zadevi razdelitve občinskih zemljišč v Cerknem, kakor tudi prošnjo in k tej spadajoče date za vknjižbo, imam vse pripravljene, ter bom izročil miom komisije, ki se je volila na moj predlog v seji 13. februarja t. 1. Da bi moral to predlagati starešinstvu, ni v dotičui postavi, tudi ni bilo o tem nikakega sklepa. Dostavim še, da je odškodba od mene vsa izplačana, nasprotno pa imam jaz še lepo svoto dobiti na ta račun od strank.
Veselilo me bo, ako komisija vknjižbo naglo izvede, saj ne bo imela pri tem tolikih težav, tudi ne žrtev, ker prejme vse potrebne date od mene, kot sem jih jaz v tej zadevi imel, ne da bi bil zato najmanjšo odškodbo prejel.
Dopisniku in njegovi stranki, ki zastopa tretjino v starešinstvu, pa svetujem, da v prihodnje trud, ki ga že blizo dve leti ima s tem, da polni časnikom predale sramotilnimi Članki, raje obrne v to, da se pod novim županstvom zboljša gmotno stanje v občinah in popravi, kar sem jaz zamudil, za kar je ob volitvi obljube delala; preverjena naj bo, da ostali dve tretjini, h katerima tudi jaz pripadam, vsak dober nasvet z veseljem sprejmete.
Peter Podobnik bivši župan in računodajalcc.
Dostavek uredništva. — Gospod Podobnik nas je pozval, naj ta dopis sprejmemo na podlagi $. 20. tisk. zak. — O popravkih govori sicer §. 19. tisk. zak., a vse drugače nego gospod dopisnik misli. Ta „popiavek“ bi lahko vrgli v koš, ako bi hoteli. Toda naše načelo je, da damo priliko, da se vsakdo zagovarja, kdor je bil v našem listu kakorkoli, naravnost ali zakrito, napaden. Doslej nismo zavrnili še nikakega dostojno pisanega odgovora, zato ni uzroka, da bi tudi g. Podobniku branili pot v predale našega lista, dasi nam ta odgovor vzame veliko dragocenega prostora. Sam6 želeli bi, da bi bilo s tem konec cerkljanskim homatijam v našem listu, ker jemljejo nam veliko prostora, dasi ne zanimajo, razun Cerkljami v, nikogar na svetu.
Iz učiteljskih krogov, 9. marca. — Zadnja „Nova Soča“ je obširno razložila žalostno gmotno stanje učiteljstva na Goriškem. Da bo to stanje še očitniše, primerjajmo ga z gmotnim stanjem učiteljstva v vseh štirih sosednjih pokrajinih.
Na Goriškem ima V12 učiteljev 600 gld., 3/12 imajo 500 gld., 8/12 pa 400 gld. Celi * 8 učiteljev ima torej le po 400 gld.; vrhu tega so podučitelji s 300 gld.; učiteljice po 480, 400 in 320 gld. v istem razmerju, kakor učitelji; podučiteljice 280 gld.; petletnine znašajo 10% od plače. — Na celem Goriškem (razun Gorice) je le 19 učiteljev s 600 gld., 38 s 500 glcl., 136 s 400 gld., 49 s 320 gld., 15 s 300 gld. in 47 z 280 gld. letne plače. — Blagovoljni čita-telj naj primerja te podatke z naslednjimi:
V tržaški okolici znašajo plače učiteljev 650 in 600 gld.; podučitelji imajo 450 gld.; učiteljice 550 in 500 (manj nobena!); podučiteljice pa 350 gld.
V I stri ima 1 10 učiteljev 600, 4/io 5°ft in 5 10 400 gld. (tukaj ima najnižjo plačo torej le Va učiteljev!); podučitelji 350; učiteljice kakor pri nas, samo da je razmerje po desetinah in ne po dvanajstinah; podučiteljice 300 gld.; petletnine brez izjeme po 60 gld. (torej v tem bolje od nas!)
Na Kranjskem ima 5% 700 gld., 10% 600, 35% 500 in 50% 450 gld. letne plače, kar je velikanska razlika proti nam; podučitelji 360; petletnine 40 gld.; učiteljice pa imajo enake plače z učitelji. — 27 učiteljev ima 700 gld., 54 ima 600 gld., 189 jih ima 500 gld. iu 269 učit. ima 450 gld.; manjših plač niti ni!
Na Koroškem so še ugodnejše plače: 5% ima 70° gld., 10% ima 600 gld., 45% ima 540 gld. in le 40% ima 480 gld.; podučitelji 360 gld.; petletnine brez izjeme 50 gld.; učiteljice imajo v euakem razmerju 560, 480, 432 in 384 gld. — Mi učitelji na Goriškem se niti od daleč ne moremo meriti s svojimi koroškimi tovariši!
Naj dostavimo še, da ima učiteljstvo na Štajerskem po 900, 800, 700, 600 in 550 gld. letne plače, kar dokazuje še očitneje našo mizerijo.
Te številke dosti jasno govore za zboljšanje gmotnega stanja učiteljstvu tudi na Goriškem. Ako je celo kršna Istra to storila, ali naj ostane naša dežela za njo? Varčnost je lepa reč, a varčiti bi trebalo kje drugje, ne pa pri nas, ki krvavo zaslužimo one groše, katere dobivamo pod imenom „u-čiteljskih plač“. Gospodje deželni poslanci naj si te podatke vzamejo k srcu in še le potem naj izrečejo svojo veljavno besedo o o prošnjah učiteljskih društev za zboljšanje našega gmotnega stanja.
Dolenja Trebuša, 5. marca. — Zdaj leto smo se zadnjikrat oglasili iz našega dolgočasnega kraja, priporočivši slavnim 0-blastnijam, da bi bilo dobro, ako bi se pri nas ustanovila žandarska postaja. Zdi se, da naše besede so našle ugoden odmev in najnovejša novica, da mislijo oblastnije poštni tirad ustanoviti, nam daje poroštvo, da se uresničijo naše želje. Saj drugače si ne moremo misliti, zakaj bi ravno pri nas moral biti poštni urad, ko je vendar znano vsem, da je poštnega prometa malo pri nas, tudi kupčije in obrtnije nimamo. V tem oziru, ako hočemo biti prav odkritosrčni in pravični, bil bil Slap najprimernejši prostor, ker s Slapom je v zvezi cela Št. Viškogorska planota, na katero se gradi nova cesta.
Svetujemo pa oblastnijam, da ob enein z novo pošto ustanove tudi žandarsko postajo, ker drugače poštni upravitelj ne „bo gvišen glave“.
Kmalu bodo pri nas volitve v občinski zastop. Ker se nihče ne gane. ostane vse pri starem, posebno pa, ker se hvali vse kot „uzoruo gospodarstvo!
Cerkno, 5. marca. — (Nova iznajdba za naše p. 11. c. kr. poštarje.) Kaj je storiti, ako si odpeljal kam gospodo za dober denar, pa drugega dne, ko treba ob določeni uri pošto odpeljati, ne voza, ne konja še ni domov? Najeti drug voz? A, kaj še! Vzemi vrečo, v vrečo deni krmo, v 0-boje pisma. Vse oprtaj hlapcu na grešna pleča in zalovi ga zakasnelemu vozniku naproti; morda ga kod na cesti sreča, ako ta ni ravno tam, kjer Bog roko ven moli. Oe ga res sreča, bolje za hlapca! Vsaj mn ni treba cel dan biti za vozno pošto! Ako bi pa kak sitnež hotel svoj nos vtakniti v tisto skrivnostno vrečo, reče se mu, da je notri — pepel.*)
I11 stvar je gotova — ne more „faliti.“ Saj je velespoštovani naš g. poštar dne po sv. Matiju t. 1. — ko je bilo treba odpeljati pošto v Trebušo, tudi tako naredil. I11, ali je čudo, ali ni? Obneslo se je. Izumitelj vzame gotovo patent na najnovejšo to iznajdbo svojo. Cerkljam smo pa ponosni, da se pri nas še najde kaka bistra glavica! Veleslavnemu poštnemu ravnateljstvu pa bodi naš gospod poštar toplo priporočen v zasluženo pohvalo.
*) Bolje bi bilo pač odgovoriti takim nebodijihtreba, da so v vreči čebele. Op. stavčeva.
 -c*—---------------------------------
Politični razgled
Notranje tležele.
Istt 'ii. — V deželnem zboru istrskem je laška večina pri volitvah v odseke popolnoma prezrla slovansko manjšino, taki da je našim poslancem možno le v zbornici povzdigati svoje glasove v korist svojih volilcev. S tem so istrski Lahi dali najslabše spričali o svojem „liberalizmuli. — Dr. Volarič je odločno protestoval, „da nam je vlada zopet poslala v zbor istega zastopnika, kateri po svojem delovanja, strankarstvu in celej prošlosti ne bi smel biti na tem mestu, — človek, kateri je, kakor lahko s pričami dokažem, prepeval ono izdajsko: „Va fuori d'Italia, va fuori sira-nier (poberi se tujec iz Italije.11) — Isti poslanec je zahteval, naj se zapisniki sestavljajo tudi v h r v a š k e m jeziku. V seji 1'2. t. m. je dr. Volarič interpdoval visoko vlado zaradi zatiranja slovanskega bogoslužja v Istri. Interpelacija je jako obširna, zanimiva, poučna in temeljita.
Dežele češke. — V deželnem zboru kraljevine češke predložila je vlada t. m. predloge v zmislu zloglasne „sprave“, namreč predloge o premembi volilnega reda, o razdelitvi treh političnih okrajev in o šolah za deželne manjšine. Vlada vi prav dobro, da je nemogoče prodreti s temi predlogami, ker so se veleposestniki in Star Čehi izrekli proti „spraviu, a vkljub temu je prišla ž njimi v deželni zbor. To kaže, da bi i vlada sama rada imela enkrat mir s to »spravo*, katero bi odvalila z ramen, ako bi bile gornje predloge odklonjene. —• Te predloge so bile izročene v peli seji 14. t. m. posebnemu odseku 21 poslancev
— kateremu pred eduje prejasni knez Ferdinand L o b k o v i c. ženici so hoteli, da bi odsek takoj začel pretresati vladine predloge-, proti, temu so se pa uprli veleposestniki, ki so sklenili, da se ta odsek snide k posvetovanju o „spravi“ tedaj, ko ga predsednik skliče, kar stori, kedar se bo njemu ljubilo. — V iste j seji je podal dr. Vašatg obširno interpelacijo do cesarskega namestnika o velikonemških okrutnostih proti češkemu prebivalstvu v Liberci. Interpelacija navaja celo vrsto dejanj in prič. —
—	Med M l a d o č eh i se je porodil očiten in rezek razpor, ki žuga razcepiti to stranko. To se je pokazalo posebno 0. t. m. pri občnem zboru političnega društva na Kraljevih Vinogradih v Pragi. Društveni poročevalec je povzdigoval v deveta nebesa dr. Vašatgja in njegove najožje somišljenike, napadal pa večino poslancev mladočeškega kluba, češ, da so oportunisti. Za njim je govoril v podobnem zmislu dr. Vašatg, kateremu se je uprl dr. Herold.
— Glasilo realistov „Cas“ je v zadnji številki priobčilo oster članek proti Vašati/ju. Da taki pojavi ne večajo ugleda mladočeškega, je naravno. Nemci so tega razpara silno veseU, ž njimi vred pa od radosti poskakujejo Staročehi; vladni listi s posebno zadovoljnostjo beležijo vesti o tem razporu med Mladočelii.
Dunajski Čehi začeli so se zavestmi ej e in odločneje gibati nego doslej. Na Dunaju jih živi okoli 150.000, a med njimi doslej ni bilo prave organizacije. Da bi pa dunajski Cehi postali činitelj, s katerim bi vsi krogi morali raČuniti, zavelo je društvo n Prvni Ge-skd Politickd Jednotu ve Vidni“ delovati za potrebno uzajemnost in složnost med vsemi Čehi na Dunaju. Ker ga pa čaka ogromno ddo, ki bo stalo tudi mnogo gmotnih žrtev, predno dokonča trudapolno borbo, katero namerava začeti v korist in prospeh ne le Čehov, marveč vseh Slovanov na Dunaju, obrnilo se je do vseh imovitnih Slovanov z oklicom, prosečim radodarne denarne podpore, katero je pošiljati imenovanemu društvu na Dunaju, Sie-benbergergasse 6. To „Provoldniu smo prejeli tudi mi, a ga — žal! — radi nedostajanja prostora ne morem t objaviti v doslovnem prevodu. Začetek slove tak6-le:
„Da bi češkoslovanska narodnost na Dunaju ne le ohranila se, marveč priborila si popolno veljavo v šolah, cerkvi, uradih in pridobila primeren upliv na volitve v prospeh češke domovine, treba ji je v tej borbi mogočne oduševljenosti, odkritosrčne požrtovalnosti in slovanske pomoči vernih sinov češko-slovanskega naroda ne samo na Dunaju, marveč tudi v zemljah krone češke. Češko uprašanja na Dunaju je gotovo važen del češkega in slovanskega uprašanja v obče, saj ne gre le za ohranitev na tisoče in tisoče čeških duš na Dunaju češkoslovanskej narodnosti, marveč tudi za njih politični upliv, kateri morejo vršiti dunajski Cehi na prospeh svoje češke domovine, boreči se očitno in z vso odločnostjo za program češko-slovanskega naroda. Dasi smo Cehi dandanes v manjšini na prastarih tleh dolnjeavstrijskih, vendar moremo biti važnim političnim črnite-Ijem v boju češkoslovanskega naroda, kajti naša beseda se oglaša na mestu, kjer se doslej osredotočuje državna moč. itd.u
Kiiiiniije države.
ltalkannke države. — Uradni srbski list je objavil odlok, s katerim je bivši kralj Milan „ Slavni “ izpuščen iz srbske državne zveze. Misli se da je Milan prišel do tega koraka edino le iz smrtnega sovraštva do blage kraljice Natalija, katera noče priznati veljavnosti ločitve njiju zakona-, ako pa Milan zgubi srbsko državljanstvo, meni, da ga zgubi s tem tudi Natalija. — 'doda do polnoletnosti kralja Aleksandra ni več daleč; ako je bil pošteno odgojen, gotovo popravi vse krivice, ki sc se godile doslej Nataliji kot materi kraljevi in srbski državljanki, —
— TJmrl je bivši srbski metropolit Teodozij. Pri pogrebu je imel višji duhovnik Aleksa Ilič govor, s katerim je ostro šibal sedanje cerkvene odnošaje na Srbskem; hudo se je zaletel tudi v sedanjega metropolita Mihaela.
— Avstrijski cesar je dovolil, da bi 10 mladih Bolgarov vstopilo v pomorsko akademijo v Trda. — Porta je na Vlkovičevo mesto sprejela Dimitrova, kakor smo omenili zadnjič,
Deželni zbor goriški
(Četrta seja 11. t. m. ob 4. pop.)
Poslancev je navzočih 18; Del Torre je še vedno bolan, dr. Lovisoni je bil pa zadržan; predseduje deželni glavar grof Co-ronini; vladin zastopnik vitez Bosizio.
Prečita in potrdi se zapisnik poprejšnje seje. Deželni glavar naznani, da je do-šla prošnja livške občine za podporo cesti iz Idrskega na Livek, ter prošnja cestnega odbora kanalskega za podporo cesti čez Gradec in onej iz Kanala v Avče; isti cestni odbor je podal dalje prošnjo, da bi se zadnja cesta uvrstila med skladovne.
Na to preide zbor k dnevnemu redu, na katerem je 18 točk. Dr. V erzegnassi poroča v imenu finančnega odseka o računu naloženega in tujega denarja, o računu in proračunu Corouinijeve ustanove za dela nezmožne težake in o računu iu proračunu Werdenberškega zaloga. Predlogi se prečitajo tudi v slovenskem jeziku. — Dr. Gregorčič poroča dalje v imenu istega odseka o računu in proračunu deželno-občins-kega zaloga; poročal je v slovenskem jeziku ter predloge prečita! tudi v italijanščini. Vsa ta poročila odobr6 se soglasno.
Slede poročila deželnega odbora. Dr. Pajer poroča v italijanskem jeziku o predlogu, naj bi se dovolil donesek 300 gld. za načrt uravnave potoka Veisa v Furlaniji. Dovoli se.
Dr. Nikolaj Tonkli poroča, da je deželni odbor dovolil pogorelcem na Ravnem pri Drežnici podpore 500 gld. tei predlaga, naj bi deželni zbor ta čin deželnega odbora potrdil ter dovolil novih 500 gld. Se zgodi.
—	Škode je bilo 20.465 gld., a pogorelci so bili zavarovani za samih 5550 gld.
Isti odbornik poroča o deželnem posojilu 10.000 gld. pri podružnici avstrijskega kreditnega zavoda v Trstu. Posojilo se potrdi. — Potrde se uekatere manjše podpore, katere je deželni odbor dovolil med letom, namreč: 13-letnemu učiteljevemu sinu Karlu Mazeku za tri leta po 50 gld.; učencu foljanske šole Buttionu 30 gld.; Jož. Cechetu, absol pravniku, za tretjo skušnjo 60 gld.; Francu in Avgustu Planinscig za pogreb materi 100 gld. — Na poročilo istega odbornika se dovoli deželnim uradnikom Pia* ninscig-u, Chiades-u iu Mreule-tu po ena petletnina za tisti čas, ko niso bili še v stalni službi.
—	Vsa poročila deželnega odbora vršila so se v i ta 1 ij a n s k e 111 jeziku; uiti predlogi se niso preči tali tudi v slovenščini, kakor je navada pri odsekovih poročilih. Deželni odbor ima torej edino le italijanščino kot svoj uradni jezik?! Ali v zbornici ni tudi slovenskih poslancev? Toda če že gg. poslanci ne ugovarjajo takemu postopanju, slovesno in javno ugovarjamo mi, kajti vsak Slovenec ima pravico priti poslušat v deželnozborsko dvorano; kaj bode umel priprost Slovenec, ako deželni odbor le v italijanskem jeziku poroča?!
Sledila so poročila peticijskega odseka. Na poročilo posl. Dottori-ja dovoli se nekaterim učencem obrtnijskih šol v Mariami in Foglianu podpora po 30 gld.; zavrnejo se pa nekatere prošnje učiteljskih pripravnikov v Kopru in Gorici. — Na predlog istega poslanca se dovoli 50 gld. podpore za nadaljno izobraženje Jakobu Gobbu, izšolanemu učencu marijanske šole. — Dr. Lisjak poroča o prošnjah treh vseuČiliš-kih društev za podporo. Prošnje se zavrnejo. — Posl. Kocijančič poroča v prošnji devinskega županstva za podporo v namen preiskavanja nove podzemeljske jame v Jam-ljah. Prošnja se zavrne. — Učencu na kri-ževski gospodarski šoli (na Hrvatskem) se dovoli 60 gld. podpore. — Učenki čipkarske šole v Ljubljani Tereziji Makuc se dovoli 60 gld. podpore. — Na to je bila seja sklenjena.
*
*	*
(Peta seja dn6 17. t. m. ob 5. pop.)
Odsotni so Verzeguassi in Nik. Tonkli zaradi drugih opravil, Del Torre zaradi bolezni. Prečita in potrdi se slov.-laški zapisnik poprejšnje seje. Deželni glavar naznani nove peticije. — Sled6 poročila finančnega odseda.
Dr. Abram poroča namesto odsotnega
V	er z egu as sija o računskem sklepu zaloga deželne gluhonemnice; dr. Jos. Tonkli poroča o proračunu istega zaloga, dalje poroča zadnji o računu in proračunu šolskega zaloga. Lo c atelli poroča o računu in proračunu gozdarskega in ribarskega zaloga ter o računu in proračunu štipendijskega zaloga. Gregorčič poroča o računu in proračunu glavnega zaloga za uboge. — Predlogi, ki se prečitajo v obeh deželnih jezikih, se sprejmejo soglasno.
V	imenu peticijskega odseka poroča Mahorčič o prošnjah treh učencev slikarske akademije (Coinel, Canciani in Macarol) za podporo. Zbor dovoli vsakemu po 100 gld. — Šesta seja bo drevi.
Domače in razne novice
Današnjo številko smo razposlali na Vipavsko mnogim	naročnikom v več	izti-
sih; poslali smo	jo tudi	nekaterim	bolj
znanim rodoljubom na Notranjskem — in to radi članka o vipavski železnici. Kdor dobi več kot eden iztis, odda naj ostale svojim sosedom.
Osebno vesti.	— Novi svetovalec	pri
c. kr. okrožnem	sodišču	v Gorici	gosp.
Ambrož Flegar je došel koncem preteklega tedna iz Rovinja v Gorico ter je že prevzel od gosp. Budala njegove posle. Gospod Budal se pa tudi že odpravlja na svoje mesto v Trst. Voščimo mn, da bi se dobro počutil tudi v svojem novem domovanju, njegovemu nasledniku gospodu Flegarju pa želimo, da bi se kmalu udomačil med nami.
— Gospoda Franca Vilharja, nadučitelja v Velikih Žabljah, kateiega smo pred kratkim časom po pomoti proglasili za mrtvega, doletela je učeraj teden bridka nesreča. Umrla mu je namreč za porodnimi nasledki soproga Ivanka, zapustivši raztuženemu soprogu dve hčerki. Pogreb ki je bil dostojen iii lep, vršil se je preteklo soboto. Mir njeni duši!
— Ministerstvo notranjih poslov imenovalo je gospoda višjega inženirja dr. Vincenca N o r d i s a, voditelja stav-binskega urada v Gorici, stavbinskim svetnikom za Primorsko v Trstu.
Iz Kobiljeglave nam pišejo: „Dne 9. t. m. umrl je za sušico (jetiko) sin tukajšnjega župana Anton Zega, šestošolec goriške gimnazije. Bil je v malem semenišču v Gorici že več let ter jako nadarjen in priden dijak. Bolehal je že od prošlega poletja ter po mesec dolgi mučni bolezni dokončal mlado življenje. Znancem in prijateljem bodi v prijazen spomin!“
V	sredo se je kakor blisk raznesla po Gorici novica, da je prezaslužni prof. Vje-koslav Spi 11 čič konečno zares izpuščen iz službe. Učeraj došli nam tržaški laški časopisi so radostno potrdili to novico. Ploskati k temu koraku merodajnih krogov je dovoljeno, nasprotno pa ne. Zat6 se vzdržimo vsakemu daljšemu komentarju, saj suha resnica samo najbolj kriči. Dostavljamo pa le to-le : Malo kak deželni šolski svet je tako odločno v deželnih rokah, kakor goriški, kajti od 7 članov so štirje deželni (dva kot zastopnika deželnega odbora in dva kot zastopnika cerkve; — in ta oblast je storila one korake proti ljubljencu istrskih slovanskih trpinov. To nam bodi v dokaz, kolike važnosti je za nas, kaki možje sede v deželnem šolskem svetu. Ako bi se bil le eden odločno uprl, utegnila oi ta pereča zadeva vse drugače končati. Kakor je ta u-soda doletela zdaj Spinčiča, tak(5 lahko vsak hip doleti vsakega slovenskega profesorja, ki je znan kot odločen narodnjak. Zapomnimo si to za prihodnost!
— Gospoda Antona Rudeža, učitelja deželne gluhonemnice, doletela je v polovici leta že druga nesreča; umrl mu je triletni sinek, edino veselje očetovo, Rodo-ljubnčmu očetu naše odkritosrčno sožalje!
Dnhovske vesti. — Preč. gospod Ivan Murovec, novi župnik pri Sv. Luciji, prišel je ta teden iz Sedla na svoje mesto. Svetolucijski župljani so lahko veseli svojega župnika, ki je vrl duhovnik in iskren rodoljub:
— Dne 12. t. m. je minulo 50 let, ko je bil v Gorici v mašnika posvečen kustos kranjsko-hrvatske provincije preč. oče Evsta-liij Ozimek; novo mašo je služil v Ljubljani na Velikonočni ponedeljek istega leta. Oče Evstahij je bil dolgo let na Kostanjevici v Gorici, kjer je bil začel izdajati „Cvetjeu, katero urejuje dandanes učeni o. Stanislav $krabec. — Jutri bo daroval svojo zlato mašo v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
— V vipavskem Sv. Križu umrl je v nedeljo ^kapucin č. o. Angelik Neubauer, rodom »Stajere. Dopis o njem priobčimo v prihodnji številki.
— V torek 14. t. m. umri je po dolgem bolehanju za sušico č. g. Janez Ev. Gerbec, knezonadškofijski tajnik in ka-pelan v Gorici, ter je bil 1(5. t. m. slovesno pokopan na mirenskem pokopališču, katero si je bil sam izbral. Rajnki je bil rojen v Kobdilju, občini štanjelski, na Krasu 2. januarja 1851.; šolal se je v Gorici v navadni revščini slovenskih dijakov ter bil v mašnika posvečen 30. avgusta 1874. Kape-lanoval je najprej v furlanski Kaprivi, kjer je prestal hudo pljučnico, potem v Mirnu, slednjič v Gorici pri Sv. Ignaciju. Ob preseljevanju na zadnje mesto si je bil zdravje znova pokvaril in po kratkem službovanju stopil je v začasni pokoj, ki ga je prebil v bližnjem Ločniku, kjer je po moči pomagal v duhovski službi in precej dobro okreval. Ko je nastopil sedanji knezonadškof više-pastirsko službo v Gorici, izvolil si je rajnkega za svojega dvornega kapelana ter izročil mu pozneje tudi tajništvo v svoji pisarni. Hrepeneč po pastirovanju napravil je bil rajnki, še ko je bival v Ločniku, župniški izpit in je pozneje nekatere krate resno mislil, da bi sprejel službo v pastirstvu; ali kal bolezni, katerega ni bil v Ločniku popolnoma zatrl, se je začel zopet oglašati ter se je razvil v mučno bolezen, Jci je rajnkega nadlegovala vse dni njego-
vega življenja. — Gerbec je bil ponižen, pohleven, vesel, šaljiv, delaven, dobrodelen duhovnik, vzgojen v tistih časih, ko narodnosti niso še šteli v greh. S svojim uljud-nim, prijaznim, človekoljubim vedenjem pridobil si je na vseh mestih, kjer je služboval, zaupanje in ljubezen vernikov in vsak-terega, s komer je občeval. Naravno je tedaj, da 111 imel sovražnika pač pa mnogo dobrih znancev in prijateljev. Cerkev in narod žaluje po rajnkem Gerbcu, ki naj v miru počiva do dneva vstanjenja. Obširen popis njegovega življenja služil bi v vzpod-bujo in posnemo marsikomu. Škoda bi bila, ako bi tak mož le enkrat živel; v lepem, zvestem popisu naj živi še leta in leta v živ izgled onim, ki bodo živeli. — Mrtvaškemu vozu prišla je iz Mirna naproti tudi šolska mladina. V mirenski cerkvi vršile so se navadne molitve ift govor; pevci so zapeli v cerkvi in na grobu po eno pesem. Lahka mu bodi zemlja slovenska!
Drobne novice. Člane „ Goriške ljudske posojilnice" opozarjamo na občni zbor v ponedeljek 21. t. m. po dnevnem redu, ki je naznanjen v „Vabilu“ med oglasi. Kako lepo uspeva ta naš prevažni denarni zavod, govorili bomo prihodnjič.
— Vinogradnike opozarjamo na oglas gosp. Baderja v Gorici, ki ponuja sadike. V Kanalu jih ima obilo za prodaj zdravnik dr. Golima y e r.
— V Gorjanskem pri Komnu se je pred kratkim časom ustanovilo novo bralno društvo „ Narodni Dom“, ki je začelo že delovati. Voščimo mu trajen obstanek!
— Za pogorelce na Ravnem pri Drež-nici je namestništvo zopet izdalo oklic, ki poživlja usmiljena srca, da bi stegnila svojo radodarno roko. Doneski naj se pošiljajo okrajnemu glavarstvu v Tolmin.
Radodarni doneski. — One „ krasne “ odgovore „Novi Soči“ ter s kolom po hrbtu njenega urednika v „S1. Narodu" je spisal gospod dr. Ivan Tavčar (kakor nam je sporočil njegov najožji prijatelj). Odgovor, kateri smo mu dali po zaslužeiiju, sicer ne imenovaje njegovega imena, ga je tako raz grel, da se je zarotil, ne več čitati tega „širokoustnega goriškega lističa"; zato ga je vrnil Ker je pa njegova „N. S.“ bila plačana do konca leta in ker se naročnina v takih slučajih ne vrača, izročili smo preostanek naročnine v znesku 3 gld. 46 kr. „Slogi“ za njene učne zavode. In tako smo po čudnem ovinku tudi od tega imovitega slovenskega prvaka srečno dobili nekaj krajcarjev za našo sveto narodno stvar ob jezikovni meji!
Iz Ajdovščine smo prejeli nakaznico s to-le vsebino na odrezku: „Z veseljem Vam javim, da se je krokarski zbor v Ajdovščini pomnožil za 7 mož. Pri tajni seji 12. t. m. videli smo polno občinstvo iz vseh slojev. Sicer je bilo še mnogo takih, ki so gledali celo stvar z nekako nezaupnostjo; naša naloga bode, da te neverne Tomaže uverimo o uzornem smotru Kroka. V to ime se je nabralo 6 gld. 6V2 kr.“
Pri učiteljskem posvetovanju v Ročinju zložili so rodoljubni uzgojitelji naše mladine 4 gld. 60 kr. — Gospod Angelo Gasa-grande, veleposestnik in trgovec v Ajdovščini, 6 gld.
Vsem dobrotnikom očitna in presrčna zalivala! Bog povrni!
Proti novi cerkvi v Gorici začel je „Corriere“ upiti in ropotati na polna usta; zaradi tega je nastala med njim in goriško „Eco“ živahna polemika. „Corrierova“ Židinja ne mara nove cerkve, pa je konec! In zat6 mora na noge vse, kar v Gorici „libe-ralno“ misli in čuti. Začela je tudi pritiskati na mestnega župana in one starašine, ki so udje odseku za zidanje te cerkve, naj izstopijo iz odseka. Doslej je šel za „Cor-rierom“ edini dr. V e 11 uti, ki je izjavil v sobotni številki svoje začujenje, kako je on mogel priti v oni odsek, ko se ni udeležil zborovanja in ni bil poprej prašan, ali bi sprejel tako izvolitev. — Posebno hudo pritiska „Corr“. na župana, češ, naj z izstopom pokaže, da ni za župana le klerikalcem, marveč vsem meščanom, h katerim spada, seveda, tudi Abrahamova hči v „Corriero-vem“ uredništvu. Bomo videli, kako daleč sega moč takega terorizovanja! — Da bi „Corr.“ dokazal nepotrebnost nove cerkve, seštel je vse cerkve, cerkvice in kapelice (tudi zasebne!) v Gorici ter našel jih 23. To je „Corr“. najveljavnejši dokaz, da je nova cerkev nepotrebna. No, po željah,, Cor-rierove“ urednice bi bile sploh vse cerkve nepotrebne! Žalostno, da se v to zadevo s toliko močjo mešajo židovski glasovi!
Goriško glavno davkarijo smo o raznih prilikah javno pohvalili, da se prizadeva biti pravična obema narodoma v mestu in deželi. Zatč nas je zadnjič neprijetno zadela pritožba, katero smo omenili med drobnimi novicami. Toda te dni smo prejeli od merodajne strani zagotovilo, da je pritože-valec gotovo v zmoti, ker gg. uradniki govore vselej v tistem deželnem jeziku, v katerem so ogovorjeni. — Prosimo gg. poročevalce, naj nam poročajo vselej natančno in le take reči, o katerih resničnosti so se dobro prepričali!
IScsrcča na kolodvoru. — V nedeljo l>o 4. uri popoldan je čistil 54-letni železniški čuvaj Ivan Kodrič na goriškem kolo-dvoru sneg z železniškega tiru. Ko je prisopihal do njega italijanski vlak, hotel se mu
je umakniti, a spodrsnilo se mu je in padel je pod kolesa, ki so mu odtrgala levo nogo tikoma pod kolenom. Odnesli so ga takoj v bolnišnico; ker mu je pa odteklo mnogo krvi, je jako oslabel in skoro ni upanja, da bi ozdravel. Nesrečni oče ima enega sina v tretjem tečaju na koperškem učiteljišču.
0 vipavski železnici se bo razgovarjal ljudski shod pri Rebku, ki bo danes teden na praznik Marije Device dne 25. t. m. ob 3. popoldne. Tisti možje na Vipavskem, ki so se udeležili zadnjih dveh shodov pri Rebku, se gotovo udeleže tudi tega shoda, ki se bo razgovarjal o pr e važnem uprašanju za celo Vipavščino.
Speča deklica. — Pro.d dobrim mesecem zbolela je v Vipolžah (v Brdih) neka 14-letna deklica za hripo, katerej je sledilo spanje, iz katerega se še do danes ni zbudila. Obličje je videti popolnoma zdravo, da ni opaziti nikake bolezni na njem. Diha pa tako tiho, da se komaj sliši in opazi; včasih odpre oči. Ne užije ničesa, razun pol kozarca kave na dan, katero šiloma u-livajo v njo. — Občinsko predstojništvo je sporočilo ta čudni slučaj okrajnemu glavarstvu in ob enem prosilo, da bi poslalo okrajnega zdravnika opazovat to bolezen. Do zdaj se pa to še ni zgodilo.
Vabilo k Besedi, katero priredi „ Katoliško bralno društvo" v Št. Ferjanu dne 19. t. 111. v. prostorih visokorodnega g. barona Tacco. Spored: 1. Slovenski svet .... H. Volarič. 2. Pozdrav. 3. Slovenska deklica; mešan zbor. A. Laharnar. 4. Deklamacija. 6. Pozdrav; moški zbor in bariton. 6. Gluh mora biti, — igra. 7. Pri zibelji, mešan zbor. 8. Opomin k petju, mešan zbor. Vstopnina za ne-ude 20 kr., sedež 10 kr. Začetek točno ob 5. uri. K obilni udeležbi vabi uljud-110 odbor.
Z Iteke došla je pretekli teden pre-žalostna vest, da je padel v dvoboju dr. Erazem B a r č i č, 30-letni nadepolni sin odličnega hrvatskega rodoljuba dr. Barčiča staršega. Na Trsatu se je namreč neprela-skavo izrekel o veteranskem društvu proti njegovemu predsedniku S c h a e dl u, kateri ga je zaradi tega poklical na dvoboj, v katerem je bil Barčič smrtno zadet. — Na njegovem grobu plačejo stariši in nevesta, katero je imel v kratkem vesti k oltarju, plače ves hrvatski narod, ki je zgubil v njem odličnega svojega sina, nadopolnega narodovega bojevnika v prihodnosti. Bog bodi milostljiv njegovi duši in potolaži one, katere je najhuje doletela ta kruta nesreča.
—	Take so žrtve dvoboja.
Kranjsko. - Prof. Šuklje je v Novem Mestu zbolel za hripo. — Ta poslanec izrekel se je v deželnem zboru kranjskem proti popolnim slovenskim gimnazij am iz strahu pred morebitnostjo, da bi se potem slovenski dijaki naučili premalo nemščine. Ako bi enake nazore izrekel kak Nemec ali naučili minister baron Gauč, mi bi se temu ne čudili; a ko slišimo enake besede iz ust slovenskega poslanca, potem res ne vemo več, kaj naj si o njem mislimo. Goriški „Corr.“ je prinesel to vest pod naslovom „Persona ministeriabile“ ter je dejal, da posl. Šuklje hlepi po časti in masfi dvornega svetovalca ali še višje. Čudne razmere! — Kot znak zmedenih kranjskih razmer je tudi to, da se je razdrl klub slovenskih deželnih poslancev. I11 iz Ljubljane naj Slovenci ob mejah pričakujemo kaj dobrega?!
BOBI JASNO!
I.
»Glasilo slovenskega razumništva" še ne miruje! V svesti si je najbrže, da tudi v tem neenakem boju proti »goriškemu lističu" pokaže svojo moč zloglasno staro načelo: „Calumniare au-daeter, semper aliquid haeret (Psuj in opravljaj kolikor najbolje znaš in moreš, naposled vendar nekaj ostane)", katerega se tišči z jekleno, a pomilovanja vredno doslednostjo in vstrajnostjo. »Neenak boj“, smo rekli, kajti »Slov. Narod" v tednu lahko šestkrat širokoustno laže in obrekuje, predno pridemo mi enkrat na vrsto, da v pravi luči pokažemo njegovo nespametno brcanje in gorjansko udrihanje z gorjačo 111 kolom. Kedar ga pa zavrnemo, kakor je zaslužil, imenovaje njegovo nepošteno počenjanje s pravim imenom, t. j. laž kot laž in obrekovanje kot obrekovanje, tedaj utakne tako našo zavrnitev hrabro v žep, zamolči jedro naše obrambe, otrese kar na kratko naše neoporečne dokaze kot „psovanje in zabavljanje“ ter — laže in obrekuje daije! TakO nizko je padlo „glasilo slovenskega razumništva", da je vrglo med staro šaro tudi že časnikarsko poštenost, ki je neobhodno potrebna vsakemu, za blagor naroda borečemu *e časniku in časnikarju.
Nič ne pomaga, da smo „Slov. Narod" z naj-veljavnejšo pričo in z neoporečnim dokazom postavili na laž; ponatisnili smo tudi izjavo „Edinosti“, v kateri je prejemnik (urednik »Edinosti") našega zasebnega in prijateljskega pisma javno pred svetom pričal, da v onem pismu ni čitati onih trditev in političnih nazorov, katere je »Narod" z najdrzovi-tejšo nesramnostjo, kije sploh časnikarju še možna, podtaknil našemu ureduiku, da je na njih podlagi skoval s voj štempiharski (da rabimo njegove izraze) napad na njegovo osebo ter tako po svoji stari in že ukoreninjeni navadi dal odduška svojemu preple-menitemu srcu.
Toda tak odgovor „S1. Narodu" še ne za-doščuje ! Toliko poiten, seveda, ni bil, da bi povedal svojim bralcem, kaj sta odgovorile „Nova Soča" in »Edinost" na njegovo lažljivo ropotanje, marveč ou ostaja trdovratno pri svojem; tudi tega ne mara povedati, kdo in kje je tisti njegov vir, ki je ver odo « t o jni š i ud urednika naše tržaške tovarišice, Jasi smo z vso pravico zahtevali, naj pride ž njim na dan. Taka zahteva od naše strani je veliko bolj opravičena nego »koncizna in precizna" (teh besed goriški Slovenci ne poznamo!) pa od konca do kraja neumestna in drzna zahteva „Nftrodovau, naj se prepiruo pismo ponatisne od be*
sede do besede. Kaj je »Narodu" in javnosti mari, kaj vse se nahaja v onem zasebnem pismu? Ali ni dosti to, ako je dokazano, da vsega onega notri ni, radi česar se „Narod“ toliko repenči ?
_ „Narod“ se je oklenil edine rešilne vejice, : ki naj bi ga potegnila iz blata, v katero je zagazil. On ne veruje izjavam niti prejemnika uiti pisatelja onega pisma ter zahteva — s kako pravico! — naj se celo pismo kar natisne. Na tak način bi morala v javnost vsa taka pisma, ki niso pisana za javnost, o katerih je pa „Narod" slišal od daleč zvoniti; a ker ni dobro vedel pri kateri cerkvi in ker je zaradi tega lagal in obrekoval na levo in desno, ne zadoščala bi le izjava prejemnika in pisatelja, ampak kar celo pismo moralo bi v javnost, če tudi bi utegnil pisatelj imeti morebiti posla celo..........z državnim pravdnikom in ka-
zenskim sodnikom. Ne pomagalo bi vse nič, drugega leka bi ne bilo, ako bi se hotel opravičiti, ker drugače bi „Narod" ne preklical svojih lažij.
Taka je sedanja teorija »Narodova", ker upa, da si bo ž njo pomagal iz blamaže, dasi bi moral sam najbolje vedeti, kak& se pišejo pisma med prijatelji in političnimi somišljeniki. — Ker je pa Narod" izrekel cel6 trditev, da v politiki ne pozna zasebnih pisem, ki bi v javnost ne smela, dokažemo naj s kratkim odstavkom, kak6 otroški in nezreli nazori vodijo slavne politike okoli „Slov. Naroda".
če se ne motimo, je pred časom prav »Narod" tožil o slabi organizaciji med slovenskimi časnikarji. Toliko je pa gotovo, da smo slišali od mož, ki „Narodu“ blizu stojč, da bi bilo prav, ako bi se slovenski časnikarji večkrat shajali, da bi se raz-govarjali in drug drugega poučevali ob odnošajih in razmerah v posamičnih delih slovenske domovine. Mi smo bili in smo še vedno jako uneti za to lepo misel, ker bi pripomogla do večje uzajemaosti in edinosti med slovenskimi časopisi (vsaj med nekaterimi), ki bi bili na tak način veliko bolje poučeni o razmerah in odnošajili ter o raznoterem mišljenju na vsem slovenskem. Urednika „Edinosti" in „Naše Sloge" gotovo bolje poznata tržaške in istrske razmere nego n. pr. urednik celjske „Domovine" ali pa tudi bolje nego mi ali gospodje pri „Narodu“. Enako poznii koroške razmere najbolje urednik ,.Mirov", goriške poznamo gotovo najbolje mi, itd. Kak6 bi se razširilo obzorje po vsej Sloveniji vsakemu slovenskemu časnikarju, ako bi se včasih shajali med seboj ? Pa ne le to! Doznali bi drug od drugega tudi marsikaj takega, o čemer se iz marsika-kih uzrokov ne govori v javnem listu; doznali bi marsikaj, o čemer se noče in o čemer se pogosto ne sme pisati; dobili bi jasno podobo o takozva-nem taktu raznih časopisov, katerega se drže nasproti mnogokakim razmeram in osebam, skratka, doznali bi marsikaj, kar ostane občinstvu in oblast-nijam za vselej prikrito. Časnikarji bi pa bili na tak način dobro poučeni in ne pripetilo bi se nikdar kaj takega, kar se je zgodilo danes teden „S1. Narodu", ki je pisal v uvodnem članku o »goriških elastikih" tak6 nespametno, da vzbuja splošen smeh po vsem Goriškem, kjer le količkaj poznajo osebe in razmere pri nas v Gorici, o čemer bomo govorili prihodnjič.
Toda do take organizacije med slovenskimi časnikarji ni prišlo, ker slavni politiki v središču Slovenije nimajo zmisla in ne prave volje za take reči; za kaj imajo zmisel in voljo, doslej pa še niso pokazali. — Mi smo vedno želeli, da bi pa vsaj slovenski glasili na Primorskem postopali uzajerano in da bi se po možnosti podpirali. In prav v ta namen smo šli velikokrat v Trst, da smo se poučili o razmerah in mišljenju merodajnih mož v Trstu, .k ar smo vselej uvaževali. Prav velikokrat smo pa tudi pismeno poizvedovali o tem in onem (ne le v Trstu, ampak tudi v Ljubljani) ter smo po drugi strani zopet pismeno pojašnjevali razmere na Goriškem ter povedali svoje nazore o marsičem, o čemer javno nismo razpravljali.
In tak6 bi moral od svoje strani delati vsak vesten slovenski časnikar ! Sporočali bi si takft drug drugemu o rečeh, o katerih ne morem o- ali pa nočemo javno govoriti, ako nočemo priti nav-skriž s kazenskim paragrafom ali pa našej stvari, za katero se bojujemo, več škodovati nego koristiti; povedali bi drug drugemu tudi take nazore, načrte' in naklepe, katerih na polna usta nikdar ne p o -v e m o, ampak raje v njih zmislu delamo in svoje politično delovanje urejujemo. — Tu smo zopet v zadregi, ker nočemo vsega obesiti na veliki zvon, kak<5 in kaj mislimo, a v zasebnem pismu do prijatelja bi vse to brez skrbi povedali. — Znano pa je, da se pri zasebnih in prijateljskih pismih ne pazi tak6, kakor pri spisih, ki gredo skozi roke državnega pravdništva med svet; rabijo se izrazi in govori se o zadevah, v katerih bi našel državni pravdnik dovolj uzroka, da bi pokazal svojo moč....
Daleč smo zašli, a še imamo povedati! Vendar bo že iz vsega tega jasno, kako nespametno je besedovanje „Narodovih" modrijanov, da v politiki ne poznajo zasebnih pisem, ki bi ne smela v javnost! Nikjer bolj nego v politiki! Ako pa pri „Na-rodu" takih pisem ne poznajo, dajejo si s tem najbolj kričeči »testimonium paupertatis".
Tudi ono naše pismo do urednika »Ed.“, kolikor se spominjamo, iz gornjih razlogov ni za javnost, kateri ni bilo namenjeno. Namzadoščuje javno potrdilo najverodostojniše priče, da tega v njem ni, kar je „Narod“ notri našel. Dosti!
Recimo pa, da bi v onem pismu bili izraženi nazori, s katerimi bi se merodajni možje v Trstu ne strinjali in ki bi utegnili biti napačni ali morebiti cel6 pogubni. Kaj naj bi storili v takem slučaju ? Ali je treba zaradi dobrohotno pisanega zasebnega pisma iti v j a v 11 o s t na tako ostuden način, kakor je storil »Narod"? Ali ni druge, pametnejše poti? Pač ! Evo, kaj je dejal dr. Herold (veljavna priča, saj je Mladočeli!)v nedeljo 6. t. m-, ko Je na Kraljevih Vinogradih v Pragi branil poslanca Špindlerja proti napadom, ki so podobni v »Narodovim" na našega urednika; dejal je: „Posl. Špindler trpel za svč (svoje) vlastenecke presvedčeui (rodoljubno prepričanje): ou muže se myliti (motiti) nekdy v nahledech svych, a v sak (toda) osobni vlastnosti takto
posuzovati se uesmeji.............. Nazvete	(imenujte)
moje jednani (ravnanje) jak (kakor) chcete, treba hofratsko, — my, mfime-li blaho naroda na zreteli (pred očmi), nemarne prava uikoho z nirodni čin-nosti odpuzovat (odganjati) a zahanfit. a vime-li o nekom, že snad (morebiti) chybil (pogrešil;, to je zdrava politika pfivčsti ho na do-brou cestu, podati mn pomocnou ruku". — Kje je v našem slučaju ona zdrava politika pri „Narodovi" gospodi? Ako je menila, da je naš urednik razvil v zasebnem pismu krive nazore, zakaj ni poskrbela, da bi ga zasebnim načinom prepričala o krivi cesti, na kateri se baje nahaja? V javnem listu pa bi ga smela soditi le po javnem pisateljevanju v „N. Sl".! — Takoj e pa dosegla s svojim podlim in zlobnim ravnanjem, da je med „Novo Sočo" in med sedanjimi kolovodji okoli „81. N." za vselej pretrgana možnost prijaznega občevanja. Z ljudmi, ki s tako mirno veštjo lažejo in obrekujejo, nočemo nikake prijazne zveze! Na druga sumničenja v omenjenem »Narodovem" članku odgovorimo po zasluženju prihodnjič.
Šehwarze, weissc iind farbige Šeidenslofle
von 45 kr. bis fl. 15.65 per Moter — glatt und
gemustert (ca. 240 verscli. Qnal. u. SsOOO verseh.
Farben, Dessins ect.) vers. roben- und stiiek\veise
porto- u. zollfreidieSeiden-Fabrik G HENNE-
BERG (K. u. K. Hoilief.), ZURICH. Muster um-
gehend. Briefe kosten 10 kr- Porto.	(1)
JAVIVA ZAHVALA.
Iz globočine svojega potrtega srca izreka podpisana rodbina najtoplejšo zalivalo vsem onim, ki so dne 12. marcija 1892. našo ^ |( nepozabljivo mater
MAKIJO MK SAK ^
s/i
k zadnjemu počitku spremljali, kakor tudi onim, ki so jo v zad njih dnevih njene kratke bolezni obiskovali in ji pomagali lajšati njene bolečine.
Ko-sodje, dne IG marca 1892.
Žalujoča rodbina. ^
Javna zahvala.
Podpisano predsedništvo „Mlekarskega društva u si šteje v dolžnost izreči najtoplejšo zahvalo sl. c. k. kmetijskemu društvu v Gorici, posebno pa prevzvišenemu njenemu predsedniku gospodu Francu grofu Coroniniju, ki je pripomogel, da je naše „Mlekarsko društvo“ dobilo tudi letos 200 gl. državne podpore.
„3Ilekarsko društvo44
v Idrskem, dne 13 marca 1892.
Predsednik:
Anton Monfreda.
Št. 53.
Oznanilo.
1. Naznanja se vsled sklepa obč. starašin-stva od 5. dec. 1889. štev. 230. in vsled dovoljenja vis. c. kr. namestništva v Trstu, da sta se ustanovila v B regin ju
letna sejma (trga) in sicer vselej prvi četrtek meseca aprila in prvi četrtek meseca oktobra; letos bo prvi sejm dnč 7. aprila 1892.
2. Na teh sejmih (trgih) dopuščeno je prodajati ne le vsakovrstno živino, ampak tudi vsako drugo za prodajo dovoljeno blago. Dovoljeno je pa tudi v sejmu določenem času točenje pijač in delitev jedil.
3. Sejm (trg) trajal bo omenjene dni od 8. ure predpoldnem do 5. popoldne.
4. Prostor za sejm živine je letos brezplačen in odločen v zmislu §. 9 postave 29. febr. 1880. štev. 35 drž. zak. pred šolo „na Bieli“ imenovan; za vse drugo blago pa pri cerkvi. Vsako v trg pripeljano živinče, najsi bode iz tuje zunanje ali domače občine, mora biti prevideno z živinskim potnim listom po §. 8 1. c.
Županstvo v Breg in ju dnš 6. marča 189*2.
Matevž Kad en aro župan.
VABIL«
Podpisano ravnateljstvo vabi vse p. n. društvenike k občnemu zboru, ki bode v ponedeljek 21. t. m. ob 10. uri predpoldne v društveni pisarnici v Židovski ulici (Via Ascoli) št. 1 z naslednjim dnevnim redom:
a) poročilo tajnikovo,
b) letni račun za 1891,
c) volitev ravnateljstva in nadzorstva,
č) morebitni nasveti.
V Gorici, dne 10. marca 1892. Ravnateljstvo „Goriške ljudske posojil niče u
ija jajc za
Odlikovana
pri Goriški razstavi z zlato svetinjo I. vrste. Cothinchina, živo rumena, 1 jajce 15 kr. Plgmouth-Roch, kraguljčašta. 15 kr. Brahma, svetla, 15 kr. Langshan, črna, 15 kr. Langshan, bela. 15 kr. Malajska 20 kr. Dorcking, jerebičaste barve, ima na viaki nogi 5 prstov, 16 kr. Andaluzijci, pepelnosivo, 16 kr. La Hicht, črno, 15 kr. Hottdan 15 kr. Ilo-landci, črni z belim čuporn, 15. kr. Spanci, črni, 15 kr, Stdmograške z golim vratom 15 kr. Leghorn, svetle barve z rumenimi nožicami, 15 kr. Primorci, raznobarvna in velika kuretuina, 15 kr. Yokohama, 26 kr. Ztati Bantam 20 kr. Srebrni Bantam 20 kr.
Ovoj iu frankovana pošiljatev do 50 komadov velja 70 kr. Vsaka vrsta te kur- tnine goji se na pristavah sama zase in sicer na prosten. Za prist uost plemena in za svežost jajc jamči razpošiljatelj
Jožef Stiegler
graščinski opravn ib v it. Patru pri Gorici.
OBJAVA.
Ker bode dne 20. marca t. 1. nedelja, zato podpisano s tem naznanja, da bo letošnji
sejm sv. Jožefa
v ponedeljek 21. t. m. iu da bo za živino š t a n t n i n e prost.
Županstvo v Komnu, Ib marca 1892.
Župan: KOVAČI Č.
Oglas
vinogradnikom in gojiteljem travnikov
Podpisauec imam na prodaj izborne in zagotovlj ene vrste:
« Sadike francoskih trt: Bordo in Bur-gunder, in sicer Karmenet, Gutedel (belo, ki zori v juliju in je pripravno za izvažanje) po 50 kr. 100 kosov
b Položnice s krepkimi korenikami, Karmenet in furlanski refošk 3 gld. 100 kosov.
c Seme za umetne travnike , ki postanejo stanovitni, rodi nenavadno bogato in mnogo iskano krmo; 35 kilov tega semena zadošča za eno njivo. 1 kilo stane 30 kr. O izvrstnem uspehu te mešanice (5 vrst) se lahko vsakdo prepriča v občinah Kopriva in Fratta.
Alojzij Karier
posestnik v Gorici, Semeniška ulica.
zzxxzxzzzxxzzz»«
za že oi ec,
M N K
katero prireja GARR1JEL PICCOLI, lekarna M ,.pri angelju v Ljubljani, )| Dunajska cesta, je mehko, y učinkujoče delovanje prebav ” nih organov urejajoče H sreostvo. krepča želodec y ter pospešuje telesno ^ odprtje. — Razpošilja jo iz-delovatelj v zabojčkih po 12 u in več steklenic. Zabojček z 12 ™ steki, velja gld. 1.36, z 55 ^ steklen., 5 Kg. teže, velja gld. u 5.26. Poštnino plača naroč- ** nik. Po 15 kr. stekleničico [j razprodajajo lekarne.	^
^EsaeseaEaeaEaesseaeaeaeaeaEsu
|	Osobe,	ki prihajajo mnogo z ljud- ^
sfvom v dotiku, morejo
si brez truda S
I
zagotoviti
—( LEP ZASLUŽEK )-
ki se spreminja v stalen letni dohodek in se more uživati do smrti. Kapitala za to ni treba, pač pa mora dotičnik znati razločno slovenski pisati. — Občinski tajniki, gostilničarji, trgovci, cestarji, dacarji, občinski sluge in dimnikarji imajo posebno priložnost okoristiti se s tem zaslužkom. Pisma pošiljajo naj se pod šifro I. Z. 31 poste restante v Ljubljano.
1
!
I
i
?SMarJMlBjr*J&SSSSSSSSSSSJSSSjrSSSSSi
Najboljša škropilnica za trtno roso
v novi dobi je
Avstrija - škropilnica
z dvojnutim škropilnikom Sistem c. kr. kmetijske družbe na Dunaju (patent Bratje Nechvile)
Bratje Nechvile
Tvornica kletnih strojev, sesalk in škropilk. Dunaj V./l. Ziegelofengasse I. It.
Illustrovau ceuik brezplačno.
Naravne mineralne vode iz raznih studencev.
Kemični, farmacevtični in drogerijski izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti.
Ribje olje, naravno in izvrstno, prijetnega okusa in kemično čisto.
Ribje olje z železom ali železnim jodom.
Najčistejše žveplenokislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo.
Zdravila za živino i konjski cvet, konjski prašek, goveji prašek.
Homeopatična zdravila.
prodaja novoustanovljena lekarna
Brannitzer v Ratatišča št. 16.
v najemu
Alojzija (zliubich-a
U
M
Sargovo zdravniški preiskano
»o
00
X
C
zobno čistilo
KA10D0NT
Na prodaj pri lokarjili idi&avničarjih
»o
co
X
o
M
Franc Bensa,
v Ozki ulici ( Via Stretta) št. 8 v Gorici
prodaja vsakovrstno usnje, podplate, kopita, sploh vsa orodja in priprave
■ ZA. ČELJARJE.
Zagotavlja dobro blago po zmernih cenah. Zato se slvnemu občinstvu toplo priporoča za obilen obisk.
Častna diploma f QA1 Zlata svetinja v Zagrebu A 0*1 A* v Temešvaru
A*jU.KWIZDOV
restitičiii H
I pralna voda za kon je. Gena steklenici gl. 1.40
j Že 30 let se rabi v dvornih iu večjih ko-njarnah vojaških in civilnih za okrepčeva-nje pred, a k pokrepčenju po težkih delih, pri izpahnjenjih, omrtvenju žil itd. usposobi konje k izvrstnim službam v upregi.
Paziti je na gornjo varstveno znamko ter zahtevati izrecno:
K\VIZDOV RESTITUČNI FLUID.
Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah.
Glavna zaloga
Franz J oh. Kwizria
k. u. k. osterr. u. kon. ruman. Hoflieferant, j 1 Kreisapotheker Korneuburg b. Wien.
Krasni uzorci zasebnikom brezplačno in poštnine prosto. — Knjige za krojače nefrankovano.
Snovi za obleke
Prernvien iu dosking za višjo duhovščino, predpisane snovi za uniforme c. kr. uradnikov, tudi za veterane, ognjegasce, telovadce, livreje, sukna za biljarde in igralne mize. Loden tudi nepremočljiv,
za lovske suknje; pralne snovi, pledi za potovanje od 4 do 14 gld. itd. Kdor hoče kupiti cene vredno, pošteno, trpežno, iz čiste volne sulcu o in ne le cenene cunje, ki se od vseh strani) ponujajo in niso vredne niti krojaškega deta. obrne naj se do
Jok Stikaimkj u Bran iBiM
Največa zaloga sukna v Avstro - Ogerskej. Pri mojej neprestanej založnici '/« mil. gld. av. velj. in pri mojej svetovni kupčiji je umljivo, da mi ostane mnogo odrezkov. Vsak treznomislec človek sprevidi, da od takih odrezkov ni mogoče razpošiljati uzorcev, ker bi v kratkem blaga ne-dostalo. Ako pa kake tvrdke ponujajo odrezke in pošiljalo uzorce, tako so ti od celot in ne od ostankov. Namen takemu postopanju je očeviden. OSTANKI, ki ne ugajajo, se zamenijo ali denar vrne. Pri naročilu treba je naznaniti barvo, dolgost in ceno. Razpošilja se s povzetjem; nad 10 gld. — franco.
Dopisovanje v nemškem, madjarskem, češkem, poljskem, italijanskem iu francoskem jeziku.
VINSKI EKSTRAKT.
To |)i‘i|io/.iiuiio specijaliteto priporočam za liit.ro iu izvrstno narejanje izvrstnega i zdravega vina, ki se nikakor ne ločimo naravnega vina.
Cena za 2 kila (za 100 litrov vina) gld. 5.50 Recep t se brezplačno prilaga. Za najboljši vspeh in zdrav izdelek jamčim jaz.
PRIHRANITEV ŠPIRITA
doseže se z mojo pokrepčevalno esenco za
žganjine, ki daje pijačam prijeten in rezek okus in ki se dobiva samo pri meni.
Cena gld. 3.50 kilo (na 600 — 1000 litrov) navodom za rabo.
Razun teh specijalitet imam tudi vse esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih likerjev itd. Recepti brezplačno. Cenik poštnine prosto.
Karol Filip Pollak
Tvornica osenčnih specijalit v Pragi.
Solidni zastopniki se iščejo.
ČnflDvite kapljice
sv. Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, di se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniš? želodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnieali na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino v leknrnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu
V lekarni C. Zanetti in G. B• Rovis, v Ljubljani v lekarni U. pl. IVnkiczg G. Piccoli, in Ljud. Grcčelna „pri Mariji pomagaj" ; v Postojni v lekarni Baccarcich, v Ajdovščini v lekarni Sopla, v Vipavi v lekarni Guglielmi,
V Beljaku dr. Kumpf.
30F* I steklenica velja 30 kr. '•8
NB. Varovati se je treba marsikakih balzamov, katere sijajno oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki.
Izdajatelj iu odgovorili urednik And. Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi v Gorici
V pisarni Seitz-ove tiskarne nasproti
semenišču v Gorivi prodaja se po znižani ceni — 1 gld. 30 kr.
Veliki lede
n
in
VELIKA NOČ,
spisal prof. Atiilrej Marušič.
Knjiga se pošilja tudi po pošti na povzetje. Kdor pa denar že z naročilom vred pošlje, naj pri dene še 10 kr. za vozni list.
Slavnemn občinstvi
iW
se priporočajo naslednji goriški trgovci, obrtniki, rokodelci in drugi:
Jernej Kopač
Solkanski cesti
9.
na
izdeluje
vKakovrMtne voMene iTcfe
Vseh vrat medeno pecivo
V Gorici prodaja te sveče trgovec A. Vrbančič v Gosposki ulici. — Prodaja jih tudi Karolina Hiesner v Nunski ulici, ki izdeluje in prodaja tudi mrtvašbe vence, cvetlice in druge podobne reči.
Anton Urbančič
trgovec poleg Orzana y Gosposki uliei prodaja raznovrstno drobno in manufakturno blago, sukno in drugo blago za možke in ženske obleke ter Kopačeve sveče.
Ivan Drufa
na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega
USNJA ter raznega orodja in potrebščin
za čevljarje
Prodaja na drobno in na debelo.
Ivan Reja
krčmar „ Al la Colombau r.s vrllko vojašnico
na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina, in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne
Anton Jerkič
tograf v Gorici
v ulici sv. Klare.
Blaž Bitežnik
KAMNOSEK
v 1 rt ni ulici št. 24, na dvoriščn nasproti pošte, ima vedno v zalogi nagrobne, spominke, izdeluje oltarje, kipe, prižnice, vodotoke, itd. po svojih izvirnih načrtih
Ivan Howanski
čevljar
v Gosposki ulici med Orzanom in Urbančičem.
Ivan Kavčič
veletržec na Komu ima zalogo
STE1NFELDSKE P1VE-
v sodčkih in steklenicah ter
žita, moke in otrobij.
G. Likar
v Gorici Semeniška ulica št. 10, PRODAJA mašne in šolske knjige in sv. podobe, tiskovine za županije in duhovnije iz Hilarijanske tiskarne, papir za uradno in zasebno rabo in raznovrstne pisarske in šolske potrebščine po mogoče nizkih eenah.
Staroznano gostilnico
„pri Lizi“
v Kapucinski ulici (Rabatišče) št. 2 ima zdaj v najemu Franc Bigjak,
ki toči izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sobe za prenočišča. Ceue so zmerne. — Tukaj je shajališče Slovencev iz spodnje Vipavske doline.
Ivan Bajt
krojač
v Nunski ulici št. 14, v hiši Hilarijanske tiskarne.
Ivan Cijan
krojač v Nunski ulici št. 13 se priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi,
Anton Fon
v Semeniški ulici
ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov iu kap ter
goutilnico.
Toči vedno dobra in naravna vina.
Anton Kuatrin
v hiši dr. Lisjaka v
Gosposki ulici št. 23, ima
prodajalnico
za kavo, sladkor, moko, olje, riž in vsakovrstne jestvine na drobno in na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Franc Jakil
na sredi Raštelja št. 9 ima
ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo.
Jožef Novič
krojač
v ulici sv. Antona št. 1.
Anton Koren
trgovec poleg gostilue „pri zlatem levu" (al leon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno blagč, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala iu podobe.
Martin Poveraj
civilni in vojaški krojač
v Gorki, priporoča svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tildi gotovih oblek. Dalje :	srajce,	spodnje
hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje ločno in po zmernih cenah.
Ivan Dekleva
veletržec z vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna
donfa lini bela in črni istrijanska ter
bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistratui ulici. —
Prodaja na debelo
Peter Draiček
rStolni ulici(via Duomo) štev. 2 ima bogato založeno PRODAJALNICO kolonijalnega in jedilnega blaga ter tobaka. Kava, sladkor, olje, riž, moka, itd. Naročila z dežele se točno izvršujejo.
Anton Obidič
čevljar
v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila.
Karol Draiček
PEK
Rita Como št. 4.
Podružnica za razprodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici št. 2.
Ivan Veluiček
krojač v Vrtni ulici se priporoča svojim slovenskim rojakom.
Ivan 6otar
krojst
p Rabališču (Rabattu) št. 17 priporoča se svojim rojakom za blagohotno podporo z naročili kakoršnega koli dela v krojaštvu